|3 nč. im
Izdanje za nedeljo 17. januvarija 1897.
7. številka.	<v Tr«tm. ▼ «©uu *t«i«t d«« i«	1897)	Tečaj XXII.
Ogtaai ae rneune po tarif« t petita, i«
P. » i	■••1®to * debelimi Irkami platoje
l.haje po trikrat aa teden T i«tlk i».	_ pre.ter. kolikor obaega o.Tndnih tratio.
»i, tork h 6«ti>tklh	M ■■■■■ ^^ ^fcfl EIH Poalana.
^nl^™VVTmmC^iUBI
Tečer. — Obojno izdanja	BB ™■ ^H BB Efl IMI CT ^B v®^^ m H B Vsi dopiii d« poiiljajo uredjiitvu
i«. Je<r.nuieiec .	izven ATetriJe f. 1.56 OH^^	BB B3B I ^^RB |Q[ |B|	^H	alioa Caaerna it. 13. Vaake piano mora
r ■■■ IVI ■ ■ ^^ ■
u telo .	^B	^B ^B ^B B	^B ^B M	H	iprajtrnajo. Rokop^i a« ne
t« IjlJIll UPU A sssjaK^tE.-s
P-	...	JU.	^^^	^^^	eelv hit. 3, II. »»dat. Nsžrtaino in oglna«
roaana C30 itoTtlke ae dobivaj« ▼	pi »•	... .	. TtSsT .
j ■ , , , . 7 / rt__...	_i V	je plaeevati loae Trat. ^Oflflprtn reKlnmtt
lajam ion h toakiv V Irstu ne SI	* r ,	. -^Jr
Ltm Tr.U po « url	5,i* 10 P'0'* Jt'™*'
Glasilo tlovantkt«« političnega draitva za Primorsko.
„T »MnmiU Je mm",
Kar je, to je! j
Zabeleživši izvajanja posl. Stalitza v jedni zadnjih sej zbornice poslancev, ki je povdarjal z ozirom na naše železniško vprašanje, da vas Trst goji najbolje nade do sedanjega ministerstva in da si je grof Badeni pridobil pri nas splošne simpatije, smo mi pripomnili takoj, da je te trditve razumeti eum grano salis, kajti: kar je, to je, in to je; da izvestni krogi tržaški ne bodo nikdar gojili simpatij — resničnih, in ne hlinjenih — ne do te in ne do nobene avstrijske vlade, ker njih srca že načelno ne gravitojejo do Dunaja, ampak nekam drugam. Ni še minolo 24 kratkih uric, odkar smo tako po potrebi zožili rečenega poslanca — recimo tako! — optimizem, že s« je oglasilo glasilo našega magistrata, ki je neusmiljeno podrlo vse, kar je tako lepo povedal naš tržaški poslanec. „Piccolo* izjavlja namreč glede našega železniškega vprašanja, da je vlada ukrenila tako, da ni zadovoljila — nikogarl Čuden pojav to .splošnih simpatij* in „zaupanja".
Lapidarna je tudi izjava „Piccolova" : „Ako se je hotela graditi železnica na korist Trsta, ne bi ae smele jemati v ozir koristi druži h pokrajin, katerih pokrajin korist ni možno povspeševati hkratu s koristmi Trsta*.
To je res lapidarno in — jasno! To je isto, kar trdimo mi vedno: v jednem delu te tržaške gospode in sicer v onem — kar menda ni najmanje važnosti —, ki ima sedaj v svojih rokah ■ vajeti našega javnega življenja, ni čuta ukupnosti z državo, ta guspoda se ne Čutijo jedno z državo, ampak se čutijo kakor država v državi 1 Oni ne čutijo, da je usoda Trsta za nedogledno bodočnost spojena z usodo avstrijske države, ampak dajejo razumeti ob vsaki priliki, da je le začasno seda* nje državnopravno razmerje našega mesta. — Kdor hoče, lahko razume to.
Seveda je rekel tudi „Indipendeate* svojo, ozirom na izjavo ministra Gattenberga. Tudi to glasilo trdi isto, trdi kar,Piccolo', dasi utemeljuje to isto z vzviš<nejega stališča. „Indipendente* meni.
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
KOMAM.
— Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Na rokovnjač! Vzemi to mošnjo i u povej svoji gospć, da jo pričakujem !"
Zato sta bili dami Delobelleovi vkljub svoji dobrovoljnosti, in če tudi je bilo njiju delo precej izdatno, vendar često v zadregi, sosebno ob lasn mrtve sezone za pariške stvari.
K sreči pa je bil tu dobri Risler vedno pripravljen, pomagati svoji« prijateljen.
Viljem Risler, tretji gostač v veži, je stanoval skupaj s svojim bratom Franom, ki je bil kakih petnajst let mlajši od njega. Ta dva velika, plavolasa, krepka, rdečečelna Švicarja sta prinesla s sabo v dušeči vzduh mračne delavske hiše zdrava, od šolskega zraka zrjavela obrada. Starši je bil risar obrazcev v Fromontovi tvornici ter je plačeval mesečne kolegijske doneske za svojega brata, kateri je poslušal predavanja v zavodu Chaptalovem, hotd pozneje vstopiti v „£cole centrale".
O svojem dohodu v Pariz je bil uašel Viljelm,
da do pravega rešenja tega vprašanja ne more priti, ker vsaka pokrajiaa gleda pri tem le nato, kako bi varovala v prvi vrsti le svoje koristi, in se čudi posl. Burgstallerju, da je še le sedaj, po tolikih letih parlamentarnega življenja, prišel do tega spoznanja. Nam menda ne poreče nikdo, da soglašamo z radikalnim ghsiloin tržaškim, toda to pot je izustilo besedo, o kateri bi morali slednjič začeti resno premišljevati tudi naši državniki. „In-dipendente* »eni namreč, da tudi železniško vprašanje, kakor vsa druga vprašanja v Avstriji trpe vsled tega, da sestava te države že po svoji nravi in instiktivno zahteva federalistiške uredbe, dočim se bore vlade, če tudi brezupa zmage, za centralističko idejo. Kadar-koli bi hotela vlada kaj storiti za splošno korist, prvo vprašanje je, ki si je stavijo pokrajine : Koliko bo itvar koristila nam ? In potem se obrača bržola tako dolgo, dokler je ne poje oni, ki je — močneji. „Indipendente" prihaja do zaključka, da bi se bili že davno sporazumeli glede železniškega vprašanja, ako bi imeli v Avstriji federalistiški zistem in bi se pogajale med seboj interesovane pokrajine. Tako pa da odločajo o stvari ljudje, katerim smo mi deveta briga. „Indipendente" zaključuje: Tako se moramo zadovoljiti le z drobtinico na mesto krnha, ki smo ga zahtevali, in moramo spregati v svoji duši: Vi se ne zanimate za nas, mi se ne zanimamo z a v a s... in tako dalje.
