1Z3. stnilka. I Liriljul. i pNMleljtk. Z. juiji 1913. XLVI. [Bio. .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani jul dom dostavljen: ćelo leto...... . K 24 — pol leta ....... . 12 — ietrt leta.......frca mesec •«••«•> . 2*— r upravništvu prcjenun: cclo Icto. . . . f . . K 22-— pol leta ...,•.. . 11-— četrt leta*....... 550 na mesec •••••• - 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrednlftroi Bnaflova ulica *t 3 (v prltličju levo,) telefon M. 34. Izhafa vaak daa sv*6er ixvxem£J nedelje ta prazniko. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t cL, to je administrativne stvari. ——— Pusamema številka veija 10 vinarlev. . Na pismena natočila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozlra. •.Narodna Uakari&a" telefon it 81. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Ncmčljo: ćelo leto....... K 25*- pol leta *•••••• • 13*— četrt leta •••••• • 650 na mesec .«••«• • 230 celo leto ... . . K 30— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35,— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloi! za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnldtvo (tpodaj, dvorišče levo). Knaflova nllca it 5, telefon st 85» Mir na Balkanu. Velika in herojska vojna proti Turčiji je končana in mir med balkanskimi državami in Turčijo je skle-njen. Ogromne so bile žrtve, ki so jih doprinesle baikanske države, a tuđi njihova zmaga je bila sijajna in je provzročiia svetoven preobrat Turčija je prenehala biti evropska država; ostal ji je sicer Carigrad z malim evropskim ozemljem, ali njena moc v Evropi Je zlomljena in str-ta, njena vloga na starem kontinentu je končana za vedno. Toda s tem, da je sklenjen mir med balkanskimi državami in med Turčijo. da je konec turškega gospodstva, se doigo ni zagotoviieno, da se s tem povrne splošni mir v Evropo. 2e napetost, ki je nastala med baikanskimi zavezniki, je nevarnost. Ta napetost je nastala zaradi razde-litve zavojevanega teritorija in če bi jemali časopisne glasove doslovno, bi morali kar obupati, da se nastali razpor resi potom sporazumljenja. Skupno so se balkanski narodi borili proti skupnemu sovražniku, dosegli so uspehe, zaradi katerih jih občudu-ie ves svet in zdaj naj bi v krvi so-vražnika posvećeno orožje obrnili drug proti drugemu? So države na svetu, ki iinajo velik interes na tem, da bi prišlo do boja med balkanskimi zavezniki in ki diplomatično skrbe, da se nasprotja poostrujejo, vendar je še nekaj upanja, da se zlepa po-ravnajo vsa nasprotja. Naposled gre za razdelitev sadov, ki so jih balkanske države dosegle v skupnem boju, za razdelitev teritorija, ki ga je dosti več. kakor so zavezniki začetkom vojske sami upali, da ga sploh dobe. To je pa spor, ki se mora z dobro voljo vendarle dati izlepa in brez boja poravnati, S2j ne gre za spor med sovražniki, nego med zavezniki, če ne drugače. pa na ta način, da se balkanske države podvržejo razsodbi posebnega razsodišča. Vz!ic vsemu razburjenju v časopisju, vzlic vsem nasprotjem, ki se poiavljajo, vzlic temu. da pokajo tod in tam celo že zavezniške puške, vendar upa svet in zfasti slovanski svet, da se doseže sporazumljenje med balkanskimi dr-žavami. Saj ostane tuđi v tem slučaju še vedno jako mnogo in jako težkih vprašanj ki uiegnejo postati vzrok velikih vznemirjenj in morda še česa več. Premembe na Balkanu so v grupiranju moči v Evropi provzroči-le premembe, s katerimi morajo računati vse države. Zlasti pa mora ž njimi računati naša monarhija. Na eni strani ima pred seboj srbsko vprašanje, na drugi albansko. To sta dve vprašanji velikanskega pomena za monarhijo, naravnost življenjske-ga pomena in morda ni preveč rečeno, če se trdi. da je odvisna od tega vsa prihodnjost, kajti iz njih vzklije lahko sreča pa tuđi nesreća. Z balkanskim mirom je zaključena najkri-tićnejša faza v avstriisko - srbskem nasprotju. Neuspehi, ki jih je dosegla avstrijska politika na Balkanu, so uničevalni in treba je, da dobi ta politika popolnoma novo smer. Proti Srbiji je bila doslej tradicijonalna ti-sta politika, ki jo je delala Avstrija v časa od 1. 1S14. raprej proti Pijemon-tu in ki seje izkazaia za napačno in nesrečno. Cas bi bil, da spozna avstrijska politika svoje zmote in da krene na druga pota. Dogoditi no Balkonu. Srbsko - bcigarskl konflikt. »Daily MaiU poroča iz Sofije: Vlada je dobla obvestilo. da stoji pri Velesu 140.000 mož srbskih čet: druga armada, moćna kakih 100.000 mož, stoji pri Pirotu. Pri Vidinu se koncentrira tretja srbska armada. Iz Belgrada poročajo. da je bol-garsko vojaštvo oštro obstreljevalo vlak, ki je vozil proti Vrški Čuki. V vlaku so bili rekonvalescent™ voja-ki, ki so se udeležili bojev pri Odrinu. Sestanek Pasića in Gešova, ki bi se moral vršiti v soboto, je bil na nedoločen čas odgođen. Trdi se, da je bii Pasić z ozirom na to, da spričo dosedaniega ostrega postonarra Bol-garske, ni pričakovati, da bi P>o!gar-ska popustila, naročil Spalajkoviću, naj se še enkrat pogaja, da i stvari temelje za sporazurnljenje. To'a tuđi bolgarsko nacijonalistično č< ^opisje hujska proti temu sestanku in izjav-Ija, da bo nesel Oešov čast vsh Bol-garov v Caribrod- Če ni dov !j mo- ćan, da bi to branil, tedaj ga bodo odstranili z vsemi sredstvi, če treba tuđi s silo. Srbski poslanik se je v soboto ponoći odpeljal s posebnim vlakom v Sofijo. Ruski general Parensov je v imenu vseslovanskega društva v Pe-trogradu poslal enako se glaseči brzojavki Pasiću in Gešovu, naj ne gresta v veselje sovražnikov Siova-nov drug proti drugemu v boj, tem-več naj ščitita edinost. Bolgarska vlada je dobila iz Belgrada poročilo, da je Pasić v svojem ekspozeju izjavil, da je Avstro - Ogr-ska obljubila Srbiji, če se odpove do-houu k Jadranskom moriu. Vardarsko dolino do Soluna. Srbski tiskovni urad pa je navedel v svojem po-ročilu o Pasićevem govoru, da je po-nudbo stavila neka velevlast. Ker avstro - ogrska vlada to trditev Pa-sićevo kategorično demontira, zahte-va bolgarski ofieijozni »Mir<% naj se imenuje ona država, ker bi bila sicer na sumu država, ki naj razsoja v bolgarsko - srbskem konfliktu. Bolgarsko - grški konflikt. Kakor poročajo atenski listi, so bolgarske čete v petek neprenehoma* napadale grške čete. Mogoče je, da bo morala, če bodo Bolgari nadalje-vali te napade, poseči vmes grška mornarica. List »Patris« pravi: Če Evropa ne bo takoj nastopila, tedaj lahko vsled nekvalificiranega posto-panja izbruhne nova vojna. Pri Solunu je 120.000 grških vo-jakov; druga grška armada se zbira 50 km severno od Soluna. Te čete naj se s Srbi pri Velesu združijo. V soboto je prišel v Solun bolgarski general Ivanov, da se pogaja z grškim generalnim štabom o dolo-čitvi nevtralne zone. Iz Kahire se že dali časa nepre-nehoma izseljujejo ondotni Orki, da se naselijo v nanovo osvojenih krajih v Epiru. Lord Kitchener je o tem konferiral z grškim generalnim konzulom v Kahiri, ki je izjavil. da gre za povratek Orkov v ozemlje, ki je bii> osvojeno izpod turškega jarma, in da on ne more na to nič vp!h*ati. Vendar pa se je izkazalo, da so ve-čina izseljcncev v Epiru rojeni Orki, katerih rodbine so tam naseljene, od- kar Ijudje pomnijo. Splošno mnenje je, da gre za smotreno organizacijo grške vlade, koiikor mogoče Grkov naseliti v osvojenih krajih, da doseže v slučaju eventualnega Ijudskega glasovanja v Epiru o južnih mejah Albanije ugoden rezultat. Veliko iz-seljevanje iz Egipta še ni prenehalo. Štajersko. »Štajerc« in »veJeizdajalska« slovenska politika. Ves čas balkanske ske vojske se »Sta jer c« ni mogel do-volj nagrciiti Jugoslovanov in nade-nuncirati slovenskega naroda, čigar simpatije so bile iz nc*eijonalnih ozi-rov na strani zmagovitih Srbov in Bolgarov. No, Srbom in Bolgarom ter njihovim vladariem in vodilnim politikom je vražje malo na lem, kar sodi o njih znani kupljeni in od vsa-kega dostojnega človeka zaničevani individij v »Stajercu< • Bolj je ta stvar zanimiva za nas spodnještajerske Slovence. Naša nemškutarija se bolj ko kedaj boji, da bo narodno navdu-šenle prevzelo najširje vrste naroda in da bo potem odklenkalo politični, pa tuđi v veliki meri gospodarski oblasti Nemcev in renegatov v spod-nještajerskih trgih in mestih. Ker vidi, da je sama za boj proti Slovencem preslaba, kliče vlado na pomoč in denuncira Slovence kot sovražni-ke države. Če piše o veleizdajalstvu med Slovenci slovensko pisan list, sodijo nemškutarski posestniki »Šta-jerca«, bo to tem bolj verjetno. Po-udarjali ne borno svojega patrijoti-zma, ker nimamo za to nobenega povoda in če tuđi vidimo, da verujejo naši politični uradniki »Štajercu« več ko bi bilo potrebno. Samo eno pa poveino: zatiranje tega nemško - na-cijonalnepra reptila med narni, ki mu je ime »Štajerc«. borno vršili poslej še intenzivneje ko doslej in stavili borno za svinjarije v listu na odgovor njegove nemške prijatelje po trgih in mestih. Borno videli, kdo bo več trpel. mi ali nemškutarji. Iz Rečice ob Savinji nam pišejo: Med tukajšnjim prebivalstvom vlada velika nevolja nad^ razmerami v kmetijskem društvu. Če je bilo taisto res ustanovljeno v blagor ljudstva, bi naj tuđi imelo pošteno, strokovno dobro podkovano vodstvo in bi naj delalo s čim najmanjšo režijo. Kapla- ni in ženske pa ne spadajo v taka podjetja. Toliko za danes. — Eden izmed prizadetih. Dokument klerikalne politične vzgoje. Župan Jakob Zemljič v Ra-dencih je dobil po pošti pismo s sle-dečo vsebino: »Gospodu Jakobu Zemljicu! Tiho bodi enkrat v Tvoji prokleti »Slogi«. Si hinavec bil In ostaneš, ti prokleti liberalec! Ti liberalna svinja! Praviš, da si kristjan, liudlč liberalni si in skoz osle si župan postal. Ti nemškutarsko - liberalna svinja, hudič s Teboj itd.« Pismo je bilo pisano od roke, ki se ji pozna, da je od olikanega človeka, najbrže od kakega duhovnika. V pojasnilo je treba povedati, da je bil Jakob Zemljič nekoč član vodstva klerikalne stranke, je pa pozneje od-stopil in bil letos celo proti duhovni-škemu kandidatu Divjaku izvoljen za župana v Radencih. Zgoraj citirano surovo pismo je izliv duhovniške maščevalnosti in politične posirove-losii. Dr. Korošec in dr. Hohnjec sta lahko ponosna na take uspehe! Iz Šoštanja. Glede razdelitve rezervnega fonda šoštanjske posojil-nice je priobčila »Straža« članek, ki bi naj opravičil možake, ki so ta čin iz same rodoljubne požrtvovalnosti in čistega zadružnega navdušenja ter skrbljivosti za gospodarsko dobrobit šoštanjskega okraja storili. Ali opra-vicilo se je slabo obneslo, kvečjemu so Ijudje izvecieli, da rezervni fond šoštanjske posojilnice ni leta 1884. znašal samo nekaj nad 20.000 K, tem-več celo 34.000 K. Kje bi bila danes posojilnica, ako bi ta denar z obre-stmi vred imela! Formalna upraviče-nost tistega čina še vseeno ne olep-ša. Nekoliko čudno pa vpliva na čitatelja, da »Straža« zagovarja inže-nirja Mihaela Vošnjaka. Bilo bi interesantno vedeti, če je to namen ali sarno slučaj, kajti o šoštanjski poso-jilnici bi potem še več govorili. Iz Ormoža. Sliši se, da se dne 15. juni ja 1913 vrši letošnji »Gautag« nemških požarnih bramb — čujte in strmite — v LoperŠicah. Prepričani smo, da občinski zastop Frankovci takega izzivanja slovenskega prebi-valstva ne bo dovolil. Poznamo take prireditve, pri katerih se samo hajla in prepeva izzivajoče vsenemške pe-smi. Take si na domaćih tleh prepo-vemo. C. kr. oblasti prepovedujeio LISTEK. Rotarjeia sablja. Spomini strahopetnega junaka. Francoski spisal Louis dT Hurcourt; preložil Vladimir S v e t e k. (Dalje.) In sli smo za njim ter plezali po grapi v naskočnem koraku. Sredi brega so pričeli prasketati za sečami streli, pozdravljajoč naš prihod. Nekaj mož je padlo za nami. Nev se je okrenil ter kričal s strašnim glasom: — To ni nič, dečki! Sledite vašemu maršalu! Gospodje častniki, napnite peteline svojih pištol in ustre-iite prvega boja^ljivca, ki bo hotel zaostati. Videl sem v istem trenotku Bu-heryja s pištolo v roki, ki je gledal kakor tiger okrog sebe, in negotova misel, da bi se bil vrgel na desno ali levo, za kako pobočje, da se naredim mrtvega, se je razpršila kakor bi za-čaral. Lezli smo vedno navkreber in tirailleurji, ki so nas bili pozdravili, ko so videli, da prodiramo naprej, so se umaknili k pristavi vrh planote. Drli so preko polja, križ vpognjen, nos skoro na tleh. To so bili pruski lovci-pešci v zelenih suknjah z rdečo egalizacijo, sivimi hlačami, ros zsl smodnfk so