% Publuhed and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917,.on file^ the Post Office of Cleveland, Ohio. By oiJcr of the A- 2» THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. Postmcister Gen. EQIMLITY "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME IV.—LETO IV. CLEVELAND, 0. ČETRTEK (THURlSDAY) MARCH 3rd '21 ^ St. 51. (No.) Single Copy 3c. Entered as Second Class Matter April »29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ' ' ' '' ---:------ ■ Posamezna številka 3c. NOVA Zavezniki so pripravljeni vdreti v Nemčijo. LLOYD GEORGE JE PRIVOLIL, DA SE ZASEDE MANNHEIM IN RENSKA PRISTANIŠČA.—ITALIJANSKI ZUNANJI MINISTER SFORZA SVARI, DA SE POSTAVLJA V NEVARNOST MIR EVROPE. v EVROPI? Vesti o revolti v Rusiji. LONDON, 2. marca. — Kot se poroča nocoj, so prišli zavezniki do popolnega sporazuma z ozirom na odgovor, ki ga podajo Nemčiji glede odškodninskega vprašanja in z ozirom na posledice, ki bodo sledile, ako zavezniških pogojev na sprejme. Nemcem bo podana soglasna zavezniška odločitev v St. James palači jutri opoldne. Angleški ministrski predsednik Llojd George je danes privolil, da se posluži oborožene sile proti Nemčiji, ako bi ta ne hotela sprejeti zavezniških odškodninskih pogojev, in sicer je privolil, da se zasede mesto Mannheim od strani angleških, francoskih in belgijskih čet, in da se zasede tudi obrenska pristanišča, kjer se nalaga premog iz ruhrskih rudokopov. Angleški ministrski predsednik se je dosedaj vedno izjavljal proti takim korakom. Francozi so svoje topove pripeljali že za tako naprej, 1 da bi lahko streljali na Essen, kjer se nahajajo velike i K^upove tovarne. Kot se poroča, bodo zavezniki najbr-1 Že ttidi,/saHokadire^i--4rtiga nemška pri stanišča. Glasom načrtov, ki jih je napravil najvišji zavezniški koncil, bi se v slučaju, da bi se Nemčija obotavljala sprejeti podane ji pogoje, najprej zaplenilo vso nemško carino v okrajih, ki jih imajo zasedeni zavezniki. Komitej, ki je dobil naročilo, da odgovori Nemcem lia njih proti-zahteve, ki so bile podane in zavrnjene vče-1'aj, bo povedal Nemcem sledeče: 1. Zavezniki se ^loh ne marajo več razgovarjati z Nemci, ker jim sploh ničesar več, ne verjamejo. 2. Nemčijo se bo opozorilo na razne kršitve mirovne pogodbe. 3. Nemčiji se bo nemudoma naznanilo, kakšnih sred-i^ev se bodo zavezniki poslužili napram nji, da jp prisilijo k izpolnitvi njenih obveznosti. Zavezniški zastopniki so se danes opoldne zbrali v St. James palači, da sprejmejo poročilo vojaških izvedencev, ki so vse dopoldne delali načrte za vojaško akcijo. Andrew Bonar Law, vladni vodja v angleški nižji zbornici, je bil sedaj prvič navzoč na konferenci. Nemški delegatje samo' čakajo, kakšna poročila dobijo iz Berlina. Rezultat konference je bil poročan ta-^oj vladi v Berlinu, toda do danes popoldne ni bilo nazaj ^ nikakega odgovora. Italijanski zunanji minister grof Sforza je ves čas povdarjal potrebo, da se zadevo trezno premisli, predno podvzame kako drastično akcijo, in je svoje priporočijo utemeljeval s tem, da bi nepremišljena akcija lahko ^ovedla do silne ekonomske katastrofe sirom Evrope. Današnji časopisi v Londonu so skoro soglasni v *^jnenju, da je nemška ponudba za $7,500,000.000 odškod-^docela nezadostna, da je "nesramna, smešna, fan-taatična" itd. Celo pacifistični Daily News pravi, da ne ^ore razumeti nemškega razpoloženja. _ Berlin, 2. marca. — Današnji jutranji listi objav-Jsjo dolga poročila o londonski odškodninski konfe^ren-^si opozarjajo na resnost položaja. Vosische Zeit-pravi: ^'Ni si še treba misliti, da so se pogajanja pretrga-iia drugi strani pa ni moč zanikati, da se je Lloyd Gorge posluževal ostrega jezika, in sicer z očitnim na-.enom, da poda enak odgovor na zavrnitev sklepa pa-iske konference od strani dr. Simonsa, nemškega zu-^anjega ministra in načelnika nemške delegacije. Ne Žaja seveda, če bi se podcenjevalo resnost polo- k" nemški listi so soglasni v tem, da proti-predlogi, . ^ j® podala Nemčija v Londonu, tvorijo skrajno mejo, kar more Nemčija plačati. PARIZ, 2. marca. — Pariški listi so združeni v ^®nju, da so protipredlogi Nemčije z ozirom na odško^- Stockholm, 2. marca. — Posebne brzojavke iz Helsingforsa poročajo, da so ruske sovjetske čete zatrle revolto v Petrogradu s pomočjo čet, katere so prišle s fronte. London, 2. marca. — Poročila, ki so dospela danes v angleških uradnih krogih, potrjujejo vesti o anti-sovj etskem uporu v Skupaj: Iraščeni . New York, 2. marca. — V New York sta dospeli te dni iz Evropi skupaj piiraščeni dvojčki od katerih ena je omožena, in ima enega sina, druga pa je samica. Mož prvfc je že umrl. Živi pa sin iz tjga zakona, ki je star ze 1 I let iii popolnoma normalen. Skupaj priraščeni dvojki sta Jožefa Blažek in Roza filažek. Ru8.ji. Prejeta poroda pravuo,|r^^^ se sedaj po svojem možu da je položaj v Rus.j. nevaren. IDvorak. Iz imen je razvid-Toda v najnovejših vesteh ni ni- sta skupaj zraščeni dvojc- česar, iz česar bi se dalo sklepati, češkega pokolenja. Kot se poroča bodo ta izredni naravni pojav preiskovali in proučevali razni slavni zdravniki A-merike. Znameniti dvojčki sta sprejeli časnikarje oblečeni v eno obleko, k\ pa ima štiri rokave in ki je tudi j ako »iroka odspodaj. Dvojčki sta /rnščcii! skupaj, toda dru-gfccr pa ima Tsak'. zase vse člo- da je sovjetska vlada izgubila kontrolo. Neki časnikarski poročevalec Central News agenture poroča iz Helsingforsa, da poročila, ki so dosla skozi Reva], kažejo, da je položaj v Rusiji tak, da v kratkem , lahko pride do popolne prevrnitve sovjetskega režima. njmia S'' sin omi "Ht rujer ;%1 tudi '-e. 1 letni Druga poročila prSviip, da so , liojiTT PebrogTaciu in IWoskvi, kjer dkpcel, 80 središča upornikov, nadaljujejo. Če se more verjeti tem poročilom, «o boji, ki se bijejo v Peiro^radu, - elikega obsega, ker larcev, ki ao se postavili proti rdeči armadi, katere število je nedoločeno. ker T©-''o," i«.., da odri do Elna izmed brzojavk pravi: "Iz zanesljivih virov se poroča, da je bilo na obeh straneh veliko pobitih in da je tudi lastnina trpela precejšno škodo. Mornariška posadka v Revalu se je pridružila upornikom. "Poročila Iz Moskve so zelo pičla, za kar je najbrže odgovorna cenzura. Iz nekega poročila se da sklepati, da se med uporniki nahaja veliko število bivših armadnih častnikov. ''V Petrogradu so utrpeli največje izgube kadet je rdeče armade, ki so najzanesljivejši podpirale! sovjetske vlade. Delavci in mornarji so napadli kadete ter jih podili po ulicah do šol in jih hitro premagali. V južni Rusiji operira uspešno z močnimi četami kozakov general Dutov, medtem ko general Antonijev, ki vodi upornike v centralnem in južnem okrožju, Volge, grozi odtrgati vsako zvezo s Kavkazijo." Sovjetska trgovska delegacija, ki se sedaj nahaja v Londonu, pa ima še vedno direktni zveze s sovjetsko vlado v Moskvi, in pravi, da ji je ista naročila, da vest o revoluciji v Rusiji zanika. Riga, 2. marca. — Glasom nekega poročila, ki je dospelo semkaj iz Moskve, jo sovjetski komisar za delo in obrambo obja- .. . , ,. ., ,, .. , . . . J • jih oblek, ki jih navadno naredi-vil proklamacijo, ki )o je podpi- ^^___. sal Nikolaj Lenin, v kateri se ob- Ijubuje delavcem, da bo vlada na sew. plamen njenega &. ' "Ali je to fok, da ete 8e zdaj samica?" je vprašal eden izmed poročevalcev." "Pravzaprav se me ne bi emtio imenovati samico," je dejala Jožefa, "ker v resnici nisem bila še nikdar v svojem življenju samica, kar se lahko vsakdoi na svoje oči prepriča." Potem pa je povzela besedo udovela sestta: "Ko sem prvikrat videla svojega pokojnega soproga, sem «e takoj zaljubila vanj, toda na možitev nisem nikoli mislila. Zasnubil me je ponovno, toda reči moram, da ni moja sestra nikdar kazala nobene ljubosumnosti, ako-ravno je bila vedno zraven. "Bila je seveda tudi navzoča, ko sem