Mnogo resaice je povedal „Indipendente* ia dotaknil se je tu velikega vprašanja, od katerega rešitve je zavisna bodočnost naše države, vprašanja, ali naj se vsa moč in oblast še nadalje brez-miselno koncetrujetav središču države, ali naj se privošči posamičnim narodnim skupinam veča svoboda v gibanju ? 1
Seveda je drugo vprašanje, da li je „Indi-pondenteja" dovela do tega skrb za to državo, ali pa mržnja do iste? Kdor pozua naše razmere, ta ne bode ugibal mnogo in mi se ne obotavljamo niti za trenotek, da ne bi izjavili svojega uverje-nja, da je „Indipendente* le zato potočil solzico na nearečni centralistiški uredbi držare, da je le
katerega je uredba malega gospodinjstva spravila v nemalo zadrego, pri damah ChAbeovih in Delo-belleovih svčta in pouka ter pomoči, ki je bila neobhodno potrebna za prostosrčnega, plahega, malo neokretnega in pri tem še vsled tujega zavijanja v govorjenju in tuje vnanjosti oviranega mladiča. Čez nekaj časa sosedskih odnošajev in medsebojnih uslug sta bila potem Rislerja del obeh družin.
O praznikih se je pri tej ali oni družini pogrnilo tudi za njiju, in tujca sta bila srčno vesela, da v teh siromašnih gospodinstvih, dasi je bilo vse tako skromno in borno, nahajata malo ljubezni in domače ugodnosti. Nasprotno pa so dohodki risarju, ki je bil jako spreten v svoji stroki, dovoljevali, pomagati Delobelleovim o četrtletnem sklepu in Chšebeove pohajati kakor bogat »trije, ki je bil vedno pripravljen iznenaditi in kaj pokloniti, tako, da mu je deklica, jedva ugledavši ga, silila v žepe ter mu plezala po kolenih.
Ob nedeljah je vodil vso družbo v gledališče in skoro sleherni večer je šel z Delobelleom ali z gospodom Chčbeom v pivarno v Rue Blondl, kjer ju je gostil a pirom in slanimi prestami. Pivo in prest«, to je bila njegova strast.
Zanj nt bilo večjega veselja, nego sedeti med
mogel konečno dospeti do spreganja: Vi Avstrijci se ne zanimate za nas, mi T r ž a č a n i se ne z a n i m a m o za v a s... I To pa je apostrofa, katero dobro razumejo naši neodrešenci. Tako se je „Indipendeate* srečal v bratski ha moniji s „Piccolom* — v zanikanju vsakoršne ukupnosti interesov med našim mestom in državo. To je naravno, saj stojita oba pod isto magično silo — idejalov. In ta sila je tolika, da bi jej družba „Piccolo* & „Indipendente* rada žrtvovala vse gospodarske koristi in še drugo železniško zvezo po vrhu. K a r j e, to j e 1
In ker je tako, se moramo povrniti zopet k temu, kar smo rekli pred par dnevi, namreč, da Trstu treba dvojnega: druge železniške zveze in pa zistema, ki bode z vso e n e r ž i j o vzbujal j čut ukupnosti z državo na ta način, da bodo i naša avtonomna oblast in drugi činitelji taktnim i in patrijotiakim vedenjem vabili k sebi ostale i pokrajine ia narode avstrijske v krog solidarnosti : interesov. Dodali smo, da treba izjaviti — in naj 1 je to še tako neprijetno —, da v tem pogledu je Trst kazal dosedaj jako malo dobre volje, tako malo, da naš sedanji komunalni zistem ga skoro nima prijatelja v vsej državi, izvzemši bankerotno 1 kliko nemških liberalcev. Čuta ukupnosti in soli-darnostijmed tržaškimi interesi in interesi države gospo a niso poznali do sedaj, in kakor kažeti izjav: „Piccola* in tInd!p«idonteja*, j« ne bodo ! poznali tudi v bodoče. A dokler ne pride do radikalne spremembe v tem pogledu, ne smemo ae nadejati v ostalih pokrajinah one požrtvovalnosti j za povzdigo našega mesta, kakoršne trebamo ab-! solutuo poleg druge železniške zveze. — Govorimo j torej tudi mi lapidarno: uehati mora v našem i mestu gospodstvo onih ljudij, v katerih imenu govorita »Piccolo* in „Indipendente" 11
»Konservativni* .Mattino* je rekel, da ga je mučno iznenadila izjava „Piccolova". Nas ne ! 1 To verujemo, da je konservativno glasilo mučno j diraola ta — odkritosrčnost, s katero „Piccolova * gospoda odkrivajo, kar imajo v srcu, ali iznenadila menda ni nikogar, kajti: k a r j e, t o j e, in
svojima prijateljema pred vrčkom ter poslušati ju, kajti on se je le okorno smejč, ali kimaje udleževal razgovora, sestoječega večjidel v brezkončni vrsti tožb zoper družbo.
Otročja plašnost in mnogi germanizmi v njega govorjenju, katerih nikdar ni mogel povsem odložiti zaradi svojega od dela popolnoma zavzemanega življenja, so ga jako ovirali izraževanju svojih mislij. Razven tega sta ga prijatelja navdajala s preveliko ozirnoatjo. Imela sta njemu nasproti ne-skončuo preoblast, pohajkovalca uad delavcem, in gospod Clifcbe, manj velikodušen od Delobellea, m« je to tudi dovolj dal čutiti. Ravnal je jako prezirljivo ž njim, ta gospod Cličbe! Po njegovih mislih je bil človek, ki je, kakor Risler, delal po deset ur na dan, po dovršenem dnevnem delu popolnoma nezmožen misliti kaj pametnega. Včasih se je risar, vraivši se zvečer iz tovaiue, celo pripravljal, da bi noč prečul zaradi nujnih del. In kak razjarjen obraz je kazal takrat gospod C1.6be!
„Le mene naj bi se kdo postopil s takim delom !• je dejal preširno, in v Rislerja uprši zve-zdavi pogled zdravnika, piiiedšega k bolniku, je dodal: „Da vas la jedeukrat do dobrega zadene ■rtvoud".
