^/lOO-ISO
ŠTEVILKA 1

N l H IN KEMIČNIH »Z d"e L k"d V
Gospodarski načrt za leto 1971
Letni gospodarski načrt podjet- nim spremembam pogojev poslo-ja postaja iz leta v leto bolj po- vanja.
memben in vse bolj predstavlja Omeniti je treba osnovne zna-osnovni instrument upravljanja in čilnosti gospodarskega načrta, ki vodenja podjetja.	ga je delavski svet podjetja spre-
Proizvodnjo
povečujemo
Francka Slapar, dipl. ekonomist, avtorica sestavka
Na gospodarski načrt vpliva vrsta faktorjev tako zunanjih kot notranjih. Gospodarski načrt za leto 1971 je postavljen na podlagi posameznih notranjih programov, ki so realno postavljeni in morajo biti dosegljivi. Vendar je bil izdelan in sprejet v obdobju, ko so se spremenili družbeno-ekonomski pogoji in bili sprejeti določeni kratkoročni stabilizacijski ukrepi. Novi instrumenti našega družbenoekonomskega sistema pa bodo znani šele med prvim četrtletjem. V pripravi je namreč vrsta ukrepov, ki bodo vplivali tudi na naše poslovanje, in to predvsem na plan nabave, prodaje, investicij oz. kreditov.
Zato bo verjetno potrebno med letom naš gospodarski načrt korigirati in ga prilagoditi morebit-
jel na seji dne 29. 12. 1970. Obseg poslovanja tudi v letu 1971 povečujemo, kar je razvidno iz naslednje primerjave z letom 1970:
Indeks
Osnovni kazalci	1971
gospodarskega načrta	1970
—	proizvodnja	105
—	zaposleni	107
—	neto realizacija	107
od tega izvoz	117
—	celotni dohodek	108
—	stroški	102
—	osebni dohodki	124
—	ostanek dohodka	128
Glavne značilnosti planov s posameznih področij poslovanja pa so naslednje:
Plan proizvodnje po direktnih stroških za leto 1971 se glede na oceno za leto 1971 povečuje za 5 odstotkov, če pa primerjamo proizvodnjo brez proizvodnje naravnega usnja, ki smo jo v letu 1970 ukinili, povečujejo delovne enote proizvodnjo za 19 %. To povečanje je delno pogojeno z novo opremo, v znatni meri pa z boljšo produktivnostjo, intenzivnim izkoriščanjem notranjih rezerv in drugimi ukrepi, ki jih morajo posamezne strokovne službe realizirati. Povečanje proizvodnje v posameznih delovnih enotah glede na oceno za leto 1970 je razvidno iz grafikona na strani 3.
Poudariti pa je treba, da ta pokazatelj ni povsem točen, kajti enote, ki so že v letu 1970 dobro poslovale, ne morejo v letošnjem letu občutneje zvišati proizvodnjo.
Zmanjšanje proizvodnje glede na leto 1970 je predvideno le v delovni enoti prešani izdelki I in to predvsem zaradi predvidene preselitve te enote v obrat II.
Povečanje proizvodnje glede na oceno za leto 1970 po glavnih grupah izdelkov prikazuje naslednji grafikon:
Plan prodaje je enak planu proizvodnje
Pri planiranju in možnostih pla-smana proizvodnje so v okviru razpoložljivih kapacitet upoštevane tržne potrebe po naših proizvodih tako na domačem kot na tujem trgu. Planska zadolžitev prodaje je enaka planu proizvodnje, kar pomeni povečanje prodaje za 7% glede na leto 1970. Predvideno prodajo bomo realizirali z ustrezno prodajno politiko. Glede na to, da st> cene in prodajni pogoji administrativno zamrznjeni, cen zaenkrat ne moremo spre-
minjati, čeprav so pri nekaterih proizvodih glede na porast stroškov občutno prenizke. Če pa bo z novimi instrumenti, ki bodo znani v začetku leta, dana možnost, bomo zvišali cene nekaterim najbolj kritičnim proizvodom.
Predvideni rabati za leto 1971 so višji kot v letu 1970 in to predvsem zato, ker so nove cene pnevmatike, potrjene v letu 1970, pogojene z višjimi rabati.
Pri realizaciji prodaje moramo stremeti za tem, da bo prodaja usmerjena na ekonomsko najučinkovitejše prodajne poti. Izvoz se bo v letošnjem letu povišal za 17 odstotkov in dosegel 2,450.000 >' — usmerjen bo izključno na konvertibilno področje. Izvažali bomo
predvsem pnevmatiko (96%), cevi in konfekcijske izdelke.
Plan prodaje po prodajnih poteh je razviden iz grafikona na
3.	strani.
Plan nabave
Z ozirom na stabilizacijske ukrepe, ki se pripravljajo (zlasti omejevanje uvoza s konvertibilnega področja), in glede na dejstvo, da naše podjetje uvaža preko 65% vseh osnovnih surovin, pričakujemo določene težave pri nabavi, ki pa jih do sprejetja stabilizacijskih ukrepov ne moremo v celoti predvideti.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Komandant ljubljanskega vojnega področja generalni polkovnik Franc Poglajen se je zadnje dni decembra mudil na obisku pri nas
Delovni
uspeh
Ko so se iztekale zadnje ure starega leta, smo zabeležili še en velik delovni uspeh: naši elektrikarji in mehaniki so ob pomoči strokovnih sodelavcev SVII montirali prvo prešo v novi avtopnevmatiki. Prva dva plašča, izdelana na tej preši, so želeli imeti na spominskem posnetku. Upamo, da bomo v tem letu lahko napravili še več podobnih posnetkov
PREDSTAVNIKI SINDIKATA SO OB NOVEM LETU OBISKALI...
Po sklepu izvršnega odbora sindikata smo ob Novem letu obiskali vse bolne Savčane, ki so nad dva meseca v staležu.
V	obratni ambulanti so nam povedali, da je bilo v tistem času 40 takih bolnikov. Od teh jih je bilo 10 v bolnišnicah. Nenapovedanega obiska so bili vsi zelo veseli, še posebno so bili obiska veseli tisti, ki so v bolnici. Zaželeli smo jim čimprejšnje okrevanje, prenesli smo jim pozdrave od kolektiva in voščili srečno in več zdravja v novem letu.
V	bolnišnicah nas je zdravstveno osebje lepo sprejelo. Povsod so nam dejali, le škoda, da smo eden redkih kolektivov, ki se spomni na svojega delavca tudi takrat, kadar je bolan. Brez nepotrebnih formalnosti so nas spremili prav do postelje bolnika.
Iz presenečenih in zadovoljnih obrazov bolnikov smo sklepali, da je bil namen dosežen, še več, prav in lepo je, da se na sodelavca spomnimo tudi takrat, kadar je bolan.
Vodstvo sinikalne organizacije si bo tudi v prihodnje prizade-valo, da bodo take oblike postale običajne. Zavedajoč se, da je človek najvažnejši dejavnik v naši družbi, bomo organizirali vsestransko skrb za delovnega človeka tudi takrat, ko zaradi zdravstvenih razlogov ne ustvarja dohodka podjetju.	BLAŽ STUDEN
OKVARA NA AVTOKLAVU ALI PRIMER POŽRTVOVALNOSTI
Tole pismo nam je poslal delavec — vulkanizer pri avtoklavu. Naj vam povem, da sem ga bil izredno vesel. Zakaj? Žal, smo ljudje taki, da kaj neradi drugemu priznamo pridnost, delavnost itd. Posebno česte so pripombe na delo vzdrževalcev. Pa smo le prepričani, da so pripombe največkrat neupravičene oziroma jih izrečejo redki posamezniki. To zgovorno potrjuje tudi tole, kar boste prebrali.