sprejela srce in roko mojega pokojnega moža; pri poroki mi je bila za družico. Prepričana sem, da sem v stanu ljubiti kot kdorkoli drug človek na svetu. In zakaj ne? Resnica je, da sem imela celo več snubcev. "Ženske ^aj pazijo, kadar se ženijo. Jaz sem bila s svojim možem zelo srečna. Zelo sem bila žalostna, ko mi je umrl in se vedno žalujem za njim. Toda moj sin mi je v veliko tolažbo. On je prava podoba svojega o-četa. Na veselje svojih obiskovalcev sta dvojčki pokazali več svo napela vse moči, da jim preskrbi dovolj življenakih potrebščin. --O-- v preteklem letu je naredil ogenj $3,000.000 škode. Lansko leto so povzročili požari mnogo več škode v Clevelandu kot leta 1919. Skupno je uničil lani ogenj za $3,222,280.49 imetja, prejšnje leto pa za okrog dva milijona dolarjev. Socijalistični kongres proti ruski taktiki. Dunaj, 26. febr. — Razpoloženje mednarodnega sociialistič-nega kongresa, ki se je danes o-tvoril v tem mestu, je jasno proti sprejemu taktike, ki jo je odobrila tretja internacijonala v Moskvi . (Kot znano, je tudi slovenska socijalno - demokratična stranka poslala na ta kongres svojega zastopnika in sicer v osebi E. Kristana. Op.' ured..). Delegatje iz centralno - evropskih dežela so mnenja, da je položaj v njih deželah, ki je vzpričo nepravične mirovne poravnave še toliko »labiK, tak, da je delav: stvu absolutno nemogoče, da bi prevzeli vladno kontrolo v svoje roke. Posebno nemSki in avstriiiki delegatje #o hudo neisprotni komunističnemu programu. Ruska delegacija pat jo izjavila, da bi bilo »ocijalistično gibanja v vzhodnih deželah zaman in breann-' mombno, če bi ne vsebovalo poglavitnih točk moakovstkega kongresa in če ne bi zasledovalo teik-t&e. »lične T6dV''0r2tlit6 i* na^vefijie delo, katero more napraviti kongres, obstoja v tem. da očisti in razjasni »ocijalistično misel in gibanje vsake posamezne dežele. Pri debati gl rle socijalis,tov napram Mrokovi-. . organizacijam, je Y eplo&nem prevladovalo prepričanje, da je popolnoma možno podati delavstvu resnično revolucljonaren program, ne da bi bilo treba dobesedno slediti izjavam komanivtične internacij o-nale. Richard Wallhead, zastopnik angleSke neodvisna delavske stranke. Je izjavil, dm mora z dunajskega kongresa zrasti močna aocijalistična organizacija, ki bo v stanu vršiti medsebojno delo. Dejal je, da vsaka stranka, ki se hoče pridružiti tej socijalistični internacij onali, mora imeti med seboj večino članstva, ki je napravilo konec s socljalnim patri-jotizmom, na drugi strani pa naj bi se no dlovolilo vstopa nobeni stranki, ki odobrava moskovsko metodo za razbijanje proletarskih organizacij za dosego njih '"očiščenja". O--— » Mir med Turki in Francozi. Obravnava proti komunistom v Franciji. ta sami. . i' Dvojčki sta bili rojeni blizu Prage leta 1878. Ko sta bili stari tri leta, sta se že nahajali na poti po raznih krajih, kjer se ju je razstavljaj!o na ogled. Obe govorita po pet jezikov in eta tudi izvežbani v godbi. 8. marca se bo vršil sestanek številnih " odličnih ameriških zdravnikov, na/katerem ee bo dvojčki preiskalo Z X—Ray aparatom ,da se dožene, kako je mogoče, da sta obe, akoravno London, 2. marca. — Kot se je poroža, bo morda žo jutri, gotovo pa T soboto, podpisan mir med Francijo in Turškimi nacijo-nalisti. Podpis miru se bo vršil v Parizu. Francoske čete v Mali Aziji kakor tudi turške nacijona-listične čete se je že brzojavnim potom obvestilo, da naj se vse sovražnosti prenehajo. Obe turški delegaciji, ona od carigrajske in ona od nacijonalistične vlade, eta sprejeli naročilo, dm sprejmeta zavezniške pogoje za poravnavo nesporazuma z Grki glede Tracije in Smime. nino neprejemljivi. Listi pravijo, da je položaj Lloyd George najt olje pogodil, ko je dejal: "Najboljše bo, da konferenco hitro zaiključimp, jker drugače bomo pronašli, da smo jim Še mi dolžni.'' zraščeni skupaj od ramen pa skoro do kolen, dmgače popolnoma samostojni osebnosti; edino žile od strani, kjer sta zraščeni skupaj, imata obe ene in iste. Nekateri zdravniki so mnenja, da bo v slučaju emrti ene umrla druga v teku 36 ur. PARIZ, 2. marca. — Dva dogodka v francoskem političnem življenju sta danes na/ dnevnem redu; oba sta na zunaj zelo različna, toda navzlic temu obstoja med njima Jako ozka vez. Ta dva dogodka sta: obravnava proti deveterim komunistom, ki so v zvezi s štrajkom preteklega maja obtoženi kovanja zarote proti državi, in pa volitve, ki so se pravkar završile v onem mestnem okraju Pariza, ki sta ga zastopala sedanji predsednik Miller and in pa neki drug član parlamenta. Zveza med tema dogodkoma izhaja od tega, ker sta bila dva izmed komunistov, ki sta obtožena izdajstva, kandidata pri teh volitvah, in ki sta faktično dobila izvanredno veliko glasov. Izidor Loriot in Boris Souvari-'• voditelja komunistične Oba sta bila za časa volitev v ječi, toda vsak njiju je dobil okrog 33,000 glasov. Na-cijonalwtiima kandidata, le Cor-hgiUftr -"-i Ronnet. sta. djobiL:. r.iak po 47,000 glasov, toda ker sta dobila manj kot polovico vseh rekordiranih glasov, se bodo vr, Sile še ene volitve. Najbrže se bodo prihodnje volitve vršile po obravnavi komiini-stov. Volitve «e imajo vršiti 13. marca. Pri zadnjih volitvah so radikalni socijalisti dobili 20,000 glasov, socijalisti, ki so se pred kratkim odločili od komunistov, pa nad 12.000. Zelo možno je, da bodo pri prihodnjih volitvah itevilni sooij'Wlisti glasovali za komuniste. Na ta način m u-stvarja izvanredno tenimiv položaj. Medtem pa se je obravnava proti komunistom že pričela. Obravnava sama na sebi ne bo dru-zega kot dolga politična razprava, kajti niti enega važnega socijalističnega voditelja ni v Franciji, katerega ime bi se ne nahajalo med pričami za obrambo obtožencev. Odvetniki obtoženih eo si prizadevali, da bi izpričevali celo ruski boljševiški voditelji Zinovijev, Litvinov in Radek, toda francoske oblasti niso privolile, da bi se jih pozvalo na zasliševanje. Državna prosbkucija pravi, da so obtoženci meseca maja preteklega leta hoteli uprizoriti revolucijo, ker so pripomogli,\da je bila napovedana železničarska stavka, kateri so sledile še stavke premogarjev in pristaniških delavcev. Prosekucija pravi, da se tu ni šlo za interese nobenega raz reda delavcev, temveč da je bil namen komunistov samo ustvariti razpoloženje, ki bi jim omogočalo prevrniti vlado in uvesti sov jetski režim. Vladne avtoritete pravijo, da eo v Franciji tri posamezne skupine komunistov. Prva je komitej tretje internacijonale, ki je bil ustanovljen meseca maja 1919; voditelji te skupine so: časnikar Pete Monatte, učitelj Loriot, železničar Monmousson in časnikar Souvarine. ' Poleg tega je komunistična etriinka, katere vodje so železničar Jsunes Sigrand, tikar Henry Bott in jeklar Louis Rabillaud, tretja skupina p« je kopauoistic- Zadevi o Mesopota-miji in Japu prepuščeni Hardingu. Washington, 2. marca. — Na-daljni koraki v kontroverziji med ameriško vlado in. zavezniki ter koncilom Lige narodov z ozirom na mandate nad bivšimi nemškimi kolonijami, bodo prepuščeni prihodnjemu predsedniku Hardingu in pa državnemu tajniku Houghesu. Tozadevna odločitev je bila danes podana v državnem de-partmentu, potem ko sta dospela odgovora od Liginega koncila glede otoka Jap in od Anglije z ozirom na oljne vrelce v Meso-potamiji. Uradniki državnega depart-menta so izjavili, da je do petka, ko se izpremeni administracija, premalo časa, da bi se pripravilo odgovor. Besedilo note, ki jo je poslal koncil Lige, se je podalo v javnost, medtem ko «e angleško noto drži tajno. V državnem de-partmentu »e izjavlja, da se pre; pušča razsodnosti prihodnje administracije, da noto objavi aH da je ne objavi. iz tega »c pudv.u tudi nil^akega uracjjiega komentarja z ozirom na noto Lige, toda bilo je očitno, da je bila akcija iste, da se namreč odloži izročitev mandata nad