imeli obešen na strani, na vrvici z zelenimi ž€lodi, in nosili so velike precizijske karabinke, ki so prokleto pravilno streljale. Prišedštm do nekega ovinka v grapi, nam je maršal velel ustaviti se. — Gospod poročnik, je rekel Buchervju, nepotrebno je. djati vsa ta jajca v isti jerbars. Sto odločnih mož in en srdit francoski maršal mora zadostovati, da se udero vrata pristave, ki leži dvesto metrov od tod na platoju v odprtem terenu. Ostanite z drugim oddtlkom tu za grivo in sledite nam z ocrni. Petdeset vaših dečkov bo padlo, preden pridemo pod preddurje, trideset, ko pridemo tja, ostalih dvajset bo vrgio vrata na tla; v tem trenotku pa boste prišli vi z ostankom kolone na pomoč. — Zadostuje, gospod maršal, je odgovoril Bucherv. — Vam pa, gospod Bourdonnois, mi je dejal Nev, sem prihranil fine kose, vi sladkosnedež! Tak hud strah sem imel med tema dvema divjima bitjema, da sem delal, kakor da najdem ta pomilovanja vredni dovtip smešen, in utaknil sem jezik med ustnice ter skušal po-snemati pomežikavanje Buchervja v velikih okoliščinah! — Prvi oddelek in sapeurji, naprej! je zakričal rnaršal in pridrvili smo v najhujšem diru na planjavo. Če bi živel stotisoč let, ne bi po-zabil, kako smo bili tam sprejeti. Pri- stava je bilo veliko štirikotno po-slopie, pokrito z rdečo opeko: zi-dovje je bilo inočno in od vrha do tal opremljeno s strelnimi linami za to priliko. Zclelo se je, da se je razsvet-lila ob našem prihodu, tako številni streli so padli po nas. Vrata so se nahajala sredi zidu, pod preddurjem iz rezanega kamna, kakor jih je pogosto videti pri večjih pristavah. Preden smo prišli do tja, sta nas dva topova pokrila s točo karteč. Prst in kamenje, razstrclje.no od ten strelov, je dobesedno frcalo pod na-šimi nogami, in kakor je bil Nev pre-rokoval, je padlo tam polovico naših mož. Ostali so dospeli z nami pod predvežje. — >Na tla!« je komandiral maršal. Legli smo vsi na tla, razven njega, in bil je skrajni čas. Eeuer!« !e zakričal glas iz no-tranjosti pristave. Prava ploha krogel je šla preko nas. Cevi karabin celega voja pruskih lovcev so štrlele iz strelnih lin, . vdelanih v zidu od vrha do tal. — Sedaj pa mi vzemite to gnezdo, je zakiical Nev. In vrgel se je na težka, z železom okovana vrata ter razbijal z držajem svoje sablje po njih. Sapeurji so se-kali po njih s sekiramu naši grenadirji pa s kopitom svojih pušk. Nekaj mož je izdrlo oje topničarskega voza nekega demontiranega topa, par ko- rakov od tam, pred pristavo, ter je vporabljalo kot zidoder. Jaz sem stal z odprtimi ustmi poleg maršala. Vrata so zdržala. Slišal sem za njimi, na dvorišču pristave glas nemškega častnika komandirati k bržemu stre-Ijanju, in lahko si predstavljate, da sem mislil, da je prišla moja zadnja ura. Mahoma je komandiral ta oštri in brneči glas v drugič: »Feuer!« Zdelo se mi je, da sem vstopil v pekel. Hipoma nas je zagrnil oblak sivega dima: ognjene kace so švigale žvižgajoč mimo mojih oči, križajoč se v vseh smereh. Kameniti drobei so frcali od vseh strani, duh po sal-pertru mi je stiskal grlo in nos, isto-časno me omami strašen pok in bo-lestni kriki. Oblak se razprši. Vsi moji tova-riši leže na tleh. Edino jaz in maršal nasproti mene stojiva Še. Klobuk in ena epoleta sta mu izginila v vihri krogel, v roki drži konec svoje zlom-ijene sablje in besno stresa svojo plavkasto grivo, ter bije z nogo ob tla. — Izgubljeni! kriči. Za zidom slišim lovce, ki bašejo metodično svoje puške. Tako sem prepaden, da ne vem. topo zroč maršala, drugega reci, kakor: — In kaj storiva sedaj, gospod maršal? Moral sem imeti silno komičen obraz, kajti na ves glas se je zasme-jal v tem strašnem trenotku, ter odgovoril; — Vraga! V silni zadregi sva! Beživa! Sama ne vlomiva teh pasjih vrat! — Tako je! sem dejal razsvet-ljen, storite kakor jaz. Očividno je bilo zame, da bi po-nienil beg preko nezakrite, sovraž-nemu ognju izpostavljene planjave gotovo smrt. Nevarnost mi je sugerirala vojno zvijačo. Tekel sem k zapuščenem topni-čarskem vozu, ga od vzad krepko potisnil ter z velikim naporom spra-vil v tek proti fatalnim vratom. Maršal me je razumel. S herkulično močjo je zagrabil za kolo in tresčil voz preko izleknjenih teles v vrata. Za zidom sva začula prestrašene krike. Jaz dvignem pokrov topničarskega voza. V tem je vžgal maršal kos kresilne gobe ter ga položi} na netilo granate, Kakor bi trenil sva se vrgla na trebuhe za vogalom zidu, kakih dvajset metrov od tam. Strašen pok se je razlegnil. Ćela stran pristave se je porušila kakor gledališka kulisa, ki jo spuste v globino. Božja previd-nost je dovolila, *da ni bila ona, na kateri sva se midva nahajala. Hipoma nama poči dešarža na ušesa, ki so se bila komaj odpočila od tega hrupa. Buchery pridrvi z ostankom stotnije in zasede še kade-če se razvaline pristave, kjer pokon-ča z bajonetom one pruske lovce, ki so bili ušli eksploziciji. (Dalje prihodnjiCO Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 123 štev. Slovenske prireditve v popolnoma slovenskih občinah in mislimo, da ne bo dovolilo c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuiu nepotrebnega razburjenja slovenskega prebivalstva. Nemci se motijo, če mislijo na ta način delati propagando za svojo stvar. Prire* ditve v Loperšicah ne srne biti, ker bi se ž njo ogrožal javni mir in red. To povemo pravočasno in svarimo izzivace. O pomanjkanju zdravnikov v ptujsketn okraju se pritožuje »Sloga« v svoji zadnji številki. Izven Ptuja ni namreč v nobeni župniji zdravnika, kar se posebno hudo občuti v slučaju škrlatice, davice in drugih kužnih bolezni. Zdravniška mesta so sicer sistemizirana, a kaj, ko zaradi malih dohodkov ni prosilcev. Slišijo se tuđi pritožbe, da stori v slučaju kužnih bolezni c. kr. okrajni zdravnik v Ptu-ju premalo za poduk prebivalstva. V Maribor dne 15. juni ja 1913! Tako čitamo na ravnokar izisiih leta-kih, ki naznanjajo, da se vrši ta dan v Mariboru nekaj nenavadnega. Slovenski Mariborčani so sicer v svojem nastopu skromni, ne delaio no-bene reklame, Če pa čitamo naen-krat take podcrtane pozive, mora nas to zanimati. Ih kaj čitamo dalje? »Mariborske Ciril - Metodove podružnice prirede po dveh letih tu dan zopet veliko Ciril - Metodovo slav-nost v prid slovenskega solstva v Mariboru «.« >Slavnost« menda mar-sikoga ne zanima preveč, lepa bese-da je sicer, izid pa je vedno isti, da se namreČ šega gospodom pregloboko v žep in se učinek ne ublaži, če preskr-bijo to tuđi najljubeznivejše gospice. Če pa čitamo ob koncu letaka: Ro-jaki! Na skraini meji smo, ne zabite nas!« premine nam vsa šala, prepričani smo, da ie ta klic Mariborčanov nad vse resnega pomena in zasluži, da se ozira nanj vsak Slovenec brez ozira na ožje mišljenje. Na tisoče Slovencev stanuje v Mariboru in bližnji okolici brez vsake slovenske sole; otroci romajo v nemske sole, iz katerih se vracajo potem kot narodni odpadniki. če se to še deset let ponavlja, smo narodno izgubljeni. Družba sv. Cirila in Metoda vzdržuie sicer slovenske dekliske razrede v samostanu, katerim je narnenjen prebi-tek naše slavnosti, a to je premalo in !e za ženski narasčaj. Ciril-Metodo-va družba je zasigurala slovensko solo v Studencih in je pripravljena rodrreti šolsko vprašanje v Mariboru enako kakor v Trstu. Za to pa ie treba gmotnih sredstev in ravno Maribor ie poklican. da v tem oziru ne zaostane in izrabi vsako možnost, da se resi ugodno to perece vprašanje, ki je odločilno za nas obstanek na se-verni narodni meli. Napovedana slavnost ima prvič namen, da se sni-dejo pod narodnim praporjem vsi slo-ji, da si okrepimo pod vtiskom vza-jemnosti narodno zavest. Glavnega pomena pa bo gmotni uspeh, prebitek slavnosti, ki je namenjen Cirii-Meto-dovi družbi v mariborske namene. Torej drag;i rojaki, od blizu in daleč! Spominjajte se te slavnosti! Kdor se je ne more osebno udeležiti, naj nam privošči kako darilce, bodi si v de-narju ali v kakem blagu. Za 20 vin. mu bomo ravno tako hvaležni, kakor za steklenico vina, ki si ga o priliki pritrga. Darila za to slavnost spreie-ma hišnik Narodnega doma. denarne prispevke pa moška Ciril-Metodova podružnica. Ta podružnica razpošilia tuđi v predprodajo prav lepe vstop-nice po 30 vin., ki se lahko smatrajo za zunanje kot prostovoljni prispevkl !n se hranijo v spomin. Gotovo se najdeio v širšem slovenskem svetu domoljubne dame in gospodje, ki bi prevzeii kakih 5 ali 10 vstopnic in nam izkazali s tem veliko dobroto. Za vsak šport imamo kak prispevek, ne zabimo torej tuđi našega obmej-nega solstva! Rorošho. Zaprli so v Volšperku bivšega lastnika kinematografa Ivana Osval-da, katerega preganja sodišče zaradi nekega hudodelstva. Požar. V Dhoršah je pogorel hlev posestnika Neubauerja in po-sestvo tesarskega mojstra Lakša. Ogenj so zanetili v hlevu vsled ne-previdnosti Neubauerjevi uslužben-ci. Škodo cenijo na 8000 K. »Gorotan«. Društvo »Gorotan* je priredilo v nedeljo poljudno predavanje pri Likebu v Šmihelu. Predavala sta A. Hren, učitelj na Muti o vzgoji otrok in D. Dobršek, učitelj v Žvabeku o uporabi sadja. Predavanje Je bilo dobro obiskano in tuđi zelo zanimivo in poučno. Kljub temu pa je tamošnji kaplan Teinig agitiral proti udeležbi tega predavanja in utemeljtfval to svojo umazano agitacijo s predrzno lažjo, ćeš, kar napravljajo učitelji, itak ni nič v redno. Nesramnost je, da se tako umazano agitira proti kulturne-mu delu, še bol} nesramno pa, da se blati na tak način od strani enega kaplana delazmo-žno in pridno uči- teljstvo, ki Je v prvi vrsti poklicano odgajati vsestransko naš narod. Primorsko. Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici vabi člane k XVIII. rednem občnem zbru, kateri se vrši v soboto dne 7. junija t. 1. ob pol 9. zvečer v društveni sobi hotela »Zlati jelen«. K laškem atentatu na Ciril - Metodovo solo v Trstu. — Laškib poži-galcev se nimajo. K temu atentatu, o katerem smo poročali obširno že v soboto, poročamo, da je ta peklenski poskus požgati slovensko solo Slovence v Trstu in v okolici strašno razburil in razjaril. Z zadevo se peča tuđi policija, ki je uvedla strogo preiskavo, ki pa do sedaj še in imela no-benega uspeha. Preiskava na licu mesta je dognala, da ni bil polit s katranom samo odrgač pred vratmi v drugem nadstropju, kjer je že imenovana učenka naletela na ta dva laska lopova, marveč je bil polit tuđi odrgač spodaj v veži, kjer sta hotela atentatorja tuđi zanetiti ogenj, česar bi bržkotne zaradi ljudi ništa mogla ali pa si ništa upala izvršiti. Atentat na slovensko solo je bil dobro zasnovan, dobro pripravljen in rafinirano izvršen. To zatrditev ne podpira samo to, kar je pokazala preiskava na licu mesta, marveč tuđi dejstvo, da so bila že pred neka] časa tuđi vlomljena vrata v ono shrainbo, kjer se nahaja plinov ste-vec. Seveda takrat ni nikdo mislit, da bi mogel imeti kdo tako peklen-sko zloben namen. Toda pokazalo se je, da so Lahi v boju s Slovenci vse ga zmožni in se ne boje tuđi sra-motnega pečata požigalcev. Lahe je sedaj silnu sram. Prav je, saj je tuđi požigalstvo eno najbolj podlih in najboij osovraženo sredstvo mašče-vanja in sovražnosti. In to so postali Lahi. Atentat na slovensko solo je Jelo kamorašev, ki so organizirali svoje divjake za napade na Slovence. To ostane pribito in naj se zvija-jo, tarnajo, lažejo in psujejo Italijani, kolikor in kakor hočejo. Požigalci so. Ker se boje glasovnic, pričeli so prirejati take napade in Slovenci ste lahko pripravljeni na hud boj, kajti gotovo je, da sta bila napad na slovenske otroke in žene in pa poskuše-ni požig slovenske sole prva prizora ziočinske igre, ki jo hoče igrati laska komora pri občinskih volitvah. Laško nasilje. Kako v hudi stiski so Lahi kaže poleg nebroj že več-krat omenjenih nasilstev tuđi dejstvo, da razpošilja Iaški agitacijski odbor hišnim gospodarjem okrožni-ce s priloženim imenikom najemni-kov stanovanj, v katerih okrožnicah se poziva gospodarje, da naj kolikor mogoče vplivajo na najemnike, da volijo laske kandidate, to se pravi prisililo naj jih magari z grožnjami. To je značilno in nesramno, in tako početje je naravnost poziv h kršitvi volllne svobode, za kar bi se moralo malo pobrigati državno pravdni-štvo. Obrtna šola v Trstu. Lahi imajo obrtne sole v Trstu, imajo jih tuđi Nemci, Ie Slovenci, ki tako krvavo DOtrebujejo svojo obrtno sol' , je kljub neštetim spomenicam in roš-njam še vedno nimajo. Slover>tvo, posebno delavstvo, je zaradi tega silno ogorčeno in smatra tako zatiranje napredka slovenskega /.ivlja za naravnost nesramno. Slovenci prirede zaradi tega v kratkem protestni shod in sicer na velikem trgu pred namestnikovo palačo, da tam dvignejo svoj glas in zahtevajo svoje pravice, ki se jim tako nesramno krate. Tržaški župan v Starem mestu. La.