(Prida ie.)
tega, a a v j e, ti e morejo premen iti uiti govori ^osi. 8 t a i i t z a niti *se dob rohutue in svarilne p p i * t o 1 e v „Mattinu*. To more prem-niti le premenjeni — z i s t e in l
0 našem narodnem šolstvu.
Govor poslanca 8 p i n č i č a v seji zbornice poslancev dne 6. januvarja 1897.
(Dalje)
lepši slučaj o postopanju c- kr. oblastev pa je ta, kakor se je podelilo mesto na italijanski soli v Opatiji. Tamkaj se j« brez zakonitega temelja ustanovila italijanska šoln iu razpisalo učiteljsko mestu. Oglasilo se je več kompetentov; iz teh kompetentov je občinsko zastopstvo napravilo terno-predlog, in v tega postavilo čisto kvalifiko-vane in vrle učne moči. Mesto pa, da bi koga iz-mej tej imenoval, naznanil je deželni šolski svet po okrajnem sulskem svetu občinskemu zastopu, da deželni odbor ne mar* potrditi nobenega, in je priporočil okraju emu šolskemu svetu, naj imenuje pro-vizoričiiega učitelja, kar je tudi storil okr. šolski svet kar najhitreje.
TAko se je kršilo trem učitelj e m njih pravo, tako se je kr*il § 3. drž. temeljnih zakonov od 21, decembra 1897., Št. 142, tako so se kršili tudi §§■ 48. in 50. drž. Ijudskošolskega zakona in tudi § 12. istrskega deželnošolskega zakonika od 3. novembra 1874, št. 30. O tem slučaju sem napravil interpelacijo /e 23. novembra 189B, v kateri sem vse natančno popisal, toda na to interpelacijo se ni odgovorilo <io danes. Tudi občinsko zastopstvo je dne 20. novembra 1895 poslalo rekurz učni upra?i, kateri istotako še ni rešen, dasi je minolo že 13 mesrcev. Mej tem je šel oui, leta 1895-i96 imenovani učitelj proi, mesto je bilo razpisano, in postopalo se je zopet tako, kakor prvič. Nasveto-vani so bili zopet trije povsem vsposobljeni prosilci, toda nihče njih ni bil imenovan, temveč zopet do druzega odloka nastavljen provizoričen učitelj. Oučina je začetkom novembra lamkega leta protestirala pri deželnem šolskem svetu in pri naučnem mluisterstvu pospešila rešitev rekurza od 20. novembra 1895. Vendar vlada š« vedno, že drugo leto, na italijanski šoli v Opatiji samovolja mesto zakonov. O delovanji tega druzega v Opatijo poslanega učitelja, Zaratin« iz Poreča, kolikor časa je bival tamkaj, ne bodem govoril; učna u-prava se lahko informira o te®. Navesti pa moram dvoje dejstev iz časa, ko je deloval v Opatiji sami On je učitelj prvega razreda, ima plačo stalno 600 gld., mm * tč kvinkvenijev m dobiva z akti-vitetno priklado vred gotovo 1000 gld. na leto, in to za 31 otrok. Drugi učitelj na hrvatski šoli dobiva stalne plače 500 gld. za 80 otrok. lupaše drugi učitelji v okraju v Voloskem, kateri imajo stalne plače samo 400 gld,, poučujejo pa ISO, dži celo 150 otrok v jednem razredu, Pri vsem tem pa je v deželi toliko otrok, kateri sploh nimajo nikake šole, za katere se niti krajcarja ne izda, tu pa se plačuje za 30 otrok toliko denarja, za otroke, kateri večinu nise Italijani, temveč Nemci, katerih stariši so tamkaj naseljeni, kajti domačini obiskujejo večinoma hrvatsko šnlo. (Pride še.)
Politifike vesti.
V TRSTU, dne 16. januTaiija 1897.
Državni zbor. Zbornica poslancev je včeraj nadaljevala razpravo o proračunu ministerstva za poljedelstvo. Poil. Seicbert in Jedrzejowič sta govorila t- gospodarski krizi. Poslednji poslanec je zahteval, da s ti kaj ukrene proti temu, da Nemčija ovira izvoz živine iz Galicije. Poleta je govorilo še mnogo govornikov, med istimi tudi slov. P osi. P o v 3 e. — Na to se je pretrgala razprava. — Posl. T a u s c h e je interpeloval radi predloga, stavljenega v državuem zboru nemškem, da se popolnoma zatvori nemška meja uvažanju živine iz inozemstva. Ako se uresniči, kar zahteva ta predlog, bi bili posebuo prizadeti obmejni kraji Avstrije ob Nemčiji. Interpelant je vprašal vlado, kaj misli ukroti, da se izognemo tej kalamiteti. (Da, ta Nemčija: na jedni strani zahteva poliliških žrtev od mu, na drugi strani nas tepe in pesti aa gospodarskem polju. Tako je bilo za dobe Bismarcka, iu tako je danes. Vn se spreminja na svet«, le .dobrohotnost" Nemčije do nas in pa nebeška potrpežljivost Avstrije — ti dve sti večni. Sicer pa mora ravno interpelant Tauiche najbolje
poznati to nemško lojalnost, saj je menda tudi on navdušen siti velike, Gertnanije. Op. ured.)
Za „Čistost" volitev. Gališka poslanca L e w a k o \v s k i in Romančuk sta stavila te dni v zbornici poslancev — sklicujć se na običajne dogodke v Galiciji povodom volitev — nujna predloga, ki nista ostala brez vspeha. Predloga sta se sicer odk'ouila — česar pa je bilo pričakovati že v naprej o sedanjih razmerah —, toda izzvala sta izjavo od strani vlade, ki se nam vidi zelo važna in s katero smo tudi zadovoljni.
Posl. Lewakowski je zahteval, naj se pozove vlada, da jednako spoštuje politiška prava vseh državljauov brez razlike. Isto je zahteval tudi maloruski posl. Romančuk, zlasti pa z ozirom na predstojeće volitve. Kakor rečeno: predloga sta se odklonila potem, ko je zatrdil mi-nisterski predsednik grof Badeni, da so brez podlage vse zatožbe, naperjeno v tem pogleda zoper gališke uradnike. Gospod grof se je skliceval izrecno na poizvedovanja, ki so se bila uvela vsled onih pritožeb. Zanimivo bi bilo seveda vedeti, kdo je vodil ona poizvedovanja, kajti ta okolnost ie prevažna za odgovor na vprašanje, da-li so se poizvedovanja res vršila odkritosrčnim namenom, da pride na dan čista resnica. Toda, čemu rekriminacije ? 1
Umestneje je, da se tu spomnimo s par besedami slovesne izjave grofa Badenija: da polaga največo važnost na korektno in zakonito postopanje vladnih organov povodom volitev — in pa komentarja, ki ga je o tej izjavi napisal oflcijozni „Fremdenblatt".