Mesopota-mijo in drugimi važnimi kolonijami do meseca junija, sprejeta z zadovoljstvom. Izjava Lige, da nima pravice obravnavati glede mandatov drugega reda kot je otok Jap, najbrže ne bo dovedlo do nobenih novih razgovorov, ker so se Združene države o tej zadevi o-bmile že direktno na Japonsko. Tajnik Colby jo najbolj zadovoljen e tistim delom Liginega odgovora, ki pravi, da je odobravanje Združenih držav potrebno ea veljavnost vsake odločitve glede vsakega mandata, o katerem se bo ukrepalo pred Liginim koncilom. iiMI. 11 .............O--- ČUDA INDUSTRIJE SO SE ŠELE PRIČELA. Še pred kratkim se je Ijjudem zdel zrakoplov, ki bi imel stroj z 100 konjskimi silami nemogoč. Toda kmalu za njim je sledil stroj z 300 konjiškimi silami. Sedaj pa gradi Italijan Cap^oni stroj, ki bo imel 3200 Konjskih sil B katerim bo lahko poletel zra koplov v zrak z 100 potniki. Tako bomo torej kmalu imeli zrakoplove, katerih sila bo preaega-la silo onih potniških in bojnih ladij, katero je stnatral pred pa-rimi leti flvet ea največje in najmočnejše. Koliko časa bo še pre teklo, ko bodo pluli po zraku zra koplovi, gnani od brezžične elek-';rične sile, katero bodo dobivali od električnih postaj na zemlji? Grotovo je, da bo to nekdaj pri-ilo. Človek je šele pričel rabiti svoje možgane in napovedujejo, ia bo tlačil to zemljo še najmanj ito milijonov let, zato ,Be nam nikamor ne moidi. na federacija sovjetov, katero vodijo delavci Hanot, Lebourg in Giraud. Vsi navedeni «o obtoženi, zarote proti državi. Ako bodo apoznani krivim, tedaj se jih bo morda obsodilo v trajno pregnanstvo. m \ ^TRAN 2. _______ **Ena.lcopra.vr«LOSt** IZHAJA VSAK DAN IZVZEftlŠJ NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and PubUshvd bv THE AMBRICAN^GOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. BHgaineB PUc» Qf the Oa'poration,__fli418 sy. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $&50, 6. mo. $8.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, CoIIinvood, Newburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $Si(0 3 mo. $2.00. United State« .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c Lastule in izdala ra AJueriSkoJugoslovanska Hskoma DrailUU »418 ST. CLAIB AVE. Princeton 561. 041» ST. CLAIR AVE. Za vsebino oeiasov nl odgovorno ne mredmištvo. ne ■BraTnUtvo. CLEVELAND, O. ČETRTEK (THURSDAY) MAJRCH 3rd '21 _ ^ENAKOPRAVNO$t >}} MARCH Si-d. 1921 sprejem Češkega zunanjega ministra dr. beneša V ljubljani. Kdo je večji zločinec, tisti, ki odkritosrčno in brez ovinkov pove svoje mnenje o obstoječih razmerah in osebah, ki so glavni predstavniki današnjega reda, ali oni, ki v svojem ozkefh narodnem sovraštvu kuje zarote proti narodu, katerega gostoljubnost uživa? Človek normalnih misli bo gotovo dejal, da prvii sploh ni zločinec, temveč pravi svobodoljub, medtem ko je drugi najnižji izmeček človeške družbe. Ampak človek, katerega misli teko po takih načelih, bo na svoje veliko razočaranje spoznal, da je po mnenju justičnega departmenta v velikanski zmoti. Justični department ni tega mnenja samo v teoriji, temveč tudi ravna temu primemo. Vzemimo prvi slučaj. Evgena V. Debsa se je obsodilo na desetnetno ječo, ker je odkritosrčno povedal, kaj misli o vojni "za demokracijo", kateri se je pridružila tudi Amerika. Ker je pred kratkim izjavil, da od Wil-sona sploh ne mara pomiloščenja, se ga je odtrgalo vsaki zvezi z zunanjim svetom, in kot se poroča sedaj, se tnu je pod pritiskom protestov dovolilo sprejemati p I Ljubljana. — Češki minister za zunanje zadeve dr, Edward Beneš se je za časa svojega o-biska v Rimu ustavil tudi v Lju-' bljani. Slov. Narod 'poroča o tem dogodku sledeče: Vlak 3 katerim ae je vozil minister dr. Beneš, je dospel z dvo-umo zamudo v Ljubljano šele ob četrt na 8 zvečer. Na peronu, kamor je bil vsled ljubeznivosti železniške uprave prost dostop, se je zbrala velika množica rodoljubnega občinstva, ki je ministra dr. Beneše, čim je is svojo soprogo in s svojim spremstvom izstopil iz kupeja, pozdravilo z navdušenimi ''na zdar" i-n "živio" klici. Skozi gosti špalir, 'ki gaje tvorila množica, se je minister napotil v kolodvorski salon, okusno okrašen z zelenjem in s sli-Ikgmi prei^tolonaJslednika regenta Aleksbndra in predsednika dr. Masaryka. Tu so ga čakali pred-stavitelji civilne in vojaška o-blaati: vodja deželne vlade dr. Leopold Pitamic, župan dr. Ivan Tavčar s podžupanom dr. Karlom Trlilerjem, poveljujoči general G j orgle Dokič s svojim ad-jutanfcom Milikovičem, poverjenik za aocijalno. skrbstvo Adolf Ribnikar, poštni ravnatelj dr. De beljak, aia^čelstvo 'Ceske Obce" nadzornik^ Jan Ružička, Cvanča-ra in Ilejnic, pohabljenci češike-ga konzulata pisatelji dr. Ivan. Lah, glavni ur^iiik "Slov. Naroda" Kasto Pustoalemšek in* dr. R. Krivic ter bivši član londonskega Jugioslovenskega odbora, dr. Gustav Gregorin, Vse imenovane je predstavil g. min^?tru g. gen. koniZful O to- srna in jih pisati, medtem ko obiskovalcev še vedno ne sme sprejemati. Brez ozira na to, kakšnega prepričanja j v imtmu d^elne via je kdo, gotovo j^ toliko, da je Dehs ena najimpozantnej- ših osebnosti današnjega časa, in da so njegovi nameni vseskozi plemenitega značaja. Vzemimo drugi slučaj. Dr. Walter T. Scheele in še uevex qx ugni nemsKin /rčiruiiimuv v zjuruzenm arzava^' ^ de za Slovenijo je pozdravil mi-inister dr. Pitamič, teleč tna dobrodošlico. V imenu iLjubljane i n;ied navdup je Kovoi-il :'.upan dr. Iv. Tavčar, lir tvor;* ;r)ozdravljaj,«veni in Ce.škosflovaki izvo kemist po poklicu, in ki je bil vodja cele zarote, je dobil en dan zapora, šest drugih, ki so bili tudi zapleteni v zaroto, je dobilo od šestih mesecev do dveh let zapora in cd $500 do $5000 globe. Ostala dva sta (bila oproščena. Kot je bilo čitati v dnevnih poročilih, je bilo oproščenih bombe v imenu kajzerjeve avtokracije. Prvo se smatra za neodpustljiv greh, drugo pa za odpustljiv zločin, oziroma pomiloščenih še več drugih nemških zarotnikov, Ce pomislimo na vse to, tedaj se ne smemo prav nič Iri' anno fiortXr. --^4-^^ ____J... J_____ .. . _ . „ K-J. • • jevali svojo 'neodvisnost, te, kulturne vezi prenese na, politično polje ter se iz teh vezi ustvari ne nai .i... .SVOJ r" Določite m v a- nektiranih pok. Jiovek bi mislil; da gre za --ake pokrajine v srednji Afriki,, kjer ljudje še niso dosegli še ono stopinje socialne uredbe, na kateri je človek začel dajati svojim naselbinam določena imena. Toda mislimo, da bi iskali takšne narq- rode v najbolj sabitem kotu afrikanske divjine. Dosedaj nam tudi ni ae nič znano, da bi bila. italijanska vlada zasledila take brezimenske kraje v svojih afri-kanskih kolonijah Eritreji in Tri-politaniji. Toda kar se ji ni posrečilo na južnem Tirolskem in pri naa na Primorskem. Nove pokrajine, ki jih bo Italija svečano anektirala dva dni pred pustom, t. j. dne 6. februarja t. 1. morajo biti tako strašan-skp divje, da nimajo posamezne vasi in posamezni kraji niti ne svojih imen. Tako si mora misliti italijanska vlada o naših krajih, sicer bi ne bila našla za potrebno, ime no vati posebne komisije, ki jim to naloga zbrati podatke za podlagi katerih se bodo določila krajevna imena v anektiranih pokrajinah. Ta komisija je bila ustanovljena s kr. odlokom od 20 t. m. v področju osrednjega urada za a-nektirane. pokrajine. Nj^n predsednik bo načelnik osrednjega u rada za anektirane pokrajine, a člani bojo: po en zastopnik oblasti iz ene in druge anektirane pokrajine, ravnatelj vojaškega ge-ografičnega zavoda, odposlanci kr. akademije Lincei, kr. italijanskega geografičnega društva, odposlanci Touring Cluba in Pla ninskega kluba in slednjič dva zastopnika znanstvenih ali slič-nih društev obeh "Benečij" (Južne Tirolske in Primorskega). --o-- Mcnilcs; Rot:?e L^\embourgove oproščen. Nemški poročnik Vogel edl^n morUe.c, Rose Luxembour-gove,. je bil s sklepom berlinskega sp,sli§^a oproš.