ški agitacijski odsek si je spomml prav pametno reklamo za svojega kandidata župana dr. Valerija v tr-žaškem Starem mestu. Naročili so približno 10.000 razgtednic s sliko kandidata župana. Način agitacije je do gotovih mej seveda stvar okusa, tržaška »Edinost« pa pristavlja k temu samo, da ne svetuje, dokler ne dobe ženske volilne pravice, da bi agitirali po znanem tržaškem Starem mestu s sliko županovo. Tržaško vodovodno vprašanje. V zadnji seji mestnega odbora se je prečitalo izvedeniško mnenje glede naprave vodovoda v Trstu. Zveden-ci dr. Kinzer, dr. Schenkel in prof. Kosmat so se izrekli v prvi vrsti za timav&ki nacrt. Več o tem pere-čem vprašanju bomo še poročali. Proti izselniškemu domu v Bar-kovljah. Parobrodna družba »Cu-nard Line-< namerava zgraditi poleg kopališća »Excelsior« v Barkovljah velik izselniski dom. Prebivalstvo v Barkovljah je baje proti temu, češ, da okolica, ki je sedaj eno najlepših sprehajališč vsled tega doma in vsled najrazličnejših izseljencev mnogo trpi. Dobava strojev iz Angleške. Tržaška pomorska oblast je naročila pri trvrdki Martinolich v Lošinju paniik in je pri tem stavila pogoj, da naroči tvrdka stroje in kotle na An-gleškem. Tukajšnje domače tvrdke nišo dobile niti ofertov, vsled česar je zavladala tu velika nejevoljna in nameravajo domači industrijski kro-gi vplivati na merodajnih inestih, da se vpoštevajo pri domačih naročila domače tvrdke. Kamoraška stavka proti slovenskim delavcem v Trstu. O ti tamoz-ni stavki smo poročaii že v soboto in jo razkrili tuđi kot tako, kakršna je, namreč kamoraška stavka, ki so je> vprizorili Iaški gospodje z županom na čelu, ker potrebujejo sedaj za volitve delavce vsled česar se jim je zdelo potrebno, da se jim prihlini-jo s tem, da udarijo po Slovencu in zadanejo pri tem dve muhi. Pridobe si namreč za časa volitve simpatije delavcev, obenem pa zadajo hud udarec slovenskemu življu v Trstu. Toda zad-eli nišo niti ene, niti druge teli muh, zadeli so svojo muho, ki se je zmazala v strahovit fiasko. Laški delavci so štrajkali, hujsali, grozili in postopali. Nemci so jim pomagali v listih in pisali o stavki velikanske storije o pogubi tržaške kupčije o eminentni važnosti stavke — slovenski delavci pa so sli na delo mirni, čes, Lahi Ie štrajkajte, mi bomo pa delali. Posredoval ie župan in se trudil na vse pretege tuđi pri namest-niku Hohcnlohe. Toda g. namest-nik je spoznal situacijo in je nasve-toval, naj gredo deiavci na delo, na zahtevo župana pa, da bi namestnik vplival uradno na parobrodno družbo Dalniacija, ki je sprejela slovenske delavce, je namestnik odgovori!, da tega ne more in v tem slučaju ni upravičen storiti. Tako so se penali Lahi od Poncija do Pilata in vpili: Slovenci iz Trsta, dokler nišo uvide-H, da to ne gre in ne gre in da bodo čim delj Štrajkajo tem več izgubili sklenili, da gredo danes zopet na delo, zaradi lepšega pa se bodo nada-Uevala formalna pogajanja, kar se vrši itak vsak dan, če se ljubi Lanom štrajka ali ne. Laske izgube v Pulju so vedno večje in vedno bolj temni taška zvez-da nad mestom. Nadutost Laha ga je dovedla k nasilnostim, boj proti Slo-vanom k lumparijam, katerih je ne-številno na repertoarju njihovega političnega dela. Lumparije na magistratu ne bodo preživeli magari, če to laško tatinsko družbo iaški rorot-niki še tolikokrat oproste. Zamar. so opravičbe priznanja in odkrite tatvi-ne obeinskega denarja in premoženja preglasno govore, kasni gospodarji so ti Iaški kamoristi. Sedaj se strašno jeze zaradi zadnjih voitev in na-padajo Hrvate in Slovence, ker sa pomagali socijalnim demokratom, ki po njihovih misliti zatirajo neitalijan-ski element in slavenizirajo ćelo Istro. To je že res klic vpijočega v puščavi. Odklenkalo je možakarjem tuđi zato, ker sedaj ko so prišle njihove slepariie na dan in se jim za-prla obč. blagajna, da ne morejo kupovati glasov več po 300 do 5oo kron. — Cena je strašno padla po 5 kron so bili pri zadnjih volitvah. Će bo šio tako naprej se zgodi prav lahko. da izdube pri prihodnjih dr-žavnozborskih volitvah Rizzijev mandat. Klerikalno gospodarstvo v Devinu. V nedcljo se je vršit v Pevinu javni protestni shod proti pognbo-nosnemu klerikalnemu gospodarstvu župana in kaplana in posebno proti zgradbi novega župnisča s kateri»n se hnče zopet i^rdn in prav po nepo-trebnem obremeniti davkoplačevat-ce. Govoril je o teh žalostnih razme-rah g. L Pecikar, ki je jasno in temeljito orisal in dokazal pogubo-nosno klerikalno delof ki povzroča, da propada pod njihovim vodstvom Hevin gospodarsko in narodno, (io-vornik je bil živahno odobravan in zborovalci so izrekli splošno željo, resiti se te klerikalne pogubonosne nadloge in zahtevajo od župana in niegove klike javen odprt račun ob-činskega. in sploh celega njihovega gospodarstva. Sfera Redi. Kakor srno že poročali, so na Punaju aretiraii nekega poročnika 7. utanskega potka v Stockerauu. ki je baie nečak vohuna Redta. Ta ^>ne-čak'Fremdenblatt^ pravi, da z aretacijo več špijonov še ni uničena zelo raz-vita Špijonažna mreža, ki brezdvom-no obstaia v monarhiji. Prej so se s špijonažo bavili samo deklasirani individui, dočim so pred leti inavguri-rali popolnoma nov sistem ter pridobili za špijone člane armade. — »Fremdenblatt' pravi nadalje, da se je nabralo proti mnogim, dosedai se nearetiranim osebam mnogo obre-menilnega materijala in da je treba računati z nadaljnimi aretaciiami. O Redlu se govori, da je osumil svojega lastnega brata špijonaže in da ie bil lani umirovljen. Da bi napravil avstrijsko špijonažo v Rusiji neškodljivo in da bi ne motil ruske špijonaže v Avstriji, je izjavit, da so avstrijski častniki, ki vohunijo po Rusiji, ruski špijoni, vsled česar naj z največio pozornostio upoštevalo njihova poročila. Redi je pred samo-morom izdal baje tuđi več častnikov, ki so v službi tujih držav in proti katerim so uvedli preiskavo. V preiskavi je je tuđi neka dama, ki je imčla razmerje z Redlom. V Redlovih aktih so našli pisma, ki dokazujejo, da je imel Redi s to damo več let ljubavno razmerje. Ta dama je rojena inozemka, vsled poroke ra je postala avstrijska državljanka. Z Redlom je imela razmerje, ko je bil ta še major. Značilno ie. da je znani špijon, bivši nadporočnik Bartmann, ki ]e bil trikrat obsojen zaradi špijonaže, že 1. 1895. prorokovah da bo Redi, ki je bil pri vseh procesih proti Bert-mannu izvedenec, končal kot — šrijon. Redi je imel v svojem stanovanju pravcato registraturo o svojem ziočinskem delovaniu. Iz aktov, ki so jih našli v Rediovein stanovanju, si lahko napravita vojaška avditorja, ki vodita preiskavo, približno sliko o Redlovem delovanju. Redi se je Čutil popolnoma varnega in je mislil, da ga spričo njegove visoke službe pač ne morejo osumiti špijonaže. Tuđi draždanska policija je uvedla preiskavo, da dožene. komu so veljali pogosti Redlovi obiski v Draž-danih. Gotovo je. da je imel Redi v brazdanih sestanke z ruskimi agenti. Redi se ie vozil iz »službenih ozi-rov« z avtomobilom v Draždane. Neka oseba v Varšavi. ki ima dobre zveze z ruskimi vojaškimi kro-gi, je izjavila, da je odkritje avstrij-ske vojaške oblasti, da je bil polkov-nik Redi v ruski službi, napravilo y varšavskem generalnem štabu veliko senzacijo in razburjenje. Redi je bil v zvezi izključno z varšavskim generalom, ki je od njega dobljene Iriformacije naprej pošiljal. V dobro poučenih krogih pravijo, da Je bil Red! skoraj Uvajset let v zvezi. Več-jo in živahnejšo zvezo v prospeh Rusije pa je imel Redi sele poslednjih šest let. Od leta 1906. nadalje je pri-šel Redi vsako leto dva do trikrat v Varšavo ter ostal tam navadno dva do tri dni, včasih ćelo en do dva ted-na. Leta 1910. je bit Redi dalj nego pol meseca v Varšavi. Tišti čas je bil v Varšavi tuđi general Misčenko, bivši vojaški ataše na Dunaju, s katerim je Redi prijateljsko občeval. V Varšavi je Redi, ki je perfektno rusko govoril. zeto veselo živel. Imel je razmerje z neko nemško subreto, ki je nastopala v etabtismaju »Aquari-um« in ki mu je pozneje sledila na Dunaj. >Az Est« poroča iz dobro po-učenega vira, da je generalni adju-tant, cesarjev baron Bolfras, v po-nedeljek poročal vladarju o samomo-ru polkovnika Redla- Ko je Bolfras prišel z vladarjeve pisarne, je bil smrtnobled in se je tresel na celem životu. Komaj ie napravil par kora-kov, nakar se je nezavesten zgrudil. Ćastnik, ki je imel službo, mu je pri-hitel na pomoč ter ga položil na zo-fo. Ko se je Bolfras nekoliko opomo-gel, je rekel: ->Takega še nikdar ni-sem videl vladarja,« Dnevne vesti. -r* Zelezniški minister baron Forster se je mudil včeraj v Ljubljani in v deželnem dvorcu je moralo vladati veliko blaženstvo, zakaj razsvetljava je bila razkošna in nad vse sijajna, dočim je na Bleiweisovi cesti vladala mrka tema... To pot s je menda posrečilo. Včeraj popol-dne Je klerikalna gospoda iz dežel-nega dvorca vlekla ministra na Go-renjsko, da mu pokaže Završnico. Če bi si hotel železniški minister ogledati vsako tako majhno vodno silo v Širni monarhiji kakor je Završnica, potem bi noč in dan ne imel niti ure počitka. Pa morda ga je Završnica zato zanimala, ker je nepoznan humorist v uradnem listu razglasil, da se bo Završnica porabila za elektrificiranje drž. železnic. Razsvetila bo vso Gorenjsko, povzdignila industrijo, gonila bo pluge in kdo ve kaj še, pa povrh tuđi železniške vlake — četudi bo vsa njena moč komaj za-dostovala. da bi prepeljala vlake vrhniške železnice. Čudimo se zakai si železniški minister ni ogledal tuđi vodne sile na Ljubljanici, ki jo je sicer kranjska deželna vlada proglasila za neznatno, ki je pa v očeh želez-niskega ministrstva vendar tako važno, da se je ćelo železniška uprava pridružila projektu deželne-ga odbora in hoče tuđi to neznatno vodno silo porabitiza elektificiranje železnic. Danes se odpelje železniški minister na Dolenjsko; pravijo, da z avtomobilom, da bi ga ne nadlegova-li nesrečni posestniki delnic dolenj-ske železnice. Ministrov obisk v Ljubljani je pokazal, da vlada med ministrom in med deželnim odborom posebno dobro razmerje in tako se sedaj malo manj Čudimo, d:i je železniško ministrstvo take drage volje priskočilo na pomoč dež. odboru v boju za vodno silo na Ljubljanici in da vlada glede dolenjskih železnic med obema tako lepa harmonija na podlagi načela: železniška uprava vtakne dolenjske železnice, dež. odbor garanciiski fond, nesrečni del-ničarji; pa se naj udajo v božjo voljo in preneso izgubo 1,200.000 kron z zavest jo, da je sladko krvaveti in trpeti za domovino! - Iz seje deželnega odbora. Deželni odbornik grof Barbo čestita deželnemu glavarju v imenu odbora k 501etnici ter predlaga, naj deželni odbor izreče pri tej priliki najstrožjo obsodbo napadov, ki so se pojavili v zadnjem času zoper zasebno čast g. glavarja in njegovo privatno življenje, ki nima s političnim delovanjem nikakorsnega stika in ki se žal nišo ustavili niti pred rodbinskim pragom. — Potem ko se je konstatira! strogo nepolitični značaj tega pred-loga, bi! je soglasno sprejet. — 3e-kundarijem v deželni bolnišnici se imenuie dr. Rado P e s j a k. — Le-onovi družbi se dovoli 1000 K poci-pore. — Deželni vladi se priporoča razpust obeinskega odbora Spodnli Log pri Kočevju. -r Velikanski uspeh »neumorne' ga prizadevanja« poslanca Jarca za Dolenjsko. Piše se nam z Dolenjske-ga: Tolikanj smo si belili glave, kje neki so tišti veliki in velikanski uspe-hi, ki jih je po zatrdilu naših duhov-nikov posi. Jare priboril za Dolenjsko. Vsepovsod z lučjo pri belem dnevu smo jih iskali, ali od Jarčevih uspehov, namreč uspehov za dejan-sko korist, nismo mogli najti nikjer. Zdaj naenkrat pa smo na jasnem. V zadnjih »Dolenjskih Novicah« bere-nio o teh velikanskih uspehih crno na belem v dopisu iz Mirne peči slede-če: »Na neumorno prizadevanje našega odličnega državnega poslanca E. Jarca, je potrdilo slavno visoko ministrstvo za uk in bogočastje kon-kurenčno obravnavo za zgradbo nove župne cerkve v polnem obsegu. Vkljub ugovoru baronice Wam-boldt in drugih liberalnih nazadnja-kov, je