0	izjavi Badenije»i ni da bi človek govoril mnogo; korektna je na vse strani. Ako hočemo, da ustavno in parlamentarno delovanje bode res blagonosno za narode, treba, da je parlament pristna slika mišljenj in čutstvovanj v celokupnem prebivalstvu. Do take slike vodi pa satno jedna in jedina pot: svoboda o volitvah, čistost volitev. Izjavo Badeni je vo pozdravljamo torej zadoščenjem, seveda v domnevanju in v nadi, da bodo tudi dejstva odgovarjala besedam.
Zanimanjem smo čitali tudi komentar v „Fremdenblattu". I tu je mnogo lepih besed, lepe teorije, katerih vrednosti bodeno mogli soditi se le po — dejanjih.
Najprvo pravi .Fremdenblatt", da dosedaj je bilo v nas malo vzroka za pritožbe radi oviranja svobode o volitvah, O tem se nočemo prepirati. Pač pa treba nekoliko pripomb na nekatera druga izvajanja dunajskega lista. „Fremdenblatt" meni, da vlada ne želi le korektuega postopanja od strani vladnih organov, ampak da želi nadalje, da bi tudi volilci nadzirali postopanje oblasti. Dobro. Mi poživljamo voiilce, naj kar najizdatneje ustrežejo tej želji vlade, toda ta poslednja naj ne pozabi, da je to pravo nadziranja iluzorično, ako se eventuvalne pritožbe ne poštevajo tako kakor bi se morale. V tem pogledu imamo mi na Primorskem grenkih skušenj. Iz premise, da imajo volilci pravico nadzorovati postopanje oblasti, izvaja dunajski poluoticijozni list posledico, da tudi stranke ne smejo zahtevati od vladnih organov, da bi bili pristranski njim v prid. Gotovo ue ! In ravno zato, ker ne smejo ali ne bi smeli, preši-ajajo nhs Primorce grenki spomini iz volilnih borb minolih dob. Nočemo postati trpki, ampak konsta-tujemo le, da je bilo po Istri strank in jih je še danes, ki bi hotele, da jim vladni crgani direktuo pomagajo o volitvah in da je bilo tudi uradnikov, — da povemo prav na rahlo ~ ki niso imeli posebne odporne sile proti takim sirenskim glasovom. Tako jt bilo, a mi bodemo jako h »uložni slavni vladi, ako ne bode tako o prihodnjih volitvah.
Muogo bi se dalo govoriti o izjavi v „Fremdenblattu", da uaj vsaka stranka sama pokaže svojo moč in svojo sposobnost za življenje, da naj sama pokaže, da-li so njena načela zares ukoreninjena v ljudstvu 1
1	to je lepo povedano iu s teoretiškega stališča neoporečno. Toda postavati treba razmere, kakor so se razvile po krivdi kogar si bodi. Ako pošteramo te razmere, potem prihajamo do zaključka, da načela o ,neutikauju* vlade ni smeti izvajati po besedi. Prav je, da naj stranke same pokažejo svojo moč; kaj in kako pa tam, kjer ima jedna stranka ves aparat v svojih rokah, zbok česar draga stranka ne more razviti svojih sil kraj vseh
simpatij, kijih uživa v narodu? To je Htotako, kakor bi rekel kdo sužnju: »Tvoja borba za oivobnjenje je opravičena, toda pomagati si moraš sam ! Opozarjam pa te, da pri tem ue smeš rabiti uikacih nasilnih sredstev".
Kako naj se boii suženj sam — svojo prazno roko ?! Tako si tudi tlačene stranke ne morejo pomagati, ako smejo gospodovalne stranka svobodno izkoriščati ves aparat. — Stvar je torej taka le: vladni organi naj ne pomagajo nobeui stranki, pač pa jim je ddlžnost gledati z vso strogostjo na to, da stranke, ki niso došle do taoci po lastni zaslugi ali zaupanju od strani ljudstva, ampak le po drugih nesrečnih naključjih, ne bodo tlačile druge nezakonitim postopanjem!1 To je dolžnost vladnim organom, v toliko se morajo Ptikati v volitve, ako hočejo doseči to, kar po njega lastni izjavi želi grof Badeni: čiste volitve.
Za združenje. „Soča* piše: Obmejni Slovenci in Hrvatje ne delajo ovir; težave so le na Kranjskem. Ali tndi tam so se vršili dogovori odposlancev narodne in takozvane katoliške stranke, ki so baje imeli zaželjeni uspeh. Dnč 28. t. m. se bo pa vršil shod zaupnih mož katoliške stranke; od tega shoda je vse zavisno : mirne volitve na Kranjskem in — ugoslovanski klub l Mi upamo, da ta shod zaupnih mož ne bo delal ovir, pač pa, da i on oduševljeno pozdravi — jugoslovanski klub; saj vendar vsak poslanec bo moral vstopiti v ta klub, ki bo imel pač dovolj hvaležnega posla za složno delovanje obeh strank. Slovenski narod pri« čakuje torej z radovednostjo, kaj sklene shod slov. kat. stranke 28 t. m. v Ljubljani 1 Zaupniki naj pomnijo, da bodo oni odgovorni za vse posledice! Ze sama misel na toliko odgovornost je tako resna, da mora strezniti vsakega še tako napetega stran-karja. Pričakujemo torej najboljših poročil o shodu 28. t. m. v Ljubljani!
Položaj na Kreti. Pariška , Agence Havas" javlja iz Aten: Položaj na Kreti postaja zopet kritičen, Mohamedanci se vračajc v mesto.
Londonski „Times" poroča: Iz Kanejo je do» šla brzojavka, glasom katere se dogajajo tam zopet izgredi in umorstva. Vznemirjenje narašča. Kmetje beže v utrjena mesta. (Vedno stara pesem, a Evropa se še ne gane ! Uredn.)
Različne venti.
Naši shodi. Še jutri in pa drugo nedeljo, potem bode dovršena serija shodov, določenih po o-kolici. Jutri bosta shoda v Kolonji in v Trebfiah, drugo nedeljo v Križu. Nadejamo se, da bride zaključek shodom istotako srečen, kakor je bil začetek in dasedanji lazvoj. V to ime poživljamo okoličane, naj se v čim večem številu udelfže še teh zadnjih treh shodov. [Jutri torej: v Trebče, oziroma v Kolonjo. Shod v Trebčah »e prične ob 3. uri, oni v Kolonji ob 4. in pol.