Napisal vam bom nekaj vrstic o delavcih, ki svoje naloge opravljajo tako vestno, da so lahko v ponos nam vsem. Gre namreč za ekipo ključavničarjev, zidarjev, tesarjev in elektrikarjev, ki so sodelovali pri popravilu avtoklava. Gledal sem jih in si po tihem mislil, ali se bo našel kdo, da jim bo dal kakršnokoli priznanje razen tistega, ki ga bodo dobili 15. pri blagajni. Velikokrat se slišijo razne pripombe na- račun vzdrževalcev, toda mislim, da so s tem trudom in nadčloveškimi napori pri odstranitvi omenjene okvare zavrnili slabo mnenje o sebi in dokazali, da še kako zaslužijo vsak dinar. Marsikdo bi jih moral videti, s kakšnim tempom so delati tudi po 16 ali 18 ur na dan. Ce k temu dodamo še, da je pod streho avtoklava temperatura približno 40°C, si lahko predstavljamo, kakšno delo je to. Imel sem občutek, da je bila pred vsakim od njih ena sama misel: narediti čimprej, da bi proizvodnja lahko normalno tekla. Vedeli so, da je v vsaki izmeni 1500 kg izdelkov manj. V pičlih 4 dneh smo začeli spet delati. In lahko rečem, v boljših okoliščinah kot prej. Veliko bolj svetlo je. Delavci — vulkanizerji se jim zahvaljujemo za trud in požrtvovalnost.
Čestitke in voščila
Ob izteku leta 1970 smo v uredništvu prejeli številne čestitke kolektivu Sava in želje za uspešno delo v letu 1971. žal vsem ni bilo moč odgovoriti osebno, zato nekatera od teh pisem objavljam in se vsem v imenu koliktiva Sava zahvaljujem in seveda vsem tudi želim vse najlepše v letošnjem letu, še zlasti nas veseli, da nam pišejo vojaki, ki so leto ali dve odsotni, pa so navezani na podjetje.
V novem letu želimo vodstvu tovarne, delovnemu kolektivu in uredništvu vašega glasila veliko delovnih in poslovnih uspehov.
Klub štipendistov in posojilojemalcev Sava
Celotnemu kolektivu, posebno pa oddelku avtopnevmatike, želim srečno in veselo novo leto ter veliko uspehov pri delu.
Jože Kajin
Celotnemu kolektivu želiva srečno in uspehov polno novo leto 1971.
Sodelavca Marjan Bernard in Boris Kobal
Kolektivu tovarne Sava želim srečno in uspehov polno novo leto 1971, obenem pa se zahvaljujem za darilo.
Jože, vojak
Čestitam vam ob novem letu in želim vsemu kolektivu še vnaprej veliko poslovnih uspehov.
Pavel Šeruga iz Vinkovcev
Sodelavcem v tovarni želim veliko sreče v letu 1971.
Marjan Pečnik, v. p. 5243-7
Dragi sodelavci!
Na odsluženju vojaškega roka v Beogradu se vas večkrat spominjam in vas prav lepo pozdravljam. Ob novem letu pa vam želim še veliko uspehov, zdravja in sreče.
Lepo vas pozdravlja
Marjan Markun,
Beograd v. p. 2143/13
Z velikim zadovoljstvom sem zvedel, da je vaša delovna skupnost v letu 1970 podprla našo prošnjo za podelitev finančnih sredstev skladu Borisa Kraigherja za štipendije izjemno nadarjenim študentom ljubljanske univerze, ki izhajajo iz delavskih in kmečkih družin.
Z zbranimi sredstvi nam je v letošnjem študijskem letu uspelo podeliti sto štipendij kandidatom, ki dosegajo pri svojem študiju odlične in prav dobre uspehe. Ugotavljamo, da štipendisti sklada, ki študirajo na vseh naših fakultetah, brez materialne po-
Delo mladih na poklicni gumarski šoli
moči ne bi mogli nadaljevati študija. Prispevki delovnih in drugih organizacij tako predstavljajo izraz skupnih prizadevanj, da se pospeši razvoj našega kadrovskega potenciala. Zato vaša pripravljenost in pomoč pomeni, da cenite napore ljubljanske univerze, ki naj omogoči čim večjemu številu mladih ljudi študij v urejenih razmerah in boljše študijske rezultate .
Zato vas prosim, da sprejmete ob tej priložnosti izraze mojega spoštovanja in iskreno zahvalo.
Med mnogimi priznanji našemu delu in našim odnosom je tudi pričujoče. Pomen strokovnih delavcev v dobro organiziranem podjetju, skrb za njih vzgojo je bila v Savi vedno v ospredju. Poleg precejšnjega števila štipendij, ki jih podeljuje naše podjetje, pa podpiramo tudi prizadevanja za izboljšanje študijskih pogojev v občini in republiki.
12 BOHINJSKE BISTRICE
V novem letu vam želim mnogo uspehov pri vašem delu in srečno novo leto vsemu kolektivu Sava.
Časopis (glasilo Sava, op. ur.) mi je všeč, saj prinaša dosti novega in tudi del moje nekdanje »domovine«.
Elizabeta Strgar,
Savica 2
Bohinjska Bistrica
Podobne čestitke in voščila pa so poslala tudi mnoga uredništva delovnih organizacij. Vsem prisrčna hvala in vsem tudi naše želje za srečno in uspešno leto 1911.
UREDNIK
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem sindikalni organizaciji tovarne Sava za novoletno darilo in obisk. Zelo sem bil vesel pozornosti, ki ste mi jo izkazali v času moje bolezni.
Celotnemu kolektivu želim mnogo zdravja, osebne sreče in delovnih uspehov v letu 1971.	STEVO RNKOVIČ
Delo mladine na šoli vodi tričlanski mladinski aktiv, ki ima svojega predsednika in tajnika, deluje pa v okviru šolske skupnosti, ki je obenem tudi razredna. Šolska Skupnost šteje šest članov.
Sestanke sklicuje na pobudo obeh predsednikov (šolske skupnosti, mladinskega aktiva), so pa najmanj enkrat mesečno. Svoja predstavnika imamo v odboru za poklicno šolanje in v predsedstvu ZM Save.
Mladinski aktiv vodi svoje delo po programu, katerega smo sprejeli že v začetku šolskega leta-
Program pa izgleda takole:
1.	ZM mora biti na-šoli pobudnik vseh samoupravnih aktivnosti učencev in mora poglavitni del svojih političnih akcij razvijati V delu samoupravnih organov.
a) Razredna skupnost mora postati organ samoupravljanja za učence in učitelje. V njej naj učenci skupaj z razrednikom ali razrednim učiteljskim zborom odločajo o pripravi in izvedbi pouka, ocenjevanja ter o pohvalah in kaznih.
b) Aktiv naj sodeluje tudi v vseh samoupravnih organih šdle ter imenuje svoje predstavnike:
—	v odbor za poklicno šolanje
—	na redovalne konference.
c) ZM na šoli naj sodeluje pri reševanju perečih vprašanj v zvezi z učnimi programi, vsebino in metodami pouka, pogoji za čimboljši učni uspeh (učbeniki in ostali pripomočki). Aktiv naj izdvoji tista vprašanja, za katera meni, da so najbolj pomembna, ter z aktivnostjo v razredni skupnosti in drugih, samoupravnih organih vpliva na njih razreševanje.
2.	ZM si mora prizadevati, da bi dobile mladinske ure ustrezno mesto, obliko in vsebino ter da bi se tu obravnavala tista vprašanja, ki učence zanimajo.
