Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1*25 Din.
DELAVSKA
POLITIK
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Ljubljana VIL, Zadružni dom 269.
ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za 'državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malili oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1'— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 225 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 137.
V Ljubljani, sobota 21. avgusta 1926.
Leto I.
Pred jesenskim zasedanjem Zveze narodov. Zavedno mehiško ljudstvo podpira Callesa.
Bliža se jesensko zasedanje Zveze narodov. Evropska diplomacija se pripravlja na to mirovno zasedanje na svoj stari način: vstvarja na vseh koncih in krajih »posebne situacije-. in »gotova dejstva«, da bo zasedanje toliko bolj iskreno in uspešno . . ,
Zadnjič so slovesno zatrjevali, da bo jesensko zasedanje uredilo vsa najtežja sporna vprašanja; da bo zlasti tedaj Nemčija po vseh pravilih sprejeta v Zvezo narodov, kakor je bilo. to dogovorjeno v Locar-nu in kakor se je to i s strani Francije i s strani Anglije sto in stokrat proglasilo in zagotovilo.
Prošlo pomlad so se protivile sprejemu Nemčije nekatere evropske in južno ameriške države. In Anglija in Francija, ki v Zvezi narodov -v glavnem odlučujeta, sta bile navidezno zelo ogorčene, da se take in take države protivijo Nemčiji, nazadnje je pa vendar izgledalo, kakor da se zdi obema državama tudi tako prav, in da navsezadnje Nemčija tudi lahko počaka . . .
Nemčiji pa ni bilo lahko čakati. Kajti ni prijetno vladi, pa naj bo taka ali taka, če se mora vrniti iz zasedanja domov praznih rok in kot zavržen gost in to potem, ko je tolažila svoj narod s sigurnim vstopom v Zvezo evropskih držav ter poveličevala vse neštete blagodati tega vstopa za nemški narod in za nemško gospodarstvo. Nemškim re-vanžistom, ki so v bivši Viljemovi državi še vedno precej močni, je bil neuspeh Nemčije na zadnjem zasedanju zelo dobrodošel povod za raz-plamtenje svoje protiagitacije in pro-slavljenje svoje edino, odrešujoče vojnorevanžne politike. Ni bilo torej lahko tedanji nemški vladi, ki se je rešila le za ceno težkih kriz. In sicer rešila se je s tem, da je znova zagotavljala nemškemu narodu, da bo jeseni vprašanje nemškega vstopa v Zvezo narodov definitivno rešeno. Nekateri pojavi v mednarodni politiki pa kažejo, da so nekatere tajne sile spet pridno na delu, da prekrižajo tudi jeseni račune tistim, ki so za povoljno likvidacijo nemškega problema in za sprejem Nemčije v mednarodni Zvezin zbor. Španija in Italija sta n. pr. prav te dni sklenile posebno pogodbo: in Španija zahteva sedaj, da se ji prizna poseben sedež v Zvezinem svetu, isto zahteva menda tudi Brazilija, a za poseben sedež se poteguje tudi Poljska. 1 oliko sedežev pa v Zvezinem svetu ni, in če bo hotelo jesensko zasedanje vsem zadovoljiti, bo moralo kratkomalo podvojiti število sedežev v glavnem svetu. Ker je treba vendar tudi Nemčiji, ki ni ravno najmanjša država v Evropi, priznati vse pravice, in ji torej dodeliti tudi poseben sedež in glasu S to pro-pozicijo pa nekatere večje in manjše države nikakor ne soglašajo, in se zato močno trudijo, da še bolj skalijo že itak motne mednarodne vode. Če torej uvažujemo vse to, pridemo do sklepa, da se to jesensko zasedanje vrši pod še bolj neugodnimi okončinami in ob še bolj sovražnim razpoloženjem, nego pomladansko zasedanje, in cla bo pravi čudež, če se vplemodrim našim diplomatom posreči, pritegniti Nemčijo v Zvezo narodov ter potolažiti obenem vse tiste članice, ki Nemčije ne marajo.
Ali je Francija res za pomirjenje z Nemčijo? Ali je Anglija za Nemcem prijazno politiko iz prepričanja,
ali pa le iz njene stare navade, da izigra zdaj to, zdaj ono državo proti Franciji? In kaj vse hočejo in v kateri službi so vse one neštete države in državice, neizvzemši Jugoslavije, ki so za ali proti sprejetju Nemčije? Razmerje med posameznimi državami je danes še bolj negotovo in nejasno nego v prvih povojnih letih, ko je posamezne države družila skupna vojna. Danes vemo o vsem tem pozitivnega le toliko, da je čedno število držav, ki dolgujejo prav bajno okrogle vsote Franciji (med temi je tudi naša država), da je zopet kup drugih držav, ki dolgujejo milijarde Angliji, in da so končno nato vse evropske države brez razlike močno zadolžene pri Ameriki, ki tirja in tirja svoje dolgove in noče popustiti niti beliča, ker smatra, da je bila tudi zadnja vojna predvsem veliko kapitalistično podjetje, katerega stroške morajo sedaj ude;-ležniki tudi pošteno plačati. In vemo nadalje tudi, da je nekaj držav, ki bi prav rade videle, da bi še to senco Wilsonove Zveze narodov čimprej vrag vzel, da bi mogle začeti po svoji mili volji zaokroževati svoje državne meje itd. In če k vsemu temu omenimo še ljubosumnost, ki vlada med velesilami radi kolonij, pa imamo približno pred očmi vse sedanje probleme in težave ter vse divne strani sedanjega mednarodnega soglasja in mednarodne res »mirovne« in »pravične« politike zmagujočih in poraženih držav.
Kaj tedaj, če se tudi jesensko zasedanje zaključi brez uspeha? Saj ne izgleda to prav nič neverjetno, če uvažujemo vse one momente, ki smo jih pravkar našteli in ki kažejo, da smo od pravega miru in soglasja bolj daleč, kakor pa od kake: morebitne nove vojne. Kaj, če se Nemčija tudi jeseni ne sprejme v Zvezdi narodov? Ali bo nemški demokraciji še mogoče obdržati premoč nad nacionalno razbrzdanim delom svojega prebivalstva? Ali bo Nemčiji mogoče čakati in moledovati še vedno za svoj sprejem v zbor ostalih držav? Ali ni v tem slučaju mnogo bolj verjetno, da se Nemčija ne bo več pojavila na nobenem zasedanju Zveze; da se bo i ona poprijela vojne politike in ž njo vred vse ostale države in da pride potemtakem prej ali slej do novega krvavega obračunavanja na vsej evropski celini?