čen. na podlagi amnestijskega^ uka?a, Višj^ sodišče utemeljuje svojo razsodbo tu-,di a tem, da je bil Vogel, ki ae je .doslej K&krival na Kodanikeni, svojčae obsojan na dveletno ječo radi drugih zločinov in ne radi u-mora znane kom-unistinje. Ta slučaj je zbudil v nemš''ih socijali-"ktičnih atrojah viha or^ernja in samo javno ministrstvo je protestiralo proti temu sklepu. —,—-——o--- samo par dni v tednu. Ubogi delavec prepuščen sam sebi, hiti brezupno bedi naproti., In ie sedaj po času več mesecev ni ie ni kakega upanja na kmalojšno zboljšanje razmer. Tovarniški mag-natje, ki so obogateli le od žuljev proletarijata, se ob pogledu na mase stradajočih delavcev le zadovoljujejo, v svesti si, da je samosvojite se mišljenju in P""®' pričajte se sami. Naročite se n® strokovni delavski list ' nako^ pravnost", čitajte ga in uvid^'j boste, da so vas vasi lažiprer"'" namenoma odvračali od tega, b"' ječ se namreč, da tudi vi spregledate. Proč torej z raz^' ralcem delavske vzajemnosti vsi kot en mož rama ob rami ^ več milijonsko številno delavstvo j napredno zavednimi delavci odvisno še vedno od, njih in ho- j boj za proletariata boljšo bodP'' teč enkrat za vselej zlomiti od- nost Naročnik« por delavskih organizacij, katere j -o--- edine so bile v stanu vsaj delno kljubovati kapitalizmu in braniti pred njega nasiljen pravice delavcev. Vprašanje je: ali je bilo morda treba, da je prišlo do tega? — Gotovo nel V boju proti kapitalizmu ima proletariat pač Champ Clark umrl Washington, 2. marca. — nes je umrl dolgoletni vodja mokratičniK poslancev v .. » . 1 zbornici, Champ Clark, ki j« ' svoje edmo orožje v njocn. skup- zbornice, ko " m organizaciji. Ako bi b, vsak . večino. . de avec prežet duha za skupno kot pbslanec. ^ delo v boju svojih pravic, ne gle- 48 ur ka,n«,«^ ,de na narc^nost m prepričanje. . privatnik. M: da potem bi bil proletariat tako • v i i , . 1 J v- ^ , I pa on sam ni želel. silen, tako jak. da bi ga ne, strla ' K, 1 v. .v, J 1 Vec njegovih tovarišev, nobena sila. Ne bilo bi pnslo do , ,, ,. .. , , . _ koH- . . 111- službovali z njim vec let v » te težke sedanje gospodarske kn- . , • i i to gresu, je na glas jokalo, ko ^ ze in nikdar bi ne triumfiral kapitalizem. Ali bo ta preizkušnja delavce zmodrila? Zelo dvomim! — Torej rojaki v New-burgu, zavedajte se svojega težkega stališča. Proč s podlim, zyedeli o njegovi smrti. V t"' \si' bo jim je bilo to, ker so vi da je umrl srečen. Odlični eie\^ je 2-.I® ki so na tisoče ameriških življenj postavljali v smrtno nevarnost. Iz v^ega tega sledi, da je po mnenju hinavskih rodoljubov današnjega časa, večji zločin, če je človek govoril resnice o vojni "za demokracijo" kot pa če je delal čuditi, da vladajo na svetu danes, po vojni, v kateri je zmagala "demokracija", tako škandalozne razmere, da, ne morejo dovesti do druzega kot do novih bojev in mednarodnih nesporazumov. PolitiČarji kapitalistične ga kova so svet moralno popolnonia bankrotirali. mokratski vodja, ki je dorna države Missouri, je umrl o . 1 . . v, i danes popoldne v washing'''? strankaratvom, kateri grozno sko- 1,1 i- -v-ic svO ' skem hotelu, kjer je zivel s duje delavski stvari, proč z vsem,' kar onemogočuje skupno delo. Edino stremljenje naj vam bo delati skupaj, skupaj v eni fa- družino dolgo vrsto let. , je pred svojo smrtjo, še zavedel, je dal razumeti, J® n« , . 1 • .v. ,da kongres radi njegove sm' , langi pričeti boj z največjim, so-! . , 1 z«" t .r JI. 1 • preneha zborovati, ker v ^ vraznikom delavstva proti kapi- ... , , . , * rj 1 • . • njih urah sedanjega kongres Proč s tistim«, ki sejejo! „ v., v % . -«i I" R Ngwiiivg, O. Goto.vp bplj kot marsikatera druga občuti slov. naselbina v N.ewburgu vso težo sedanje gospodarske krize. Po celi na^pU bini vlada velika bre^poeelnpst Tovaynieki mpgotci so zaprli po-polnpma ali delno večino svojih podjetij in vrgli bre^uspiiljenja Številne delavce na, cesto. Mnogi so že mesece, dolgo brez vsakega dda. drugi p& zopet delajo veri itd. talizmu. razdor v delavske vrste, proč z vsem, kar vas drži v temi, da ne spregledate svojega položaja. Ne bodite maloduSni, ne uda j te se sanjavo besedam, "če bo božja volja, bo že enkrat boljše", ne, ne bodo prišli nikdar dobri časi. ampak vedite, da samo od sebe za delavca in. da vam tako drugi, ki niso delavci, tudi nikdar pomagali ne bodo. Rojaki, le \ samopomoči je vaša x'esitevi — Združite se z vašimi zavednimi rojald-delavci, katerim, je boj za dobrobit delavstva najvziše-nejši ideal. Da še le takrat ko si delavec probori mesto v človeški družbi, katero mu gre, da takrat bo konec težkih delavskih kriz in namesto bede in pomanjkanja pride blagostanje, sreča in zadovoljstvo v hišo slehernega delavca. Ne dajte se slepo voditi od drugih, ki nimajo smisla za delavske interese in katerim je drugo prej vse, kot pa delavske koristi. Ne dajte se motiti od gotovih faktorjev, ki vam prepover dujejo čitati dobre strokovne der lavske liste, češ, da pišejo proti Rojaki v Newburgu; o- ir«! bi potem zaostale. V sogl®®'^^ njegovo željo je kongres hodu novice o njegovi smrt' P nehal, z zborovanjem samo za minut, potem pa se je zboroV® zopet nadaljevalo. - Kako poglobljen je bil ^ je delo, kaže dejstvo, da so njegove zadnje besede, kat^^^ izreikel v stanju sledeče: if Sedaj pride na pred zbornico konferenčno P Ill9' ur čilo." Pred osmimi leti je malo kal o, da ni bil imenovan sedniškim kandidatom dem tične stranke. Pri žadnj'^ , llK re»' if tvah je, bil po 26 letib nep ^ nega službovanja v kongr^"^ vič poražen in če bil živel s® ^ dni, bi bil umrl kot privatni ba. -O--^ Naročajte liSJliSII ANATOLE FRANCE: KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI. Poslovenil OTON ZUPANČIČ Na vse, kar slišim čudnega, si pravim: "Zakaj pa ne?" Ta ''zakaj pa ne" je pred stekleno bučo škodil moji pri-rodni razsodnosti. Ta ''zakaj pa ne" me je naklanjal k lahkovernosti, in zanimivo je ob tej priliki pripomniti, da si ne smemo hraniti duha preveč svobodnega in prostega, ker se nam lahko slučajno natrpa z ropotijo brez-merne oblike in teže, ki se ne bi mogla u gnezdit) v duhovih, pametno in povprečno z vero opremljenih. Medtem ko sem se, z roko na voščenem pečatu, spomnil, kaj mi je bila pripovedala moja mati o magičnih steklenicah. mi je moj "zakaj pa ne" šepetal v uho, da je navsezadnje nemara vendarle mogoče, zagledati v solnč-hem prahu zračne Vile. Ali toliko d^a je ta misel vstopila v mojo zavest ter se hotela v njej nastaniti in udomačiti, že se mi je zazdela baročna, absurdna in groteskna. Misli, kadar se te šiloma oprimejo, postanejo hitro neolikane. Malo jih je med njimi, ki bi zmogle kaj več nego prijetne preletnice; in ta je imela odločno blazno podobo. jDočim sem se izpraševal: "Ali bi odprl ali ne bi odprl?" se mi je pečat, ki sem ga ves čas stiskal med prsti, nenadoma v roki prelomil in steklenica je bila odmašena. Čakam, opazujem. Ničesar ne vidim, ničesar ne čutim. Bil pem razočaram, tako pripravna je nada, stopiti izven narave, in tako ročno nam smukne v dušo I Nič! Niti samo nedoločene in zmedene iluzija, niti negotove podobe! Prišlo je, kar sena bil že vnaprej videl: kakšno razočaranje! Obšla me je neke vrste nevolja. Zleknjeh v svoj naslanjač, sem si prisegel vpričo tistih Egipčanov z dolgimi črnimi očmi, ki so me obkrožali, da bom v bodoče svojo dušo vseiskrbneje zapiral kai>a- listovskim lažem. Zopet enkrat sem spoznal veUko. modrost svojega d#brega učitelja, in sklenil sem, da se bom dal po njegovem vzgledu voditi razu,mu v V3eh stvareh, ki se ne tičejo krščansko-katoliške vere. Pričsikovati, da te poseti dama Salamandrjca, kolika preproščina! Ali je spjoh mogoče, da so Salamandre? Toda —, kaj vemo, in "zakaj pa ne." Zrak, ze od poFdneva težak, je bil sedaj kar soparen. Mlahav od dolgih dni, ki sem. jih preživel