(Nadaljevanje na 3. strani)
' * jmr s	s jmm s	v	s -«r s jmr s	s s s	s tar s	s jmr s	s s jmr s
' *	* jmr *	M* *	*—r s	s jamr s	s jmr s	s jmr * j—r s-m
Tone Štirn piše iz Hannovra
Zadnje tri mesece preteklega leta je bil v Nemčiji na strokovnem izpopolnjevanju o kontroli avtopnevmatike, reševanja reklamacij naš sodelavec inž. Anton Štirn. Stroške je plačala ZRN, kraj oz. podjetje pa si je moral najti sam preko Zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje v Ljubljani. Povsem razumljivo, da si je izbral gumarsko podjetje, saj je lahko neposredno opazoval delo v sorodni tovarni ter primerjal tehnologijo in organizacijo dela z našo. O svojem bivanju in vtisih je za bralce glasila pripravil tri sestavke. Prvega objavljamo danes, in sicer splošne vtise. Prav gotovo tile zapiski ne bodo tako
popolni in celoviti, da bi si bralec lahko v celoti predstavljal delo in odnose v enem največjih gumarskih podjetij v Evropi. Prav gotovo avtor tudi teh možnosti ni imel.
SPLOŠNO O CONTINENTALU
V Continentalu velja dvojni delovni čas: delavci v strokovnih službah, tako imenovani uslužbenci pričnejo z delom ob 7.30 in končajo ob 16. uri. Vmes imajo pol ure časa za malico ali malo kosilo. Delavci v proizvodnji pa delajo v izmenah, brez deljenega delovnega časa. Prihod in odhod registrirajo v obratu in ne pri vratarju.
Pogoj, da so me v Continentalu na prakso sploh sprejeli, je bila
Inž. Anton Štirn piše o vtisih iz Nemčije
minimalna angažiranost njihovega strokovnega kadra. To se je pozneje pokazalo (za mene) kot dobro, saj sem bil dosti bolj sproščen, kakor pa da bi nekdo neprestano bdel nad menoj. Pri tej sproščenosti ne mislim nič slabega. Za mentorja mi je bil dodeljen šej službe kontrole kakovosti in mu je bila to dodatna naloga.
Omogočil mi je, da sem bil praktično ves čas v proizvodnji, to se pravi, »na kraju dogajanja«. To je bila moja želja, ker me je zanimala predvsem tehnološka stran.
O kontrolni tehnologiji pa tudi o proizvodnji diagonalnih plaščev sem zvedel in videl praktično lahko vse, medtem ko mi je bilo prepovedano podrobnejše spoznavanje tehnologije radialne pnevmatike razen njene končne kontrole in kriterijev priznavanja reklamacij.
Žal nimam nikakršnih podatkov o številu strokovnih delavcev, bilo pa je očitno, da imajo močan raziskovalni oddelek, ki je s svojim delom vedno precej pred razvojem, le-ta pa pred proizvodnjo. Razvojna služba je tako močna, da rešuje poleg tehnoloških problemov gumarske tehnologije tudi tehnologijo strojev za svojo proizvodnjo. Pravijo, da poznajo obnašanje gume in strojev bolje kot izdelovalci strojev. N. pr.: razvili so konfekcijski stroj za potniške avtoplašče 5.60-15, na katerem so prvotno delali 120 komadov, po izboljšavi pa cca 300.
Mnogi delavci, s katerimi sem se pogovarjal in jim povedal od kod sem, so mislili, da je Sava Continentalov obrat (!).
Posebno tesnih stikov nisem imel z nikomer, precej pa so me spraševali o velikosti naše tovarne, za vrsto proizvodnje. Zanimalo jih je tudi, koliko delavcev je
v Savi in na osnovi tega so skle- lavcev pri poslovni politiki, zato pali, kakšno je podjetje. Seveda so popustili pritisku sindikatov, ki je bilo vedno poglavitno vpraša- so zahtevali več pravic za delavce.
Priljubljeno sprehajališče v Hannovru
nje, če	izdelujemo radialne
avto plašče. Posamezniki poznajo naše	podjetje tudi zato,
ker naše avto plašče prodajajo tudi na njihovem področju. Vedo tudi, da so cenejši od ostalih.
Na splošno pa imajo o Jugoslaviji dobro mnenje in pravijo, da se s svojim gospodarstvom odmika na bolje v primerjavi s sosednjimi državami (n. pr. Turčija, Grčija itd.). Menijo tudi, da je jugoslovanska industrija sicer na začetni stopnji, ampak na pravi poti.
Tudi v Continentalu imajo neke vrste samoupravljanje, ki se seveda precej razlikuje od našega. Toda že pred leti so lastniki podjetja uvideli korist sodelovanja del-
Več o tem preberite in si oglejte sliko upravljanja podjetja Continental v prihodnji številki glasila.
Ob tem naj še omenim, da imajo v podjetju tudi partijsko organizacijo (KP), ki izdaja svoj informativni list. Ta list delijo kar pri vratarju mimoidočim.
Ker me je zanimalo, ali njihovi delavci lahko kupujejo delnice podjetja, sem jih to tudi vprašal. Nasmehnili so se in dejali, da ne, ker imajo premalo denarja. Delničar je lahko nekdo, ki je premožen in takih je tudi nekaj v njihovem podjetju. Na splošno pa se ne ve, kdo je delničar, razen za »velike«. Velik delničar pri Continentalu je n. pr. Opel.
Prihodnjič: KAJ IN KOLIKŠEN JE CONTINENTAL.
Ustanovili smo mladinski aktiv v DE cevi in DE klinasti jermeni!
Gospodarski načrt za leto 1971
(Nadaljevanje s 1. strani)
V letu 1971 bomo zaposlili 200 novih delavcev
Pred leti je bilo delovanje mla- nam bodo ti pomagali prebroditi dine v Savi zelo razvito, zlasti v začetne težave pri našem delova-valjami II. Na konferenci pred nju.
leti pa so se domenili, da bodo Tretja seja našega aktiva je te aktive razpustili in poiskali bila namenjena v glavnem enemu drug način dela, ki bi bil še bolj- najbolj perečih problemov mla-ši in ki bi vključeval še več mla- dine pri nas v tovarni: vključeva-ddh. No, ta način se je pokazal nje mladih v delo mladinskega kot slab in po enotah je nastalo aktiva v delovnih enotah. Pri tem veliko mrtvilo. Po tem zatišju so razgovoru je sodeloval tudi prejš-se odločili, da ustanove mladinske nji predsednik mladinske organi-alktive v delovnih enotah.	zacije, ki nam je povedal nekaj
Med prvimi, ki so začeli z de- glavnih vzrokov nedelavnosti ml ar lom, je bil aktiv mladink in mla- dih. Nadalje smo govorili o tem, dincev iz enote cevi in enote kli- da je treba mlade prepričati, naj nasti jermeni. Pri tem je imel se vključujejo v delo aktivov, velik delež tov. Peter Bogataj, V naši tovarni imamo dovolj lanski predsednik mladine v to- možnosti za delovanje mladih, za varni. Mladinci in mladinke smo katere tovarna daje veliko denar-se zbrali in izvodili izmed sebe ja, mlada pa premalo izkoriščajo sedem članov, tki naj bi predstav- te možnosti. Zato bomo organizi-Jjali nekak izvršni organ mladin- rali sestanek za vse mladince in skega aktiva v delovni enoti cevi mladinke v obeh enotah, povabili in delovni enoti. klinasti jermeni: pa predstavnike folklorne skupine,
Kelharja Zlata, Fona Iztoka iz de- planincev, tabornikov, smučarske, lovne enote klinasti jermeni ter rokometne in rugby sekcije ter Pervanja Rajka, Vitez Franca, Ju- predstavnika mladine v tovarni, hant Ivanko, Dovnik Jožico in Vabili bomo tudi vodji delovne Ob upoštevanju dejstva, da so Valenčiča Andreja iz delovne eno- enote cevi in delovne enote klina- vlaganja v kadre dolgoročne inve-te cevi.	isti jermeni. Obenem se bomo lab- s tiči j e, si s predlaganim planom
Kmalu po tem je bil sklican ko pomenili tudi o problemih, ki kadra ustvarjamo potrebno rezer-
smortno politiko odpisovanja osn. Sredstva, namenjena v sklade sredstev. Politika pospešene amor. skupne porabe, bodo angažirana tizacije, t. j. višjih amortizacijskih za naslednje dejavnosti:
Vzporedno z naraščanjem proizvodnje se bo zvišalo tudi število zaposlenih. Letošnji plan kadrov predvideva povečanje zaposlenih za 7,3%, tako da bo konec leta v podjetju že 2960 zaposlenih. Potrebe po novih kadrih v posameznih delovnih enotah so naslednje:
•1 2 0.2 3
-m nj -m o- >V) N V) >
proizvodne del. enote	6,9	52,5
vzdrževalne del. enote	8,2	11,5
strokovne službe	7,3	27,0
storitvene del. enote	4,0	3,5
rezerva	0,4	5,5
skupaj	7,3	100
stopenj od predpisanih, je glede na hiter razvoj tehnike nujna, saj se je le tako možno izogniti ekonomski zastarelosti strojev;
— tudi za osebne dohodke so v letu 1971 namenjena precejšnja sredstva. Poprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega bo v letu 1971 za 15 % višji kot v letu 1970 in bo znašal 1582 din.
