List 25. Tečaj LVIII. I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone za četrt leta 1 krono 50 vin. 1 po pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 60 vin za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje npravniStvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin. > trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 22. jun^a 1900. ^ff i ^^ m m M m ^ m ■■ ■ ■ desnica, tedanja večina, bi se njihovim opravičenim zahtevam gotovo ne bila upirala. V tem slučaju je bilo pričakovati, da zastavijo Nemci z obstrukcijo, a to bi bilo nam in elementi Čehom čisto prav Tisti » državo ohranjujoči a Vspehi. Svoj čas ste objavili v svojem , i^iv^gv.«. , «v. .—- —---- izrekel odkrito proti češki obstrukciji, svetoval Čehom ^.gjj elementov, dokazali bi kroni, kaj prav za prav ho listu članek ki se ki niso nosili v vsem tem času na jeziku toliko državniških in patrijotičnih fraz, bi dokazali „merodajnim krogom**, ki še vedno slepo verujejo v politiško resnost tt nese iz dobrih praktičnih razlogov, da spuste svojo brezobzirno jjj^ ge neha njihova „državo ohranjujoča taktiko ter izrazili mnenje, da je Jugoslovani ne smejo bjjnost. Takrat bi prišel tudi trenotek, ko bi se pričelo in ne morejo podpirati. Danes je parlament odslovjen, ^jyomiti nad svetostjo in nedotakljivostjo sistema; egoizem zdi se, da bo preteklo poletje v idiličnem miru, in Čehi ki ga drže po konci, bi se pokazal v vsi nagoti imajo časa dovolj, da napravijo bilanco, in da se vprašajo, ^^^ ^^ g^ ^aü Čehi s svojo obstrukcijo priliko da se je skrival pod masko državništva in avstrijstva celo do če imajo res kaj vzroka do zadovoljnosti in zmagoslavlja, kakor ga praznujejo zdaj nad namišljenimi Malenkosti, ki so jo hoteli Čehi doseči z obstrukcijo vspehi Kakšni so ti vspehi? Zakaj so niso dosegli; pač pa so dosegli to, da so^ Čehi pričeli z govražni elementi še do večje moči in veljave prišli nam obstrukcijo in kaj so zahtevali, da denejo iz rok nevarno orožje? Zadoščenja za krivico, ki se jim je storila z raz- ^^^^ ^ja se govori o tej desnici zelo malovažno in Druga posledica obstrukcije je razpad desnice Na veljavljenjem Gautschevih jezikovnih naredb. Zahtevali prezirljivo > da se podcenjuje da se vpelje neparlamentarnim potona in kot pogoj pomen. Nemci tega ne delajo njeno treba vrednost in nien samo gledati nji QVj »JW f^wajw --------------------^ ^ ^ ^VUJVU« V/« "^^O ^ ---«f 7 ----- ^ ^ vsakemu nadaljnemu pogajanju češčina kot notranji uradni j^^^p veselje nad razpadom desničarske večine in jasno jezik v deželah češke krone in pozneje celo samo, da ^^^ ygakomur, da bi do tega ne bilo smelo priti Res je se prekliče znani Kindingerjev odlok. Dosegli niso ni ^^ hotela vlada naprtiti desnici samo dolžnosti vladne jednega in nobenega pozitivnega vspeha druzega, to se pravi, obstrukcija ni imela yečine, med tem ko se na ,dolžnosti vlade do parlamen da če ne smatrajo Čehi za tak bil parlament zopet enkrat tarne večine ni ozirala. No pri tem vspeh žalostno dejstvo, razgnan in to pot najbrž ne za malo časa desnica ni sestavila sw)jega programa ne bilo ostalo samo za arhiv Vzroka do Kakšnega pomena je bila svojim nasprotnikom, to doka-zmagoslavja nimajo torej Čehi čisto nikakega, pač pa so ^uje triletni boj proti nji in dokazujejo vsi tihi in očitni izvajevali toliko negativnih vspehov, da imajo vzroka napori, da bi jo razdružili. Danes je naposled pokopana in najbrž za zmirom. Pravijo sicer, da se bodo posamezni precej za resno premišljevanje. Kar so zahtevali, da se jim da brezpogojno in nemudoma, najbližji cilj obstrukcije bi bili dosegli lahko v deli zopet našli; ali težko kedaj tako tesno, kakor verjetno da bi se združili so bili združen prej težko v kratkem času in mirnim potom; to jim zdaj ^ kolikor verjetno ) da bi nastali razdor ne imel nikakih posledic toliko onemogočeno. Zasedanje državnega zbora zaklju Če se posamezni deli stare desnice kedaj zopet čeno, jezikovna predloga vladina pala torej za sedaj zvežejo v večino, tedaj bo vez jako ohlepna pod mizo. Svobodno je bilo Čehom ) da odstranijo iz Tretje, kar so dosegli Čehi z obstrukcijo to 1 da vladnega načrta, kar se jim je zdelo nesprejemljivo prinesla razdor v njihov lastni klub Sklenili so jo Stran Letnik LVIII SVOJ poßlance vplivni sedništvo čas z osmimi glasovi večine šteje nad šestdeset članov a klub mladočeških m Predsednik kluba, jemljiv najsIovesaejSi način izjavili Nemci zahtevaj da ta zakon popolnoma nespre- ugledni poslanec dr. Engel je odložil pred- f^/®® kronovine, kar ) to za Čehe ni bila majhna izguba kajti takih vodnikov, takih politiških individualitet, kakor je dr. Engel tudi Cehi nimajo mnogo. jezik ni državna potreba uvedenje nemškega drž. jezika najbolj a ne dokaz da nemSki državni Češki narodni svet — V Prao-i qa ^^ j • veseli Ako torej Čehi Pragi so se te dni sešli napravijo bilanco se konstituirali kot češki narodni so svet se zgodi da Kar smo svoj čas slutili in odkrito povedali se je zgodilo. Nečemo delati rekriminacij, zakaj stvar je za zdaj končana, in vse rekriminacije so nepo- Reči smo hoteli samo, da Čehi za zmagoslavlje nimajo vzroka, in da bo sledila trenotnemu radovanju ne morejo biti l^^go, pospeševati vse tiste narodne koristi Čeho Ta ima velevažno na- strankam skupne Kailay vso silo. Sodi se, da so v, so vsem Madj nadaljujejo gonjo proti trebne Kallaya onemogočili, ker Kallavu zaöeli največ radi tega. da z del utegnil nekaterih listih se čita da postati minister zunanjih najbrž pepelnična potrtost. Morda pride čas, ko dalo popraviti, kar se je zagrešilo poslanik Szögyenyl v Berolinu se bo grofa Goluchovskega provzročitelj gonje hrepeni po tem, da postane je vprašanje, na katero danes še ni odgovora a kako se to zgodi ) ker Opomba uredništva: nam je došel od odločnega slovanskega politikaVdaši Priobčili smo ta članek, vzrojilo punte čunul Bolgarska se nahaja Bolgarska, da^^ki z veliko krutostj Tudi Prežalostni finančni položaj že in se v vsem njim ne strmjamo Varna vojaki bitka Vlada časa ) iztirjavajo. zadnji teden v katerem ima To so a spuntali in je nastala posledico da se že opetovano prose kmetje v okrajih v Kateri mej njimi m mej Politični pregled Italija v obeh imenovanih okrajih bilo mnogo oseb ubitih in ranjenih Ministerstvo razglasila osebno stanj Notranji položaj poletna tišina Vlada zbornici večino, ali položaj prestolnega ogovora, naj je y^^^wiüQgsL ogovora, naj bi pre — V notranji politiki je nastala poslanci odmeva. Vlada je s po raznih potih dala na znanje, da odstopiti in je podala demisil Pelloux ima sicer tudi za vlado jako ugoden nastala poslanci odmeva Vlada je prenehala obstrukcij v novi Poziv ni našel mej poznala, da mora vsaj formelno za sedaj ne misli ničesar globlje sezajočega ukreniti stori to odložila za poznejši čas ^ , nego da vzame zopet vlado in gotovo je, da bi ga Vlada še sama ne ve kaj naj na mestu