pokojno in v samoti, sem čutil težo na čelu in na vekih. Bližajopa se nevihta me je še celo potlačila. Roke so mi omahnile, in nazaj zvrnjeno glavo, z zaprtimi očmi sem zdrknil v polusen. poln Egipčanov in opolzkih senc. To nedoločeno stanje, med katerim je živel v meni samo. čut z^ ljubezen, kakor plamen sredi noči. je trajalo sam ne vem kako dolgo, kar me prebudi rahel šum korakov in kakor bi blag^o mečkal. Odprem oči in na glas zavpijem. Čudežno bitje je stalo pred menoj v obleki od črnega satena, s čipkasto ruto na glavi; r javka s plavim: očmi, krepke poteze, v ml^di, čisti polti, lipa okrogla, in na ustih je. igr^l neviden poljub. Izpod kratkega' krila so se pokazovale majhne, drzne, vesele in šegave noži-ce. Držala se je ravno, malce zajetna v svoji nasladni popolnosti. Pod žametnim trakom na vratu sem videl čveterokotnik rjavih in vendar bliščečih prsi. Gledala me je z začudenim obrazom. ^ Povedal sem že, da me je bila dremota nadrastila na ljubezen. Vstal sem. planil sem. "Oprostite." mi je dejala, "iskala sem gospoda Astaraca." Jaz sem jI rekel: ''Gospa, gospoda Astaraca ni tukaj. Tukaj sva vi in jaz. Pričakoval sem vas. Vi ste moja Salamandra. Odprl sem kristalno steklenico. Prišli ste, moja ste." Oklenil sem jo z rokami in sem pokril s poljubi vse, kar so mi mogle ustnice najti polti ob njeni obleki. Oprostila se me je in mi je rekla: i '"Saj ste blazni." ■ ''Cisto naravno," qem ji odgpvoril. "Kdo na. mojem mestu bi ne bil?" Povesila je oči, zardelg. se je. in sp i>a§mehP>la. Jaz sem s^ ji vrgel pred noge. Ker, ni. gospoda Astaraca tu," je dejala, "moram pfl.č, oditi." Ostanite!" sem vzklikni) in zategnil vj-ata. Vprašala me je: Ali ve^te. če se kmalu vrne?" Ne, gospa, še dolgo ga ne bo. Ostavil me je samega, s SaJamanirami. Jaz,pa hopem sgmo eno, in ta ste vi," Prijel sem jo.v naropje. nesel sem jo na zofo. sem PAdej ž njo vred n,a njo in sem jo pokril s. poljubi. Več se nisem poznal. Kričala je. jaz nisem slišal. Njene zar prte dlani so me suvale stran, njeni nohtje so me praskali. in njeno brezuspešno upiranje je dražilo moje pože-Ijenje, Stiskal sem jo. objemal sem jo. razkuštrano. vznak ležečo. Njeno omehčano telo se je udalo, zaprla je oči; skoro sem začutil v, sv.ojeoj zmagoslavju, kako so me njene lepe. spoprijaznjene roke stiskale k nji. Potem, ko sva se, ah, i?vila iz tega sladostrastnega, objema, sya^ se osupla spogledala. Skrbeč, da pride spodobno do zavesti, sije ravnala, krila in molčala. Ljubim vas, sem ji rekel. Kako vam je ime?" Nisem mislil, da je Salamandra. in da po pravici povem, tega nisem resno verjel. ' Ime mi je Jahela." mi je odgovorila. Kaj — vi ste Mozajidova nečakinja?" Da. ampak molčite. Ko bi on vedel . . Kaj bi naredil?" O. meni prav ničesar ne. Ali vam mnogo hudega. Kristjanov ne mara." "In vi?" O. jaz^ jaz np maram Zidov." 'Jahela, ali nje imate malo radi?" 'No, po temk gbspod, kar sva si pravkar povedala, se mi zdi. da je vaše vprašanje žalitev." Res, gospodična* ali raid bj dobil oprožčerije za to r«* živahnost, to razpajjerjost. kiji prej ni prišlo na,""'' bi bila povprašala za vaša čustva." "Oi gospod? nikar se ne delajte bolj kriveč®' , ste . Vsa vaša nasilnost in vsa vaša razpaljenost bi bila prav nič pomagala, da mi niste bili všeč. ko sem vas videla, kako ste spali na tem, naslanja'^'^'^|^ vas spoznala za vrednega, počakala sem, da. ste djli, in vse dtu^o veste sami." ^ Odgovoril sem ji s poljubom- Ona mi la. Kakšen poljub! Bilo mi je, kakor da se n" ^ jagode v ustih. Moje požel j en je se mi je nano""" netilo in vroče sem si jo stisnil na srce. ' "Ta pot," mi je rekla, "se ne dajte tako ne mislite samo n&se, V ljubezni človek ne egpist. Tega. mladi ljudje ne vedo dovolj. Pikamo jih." es^.l Potem tn' f. Potopila sva se v brezdno naslad, božanstvena Jahela rekla: "Ali imate čeaelj? Kakor copernica sem-"JaHfela," sem ji odgovoril, "nimam ga, čfešlj® čakoval sem Salamandre. Obožujem vas." ^ "Obožujte me, prijatelj, toda bodite molčeci^' zajida še ne poznate." "Kaj, Jahela, ali je tako strašen s svojim' setimi leti, od katerih jih je preživel petinsedem piramidi?" "Vidim, prijatelj moj, da so vam natvc^ bajk o m^ojem stricu in da ste bili vi res tako in ste jih verjeli. Njegove starosti ne ve nihc®'^ sama ne; odkar ga poznam, je bik star. da je krepak in da ima nenavadno moč. ' Imel j® Samo u/ nico v Lizboni, kjer se mu je primerilo, da ^ > jj»r . kristjana, katerega je bil zalotil z mojo teto ^ li(l Pol?egnil je in je vzel mene s seboj. ue. bi z materinsko nežnostjo. Pravi mi stvari, pravijo samo otročičkom, in če me gleda, ka''^ plače." "Ali Stanujete pri njem?" (Dalje prihodnjič.) m.. ■^lARtH 3rd. 1&21 ENAKOPRAVNOST'' strain 3. Novo IME - STARO POŠTENJE. - EMETH state banka je že naznanila spremembo imena. «ovo ime nalaga uradnikom American Union Banke, ki so bili Uradniki Nemeth State Banke neko dolžnost. Ta dalžnost ".postrežejo obiskovalce in vlagatelje ravno tako pošteno. m *%sljivo in hitro kot v prošlosti. ; boste se i^sali o pošljete denar vašim domačim v staro domovino potom ^merican Union Banke. Dobili boste najboljšo postrežbo in 1 ceno. ^^^ovoljni boste oW vaš denar na American Union Banko po 4 odstotke ^^jovoljni boste ^0 pošljete parobrodni listek preko American Union Banko vaši Vi JM'"' v atari kraj ali ako kupite listek za sebe. vas treba skrbeti fr . vaše listine spopolnjene v notarskem oddelku American Ulion Banke. Za pojasnila pišite na AMERICAN UNION BANK IVAN NEMETH. predsednik PODRUŽNICA: 1597 Second Ave. Vogal 83rd St. NEW YORK CITY ICONCE^^T ZBORA "JADRAN POLOM BllEEEEElEESSE (Dalje) "Denar!" je vzklinil Maurice. "Saj ga potrebuješ ti bolj od mene, ki imam dvoje zdravih nog. Z,dvesto franki se prav lahko vrnem v Pariz, in če mi razbijp glavo, mi jo razbijo zastonj . . A vseeno — do svidenja, stari, in hvala ti za vse, kar si mi storil pametnega in dobrega, kajti brez tebe bi bil gotovo ostal za kako njivo in poginil kakor pes." Jean mu je odmahnil, da naj molči. "Ničesar mi ne. dolgujeiš, poplačal si vse . . . Ce me tam doli ne bi bil ti odnesel na hrbtu, bi „ «== I bili Prusi pobrali. In še sinoči si me iztrgal iz njihovih krempl-.® ljev .... Dvakrat si plačal, zdaj bil jaz na vrsti, da dam živi j en zate . . . Ah, kako me bo vzne- 5» se vrši 3. AF»RI1_A v SLOVENSKEM DOMU V COLLINWOODU. 11" © I mi I i rl-mt Svo OBVESTILO. »p pacijentom in društvom naznanjam, da bom odso- 'z mesta 22. FEBRUARJA DO 5. MARCA V URADU ^pM ZOPET V SOBOTO DOPOL. 5. MARCA. druge informacije glede društvenih zadev itd. se "a mojega kolega Dr. Klauser (Dentist). Kern. 6202 ST. CLAIR AVE. O RED STAR LINE Direktno poslovanje philadelphije-danzig preko hamburg, ^^wdobnejse in pripravno potovanje v Cehoslovakijo. pripravno potovanje v Velike moderne'ladje Gothland ................25. marca. Prevaža samo potnike tretjega razreda. prostora za sprehajanje. Velike, svetle in pre-Stifj jedilnice na odprtem krovu. Udobne sobe za dve, šest oseb se lahko rezervirajo. Zglasite se v družbinem uradu. S BROADWAY, NEW YORK ali pri vaših lokalnih zastopnikih. fit? Nov NAČIN ZDRAVLJENJA! | L., ■^ko ste bolni, poskusite kiropraktično zdravljenje, S ■vatejQ • =•* Je naravno, brez medicinov ali operacije, in bo- Vas več, kot vsa druga stara zdravniška »«ja. DR. ALBERT IVNIK, D. C. 6408 st. clair ave. X—RAY STROJ NA RAZPOLAGO. Bell Phone: Rosedale 6410 URE: 10. do 12 dop.; 2 do 4 pop. in 6 do 8 Zvečer. Ob nedeljah 1 O do I 2 dop. mirjala misel, da nisem več s teboj!" Glas :nu je drhte', solze so se mu prikazale v očeh, "Obj.3mi me, mali moj." Poljubila sta se, in kakor prej šnji dan v gozdu, se je v dnu tega poljuba izražalo bratstvo dru-O žno prestanih nevarnosti in Vsi ti tedni junaškega skupnega življenja, ki so ju združili tesneje, nego bi se bilo posrečilo dolgim letom navadnega prijateljstva. Dnevi brez kruha, noči brez spanja, nečloveški napori, neprestana pričujočnost smi'ti — se to se je obnovilo v njuni ganjenosti. Ali F,e more kdaj na svetu razJdružiti dvoje src, ki jih je darovanje samega sebe tako stopilo drugo z drugim? Toda poljub, ki sta ga menjala v temi dreves, je bil poln nove nade, ki jima jo je odkri/al beg; ta poljub pa, ob tej uri, se je naVdajal s plahim trepetom slovesa. Ali se še kdaj zapet vidita? In kako, v kakšnih okolnostih, v žalosti ali v vese-lu? Doktor Dalichamip ježe sedel na svojem kolesiju in klical Mau-rica. Ta je nazadnje od dna svo-i^je duše poljubil sostro Henrije-to, ki ga je gledala s tihimi solzami, vsa bleda v svoji črni vdov ski obleki. "Moj brat je, ki ga izročam tvoji skri ...» Dobro mu strczi in ljubi ga, kakor ga jaz ljubim !" 