obravnava zadobila najvišjo sankcijo. Prepis odloka iz visokega ministrstva so razglasili naš blago-priljubljeni (?) prečastiti g. župnik raz teco. Upamo, da se kmalo zgradi veličastna stavba, ki bo ponos naše župnije in občine« ... Torej: da bo revna, mala občina, ki se na vse kriplje brani ogromnih stroškov Z3 zgradbo čisto nepotrebne »veliČast-ne stavbe* nove cerkve, po dolgih borbah zdaj vendar deležna plače-vanja, odiranja, beračenia, brezplač-nega deta in pa ogromnega bremena, dolga leta, to je tišti veh'kanski uspeh »neumornega prizadevanja ■< poslanca Jarca za Dolenjsko. Ljudstvo od pomanjkanja trumoma zapu-šča svojo rodno zemljo in se izsel]u* je v Ameriko in Kanado v suženj-stvo. ljudstvo, ki ima slabše bajte kot drugod psi, tarna in vpije po od-pomoči, poslanec Jare pa se neumorno prizadeva, da bo to ljudstvo še bolj izmolženo kakor je, da bo n? Dolenjskem še več nepotrebnih novih cerkva, kakor iih Je že. 123. §te* SLOVENSKI NAROD. stran o. '+ Svetli intervali se pojavljajo Semtertja tuđi v možganih nemških politikov. Takšen svetal moment je imel tuđi znani nemški poslanec vitez Pantz, ki je v svojem zadnjem govoru v parlamentu naglašah da je od rešitve narodnostnega vpraša-nja odvisna bodočnost avstro-ogr-ske monarhije in da je nujno potrebna revizija ustave, ter pozival Nem-ce, naj ne bodo slepi proti jugoslo-vanskemu vpoštevanju in naj rešitev tega vprašanja sami pospešujejo, ker bi se sicer moglo prigoditi, da bi se to vprašanje resilo brez njih in zoper nje! — Pantzev nasvet je zelo pa-meten in umesten, toda bojimo se, da bodo nemški politiki tuđi za ta nasvet gluhi, kakor so bili gluhi in slepi za vse najmodrejše nasvete, na-našajoče se na nas Jugoslovane! -r Iz dežele izjemnega stanja. V soboto smo poročali o obravnavi, ki se je vršila pred okrožnim sodiščem v Spljetu proti 19 obtožencem, ker so se 24. novembra lanskega leta udeležili manifestacij v proslavo balkanskih zmag. Da je bila većina teli obtožencev tuđi obsojena, se razume >amo ob sebi, saj se v Avstriji ne srne niti mirno manifestirati za Slo-vane. Da, če bi bili manifestirali na primer za Albance, potem bi bilo to drugače. bi nemara dotičniki dobili >e patrijotsko zahvalo, tako pa jih je bilo 15 obsojenih v strogi zapor od 7 do 21 dni, a samo štirje so bili opro-sčeni, ker se jim niti tega ni moglo dokazati, da bi bili pri manifestaciji odprli usta. — Veleznačilno za raz-rnere v Dalmaciji je dejstvo, da je oblast prepovedala napraviti na podnožju spomenika hrvaškega pesnika Kačića-Miošiča v Makarski grbe onih slovanskih dežela, ki jih je opeval vr svojih pesmih, kakor je bilo projektirano v nacrtu kiparja hana Rendića. Radi tega nečuvenega dogodka, da se oblasti boje ćelo slovanskih grbov. je interpeliral hrva-ški poslanec Perić v dunajskem parlamentu. Će bo minister na to interpelacijo kaj odgovoril, bo čisto gotovo z nagubančenim čelom izjavil, da so taki grbi nevarni — obstoju države. Kajpak! — Slovensko dramatično društvo — vprašanje gledališča. V soboto zvečer se je vršil v posvetoval-nici mestnega magistrata izredni občni zbor »Dramatičnega društva-, ki je imel nalogo vzeti v pretres gle-dališke razmere in doseći zedinienie, ka] naj se iz gledališčem sploh zgodi. Zborovanju. na katero je prišlo samo kakih 30 oseb, je predsedoval g. prof. R e i s n e r , ki je na kratko očrtal novejšo zgodovino slovenske-ga gledaiišča. Poudarjal je, da je priredilo društvo v zadnjem času kinematograf v dež. gledališču, da s tem podpre porušene finance >Dra-rnatičnega društva . Te predstave na je deželni glavar ustavil, češ, da zalijo nekatere slike moralni čut. To očitanje pa je neopraviceno. kajti predvaialo se je najboljše, kar se je moglo dobiti in vse slike so bile po trikrat cenzurirane. Zatvoritev kinematografa je pomnožilo pasiva društva. V očigled temu je nujna potreba, da občni zbor sklene, ali naj se ^ledališče obdrži in v kakem obse^u ali naj se sploh opusti. G. prof. Reis-ner je predlagal, da naj se gledališče obdrži in da naj se goje drama, vese-'jigra in opereta, a da naj se naprosi župana, da izposluje pri dež. odboru, da đa ta gledilišče »Dramatične-rnu društvu* proti maihni odškodni-ni v najem, toda neodpovedno do 1. aprila prihodnjega leta. V tozadevni debati je predlagal dež. sodni svetnik z. Milčinski. da naj bi se gojila Narno drama, in da naj bi bila ta sezona asanačna sezona, kar bi vpo-števalo tuđi občinstvo, ki je sito križ in bo gotovo v teh razmerah holj zadovoljno z dramo kot s bahato opero, združeno s konkurzom. Profesor Reisner je poudarial, da bi se opereta ahko uvedla, ker se dramsko in ope-!-etno osobje medsebojno izpopol-~juje. Ces. svetnik g. P i r c se je vrotivil vsem tem predlogom in rredlagal, da naj se gledališče sploh opusti. Poudarjal je g. Pire, da je čhajalo gledališče, če tuđi s težava-mi in ne da bi moglo delati prihran-kov, dokler je bilo vodstvo brezplač-lo. Spremenilo se je to sele pozneje, Ko so prišle v vodstvo plačane ose-be, ki so dobivale svoje plače, naj je <:edališče šio tako ali tako. Ces. svetnik g. Pire pa je poudarjal tekom debate, da nikakor ni misliti pri tem na sedanje vodstvo in navzoče gospode. Pri glasovanju je bil pred-!ox ces. svetnika Pirea, ki zahteva, ^a se gledališče opusti, odklonjen, ^prejeta pa sta bila predloga pror. Reisnerja in je torej vprašanje gie-dališča sedaj odvisno od deželnega fdbora, če ugodi želji društva in da gledališče v najem neodpovedno do i. aprila, s cimer si »Dramatično društvo« zasigura ćelo sezono. Spre-)et pa je bil predlog ces. svetnika Pirea, da se porabi v slučaju, da deželni odbor tej želji ne ugodi in se gledališče opusti, podpora mestne občine ljubljanske za sustentačne podpore igralcem. S tem je bilo zbo-rovanje zaključeno. — »Nazaj v planinski raj!« Kakor smo poroeah, so bili letos maja meseca na šolskem izletu pri nas di-jaki srbske pravoslavne gimnazije v Sremskih Karlovcih in pozneje abi-turijenti varaždinski. Sedaj čitamo v »Naših Pravičan«, ki izhajajo v Varaždinu, obširno in podrobno poro-čilo o tem izletu, kjer se izletniki za-hvaljujejo vsem, ki so jim sli na izletu na roko. Izvestitelj končuje svoje poročilo z besedami: »Danas nam je svima u srcu samo jedna želja: »Nazaj v planinski raj!« — Zdi se nam, da bi se naši planinci in zastopniki tujskega prometa morali bolj ozirati na slovanske, zlasti hrvaške in srbske izletnike; morali bi jih s posebno pozornostjo vezati na naš svet, posebe še dijake. Ćedne razmere v spodnješišen-ski soli. vZarja* piše: Starši, ki ima-io svoje otroke v ljudski soli v Spod-nji Siški. nam pišejo: Za otroke od 4. razreda dalje na spodnješišenski soli je bil projektiran majniški izlet na Vrhniko. Otroci državnih želez-ničarjev ne bi imeli za vožnjo do Vrhnike znižane vozne eene. Zato so morali prinesti otroei po 3 K za izlet. Nato je bil nacrt izpremenjen in so otroci napravili z učiteljstvom izlet na Gorenjsko. Peljali so se do Jesenic, šli peš skozi Vintgar na Bled in na postajo Lesce, odkjer so se od-peijali v Ljubljano. Otroci, ki nišo bili že prinesli 3 K za izlet, ko je bil nameravan na Vrhniko, so prinesli pred 15. majem za izlet na Gorenj-sko nekateri po 1 K, drugi po 2, ali 3 K. Za vožnjo na Gorenjsko so imeli otroci državnih železničarjev režijske karte. S temi kartami velja vožnja do Jesenic 40 v, od Lesec do Ljubljane 34 v. Za vožnjo po blej-skem jezeru so plaćali otroci po 20 v. Znašajo torej vsi stroški 94 v. Jestvi-ne so morali otroci nesti s seboj in jim je učiteljstvo pred izletom še iz-recno naroeilo, da naj vzamejo prav mnogo prigrizka s seboj. Otroci nišo med izletom nikjer obedovali. Učiteljstvo s katehetom je obedovalo pri 2umru v Vintgarju. otroci so bili na cesti med tem časom in jedli, kar so imeli s seboj. V Lescah se je učiteij-stvo zopet pokrepcalo v gostilni. otroci so ostali sami na peronu in je moral ćelo ueenec klicati voditelje izleta, ko je prihaial viak. Od izleta je minilo že 14 dni. Mislili smo. da bomo dobili od tren ali dveh kron, kolikor je pač kdo dal, po odbitku s:roškov — 94 vin. — denar vmjen. Ali do danes še nismo dobili vinarja. Otroci so na naše opomine večkrat vprašali v soli. če jim bo povrnjen denar. Ali dejalo se jim je: Denar je na Bledu. Slavno šolsko vodstvo v Spodnji Siški torej pozivljamo, da uredi to zadevo, ker starši prizade-tih otrok so že silno ogorčeni. — Pa še nekaj! Izleta se je udeležil kate-het Tavčar, ki je otroke fotografirah Sedaj pa vsiljuje otrokom te fotografije in jih prodaja večje po 40 v. razglednice po 20 v. Prav radi bi vedeli, kdo da je častitemu patru, ki je ven-dar pri vstopu v samostan obli bil večno uboštvo, dal dovoljenje z< to kupčijo? V gore se je včeraj odpravilo na stotine in stotine ljudi iz Ljubli me in tuđi iz drugih krajev. Po (ior- nj-skem je kar mrgolelo turistov, po-sebno na Golici jih je bilo ogromno mnogo. 2al da s tem velikanskim razvojem turistike ni razvoj gosti!-ničarstva enakorneren. V takozvanih boljših ali liberalnih gostilnah so Ijud-je dobro spravljeni in se izrekajo o njih zelo povoljno, toda tište katoli-ške gostilne so nekaj strašnega; na-vadno ni skoro nič dobiti, če pa že kaj dobiš, je drago in slabo. Nekaj bi klerikalci v tem oziru vendarle lahko storili, saj bi s tem le koristili svojim ljULivin. Lovce opozarjamo, da se vrši v četrtek, dne 4. junija t. h pri kamni-škem glavarstvu med drugimi tuđi dražba lova občine Dolsko. Ta lov imajo dosedaj v zakupu domžalski Tirolci. Dolski revir je bogat na raz-novrstni divjačini. posebno ker ga nišo v zadnjem letu Tirolci nič pre-več izkoristili. Velika udobnost je tuđi, da leži ob železniški postaji Laže. Operetni večer gospodične Re-zike Thalerjeve v Ribnici. V torek zvečer, 3. junija t. h. priredi gospodična Rezika Thalerjeva v Ribnici operetni večer z izbranimi operetni-mi točkami. Gospodična Thalerjeva je v zadnji sezoni v Trstu mnogo pridobila na glasu in poje svoje operetne točke z umetniškim umevanjem in vervo. Gospod Danilo ima humoristični del večera in vesela igra: ^Ustreliti se hoče«, zaključi spored. Gosp. Vili Đizjak, pianist, spremlja pevske točke. Strašna žrtev krškega misiiona. Dne 18. majnika se je v Krškem končal desetdnevni misijon. Kaj so si vse misijonarji v svojih propove-dih dovoljevali, smo že delotna po-ročali. Danes opišemo pa cvet iz spovednice. Spovedi se je med drugimi udeležila tuđi Puntarjeva (p. d. Krašovec) hčerka s Trske gore. Po spovedi je drugim ženam tožila, kako strašno je spovednik govorih Re-kel ji je med drugim, da ve za gotovo, da je njen oče, ki ga je lani zade-la kap, v peklu ter da ga tam razne pošasti silno mučijo. Tuđi ona, njena mati in brat bodo pogubljeni, njih hiša je prokleta itd. Od dneva spovedi je bilo dekle jako potrto. Hodila je s sklonjeno glavo na delo. V noči od 25. do 2b. majnika je kričala po hiši, da se je vrnil njen oče, da se plazijo pošasti po hiši, da je hiša prokleta itd. Prižgala je pred razpe-lom dve sveci in vsa rodbina je molila za duševni mir pokojnika do zore. V ponedeljek je že bila popolno-rna blazna. Hodila je s prekrižanima rokama iz niše na vrt in obratno ter klicala: Nesrečni bodete!