ministerskega predsednika toda Pelloux se odločiti se zgodi in In celo nemški poslanci priznavajo sicer upa, da pre- ga kralj najraje videl Sploh si poslanci močno sami da težko srdi se, da se to poslanci različnih strank belijo glave s tem, kaj ne zgodi in da postane ministerski predsednik Saracco vsaka stranka na ta način rada slanci stopaj na vlado vplivala Očividno je, da Vojna v južni Afriki se sicer nadaljuje Češki po manjšo odločnostj prav pridno pred svoje volilce in se z večjo ali je tudi neprestano v dotiki sredovanjem ministra dr korak. zavzemajo za nadaljevanje obstrukcij Vlada ee samo še manjše prakse. Buri zmagajo tod in tam, ali v celoti odpor močno pojema, in da bo kmalu konec a primerjajo imajo sicer včasih srečo se mora » da Eezeka njimi m se pogaja ž njimi Grovori se, ministersko krizo nice, kar nikom . ga vlada sklenila, provzročil še da po-vsak Kitajske homatije Na Kitajskem priznati, da njih bojevanja. mogočno narodno gibanje proti vsem tujcem se Poljaki Jaworski naravnost povedal so proti razpustu poslanske zbor pred izvršitvijo Pokazalo se sarjev se je silno razširila Revolucij začelo bok- bilo umorjenih mnogo tujcev Pester Lloyda m v pogovoru z dopis da jih podpira je cesarica sama na strani boksarjev Kitajc 1 sklene razpust, odstopil minister v tem slučaju, da se namreč lesile trgajo njih domovino so se pač naveličali 1Q oktroiranj Pietak Nemci niti razpad države Če Usta je da jim razne Körberjevih jezikovnih načrtov in zlasti so državnozborskega opravilnika in sterski svet za to odloči tudi jednostranska restitucij odstopili nekateri v slučaju, da se mini zoper novega da so več poslanikov umorili se namen doseže imela namen, zabra pač jako dvom v Pekinu poslaništvo, in poroča se" """ ... Ygjggjjg g^ začele ministri jezika provzročila parcijelno krizo češkeg Končno veliko akcij admiral Seymour pa je odšel z 2^000 Zavzele so trdnjavo pristana Taku po ljuti bitki položaju Vlada notranjega uradnega Ker je sila težavno spraviti hitro možmi proti Pekinu tudi Nemci niso v tako prijetnem je res v težavnem jako pametna Nemca, Grabmav položaju Dva znala. Grabmayr je imel v Meranu govor, v katerem je"rekei da parlament ne pride do dela, dokler se ne doseže porazum l enie s Ceh . ZahWai in «o^ _ i F^ia/ium in Steinwender, sta to pri hočej Položaj velesile. Japonska v Meranu govor, v katerem rekel silno resen in do konflikta mej velesilami toliko mnogo moštva na Kitajsko, najbližja pacificira Kitajsko! nevarnejši, ker pride lahko samimi Ijenje Čehi Zahteval m naj se oktroira nemški je, naj se sedanji parlament razpusti kar provzročiti bil pač obupen poskus t: i.: oti . -. državni jezik in nov opravilnik viut. bteinwender pa je v iJeljaku rekel, da ako se ........• - - -" ▼-r -r T'-r'-^-^wv^v^vwww«^ tllrr^Äo »»«»«ka ^"omica ^a Kranjsko ako volilno pravico. Oboje bi bilo Nemcem na fitn^n fKonec.) ne doseže porazumljenj Ta mogel celo revolucijo v Beljaku rekel, da, ako se državni prevrat neizogiben m jednako volilno pravico Cehom pa v korist. Cesar absolutistično ministerstvo, izhajati. Steinwender vidi' bilo Nemcem na škodo, mogel sicer nastaviti nemšKo (Konec.) ali s tem malo prav njegove besede kažejo, od kod Nemcev proti Slovanom: strah! iz strahu se dolgo ne moglo kakor drugi Nemci in izvira silna besnost naj IX. Zbornični tajnik parna žaga v Radohi dr poroča o vprašanju, če se smatra za goz darski postranski obrt ali za samostojen obrten obrat Mi vstajamo in Nemce ^^ ^^^^ ^ö^aj naznaniti obrtni oblasti. Iz pred- Mej dvema stoloma loženih aktov, kakor tudi Körber izdelal jezikovni zakon za Češko in Moravko njim mej dvema stoloma. Tako Čehi kakor znano, Obsedel bila zbornica IZ naznanil, katera je do razvidno, da ima dr. R kakor Nemci je parno žago, na kateri dela so na sežaga na leto do 2400 m v Radohi čez lesa 20 delavcev, in se ki se dobiva iz F Ik \ rJ Letnik LVIII Stran 235 r lastnih gozdov, in iz katerega se izdelujejo tavoleti, Dr. G. ima veß nego 20 delavcev, za katere je leseni zabojSki, furnirji in drugo blago v Trst, Reko, na Laško in drugam. Po in izvažajo sezidal še celo delavske hiše, dela s parno žago za mnenju od sekovem se v tem slučaju ne more govoriti o goz darskem postranskem obrtu, na katerega se ne na- deske leto na tri pile in s cirkularno žago, predela na 2400 m^ lesa, katerega potem izvaža v Trst f Reko, Italijo. Obrat tedaj tako obsežen, da se ne naša po členu V. a) ces. pat. z dne 20. decembra 1. 1859, more govoriti o kakem postranskem opravilu. Obseg drž. zak. št. 227, obrtni red. Omenjeni člen govori o naprave in spečavanja, nadalje ta okolščina, da se v poljedelski in gozdarski produkciji in njenih postran- obratu skozi celo leto dela, kakor tudi gotovo pre- skih obrtih, v kolikor se pečajo s predelovanjem radikalno izkoriščevanje gozdov, pri katerem ne gre v lastnih izdelkov. Brezdvomno velja to zakonito dolo- samo za boljšo uporabo gozdnih pridelkov, ampak, čilo za predelovanje lastnih zemeljskih pridelkov v da se pripravi kolikor mogoče veliko materijala za ta namen, da se na ta način podpira izkoriščevanje žago, je odsek dovedlo do prepričanja, da to ni po- zemeljskih produktov, toda ne sme se pa teh pro- stranska stroka gozdarstva, temveč glavno podjetje. duktov tako predelati, da izdelki popolnoma zgube katero gozdarstvo le podpira. Ne more se torej tega značaj surovin. Pri določevanju, če je tako delo polje- podjetja smatrati za gozdarski postranski obrt, ki ni delski ozir, gozdarski postranski obrt ali ne, se podvržen obrtnemu redu. mora gotovo tudi na to ozirati, če je to delo povsod Sploh je pa tudi posestnik obrata sam tega » v navadi, če se ga le v ta namen poljedelci poslu- mnenja. Za svoje delavce je namreč predložil obrtni žujejo, da njihova posestva več donašajo. Dalje ne oblasti v zmislu 88 obrtnega reda delavski red. sme to opravilo biti glavno opravilo, kajti kot tako Ta delavski red je predpisan le za tovarne in ona bi ne podpiralo poljedelstva, oziroma gozdarstva, pač obrtna podjetja, pri katerih dela čez 20 delavcev v pa obratno: poljedelstvo, oziroma gozdarstvo bi to skupnih lokalih. Če ni smatral svoje „Gewerbsnieder- opravilo, ta obrt podpiralo naj se predelajo. z dobavo produktov, ki Sicer pa že beseda „postranski" obrt označuje to opravilo kot postransko. lassung u 1 svojega D gewerblicher Betrieb" kakor je njegov bivši zastopnik Franc Hafnier nazval žago — za obrt, ki je podvržen obrtnemu redu, tedaj bi gotovo ne predložil delavskega reda. Tudi označuje V. G. dr. G.-ja v posebnem pooblastilu kot posestnika Odsek lahko utemeljuje svoje naziranje z neko tovarne; slednjič je tvrdka dr. R. G. po glasu dopisa razsodbo upravnega sodišča, ki pravi, da se more o c. kr. okrožnega sodišča v Novemmestu z dne 19. av- poljedelski industriji tedaj govoriti » če se polje delec postransko peča s predelovanjem produktov gusta 1896 omenjeno žago vpisala v trgovski re i ki jih pridela na svoji kmetiji, in sicer na ta način, da s tem predelovanjem produkti ne izgube značaja . ok- surovin". (Razsodba upravnega sodišča z dne tobra 1. 