stanovanjska dejavnost počitniška dejavnost ■ socialna dejavnost zdravstveno varstvo dotacije družb.-pol. org. izobraževalne dejavnosti proslava 50-Ietnice kolekt, rezerva sklada
47,8% 25,3% 2,9 % 2,6% 2,8 % 11,8% 4,1 % 2,7 %
plane, predvidevamo, da bomo ob stoječe dolgoročne obveznosti ter Cilj in naloga celotnega kolektiva sedaj znanih družbeno-ekonomskih pogojih poslovanja povečali celotni dohodek za 8 %. Struktura celotnega dohodka je naslednja:
1.	porabljena sredstva	65,4 %
od tega: mat. osn. dej.	44,6 %
amortizacija	6,4	%
2.	pogodbene in zakonske obveznosti
3.	osebni dohodki
4.	ostanek dohodka
5,7 % 22,9 % 6,0 %
— Porabljena sredstva zavzemajo v strukturi celotnega dohodka 65,4 %. Na te stroške, ki so največji, v veliki meri lahko vplivajo delovne enote, ki si morajo prizadevati, da plana ne bodo prekoračile oz. da bodo znižale stroške povsod, kjer je to mogoče in s tem zvišale ostanek dohodka;
amortizacija, na katero delovne enote ne morejo vplivati, je |	____|	■ e	II"	■	prav tako visok, vendar upravičen
UGIO mladin na OOKllCn I ■ ■ ■ strošek v Strukturi celotnega do-
■	hodka. Naše podjetje namreč vodi
Andrej Valenčič, predsednik mladinskega aktiva delovne enote cevi
potrebe po novih investicijah v letu 1971 — predvsem preselitev obrata I zaenkrat nemogoče povečati delež izločenih sredstev v te namene.
(Nadaljevanje z 2. strani)
Tako na mladinskih urah, ki so enkrat tedensko, obravnavamo našo problematiko in jo skušamo čimbolj rešiti. Glavna problema pri nas sta neuspeh in nedisciplina.
Po dogovoru z delavsko univerzo pa potekajo na mladinskih urah -tudi predavanja na sledeče teme: mlada generacija in samoupravni sistem; denarno gospodarstvo in mednarodna trgovina, srednjeročni plani razvoja gospo-
je, da bo gospodarski načrt za leto 1971 realiziran in da si bo vsak posameznik na svojem področju prizadeval doseči čimboljši finančni rezultat.
darstva Jugoslavije, Slovenije, občine; temelji marsistične teorije, religije in cerkve, vloga in funkcija ideologije v sodobnem svetu; prosti čas in skrb za lasten kulturni razvoj; pogoji srečnega družinskega življenja.
Decembra smo imel tudi predavanja o prometni vzgoji, in sicer na različne teme npr.: vpliv alkohola na voznika, glavni vzroki prometnih nesreč in podobno. Ta srečanja pripravijo inštruktorji.
DARKO JENKO
ZAHVALA
Sindikalni podružnici tovarne Sava in sodelavcem stiskame se iskreno zahvaljujem za novoletne čestitke, obisk in darilo.
Le človek, ki je dalj časa privezan na bolniško posteljo zna ceniti pozornost, ki jo je deležen od sodelavcev oz. sindikata.
Še enkrat vam vsem hvala za pozornost, obenem vsem srečno in uspehov polno novo leto 1971.	JOŽE GORENC
18o 17o 16o 15o 14o 130 12o llo loo 9o ,8o '7o ■
lo • ■
Indeksi .proizvodnje po delovnih enotah (baza leto 197o)
Indeks
1971
lWo,
ji2- .13 ; 14 i 15 : 16 ;17 -18 19 • 2o • 22 j 24 25
leto 197 o
Legenda:.
12	- avtopnevmatika"
13	- velopnevmatika
14	- preš.izdelki: I. . T5 - preš* izdelki II.
16	- tehnični: izdelki
17	-- devarna ■ j- - • |-	=•
18	- klinasta-jermena
19	-. prevleka: val jev .: -.2o - ročna konfekcija'
plastične mase . I umetno usnje: ■ kemični izdelki .
22
24
.25
Delitev sredstev skupne porabe
Pravilnik o delitvi sredstev skupne porabe obravnava pomoč podjetja pri reševanju stanovanjske problematike delavcev, počitniške dejavnosti in rekreacije, regresiranje dopustov, reševanje socialne problematike delavcev ter dejavnosti političnih organizacij in športnih sekcij. Ker situacija na področju stanovanjske problematike, rekreacije, letovanja in socialne dejavnosti narekuje vrsto temeljnih sprememb, bo novi pravilnik v marsičem dopolnjen. Analiza stanovanjskih razmer delavcev, ki imajo vložene prošnje za dodelitev ali odkup stanovanj, je pokazala, da moramo v našem podjetju poiskati nove oblike reševanja stanovanjske problematike, s katerimi bomo v večji meri upoštevali delavce z nižjimi osebnimi dohodki in ki živijo v izredno težkih stanovanjskih razmerah. Podobna situacija je tudi na področju rekreacije in počitniške dejavnosti, saj smo s prodajo počitniškega doma v Crikvenici ostali brez lastnih letovalnih kapacitet, zato moramo z novimi oblikami organizacije letovanja preskrbeti članom kolektiva cenen in kvaliteten oddih na morju. Tudi za socialno dejavnost se predlagajo nove oblike dela, s tem pa se veča socialna varnost naših delavcev ter njihovih družinskih članov.
V nadaljevanju sestavka bi člane kolektiva radi seznanili z nekaterimi členi pravilnika, ki urejajo bistvena vprašanja družbenega standarda in socialnega varstva delavcev.