Današnji položaj Evrope je tak, da moramo samo želeti, da se odno-šaji med posameznimi državami končno kakorkoli urede, kajti napetost med posameznimi državami, in tudi med posameznimi kontinenti je taka, da je nevarnost nove vojne prav velika. Že sam spor z Bolgarijo nam dovolj priča o nesigurnosti na Balkanu; a takih in enakih in še hujših sporov in problemov je v Evropi in po svetu dosti. Želeti moramo to že v interesu razvoja in konsolidacije mednarodnega delavskega gibanja in mednarodnega gospodarstva, vendar smo pa po vseh dosedanjih izkušnjah vse prej kot prepričani, da do pomirjenja tudi v resnici pride, kajti prokletstvo kapitalističnih režimov je, da ne morejo in ne znajo voditi trajne res demokratske in mirovne politike, da se vedno in vedno vračajo k načelu sile, povzročiteljice vojn in polomov. Zato je toliko bolj potrebno, da se vsaj delavstvo bolj in bolj združuje iii jača, da reši sebe in da reši svetovni mir, napredek in blagostanje.
Ameriška »Prosveta« piše:
Nekateri dnevniki, ki zastopajo privatne kapitalistične interese v Mehiki, ki bi se seveda morali reševati po željah kapitalistov, pa se ne rešujejo, ker mehiški predsednik Calles strogo izvaja ustavo in postave, so napovedovali strašne reči. In kaj se je zgodilo?
Te strašne reči so izostale! O kakšni revoluciij ni bilo ne duha ne sluha. Pač pa je korakalo več ko sto tisoč delavcev, ki so pozdravljali predsednika Callesa, v redu po mehiških ulicah. Ta pohod organiziranih delavcev je bila zaupnica mehiški administraciji, ki strogo in dosledno izvaja mehiško ustavo. Ako pomislimo, da je bilo med korakajočimi delavci 95 odstotkov katoličanov, tedaj je s to demonstracijo izražena popolna zaupnica vladi in upravi in poraz za politikujočo rimsko cerkev.
Politikujoča rimska cerkev je pričakovala, da se delavci ne bodo udeležili pohoda in da. bodo protestirali proti odredbam mehiške vlade, ki so bile izdane strogo v smislu ustave in zakonov.
Mehiško delavstvo je dobro razumelo, da nima Rim v posvetnih zadevali nič ukazovati v Mehiki in nastopilo je v masi, ko je bilo treba pokazati javno, na kateri strani je delavstvo: ali je za mehiško ustavo in postave ali je za rimsko politikujočo cerkev. To dokazuje, da je mehiško delavstvo sijajno prestalo preizkušnjo in pokazalo, da ni fanatično, ampak da prav dobro razume položaj in zakaj se politikujoča rimska cerkev bojuje.
Standarde z napisi, ki so jih nosili delavci v pohodu, so jasno govorile, kako delavci čutijo in mislijo. Pohod se je izvršil v največjem redu in pred spomenikom Benita Jaureza- so se ustavili delavski bataljoni in poslušali številne govornike. Ta vzoren red pri protiklerikalni demonstraciji, kajti pohod ni bil protiverskega značaja, ampak je bil le protiklerikalnega, je najjasnejši dokaz, da se je mehiško-delavstvo rešilo klerikalnih verig in je pričelo misliti brez duševnih jerobov. »Proč s sužnostjo vesti« in »Mi nismo, sužnji Rima« sta se glasila napisa na standardah, sta priča, da mehiško delavstvo ne bo dovolilo, da ukazuje Rim, kako naj mehiško delavstvo misli in skrbi za svoje blagostanje na tem svetu.
Ako bi se bile delavske mase v Mehiki dvignile proti Callesu in nje-
Hunlcllska eksplozijo na Ogrskem.
Senzacijo tvori že več dni velika eksplozija v Manfred Weissovih tovarnah na donavskem otoku Csepel. Te tovarne so med vojno producirale ogromne množine municije in razstrelil, mirovne pogodbe so pa to produkcijo prepovedale in izdelovati bi se morale — konzerve. Kake »konzerve« je dal izdelovati ogrski režim, sc je pa videlo sedaj pri eksploziji! Hiše, 14 km oddaljene od fabrike, so bile porušene, mnogoštevilne človeške žrtve pa skrbno prikriva vlada. Preiskovalne komisije dajejo nejasne odgovore. Najbrž so fabricirali kako posebno morimo sredstvo, a nerodno, — kakor tudi franke — da se je vnelo. Govori se tudi o atentatu, da bo režim imel
govi vladi, kar pomeni toliko, kot proti ustavi in obstoječim zakoaom, tedaj bi klerikalni listi pisali, da je bil to prst božji. Zgodilo se je pa narobe in prepričani smo, da klerikalni listi ne bodo pisali, da je bil to ljudski prst proti politikujoči rimski cerkvi, ki hoče za vsako ceno obdržati delovno ljudstvo v srednjeveški duševni temi, da. verjame v čudeže, čarovnice, vodomce in druge pravljice in legende, ki nimajo z realnim življenjem nobenega stika in so v protislovju s pravo vedo in znanostjo. Delavstvo je spoznalo, da je politikujoča rimska cerkev naj-večjL podpornik kapitalističnega izkoriščanja delavcev. $e nikdar ni rimska politikujoča cerkev resno nastopila proti izkoriščanju delavskih mas, ampak tolažila je delavce, da bodo za svoje muke, trpljenje, revščino in bedo prejeli svoje plačilo onkraj groba. Mi vidimo, kaj se dogaja v Italiji. Podaljšali so delovni čas in znižali delavcem mezdo, politikujoča cerkev pa se ni ganila in obsodila to početje. Okrog trideset let je vladal v Mehiki diktator in krvolok Diaz in tlačil in pestil mehiško delovno ljudstvo. In ves ta čas se ni rimska politikujoča cerkev ganila, da reši mehiško ljudstvo tega tlačitelja. Da, rimska politikujoča cerkev je storila nekaj! Pa kaj? Podpirala je Diaza in vsakega proti-revolucijonarja, ki je hotel ukleniti mehiško ljudstvo zopet v Diazove razmere. Diazov režim je bil za rimsko politikujočo cerkev idealen, kajti ta režim je tiščal mehiške delavske mase k tlom in skrbel, da so bile cerkve polne in darovi za rimsko politikujočo cerkev obilni.