1894, št. 1578). Ožje omejuje ukaz finančnega ministerstva z dne 28. oktobra 1873, št. 27.466 poljedelske postranske obrte: pridobitni davek nalaga namreč žagam, ki se pečajo gister C. kr. okrožnega sodišča v Novemmestu, česar bi dr. G. gotovo ne storil, če bi smatral žago za gozdarski postranski obrt. Po navedenem se torej parne žage ne more smatrati za gozdarski postranski obrt, to tem manj, ker tako predelovanje ni na Do- i lenjskem splošno v navadi. Poročevalec predlaga v zmislu poročila s predelovanjem v lastnih gozdih dobljenih lesnih surovin, v trgovinsko odsekovem imenu, zbornica naj poroča C. kr, deželni vladi. v blago in oprošča ona poljedelska podjetja davka Zbornični svetnik Feliks Stare pravi, da je ki se pečajo s pridelovanjem in prodajanjem surovin za katero smatra les v gozdu in hlode, ki so pri- pravni za nadaljne predelovanje, dočim se morajo smatrati vsi na mehanični način dobljeni izdelki za produkte industrije. omenjena parna žaga obrtno podjetje in opomni, da je tudi upravno sodišče o enakih slučajih razsodilo v tem zmislu ter priporoča odsekov predlog. Ko se je še zbornični svetnik Karol Luckmann potegnil za odsekov predlog, se je isti sprejel. X. Zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. deželne vlade, s katerim ista zbornico vsled ukaza v delke lastnih gozdov; toda ne predeluje jih v furnirje c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 28. nov. 1. 1899, in tavolete, o katerih se še more trditi, da imajo št. 30 214 vabi, da se izreče o nameravani upeljavi znake surovin — ampak izdeluje tudi lesene zaboje, perjodičnega zopetnega preskušanja meroskusu pod-katerih se pa ne more več prištevati surovinam, da vrženih sodov za vino in špirit. Zbornica se je obr-še celo kot poluprodukte se jih ne more smatrati, nila do vseh udeleženih zadrug, da izrečejo Vsekako je istina, da dr. R. G. predeluje pri- temveč kot prave izdelke industrije. Čeprav torej dr. G. morda ^ečji del svoje mnenje o upeljavi zopetnega preskušanja meroskusu surovine strži iz svoje žage, podvrženih sodov, in ker so sodi za pivo podvrženi periodičnemu zopetnemu meroskusu, vender izdeluje tudi predmete, katerih ne morem več že od 1875 označiti kot surovine, in s katerimi se torej ne peča tedaj le glede sodov za vino in špirit. Dobila je pa gozdarski postranski obrt. zbornica odgovore : stran 236 Letnik LVIIL 1.) Od zadruge gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubijani, ki priporoča upeljavo zopetnega meroskusa • a čevalec v odsekovem imenu, zbornica 2.) od zadruge trgovcev in rokodelcev v Kosta me za uredbo zopetnega meroskusa naj se izreče in tudi za to, da njevici, ki istotako priporoča periodični zopetni _ roskus in naglaSa, da bi bil o interesu trgovine, ker prostornino v Ljubljani, ki meni bi se termin za periodični zopetni meroskus določil na 6 do 10 let, toda ne na mani nego 6 let _ 10 let nego let sod gotovo v teku časa spremeni svojo od gremija trgovcev da nameravani zopetni meroskus praktičnega pomena in smatra obrtniku pripravljal toda ne na manj Predlog se sprejme. XL Zbornični tajnik predlaga z ročilo ravnateljstva c. kr. strokovne šole v Ljubljani ozirom na po nima nikakoršnega da naj zbornica premeni } da bi trgovcu in varija 1. 1900 SVOJ sklep z dne 20. janu Na sode iz mehkega lesa neprilike in nepotrebne izdatke, pletarju Josipu Petriču ustanova tem sklepom se je namreč podelila se razen ozirati, ker so trdega lesa pa po tega ne more v znesku 160 kron dveh letih že nerabljivi; sodi iz tako malo spi:emene svojo prostor- äole za lesni obrt le ta je pa med oddajanjem ustanov izstopil iz pletar skega oddelka in postal izredni obiskovalec strokovne nino, da zopetni meroskus niti potreben ni omenja neprilik, katere napravlja zopetni meroskus trgovcem na deželi, katerih stanovališče je zelo od- Nadalje na svojo ustanovo kot pletar Vsled tega je ipso facto resigniral mnenja, da se teh 160 kron razdeli daljeno od meroskusnega urada se z zopetnim meroskusom učencem, in sicer Jožefu Poročevalec je tedaj trem drugim Gremij dvomi, da bi ^iSkn Ferkovu Jernejčiču: 50 kron, Fran zabranilo nameravano 60 kron in Rudolfu Šturmu • /I vtisnen mero nereelno preminjevanje prostornine, ker menja doge pri sodih, katere imajo skusni pečat. • • Končno naglaäa, da bi bilo zelo koristno, če bi se na to delalo, da bi rezultati meroskusov v ogerski državni polovici soglašali s temi o tostranski državni polovici, kar dosedaj ni bilo, ampak vedno na škodo ter predlaga, zbornica naj 50 kron se lahko za- Predlog se sprejme sprejme ta predlog XII Zbornični svetnik Feliks nedostatke pred dvema letoma Stare omenja dohodninskega davka upeljanega osebnega avstrijskega kupca Po členu XII 23. julija 1. 1871, drž. zak. št. 16 ex zakona 1872 z dne loži previsok davek, ker se dovolj o obstoječih razmerah varija in v kakih dveh mesecih Industrijalcu se navadno na oblastva / ne prepričaj o Fatira se do 15. febru se dobi poziv, naj vino se sme pivo m žganje, prodajano v sodih, kupcem izro čati samo v takih sodih, na katerih je po predpisu s pečatom potrjeno, koliko litrov vsak drži se opraviči nekatere številke, ki niso oblasti nič kaj verjetne. Tako je bilo tudi s poročevalcem, ki ima lesno industrijo. Ko se je opravičil, je mislil, da pride je kar se tiče tacega neavstrijskega Izjema eno v stopinjo 199 gld., morda tudi toda dobil je nalog, da plača 630 gld žganja, katero se v prvotnih sodih dalje prodaja vina, piva m pritoži in priloži tudi stopinjo Zoper višje to se prizivu dokaze in potrebne Po dne 28. marcija 4., oddelek drugi račune; toda meseca marca je vse nazaj dobil s pri ministerskega ukaza z stavkom, da se na te dokaze ne more ozirati in da skusu podvržene sode za preskusiti po vsakem 1881, drž. zak št. 30 se mora pre- mora plačati 630 gld poleg tega pa še, da nadaljna se Jim spremeni prostornina vino, pivo m žganje vnovič pritožba proti temu odloku ni več dovoljena. Ali ni popravljanju, vsled katerega to postopanje oblastev vzrok, da industrija propada, Sodi da noče za pivo nihče se kar morajo periodično vsako leto ustanavljati industrijalnih podjetij vnovič preskusiti, ozirom na to, kako se rabijo, z ozirom na večkratno tujino. Ni čuda ampak raje svoj denar naloži v hranilnico, vsled česar je popolnoma opravičeno z so hranilnice prenapolnjene in se'denar uporabo in z ozirom na to, da se pri uporabi______ pazi. Sodi, v katerih se pivo prevaža, se morajo itak malo zemljo ter se selijo v tujino izposojuje v tudi, da domačini zapuščajo rodno Na podlagi teh razmo po preteku treh let vnovič preskusiti Vpeljane po trivanj predlaga poročevalec sledečo resolucijo izvedbe so dognale, da sodov za vino, špirit in žganje Zbornica naj ki so v