Za žensko podružnico sv. Cirila iu Metod« je nabral g. Peter Mušek v svoji gostilni ,alla nuova Abbondanza« 12 kron 20 stot, katere so darovali sledeči gg.: Josip Urbančič, Naz. Žiberna, Josip Ferfoglia, Foitunat Cvar in L. Lirena po 1 ki ■ono. Peter Mušek 2 kroni. Savoinant in Tru-ciolo po 80 st. M Komar in Dane po 60 st. Luigi Zorzetti, Jože Renčelj, G. Košmerlj, G. Sigmund in N. N. po 40 st. Poveršina in F. Raražigor po 20 st. Srčna hvala vsem čč. darovateljem.
Iz Rojana nam pišejo: Z ozirom na izjavo v „Prim. listu', da Slovenci ničesar ne zgubimo po uvedenji italijansko propovedi v rojanski cerkvi, reči moramo, da stvar ni tako nedolžna, kakor se misli v prvi hip, kajti vsporedno z agitacijo za uvedenje te propovedi so se izvršile v cerkvi pre-mernbe, po katerih smo Slovenci zgubili mnogo in deloma— »se I Od pawtiveka seje vršila v Rojanu po-poludans.ka služba božja — bodisi ob nedeljah ali ob velikih praznikih — le ▼ slovenskem jeziku^ Sedaj je ob velikih praznikih vie latinski. Da je dopisnik .Prim. lista" došel v cerkev te minole praznike popoludne, videl bi bil, dali smo Slovenci zgubili ali ne, in čul bi bil, kako je ljudstvo go-drnjalo na glas. Ljudje pravijo tadi, da odslej bodo puščali svoje molitveae knjižice doma, ker itak ne morejo slediti temu, kar se vrši pred oltarjem in na kora.
Te so pojavi, katerih naj bi ne prezirala vele-častita gospoda.
Oruga št. „Slovenke" iza'a je dtnes z jako mnogovrstno vsebino. Menimo, ila bo le v listu gradiva za razne ukuse in razne »bje. Evo vsebine : „Slovenka", spisala Sava, poroča, kako različno se je sprejemal med ženstvom prvi ženski list, zatem pridete dve pesemci naše Vide „Po"pRti srn,* in pa „Slutnje". Važen članek je Roščinov pod za-glavjem : „Bodimo dosledni", v kterem govori :*iOž-kim ua srce. „Triglav" ,duhovito pisana povest, spisal Idealist, „Nekaj o vzgoji otrok", spisala mati. Zamejs-ega pesem BSiiiw>nu Gregorčiču"; „Mladostne sanje" spisala Vanda, zvršetek članka .Čuvajte se ope .line" spisal Fran Gosti, zvršetek lepega članka „Moda in strokoznanstvo" spisal Kune, „Značaj" spisal Vanjuška, Književnost in imetnost, potem pa razni dopisi in notice.
Omenjena štev. „Slovenke" se bode razpošiljala, radi nepričakovanih zaprek, še-le prih. torek.
Za bedne rodbine ponesrečenih KriŽanov darovali so nadalje :
Gosp. Josip Koren na Prošeku . . 2 Kr. — „ Ivan Nekerman ...... 2 „ —
„ Abram Fran ml......4 „ —
« Ivau Marija Vatovec . . 10 „ —
„ Žitko Fran....... . 2 „ —
Skupaj . . 20 Kr. — st. K temu prejšnja izkazana svoia 706 Kr. lfi st.
Skupaj . . 842 Kr. 36 st.
Nadaljuje darove sprejema drage vol|e naše upravništvo (Via Moliu piccolo št. 3).
Maskarada „Tržaškega Sokola*. Ta veselica „Tržaškega Sokola" se je raz/iiala od leta do leta iu se je že par let sem povspela na tako višino, da ju zuač.la kulminacijo predpustne dobe tržaških Slovanov. Sosebuo zadnji dve leti je bil pritisk tolik, da so se pokazali povsem nezadostne redu m i prostori v gledališču „R-uutii". To je prisililo odbor, da za letošnjo mankarado preskrbi večih iu priuiernejih prostorov, kar se mu je tu:!i posrečilo v polni meri. Posebno zadovoljnostjo javiti uam je namreč danes, da se je za letošnjo maskarado zagotovilo lepo in za take veselice kaj primerno gledališče „A r m o n i a".
Uverjeui smo, da ta vest ra/,vesel i vse pri-jatelje uašega „Sokola" in da se letošnja maskarada — ko bodo dani vsi pogoji za to — povspne nad vse svoje prednice.
Pevsko društvo „Hajdrih" na Prošeku pri-redi veselico s petjem, igro in plesom v nedeljo dnć 7. februvarja t. 1. v prostorih go-jp. Marina Lukše. Vspored se objavi svoječasno.
Pevsko društvo „Zarja* priredi svojo običajno veselic da. 14. iobravurjo. lUUž. Veselica se oude vršila v prostorih rojanskega konsumnega druitva.
Hrvatsko pevsko društvo „Zvonimir" priredi dne 12. februvarja 1897, v prostorih „Ronacher" na Dunaju v slavo svoje pelindvajsetletniae svečan koncert s ph som blagohotnim sodelovanjem operno pevke v c. k. „Karl-Theater", gospodičine Pavle p 1. Ga j, dvornega kvarteta F i t z u e r - Ž e r t, popolne vojaške glasbe I. Bosansko hercegovskega polka in dništu.ue-a tunibuniš a zbora. Oisii dohodek je uauienjen stradajočim ZM^orcem, Dalmatincem in BoSnjakom.	• Odbor.
Iz Doline nam pišejo: Gospod dopisnik iz naše vasi tarna v svojem dopisu od dnč 6 t. m., da le po redko prihajajo dopisi od tod, kar je istina in ima čisto prav. Bil-', je res huda smnla, ki je vse držala tako trdo. Dal Bog, da se v bodočnosti naša zaspanost spremeni v življenje in živahnost, kar upamo.
V bodečem predpustu namerava naše bralio in pevsko dvnšt.vo „Vodnik" napraviti vrstico !n sicer sr je odločil v to dan 14. svečma. Vspored se objavi pravočasno. Na videnje !
Še socijalistiški oklici. Predvčerajšnjem so bile hišne preiskave v raznih hišah v Barkovljah. Policijski organi so zaplenili zopet par sto iztisov socijalističkih oklicev. Dotične osebe, pri katerih so se našli oklici, zaslišali so na zapisnik in svoječasno bodo morale odgovarjati zaradi tega prestopka
Najstareji avstrijski veteran je Fran Josip Bernat, ki živi v Langenovu pri Ćeški Lipi. Rodil se je v Kadnju na Češkom leta 1788., t»rej je sedaj v svojem 109. letu. V vojake je vstopil leta 180R., odpustili pa so ga iz službe leta 1820., to je po 12-letnem službovanju.