4. Soba je bila velik, preprosto pobeljen prostor, tlakovan s ka-menitimi ploščami; prejšnje čase je služila za sadno shrambo. Se adaj je vej al po njej prijetni duh jabolk in hruaek; m vse njeno pohištvo je bila železna postelja, nepobarva'na bela miza in dvoje stolov, nevštevši stare orehov*; omare z ogromnimi strahicami, kjer je bilo prostora za ve.s božji svet. Toda globok, prelesten mir je vla'Jal po njej; slišal se je le gluhi iiiim sosednjega hleva, zamolkli uchirci konjskih kopit in mukanje goved. S^o^i okno, ki se je o dpi 1 ale proti jugu, je pa- dalo ja!:HO s? nce, Videl se je t,4" mo kos feriča :r, .iitno polje, k; j.", je mejil majhen gozdiček. Tn ta zaprta, skrjv.insina eoba ;a bila tako zašli:a vsem opem, da jc živ človek ni mc.irel slutiti. Henrijeta jo takoj uredila vse; dogovorila ss je, da ne pride k Jeanu nihče razen ijje in doktorja Dalichampa, da ne aiastane kak sum. Silvina ni smela nikdar vstopiti, ne da bi jo ona poklicala. Z njo sta pospravljali že navsezgodaj; nato so vrata o-stala ves dan kakor zazMana, Po noč', ako je ranjenec česa potreboval, mu je bilo treba le potrkati na steno, kajti soba, kjer je spala Henrijeta, je bila sosednja. In tako se je našel Jean po teh tedhih silnega vrvenja nenadoma ločenega od sveta in je videl samo še to krotko mlado ženo, ki s svojimi rahlimi koraki ni delala nobenega šuma. Videl jo je zopet takšno, kaki-ano jo je zagledal prvikrat tam doli v Seda-nu, enako prikazni, z malce prevelikimi usti, drobnimi črtami lica in lepimi la:&mi ziele ovsene barve, ko je hodila okrog njega z obrazom r-olnim neskončne dobrote. Prve dni je bila ranjenčeva mrzlica tako huda, da se Henrijeta skoraj ni ganila od njega. Vsako jutro je mimogrede vstopil doktor Dalichamp s pretvezo, da prihaja po njo in jo vzame s seboj v lazaret; pregledal je Jeana in ga obvezal. Krogla mu je bila,/.drobila f>iBČal in šla na drugi strani ven; čudil se je nad zlim obrazom rane in se je bal, da ga ne bi kak drobec, ki ga s sondo sevefla ni mogel najti, pri-moral rezati ko'st. Govoril je z Jeanbm o tem, toda ta se je ogor čil ob misli na skrajšanje noge, ki bi i.;a bilo storilo hromca; ne, ne, rajši je hotel umreti kakor o-stati pohabljen j^gBagjaBaaaaa^ hf^zplačna ponudba vsem bolnim moš-in ženskam traja samo prihod. 7 dni 'Osv 6.; jil ra.no v opa-! :,,ul 3 tem, da »^nazno . . f r, /-u-'P'jo J : .1 in fe- etovanjein preiskava brezplačna ''Ridite danes. b? ženska, ne ozirajoč se ^ t&u • OQ|A**%: 4.__:__•__JJ- t.____• H v -Meti rf trpi, naj pride k meni Jl" •'odoI^ skrbno preiSčeni in to se-^ 8em ZASTOxNJ. Mnogim bol-Poisij ."""»aga' v prošlobti, ki so •U*® zdr. brez vsakega uspeha vso L/'iH lahL*"'"'" storil za druge, za vas. Če mi pa vaše ku ozdraviti vam bo to ta- »»."'^^PiH ^''av nikogar se ne maram rs ako v URADNE URE: Od 9. dop. do 8. zv. *hi "" Poni vem, da mu ne Vsem bolnikom posvo-**>•) ^ iB pozornost. Ta teden OR NEDELJAH: ^ "• ^ Postrežbo računal posebno 0*1 1® dop. do 2 pop ''5' Lypov. Nemci obrnjeni proti Nemčiji, Francozi proti Franciji, kakor da so ob čudnem obratu, ki se je bil izvr- majnosti svojega levega krila, do trenotka, ko je moralo šibkejše desno krilo proti večeru ob stras nem klanju pustiti Saint-Privafc in je potegnilo s seboj vso armado. Poražena in vržena pod obzidje Metza, je bila odslej ob k olj ena z železnim obročem. Dočim je Henrijeta čitala, jo je Jean vsak trenotek prekinil z vzlikom: ■'In mi, mi, ki smo že od Reimsa čakali Bazaine-a!" Brzojavka maršalova z dne 19. torej že po Saint-Privat-u, v ka<-teri je govoril, da se zopet prične umikati proti Montmedy-u — ta brzojavka, ki je odločila pri cha-lonski armadi njen marš naprej, se je zdela samo poročalo premaganega generala, ki skuša olepša ti svoj poraz. Šele kasneje, dne 29. ko ga je vest o tej pomožni armadi dosegla preko pruskih vrst, je p&č tvegal ixtelednji napor, na desnem bregu, pri Noiseville-u, toda tako mlačno, da se je dne 1. septembra, isti dan. ki je bila chalonska armada strta pri Se-danu, umaknila tudi nemška armada. oropana vsakatere moči in mrtva za Francijo. Maršal, ki je mogel biti dotlej le poveljnik srednje vrste, ki je zamujal marš dokler so bile ceste odprte, tako da ga je nazadnje v resnici obko lila sovražna premoč, je imel postati zdaj, pod nagibi političnih načrtov, zarotnik in izdajalec. (Dalje prih.) ■MuuiuuMmimuilinW List Enakopravnost je pcičel izhajati iz potrebe. Tako je tudi potreb« no, da s« ga povspeši do cilja—trdne in neomajen« podlag« v splošnem. Da se to urc«ni2i, je velike važnp. sti to, da se vsak izmed {itateljer potrudi pridobiti čimveč novih bojevnikov — naročnikov. .List je #t*» HI že mnogo ?a vas, da za vas, M čitate te vrstice. Koliko ste pa ste rili vi za list? Union 330—W. homestead sheet metal and roofing company. J. A. SMECHEWICZ, poslovodja, rostavljamo in popravljamo vsakovrstne fomcze. Izdelujemo razno posodo za hotele in restavracije! Krovci, kleparji in popravljale! škriljevih streh. 7948 Broadway. VABILO NA — KATEREGA PRIREDI ZORMANOV FiLKARMSNIgEN KTS) V NEDELJO, 6. MARCA 1921 v Grdihovi dvorani Začetek točno ob 8:15 zvečer. PROGRAM: I. Overtiire, Light Cavalry....................Supp II. Ballet Music from "Faust"................Gounod HI. Waltz, Tout Paris ...................Waldteufel IV. Russian Fantasia ......................Tobani ODMOR V. Vocal Soloi, a) Happy Days.............Strelezki b) Pastarica ................Pavčič Miss A. Petrovčič. VI. Operatic Selection, "Martha" .............Flotov VII. Andante Cantabile, for strings only,. . . Tschaikpwsky VIII. Tvyo Marches, a) Tannhausfer by request,. . .Wagner b) Under the Flag of Victory,. .Blon — PO KONCERTU PLES. — VSTOPNINA $1.00 IN 75c. Vsi prijatelji siqvenske godbene umetnosti ao iskreno vabljeni k obilni udeležbi. Zorraanov Filharmoničen Orkester. 1 : ii H - 'i - ■ :p? f STRAN 4. »•ENAKOPRAVNOST' MARCH 3w3. 