prometu, ni treba ) oblasti, da se obrne na merodajne davčne nje tudi deset če se količkaj pazi na čistih dohodkih se bolj natančno prepričale o pravih da celo petnajst let popravljati toda prav malo spremene svojo prostornino. Navada dokazi bolj vpoštevali. Če pri industriji, da se verodostojni pa je, da tako kupec, kakor tudi skusiti prostovoljno vsake 3 do čut da ima pri kupčijah popolnoma reelne posode, in da si prihrani vsakokratno prodajalec da pre leta vse sodove pravičnosti zatreti se to ne zgodi, se mora se daljši razvoj industrije onemogoči in si marsikateri premisli, kako industri 1 jalno podjetje m zanesljive hranilnico pričeti, ker naloži raje svoj denar v stornine mnogih slučajih se tedaj merjenje pro voljno vnovič preskusi. Ker se je odsek prepričal, da je ta naprava v interesu kupca in poštenega prodajalca, četudi napravlja morda neprilike, in da bo zadoščala potrebam udeleženih krogov, predlaga poro- sode prosto- da . ima malo Zbornični svetnik Karol Luckmann upanja, da gospod predgovornik omenil opomni, se doseglo to, kar je če bi pa to dosegli, bi na vsak način veliko dosegli. Ko so novi davčni za koni v veljavo prišli, naglašalo se je od mnogih strani, da bodo stranke lojalno postopale. Vsakdo je morda Letnik LVIII Stran 237 4 I. I I pri tem tudi upal, da bodo c. kr. davčna oblastva ustanovi kmetijska šola minolem zasedanju je to de pri odmerjanju davka lojalno postopala. Toda to po- gelni zbor načeloma sklenil in sicer na podlagi poročila ga je bil predložil dež. zbor. To poročilo je tako za 1 stopanje gotovo ni hvale vredno, stranka fatira koncem decembra, in davek se mora plačati v marcu, ne da nimivo in podučno, da si štejemo v dolžnost, ga pri- bi se poznal predpis. Stranka mora tudi za svoje občiti v celem obsegu, saj je kmetijska šola za Gorenjsko uslužbence plačati, in pri tem se tudi zgodi, da se stvar, ki interesira široke kroge. Poročilo se glasi: mora za koga plačati, ki že ni več v službi oni. ki 11 seji dne 21 aprila 1899 visoki deželni imajo veliko uradnikov in uslužbencev, so takorekoč ^bor dal deželnemu odboru sledeči nalog „davkarji". Zbornični svetnik Josip Lenarčič omenja, da je kranjska industrija zelo obdačena, ker se zelo na to dela, da bi se davkoplačevalci v viäji razred pomaknili, in je težko marsikaterikrat zabraniti to tudi komisiji, ker njeni člani ne morejo biti o vsakem posamnem obrtu zadostno poučeni. Zbornični svetnik Karol Luckmann predlaga, zbornica naj se obrne do c. kr. finančnega ravna „Potreba ustanovitve primernega kmetijskega učnega zavoda na zato pripravnem kraju Gorenjskega se znova vsestransko priznava in povdarja. V to svrho priporočala bi se ustanovitev vzgledne kmetije v zvezi z zimsko šolo « z vsako leto ob primernem času se ponavljajočimi posebnem! tečaji in demonstracijami o živinoreji, mlekarstvu, planšarstvu, sadjereji in čebeloreji kakor tudi o gozdarstvu. ter se deželnemu odboru naroča: teljstva, da naj ono poskrbi, da se odmerjenje davkov pravočasno strankam naznani. Pri glasovanju se sprejmeta predloga zborničnih svetnikov Stareta in Luckmanna, XIII. Zbornični svetnik Josip Lenarčič navaja vzroke, vsled katerih propada kranjska mlinska industrija, in nasvetuje primerne odpomočke. Poročevalec predlaga: Zbornica naj naroči svojemu zastopniku v industrijskem svetu, da izposluje, da vpliva trgovinsko ministerstvo na železniško ministerstvo, da se uredi ekspertni in lokalni promet. Zbornični svetnik Karol Luckmann podpira da tej zadevi obrača vso svojo pozornost ter za izvršitev brez odloga ukrene vse, kar je treba, in da se v to svrho posebno pri visoki vladi še enkrat in najtopleje poteguje za dovolitev primerne pod pore tako za ustanovitev kakor tudi za vzdrževanje tega zavoda". Deželni odbor se je najpred obrnil do nekaterih zavodov,.na katerih obstoje taki tečaji ter prosil za do-tična pravila. Da se nameravana institucija vsestransko pojasni, zdi se mu umestno, da iz teh pravil navede na- kar najtopleje predlog m pripomni, da morajo vsi pomagati, da se kaj stori v odpravo teh nedostatkov. Predlog se sprejme. Ker se nikdo več ne oglasi, zaključi predsednik sejo. stopne posebne določbe. Na češkem imajo že od 1. 1894. poseben normalen štatut za kmetijske zimske šole, iz katerega naj bodo tu navedena nastopna bistvena določila. . tega štatuta imajo kmetijske zimske šole Po namen, da mladenče, ki so izstopili IZ ljudskih šol po Obrtnijske raznoterosti. % deželi, v najkrajši dobi ter z najrnanjšimi stroški merno izobrazijo za njih bodoči poklic. . se glede učnega smotra to-le navaja: pri Trgovsko petek dne 15. junija obrtno društvo za Kranjsko je imelo Zimske šole so fakultativno dveletne, to je, pouk občni zbor Društvo koj v prvem V prvi zimi v prvem oddelku (skozi najmanj pet me letu svojega obstanka razvilo prav obsežno delovanje. Na občnem secev) se v drugi zimi v drugem oddelku razširjuje in zboru, darski boj v naši deželi podal nov dokaz, kako globoko že sega gospo- utrjuje razvidno da odbor podal obširno poroöilo, iz društvo v prvem letu izdalo 2794 katerega vlog in Ljubljani predsednikom, za odbornike pa ^r. Ivan Tavč pisem odbor so bili Fr Terd v Poučuje pa se tako, da se na ljudski šoli pridob Ijene vednosti razširjajo ia utrdijo, vrh tega pa se kme tijstvo poučuje le toliko^ kolikor je potrebno, da učenec Jos. E ris per Starem trgu in Ivan T za Ljublj Fran Pe^ v razumi kmetovanje v vseh svojih delih primerno raz Do m ice Ij na Eakeku za Notranjsko, meram onega okraja, za katerega šola obstoji. Ciril P v Kranj Leop Fürsager v Radovljici za Gorenjsko Fr M v Beli cerkvi in Fr L o vš v Dolenji vasi za Dolenjsko. Za namestnika sta bila izvoljena . določuje število učiteljev. Po tem imajo na zimski kmetijski šoli poučevati: paragrafu or ö g Maček in J. Bizjak oba v Ljublj 1.) Predstojnik kot glavni učitelj, ki mora dokazati usposobljenost za potovalno poučevanje v kmetijstvu Kmetijstvo 'V 2.) Na dvorazrednih šolah poučuje učitelj z isto učiteljsko usposobljenostjo. tudi še drugi Kmetijska šola za Gorenjsko. Normalni učni načrt obsega nastopne predmete . 