Tatica p d posteljo. O tatovih pod posteljo is je čulo že večkrat, o taticah pa še ne. Na-
slednji slučaj je morda prvi te vrste : I8letna Ana Mendlik iz Koleševa na Češkem, se je utihotapila v spalnico nekega posestnika, očeta svoje prijateljice. Baš je hotel* ukrasti iz miznice svoto 60 gold., katero je bila opazila povodom obiska svoje prijateljico, ko je v sobo vstopil neki deček. Isti je planil iz sobe, zagledavši ptujo žensko. Ana pa se je prestrašila tolikanj, da se je skrila pod posteljo. Tam so jo našli in jo pozvali na odgovor. Jo-kaje je priznala, da je hotela ukrasti denar, ker se čuti mater a nima denarja. Sodišče je stavilo ne-srečnico začasno ua svobodo z ozirom na nje stanje. —
Odstavljen rektor. Iz Varšave poročajo, da se je našel v blagajni tamošnjega vseučilišči primanjkljaj 40.000 rubljev. Zaradi tega odstavljen je rektor, prof. Kordovsky.
Zb snela ženska. Iz Pariza javljajo a. t. m.: 20letna soproga železniškega uradnika Chartnil-lona je ustala na tihem, ko sta se sladko spala nje soprog in hčerka. Prinesla je iz kuhinje ostro sekiro t«r žnjo krepko udarila svojega soproga po lobanji. Mož se je probudil ter se pričel boriti z ženo, toda podlegel je vendar. Ko je žena menila, da je mož mrter, skočila je k posteljici ter razse-kala hčerko ua same koščeke. Konečno je nesreč-niča udarila sebe parkrat po trebuhu. Par ur pozneje so našli ljudje tri osebe v krvi. Žeua je še živela ter je še mogla govoriti, toda izgubljena je. Soprog utegne okrevat;, dasi je ranjen jako hudo. — Besna ženska, da-si je eksoentrična in histeriška, vendar ni blazna. Na svoje hudodelstvo se je pripravljala par tednov ter pisala pisma, v katerih je izjavila, da mora umoriti sebe in svojo družino m sicer iz sovražtva do svojegrt moža in iz usmiljenja do svojega otroka.
Raje v smrt nego pa — v časopis! Na obali | Vltave v Pragi so ljudje opazili prošle subote neko , mlado dekle, ki je globoko zamišljeno hodilo po i obrežju. Ker je bilo videti, da z dekletom ni vse v redu, odvel jo je stražar na policijo. Tam je i deklč priznalo joksje, da se je hotela utopiti iz ' strahu, de ne bi došlo nje ime v časopise, ker je i bila obsojena na 24 ur zapora zaradi popačenja i služ.nske knjige.
Oderuštvo — p> zakor.u. Rimski „Caffaro" ! pripoveduje : Ni dolgo temu, kar je umrl v nekem j selu rimske okolice mladi služnik tamošnje šole.
Vs i svoje premoženje, to je borih 4 58 lir, nalo-j ženili v postuo-hrauilniški knjižici, je ostavil svo-! jemu očelu. Le-ta pa te neznatne dedščine (okolu 2 gld. 30 nvč.) ni prijavil finančni oblasti, kakor | to zahteva zakou, da oblasti odmerijo dižavuo i pristojbino na dedščino. No, ovadil pa je to „ded-j ščiuo" kdo drugi, kajti Iri mesece po smrti omenjenega ilužnlka dobil je ujegov oče plačilni nalog za .-.voto 14'48 lir, v ime globe, pristojbine itd. Začuden a zajeduo ogorčen raztrgal je mož ta plačilni nalog, toda zopet tri mesere pozneje do-| nesel je v hišo biričinmu izročil plačilni nalog na j 20 lir. zairo/.ivši mu, da mu zapleni pohištvo, ako ne piača. Ubogi mož je vendar izprosil pri oblasti me«ec dni odloga, ker je slovesno obljubil, da plača svoj dolg nasproti državi, prodno še narase ua 30„ 40, 60 lir.
Siromašen človek si je torej prihranil tekom trudapuluega svojega življenja veliko muko malo svotico denarja potom poštne hranilnice. A s to svujo varčnostjo spravil je družino svojega očeta v hudo stisko, ostavivši mu svoj „iuietek*. Tođa finančna oblast v Italiji se morda no zmeni za to, da je 20 lir v roki siromaka že nedosežen kapital.
Najnovcj^či vesti.
Dunaj 16. Zbornica poslancev nadaljuje razpravo o proračunu mini«terstva za poljedelstvo.
Berolin 16. Avstrijski Minister za vnanje stvari, gr f Gnluh"W*ki. je danes dospel tu sem.
Madrid 15 Dekret o reformah na Kubi se prijavi početkom f-bruvarja. Na Kubi se dovoli toii razsežua samouprava, kolikor le dopušča suvereniteta Španjske.
Pariz 16. Papež je doposlal nadškofu Richard pismo, s katerim podeljuje svoj blagoslov francoskemu narodu iu duhovitim povodom 25letne spominske glxvnostj cerkve ifet^a srca
Preizkusili In priporočili
•o il Titi Ti' u<°-ilifični pr feiorji in zdraTi.iki
tinkturo za želodec lekarja Piccoli-ja v Ljubljani
(Dunajska oaata), kri ter* je ugodno u^inkajofte. iolede<i krepčujoće, alait i* prol>»r]jinje poY*p<<Sujoča in telo odpiraj..io graditv«.
Stakleničica rolja 10 norč.
Trgovinske brzojavke in v tati.
«>.;V ??>•;• .	j««»n —----M	,.»
■pMilad 159« H.29 do * 39 Ovn / . pomlad	6
ti* i« »pomlad t>.~7 —« "i1. Koraza in»,-J'ini 18f«7. 1 S7 :i b*
r»nu»c.-. I> u	i »n. g-60 *«."> 7b
S.70-S-75.. od HO kil. f. 8 75—8 80 oi «	- 75
8 80 ,	ki;.	——	•> n «-10 — «■—
l>r< »o 5 65- 6 10
PSenica: Slabe ponudbe in povpraSe?anje. Produja 8 OOmt.st. mirno po stalnih cenuli. V rama: le]>o.
i r&jb. M®r»..uiiu.a »IuiIk-t oi 1215, maj 12'«5
mirno.