Zdaj prihajajo novi časi. V mehiškem ljudstvu se je izvršil duševni preporod in rimska politikujoča cerkev je spoznala, da ji posvetna oblast noče več služiti za zaveznico in podpornico. In da uklone mehiško posvetno oblast, se je rimska politikujoča cerkev poslužila srednjeveškega sredstva, da ukroti mehiško posvetno oblast, da se skesano vrne v naročje rimske politikujo-če cerkve in prosi odpuščanja, kot je to storil Friderik Rdečebradec, ko je šel v Kanoso in je tam v snegu stal pred gradom, v katerem se je zabaval papež Aleksander.
Sedanji papež tudi lahko prekolne Callesa in njegovo upravo, toda čakal bo zaman, da pride Calles z njegovo vlado v Kanoso. in poljubi papežu čevelj.
nove pretveze za preganjanje svojih nasprotnikov.	_____________
zopet letalsko nešteta v Novem Sada.
Te dni se je ubil poročnik Popovič radi nekega defekta v letalu. — Za letalske nesreče v Novem Sadu bi se lahko izdala že prav obsežna »Verlustlista«. So države, ki med vso vojno niso izgubile toliko pilotov, kot jih je padlo okrog Novega Sada sedaj v mirni dobi. Tem siromakom ni niti naklonjena militaristična bajka »polja časti in slave«. — Ob tolikih nesrečah je treba vprašati: Kakšne aero-plane imamo? Ali razne nabavne komisije mislijo samo na svoje provizije in dnevnice? Ali so sploh sposobne, presoditi tudi kakovost kupljenega
Zborovanje socialistične Internacionale.
Izvrševalni odbor socialistične delavske Internacionale bo imel koncem meseca avgusta v Curihu svojo sejo. — Obravnavala bo predvsem vprašanje uresničenja osemurnega delovnika. Boj za osemurnik je olajšan s tem, da je Belgija že ratifici,-rala washingtonske konvencije (Jugoslavija jih je šele predložila narodni skupščini). Izvrševalni odbor se bo torej v prvi vrsti posvetoval o načinu nadaljnega čim energičnejše-ga boja za socialnopolitično zakonodajo. Seja se bo vršila tik pred zasedanjem Zveze narodov ter se bo bavila tudi s problemi, ki jih obravnava Zveza narodov, zlasti pa bo precizirala stališče delavskega razreda k Zvezi narodov sploh. Bavila se bo poleg tega s političnimi vprašanji raznih dežel, kakor tudi z or-ganizatoričnimi, zlasti z vprašanjem ženskega mednarodnega odbora.
Seja se bo pričela v soboto, dne 28. t. m.; še pred to sejo, in sicer 26. avg., se bo sestala komisija za mednarodno razoroženje, dne 27. bo pa seja eksekutivnega urada. Ob tej priliki bosta tudi zborovali komisiji za vprašanja kolonialne politike in narodnih manjšin.
Španija zahtevo Tanter.
Španski diktator Primo de Rivera je izjavil, da zahteva Španija Tanger, ki je bil s pogodbo 1. 1906 internacionaliziran pod svojo »protekcijo«.
Tanger je baje zarotniško ognjišče in prijateljske sile naj priznajo ter podprejo španske namene, da se prepreči drugi Maroko. Španija je pripravljena za Tanger dati svoje stalno mesto v svetu Zveze narodov. Izjave španskega diktatorja vabijo Francijo, odbijajo pa Anglijo,
Proti foilzmu no Čeflrcm.
Za generala Gajdo, ki je bil odstranjen vsled svojih fašističnih naklepov, so razvili njegovi prijatelji in razni neodgovorni elementi obširno agitacijo tudi v vojski. Socialistični listi opozarjajo te rovarje, naj se ne igrajo z ognjem. Socialisti so doslej marsikaj mirno gledali, če se jih bo pa izzivalo, bodo pa začeli s svojo agitacijo po kasarnah in med vojaškimi obvezniki.
Redukcijo policijskih noredb v nemil)!.
Upravno in javno življenje v Nemčiji trpi vsled silne množine in navlake najrazličnejših policijskih naredb in predpisov, ki si po običaju pogo-
stoma prav drastično nasprotujejo. Socialisti že od nekdaj energično zahtevajo, naj se pomede s to navlako. Okroglo en milijon policijskih naredb je treba odpraviti! Nekaj policijskih naredb res izumre, tiho se spregledajo in tako praktično razveljavijo. Druge naredbe pa morajo razveljavljati sodišča. Do leta 1924 so sodišča 320 naredb razveljavila. Nekatere od teh naredb so bile Stare po — 100 let..
Sedaj se pripravlja poseben zakon in do njegovega izvajanja bodo vse policijske naredbe neveljavne.
Tezenskim volllcem!