« V mraku je zginila, a ponoči je — hiša zgore-la. Sedaj se blazno dekle klati po okolici in Krškem, a nikogar ni, ki bi jo spravil v blaznico. Neumno ljudstvo pa govori, da jo je treba spraviti na Sveto goro, ker jo je hudič obsedel. Človek bi mislil, da je v srednjem veku. Misijonarji in krški župnik smejo biti ponosni na »prekrasne^ uspehe! Kam plovemo na Kranjskem? Več luči, pa hitro! Krvava rodbinska drama na Malem Slaieniku. Iz Novega mesta se nam poroča: Danes opoldne se je po mestu raznesel glas, da je tod obče znani posestnik Ovniček iz Ma-lega Slatnika ubil svojo ženo. Ovnič-kovi itnajo precej lepo posestvo blizu državne ceste v obližju Novega mesta. Stari Ovniček je bil že od nekdaj čudak. Ker se s sinom ništa razumela, je sin pred leti sklenil iti v Ameriko. To mu je oče zabranil s tem, da ga je oženil in mu izročil posestvo. Tedaj se je začela za staro Ovnieevko doba peklenskih muk, to pa vsled domaćih prepirov, ki jih je povzročal njeni mož, oziroma oče novega gospodarja. Stari se ni hotel nič na to ozirati, da je že sinu izročil gospodarstvo, da je torej zdaj sin pravi gospodar v hiši. Stari je še vedno gospodaril kakor se je njemu zdelo, dasi je bil njegov delež na gospodarstvu zakonito omejen na vži-tek. Sina ni mogel trpeti, in tuđi snahe ni niogel videti, obenem pa je za-čel sovražiti tuđi svojo lastno ženo, ker je ona — kakor pravijo — : drža-ia^ z mladima. Stari je prodal kar je bilo še njegovega. sobo ki je bila njemu in ženi odločena za stanovanje, je zaprl in šel služit v bolnico usmi-Ijenih bratov. Ubogi ženi ni drugega preostalo, morala se je zateci k mladima in njena postelja je bila — peč. Pa stari se je kmalu naveličal službe in se je vrnil domov. Zopet se je na-daljevalo prejšnie življenje polno samih prepirov. Svojo ženo je še bolj sovražih ona se ga je še boli bala. Pred 6 meseci je moral sin k vojakom v Senj. Od tedaj je stari gospodari!, kukor se mu je zljuhilo. Sosed-ie pra\ ijo. da se je večkrat izrazil, da bo svojo staro ubil. Ta se ga je tako bala. da se mu ni že več upala ugovarjati. Že dva dni pred ubojem je žena slutila, da mož nekaj hudega namerava. Tako se ga je bala, da je v torek večer svoji snahi rekla, da se boji iti v njegovo sobo spat, ker se boji. da ji bo kaj naredil. V tem času je bilo treba škropiti v vinogradu. Stari Ovniček je spravljal svojo ženo gori v vinograd. Ona se mu je branila, češ, da takega dela ni vajena. V strahu za svojo taščo je snaha rekla, da bo ^kropljenje sama opravila, mati da naj ostane doma in varuje dve-letnega otroka, pa za očeta naj kuha. Še na večer pred groznim zločinom se je stara žena tako bala svojega moža, da je snaho za bnžjo voljo prosila, naj ne gre v vinograd in je ne pušča same doma. Snaha jo je po-tolažila, da oče ne misli nič hudega, ona pa mora opraviti delo škroplje-nja v vinogradu. Snaha se je zgodcj zjutraj podala v vinograd. Pustila je doma taščo ter ji izročila v oskrbo dva otroka. Stari bi moral iti v kam-noloin, pa ni šel. Ko ga je njegov so-sed Frane Slejkovec zjutraj ob 8. srečal blizu doma in ga vprašal, kako to, da ni šel v vinograd, mu je Ovniček odgovoril: Ne boru ga več tol-kel. Nimam nobenega reda; zajutrk dobim ob 8., kosilo pa ob 3. popol-dne. Meni je tako hudo, da nobeden ne ve. Boš že videl, kaj bom jaz naredil, pa čisto v kratkem se bo nekaj zgodilo. Okoli 9. dopoldne je Ovniček šel v bližnjo gostilno in tam za-hteval pol litra boljšega vina. S tem se je napotil domov in ga sam izpil. Žena je lupila krompir v veži. Kako se je žene lotil, še ni znano. Sosedje nišo nič posebnega slišali iz hiše. Okrog 10, zapre stari vezna vrata ter se napoti v mesto. Ko priđe do Rohr- ] mana, pravi gostilničarki: Z bogom botra, zdaj grem. Ona: Kam pa? On: v mesto, v kresijo — babo sem ubil. Ona: Ni mogoče! On: Kar je moralo biti, to sem naredil! Ona: Katero pa si, ta mlado ali svojo? On: O, svojo! — Sličen pogovor se je vršil pred sosednjo Prešernovo hišo. Tam so ga še prosili, naj bi jim če že gre v mesto, neki certifikat prineseh Nato jim je povedal, da s tem ne bo nič, ker bogve, kdaj priđe nazaj. Na začuđeno vprašanje, kako to, odgovori: Babo sem ubil. Ker tuđi tu nišo hoteli verjeti, je še enkrat potrdil: Res je! če ne verjamete, pojdite pogledat, vsaj v veži leži. Ko je bil že pred okrožnim sodiščem, se je še od nekega znanca poslovil in mu povedal, da je »babo ubil. Prešernova lbletna liči Alojzija je bila radoved-na, kaj je na tem resnice in je šla pogledat. Pri oknu zasliši zamolklo stokanje in se prestraši. Gre po bližnjega kovača in ta je odprl vrata. Ko vstopita, vidita pred seboj stra-šen prizor: Starka leži v luži krvi, z obrazom navzdol blizu kuhinjske shrambe. Kovač jo dvigne, polije z mrzlo vodo, starka je še malo za-sopla in kmalu potem umrla. Stare]-še kake 3 leta staro dekletce je najbrže že ob času zločina zbežalo pod kozolec in se tam skrilo. Mali otrok pa je ležal v košarici. Ovniček je svojo žrtev naravnost bestijano zde-lah Tolkel jo je s kladivom, kakor se ga rabi za kamenje tolči, po glavi. Crepinja je od zadej vsa razbita, štirje udarci od kladiva so bili tako moč-ni, da so v robeu, ki ga je žena imela na glavi, našli 8 prebitih lukenj (ker je bil robec v dve gube, so bili torej 4 udarci). Po obrazu vsa razbita in razmesarjena. Kri je brizgala skozi ušesa. Nad desnim ušesom zeva 4 cm dolga, 3 cm globoka rana, kost prebita, na ušesu so videti odtiski tren udarcev od kladiva, več udar-cev se je poznalo tuđi za usesi. Veči-na poškodb je prizadetih od kladiva, le ona globoka rana na sencu mora izhajati od kakega ostrega orodja. Poleg žrtve so našli kladivo in »mo-colo<'. Kladivo je bilo mokro, videlo se je, da ga je po dejanju umil, le v lesni razpoki se je držala sesedena kri . . . Kakšen človek je bil ubijalec se vidi iz naslednjega: Žena mlajšega Ovnička je pred kratkim dobila večji znesek vojaške podpore, ker je mož že več mesecev pri vojakih. Stari Ovniček, ki ima blizu 2000 K denarja v hranilnici, se je polakomnil tuđi tega denarja. Toliko časa je nadlego-val svojo snaho, da je šla z njim v davkarijo in tam vprašala, ako je denar njen. in ga srne ona vporabiti za delo. Tam so ji seveda povedal i, da ima z denarjem samo ona razpola-gati, če pa hoče tastu kaj dati. je to njena prosta volja. Nato mu je kar tam v uradu darovala 20 K, doma pa še 5 K. Dala je pa tuđi tašci 18 K. Ker se je pa tasča bala. da ji mož tega denarja ne vzame, je rekla snahi, naj le ona spravi ta denar zanjo. Starega lakomneža je teh 18 K tako strašno peklo. da od tega Časa ni imel miru. — Sedaj še le se je pokazalo, da je stari že več časa stregel svoji ženi po življenju. Tako jo je hotel spraviti v St. Peter, do kamor bi se morala prepeljati s čolnom preko Krke. Žena je šla z njim. A že ko je hotela stopiti v čoln. jo je neka ženska opozorila, naj tega raje ne stori, če ljubi svoje življenje. Žena se res ni upala v čoln. Mož se je nad ono žensko razhudil. ko je vjel par bese-di njenega svarila. Tuđi je dognano, da je zadnja dva dni mož vedno v ženo silil naj gre ž njim v vinograd, a žena se je tuđi tega zbala. Mož je dobro rejen in Še precej pri moči, žena pa je bila 10 let starejša od njega in slabotna. Sin in oče sta se veno-mer tožarila, tuđi sta bila zaradi pre-tepa večkrat kaznovana, sin enkrat 6 tednov. Ali v tem slučaju oče ni imel nobenega posebnega povoda, ker je sin že več mesecev pri vojakih in je zdaj stari sam komandiral doma kakor je hotel. Obe ženski sta se ga bali in gledali, da mu po mož-nosti ustrežeta. V vsakem kraju drugače. Piše se nam iz Sodražice: Bral sem poročilo o zadnji seji ljubljanskoga občinskega sveta. Ko pridem do Šte-fetove pritožbe, zakaj se ljubljanski župan ni udeležil stolne procesije, sem se spomnil sodraškega gasilnega društva. V Ljubljani se pritožujejo, če se kdo procesije ne udeleži, pri nas so pa bili gg. duhovniki še veseli, da se gasilci nišo udeležili procesije. Tako so imeli vsaj Čuki priliko, da so se postavili z ukradeno nekdanjo pevsko našo zastavo. Na-mesto udeležbe pri procesiji so imeli bivši gasilci istega dne popoldne se-stanek, na kateri so povabili tuđi g. občinskega predstojnika in poslanca, da izrazi svoje mnenje o društvu. Seveda je g. poslanec hitro povedal svoje mnenje. Opravičeval je sklep občinskega odbora in deželnega od- bora, češ, ako ne boste plesali po na* ših notah, boste prezirani od občine in od dežele. Člani pa so bili soglas-no mnenja, da po taki komandi ne bodo plesali in raje društvo razpuste in se razidejo. In to se je tuđi takoj izvršilo. Možje so imeli popolnoma prav, in nečastno bi bilo za vsakega pravega člana, ki bi pod takim pritiskom Še pri novoustanovljenem društvu delovah Seveda: takoj v ne-deljo je bil dirindaj, kaj sedaj storiti. Naravno, da se je v gostilni pri Rilcu tuđi udrihalo Čez bivše člane. Posebno se je odlikoval Kuse iz Zamoste-ca, ki je pred leti tuđi parkrat zlezel v gasilski kroj. Ali bivši člani bodo že skrbeli, da se bo streljalo nazaj, zlasti na tište, ki imajo toliko lagati, še več pa masla na glavi. Ako hoče-ta Lampek in Peganček spraviti sku-paj društvo iz svojih vrst, naj pošlje-ta v Sodražico dobro in obširno korito. Potem jih bo večje število sililo v ospredje, če bo namreč v koritu kaj dosti za zobe. Bivše Člane pa pozivljamo: streljajte nazaj, kakor g. Kamila Theimer. Vem da imate gradiva tuđi vi — torej potegnite tem ljudem krinko z obraza. Vse najboljše vam želi nekdanji ustanovni član bivšega društva. Na zdar!_______ Najnovejši čin žužemberškega župana Janeza Vehovca. Piše se nam: Dne 29. maja t. 1. smo z začu-denjenjem opazili nenavadno živahno vrvenje pri žužemberskem žu-panstvu. Kakor sedaj kroži govori-ea, je naš vrli in v uradniških aferah obče znani župan Ivan Vehovec iz osebnega sovraštva in maščevalno-sti napravil ovadbo proti mi-roliubnemu, obče spoštovanemu, pri ljudstvu jako priljubljenemu, vestne-mu, napram strankam vedno zelo koncilijantnemu davčnemu uradniku Stanku R. samo vsled tega, ker je ta ugledni uradnik v svojem uradnem poslovanju napram ovaditelju blizu stoječim osebam prevestno in nepri-stransko opravljal svojo uradno dolžnost. Kakšen srd bi si bil dotični uradnik sele nakopal, če bi bil ova-dil župana Ivana Vehovca pristojni davčni oblasti zato, ker je leta in leta vedoma zatajeval davčni oblasti, da je prejemal iz zdravstvenega zaklada za shranjevanje desinfekcij-skega aparata, katerega je hranil v svojih zasebnih prostorih, letno na-jemnino 36 K, da bi ne bil vsled tega obdačen, — ker — že sedaj preži na njega, — da bi ga moralično in gmotno z družino vred uničih V dokaz temu vestnemu ravnanju župana Ivana Vehovca lahko služijo dotični računi žužemberškega zdravstvenega okrožja od vseh let nazaj. Vsa poštena javnost se zgraža nad županom, to pa tembolj, ker človeku nehote prihaja na misel, kako je župan Ivan Vehovec pred par leti iz samega osebnega sovraštva in ma-ščevalnosti, preganjal c. kr. okrajne-ga sodnika g. dr. Doljana, potem okrožnega zdravnika g. dr. Konva-linko, finančnega respicijenta g. Ko-geja in kako g. okrožnega zdravnika dr. Churaina. S tem seveda ni drugega dosegel, da smo že ćelo večnost brez prepotrebnega okrožnega zdravnika, akoravno plačujemo visoko zdravstveno naklado in raz-sajajo pri nas skoro vedno kužne bolezni. ter da se je izselila finančna straža iz trga drugam. Zato mero-dajne faktorje povsem opravičeno vprašamo ali je tak človek glede svojih ovadb sploh verodostojen? S starimi zavijanji je prišel na dan katehet Oswald na naša očita-nja, kako brezvestno škoduje občini idrijski v zadevi prezidanja občinskega poslopja št. 509. Rekli smo, da njegova pritožba proti sklepu občinskega odbora, da se poslopje prezida za dve uradniški stanovanji in več manjših, nima nobene stvarne podla-ge. Iz tega razloga bi se lahko prihranilo občini. drago obravnavo pred upravnim sodiščem. Oswald pred-vsem pravi, da »Slov. Narod« zavija, če piše, da je Oswald vsega kriv. Tega Osvvaldu zanikati ni treba, ker je to vsakemu poznavalcu razmer v idrijski klerikalni stranki dobro znano. Oswald v odgovoru nadalje pribiva, da je njegova stranka vedno delala in glasovala pri mestnem za-stopu, da se prezida poslopje za stanovanja realčnim profesorjetn in manjša. Res je to, da se je dosegel sporazum in so vse tri stranke glasovale v občinskem odboru za županov predlog, da se napravijo v po-slopju št. 509 dve večji stanovanji in štiri manjša ter shrambo za gasilno orodje. Toda Osmald je proti temu sklepu insceniral pritožbo na deželni odbor in tuđi klerikalni občinski od-borniki so brezdvomno na Oswaldov pritisk pri prvi seji hiteli pripovedo-vat, da so zadnjič glasovali le za de-lavska stanovanja in da je zapisnik v tem pogledu nepravilno sestavljen. Videli so preje nacrte, v katerih je bila največja soba velika 30 m\ vsled zahteve gasilcev bi se bila odstranila ena medstena in nastala bi Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 123. štev. bila shramba za gasilno orodjc nekaj manjša od 60 in2. V tem slučaju ven-dar ne more biti govora o vtihotap-Ueniu kake dvorane, ki bi bila pri-merna za strankarske ali obče društvene namene. Tega pa so se ravno klerikalci bali in skušali so predru-gačiti svoje glasovanje, sklicuje se pri tem na delavska stanovanja. Vsak se še spominja, kako so klerikalci pri drugi seji poudarjali potrebo delavskih stanovanj, zanikali pa potrebo uradniških, češ uradnik še ni bil nobeden vržen na cesto. Oswald piše še: »Naša stranka je pa le rekla: pokažite nacrt za stanovanja in takoj glasujemo za njega.