1921 Ji Clevelandske novice. — Osumljenec prijet. Z vsakim dnem postaja umor učiteljic Parma šole bolj zapleten in policija je na sledu vsak dan dru gemu morilcu. Še včeraj so vsa poročila govorila o nekom divjem moškem, ki se skriva v goz-dovju blizu Bean rd., kjer se je zvršil umor, danes pa je že prijela policija nekega drugega mos kega, katerega je zasledovala že 'dalj časa po raznih ohij'skih mestih. Jetnika je prijel maršal Bi-llicer po precejšnjem boju. Na policijskem gflavnem stanu je mo 6ki pripoznal, daje bil za časa u-pora v Clevi^andu, kjer je iskal dela in je bil rv bližini kraja, kjer se je vršila tragedija. Kot vsakega osumljemca, tako je tudi te-iga policija na vse načine izprašala. Policij'siki stotnik Mato-witz, ki je največ pripotmo'gel do aretacije omenjenega moškega, pravi, da se 'je osumljenec izrabil, da je govoril z nekim forma-nom v predmestju Clevelanda, kjer je bilo *^mnogorazličnega o-rodja" in blteu tega kraja da je videl dve ženski. Dalje ni hotel na vsa stavljena vprašanja več odgovarjs,ti. Detektiv John Shi-bley in šeril! Stannard, katera je J Mr. Geo. I. Posterju kakor hitro peljana je bila v St. Clair bolnišnico, kjer so ji obvezali rane na glavi in jo poslali domov. Dekle je dalo policiji imei nekega moškega, katerega sedaj policija išče. — Poročila iz St. Clairskega kopališča. Poroča se nam, da je vzelo prve tri dni po otvoritvi kopališča pršečo kopelj 1,529 ljudi. Najsrečnejši je bil seveda Mike Kusztja, 905 E. 67. Street, ki je bil prvi kopalec. V kratkem pridejo tudi omare za obleko, nakar se bo pričelo tudi s plavanjem. Upravitelj kopališča, Mr. Geo. . Foster je vešč godbenik in igra več instrumentov. Zložil je že več manjših sladb in komičnih operet za otroke. Veliko pozornost bo posvečal mladini v naselbini in zbrati želi skupaj od .300 do 400 otrok, da vprizorijo eno njegovih operet, "Cinderella" po imenu. Opereta je muzikalična ter v treh dejanjih, ki trajajo kake dve uri. Vprizorilo se jo bo v dvorani kopališča, tako da bo vsak lahko videl, kaj vse mladina lahko naredi. Vstopnina k tem predstavam bo prosta. Otroci, ki želijo sodelovati pri vprizoritvi naj se z glasijo pri upravitelju kopališča dal policijski načelnik v pomoč Matowitzu, 'Sta osumljenca iapra Sevala kake pol ure, nakar sta zahtevala, da se ga ižpusti, ker nima nikake zveze z umorom in je le slaboumno človeško bitje in Se ga nikakor ne more smatrati za morilca. Matowitz pa je nasprotnega mnenja in pravi, da je umor najbrže izvršila ena takih slaiboumnth oseb in ker jetnik še doslej ni razodel, kje je zadobil (praske po obrazu, je on tzato, da se ga še aiadalje drži. Osumljenec je močne postave, obraz mu je (zaraščen s košato brado in njego va obleka je raiztapana. Ves čas, odkar je bil aretiran zatrjuje, da je nedolžen, ........imtcinlKrC ImndHw. Neko dekle v družini sedmih mla dih fant»v je bila prijeta v eni izmed stanovanjskih hiš na Prospect ave. in 18. cesti, ker se dozdeva policiji, da je ona vozila av tomoibil bahditov, ki so oropali 25. februarja dve gasolinski po-ista j i Standard Oil družbe. Policija je zajela celo družbo in preiskala stanovanje, kjer pa ni našla nikakega orožja. Aretirani mladeniči so stari od lOisemnajst do dvajset let, dočin je dekle nekoliko ftarejša. — Preizkušnja delavstva. —r Glavni načelnik bratovščine loko-motivnih enžinirjev. Warren S. Stone, je na sinočnjem predava-ju pred članstvom tukajšnje bratovščine železniških uradniških u-službencev izjavil, da bo prihodnjih par mesecev največja preizkušnja za organizirano delavstvo. Rekel je, da ni stalo delavstvo še nikdar pred bolj kritičnim položajem kot stoji ravno danes. 'Pro-fitarstvo in cene živežu so plezale kvišku 8 tako brzino, da jih plače niti iz daleka niso dohajale," je rekel Stone. Na člane organizacije se je apeliralo, da ne ukrepajo ničesar sami na svojo lastno roko, temveč naj kar se tiče delavnih ur in plač čakajo, kaj ukrene glavni odbor organizacije, ki ima svoj sedež v Chi-cagi, ko ae v kratkem snide z delavskim odborom Združenih držav, da naredijo stalno pogodbo glede delovnih plač, — Ena restavracija na vsakih 800 ljudi. — V Clevelandu imamo 1,027 restavracij kar znači, (da pride na vsakih 800 prebivalcev en restavrant. — Spomlad? Vremenski prerok Emery nas svari, ter pravi v Bvojem poročilu, naj peč se za nekaj časa pustimo na njenem častnem mestu, ker morebiti se bomo čez par dni že zopet radi gti^ali okrog nje. — Napadena pred domom.— Sinoči, ko je prišla 281etna gdč. Mary Bogataj, stanujoča na 1377 E. 43. St. domov, jo je neki moški, ki je stal pred uhodom v hišo, napadel, in jo udaril z nekim {teškim predmetom po glavi. Pre- mogoče. Ustanoviti se misli tudi orkester, ki bo imel kakih 25 ali 30 članov, in zato so pozvani vsi, kateri igrajo kak inštrument; da se prijavijo. -O--- USODA AVSTRIJSKE REPUBLIKE. Pod naslovom "V zadnji uri" priobčuje "Neue Zuercher Zeit-ung" članek, v katerem dokazuje neizogibno katastrofo "antant-nega stvora," ki ne more živeti svoje lastno življenje brez tuje pomoči. Med drugim piše "Zur-cher Zeitung:" Zvezni kancelar, finančni in prehranjevalni minister so storili pri dunajskih zastopnikih velesil zadnji korak. Razložili so jim vedno bolj kritičen finančni položaj države in izjavili, daje treba računati s polomom državnega gospodarstva v najkrajšem času, ako dunajska sekcija repa-ricijske komisije brez vsakega odlašanja ne privoli v definitiv-no kreditno pomoč, pa se na ta način ustavi padanje kronske vrednosti in se prepreči nadaljno povišanje cen. Avstrija s svojimi lastnimi silami ne more dalje obstojati. Kar so povedali ministri zastopnikom velesil, ni več novega. Avstrijska tragedija se odigrava pred vsem svetom. Velesile, katerih diktat je vstvarii novo Avstrijo, so natančno poučene o avstrijski smrtni bolezni. — Zdravnik za zdravnikom seje mudil dan za dnevom ob postelji bolnika in vsi so prišli do iste prognoze: edino zadostna kreditna pomoč more ozdraviti bolezen, ako je to sploh še mogoče. 2e koncem leta 1919. so izračunali v amerikanskem državnem de-partementu, daje treba 200 milijonov dolarjev za rešitev Avstrije, Takrat bi se bila mogoče situacija v Avstriji rešila. Toda storilo se ni nič, le na francoski strani so vedno izjavljali, da je francoska pomoč Avstriji zasi-gurana. Potem seje pričelo delovanje avstrijske sekcije reparacijske komisije, katere letni budget v znesku pol milijarde kron je računan v breme uboge države. Reparacij ska sekcija, katere prava naloga je bila ugotovitev avstrijskih obveznosti napram povračilu vojne škode zmagoslavnih držav, je začela predvsem prouča-vati reparacijo Avstrije. Sekcija je že davno formulirala in vložila svoje predloge, toda od 250 milijonov dolarjev, o katerih je sir William Goode izjavil, da so neobhodno potrebna kreditna pomoč, še ni prišel v Avstrijo, niti en cent. Zato pa je poslala francoska vlada na Dunaj francoskega finančnega strakorvnjaka. Večini Avstrijcev, ki računajo s kurzi tujih valut, se zdi 250 milijonov dolarjev ogromna svota, kar bi bilo danes 170 milijard ' kron, pri čemer pa se ne sme prezreti, da je predlagal sir Goode razdelitev kredita na pet let. Za antanto je ta svota skupno z Ameriko, beraški denar. Francija, Anglija in Italijaa dolgujejo Ameriki iz vojnega časa 9500 milijonov dolarjev. V primeri s to vsoto je 250 milijonov dolarjev, razdeljenih na pet let, malenkost, posebno še, ako se pomisli, da bi moglo to rešiti srednjeevropsko državo pred polomom, ne samo finančnim, ampak tudi pred socijalno katastrofo. S 120 milijoni bi se pokril ves avstrijski državni dolg. (Koncem novembra je avstrij-sko-ogrska banka, ki ne more ne živeti :n ne umreti, ustavila objave svojih tedenskih izkazov, kar zahtevajo likvidatorji novo formo izkazov. Toda saj ni treba imeti črno na belem, da se vidi poplava bankovcev. Promet čuti to tudi brez bančnih izkazov. Vrednost krone v inozemstvu in naraščajoča draginja doma govorita dovolj jasno. Ako je znašala cirkulacija bankovcev koncem novembra 28 miliard kron, je danes že nad 30 milijard, kar pomeni prirastek 23 milijard od časa žigosanja bankovcev ali 5000 kron za vsakega Avstrijca. Ako je finančni minister pred kratkim cenil deficit na 25 milijard, je to število že davno prekoračeno. Ako je bilo pred kratkim zračunano, da doplačuje država na aprovizacijo letno 25 milijard, t. j. 4000 kron na leto za obstoj vsakega posameznika, se je morala ta vsota vsled visokih valutnih kurzov — ker se mora večji del živeža dobavljati v inozemstvo — povišati že za več milijard tako, da znaša deficit, ki se povečuje že radi neprestanih zahtevek 250,000 državnih nastavi j encev, brezdvomno ogromno vsoto 35 milijard kron. Glede javne oddaje premoženja bodi o-menjeno, da bo moral tovarnar, ki zasluži danes na leto milijon kron, plačati nič manj kakor 800,000 kron davka. Novi davčni obvezanci, delavci, ki zaslužijo letno 70,000 — 100,000, pa se pripravljajo na davčno