V nedeljo, dne 22. avgusta bodo volilci tezenske občine imeli zopet priliko odločati o tem, komu bodo poverili vodstvo občine, komu bodo izrekli svoje zaupanje. Kakor pri vsakih volitvah, tako bodo imeli volilci tudi pri tej priliki izbirati med nič manj kot šestimi listami, nič manj kot šest skrinjic bo postavljenih v volilnem lokalu. A vendar je odločitev lahka. Šest list je, v resnici sta pa samo dve: ena delavska, malih obrtnikov in malih kmetov, iz vseh drugih pet pa bi lahko napravili eno listo, listo posedujočih. Ponujajo se fašisti, delavci in vsi, ki ste za demokracijo, mislite na grozovitosti fašizma, mislite na umorjenega Fakina. Med njimi in nami leži njegovo mrtvo truplo. Vabijo vas oni, ki pravijo, da je mogoče s krščansko ljubeznijo rešiti svet, danes, ko vsak ve, da je krščanska ljubezen samo na koncu jezika in da kakor od nacionalizma, tako tudi od krščanske ljubezni umira milijone delavcev gladu in pomanjkanja. Vsi oni pa, ki vedo, da je treba preobraziti svet, da je treba današnji družabni red spremeniti, a to so vsi, ki žive od dela svojih rok in od svojega duševnega ustvarjanja, bodo volili svoje lastne zastopnike,
volili bomo v 5. skrinjico, ki nosi listo naših kandidatov, a ti so: Kandidati-odborniki: Stropnik Franc, železničar, Tezno 34; Felič Ivan, železničar, Tezno 88; Vitez Jožef, kurjač, Tezno 83; Žerjav Karl, galvani-zer, Tezno 123; Krajnc Ivan, delavec, Tezno 108; Seiffid Marko, kovač, Tezno 109; Bregant Valentin, delavec, Tezno 1; Ornik Franc, železničar, Tezno 3; Kukec Avgust, ključavničar, Tezno 47. — Kandidati-namestniki: Viher Ivan, železničar, Tezno 34; Šmigoc Štefan, delavec, Tezno 11; Šprah Franjo, delavec, Tezno 1; Frangeš Anton, delavec, Tezno 51. — Varuh skrinjice: Vitez Jožef; namestnik: Stropnik Franc.
Vsi do zadnjega na volišče, a vsi volimo
v 5. skrinjico delovnega ljudstva!
Občinska uprava bo v naših rokah, ker tvorimo večino v občini!
Dnevne novice.
Občinske volitve v Srbiji so povzročile Uzunovičevi vladi marsikatero težko skrb, in po neugodnem rezultatu Volitev zlasti v večjih centrih Srbije so jugoslovanski dnevniki pisali znova o vseh mogočih krizah, ki pretresajo vlado, govorili so celo o spremembi režima, itd. Po vsem tem, kar smo čuli te dni iz ust samega predsednika vlade, pa izhaja, da si vlada ne dela težkih skrbi zaradi volilnega neuspeha v Srbiji in da je pripravljena nadaljevati svojo dosedanjo politiko vse do Pašičevega povratka — če ga kedaj in kakorkoli doživimo. Uzunovič pravi, da je vse prav in v redu, da so radikali na konju in da je vladi vseeno, ali je Radiču vladna politika prav ali ne. Iz tega torej lahko sklepamo, da z izpre-membo režima ne bo še dolgo nič, odnosno vsaj dotlej nič, dokler ne bodo vladne stranke doživele svoj poraz tudi v ostalih pokrajinah. Sedanjemu režimu bo šele tedaj konec, ko bo ljudska nezadovoljnost po vsej državi prisilila sedanji režim h kapitulaciji.
Laza Markovič in Štefan Radič spet prijatelja. Zadnjič je Laza Markovič na javnem shodu javno obračunal s Štefanom Radičem. Kar je povedal o njem, ‘je bilo samo slabo in grdo, tako slabo in grdo, da ako bi v kaki drugi državi govoril o javnem delavcu tako, kakor je Laza, bi se moralo iz tega izcimiti nebroj dvobojev in tožb. Bbže, kaj je vse Laza povedal o »brbljavem in strahopetnem Radiču«! No, in kaj je bilo? Nič ni bilo! Ves ta rožni venec najrazličnejših krvavih psovk in očitanj je molil Laza še pred par dnevi, no, sedaj pa javljajo uradni režimovski listi, da pojde Štefan Radič v Ženevo in da pojde ž njim tudi Laza Markovič! Tu imate tisti, ki mislite, da je treba v politiki doslednosti in resnosti! Včeraj sovražnika, danes prijatelja, včeraj brblja in strahopetec, danes polnovredni član skupne delegacije na skupne državne stroške . . .
Belgrajsko občino so prevzeli Da-vidovičevi demokrati, ki so pri zadnjih občinskih volitvah dosegli relativno večino glasov. Predaja se je izvršila dokaj burno. Radikali so trdili, da je večina njihova, itd. Pa ni nič pomagalo. Pri glasovanju so imeli demokrati, katerim pripada po radikalnem občinskem volilnem redu nad polovico glasov, večino, in izvolili so si svoje občinsko predsedstvo. Sedaj se radikali tolažijo z nado, da bo vlada volitve razveljavila in razpisala nove po novem občinskem redu.
Volitve v Trgovsko zbornico razburjajo naše skrbne meščanske stranke, ki bi rade zavladale vsaka zase v tej gospodarski organizaciji. Zlasti borba med klerikalci in demokrati je
zelo ljuta. Vmes se veselo prepirajo med ..seboj tudi manjše skupine in frakcije. Zlasti desidentski ljubljanski demokrati z Jelačinom na čelu bijejo krvavi boj na marsikatero plat in s pomočjo marsikatere politične družbe in družbice, da ugonobe obsovra-žene samostojne demokrate, ki streljajo kakor navadno, z najtežjimi* ki pa nič ne zaležejo. Če bog da, bo tudi te ljute borbe konec. Še najbolj prijetno bi nam bilo, ako bi v tej borbi ne zmagali ne klerikalci ne samostojni demokrati. Klerikalci so se menda s to poslednjo možnostjo že-spopri-jaznili.