1.) Veronauk, 2.) slovnico in poslovno spisje J Pred nekaj leti je baron Schwegel sprožil v de 3.) zemljeznanstvo. Kratek zemljepisen pregled želnem zboru kranjskem misel, da naj se na Gorenjskem evropskih in prekmorskih držav; avstrijsko-ogersko državo stran 238 Letnik LVIII ter osobito kraljestvo Češko glede voda, prometa in kmetijstva. na razmere površja, Ali ste se s pametjo skregali Vi 1 ki ste si izmi 4) Računstvo. Štirji stila to obrekovanje in laž, ste isti zlodej. Vso to računski načini s celimi šte- klensko laž Mene vili in z decimalnimi ulomki. Metrične mere in Marljive vaje v preračunavanji porabo kmetovalčevo. vzgledov za uteži. praktično pe so torej podvrgli, to se pravi Noričevega sina so zamenili za pristnega otroka grofa 5.) Geometrija in risanje. Izračunanje površij Zarubovskega ? govoriti? . . . ) mer mogoče jenje zemljišč, izračunanje kubičnega obsežka pravila pri merjenju talne strmosti glavna Kako se upate meni kaj takega v oči Bodemo videli . . . Vam je očividno vse Mari je dedec verjel podobnemu obreko- vanju ? In slednjič, kje so one priče, ki so to videle ? Risanje katastralnega načrta in stavbnega načrta 6.) Prirodopis. Najpoglavitnejše kamenje preperelost in spreminjava v prst. Zvunanja in notranja ; glavne vrste plevela ter določitev padca. Kdo je pomagal materi pri tem kaznjivem delu? tt D njegova Kdo vaši starši® drugi nego roditelji Namreč sedanji » kmetijstvu koristnih ) m sestava rastlin; bolezni rastlin trave in zdravilskih rastlin, škodljivih živali j. 7.) Prirodoslovje in kemija. Splošne lastnosti teles o ravnotežju in gibanju trdih, kapljivo-tekočih in raz tezno-tekočih teles z ozirom na potrebe kmetovalca » živita Kdo! Kdo?! . . Oni sami: gospod Norič in njegova žena Ona sila odpuščanja Ona sta to uničila in priznala ter grofa pro 1 toploti in njenem učinku njegovem opazovanju. 9 parni stroji; o vremenu in Tako, tako! Torej sta to priznala potem, ko ste vi povili dete, preje pa ni nihče vedel zato! . . . vskliknil je Alež. „Tako je! Kaj je to čudnega? Dokler še ni bilo na svetu drugega zakonitega naslednika dotlej sta mol- Kemijsko vršenje z ozirom na hranitbo rastlin m čala 7 ali ko se je grofu narodil zopet zakoniti potomec reditev živali. Najpoglavitnejše organične snovi važnejše reči iz kmetijske obrti Naj oziraje se na krajevne tedaj nista hotela imeti na duši toli ter sta se zgrevala". strašnega greha razmere. 8.) Kmetijsko rastlinoslovje obdelovanju ter za to potrebnem orodju in o stroju. Osu- grofinji v oči Alež se je jel pikro in porogljivo smejati; naposled zemlji in njenem se ni mogel več premagovati in dejal, uporno gledajoč ševanje zemlje. O hlevskem gnoju, o naravnih in umetnih gnojilih. setvi o oskrbovanju rastlin in o žetvi o mlatvi in čiščenji poljskih pridelkov „Sedaj vem kaj se pravi: z bolno glavo na zdravo. Po takem sem jaz podvrženi deček! sin gospoda Noriča ? 9 stroji za mlatev ^^ J® navzlic temu obožavala Pos ve- in čiščenje, shranjevanje poljskih pridelkov. Posebno ^^^^ svoje življenje. Varala je na ta način sama sedaj se je narodil pravcati, zakoniti naslednik kmetijsko rastlinoslovje zlasti z ozirom na potrebe obližja (kakor sadjereja, zeljenadoreja, gozdarstvo). ' 9.) Kmetijska živinoreja. Najvažnejša načela hra- sebe dedov. Ali je pa ta, grofinja, v resnici ta pravi? u » nitbe in reje živalij sploh Reja govede, konj, prešičev ovac, kuretine, riboreja in čebelarstvo 9 » (Dalj sledi.) Kaj hočete s tem reči?« siknila je grofinja. Jaz vprašam: če ste prepričani, da je ta-le drugi naslednik soroden bratec mojega očeta? Kakor se mi dozdeva, igra se često v tem domu z otroki kakor z gumbi. Znabiti 9 da je i ta dojenec prišel v grofovsko zibel iz kočarske zibeli. ti Vas trka luna a odzvala se je gluho grofinja v Čarovnik. Historičen roman. Euski spisal grof E. 'A. Saiias (Dalje.) Da se se z vami godilo še vse kaj druzega. islila sem, da bodete omedleli ko vam povem to ža- mesto tega pa divjate in se ne vem, kako je sedaj vaše duševno stanje, srdila na vas. Lahko lostno in strašno vest. vedete tako robato in drzovito meni nasproti Alež, bled kakor platno, je molčal. Segel je z roko vam pri drugih razmerah nikoli ne odpustila 9 kar Ali bodi znova k čelu, in ta roka se je tresla si temu tako ali tako, pomiriti in udati se bodete mo 8 Kaki strašanski ljudje, zverjadi, grozoviteži so na usodi in odpotovati v Nemčijo nazaj Sicer se zemlji dejal je z otlim šepetom bodete še pokesali » Da, so, odgovorila je suho grofinja. Ali kdo njim zameril: oni so hoteli pomagati mladi gospej, katero n ali je so vsi ljubili, rešiti jo nesreče. Ona sama prav za prav temu? ne bi bila smela tako ravnati ..." In grofinja še ni dogovorila ter se zganila, tako nepričakovano se je zakrohotal Alež. Povejte mi«, rekel je Alež ne poslušajoč grofinje: ta dober in pravičen človek verjel vsemu ded človek Kako ki naj „Po takem torej vi menite, da imam one neznane ljudi ali mojo ranjko mater grozovitneže ? meni ne verjel, če mu je tak pravičen že od mladosti stanoval v hiši in užival grofovo milost, z ženo obstal to zvijačo. On sam ni sodeloval pri tej prevari ter bil sam goljufan, ker je menil, da mu je umrlo dete. Potem mu je žena povedala in Letnik LVIII Stran 239 tudi njega premotila je skušnjava. Mislil je, saj taka ni krivica, ker stari grof nima nobenega otroka . . . n Da, da. Ne Sam pojdem", odgovoril je Alež sedaj ko sem jaz povila dečka, prišel kot odkritosrčen in pravičen človek vse razodel Ali meni ter mi ter se vzravnal kvišku nogah. ) toda vzdržal se komaj na tt t) Našel se človek ki se je dal od vas podkupiti Zdravnik in korakov, zbral strežaj sta ga držala, storivši nekaj Alež vse svoje sile, odrinil od sebe Vse- ter lagal čez ranjke. Povejte mi sedaj: kake posledice obeh pomočnikov ter šel sam skozi vrsto soban, bode imelo vse to? Vsa ta izmišljotina, vsa ta hudobna kakor pa se je čez jedno uro ulegel v svoji sobi zopet zvijača". v posteljo. Čutil je, da se mu vse meša po glavi, in da „Jako proste. Vi veste, da se mora Noričev sin • • imenovati Norič in ne grof Zarubovski, in da bode moj bodočnost vsakem soprog vsled blagega svojega srca skrbel za takega nesrečnega mladega človeka ki je v oziru nedolžen. Da ga vzel za svojega vnuka ter mu dovolil nositi njegovo ime ter mu dal polovico svojega premoženja okfavši svojega sina to, priznali boste sami 9 bilo nepošteno in celo pregrešno tt Nastal je dolgi molk. Alež je sedel kakor poparjen Zdelo se mu je, da ga zapušča pamet. Slednjič ga minilo presenečenje; moči so ga jele zapuščati in skoraj oslabel je zlezel globokeje v naslanjač ter položil roki • ' * na koleni. ^ „Kaj mi je storiti?" dejal je tiho. Te besede so se mu izvile ječaje; oči so se mu napolnile s krvjo. « t „Moj Bog in Gospod! Kaj vse se dogaja na svetu! Kake hudobije se gode na svetu!" Grofinja je molčala, in mrtva tišina je zavladala v sobi. D Zakaj neki Zakaj u trganim glasom Alež. „Čemu sedaj! vzdihoval je s pre-. . Zakaj me niso ubili! . . bilo težko Zakaj me niso dali umoriti! Saj bi to ne to bi bilo bolje Bil sedaj mrtev ) takoj mrtev od morilčevega noža! sedaj me ho- čete raztrgati, me hočete tiho, polagoma odstraniti Da ne! zazrem deklico jej povem To ni mogoče! . . . Ni mogoče! . . ... Ko zagledam Noriča Ko Ubijem ga! tt Alež je pokril z rokama obraz ter začel nekaj pre trgano in brezsmiselno momljati. Kar se je potem godilo ni več vedel. Ko se bil z nova zavedel njim ležal je na tleh. Okoli njega sta se sukali dve hišini in strežaj Domač ranocelnik je držal njegovo roko m IZ nje je curkoma tekla kri v skledo, katero držala hiši na B No, hvala Bogu! Vender je prišel zopet k pameti je živ javicali so okoli njega Alež se je ozrl