stavko. Davki so ogromni, toda krijejo komaj desetino državnih izdatkov. To sa razmere, ki vodijo v prepad. Ako izostane inozemska kreditna pomoč, ne preostane avstrijski vladi drugega kakor da, ali proglasi državni bankrot ali pa, da izjavi kovačem st. ger-mainskega miru: Mi ne moremo naprej, storite z Avstrijo, kar hočete. Izvajanja v "Neue Zurcher Zeitung" so brezdvomno točna, ker temeljijo na dejstvih, ki so nam znana. Seveda bi se dalo marsikaj izboljšati in popraviti ,tudi brez tuje pomoči, toda avstrijsko ljudstvo ne pozna svoje lastne sile, ker je bilo vzgojeno, da živi na račun narodov, ki so morali s svojim delom preživljati danes tako ponižani "Herren-volk" nekdanje habsburške monarhije. V tem je tudi bistvena faizlika med Avstrijci in Nemci. Priznavamo, da je obupno stanje sedanjih Avstrijcev, ki vkljub dobri volji svoje vlade nimajo smisla za državno samostojnost, odvisno tudi kolikor toliko od njihovega povojnega moralnega mačka, ki jih pa ne bo zapustil nikdar, če se do danes še niso mogli iz^trezniti. Noben antantni ali ameriški kredit nebo pomagal, ako se Avstrijci ne oprimejo v zadnji uri resnega dela, zakaj : kdor ne dela, ni vreden življenja. ---o---- VPLIV INDUSTRIJALNIH RAZMER NA ŽIVLJENJE DEGE. Kako industrijalne razmere vplivajo na obstanek deteta po prvem letu življ je jako jas-norazvidno iz " if o "Infant Mortality - " rd," ki ga je i »«u of the V. oor. V pav J zapo- sleni pretežno nestrokovni in po-lustrokovni delavci, in za časa tega pregleda so plače bile nizke. Z malim zaslužkom gredo vzporedno, kakor tudi v drugih indu-strijalnih krajih, ki jih je ta Bureau proučil, — Slaba hišna sa-nitacija, pronapolnjenost stanovanj, pomanjkanje prave zdravniške oskrbe in mati, preutrujena z delom v delavnici ali pa doma. Nad jK)lovico dojenčkov v New Bedfordu živi v delu mesta ob reki, kjer prevladujejo najslabše življenske razmere v mestu. Tu se je našlo slučaje, da družine od 15. do 18. ljudi, vštevši border je živijo stisnjene v petih sobah. Skoraj vse maters, ki delajo v pavolnih tovarnah, so člani družine, kjer oče zasluži manj, kot je potrebno za decentno življenje. Skoraj polovica vseh mater je bila zaposlena v tovarnah, zlasti v pavolarnah, tekom leta pred porodom detet in dve petini te-^om leta po porodu. Večina jih delala pred porodom in tudi za njim. Kako grozne posledice ima odtegovanje materino oskrbe in dojenja je dokazano po dejstvu, da je pri onih materah, ki so hodile na delo, predno je dete bilo štiri mesece staro, pomiranje dece skoraj dvakrat večje kot povprečno razmerje. Skupina z nizkimi plačami je pokazala visoko mortaliteto (odstotek smrti) dočim skupina z zadostnimi plačami, ki zagotavljajo pravilno oskrbe za mater in dojenčka, ima ni^zek odstotek smrti. V skupini nizkih plač je izmed vsakih 100 živorojenih detet po dvajset dojenčkov umrlo pred koncem prvega leta. V skupini najboljših plač je umrlo le 6 izmed vsakih sto dojenčkov. -o- Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napo t j o, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil s tem, da boste hitro prodali. 0 I 1 i m um usi uoi EBBHHEEBElBBEEBEfflBIlte .SiiEIlSfflBBBEEEfflHEEEEB Tiskovna Družba American-Jugoslav Ptg. & Pub. Company. 6418 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. Tiskarna Tiskovine Dnevnik Tudi Vi Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedn# ddavstvo. Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne. Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Če še niste naročnik lista, naročite se nanj. Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe. THE AMERICAN-JUGOSUV PRINTING & PUBLISHING CO. MALI OGLASI RADI nenadnega odhoda v staro domovino, se proda poceni hiša za 2 družini, 7 velikih sob, škriljeva streha, kopališče, električna razsvetljava. Zglasite se na 1124 E. 77th St. zgoraj. (52 PO NIZKI CENI SE PRODA Hudson avtomobil za 7 oseb, na šest cilindrov; cena $325.00! Jackson avtomobil za 7 oseb; na šest cilindrov, cena $575.00. J. . M. C. tovorni avtomobil na 4 cilindre; $400.00. Ford tovorni avtomobil za $150. Za na-tačnosti se obrnite na J. Nosse, 1245 E. 55th Str. (55 VZAME SE NA STANOVAN^ brez hrane, s perilom, štiri p"'"" ne fante. Oglasiti se je treba "'j 993 E. 74th Street. TEL. PRINCETON 551 6418 ST. CLAIR AVENUE. lili KDOR ŽELI dobro izučenega in izurjenega peka zmožnega slovenskega in hrvatskega jezika, naj se zglasi ali piše na JOHN UKMAR, 10603 Way Ave. S. E. Cleveland, Ohio. (52 MODERNO UREJENA SLOVENSKA ČEVLJARNA Cenjenemu občinstvu, Slovencem in bratom Hrvatom naznanjam, da sem prevzel poprav-Ijalnico čevljev na 6528 St. Clair Ave. Ker sem izučen čevljarskega posla ste lahko prepričani, da b odelo iz mojih rok kar naj-ličneje in trpežno. Ne pozabite torej prinesti vaše čevlje kadar rabijo popravila v mojo delav^ nico. FRANK HOMER Prva moderno urejena poprav-Ijalnica in čistilnica ČEVLJEV 6528 St. Clair Ave. GROCERIJA — IN — MESNICA PRODA SE grocerija in mesnica na dobrem prostoru. Cena je zelo nizka ker odhaja lastnik na farme. Več se poizve v uradu lista. (x) NAPRODAJ! Jako poceni se proda dobro idoči restavrant in trgovina z mehkimi pijačami. Vzrok prodaje: ker je lastnik prezaposljen z drugo obrtjo. Za naslov se zgla-site v uradu lista "Enakopravnosti." OGENJ. je nevarna stvar, in komur poeori hiša in vse imetje, je velik siromak. Previdno in pametno naredijo oni, ki se zavarujejo proti ognju. Vsi slovenski hišni gospodarji bi morali biti zavarovani proti ognju, ker nihče ne ve, kdaj ga doleti nesreča in je postavljen na cesto. Cene na privatnih hišah so tako nizke, da navadni delavec lahko zasluži v enem dnevu toliko, da plača za $1000.00 zavarovalnine, in sicer za dobo 3 let. Ako nimate časa po dnevu, pridite zvečer, da se pogovorimo. JOSEPH ZAJEC. 15605 Waterloo Rd. Telefon v pisarni Wood 228 R. na domu Wood 648K Čudovit žepni nož. Nabavite si spomin za sebe in za svoje prijatelje. V zalogi imamo 500 krasnih žepnih nožev z občudljivimd okraski -dekleta, igralke, itd. Narejeni so iz finega materij ala. Cena je $2.00 skupno s svinčnikom, za prižiganje cigaret. Ne pošiljajte denarja. Naročite vaš nož danes in poslali vam ga bomo nemudoma. Bush-En Co. 851 East 14th Str. New York, N. Y. iilliilliliniiilliillllinillllllll Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki bivajočim rojakom. AH si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo 2ita-telj lista, temveč tudi lastnik. Ku« pite delnice in postanite njegov lastnik. ROJAKI! Sedaj je čas, da postand® ji gospodarji, ko vam v fabrik trgajo plače ali pa vam splo^ " dajo dela. Tukaj na farmih ^ kapitalisti nehajo gospodarit' kar pridelate boste sami uzil'' j Tukaj je naprodaj več ^ j sicer velike, srednje in majh"® to na lahka odplačila; i dobra, zemlja rodovitna in pridelek se lahko proda. Po'^' je tudi dosti sadnega dr^ Prav blizu se nahaja šola, P' jalne in zdravnik. V okolici o je že več Slovencev. Ako; , veseli kupiti pišite mi za poj®'" MIKE LUKNAB, R. F. D. 4; Box 80, Geneva. f KOFFEE KAMDEN KAVA je najboljša kava, kvalitete: Prodaja se v skih zavojih po en vseh najboljših: grocerija^' THE KAMDEN Cf pečemo in pokamo v clevelandu, o' prodajamo HIŠE - LOTE ifl FARME . istotako zamenjj^ farme za posest*^ v mestu. ^ Za pošteno postrežbo 8® * obrnite na .6 D. STAKICH & J. 0^ 15813 waterloo ____JIIK ZNAMKE. Prodajte aedij. IC v gotovini takoj .Sim^ % vi prekupčevalec, soSa noxBldg.,, drugo Vzemite vzpejafio. ta ceata in EugU dave.« ger Sewing Machine Co- tv do 6. ure zvečer. - Najmodernejši pogrebi" v Clevelandu Frank ZakrajS' POGREBNIK EMBALMER \ 1105 Norwood % Tel. Princeton 178^^ TEL. Rosedale: 49»^^ Avtomobili za krste, pogrebe in drug* P' Tel. Central 2373 R. Cramofons'' Plošče 2ahtev»jt® novi ceo^ # VELn^ zai5^ Sitt< UBtBTltfl ■« pri te) un la prostoru Clev^»^' J