Kedaj bo potrjen naš trboveljski župan? Dosti smo že pisali o tej stvari, pa so na Bleiweisovi cesti menda gluhi ali pa ne znajo čitati, kajti sicer bi morali vendar že potrditi našega župana, ali pa povedati, zakaj tega ne marajo. Pri resnih stvareh se nam dopade tudi resno postopanje. Zadnjič so rekli, da bo potrditev razglašena v 24 urah, pa je od takrat preteklo že nekaj tednov. Radič je Baltiča napadel, seveda ne zaradi trboveljske afere, in že so začeli nekateri listi pisati o morebitnih spremembah na Bleiweisovi cesti. Trboveljske zadeve, ki bi morala vznemiriti vsako pošteno, demokratično in za zakonitost vneto stranko, pa nihče ne omenja, klerikalci najmanj, dasi vedo, v čem je stvar. V Trbovljah so zmagali socialisti, pa je klerikalcem tudi prav, če se našega župana ne potrdi. Zahtevamo, da se stvar končno uredi, in zahtevamo tudi, da se nam končno pove, kaj je z obljubljeno preiskavo o nasiljih na Jesenicah ob priliki majniške proslave. Če se to ne zgodi, bomo načeli tudi mi poglavje, kdo in kakšen bo veliki župan. Potrdite trboveljsko izvolitev, ali pa povejte, zakaj vam ni socialistična občina všeč!
Kdo je poskrbel za dr. Jegličev »Bomb Squad«? Čikaški »Hrvatski Glasnik« piše, da je za policijsko spremstvo ljubljanskemu škofu Jegliču ob njegovem prihodu v New York odgovoren newyorški slovenski župnik. Župnik je videl sijajne sprejeme s policijo na čelu, ki so jih imeli razni kardinali, pa je hotel, da se tudi ob prihodu Jegliča zbobna ves oficijelni New York na noge. Ker pa ni vedel, kako naj to doseže, je enostavno obvestil policijo, naj poskrbi za »dostojno spremstvo« jugoslovanske delegacije. Policija pa je narobe razumela. Slišala je nekaj da je Jugoslavija na Balkanu in da je Balkan dežela bomb in pištol, torej je sklepala, da imeti opravka z »balkanskimi romarji« pomeni opravek z bombami. Pa je hitro poslala »bomb squad« (bombna policijska četa) v pristanišče za sprejem škofov iz Jugoslavije. Omenjeni list se radi tega
Jack London:
Železna peta.
(Socijalni roman. Prevel I. V.)
58
(Dalje.)
In končno se ni bilo pri tej ogromni akciji ničesar bati. Ker, ako je vsak krivec in vsi, se ne more nikogar kaznovati.
Združene države so bile paralizirane. Nikdo ni znaj, kaj se dogaja. Ni bilo časopisov, nobenih pisem, nobenih brzojavk. Vsaka občina je bila tako popolno odrezana od druge, kakor da je med njimi ležalo desettisoč milj pragozdov. Tako je pretekel teden.
V San Frančiško nismo zvedeli ničesar, kaj se godi tam v Baitt, v Oaklandu ali Barkeleyu. Vtis na čustva je bil groztiičav, porazen. Bilo je, kakor da je umrlo veliko kosmičilo bitje. Utrip žil države je zastal. Narod je bil v resnici, kakor mrtev. Ni se slišalo drdranje vozov, nobenega žvižga tovarniških siren, nobenega električnega šumenja v zraku, nobene cestne železnice, nobenega vpitja raznašalcev časopisov — ničesar; samo tuintam so se videli ljudje, ki so, sami potlačeni in kakor brez življenja vsled tišine, korakali mimo, kakor duhovi.
In v tistem tednu tišine je bila oligarhiji dana lekcija. In dobro se jo je naučila. Generalna stavka je bilo svarilo. To se ne sme več pripetiti. Oligarhija bo poskrbela za to.
Kakor je bilo že v naprej dogovorjeno, so se vrnili h koncu tedna telegrafisti Nemčije in Združenih držav na svoja mesta. Socijalistični voditelji obeh držav so potom njih dostavili vladarjem
svoj ultimatum. Vojna napoved se mora preklicati, ali pa se bo nadaljevala generalna stavka. Kmalu nato je prišlo do sporazuma. Vojna napoved je bila preklicana in ljudje obeh držav so se podali na delo.
Ta obnovitev miru je ustvarila mero med Nemčijo in Združenimi državami. V resnici je pa bila to zveza med Kajzerjem in oligarhijo, da bi zadela združeno svojega skupnega sovražnika, revolucionarni proletarijat obeh držav. In to zvezo je oligarhija potem tako sramotno prelomila, ko so se nemški socijalisti vzdignili in najvišjega vojskovodjo vrgli s prestola,. To je bilo tisto, za čemur je stremela oligarhjia — progon svojega velikega tekmeca s svetovnega trga. Ako bo nemški kajzer enkrat odstranjen in se bo upeljalo socijalistično gospodstvo, ne bo mogla Nemčija več izvažati nobenih preostankov. Ker pri resničnem ustroju socialistične države mora Nemčija porabiti vse, kar producira.^ Seveda bo zamenjavala gotove izdelke za takšne, katerih sama ne producira; ali ta zamenjava izdelkov bi bila temeljito drugačna, nego prej pri kapitalističnem načinu gospodarstva.
»Stavim, da bo oligarhija za svojo izdajo nad nemškim kajzerjem našla opravičilo,« reče Ernst, ko je zvedel o tem. »Kakor po navadi, bo oligarhija verjela da je delala prav.«
In res 1 digarhija je opravičila svoje izdajstvo javno s trditvijo, da, je imela pred očmi blagor amerikanskega ljudstva, za interese katerega skrbi vedno z vso ljubeznijo. Iztisnila je iz Svetovnega trga svojega osovraženega tekmeca In sedaj lahko Združene države prodajajo svoje preostanke tja.
»In najstrašnejši nezmisel pri vsem tem je ta, da smo tako brez moči in si moramo pustiti naše interese zastopati od takih idijotov,« pripomni Ernst. »Pripomogli so nam, da lahko več Izvažamo-, kar pomeni, da smo v notranjosti prisiljeni manje porabljati.«
14. Začetek konca.
Kako se bodo vršile stvari, je Ernst jasno sprevidel januarja 1913. Ali svojih sovoditeljev ni mogel pripraviti do tega, da bi delili z njim njegov vzgled, ki si ga je ustvaril glede železne pete. Bili so preveč zaupljivi. Dogodki so drveli prehitro k svojemu vrhuncu. Nastala je svetovna kriza. Amerikanska oligarhija je bila dejansko v posesti svetovnega trga, tako da je cela vrsta držav z neporabljenimi in neprodanimi produkti bila prosto iztisnjena s trga. Tem državam m preostajalo ničesar drugega, nego preosnovanje. Niso mogle nadaljevati s produkcijo preostankov, t. j. eksportnih dobrin. Kapitalistični sistem teh držav se je zrušil brez upa na rešitev.