« Kako slepomišenje je to, dokazuje dejstvo, da so se nacrti predložili občinskemu odboru, stavbni odsek, v katerem so tuđi klerikalci, jih je natanko pregle-dal in sicer so bili, kakor vsaki drugi, pred komisijonelno obravnuvo za stavbno dovoljenje javno na vpogled razpoloženi. Tako govore dejstva in ta potrjujejo, da klerikalni občinski odborniki nimajo v stranki nobene besede, marveč morajo tako delati, kakor jim Os\vald ukazuje, naj s tem tuđi škodujejo občini. Zanimivo je, da recimo Jakoba Kavčiča spreleti mraz, če zasliši besedo dijaške pod-pore, ne zmigne pa z mezincem, če plača občina vsled Oswaldove trme za obravnavo pred upravnim sodi-ščem 1000 K ali še več. Ravno v tej zadevi se do dobra spozna klerikalne ljudske prijatelje. Obrtno gibanje v Ljubljani. Me-seca maja so pri mestnem magistratu priglasili svojo obrt sledeči obrtniki: Makso Konigstein, Šelenburgova ulica št. 7, trgovina s preprogami. — Fran Posavc, Rimska cesta št. i, pekovska obrt. — Ferdinand Palo-vec, Dahnatinova ulica št. 5, zobo-tehniški obrt. — Francesco Rapuzzi. Kolodvorska ulica št. 28, prodaja palm. — Fran Goršič, Sv. Martina cesta št. 22, kleparsko obrt. — Ivan Vrbinc, Ilovica št. 19, jermenarsko obrt. — Rozalija Ravnikar. Streliška ulica št. 5, žensko krojaštvo. — Ana \Vestermayer, Kopitarjeva ulica št. 4, prodaja sadja, slaščic in kruha. — Fran Zivec, Tržaška cesta št. 4, zidarsko obrt. — Anton Dinter. Kongresni trg št. 16, sobno slikarstvo. — Janko Škarjavec, Kongresni trg št. 16, sobno slikarstvo. — Ivan Adamič sen., Sv. Petra cesta Št. 31, vrvarsko obrt in Marija Boštjančič, Rimska cesta št. 10, žensko krojaštvo. — Obrt so odglasili: Franči-ška Zaplotnik, Vodnikov trg. prodaja jaje in kuretnine. — Karei Lipov-šek. Kongresni trg št. 16. sobno slikarstvo. — Ivan Adamič jun.. Sv. Petra cesta št. 31, vrvarstvo. — iVleta Jezovšek, Pogačarjev trg, mala kramarija. — Frančiška Blaž, Flonanska ulica št. 3, branjarija. — Alojzija Legat, Slomškova ulica št. 13, prodaja mleka, mlečnih izdel-kov, kruha in slaščic. — Alojzij Kraczmer, Sv. Petra cesta št. 4, iz-delovanje muzikalij in glasovirjev. — Rudolf Zalar, Cerkvena ulica št. 11, trgovina s kislim zeljem. — Ivan Zupančič. tržaška cesta st. 47, prevažanje blaga. — Albert Sešek, Poljanska cesta št. 19, trgovska agentura. — Cecilija Haring, Turja-ški trg št. 5, izdelovanje pletenin. — Vincencija Urbas, Komenskega ulica št. 16, prodaja klobas in Avgusta Zupančič, Sv. Petra cesta št. 54, kro-iaško obrt. Kinematograf »Ideal«. »Padec Skadra«, najzanimivejši vojni film in pa krasna drama »Njen dobri sloves* prećvajata se samo še danes. Predstave ob pol 9. na vrtu. — Jutri dve veliki senzaciji: senzacijsko kolorirana drama »Nabob« in pa »Mož s tremi ženami«, učinkovita veseloigra v 3 dejanjih s Princem v glavni vlogi. Čudno pos topa nje deželne bolnice. Danes zjutraj oh 8. je v gostilni pri Flegarju slabo prišlo nekemu de-lavcu ali hlapcu. Nekateri pravijo, da se je zastrupil z alkoholom, drugi, da ga je zadela kap. Obležal je na tleh v gostilni. Pod glavo so mu dali nekak perilnik. Prišla je policija, ki pa si ni znala pomagati. Ker se gostilna na-haja nasproti bolnice, je bilo pač čudno, da so telefonirali po rešilni voz. Zakaj se je to storilo, se je kma-lu izvedelo. Uprava bolnice namreč ni hotelo dati niti strežajev, niti nosil-nice na razpolaganje, da bi prenesli bolnika v bolnico. Ker je bolniku pri-hajalo vedno bolj slabo in ker je bila nevarnost, da onemogli umre, ga Je eden policistov odnesel na rokah v bolnico. Pač čudno postopanje uprave deželne bolnice, ki se ne zmeni za nesrečneža, ki umira neposredno pred bolnico. V prisilno delavnlco so v soboto oddali 611etnega cigana Vida Rci-harta iz Krope in ciganko Justino Heldovo iz Begunj na Gorenjskem. Prve jagode. V soboto so prine-slc ženske na tre prve rdeče jagod«, ki so pa bile silno drage. Komaj dobra peščica je stala 60 vin. - Sirov sin. Snoči Je prišel 241etni Rudolf Legat stanujoč pri svojih starših v Rožni dolini domu ter se začd zaradi večerje prepirati napo-sled pa tako razbijati, da sta morala priti dva stražnika, ki sta ga le s te-žavo spravila v zapor v viški straž-nici. Fant je bil tuđi v zaporu rabija-ten in je pobil pri oknu sipe, zakar seveda tuđi dobi plačilo. Aretiran Je bil včera* delavec Jožef Peklenk, ker je nekemu spe-čemu delavcu na Cojzovi cesti iz žepa ukradel 20 K denarja. Izgubila )e neka ženska 50 kroti. Kakor smo porocali, je neka uboga žena izgubila 50 K. Hodila je nekaj časa tuđi po Prečni ulici gorindol. Pozivljamo torej še enkrat onega, ki je našel ten 50 K, naj jih posije v naše upravniŠtvo. Najdeno. Našla se je včeraj v nedeljo, dne 1. junija Crna palica s srebrnim držalom. Izgubitelj jo dobi pri gospodu Bricelju, stavbnem in pohištvenem pleskarju v Ljubljani. rhinajska cesta št. 16 nazaj. Društveno noznanila. Ustanovni občnl zbor »Slovan-skega kluba* se vrši danes ob 8. zve-čer v mestni posvetovalnici na Magistratu. »Domovina« je prejela povodom svojih dobrodelnih gledaliških pred-stav kot darila mesto vstopaine, pre-plačila ali denarne prispevke za buf-fet sledeče zneske: po 30 K: od ge. đr. Trillerjeve in dr. Bretla; po 20 K so darovali: Arce. ga. Lucija Pire; po 15 K: ga. Supančičeva; po 10 K: ga. Magdićeva, Jos. Lenarčič in 1. Oblak iz Vrhnike, Planinšek, Zankel sin, ga. Trškanova, dr. ^lajmer, J. Knez; po 8 K: višji štabni zdravnik rd. Stare; po 5 K; ga. dr. Bretlova, ga. Kenda, F. Urbane, dr. Oražen, Zabukovec, I. C. Maver. Rodoljub iz Afrike, ga. Podkrajšek, ga. Ant. Novak, ga. M. Jelačin, dvorni svetnik Hubad, dr. Dereani, St. Vid, dr. Stempihar, Kranj. Janko Rahne. Br-do, P. Majdič, Jarse; po 4 K: dr. Li-pold. dr. Tavčar; po 3 K 50 v: dr. Zbašnik. prof. Funtek; 3 K 16 vinar-jev dr. Rutar; po 3 krone: Josip Jakopič, prof. Tavčar; po 2 K: dr. Švigelj, Fr. Peterlin, Kranjska gora; Lav. Bučar. Kostamevica. E. Orožen, Kamnik, trgovec Sarabon, ga. V. Nitsch, ga. Oebevec, ga. S. Lah; po 1 K: Fiirsager, Ant. Kane. — Vsem najiskrenejša zahvala! Narodno-socijalna zveza je imela včeraj svoj redni letni občni zbor in sicer v restavraciji Narodnega doma. Zborovanje je bilo dobro obi-skano, jako živahno in zanimivo. Vo-dil je zborovanje predsednik g. J u -v a n. V imenu N. D. O. v Trstu se le udeležil zborovanja strokovni tajnik g. B r a n d n e r, ki je imel tuđi dalj-ši govor o socijalnih razmerah našega slovenskega delavstva na Kranjskem, Primorskem, Koroškem in Štajerskem. Govornik je žel obilo pohvale za svoj temperamenten govor. O zborovanju samem priobčimo natančneje poročilo zaradi pomanjkanja prostora jutri. — Zvečer je priredila Mladinska skupina 'ružinski večer, ki je bil zborno obiskan. Na sporedu je bila burka v treh lejanjih: »Svet brez moških*, ki je ko uga-jala. in pa govor tržaškega astopni-ka N. D. O. g. Brandneir. Tuđi o tem rriobčimo jutri ve Pripravljalni odbor tahalnega društva »Sokol« naznanja, da se vrši ustanovni občni zbor jahalnega društva Sokol v Ljubljani danes. v po-nedeljek ob pol 9. zvecer v klubovi sobi restavraciji pri Zlatorogu. Ustanovni občni zbor kluba slovenskih kolesarjev »Uiriia« se vrši v ponedeljek, dne 2. junija t. 1. ob 8. uri zvečer v restavraciji hotela »Ilirija«. Vabi se kolesarje, da se istega udeležo Zadruga sobnih slikarjev, črko-slikarjev in pleskarjev v Ljubljani Je imela svoj letošnji občni zbor včeraj popoldne v Mrakovi restavraciji pri Starem Rimljanu. Zborovanje je bilo precej povoljno obiskano. Načelnik zadruge gosp. Stefan Sp e 1 e t i č je otvoril s primernim pozdravom zborovanje, katerega sta se udeležila tuđi kot zastopnik obrtne oblasti mag. koncipist g. Breskvar in načelnik Zveze kranjskih obrtnih zadrug go-spod Franchetti. Iz njegovega poročila posnemamo: Zadruga šteje 25 slikarjev in 13 pleskarjev, skupaj torei 38 članov. Priglasilo se jih je med letom 7, obrt pa je odpovedal Lipovšck, ki torej ni več upravi-čen prevzemati in izvrševati slikar-skih del. Vajencev je bilo vpisanih 13, 2 sta napravila preskušnje, 3 so bili oproščeni. V daljšem nagovoru graja nato načelnik pretiravano kon-kurenco in pozivlja člane k skupnemu delu. Po sprejetem zapisniku lanske-ga občnega zbora je podal načelnik blagajniški zaključek, ki izkazuje pri mojstrih dohodkov 316 K 50 v, iz-datkov M K 35 vin., torei prebitka 253 K 35 v; pri vajencih pa 404 K 21 vmarjev dohodkov, strolkov pa 49 K 10 vin., torej prebitka 355 K 11 vin. V imenu pregledovalcev računov je predlagal gosp. P r i s t o v, da se po-deli načelniku obsolutorij, kar je bilo soglasno sprejeto. K točki glede pri-stopa zadruge k Zvezi kranjskih obrtnih zadrug je prosil načelnik to-zadevnega pojasnila načelnika Zveze g. Franchettija, ki je v daljšem in te-meljitem strokovnem nagovoru ori-sal pomen Zveze za kranjsko obrtništvo in namen Zveze kot take. Posebno je poudarjal koristi, ki jih ima-jo zadruge od Zveze, če pravilno in dobro deluje, zakar pa mora imeti v svojem področju združene vse stroke obrti. Zveza dela, kakor kaže njena delavna bilanca, zelo ugodno in uspešno in je že marsikaj priborila obrtniku. Letni prispevek bi znašal samo 15 K in priporoča pristop. Gospod Pristov je nato omenil, da je zadruga že pred nekaj leti namera-vala pristopiti k Zvezi, toda takrat tozadevni predlog ni prodrl, češ, da naj se počaka, da se vidi, kako Zveza deluje. Njeno delovanje je uspešno in zato predlaga v korist zadrugi, da pristopi zadruga k zvezi. Pri glasovanju je predlog obveljal. Obenem sta bila takoj imenovana dva delegata, da zastopata zadrugo v Zvezi in sicer gg. Fr. Stare in Fr. Čer-n e. Med daljšo, precej živahno debato, ki se je vnela nato o raznih internih zadevah, se je posebno po-udarjalo tuđi to, da je g. LipovŠek svojo odpoved naznanil, kljub temu pa ima na Kongresnem trgu še vedno svojo napisno tablo in še vedno agitira za svojo obrt, dasi je ni upravi-čen izvrševati. Treba bo ukreniti korake, da se napisna tabla odpravi in mu prepove na lastno pest delati. Govorilo se ie mnogo o.»!ušar]ih in po-dobnem. Debata se je končala z devizo, da naj se vsak mojster drži svoje obrti. »Sava,« društvo svobodomisel-nih slovenskih akademikov na Ou-naju, priredi svoj II. redni občni zbor dne 7. junija v restavraciji J. Leith-ner. I., Auerspergstrasse 6, z običajnim dnevnim redom. Začetek ob 8. zvečer. Prijatelji društva dobrodošli. Razne stvari. * Ponesrečen avijatik. Iz Bour-j^esa poročaio: Avijatik poročnik Krevder je padel iz visočine več sto metrov in je obležal na mestu mrtev. * Lesar. V Schori na Nemškem se je poiavil legar. V zadnjih dneh je obolelo 18 oseb, izmed katerih so 4 umrle. * Škrlatica v Kromerižu. Iz Kro-meriža poročaio, da je obolelo tam v zadnjih tednih čez 80 oseb za skr-latico. Do sedaj je umrlo 9 bolnikov. Vse sole so zaprte. * Potrjena smrtna obsodba. Iz Lipskega poročajo, da je potrdilo ob-sodbo porotnega sodišca v Gottlin-genu, ki je obsodilo policijskega ser-žanta Rohmana zaradi umora svoje soprane na smrt na vešalih. * Samomor Avstnjca v Monako-veiti. V nekem hotelu v Monakovem blizu j?lavega kolodvora se je ustre-lil neki 321etni učitelj iz Koroškega. Vzrok samomora in druge podrobnosti še nišo znane. * Dva brata utonila. Nedaleč od Berolina sta utonila v nekem malem jezeru brata Kleinst. Kopala sta se na prepovedanem mestu. Prvi je izginil v vodi 191etni Maks. Njegov 231etni brat je skočil bratu na pomoč in utonila sta oba. Trupel utopljenca še nišo dobili. * Zločin ženske. V nekem dunai-skem hotelu so našli pretekli teden zjutraj na hodniku soprogo komerci-jalnega svetnika Heleno Maubach, rojeno pl. Riilow s težko rano na vratu. Žena je izpovedala, da sta se skle-nili s svojo polscstro Eleonoro Tur-kovo. ki je bivala začasno pri nji. da irvršita skupnov samomor in sicer zaradi družin^kih prepirov. Mauba-ehova se hoče ločiti od svojega moža in 9. julija bi se morala vršiti toza-devna obravnava. V trenotku, ko sta hoteli izvršiti samomor.je Maubacho-va i/gubila pogum, toda Turkova jo je napadla z hodalom in ji zadala težko rano v vrat. Nato je obrnila hodalo proti sebi in se začela zbadati. Turkovo so našli krvavečo iz več ran mrtvo v postelji. Maubachovo pa so odpeljali v bolnico in upajo, da bo okrevala. * Nadepolni dečki. Na psihin-trični kliniki dunaiske splošne bolniš-nice se nahaja enajstletni učenec Ed-mund Rinder, ki je trikrat poskusil, zastrupiti svojo mater. Prvi poskus je izvršil, ko je pnmešal barvast papir v mleko, ki je bilo namenjeno njegovi materi. Drugikrat je deček pri-mešal zmleto Elizabetno krogljico v materino kavo. Nazadnje pa je dal luga namesto soli na fižol. Oeček je !