okrog sebe, jel premišljevati se na vse spomnil Srce se mu je ter bolestno skrčilo, in začel je iskati ono toli mu sovražno grofinjo, da bi jej zopet in to takoj v obraz povedal ono besedo, nela po vsem njegovem telesu. ki zve „Laž! . . To besedo Laž! . šepetal tt iskal z očmi grofinje Ni nekolikokrat; ali zastonj bilo v sobi. le ga o Ali naj vas nesemo, ali bodete sami šli? nekdo. ^ tt vprašal blodi bedeč. Zvečer je pozval pred se strežaja in mu velel pri peljati njemu njegovega sopotnika Noriča. Vrnivši se strežaj mu je sporočil, da gospod Norič ne more priti, ker mu je grof to strogo prepovedal. Alež z gromovitim B Jaz ga ubijem!" zakričal glasom in ves razjarjen skočil iz postelje Strežaj je prestrašen zbežal iz sobe XIV. Alež ni spal celo vedal in ni vedel ali noč 1 dremal in bledel, se za bila to dremota ali omedlevica. Obup je bil v duši! Ako je vsemogočna v hiši, vsemogočna nad grofom ženska uže govorila z njim toli rezko sramoteč njegovo mater, kaj šele je bilo pričakovati od slepo jej pokornega starca-deda. Vse to bilo je očividno delo sebične grofinje. Davno izmišljeni peklenski načrt. » Proti jutru se je Alež malo pomiril in zaspal. Prebudil se je pozno, se oblekel in jel pričakovati, da ga pozovejo grofinjo. dedu. Vprašal Spomnil se je včerajšnjega pomenka z se je stokrat, če je izustil nasproti grofinji kaj sila robatega ali vselej si je moral priznati, da se je vedel njemu spodobno, samo jedenkrat ni mogel brzdati svoje jeze, maščevaje se za svojo mater, in to takrat, ko 1 vprašal grofinjo zastran rojstva lastnega njenega srna. mraku prišel je jeden njegovih strežajev vprašat 1 kedaj želi gospod jesti. Sedaj šele se je spomnil mladi gospod, da še od zjutraj ni ničesar jedel, ter ga najbrž ne bodo klicali 3 navzgor k obedu, a mu prineso odpadke od gosposke Navzlic temu, da mu je grofinja opoludne velela mize. naznaniti, da je grof bolan in dan. ne more vsprejeti ta videl je Alež, kako se je okoli tretje ure pripeljalo nekaj kočij in gostov, očividno povabljenih za kosilo, ostali so dolgo v domu. Hodeč' sem in tje v «vojih sobah 1 izgovoril je nekolikokrat po nemški. » Kako mučeništvo! Ta neznanost je hujša od vsa kega trpljenja! Ali jaz se vam ne udam, grofinja naj se odloči še kaj tako strašnega — » Da in čim preje tem Potem se podam k sestri, domov na Kenske bre Ne jaz odidem, ali ne dam se pomiriti, kakor vi bolje, gove. govorite". In sedaj mu naenkrat pride na misel grofinjina grožnja, da v slučaju upora ne pojde v Nemčijo. 1) Kaj neki nameravajo? Ali me mislijo poslati v In on se je Azijo? Ali me menijo zapreti v ječo?" zlobno nasmehnil. Aležu se je zdelo, da ni takega za pora ni take jetnišnice, iz koje on ne znal ubežati r JP v ■ Stran 240. Letnik LVIII „Če me ukažete zabosti, pošljejo zavratnega morilca tedaj je kaj druzega. Iz teh razburjenostij in premišljevanj, trajajočih do treben vsaki veselici, uspela prelepa narodna slavnost lepša si bil mogel domišljevati najbolj optimistiSni pripravljalni odbor/ Veselica je bila napovedana ob treh popoludne na Selu pri Žerovnici k ^ kakor bližnj društva zbrala so se bila že trdega večera vzdramil je mladega človeka nenaden pojav p^g^ odločenim časom, popoludanska vlaka pa sta pripeljala Makara Iljiča Blagovolite priti grofu ) a izpregovoril \ društva iz bolj oddaljenih krajev in druge Prešernove čestilce hišnik, med katerimi je bila tudi Ljubljana častno .zastopana imenu Alež od nenadejanosti skoraj povabila razumel ni „Kaj? Kako?« vprašal je. osrednjega odbora sta bila navzoča načelnik ljubljanski župan Hribar in tajnik Trdina dolgem sprevodu odkorakala so B grofu blagovolite priti. Grof vas prosi« druStva z radovljiško godbo na čelu v pesnikovo rojstno vas Vrbo. Zastopana so bila večinoma korporativno, gasilna dru Burja se je vzdignila v prsih Aleževih. On je bil štva s Bleda, Begunj, Bohinjske Bistrice Brez Dovjpga toli pripravljen videti grofa zjutraj 1 da je čutil sedaj ) kako so ga moči, srčnost in odločnost, s katerimi se je hotel vsakim in najhujšim nezgodam zoper sta vi j at i, hipoma minile. Mesto slediti za hišnikom zgrudil se Gori j, Kamnegorice, Kranjske gore, Koroške Bele, Mojstrane Mošenj, Eadovljice, Eateč, Št. Jarja pri Kranju in Vogelj ter pevska druStva iz Begunj impozantni nehote v bližnji naslanjač. Makar Iljič kjer Bleda in Koroške Bele. Ko se razvrstil pred rojstno hišo Prešernovo, gospodar pozdravil navzoče pesnikove čestilce, razložil sprevod je zapazil ta je župan Hribar v navdušenih besedah pomen našega pesnika učinek in ga bržkone tudi razumel, kajti dejal je dovolj prvaka Prešerna proslavil sebe in narod svoj širom m laskavo in nekako sočutno. .. „Jaz vas tu na mostovžu počakam«. In mož je odšel zamišljen iz sobe. slovanskega sveta. Ko je govornik končal, okitila se je spo minska plošča na Prešernovi rojstni hiši s krasnim vencem Vrbe 80 odšla društva na Selo, kjer se je ob ogromni ude » Čudna reč! mislil fe hišnik ležbi pričela na Jegličevem vrtu velika ljudska slavnost s so-kakšni so ti ljudje! delovanjem radovljiške godbe in pevcev raznih gasilnih dru Da se ti ljudje nič ne boje greha. Pa tako jako po štev Srečkanje je našlo mnogo zanimanja, vrglo lep doben našemu staremu grofu. bržkone strašna zadeva«. Ta^ zadeva je temna in (Dalje sledi). dobiček v korist Prešernovemu spomeniku. Še le pozno zvečer končala se je lepa narodna slavnost. Topničarske strelne vaje pri Krškem bodo trajale od 15. julija do 12. avgusta. Strelnih vaj se udeleže topničarski polki štev. 3, 7, 8 in Novomeški občini je dovolila deželna vlada 800 Osebne vesti. Sodni pristav v Gradcu gosp dr. podpore, da pokrije cestni kanal ob drevoredu. Novo tiskarno ustanovi v Ljublj pri Milieu gosp. Anton Slatner. poslovodj Fran Hradetaky je imenovan pristavom pri okrožnem so Razgnan shod. Na vrtu konsumnega druStva pri dišču v Celju. Ferdinand čeh Poštni oficijal na Zidanem mostu gosp imenovan poštnim oskrbnikom istotam. v Polj se je vršil v nedeljo shod, na kateri prišel tudi poslanec dr. Krek. Shod je imel namen, pridobiti delavce Višji poštni oskrbnik v Pulju gosp. Karol Frank je dobil da bi pristopili nameravanemu strokovnemu društvu ker naslov cesarskega svetnika. Na mesto odstopivšega gosp kanonika Sajovica je imenoval dež. odbor Članom okrajnega šolskega kle vo sveta v Postojni ondotnega župana gosp Jos. De- Okrajni zdravnik v Tolminu gosp dr. Grraeffe je odšel v Volosko; na njegovo mesto je imenovan gosp. dr. to stopilo v zvezo s socialnodemokratično stranko. Shod je bil mnogoštevilno obiskan, a je bil po socialnih demokratih razgnan. Novo društvo. V Gočah na Vipavskem so ustanovili bralno društvo „Triglav". Gregorich. osmi činovni razred sta pomaknjena pro- Eak Odgovorni urednik „Domoljuba u gosp ki je tudi odgovorni urednik „Slovenca", je Ivan bil fesorja na ljubljanskem učiteljišču Fran Orožen. Viljem Hal ada in te dni obsojen na 14 dni z dvema