Reorganizacija teh držav je zavzela revolu-cijonarne oblike. Bila je doba zmed m nasilja. Povsod se je rušil državni red in vladni sistemi. Razen v dveh ali treh državah, so se povsod veleposestniki borili, ogorčeno boril- za svojo dosedanjo posest. Ali oblast jim je bila vzeta in izvrševal jo je boreči se proletarijat. Končno se je uresničil klasičen izrek Karla Marxa:
»Privatni svojini je zazvonil mrtvaški zvon. Razlaščevalci bodo satni razlaščeni.«
Dalje prihodnjič.
fflržite se staremu/uide
in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni
Pravifranckov kavni pridatek
^ Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus.
Tudi k žihj spada neobhodno Pravi Franck.
huduje na župnika in ga imenuje »greenhorna«, ki je naredil nepotrebno sramoto Jugoslovanom v
Ameriki.	,............ TT,
Protestni shod v Ljubljani. Udru-ženje vojnih invalidov sklicuje za nedeljo, dne 22. avgusta ob 9. uri dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani radi neupoštevanja invalidskih pravic in redukcije zavodov. Vabijo se vsi vojni invalidi in vdove iz bližnjih krajev ter vse organizacije in društva da se shoda v polnem številu udeleže.
Znižan prispevek za Delavsko zbornico. Minister socialne politike je ob priliki potrditve proračuna Delavske zbornice odredil, da smejo znašati od 1. avgusta naprej prispevki za Del. zbornico samo 0.3 odstotkov in ne 0.5 kot doslej. S tem so dohodki Del. zbornice za okroglo milijon dinarjev zmanjšani. Čim dobi Osrednji urad za zavarov. delavcev tozadevne izvršilne določbe od ministrstva, se bo tildi od delavcev pobiral znižani prispevek.
Ponesrečenemu kurjaču so odrezali nogo. V petek so kurjaču Ram-, ftelju iz Nove Vasi pri Mariboru, očetu 5 otrok amputirali desno nogo, ki si jo je zlomil ob priliki železniške nesreče pri Lazah.
Samostojno demokratski »Gal-genhumor«. Občinske volitve v Srbiji so izšle, kakor smo poročali. Teh volitev so se udeležili tudi samostojni demokrati, kar je drugače sa-moobsebi umevno. Razumljivo je tudi, da so pri teh volitvah temeljito pogoreli. Pa ne na celi črti. Po poročilih »Jutra« od srede so nekje vendar le »zmagali« in sicer v Dalju, kjer so tudi vložili listo. Pa glejte smolo! Na listi sta bila izvoljena po dva odbornika od HSS in HFSS in ker je oficijelno samostojno demokratsko poročilo gotovo izpustilo nekaj črk iz jugoslovanske strankarske abecede, je od te »zmage« gotovo ostal le zmagonosni telegram, ki so ga iz Dolja poslali Pribičeviču v Vickv, kjer si gospod Tozo zdravi bolne in utrujene kosti, ki si jih je pokvaril na 101 in še več shodih, ki jih je priredil zadnje mesece v celi državi. Še ena turneja shodov, pa bo samostojno demokratska stranka, — oziroma Tozo in slovenski Gregor — absolutno samostojna.
Deložiranci v Ljubljani. V Ljubljani se kažejo posledice naše stanovanjske zakonodaje v najstrašnejši obliki. Sodišča deložirajo stranke, ne da bi se brigala dalje za njihovo usodo. Tako je nastala na trgu pred cerkvijo sv. Petra že cela kolonija delo-žiranih rodbin. Tajnik Delavske zbornice je to kolonijo obiskal in podaja o njej javnosti tele podatke: V celoti je na trgu 7 rodbin. Deložiranci so pokrili svoje pohištvo zasilno s plahtami deskami in drugimi pripomočki,
ki pa jih niso mogli ubraniti ob vedno deževnem vremenu niti pred dežjem. Ponoči prihajajo v šotore celi roji podtfan iz neurejenih kanalov ob strugi Ljubljanice. Kuhajo deložiranci v štedilnikih na prostem. Deložiranec J. P. je po poklicu delavec na progovni sekciji bivše Južne železnice. Iz Dredloženega plačilnega listka je razvidno, da zasluži po Din 3.50 na uro in da je znašal po odbitku bolniške blagajne, davka in drugih pristojbin njegov mesečni zaslužek Din 606. Pri tem ima vzdrževati ženo in dva otroka v starosti 1 in 1 in pol leta. Prej je stanoval v Bohoričevi ulici. Stanovanje mu je bilo odpovedano, ker ga je zahtevala hišna gospodinja zase. Na stanovanje v novi hiši ne more misliti, ker bi moral dati tudi za najskromnejše stanovanje v novi hiši celo svojo mesečno plačo. — Deložiranec V. K. je zaposlen tudi kot delavec na železnici. Vzdržuje ženo in 19 mesecev starega otroka. Zasluži 700 Din. Predno je bil deložiran je stanoval v novi hiši v Zeleni jami v sobi s sounorabo kuhinje. Iz tega stanovanja pa je moral iti, ker so mu zvišali najemnino na 350 Din, ki je s svojo plačo ni več zmogel. — Deložiranec I. Č. je zaposlen v kartonažni tovarni Bonač in zasluži na mesec po 700 D. Otrok nima. Prej je stanoval z ženo pri bratu, ki na mu je stanovanje odpovedal. Deložiranec L. K. je čevljarski pomočnik. Iz stanovanja je moral iti, ker je bila hiša, v kateri je prej stanoval prodana. Tudi on ima nedo-letne otroke, žena pa mu je pred porodom. — Deložiranec A. V. je delavec na pokopališču. Zasluži na mesec 1000 Din. Ima več nedoletnih o-trok v starosti 2 mesecev do 5 let. Iz prejšnjega stanovanja je moral iti, ker ni zmogel najemnine v novi hiši. — Deložiranec A. T. je poštni služitelj. Prej je stanoval kot podnajemnik v Bohoričevi ulici. Iz stanovanja je moral, ker je bilo najemniku stanovanje odoovedano. Sedmi deložiranec, ki ima tudi veččlansko rodbino z otroci ni podal nobenih podatkov z motivacijo, da se boji, da bi moglo spraviti to še ob službo. Ti podatki so podani javnosti z namenom, da se zgane in pomaga iskati rešitev in pota, da se spravijo deložirane rodbine pod stre-
mrnmm
J«. «>■ »e preprtčtte, da edei par nogavic s žigom la znamki tfi&o, modra ali slato)
»taja kakor IHrj« p«! dragfli Dobivajo at v prodajalki
ho in da podpre iniciative, ki jih tozadevno od kompetentnih oblasti pričakujemo zlasti, ker gremo nasproti jeseni, ko ne bo mogoče prebivati na prostem.