>opoinoma cinično izjavil, da je hotel svojo mater umoriti, spraviti denar, ki je bil v stanovanju, ter pobegniti na Štajersko. Kazen bi ne bila tako velika, ker je še mlad in bi bil gotovo oproščen. Dečka bodo izročili v poboljŠevalnico. Neki drugi deček pa je poskusil zažgati stanovanje svoje matere. Tuđi tega so preiskali na psihiatrični kliniki ter ga oddali v poboljŠevalnico. Telefonska in brzojavna porotila. Dogodki na Balkanu. Sestanek bolgarskega in srbskega min. predsednika. — Balkanska kon- ferenca. Belgrad, 2. junija. Za soboto na-povedan sestanek min. predsednika Pasića in Gešova se sicer ni vršil, pač pa sta se imenovana državnika sestala snoči v bolgarski obmejni vaši Sukovo. Pri sestanku so bili navzoči srbski poslanik v Sofiji dr. Miroslav Spalajković, bolgarski poslanik v Rimu Dimitrij Rizov in bolgarski poslanik v Belgradu Andrej Tošev. Oba ministrska predsednika sta se izredno prisrčno pozdravila in v intimnem razgovoru konferirala več ur. Uspeh te konference je, da sta Gešov in Pašić sklenila, naj se sk'iče »balkanska konferenca« na kateri naj se zbero minisirski pred-sedaiki vseh 4 balkanskih zavezni-ških držav, ki naj skušajo resiti potom direktiiega dogovora vsa sporna vprašanja. V srbsih krogih zatr-iiijejo, da ie Pašić predložil svojemu bolgarskeinu tovarišu nacrt nove ojačene Balkanske zveze na pod I agi najožjega gospodarskega zbližanja med Boigarijo in Srbijo in obsežno vojaško konvencijo med obema državama. Pod temi pogoii bi bila po-tem Srbija pripravljena Bolgarski oclstopiti vse na levem bregu reke Vardar ležeće, sedaj od srhske ar-made okupirano o/emlje. Ako bi se na te) konferenci državniki ne mogli sporazumeti, bi Srbija predlagala v vseh spornih vprašanjih ntednarodno razsodišče. Ako bi tuđi ta poskus ostal brezuspešen, bi podala sedanja bolgarski in srbski kabinet svojo demisijo. Sofija, 2. j unija. U radno se potr-jtije, da sta se ministrska predsednika Gešov in Pašić sestala na bol ga r-sko-srbski meji in da se skliče konferenca mintstrskih predsednikov vseh 4 balkanskih držav. Sestanek balkanskih delegatov. London, 2. junija. Danes imajo balkanski delegati v palači James svojo drugo sejo. Bolgarski delegat dr. Danev najbrže seji ne bo priso-stvoval. ker bo že preje odpotoval. Na konferenci se bo razpravljalo o grško turskih odnošajih. Zatrjuje se, da so turski delegati privolili, da ostanejo v veljavi vse pred vojno obstoječe konvencije z Grško, nana-šajoče se na turske podanike grške narodnosti. Zapisnik o grško-tur-škem sporazumu bo baje podpisan že danes. O iužnoalbanski meji. Rim, 2. junija. Po zadnji velepo-slaniški seji sta imela italijanski in franeoski poslanik dolgotrajno kon-ferenco o južnih albanskih mejah. Italijanskemu poslaniku se je posrećilo franeoskega tovariša prepričati, da je zahteva Italije in Avstro-Ogr-ske, da bodi južnoalbanska meja crta od Silosa proti severovzhodu in sicer tako. da bi ostala Korica še v Albaniji definitivna in pri tei zahtevi obe državi dosledno vztrajata. Zato se je nadejati, da bo ponehal franeoski odpor proti italijansko-avstrijskemu stališcu glede albanske obmejitve na jugu. Finančna konferenca v Parizu. Pariz, 2. junija. Konferenca, ki ima urediti vsa finančna vprašanja med Turčijo in balkanskimi država-mi. se snide v sredo. dne 4. t. m. Francoska vlada predloži konferenci obsežen referat o vseh finančnih vprašanjih. nanašajočih se na Turčijo in balkanske zaveznike. Franeoski listi oštro napadajo vlado radi tega referata, češ, da se v njem ozira samo na kapitalistične nemske interese, dočim popolnoma prezira koristi halkanskih držav. Listi zahtevajo, naj Francija prepusti ureditev spornih financijalnih vprašanj. tičocih se Balkana, ruski diplomaciji. Bolgarsko - srbski spor. — Proti Balkanski zvezi. Sofija, 2. junija. Poluradni >Mir« piše: Ako Srbija ne bo spremenila svoje politike glede Makedonije je Bolgarska na vse pripravljena, tuđi na vse eventualne skrajnosti. To naj uvažujejo srbski državniki in naj po tem uravnajo svoje postopanje. Sofija, 2. junija. Na vseučilišču se je včeraj vršilo zborovanje, ki ga je sklicalo dijaštvo, na katerem zborovanju se je protestiralo proti na-daljnemu obstoju Balkanske zveze. Na shodu so govorili pesnik Ivan Vazov, pisatelj Danailov in več akademikov. Sprejeta je bila resolucija, v kaleri se protestira proti srbskim zahtevam glede Makedonije in se za- vzema za zedinjenje vsega bolgar skega naroda. Balkanska konferenca. Belgrad, 2. junija. Ministrskć* predsednika Pašić in Gešov sta se dogovorila, naj ostane vsebina njihovih posvetovanj absolutno tajna. Kdaj se skliče balkanska konferenca še ni znano, ker je treba v tem oziru obvestiti še grško in crnogorsko vlado. Romunska se pripravlja. London, 2. junija. Listi javljalo, da se Romunska z nervozno naglico pripravlja na vojno za slučaj, da bi prišlo med Bolgarsko in Srbijo do oboroženega konflikta. Listi zatrju-jejo, da bi v slučaju izbruha bolgar-sko-srbske vojne Romunija pomagala Srbiji ter napadla Bolgarsko. Grški ministrski predsednik odstopil. London, 2. junija. »Dailv Mail« javlja, da bo grški min. predsednik Venizelos podal svojo demisijo in sicer radi nepremostljivih sporov z vojaškimi krogi. Zelezniški minister v Beii Krajini. Novo mesto, 2. junija. Zeiezniški minister Forster bi imel dospeti sem-kaj ob četrt na 10. dopoldne. Vsled male avtomobilske nezgode pri Sle-dicih je minister dospel v Novo mesto sele ob 10. Ministra je pozdravil v imenu mestne občine župan Roz-man, gdčna. Windischerjeva pa mu je izročila krasen šopek iz svežih cvetlic. Pri spreiemu so bili navzoči ravnatelj državnih železnic Galam-bas, gradbeno vodstvo Opitz, Samo-hrd, predsednik okrožnega sodišča pl. Garzarolli. mestna garda in mno-goštevilno občinstvo. Vse mesto je v zastavah. V ministrovem spremstvu se nahaja dvorni svetnik grof Cho-rinskv, deželni glavar dr. Šusteršič, par klerikalnih poslancev in dva uradnika iz železniškega ministrstva. Po ugledu železniške proge je bil pred predorom zajtrk, katerega je priredil prost dr. Elbert- Minister Forster se je odpeljal v Črnomelj ob pol 12. V Ljubljano se vrne zvečer ob 7. uri. Odlikovanje slovanskih ministrov. Dunaj, 2. junija. Cesar je podelil ministru javnih del dr. Otakarju Trn-ki in poljskemu ministru rojaku plem. Dlugoscu red železne krone I. vrste. Češke žene se ne udeleže ženskega kongresa v Budimpešti. Praga, 2. junija. Češke ženske organizacije so naznanile predsed-stvu mednarodnega ženskega kongresa v Budimpešti, da se kongresa ne udeleže, ker je predsedstvo zavr-niio govor Kuneticke v prid Slovakom in da tuđi ne pošljejo delegatinj. Vrši pa se takrat v Pragi zborovanje čeških ženskih organizacij, na katerem zborovanju bo govorila Kunčticka govor, ki je bil v Budimpešti zavrnjen. Češki narodni socijalci za mirno re-šitev srbsko - bolgarskega spora. Praga, 2. junija. »Češke Slovo« priobčuje navdušen poziv narodnih socijalcev na bolgarsko in grško vlado, da naj giedata obe državi, da medsebojni spor poravnati v svojo korist in dobrobit celokupnega slo-vanstva mirnim potom. Poziv je iz-šel v Češkem, bolgarskem in srb-skem jeziku. Ogrski ministrski predsednik podal demisijo. Budimpešta, 2. junija. Cesar ie včeraj sprejel v posebni avdijenci ogrskega ministrskega predsednika dr. Lukacsa. V opozicijonalnih krogih zatrjujejo, da je dr. Lukacs pri ti pri-liki ponudil cesarju demisijo celokupnega kabineta. Hrvaška kriza. Brno, 2. junija. »Lidove Novinv* priobčujejo pogovor njihovega bu-dimpeštanskega korespondenta z ministrom Josipovićem. Minister je iz-javil med drugim, da so imela po-svetovanja vlade z zastopniki hrva-ške opozicije ta resultat, da se je dognalo, da žele vse stranke na Iir-vaškem zopet urejene razmere. So pač še tu nekatere taktične težkoče za premagati. Na vprasanje če je res Čuvaj in statu demisionis je odgovorit minister Josipović: Mogoče. Budimpešta, 2. junija. V včeraj-šnji avdijenci je predložil ministrski predsednik dr. Lukacs cesarju nacrt razrešitve hrvaške krize na podlagt konferenc, ki so se pretekli teden vršile y Pešti. Po tem nacrtu se ima ^komisarja Čuva ja takoj vpokojiti, po-'tem pa uveljaviti na Mrvaskem provizorij, ki bi trajal do jeseni. V jeseni bi se naj zopet uveljavila ustava. — Glede Lukacseve afere je vse odvis-13 od jutrišnje razsodbe sodišča. Velike poneverba na železnici. Pardubice, 2. junija. Pri tukajs-nem železniškem uradu so odkrili velika poneverjenja. Nekateri urad-niki so potvarjali plačilne liste ti obdržavali za se velike vsote. 123 štev. SLOVENSKI NAROD. Stran o. Književnost. — »Matica Slovenska« izda za !eto 1913. sledeče knjige: 1. Zabavna knjižica. (Izviren slovenski roman.) Ij. Anton F u n t e k: Tekma. (Drama, ki se Je z lepim uspehom igrala v Ljubljani in v Zagrebu.) 3. Stre-kelj-Glonar: Slovenske narodne pesmi, 15. srtopič. 4. Srbo-brvat-ske narodne pesmi (o Kosovem, Kraljevicu Marku id) v uredništvu prof. dr. Branka Drechslerja. (Knjiga bo imela obširen uvod o motivih jugo-slovanskega narodnega pesnitšva ter stvaren in jezikoven tolmač. Dodana no praktična slovnica srbo-hrvatske-ga jezika za Slovence.) 5. M e n c i n- IX e r: Izbrani spisi, II. zv.. 6. Dr. Š I e-hinger: Slovenska Bibliografija (zadnjih 6 let). — Vse knjige bodo obsegale preko 70 tiskanih pol. torej kakih 20 pol več nego lani. — S tem bogatim knjižnim darom hoće »Matica« praznovati svojo letošnjo SOlet-nico: obenem se nadeia, da ji ostane-to zvesti ne samo dosedanji njeni ela- Ir.i. ampak da ji ob tej priliki pristopijo se novi. Poročamo obenem, da izda * Matica Hrvatska za leto 1913. med drugim »IzbGr Aškerčevih pesmi< (s filozofskim uvodom prof. dr. Bazale) in veliko zgodovino hrvatske literature. — Slovenska Žena«, glasilo slovenskih žen, ima v zadnji številki Is^edečo vsebino: »O ženi srednjih slojev*. Božena Kuneticka; >Hana<, Marija Kmet: ^Kulturno stanje žene koncem srednjega veka,« M. M.: »Trpljenje male Nelice«, Marica; Kresna noč«. Maja Klas: >Boj proti umiranju dojeneHov<-, dr. U. V.; £e-rn*. »Golobček in draga«. Vlasta; Važna odločba upravnega dvora za i c^;jakinje<. »Zapušeeni dekliei«, Via-f sra. in »Slovensko žensko gibanje . — »Planinski Vestnik« ima v 6. ^teviiki sledečo vsebino: Pohorje . t Janez Koprivnik. »Iz ZHlertalskih ■Mp«. Janko Mlakar, ->Mnngartska dupina«, dr. H. Tuma. in Društveni \ estnik. Gospodarstvo. — Alestna iiranilnica ljubljanska. Promet meseca maia 191.^ je sledeči: 1S51 strank je viožilo 1.099.278 K 66 vinarjev. 1730 strank je dvignilo n l>.495 K 95 v. Stanje vlog znaša 41.893.455 K 56 v. Ste vilo vložnih i.njižic pa Z9.265. — »Ljubljanska kreditna banka« v Ljubljani. V mesecu maju viožilo se je na knjižice in na tekoči račun -,4<_H».O33 K 88 \\ dvigniio pa I.r/.^.530 K 26 v. Stanje koncem maja 15.598.674 K 91 v. — Oddaja zelenih trtnih cepičev. Kakor vsako leto. se bodo tuđi letos ođdajaii iz državnih trtnih nasadov -ia Kranjskem brezplačno zeleni cepi-ji priporocljivih trtnih vrst in sicer: Jne 9. juniia t. 1. na Slapu pri Vipavi, Jne 11. juniia v Kostanjevici in v Ćr-i^rniju ter dne 12. junija v Novem Hiestu. Kdor želi cepičev dobiti, ta se nora takoi, najpezneje Da do 8 dni :; red oddaio zglasiti Dri dotičnem de->>vodju državne trtnice. ali pa narav-nost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu <• Novem mestu. Na dan oddaje, ob x uri zjutraj, priđe naj vsak po naučene ceniče. Prosilci, ki se ne ogla-mjo v pravem času. dobivalo le tedaj t ckai cepičev. če jih bode kaj pre->iaialo. Obenem se bode isti dan v državnih trtnicah razkazovalo cep-' cnje, podbiranje trt itd. — C. kr. vi-narski nadzornik B. Ska!icky. — Obvestilo o približni potreb-^cini oskrbovalnih predmetov za c. in kr. vojno. C. in kr. intendanca 3. voja v Gradcu je poslala trgov. in obrtni->ki zbornici v Ljubljani obvestilo o približni potrebščini predmetov. ki se bodo potrebovati v dobi 1913/14 za oskrbo c. in kr. vojne na raznih po-stajah. Potrebovalo se bo: rž, oves. seno, slamo za steljo in postelje, trd in mehak les, premog. Cas, v kate-rem se bodo ponudbe sprejemale, se bo pozneje določil. Gori omenjeno bvestilo in dobavni pogoji se lahko pogledajo v pisarni trgovske in brtniške zbornice v Ljubljani. Današnji list obsega 6 stranu Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, ^astnlna in tisk »Narodne tiska rne<. Heteoro!o<$no Dorocllo. Cas opazo-vanja Stanje barometra t mm Su 2.