postoma poostrenega zapora in na 10 K globe, ker je priobčil v „Domoljubu" članek, a vrha. Cerkvene vesti. Premeščena sta č. gosp. Alojzij s katerim je hudo žalil gosp. Ivana Lampeta s črneg arec, kaplan v Šmartnem pri Kranju, kot ekspozit Razmere sv. Joštu, in č. gosp. Anton Poljšak, kaplan v Trati, kot kaplan v Šmartin pri Kranju. Šolska vest. Vas Kunče, občina Smuk, je izločena iz občine Stara Loka in prideljena občini Topli Keber v novomeškem okraju. Promocija. Duhovnik labodske škofije gosp. Jož. Kržišnik, ki se je tudi že poskušal kot slovenski pisatelj, m. na dunajskem vseučilišču promoviran okrajnega glavarstva v Kranju so se razkrile dne 12. t. m. pred ondotno sodnijo. Pri glavar- . Pav- stv« teče namreč velika vodna pravda med gosp. šlarjem in nekaterimi kranjskimi tovarnarji. Vsled te pravde je nadinžener gosp. Žužek tožil gosp. Pavšlarja radi žaljenja časti Pavšlar je bil obsojen na 200 otvorila globe Aljaževa koča v Vratih se je dne Koča 14 t. m bil dne 12 t prav dobro prezimila. Umrli dekan Anton Mežnarec doktorjem filozofije Častnim občanom občina Stara Loka imeno- župno cerkev v Kranju določil svojim glavnim dedičem. Za napravo dijaške njegova knjižnica pa se razdeli in ustanove volil 400 vala višjesodnega svetnika v p. in grajščaka gosp. Karola Ijansko semenišče dobe knjige kranjska gimnazija, kranjska ljudska šola in ljub viteza Strahla in sicer za zasluge, ki si jih je pridobil za napravo vodovoda v Stari Loki. Obsojeno obrekovanje. Tovarnar A. Drelse je bil raznesel govorico, da je načelnik ljubljanskega gasilnega Prešernova slavnost na Breznici. V prijazni društva gosp. Štricelj to društvo ogoljufal za 4 gtd. Pred so- Breznici na Gorenjskem višil se je v nedeljo narodni praznik diščem se Drelse nesramno lagal gosp Štriclj a obre v pravem pomenu besede. V prid Prešernovemu spomeniku priredila so nekatera gorenjska gasilna društva veselico, ter tako zadostila narodni svoji dolžnosti. Vkljub temu. da za koval, vsled česar je bil obsojen na 200 K globe in na plačilo vseh sodnih stroškov. Ljubljanski grad se popravi in se porabi zopet za slavnostni delal oni veliki aparat, ki je pri nas nekako po- kaznilnico. Stroški za te poprave bodo znašali okrog 12000 gld i t i I Letnik LVIII Stran 241. Moteno ženitovanje TomiSlju so imeli 11 Ko so hoteli odpeljali nevestino balo m. ženitovanje. med fanti do prepira in pretepa t prišlo Dva ponarejalca denarja so prijeli minole dni Jeden kovač in se imenuje pri katerem sta bila dva v Malenci pri Čatežu Pire, drugi je'posestniški sin in se zove Mat. Kožar Jurij fanta ranjena. Obstrelil 11 t. m v Štep vasi pri ■rt Ombrdmetrična postaja III. usta Jožof Kos znanega pijanöka Jak. Breskvarj novila v Zagorju na Pivki Na lovu na Notranjskem Stari drobiž. Kdor ima še kaj starega drobiža svetnik gosp. dr. Raöiß. Zlomil si po 20 in 5 kraj ga lahko zamenja pri ljubljanski ee- Zlat prstan z briljantom » ponesrečil ® dvorni nogo. f vreden kaeih 500 ft sarski blagajnici za polovico vrednosti Stari krajcarj po loviöarji se zamenjavajo pri isti blagajnici samo še do konca odnesel neki fant fotografu J. Müllerju v Ljublj bil fantu posodil ta prstan, da ga Müller njim fotografiral junija za polno polovico vrednosti vrednost, od 1 naprej pa samo še za potem pa pozabil, prstan nazaj zahtevati Fant s prstanom ušel Velik shod v Žalcu bo v nedeljo popoldne v Hausenbichlerj gostilni Berk dr. Dečk dr Govorili bodo na shodu poslanci S « Morilka lastnega otroka Te dni dala v Tr Uravnava deželne meje deželna meja mej doloöena in to v krškem Kranjsko in Štajersko ni povse in Žičkar. Ker se je izkazalo, da natančno boj ah pri Kranj sodna komisija izkopati necega otroka, ker leti na njegovo mater sum da ga Samomor Ljubljani umorila. je ustrelil tovarnar gosp bo 2. julija t postavijo potem mejniki oziroma breškem okraju, vršila se na lici mesta komisionalna razprava in se Adolf Tönnies, star šele 45 let Požari Precej velika vas Cerovec v Gorjancih dne 13 t. m popolnoma pogorela Dne 14 t. m go relo v Drulovki pri Kranju. V kratki pol uri je pogorelo Nepristranost štajerskega deželnega odbora ^^ ^^ ^^^^ . ^ zvonika, drugi pa je poöen. Ne se pokaže pri vsaki najnovejši priliki Tako štajerski dež odbor izdal na deželne stroške, h katerim prispevajo tudi Slo venci in sicer celo tretjino prav pouöno knjigo n Škodlj srečni posestniki so bili zavarovani za male sta tudi dva prešiča in eno tele. s^ote Zgorela sadja ii plačno, vati po živinoreje u Nemška izdaja te knjige se deli brez slovensko pa morajo slovenski davkoplačevalci kupo K. Kaj ni to škandal prve Pametna misel. , vrste kobilic se je pojavilo v Do Gorica sprožila jako. pa-namreč ustanovila slovenska papirnica. se metno misel, naj bi se Žal da take zdrave misli ne najdejo odmeva. Mesto da Ogromno število bradži in sicer na dunavskih otokih. Zemljo pokrivajo trume kobilic in njihovih liöink na obsegu več sto hektarjev. Kobi- emancipirali, nas tuje trgovine industrije z ustanovi j an jem velikanska škoda ves dan in tudi trije polki vojakov so prišli lice so strašno požrešne in preti od njih Ljudje jih more kons društev silijo v še večjo odvisnost od tujega kapitala da pomagajo zatreti ta mrčes Cesar na Goriškem. Cesar je deputaciji goriškega Častno darilo generalu Kronjetu Rusij so dež zbora obljubil, da pride letos v Gorici proslavo nabrali 10 000 da se gotovilo prekrasno darilo bur 4001etnega združenja Goriško-Gradiščanske z Avstrijo skemu levu ujetemu generalu Kronjetu Darilo kaže Bura na Trgovsko in naslov zanimivi knjigi rici obrtno društvo za Goriško' ki je izšla v založbi društva v Go in obrt Pred njim stojita njegova žena in njen sin ter mu da konju jeta patrone. Vse delo srebra, porfirj ruskega emajla V tej knjigi je pojasnjena važnost trgovskega Darilo se pošlje na pariško razstavo nega stanu za gospodarski in politični razvoj Slovencev na Igralec poslanec Volilci okraja Ferma so po Goriškem in so razloženi načrti, po katerih . hoče trgovsko obrtno obrtnosti drštvo za Goriško delovati za povzdigo trgovine m Dvojna mera. Državni policijski urad v Gorici nudili najslavnejšemu laškemu igralcu Ermetu Novelliju mandat za parlament. Novelli je mandat odklonil. moderna. Vitkost in suhljatost nista debelost. Vse najboljše neki godbeni družbi prepovedal svirati v Gorici „kje dom : u mo)~, pesem pač pa dovoljuje da se svira ^ Slovence zasramujoča n Marameo", Demonstracije, v Trstu Debelost več moderni v Londonu nego samo občinstvo rabi Mitehellov način zadravlj zavodov, kjer suhce rede. „Pacijent ostati okolici več mora v takem zavodu do 10 tednov brez dela in skrbi Človek mora tam Povodom procesije sv. v fari sv. Jakoba v Trstu se je slovenski bratovščini ali čital ali Jesti mora obilno, največ močnate in mlečnate jedi dva tedna skoro vedno ležati, ne da bi govoril pisal sv. Cirila in Metoda cerkvi blagoslovljene tega so se primerili jeni proti