Iz delavskega sveta.
Matteottijev spomenik v Argen-tiniji. Argentinski socialisti so postavili italijanskemu socialistu Matte-ottiju, ki so ga umorili fašistični zavratni morilci, ko je bil na potu v italijanski parlament, spomenik. Spomenik je relief iz hrona, ki ga je izvršil italijanski socialist Zirardini. Na spomeniku se vidi Matteottija v pozi govornika.
Letno zborovanje nemških socialistov v- Poljski. Nemški socialisti na Poljskem so imeli svoj kongres v Lod-zu. Kongresu je predsedoval sodrug Zerbe, član sejma (poljskega parlamenta). Nemški socialisti podpirajo zahtevo ža zgodnje sklicanje parlamenta in odreditev volitev v parlament. Oni soglašajo s skupnim sodelovanjem nemških, poljskih in židovskih socialistov na Poljskem. Kongres je zahteval, da izvoljenim občinskim zastopom podeli več pravice in razširi njih delokrog. Dalje je kongres naglasil staro zahtevo nemških socialistov za popolno avtonomjo narodne kulture glede pouka in avtonomno upravo za nemško manjšino, ki naj bo javna in legalno priznana.. V razpravi se je izrazila splošna nezadovoljnost s Pilsudskijevim državnem preobratom. Popolno združenje z nemškimi socialisti v Vzhodni Šle-ziji še ni doseženo, toda socialistični zastopniki iz Vzhodne Šlezije so na-glašali, da se to kmalu zgodi. Združenje nemške socialistične delavske stranke z delavsko in socialistično internacionalo je bilo potrjeno.
Fordova tvrdka izdeluje nova letala. Najnovejši izdelek Fordovih tovarn je »babyplane«, kateri je na ogled obiskovalcem Fordovih tovarn. To letalo tehta samo 320 funtov, in dolžina perotnic znaša samo dvajset čevljev od roba ene perotnice do roba druge. Največja hitrost tega letala je sto milj na uro in povprečna pa 85 milj. Stroj tega letala razvije 36 konjskih sil. Načrt za to letalo je sestavil 261etni strojni inžener Otto Koonen, ki je v zelo kratkem času sestavil načrt za to letalo, kot je izjavil Ford, ki praznuje svoj 63. rojstni dan. Izjavil je tudi, da bo z izdelavo teh aero-planov počakal nekaj časa. Glede cene ni drugega omenil, kot da je mogoče izdelati ta letala zelo poceni.
Kanadsko delavstvo in volitve. Kanadsko delavstvo izpopolnjuje svo jo politično organizacijo, da bo kos svoji nalogi, ko se razpišejo volitve. Skoraj vse delavske strokovne centrale so zastopane v lokalnih organi-
zacijah delavske stranke. Strokovno organizirano delavstvo je zaradi kapitalističnih akcij zadnje Čase prišlo do prepričanja, da se mora politično organizirati in v volilni borbi nasto-pti kot razred. Sodišča so zadnje čase proglasila straženje ob času stavke in bojkot za nelegalno akcijo. Predloženo je, da se v Montrealu, ki ga zastopa delavski zastopnik v po-stavodajni zbornici, koncentrira koncentrira delo za izvolitev treh delavskih zastopnikov. Največja pozornost se obrača na provinco Ontario, v kateri je bila delavska stranka v minulem letu zelo aktivna. Ko je bila deželna vlada sestavljena iz zastopnikov farmarjev in delavcev, so naprednjaki in lahoristi imeli dvajset zastopnikov v parlamentu.
Ogromni stroji nadomeščajo rudarje. Ogromni stroji, ki revolucio-nirajo premogovniško industrijo, so razstavljen na industrijski razstavi v Edensburgu. Stroje je dal razstaviti Charles M. Schwab, eden največjih ameriških premogovniških podjetnikov. Razstavljeni stroji nakladajo premog v druge stroje, ki prepeljejo premog do vozička, ki stoji na tračnicah v glavnem rovskem hodniku. S temi stroji je odpravljeno nakladanje premoga z lopatami. Razstavljeni so stroji za porezanje in trganje tal. Pet -delavcev pri tem stroju izvrši toliko dela, kot ga je preje izvršilo dvajset delavcev. Takih strojev je na stotine v rabi v Zapadni Virginiji in Kentuc-kyju. Ti stroji producirajo več premoga z manjšim številom delavcev. V srednji Pennsylvaniji rabijo že dolgo časa stroje za podrezovanje premoga. Le v nekaterih premogovnikih v tem kraju rabijo stroje za nakladanje premoga. Toda stroji se vedno izboljšujejo. Ti stroji govore, da je skrajni čas, da se izvede nacionalizacija premogovnikov v interesu rudarjev in konsumentov.