Pristojnosti organov upravljanja pri delitvi sredstev skupne porabe
O delitvi sredstev skupne porabe odločajo delavski svet podjetja, odbor za delitev sredstev skupne porabe in sveti delovnih enot. Delavski svet ima tudi to pristojnost, da sprejema pravilnik in njegove dopolnitve, določa politiko reševanja družbenega standarda in socialnega varstva, odloča o dodelitvi novih stanovanj ter posojil za nakup stanovanj, individualno gradnjo in adaptacijo ter odloča o pritožbi delavcev zoper sklepe odbora. Odbor za delitev sredstev skupne porabe pa izvaja politiko, ki jo za ta področja določa delavski svet podjetja, pri svojem delu pa se poslužuje tudi predlogov in analiz, ki jih pripravljajo ustrezne strokovne službe.
Zbiranje sredstev sklada skupne porabe
Sredstva sklada skupne porabe se bodo tudi v bodoče zbirala iz 4 »/o prispevka, ki ga podjetje oddaja za reševanje stanovanjske problematike delavcev. V sklad skupne porabe se bo oddvajalo tudi del sredstev, ki jih bo podjetje ustvarilo kot dohodek podjetja, nekaj sredstev pa se bo nabralo od vrnjenih posojil, ki so bila v preteklosti dana delavcem kot posojila za individualno gradnjo ali nakup stanovanj. V pravilniku je dana tudi možnost, da se del sredstev sklada skupne porabe, ki so namenjena za reševanje stanovanjske problematike delavcev, vloži za določeno dobo v banko. Na vročena sredstva banka odobri namensko posojilo, ki se lahko porabi za kreditiranje blokovne ali individualne gradnje. S tako obliko zbiranja sredstev bomo v prihodnje lahko hitreje reševali stanovanjski problem delavcev, ki je v našem podjetju tako pereč.
Oblike reševanja
stanovanjske
problematike
Oblike reševanja stanovanjske problematike delavcev bodo v prihodnje odvisne od:
—	socialne strukture prosilcev za stanovanje,
—	števila prošenj za stanovanja in posojila,
—	razpoložljivih sredstev,
—	stanovanjske politke občine in širše družbene skupnosti.
Kadrovska služba bo morala na osnovi analize prosilcev za stanovanja in posojila za individualno gradnjo ter adaptacijo izdelati program reševanja za določeno obdobje in predlagati, v kakšnih oblikah naj se program izvršuje. Pri tem bo treba upoštevati zgoraj navedene štiri elemente. Analiza stanovanjskih razmer, ki je bila izdelana letos, je pokazala, da bo treba v prihodnjih nekaj letih izvajati stanovanjsko politiko z naslednjimi oblikami:
1.	s kreditiranjem blokovne, individualne in zadružne gradnje,
2.	z dodeljevanjem posojil za adaptacijo starih in nakup novih stanovanjskih hiš,
3.	z brezplačno dodelitvijo stanovanj socialno ogroženim delavcem,
4.	s kreditiranjem nakupa stanovanj strokovnjakom pod posebnimi pogoji,
5.	z zamenjavo stanovanj.
Merila in ocenjevanje stanovanjskih razmer delavcev
Kadrovska služba je pri izdelavi predloga o dodelitvi stanovanj ali posojil vedno v dilemi, komu dodeliti stanovanje ali posojilo, ker je proSiicev zmeraj veliko več kot je na voljo stanovanj in sredstev za posojila. Velikokrat se zgodi, da je na voljo eno stanovanje, prosilcev, ki so nujno potrebni drugega stanovanja, pa je najmanj 10. Nov pravilnik predlaga, da se v bodoče pri ogledu stanovanjskih razmer upoštevajo naslednja merila:
—	stanovanjske razmere, v katerih prosilec živi,
—	splošne zdravstvene in socialne razmere prosilca ter ožjih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu,
—	čas, ki je potekel od vložitve prošnje — delovno dobo v podjetju,
—	pomembnost delavca za podjetje in kvaliteta opravljenega dela,
—	invalidnost, ki je nastala kot posledica nesreče pri delu,
—	sodelovanje v NOB in internacija.
Na osnovi omenjenih meril bo kadrovska služba izdelala podrobne kriterije, po katerih se bodo v bodoče ocenjevale stanovanjske razmere prosilcev za stanovanja in posojila. Po ogledu stanovanjskih razmer vseh prosilcev se bo nato izdelal vrstni red delavcev, ki bodo prišli v poštev za dodelitev stanovanj in posojil za nakup stanovanj, individualno gradnjo in adaptacijo.
Dodeljevanje denarnih posojil za nakup stanovanj
Naše podjetje bo v imenu delavcev naročalo pri gradbenem podjetju ustrezna stanovanja, ki jih bodo delavci lahko odkupili. Pred vselitvijo bo moral vsak delavec vplačati določen procent sredstev od vrednosti stanovanja, ostali znesek pa bo dobil kot posojilo podjetja oziroma banke, ki ga bo moral vrniti v najdaljšem roku 40 let z 1 % obrestno mero. Višina obvezne udeležbe pri nakupu stanovanja bo odvisna od osebnega dohodka na družinskega člana, znašala pa bo 5 °/o, 10 % in 15 odst. Tisti delavci, ki bodo prispevali k nakupu stanovanja 5 % udeležbo, bodo dobili posojilo na 40-letno odplačilno dobo, tisti delavci z 10 % udeležbo bodo dobili posojilo na 35-letno odplačilno dobo in tisti s 15 % udeležbo na 30-letno odplačilno dobo.
Pogoji za dodeljevanje stanovanj in posojil za individualno gradnjo ter adaptacijo
Pravico do dodelitve stanovanja oziroma posojila pridobi delavec po petih letih dela v našem podjetju. V izjemnih primerih (izredno hude socialne in stanovanjske razmere, nerešen stanovanjski problem strokovnjaka) lahko delav-
ski svet podjetja na predlog odbora dodeh stanovanje ali posojilo delavcu, ki v podjetju še ni zaposlen pet let. V pravilniku je tudi določilo, da se še naprej rešujejo stanovanjski problemi bivših članov kolektiva, ki so se starostno ali invalidsko upokojili, pred odhodom v pokoj pa so imeli vloženo prošnjo za dodelitev stanovanja ali posojila za individualno gradnjo.
Člani kolektiva bodo imeli po novem pravilniku možnost, da se jim dodeli stanovanje ali posojilo le enkrat v vsem času dela v podjetju. Prosilcem za individualno gradnjo se enkratno posojilo lahko dodeli v več obrokih, ki pa ne morejo presegati vsote, katero je delavec navedel v svoji prošnji. Podjetje bo dodeljevalo finančna sredstva za stanovanjsko gradnjo le v obliki posojila, in sicer:
—	kratkoročno do 20.000.— N din iz mesečnim odplačilom najmanj 250.— N din,
—	sredjeročno od 20.000,— do 50.000.— N din z mesečnim odplačilom najmanj 300.— N din,
—• dolgoročno posojilo nad 50.000.— N din z mesečnim odplačilom najmanj 350.— N din.
Posojilo se bo dodeljevalo delavcem največ za dobo 40 let in najmanj 1 % obrestno mero. Posojilo na odplačilno dobo 40 let bodo dobivali samo tisti delavci, ki bodo prispevali k odkupu stanovanja, njihov osebni dohodek na družinskega člana pa je tako nizek, da ne bi zmogli mesečne anuitete, če bi bil odplačilni rok krajši. Posojilo za reševanje stanovanjske problematike je namensko in se ne more uporabiti za druge namene.
Tisti člani kolektiva, ki že imajo tovarniško stanovanje, lahko dobijo posojilo za nakup novega stanovanja ali individualno gradnjo samo pod pogojem, da izpraznjeno stanovanje dajo v uporabo podjetju.