župniku Hrovatinu silno razburjeni šiloma zabranilo udeležiti se s svojo v elektriziraj dokler se dobro hranjeno zastavo te procesije Vsled veliki škandali, ki so bili zlasti naper- Tržaški Slovenei so vsled tega Vrh tega ga pridno nasitajo m ne zredi. Automobil v Afriki. Neka francozka družba au-tomobilov je poslala že 42 motorskih voz v osrednjo Afriko, žna automobilna črta mej mestoma Busalaba »Poskusi vse, obdrži najboljše«. Vsakdo pozna m r je ustanovljena Bamaka Motorji bodo tu prevažali blago ljudi. Vožnj ! Ker sicer bi da so tolikim družinam še nepoznane pred ta oregovor, a kako redko se ravna po njem ne bilo mogoče. trajala po tej poti dozdaj en mesec trajala bode z au tomobilom tri dni Automobili so močni za 10 konj in pre nosti in vrline, katere daj kava, ako se primeša kavi Kathreiner-Kneippova sladna navadni bobovi kavi. Izkušnja je vozijo 15 fcm v eni uri. Tri ženske zgnječene ruski katedralki sv. dokazala v neštevilnih slučajih, da se more na ta način Andrej v Kronštatu nastala ob priliki neke cerkvene slav pripravljati najboljša, najizvrstnejša kava, ki ima izboren okus Nobena gospodinja naj se več ne nosti silna gnječa. Ker se je ljudst gnjelo cerkev, negled in ki pripomore k zdravju obotavlj na število, katero zamore cerkev obseči, so v tej gnječi vsled ako «čerih rodbinah gospodinjske blagajne Umrl je v štajerski deželni poslanec poskusila te najcenejše in že v stotiso-udomačene kave; stori naj to na korist svoje še notranjih poškodovanj tri ženske ostale mitve Prekop med severno in južno Afriko Vojni 1 na korist svojih domačih. Šmartnem pri Slovenjem Gradeu bivši zaslužni nadžupnik gosp. dr. Sue. parnik Scorpion prij»eljal v luko dencev Zjedinjenih držav in Kolumbije prekopa Isthma tukaj mesto pri Darien komisijo izve da študira vprašanje Panami. Prekop na tem Siran 242. Letnik LVni bil samo 60 dolg mestu na obeh straneh dve luki San Joseška v Tiho morje Razburjenje teren je ugodnejši ter sta kaledonska v darieoski zaliv in Loterijske srečke kam pelje ? Na Ogerskem v občini Kyöndö-Tarya se je imel imenovati učitelj, ker oblasti äiotele imenovati učiteljem osebo po volji in je druga oseba mesto, dreiala in razburjala aoper župnika kakor glavno osebo nuje učiteljem so menda katera ni bila vsim je hotela zasesti učiteljsko imenovanje, ter oinačila V Lincu dne 16. junija t. V Trstu dne 16. junija t. V Pragi dne 20. junija t. 87 9 11, 63. 52. 49, 28, 56, 75, 58, 27, 32, 34 zahteva da se prvega ime volja proti župniku stanovanju, preteč, marajo za učitelja osebo med ondotnim ljudstvom nastal upor in ne katerega so bili kar obkolili v njegovem da hočejo prestopiti v drugo vero, ker Tržne cene. v Ljubljani dne 22. junija 1900. Pšenica 8.20 ne rž K 6.80 h, ječmen jim ni všeč Župnik tolažil in mu dokazoval nepremišljenost tega čina ni nič itd ljudstvo a vse pomagalo. Konečno so prišli orožniki, katerim se ljudstvo uprlo s tako srditostjo 80 okoli 20 oseb ranili. 1 da so morali orožje rabiti in Zločinci. Te dni se je vršila sodniška razprava zoper celo družino. Oče mestu Eger na Ogerskem na smrt mati na doživotno ječo bil obsojen na leto in pol zapora. Zločin zet na 15 let ječe in hči deči: delo, ker je imel pokvarjeno levo roko XT u katerega so izvršili, je Dil sie- Nek Juri Papež iz vasi Bošto, nesposoben za kmetijsko bil sle- pisal nekemu Štefanu Kolmanu svoje posestvo za manovi obvezali Jurj IZ iste vasi. Za življenju potrebnem oskrbovati Papeža doživotno popolnoma so se Kol Z vsem trpelo so vsi skupaj sklenili Ker jim je to nekam predolgo Kolmanova hči zvabila do studenca iznebiti.se Papeža. Zato ga je na dnu vode neko posebno stvar m mu navidezno kazala sobnega Papeža prijeli Kolman tem položaj so nespo v studenec nanj težko kamenj , da se njegov zet in hči in ga vrgli bili gotovi Potem so postavili nad otvor pokrov in naložili Papež ušel in se rešil. Ko so da ne zadušil šli so po mrtvo truplo, položili ga v razžareno peč in ga sežgali do pepela. Na tak način so se nadejali zakriti svoj zločin, ali redarstvo vender prišlo na sled njihovemu zločinu in jih zaprlo ter peljalo pred sod nike kateri so jim odmerili primerno kazen rida Trpinčenje živali u (igra z biki) Doue blizu Pariza je cor- Napadovalci, „matadores", so bili''sila nespretni in niso mogli nikakor bika ubiti, ampak so ga vsled nespretnih udarcev le trpinčili. Ljudstvo je vsled tega bilo tako razburj da odločno protestiralo in nastopilo proti trpinčenju živali. Nek Šved Aquels je celo 3krat iz re- volverja proti matadoresom ustrelil in dva lahko ranil. rida se „Cor- morala potem zapreti. Ljudem pač ni treba zaha- razdražijo živce, ko se lahko zabavajo jati na take zabave drugod, primerno človeški naravi. Razstrel Lyddita. Na Angleškem v tovarni ddita" Eead Holliday & drug v Huddersfieldu se Ly. dni strašanski razstrel, kateri Eden zgodil tovarno popolnoma raznesel delavcev je koval ali gladil kos jekla, iz katerega skočila iskra in vnela malo mero lyddita. Delavec bi bil lahko ogenj pogasil, ker se malo lyddita, ako ni vkup stisnjen in zgnječen, ne razleti ampak vžge on pa je iz strahu pred eksplozicijo pobegnil in začel ves razburjen upiti na pomoč Drugi delavci in uradniki so brž zapustili tovarno in, da pre-preče Se večjo nesrečo, so seboj nesli kolikor so mogli lydita in drugih eksplozivnih materij. Zapalj gorel štorih lyddit pa je dalje in ogenj je čez nekaj časa bil razširjen po celih pro dokler dospel v dotiko z drugim lydditom za eksplozijo pripravljen in takrat so slišali in videli celo tovarniško zgradbo v zrak bil strašanski pok leteti Tovarna popolnoma uničena. Kar se ni ob razstrelu uničilo in razletelo to potem uničil požar ruševinah se je na vseh straneh poslopi proso 11 turfičica 6 80 K 6.50 > leča ajda K 9.30 h, 12 Vse cene veljajo za 50 kilogramov fižol priporoča Blasnik-ova tiskarna Ljubljani CD Razpošiljava sukna samo zasobnikom I En odrezek (gld 310 m dolg za- > > > > dostno za moško obleko stane samo I i > > 2-80 iz dobre 310 ^•80 7-50 870 10-50 12-40 fine ( r finejše angleške pristne ovčje volne 13-95 > grebenčeste En odrezek za črno salonsko obleko fl. 10 Blago za vrhnje sukne od 3 gld. 25 kr. meter in višje • leden v mičnih barvah 1 odrezek 6 gld 1 odrezek 9 gld. 95 kr peruvien in dosking, blago za državne in železniške uradnike in sodnijske talarje, najfinejše grebenčasto in še-vejot blago, kakor blago za finančne in žandarmerijske uniforme itd k razpošilja po tovarniških cenah kot in solidno dobro znana sukno-tovarniška zaloga Amhof v Brnu Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošlljatve po vzo reih Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ceneje dobi, ako se Tvrdka Kiesel-Amhof naravnost od nas naroči, kakor pa pri kupcih Brnu razpošilja vsako blago po pr vih tovarniških cenah brez prebitka katerega rabata (20) Odgovorni urednik: Avgust Pncihar Tisk in založba Blasnikori nasledniki