Prit£*. Cpntrifii((ftl noti, po • v i", v Tr > carino rr«»d odpoHiliate* jirec. , f, 82 — 32 'J5 Con u f 34 —3-4-26 Četvorni —• -•. V gin^aV t-oiiih »6 7."» mlafno ...t>'i), Ku»u Suiitii« j;o •• -i« »itn, tu januvar H4'— r.h maj 64.75.
HaniOh ».»od »».i«,- • m are a2.7.r» /c maj f. 53.1:6, za septamber 54.25 /,a docomber 55.— .
UairiH^akA t orxH Iti. januvarja < ' V7.
Tćer»i	danes
Driavni doljj t papirju 101.70	101.-O
„ „ i »robru 102 10	102.10
\vfltrijnkfti renta t 'latu 123.10	123.25
n' „ i kronali 100.75	100.9»
Kreditne akcije . , H74 25	373.75
London 10 Ut. . 119.9 )	119.90
Napoleoni ... . t«.?»2	9.52
20 mačk 1.7o	11.75
Vin iMli. li- 15 30	45 35
Zahvala.
Podpisani izrekajo prisičio »ahvrtlo preea-stitemn gospodu kniioniku Petru Flegu, predsedniku aBiatovečine sv. Ciiila in Metoda", <;MSt„ goHp. Luki Seražinu in vsem drugim easii-tini udom. ki so pripomogli, da se post>ivi iih-giobni spomenik naš niu nepo/.ubnemn s nu kanoniku J o ž e f n.
Žalnioč.i roditelja Križman.
Izvežbanega pisarja
z lepo pisavo, ki je zmožen prepisovati slovenske, italijanske in nemške koncepte, sprejme tv.koj Pr. i Gustav Gregorin. odvetnik v Trstu (Via Molino piccolo št. 3). Plača po dogovora. Ponudbe j	direktne.
jlGNCIPJENTA (začetnika)
ali izurjenega pisarja išče Odvetnik dr. Truden v Trstu.
Oženjen vrtnar
zmožen popolnoma zelenjadarstva in cvetličarstva se sprejme dne 20. marca t. l.; mogoče da tudi Se poprej, pri podpisanem vodstvu v službo. Placa znaša 300 gld. na leto, s prostim stanovali jem, 20 golil, nadomestka za kurjavo, 1(1 odstotki od skupička, od prodane zelenjave ter cvetlic.
Slovenščino zmožen mora biti vrtnar v govoril in pisavi popolnoma. Istotako biti mora skozi pošten in trezen.
Prošnje, s »pričali spremljane, pošljejo naj prošniki do 15. febiuvarja:
Vodstvo deželne kranjske, vinarske sadjarske in poljedelske šole ua G Hitri U pri Novemmestu Na Dol-ni«1'»m.
Njegova Svetost
jPapcž JEjeon XIII.
■poročil je po smijem zdnvniku pri'f<'P<»rju dr. Lnpponi-ju lekarnarju PICCOLI-ju v Ljubljani ■kjiičn jfto /kIituIo za Njegovi 8Teto«li vpoBluno
tinkturo za želodec
Omenjani zdrnvnik, Icukor Teliko drugih odličnih prot«Horjev mt-dicino ho
Piccoli-jevo tinkturo za želodec
praflkuaili, Ur jo priporočajo kot i^Trstno kropilo za želodec, katom kropila želodec, po-množujo tok ter povspeSuje prebavanjo in čiftčenjo.
Cena: 1 steklen ica 10 nvč. 12 steklenic z zavitjem 1 (jld 3C vrč., poštna pošiljatev 10 steklenic (i gld. 50 nvč.
Najvišje priznanje
1«kurju PICCOLI-ju t Ljnbljani kot prirejoralou
kapljic za zobe, kuhare jo i zadovoljnim rspuhom Nj. o. in k. Viu. projiiHiiii Rospa prAHtolnnnslpdnioa-udoTa nadvoj-
udinja Štefanija i»Toma oPeto^«o Q.
porabiti.
Cena steklenici iiO nvč. 10 stekl. 1 gld. 50 ni.
Naročbe u^poiiljajo 10 točno proti poittnoB povzetju
SVOJI K SVOJIM!
Acqnedotto to. 9. (nasproti „Latteria Sraiera")
NO vo sklađiiće
OLJA
kisa in mila.
Protlajn se na drobno in na debelo.
Cene:
olje jedilno: po 28 nč. lit., tino po 32-36 nč. lit., tinejše po 40 44 ne. lit, namizno pol fino po 48 52 nč. lit, namizno fino po 56-60 nfi. lit., namizno ei-trafino po 64-68-72 nč lit., — Kis od 4 do 24 nč. lit.
Sprejemajo se tudi naročila, na dom franko pustivši na posodo vri' iz ko3itarja. — Ker je b.n^u prve vrsti, so toplo priporoča slav. občinstvu. Udani Anton Sirca
Ivi n Godina
limar
Trst via Giulia, št. 21. "M
izvršuje vsakovrstna dela : za zgradbe, za rabo po morju in j ri obrtnijah, tako nove kakor za popraviti; bodisi iz jednostavne ali dvostrokega pleha, zinka. lamarina, medi, bakra itd. Izvršuje k o p k e in a i s a 1 j k o po narofibi. Prodaja vsakovrstne pogode za kuhanje itd. Vso po najnižih cenah.
G. T o n u i e s
Ljubljana. Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta : žage in stroji za obdelovanje lesa.
Liniment. Capsici comp.
m ildrom
iz Richterjeve lekarne v Pragi,
pnpoznuno izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva ne po 40 nr^., 70 nvč. ia 1 gld. po viek lekarnah. Zahteva naj a« blagtvoljno to »plodno pri-Ijabljeuo domače aredatvo kratko kot
Richterjev liniment s „sidrom"
tor aaj «o previdnost«« Tiprrjajfjo 1« tuka »teklesice kot pristne, ki inajo uma« rar-■tvaa« intkiiko „sidro".
Richterjeva Ifkarua
,Prl Elatam lavu' v Pragi
Narodnjakinj© I
Dovoljujem si Vas opozoriti na svoje veliko skladišče oglja, drv, premoga in koksa v ulici S. Zaccaria štev. i (mej ulicama
Chiozza inFarneto).
Ker izdelujem od navedenih predmetov nekatere na lastno režijo, nekatere pa sem si nabavil pod najugodnejšimi okolnostmi, prepričan sem da vas zamorem v vsakem obziru zadovoljiti.