-s 2 M ** Vetrorf Nebo ■'1. »» 2 pop., 9. zv.! 7. ts. ! 735-2 7365 736-5 27-0 178 p. m. jzah si. szah. j si. svzh. jasno m brezobl. n 2. 12. pop.! 9. zv. ,7- * 7461 736*6 737*5 28*5 20-3 17*2 | sr.jjzah. si. jzah. ti jvzh jasno • brezobl. Srednja predvČcrajSna temperatura 20-4°, norm. 160* in včerajšna 22*1°, norm. 16*1°. Pidavina v 24 uiah 00 mm in OD mm Borina porodila. L|aU|uuka .Kreditna banka v Ljabljatri«. OraM kani 4au)rtt k«rM ti. m»to l*lt 4V» ma^va renta .... 4-9«', srebrna renta .... 4*/, avttr. kronika renli . . *U ?&' ..... 4# i kranjtko dežefno potopio 4*/« k. o, Čeike dež. bank« . Sreek« It |. i«60 •/- . . • N Hlft64. . . ; . m Htke...... h iemel)ske I. Udaj« . m okvire hlpotečn« . . M dan. komunalne „ Bvstr. kreditne . . . „ ljubMnnske .... n avstr. rdef. kriza , . - ?*?i.M • • M baznika .... m tolike...... ■•lailoa. L|ubY)frnskc kreditne banke . Avstr. kredftneg*! znvodm . . Dunajske bančne družbe . . Jufne Seleznicc..... Državne ?rlemlce .... Alpine-Montan..... CeŠke sledkorne družbe • . Zivnostenske banke. . . . Cekhrt ....;:;. Frank!........ Lire........ j1 RnblM.........i »eaM« 82*90 86*40 8315 8195 87 — 454 — 292-Z 284 — 248-50 233 — 465 — 473 — 64-50 54 — 31-— 26'— 23750 417 — 62550 512— 12670 720— 979^50 344— i 264-50 | 11-41 11785! 95*60 i 93 1S 253— , ■Uf«*« 83-10 86 60 8335 82' 15 94*50 88— 466— 302*— 294 — 258.50 243 — 475 — 483 — 69 50 58 — 35 — 30 -240 50 420 — 626 50 513-127 70 721 — 980 50 347- — 265*50 11*47 1180S 9575 9335 25375 Žitne cene v Budimpeftti. Dne 2. junija 1913. Termin. P§enica za oktober 1913. . za 50 kg 11 38 R2 za oktober 1913 . . 2a 50 kg 9 36 Oves za oktober 1913 . . za 50 kg 837 Koruza za Julii 1913 . . . za 50 kg 8 05 Efektiv Trdno. Nova niša, sposobna za vsake vrste trgovino, na križ-potu v mestu Ogulinu, kjer se gradi nova 2e1eznica, pripravna tuđi za gostitno, M da ▼ najem. Tuđi se da v najem ali pa proda parna taga z veliko nišo, sposobna za vsako tvornico. Zraven je tuđi 25 oralov 2emljišča in tra\*nikGv. Naslov pove uprav-niStvo »Slovenskega Naroda«. I«mH •■"•!• 1977 kontorlsto ali kontoristinjo ■V %m sprejm* takoj. -« Ponudbe z natančnimi podatki in za-htevo plače pod šifro ppIziirleil/1977" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Lilijskomlečno milo s konjičkom Bergmanna A Co.9 Dčćin n. L- ostane prejkoslei nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutipljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po 80 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd lstotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod. 1 postni zavitek (3 kg netto) :: popolnoma naravnega :: npa i! ilifl posije franko po poštnem pov-zetju za K 5*60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. PicCOH, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tuđi v sodčkih in v sterili-= ziranih steklenicah. == Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nepozabna mati, dobra teta, oziroma stara teta in svakinja, gospa Ivana Šebenik roj. Tomec danes, dne 2. junija ob 1. uri po noči po dolgi, mučni bolezni v 80. letu svoje dobe izdihnila svojo blago dušo. Pogreb predraga rajnice bo v torek, dne 3. junija ob V26 uri popoldne iz hiše žalosti, Kladezna ulica štev. 10, na pokopališČe pri Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale ▼ župni cerkvi v Trnovem. Prosi se tihega sožalja. V LJUBLJANI, dn- 2. junija 1913. taSuJoGa rodbina Tomec-Gangl. Prri kranjski \, srebni ravod Fr. Doberlet Pot je strop. To velja tuđi za rast las.-------Po športnih ali poklienth naporih bi vse-lej morali glavo vestno masirati z dr. Dralleja brezovo vodo. Posledica in uspeh je prijetno čuvstvo ter nesluteno osveženje in po-2ivljenje — — In najvažnejše: organi lasišča se takorekoč ožive. — — Zo-prno srbenje izgine takoj, zabrani se a izpadanje las in srbenje, rast las se m močno pospeši, prezgodnemu osivenju \ se izognemo. Cudesnega sredstva, ki bi na golo glavo pričaralo lase, ni-mamo. — — Premnogo resnih zdrav-niskih in privatnih izviddv^ Dr. Dralleja brezova voda, pristna originalna 1 nam ka se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah, trgovinah z milom in boljših brivnicah. Cena K 250 in 5 —. JhH Orali«, Potfm«kll n. L. lanke m^. sprejme takoj 1973 Bremer y llirdi Bistriti na Hotranjshem. Izobraioam gospoditaa i mesta vzgojlteljice v boljši rodbini. Naslov: Ljubljana po-štno ležeČe pod Šitro .Vzgojiteljica 1000*. pozor vrttiarjt in gostilničarji! Ha prodaj so 1887 stavbne parcele v blizini pokopališča pri Sv. Križu, Cesta med hmelniki v Ljubljani. Pojasnila daje Fr. Knnaver, kamnosek isioianu POZOH, BRIWd! imr Brivnica ^m krasno urejena, dobro idoča, na prometnem kraju v Zagrebu, mesečni zaslužek 320 Kf s 34 mesečnimi naročniki se proda lelo poceni radi odpotovanja v Ameriku, tuđi se proda pohištvo. Kupee lahko dela dva meseca pri meni, da se prepriča o resnično-sti navedb. — Vprašanja na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1968 skoraj novi, Neckarsulm s priklopnim vozom Model 1912, z dvojno prestavo —e^^HP 3'/2----- - — se ceno prodasti. Ernest Speil, mehazsik, Ljubljana. Odda se s 1. avgustom t 1. 111 11 1*VV* na Mestnem trguT pripraven za želez-niasko, špecerijsko ali galanterijsko trgovino. Kje, pove upr. »SIov. Naroda«. 1935 loai Ja spretnega in vestnega, z daljšo prakso v geodetičnimi in vodogradbeni stroki isča tehnična pisama 1957 lug. J. Skoberae S ing. D. M\t\l Tnt, ni. Zonta 9. =^== Honorar po dogovoru. —^= B& ^1 l^TsC ^lS aJl^K^F SS S^BB SH tĐ Odda se vožnja 3000 kubičnih metrov okroglega in tesanega lesa iz gozda na kolodvor, po dobrih potih. 1967 Vprašanja na upravništvo »S!. Naroda«. [evljarskitf Tomocnikov za izdelovanje gornjih delov in dva učenca sprefme i%4 Anton \{\mmi tovljar v Meli. se Odda pri dolenjskem kolodvoru, Rakovniku in Zelenem hribu. — Vefi se izve na „Zelenem hribu11 Do« lenjska cesta Stev. 23. 1923 l&če se s 1. ali 15. jnnijem obstoječe iz 2 sob in kuhinje. — Ponudbe na poštai predal štev. 93« 1970 1 V1 # v #1 dobro vajen podkovanja konj in finega izdelovanja kočfj. 1919 Peter Gompic, Kandija, Novo mesto. z večletno prakso, vešč več jezikov išče sSužbe. 1918 Ponudbe pod šifro lvTrg0vec 198111 na upravništvo »Slcvenskega Naroda«. Knjigovodja in korespondent, (strojepisec) z večletno prakso, in naiboljšimi referencami, opravljajoč vsa pisarniška dela popolnoma samostojno, Želi primerne službe-Nastop takoj, event. pozneje. — Prijazne ponudbe pod: „Samostojnost 210" na upravništva »Slovenskega Naroda«. 1958 Posesfvo vJii Karlovska cesta štev. 28 obstoječe iz hiše z dobro idočo go-stilno, hleva, vrta in travnikov se ceno proda. Hiša je posebno pripravna za mesarsko obrt, ki nudi vse udobnosti. Več se poizve ravnotam. 1829 Sir k la Trappe od 1—1 lh kg, a kg. E 1-90 Snnjskl groyskl sir od 4—5 kg. š kg. K 1-80 la čajno presno maslo kg. K 2*80 la maslo (Butterschmalz) „ „ 2'40 1894 razpoŠilja mlekarna Vranešić, Su nj a. soUdna tvrdka 1X100111 ^^'^^ I damskih in otro šk ih slanini kov w najnovejSih oblikah, vseh vrst in raznih Sportnih čepić. M •' ^V*--»I Ljubljana, /Iparija VJIOIZI Židovska Dlica »ev.8. hini klobukl nin v zaiogi. — Popiaviia se sprtjeiajo in točno izvriujejo. Zmania naroflla « raijoSlllaje i obratno polto. \$9" iioalni stro] 20. stoletja in iivalni stroj za vse obrtne namene. Dobe siIit naših proAaialnicali x isveskom ,8( ali pa po sašili zastopniklb. fllftn^os* €^«»« ifl^ljB* dr* A&l^ravlJKaJLla »tt-fof^v« Llnbllana, Sv. Petra costa it 4. — Srani, Slavni trg št, 119. — Ilovo most«, ktta lekame Bergmann. — Koiavio, Uavnl trg 79. Poior pwA tamsnol Vsi od drugih prodajalcev pod imenom »Singer« ponujani stro]i so narejeni po enem naših najstarejših strojev, ki po konstrukciji, delo-zmoZnosti in trajnosti daleč zastaja za našimt sistemi šJvalnih strojev. — Na e«aj. vprasaJtim ¥«ako sai«lf«ao pofasnilo, — Vzorci za vezenje, krpanje in Šivanje zastonj in poStnine prosto. 1363 Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 123 štev. Hizke cene! Noiosti sukia za noške in modncga blaga za damske oblehe! Zahtevajte vzorce! ^S^Rb^b I^^HH^^s^P flHl jWW ^HEl ^^^^a1 ^^^^^^^^^^F L^^^h ^^^^^^^^1 ^^^^^^^^^^h ^^&d^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^^^^^^^^^^^^B ^^^^^^■^^^^^^Br^BV ^B^^^^^h ^^hm^h ■Z^bv^^I i^^Scs oft^^^Bj^^B^B LJrtlim ShilujNi mu 4 & Vsorcc Bsvarovaa. l^©l«$arji, zal^teuojte v lastnem interesu nemudoma brezplačno in poftt- nine prosto prvi sIotomH pravkar izišli bogato ilustrovani cenik 1913 za kolesa in srosamezsie dele. Poglejte ga pažljivo ali na se osebno prepričajte v naših trgovicah in uvideli boste, da vodimo prvovrstno blago po aasnižjih, brezkoskureiižaih cenmh. Kam! tani i Bi.. Wwi BraSS: rasta Hi šo?[: n ksicsu m'srii, irteoni ■ fBmamm ML ■£■£■ telžvnica 'n garaža. Specialna modna in sportna trgovina za gospode in dečke J. KETTE Ljubljana Franca Jolefa cesta šlev. 3 priporoča najmodernejse wajce} kravate, rokauiee, nogavice, iepne robce, palice, dežnike ikl Ud. Velika izbiva modernih klob^kov, slamnikov in čepić itd. ==* Starejda, zaasslfiva 1941 natakarica oiratup se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Kje, pove upravaiatvo »Siov. Naroda«. Kavarma vso noć ioslilna FiorijaasKa u£šo& žt. S. Slsdni Ha| imk Mf. .... 50 piihranka ttiJi na &i:le-J\fll kn in sladhoriu iu o::JL^en I9>trli, i u ti no d05e.^e}0 oni, ki name-t» kave, čaja, kakao, siaćne kave, p.je;o sladili ćaj, Ako se ga uporabija pri dojenčkih namesto moke za otroke, su otroSke bolezni mani nevarne. — Je za rolovico cenej^i. Dr. pl Tink6czyiev slidni čaj ima ime St3din in je vedno Mnf! bolj priljublien Povsod l -ik^ za-JUUC. VOj to vin. Tuđi pri trgovcih. Po rosti posije najmani 5 zavojev lekarnar Trnkoczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s slaćnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne i rn-7Sra\sie f k6c?.v ; Schonbrunnerstrasse fcUiaVJt: st loq> j0Sefstadterstrasse št. 25, Radetzkyplatz St. 4. V Gr-dcu: Sack-strasse Št. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutiio bolne in slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdk Trnk6czyjevih, istotako ugodne sod-be zaupanja vrednin oseb. jđrakiiltrjeiiiolišililieniižttL jiiMifiEiigiltozašlfe Priporoča se ANTON ŠARO trgovina s perilom, pralnica in likatnica Ljubljana, Selenbunjova ulica .5. 874 za vsakega posestnika senožeti neutrpljive vseh sistčinov kakor: izvirnc araerik. ki so priznano najboljši, dalje L^er*^ „Johnston", „Osborne" rf^S* sCormick", „Zmaf" itd ter rrablje in obračahaike sa sen@, čistiice q navađne mlatilnlce slam^rezsilce, vratila, motorfe, sfiskalnica za seao in sadje in splot V&e druge poi]skO Strcje priporoča v največji izbiri ter po znano nizkit cenah edina domača tvrdka te stroke na Kranjskem Marije Terezije cesta štev. 1. Najvcčja zaloga orod{a in ieleznine ter slavbnega materijala --------Krasno ilustrovani obsežni ceniki na željo brezplačno na razpolago. - .v TEHN1CN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE :: H28 Centrala: Ljubljana, li°sijeva cesta št. 26 (poleg plinarne). — rodružnice: Gorica, Trst, Zagreb. Beton * železobeton ♦ mostovi * stropi * dvorane * zazidki • ••«• Cft / \Jl/f€* ■•••• Strokovna izvršitev v&eh vrat načrtov * prevzetje zgradb * ; tehniena mnenja. Vodovodi * električne centrale * tuv-bine * mlini * žage * .*.•.%• opeharne in :::: moderne apnenice. * * * O b is k strokovnih inženirjev na željo. Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru. s Živahna zveza z Asneriko. s Delniška glavnica K 8^000.000 Nakazlla v Amerlko in akreditivi. Kupnje in prodaja vrednostae papirfe (rente, zastavna pisma, delnlce, sročke itd.) — Valute in devize. — Promese ===== k vsem žrebaniem. = Sprefema vloge na hranilne kflžice ! ter na žiro In tekoči račun. 3" Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga. ; Eentnl davek plača banka Iz SFofega. Eskomptira: menice, devize in faktore. — Zavarovanje vredn. papirjev proti knrzni izgnbL — Revizija irebanja srečk bresplačno. — Rembonrs-kredltL ===== Borana naročila. — Inkaso. ==