Višino osebnega dohodka na družinskega člana, ki bo osnova za določitev obvezne udeležbe delavca pri nakupu stanovanja, bo odboru predlagala kadrovska služba. Po vplačilu obvezne udeležba in sklenjene pogodbe bo postalo stanovanje last delavca. Dokler pa delavec ne bo odplačal posojila za stanovanje, bo podjetje zadržala predkupno pravico, če bi delavec hotel stanovanje prodati. To pomeni, da bo moral delavec najprej ponuditi stanovanje v odkup podjetju, če pa podjetje za odkup ne bo zainteresirano, bo delavec stanovanje lahko prodal drugi osebi, posojilo pa bo moral takoj vrniti podjetju.
Dodeljevanje stanovanj brez obvezne udeležbe
Tisti člani kolektiva, ki živijo v težkih stanovanjskih razmerah, njihovi osebni dohodki na družinskega člana pa so tako nizki, da za odkup stanovanja ne bi mogli prispevati nobenih sredstev, bodo dobili stanovanje brezplačno. Socialno ogrožen delavec bo tisti prosilec za stanovanje, ki bo imel manjši osebni dohodek na družinskega člana kot je eksistenčni minimum, ki je vsako leto določen za občino Kranj.
Dodeljevanje posojil za individualno gradnjo in adaptacijo
Ena od oblik, ki se bo tudi v bodoče uporabljala pri reševanju stanovanjskih problemov delavcev, bo tudi dodeljevanje posojil za individualno gradnjo in adaptacijo. Prošnje za dodelitev posojila bodo lahko vložili tisti delavci, ki so zaposleni v podjetju najmanj 5 let. Hišo bodo morali imeti zgrajeno do III. faze (pod streho), za gradnjo hiše pa bomo morali imeti gradbeno dovoljenj e. Izjemoma bodo lahko zaprosili za posojilo za individualno gradnjo tudi tisti delavci, ki hiše še nimajo zgrajene do tretje faze, živijo pa v tako težkih stanovanjskih razmerah, da je z nadaljnjim bivanjem v takem
stanovanju ogroženo njihovo zdravje m zdravje njihove družine.
Po pravilniku se predvideva kot ena od oblik reševanja stanovanjske problematike tudi zadružna gradnja, in to v okviru Stanovanjske zadruge. Z ozirom na sedanjo strukturo prosilcev za stanovanja pa se navedena oblika po sklepu samoupravnih organov v predhodnem obdobju ne bo izvajala. Cepa se bo čez določen čas pokazalo, da bi bila zadružna gradnja z ozirom na strukturo prosilcev in tržne razmere zopet interesantna, se bo k tej obliki reševanja stanovanjske problematike tudi pristopilo.
Obveznosti delavca v primeru prekinitve delovnega razmerja
Ce delavcu, kateremu je podjetje dodelilo posojilo za nakup stanovanja ali individualno gradnjo, preneha delo v podjetju po njegovi krivdi, mora delavec neplačano posojilo v celoti z 1 °/o obrestno mero vrniti v roku 3 mesecev od dneva prekinitve delovnega razmerja. Ce delavec v zgoraj navedenem roku ne vrne posojila v celoti, se mu za nevrnjeno posojilo zaračuna 8 % obresti.
Ce pa delavcu preneha delovno razmerje zaradi zmanjšanja proizvodnje, ukinitve delovnega mesta ali starostne ter invalidske upokojitve, ostaneta rok vračanja posojila in višine obresti nespremenjena.
Počitniška dejavnost in regresiranje dopustov
Pravilnik o delitvi sredstev skladov skupne porabe obravnava tudi počitniško dejavnost in regresiranje dopustov. V bodoče se bo letovanje za člane kolektiva in njihove svojce organiziralo v lastnih počitniških domovih in drugih turističnih objektih. V ta namen se bodo vsako leto zahtevale ponudbe turističnih agencij, ki skrbijo za organizirano letovanje v svojih ali najetih počitniških objektih.
Kadrovska služba bo vsako leto do meseca junija predložila samoupravnim organom konkreten predlog za organizacijo letovanja članov kolektiva, ki bo vseboval:
—	turistične objekte, kjer so rezervirana ležišča članov kolektiva,
—	cene dnevnega pensiona,
—	datum odhoda na letovanje za vsako izmeno,
—- način plačila letovanja,
—	datum prijave in možnosti odjave letovanja,
—	način prevoza na letovanje.
Pred nastopom kolektivnega dopusta bo podjetje izplačalo vsakemu članu kolektiva, ki se je zaposlil do 31. marca tekočega leta, regres za letovanje. Višina regresa bo vsako leto posebej določena z gospodarskim načrtom podjetja. Do regresa bodo upravičeni tudi otroci zaposlenih staršev, ki bodo prijavljeni v kadrovski evidenci podjetja, na dan izplačila regresa pa bodo stari že šest mesecev.
V osnutku novega pravilnika se predlaga tudi novo določilo, da bodo v bodoče do regresa upravičeni tudi vsi člani kolektiva, ki so se starostno ali invalidsko upokojili. Regres bodo prejeli v isti višini kot ostali člani kolektiva. Tudi delavci, ki so se vrnili iz JLA pred izplačilom regresa za tekoče leto. bodo prejeli regres za letovanje.
Določila o socialni in drugi pomoči članom kolektiva
Z namenom, da bi delavcem zagotovili take življenjske in delovne pogoje ter socialno varnost, da bi lahko nemoteno opravljali delovne naloge, je nujno, da vzporedno s programiranjem perspektivnega razvoja podjetja programiramo tudi vse potrebne socialne ukrepe in finančna sredstva. Socialno ogroženi delavci so tisti, ki imajo nižji poprečni osebni dohodek na člana družine kot je eksistenčni minimum, ki' je za vsako leto
določen za občino Kranj. Poleg tega osnovnega pokazatelja so večkrat socialno ogroženi tudi tisti delavci, ki živijo v težkih stanovanjskih razmerah ali so težko bolni in so zaradi tega dalj časa v bolniškem staležu. Za omenjene kategorije socialno ogroženim delavcem je v osnutku novega pravilnika določeno, da se jim lahko dodelijo socialne pomoči v denarni obliki ali naturalijah. Socialna pomoč pa je lahko enkratna ali večkratna. Na osnovi kriterijev in socialnih pokazateljev pa bo socialni delavec presodil, kakšna oblika pomoči bo posameznemu socialno ogroženemu delavcu najbolj koristila za izboljšanje njegovega socialnega položaja.
Podjetje pomaga socialno ogroženim delavcem tudi s tem, da jim nudi klimatsko zdravljenje v zdraviliščih ali drugih rekreacijskih centrih. Višina kritja stroškov zdravljenja je odvisna od socialnega položaja delavca. Ob upoštevanju mnenja zdravnikov imajo -prednost klimatskega zdravljenja tudi člani kolektiva, ki so bili aktivni borci in interniranci, invalidi, zdravstveno ogroženi in fizično oslabeli delavci, ki so stari nad 50 let.
V	sodelovanju z Zavodom za -klimatsko zdravljenje otrok Kranj kadrovska služba daje tudi predloge za delno kritje stroškov zdravljenja otrok članov kolektiva, ki so zdravstveno in socialno ogroženi. Finančna pomoč se nudi tudi delavcem, ki jih dolete elementarne nesreče, kot so: požar, poplave, potres itd. V okviru razpoložljivih sredstev odloča odbor višino pomoči tudi raznim humanitarnim organizacijam, ki podjetje prosijo za denarno pomoč.
Izleti, jubileji, praznovanja
Podjetje posveča posebno Skrb tudi upokojenim članom kolektiva. V ta namen kadrovska služba vsako leto organizira srečanja in ogled podjetja ter brezplačen izlet. Kadrovska služba vsako leto organizira tudi srečanje in obdaritev delavcev, ki gredo v pokoj in tistih delavk in delavcev, ki so v podjetju zaposleni 20 ali 25 let.