Jamčim za točno postrežbo in pošteno vago ter se priporočam z vso
nd a n ostjo
Vekoslav Grebene.
drav ali bolan
;,Servus" Haussenov hasselshr ovseni kakao,
pristen lc v koekah zavitih v kofiitarue lieto, * karton po 7>» nvč. iluži i/vrstno in j« po iz-1 r« f.en j u od več nego 10.C0O gdrsvsikov najizrrstnejio radilno sredstvo in uiivalno iredstvo nodanjoga Časa. Hausenov Kasselsk ovseni kakao, varatvana zaamka ,.Cbelni koš" dobiva so v vhoIi lekarnah, mirodilnicah,' prodajnlnicali delilcitos in kolonijalnefia blaga.
Hausen & Co., Kassel in Eger. 9
Glavno razpcčavan.ie za. Avstro-ogersko L, Koe-itlim flregen*.
^	Via Nuov« na vogalu
//X, ^^Jtasr^- via s Lazzar°
^t/An >w "^I^HjI Nove naročbo najino-V irf n	«««dernejsega blaga za
zimsko sezono so nam užo prišlo in. »o: Flanela, sukno, volnene tkanine za gospe 111 gospodo. Veliki izbor ovratnikov in ovratnic vsakovrstno barvo in va-likosti.
Zaloga vsakovrstnih potreb za šivilje, krojače in kitničarko Uzorci na zahtevo franko. Blago se razšilja poštnine prosto Za mnogobrojni obisk tako meščanom, okoličanom in zu najnim naročnikom se priporočata udana Aite A Zadnik
GORIŠKA TISKARNA
A. Gabršček
v Gorici, Gosposka niča št 9.
ima v zalogi vse tiskovine za županstva, šole, sodišča, cerkve itd. — Izdaje časopise:
„Soča" t tednik, cena gld. 4 40. „Primorec" t vsakih 14 dnij, cena 80 nvč.
„Slovanska knjižnica*,
za jedno leto gld. 1.80. Doslej izšlo 56 snopičev.
„Knjižnica za mladino, Lcn^^čih^o
25 nč., za naročnike 20nč. Doslej izžlo 23 snop. V Trstu prodaja prve tri tobakarnar M. Lavrenčič,
nasproti veliki vojašnici in tudi tobakarna Pipan v prehodu Ponte della Fabra, na kar opozarjamo _ Slovpn^c v Trstu in okolici._
Borzni trer 14 Sedanja razstava:
RUSKI CAR
v Parizu
z novimi predstavami Ustopnina 20 novč. otroci 10 nov.
Podpisani priporočam prijateljem iu ZDaneem svojo gostilno
v ulici SolltAifio št* 12
v kateri točim pristna vipavska vina
belo prve vrste po 40 nvč. liter črno „ „ po 44 „ „
Franjo Valetič, krčmar.
Davno skušeno dijet, koprnet. *rt>ds!vo (za naribanje) za oja-f< nje in krepljenje žil in kit človeškega telesa.
Kwizde fluid
Znamka kača (itnid za tom iste)
Rabljen z vRpehom od toi.ristov, kole-nurjev in jezdece* za ojačenjo in okrop-
ljenje po daljnjih potih. Cena '/t steklenice 1 g!, V, "tok. 60 nS, Dobiva go pristen v vseh lekarnah.
Glavna zalo.a:	G
Okrožna-lckarna, Korncubiirg pri Dunaju.
Prvi in najstareji
fotografično - umetniški zavod An t. JerkiSa
v Gorici mi Travniku št. II (p<>lt'K nadftkoflje) prevzoinn. vsa v fotogmflČno stroko upadajoča dolu do naravne velikosti. Tzdoluje nadalje fotografije na porcelan, na broSo (po najnovejši iznajdbi), na platno, na uvilo itd. Akvarele in oljnate sliko; posnema po starih fotografijah pomanjsevalno ali povečevalno na najukus nji način Jamči zu nepri kosljivo delo. — Cene poštene.
| Velika. Inomost-ka 50 nč. loterija	^ Žrebanje I Jna novo 2Q.februvarjal
1 Glavni dobitek \ 75.000 kron yS.t.vi. 1 Srečke po 50 nč. priporočajo: Giuseppe Bolafflo, Alessandro Levi, Ma | Ign. Nedmnnn. Marco Nlgrls, Enrinn Sel	
	i z odbitkom W/0 . ndel &. Co., fiirolaino Morpurgo, 1 ifTmann. 11 Mercurlo ^J
d® ^ ^.n,''
Kdo Pg
tfathr

... 11
T- a!


VSS?' kdor hoee svo*e zdrav)e Q
■---.. — hraniti in utrditi, pa ob
enem noče pogrešati prijetnega kavinega užitka. Bobova kava je, kakor znano, škodljiva, ker preveč živce razburjaj ako se jej pa Kathreinerjeva primeša, jej odvzame škodljive učinke. **************
Vsak io ki 86 ne Cutl prav 2draveea* Posebno za take, ki bolehajo na živcih ali v želodcu, izkazala se je Kathreinerjeva kava, čista brez primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdravejša in lahko prebavljiva pijača. *************
Vsak ?tr°k 'n VSaka ženska naJ Pji® Kathreinerjevo kavo, ki -- i« tečna in se prilega slabemu in rahlemu telesu, naj
bo že čista ali mešana z bobovo kavo. S svojim prijetnim, milim okusom se kmalo vsem prikupi. ***************************
Vsak k' h°6e pri gospodarstvu kaJ prihraniti in vender
—-—! uživati okusno in zdravo kavo, naj si kupi Kathreinerjevo kavo. Naj bo čista ali mešana z bobovo, ugajala bo p0 okusu vsakomu. A***************************************
Kathreiner-Kneippova slatina kava rj;;ol
zdrava družinska pijača, člat prirodan plod v celih zrnih, Iz najboljšega aleda Izdelana In po Kathrelnerjevem, v vseh deželah priznahem In od na]veljavnejšlh strokovnjakov preskušenem načinu s okusom prave bobove kave preklsana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v eebl prijetni okua ptuje bobove kave In vse od zdravnikov priznane dobre lastnosti domačega slada. ************ m Kdor noče biti goljufan In oškodovan, naj pazi pri nakupu na varnostno znamko
Prošnja:
In na obliko na strani naslikanega Izvirnega zavoja z Imenom
Zavoji brez imena aiK&threiner" niso pristni.
L»*tuik kovuoraij li*u ;rfllJo»r. Izdavatelj in	arediik : Fra« 6*daik. — Tiskarna f>el^nu v Trsta.