Denarni prispevki se dodeljujejo tudi delavcem, ki so na odsluženi u vojaškega roka, delavcem in delavkam, ki sklenejo zakonsko zvezo in ob rojstvu otroka. Na podlagi razpoložljivih sredstev kadrovska služba organizira tudi praznovanje dedka Mraza za otroke članov našega kolektiva.
V	pravilniku je tudi določeno, da se iz sredstev skupne porabe delno krijejo tudi pogrebni stroški članov kolektiva in upokojencev. Višina prispevka je odvisna od vzroka smrtnega primera (nesreče pri delu, opravljanje službene dolžnosti izven podjetja) in delovnega staža v podjetju.
Iz sredstev skupne porabe se finansira tudi dejavnost političnih organizacij in športnih sekcij v okviru podjetja. Višina prispevka je odvisna od razpoložljivih sredstev, obsega dejavnosti, političnih organizacij in programa dela športnih sekcij pri sindikalnem odboru podjetja.
Osnutek pravilnika o delitvi sredstev skladov skupne porabe bo v mesecu januarju v razpravi po delovnih enotah. Ker pravilnik zajema področja tistih dejavnosti ki v največji meri zadevajo družbeni standard in socialno varnost delavcev, pozivamo člane kolektiva, da se vključijo v predvidene razprave po delovnih enotah. Le na ta način bomo dosegli, da bo pravilnik v naj večji meri odraz volje in hotenj naših članov kolektiva.
SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, izdaja odbor za informiranje. Glasilo izhaja štirinajstdnevno v nakladi 3400 izvodov. Urednik Jože Štular, naslov uredništva Kranj, škofjeloška c. 6. Telefon 22-521, interno 282. Tisk in klišeji Gorenjski tisk, Kranj
ZAPOSLOVANJE I ODBOR ZA RAZVIJANJE	I ODBOR ZA FINANČNE	| ODBOR ZA PLAN "	i ODBOR,ZA ORGANIZACIJO I ODBOR ZA PROGRAM
Poznate člane in namestnike elanov odborov podjetja?
Obširne priprave in rczprove kova izvoliti, v kateri odbor, so končane. Na prvi seji so člani novoizvoljenega delavskega sveta podjetja potrdili vse predloge, ki ste jih dali vi in politični aktiv.
Prav gotovo bo imel vsakdo od vos med letom opravka s tem ali onim odborom, zato vam njihove člane in namestnike predstavljamo v sliki in besedi. Pogosto se namreč dogaja, da ne.veste na katero službo ali samoupravni organ se morate obrniti, ko potrebujete pomoč. Tale informator naj vam. bo v pomoč.
Vsem izvoljenim iskrene čestitke z željo, da bi odgovorno delo v odborih podjetja kar najbolj uspešno opravili.
3
EH
A
O
A
h)
O
N
M
i
>
(
>
l
i
h)
A
ti
ti
i ■ - A
I O
!
.<3
co
ti
A
ti
h)
§
O
!>
N
H
O
ti
ti
ti
>
ti
ti
ti
A
A
O
ti
ti
g
ti
ti
H
BERAVS JANEZ
KS
dipl.inž. kemije, direkt.podj. 10 let.
EGART ANA
marketing dipl.eoc. vodja razisk. trga 4 leta. namestnik
BAJT KAREL
umetno usnje kem.tehnik vodja pripr. past, 6 let.
NADIŽEVEG RUDI
KS'
varnost.inž. varnost.inž. 14 let.
JURGELE FRANC
umetno usnje dipl.inž. vodja UU 7 let.
TRILLER PRIMOŽ
SKIC
kontr.tehn. 5 let
B A L A N C FRANCI
** "S
EOS
dipl.ekon. vodja progr. in analiz 8 let
S T E R FRANC 'M
vzdrževanje VIC str.ključ, gl.vzdr. AVT in PP 19 let
BOHORIČ; JANEZ
RTI
dipl, inž. kemije, vodja RS II. 3 leta
VESELIC ANTON
velopnevm. gum.tehn. izm. del.
8 let
K L E M E N C MIRKO
SVI
VK str.ključ, planer in naroč.del 13 let.
SUŠNIK FRANC
polizdelki dipl.inž. kem.tehn. pom,,vodje DE 4 »leta
BELEHAR F RA N C
cevi
KV gum.del. konfekcioner tesnil 14 let.
BOLE RUDI
Fin.služba strosk. rač. - 20 let
ROLI H IVAN
NS
gum. tehnik' vodja sklad, službe in prevzema 11 let
PERČIČ JANEZ
avtopnev, dipl.inž.str, pom.vod. za vulk.
3 mesece

POTRČ TAMARA.
PS
dipl.inž.kem. vodja prod.sk. za kem.galan.
2 leti
'TURZANSKI HELMUT
-
Jtt: I	i!
A	%	| KS
dipl.inž. nam.dir.podj. 26 let
K O M A C MIRO
avtopnevm. str.tehn0 izm.delovod. 1 leto
namestnik
KUŠTER ANTON
avtopnevm.
KV gum.del., preddel. pri vulkan.
4 leta
C E F A R I N FR A N C
PL II
poki.gum.del.. izmenski del, 17 let
S O E R A D J A N A DE vV -A
umet". usnje mag.kem.tehn. asistent za UU 3 leta
namestnik
PERČIČ V' I N K O
Fin.služba gl.kalkulant 7 let.
J.A M NI K- E I K O
P S
usrjarski teh. samost.komer. 6 let namestnik
PONEBŠEK JANEZ
SOP
dipl.inž. pom.dir.SOP 8 let
KERN STANISLAV
cevi
NK gum. del. izdel.raztop 5 let. namestnik
O R E N C A N
m
Zdravko KS
inž. za org. dela,
pom.dir.KS 21 let
BENEDIK ANTON
RTI
dipl.inž.str. konstrukt.il. 1 leto namestnik
R O T A' R STANE
SOP
gum.tehn. terminer I 10 let
NOVAK MARJAN
klin.jermena poki.gum.del. izm.delovodja 8 let
namestnik
D L A Z U N ERA N G
polizdelki vodja mikser-j a III.
14 let.
KLEMEN č I Č JOŽE
tehn.izd.
• gum r tehnik vodja DS TI 18 let
namestnik
MIHELIČ SLAVKO
EOS
dipl. eoc. dir. EOS 3 leta
KOSMAČ LJUBO
avtopnevmat. poki.gum.del, konfek. tov. plaščev 4 leta namestnik
vVEISSEISEN Marjan
EOS
str.tehnik programer III. 2 leti
TOLAR JANEZ
vzdrževanje stroj.tehn. konstr.rez. del.
10 let namestnik
I K U L I Č BRANKO
PS
ekonomist, kom.dom.prod 2 leti
PLANINC POLDKA
,	' SOP
ekon.tehnik nlaner I -	11 let
namestnik
ROZ M A N Marija
nab.služba vodja nab.sk. za kem.in Semperit
3 leta
V A R L M I L 'O S
SOP
gl.analitik za del.metode 8 let namestnik
A
o
ti
H
A
o
M
o
A
H
A
ti
A
S
g
co
H
CO
PRIŠLA N FRANCI
funt
SOP
^ M	vodja oper.pr.
P R A H M I L A N
dipl.inž.teh. vodja prod. skup.za teh.iz 2 let
F L A T D A K IGA
Fin.služba vodja knjig, del.enot 24 let namestnik
N I C SLOBODAN
avtopnev. poki.gum.del. konf.potn.pl. 6 let
■IC O S .1 E N I K JOŽE
ročno konf. usnjar.tehnik asistent vodje
L A H A K T O N
7 let
, polizdelki i dipl.inž.kem. vodja 33 pol. 7 let
G R U B E R S T E' F A N
Ut............
i I ^ FES ^	vodja inter.
I <(j§ #im kontr.
15 let
BELA J A N E Z
L A K N ER JELKA
prevleke NK gum.del. pri pešk.kal, in kov.delov
namestnik
SOP
dipl.ekon. analitik posl :	DE
6 let
•namestnik ’
F U R L A N F R A N C
cevi
gum.tehnik asistent vodje DS
10 let
£
ti MSI
S
m . o
N S
O g m H
§
BOŽIČ ANTON'
KOCIJAN JOŽE
vzdrževanje dipl.inž.str. vodja meh.del, 9 let
IG
pedagog predstojnik 12, let
LOPATIC RUDI
cevi
str.tehnik izmen.delovodje 2 leti
DRUG KOVIČ JURIJ
SKIC
dipl.inž.str. kontr.tehn.
1	2 leti
BERTO K C E L J Edo
avtopn. gumtehnik asistent vodje 21 let
ii,,..,
L,..,, v
KOŠIČ ANDREJ EOS
^ dipl.ekon.
samost.analitik 5 let
GUNČAR VLADIMIR
SOP
dipl.inž. vodja biroja za stud.dela 2 leti
KREK PAVEL
polizdelki poki.gum.del. brizg.protek. 4 leta
namestnik
MAKSIM CVETKA
RTI
dipl.inž.kem. vodja INDOK centra 9 let namestnik
SMREKAR RADO
Pl II Kv.gum. vulkan.pri prešah 800 x 800 3 leta .namestnik
ODBOR ZA INFORMIRANJE	ODBOR ZA VARSTVO PRI DELU
G E R Z I N I Č IVO
Pl II
dipl.inž.kem. vodja preš.izd 7 let
KUSELJ FRIDO
SVI
inž.stroj, vodja konstr, 14 let
Z A V A S K I K F R A N C
umetno usnje usnjar.tehnik izmen.delov.
2 leti
VOLK P A V E L
meh. del. skupinovod« za rem in | rnont.
21 let.
GRČAR ANTON
polizdelki KV gum.del, kalandrist 4 leta
GABRIJELČIČ Zdravke
avtopnevm.
KV gum.del. izmen.delovod. 23 let
namestnik
IGLIČ TOMAŽ
avtopnev. dipl.inž.kem. asist.vodje DE 6 let
H A G E MARICA
KS
administrat. ref.za soc* zavarovanje 15 let namestnik
K U M P DRAGO
KS
stroj.tehnik varnostni teh.| let
TAVZELJ JAKA
energetika |VK obrat.elek. delovodja elek, ■delavnice II JSl8' let namestnik
MARKELJ STA M E SOP
ekonom.tehn. terminer I 4 leta
DOLENC DANICA
NS
ekonomist korespondent 5 let
SOLAR SLAVKO
KS
dipl.pravnik sekretar podj. 12 let
VALE N ČIČ Andrej
cevarna nredgrevalec iulzmesi za brizg, 6 let =
P E V C EMA
IC
profesor program.izobl 1 leto
V I D I C M I L A N
jpreš. izd. II ^vulkanizer pri preš. 5oox5oo 15 let
REPIČ ALENKA
ETI
dipl. inž.kem, informator I 7 let
B A ČAR ALBIN A
fin.služba bilancist -:i konter 5 let namestnik
GRGAR ALOJZ
avtopnev. gum.tehn. delovod.konf*. in prip.poliz. 19 let. namestnik
MRAVLJE MIRO
polizdelki poki.gum.del, predgrevalec zmesi II 4 leta namestnik
FLANDER' FRANC cevi
gum.tehnik vodja DE 14 let
SINKOVIČ Jože RTI
konstrukt.I, 6 let
namestnik
Illpll
BABNIK RUDI.
BAJDE JANKO
A M BROŽIČ Miro
meh.del. delovodja meh.del.II. 15 let.
ZORC MARJAN
avtopnev.
PK gum.del. konf.pont.pl. 3 leta
FR S
računovodja direktor FRS 11 let
KS
pok.gum.del, kadrovik 17 let
TUŠEK KAREL
polizdelki TV gum.del. ‘‘neš.pri dvov. ea svetle zmesj] }• leta
Č I M Ž. A R FRANC
preš.izd.II. del. pri konfekciji 15 let.
namestnik
DEBELJAK Rajko
velopnevmat, vodja DE 16 let.
STUDE.N BLAŽ
varnost pod. soc. delavec ref. za posl. tajnost 11 let namestnik
S ^
m ^
§ i
BEDEKOVIČ MIRKO
SKK
dipl.inž. šef kontr.lab, 11 let
ŠIRC FRANC
BLAJ ANTON
avtopnev.
NK gum.del. konf.tov.pl, 11 let
JERUC JOŽE
polizdelki KV gum.del. izmen, delov. 24 let
STOJANOVIČ SAŠO
dipl.psiholog . ind. psiholog 1 leto
S
K S nravni refer. 14 let
ČEFERIN MARJAN
energetika VK obrat.elek I samost.vzdr. v instr.skup 14 let
PADJERA KAREL
FRS
fin.rač. 8 let
PERIČ BOŽIDAR
umetno usnje dipl.inž.kem« • asistent za lak in vtis. 3 leta namestnik
KOS SLAVKO
v	«0«.::
SOP šofer šofer tov.av. 10 let
namestnik
VALANČIC FRANC
avtopnev. str.tehn. izmen.del. 7 mesecev
namestnik
-3
<=!
EH
H
m
§
o
INFORMATOR
INFORMATOR
K O V’ A Č E V 1 C IV A N
l*!ll!l
avtopnev.
NK gum.del. kontr.avtopl, 5 let
PRAPROTNI K SILVO
RTI
dipl.inž.kem, razvoj.tehn. 3 leta
ROZ M. A N F R A N C
Pl II kem.tehn. asistent vodje 13 let
ODBOR ZA OCENO
KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI
L A K N E R JOŽE
NS
dipl.ekon. pom.dir.NS 9 let
M O H A R JO
SKK
inž.gum.tehn. lab.tehn.zmesi 8 let
R ,U D O L F STOJ A M
SKK
šef statist, analit.biro je 9 let
ŠTIRN A N TON
Jlilll^ SKIC
inž.gum. šef prevz, kontr.
11 let.
M A J C E M FILIP

j PS
dipl.inž.kem. direktor PS 9 let
K L E
M E N Č I Č TINE
EOS
gum.tehnik organizator II 16 let
NIK JO Z E
RTI
stroj.tehn. konstruk. II 6 let
LUTHAR NIKO
polizdelki gum.tehn. izmen.delov 18 let
F E L D I N DUŠAN
PS
ekonom.tehnik šef sklad.izd, in odpreme 3 leta
KLEMENČIČ JANEZ
Pl I
gum.tehn. izmen.del. 15 let
BRAČIČ ANTON
JEREB FRANC
polizdelki poki.gum.del izm.delovodja 18 let
energetika dipl.inž.el. vodja DE 2 leti
MOHORIČ IVA
--*•*>
EOS
dipl.ekon. sam.organiz. 8 let
PETERNEL JANEZ
PS
ekon.tehn. šef izvoza 8 let
P I '3 K E R K I K Maruša
fin.služba
ŠURC JOŽE
bilancist konter-
11 let
SKK
VIC usnjar delovod.sort 19 let
P L A H U TA RABO
SICK
poki.gum. tek.kontrolor 4 leta
VOGLAR STANE
M. '
energetika “ delovod. kot-:i larne I 8 21 let
■ST r/.. namestnik