Prva konferenca delavskih sama-ntancev. V zvezi s svoječasnimi socialističnimi gimnastičnimi in športnimi prireditvami na Dunaju, se je vršila tudi prva mednarodna konferenca »Delavskih samaritancev« ali organizacija zdravniške pomoči, De-legatje so bili iz Avstrije, Nemčije, Cehoslovaške in Letske. Francija in Švica sta pooblastili delegate iz dru* gih dežel. Zastopana je bila tudi mednarodna socialistična unija za telovadbo in šport (športna internacionala v Lucernu). Delavski samari-tanci imajo najmočnejše podružnice v Nemčiji, namreč 900 enot z 38.000 člani. N amen tega gibanja je, osvoboditi proletariat od militarističnega in reakcionarnega Rdečega križa, kadar je treba delavcem pomagati v slučaju katastrof in epidemij. Sama-ritanci imajo vse pripomočke od ob-vezovanja ranjencev in prevažanja bolnikov do zdravniške in postrež-
Iz popotnih zapiskov.
Iz Ljubljane v Beograd.
Da je potovanje združeno z neprijetnostmi, sem že zadnjič omenil. Toda človek bi mislil, da to velja le tedaj, če potuje v tujino. In vendar ni tako. O tem se lahko .prepričaš, če kupiš vozni listek vsaj do, recimo, do Beograda.
Pot se vije nazarensko počasi, ali bolje rečeno, vožnje ni ne konca ne kraja. Poleg tega je vlak vedno nabasan, vsled česar ne moreš nikoli komodno sedeti. In kako počasi jo reže hlapon! Joj me ne! Pa saj to ni nikako čudo. Le poglej kredite, k!. so na razpolago za vzdrževanje naših najboljžih prog. Strah te pretrese, ko vidiš nezadostne vsote, tako da se vsled tega zanemarjajo železniške proge. Toda v naši vladi sedijo učene glavce. Cernu bi se trošilo toliko za popravila in vzdrževanje ko ni treba. Cernu bi se podpiralo naše delavstvo .. ce je proga sjaba, pa naj vo-.zijo vlaki počasneje. S tem se odstranijo eventuelne nesreče.
in vidiš, natanko' po tej odredbi se drži •strojevodja, oni, kateremu si izročen, ko vstopiš v železniški voz, na milost in ne-
milost. Posebno velja to še dandanes, ko je železniška cesta dostikrat poplavljena in so možnosti ponesrečenja večje.
Končno enkrat te pripelje hlapon, ko te že vse boli in bi najraje skočil iz voza, v jugoslovansko prestolico, v Beograd.
Komaj si stopil na beogradska tla, začutiš, da si na Balkanu. Ulice so zamazane, polno lukenj in okroglega kamenja. Paziti moraš, kam stopiš, da si ne izviješ noge. S tlakovanjem ulic še le pričenjajo.
Mesto samo na sebi ima orijentalskl značaj, ki ga pa preganja na zunaj evropejski. Poleg krasne, visoke palače opaziš male hišice, ki kažejo že na zunaj beračijo onih, ki v njih prebivajo. Poleg elegantnega gizdalina, ki je oblečen po zadnji modi, vidiš stopati strganega Albanca ali bosonogega kmeta iz beogradske okolice. Vse tp, ta velika razlika med enim in drugim, daje mestu poseben značaj.
Promet Je tu živahen, mogoče še bolj kot v Zagrebu. Posebno zvečer vlada živahnost po ulicah, da o beznicah, katerih je Beograd poln, ne govorim. Tu'je menda dan in noč vrvenje in potoči se posebno veliko rakije. Poleg tega pa se popije v Beogradu zelo veliko črne kave, ki je dokaj boljša in cenejša kot pri nas.
V lokalih	in	na javnih prostorih	se
močno politizira. Utis dobiš, kakor da je Beogradčan ustvarjen za politiko. Kakor mi je pravil neki višji državni uradnik, so politični shodi vedno dobro obiskani. Priliko sem imel prisostvovati shodu, na katerem so govorili ministri Uzunovič, Maksimovič in drugi, torej sami prvaki sedaj vladajoče stranke. 2e na prvi mah, ko slišiš razne lepo	doneče	fraze, vidiš,	da
znajo ti gospodje spretno vleči za nos zbegano človeško rajo. Koliko bolje, koliko manj gorja bi bilo, če bi se ministri več brigali za ekonomsko stran naše zemlje, nego da neprestano blebetajo in sipajo le obljube.
Ljudje zase so beogradski izvoščkl. Vse nekomodnosti, ki jih nudi mesto, znajo izborno izkoristiti s tem, da ti kratko vožnjo prav pošteno zasolijo. Velikokrat se dogodi, da te	po	ovinkih	in stranskih ulicah, ko se ti	je	želodec	prav pošteno	že
pretresel, pripeljejo na zaželjeno mesto, kar moraš seveda prav mastno P'a?3“-se nekoliko po mestu spoznaš, uvidiš, aa bi preje prišel, če bi šel peš, kakor pa da si se vozil s kočijo. Kdor zna pa zna. Pomni, da se tu voziš vedno s parom konj, kar tudi nekaj velja.
Opazujoč vesele obraze mestnih ljudi, bi človek mislil, da se tu godi vsakemu precej dobro. Na žalost pa temu ni tako. Enako kakor drugod se izrablja tudi v Be°-gradu človeško silo in mogoče se ročnim delavcem godi tukaj veliko slabše, kot drugje. V tem me je prepričalo dejstvo, ko sem videl opoldne jesti ubogo človeško paro suh črn kruh s čebulo ali papriko. Isto je zvečer in s tugo v srcu, a milim nasmeškom na ustih požirajo ti sužnji nenasitnega kapitalizma svoje s krvjo zaslužene grižljaje.
Ostal sem v Beogradu dva dni in dve noči. Dovolj mi je bilo, da sem ga spoznal v njegovih slabostih in čednostih. Videl sem tudi strašno gorje, ki ga prizadeva poplava in za kar so morali državni na-, stavljenci s svojim »ogromnim« zaslužkom * priskočiti bednim na pomoč, Toda to' nesrečo hoče menda vlada izrabiti y, svoj prid, kajti država odteguje to podporo od državnih beračev, ne ve se pa, kje, kdaj, komu in kako se bo razdelila . . .
Ni mi bilo prijetno pri srcu, ko sem vstopil v vlak, ki me je pripeljal domov. Občutil pa sem, da vlada tudi tod velika krivica, žalost in beda . . .
niške oskrbe dece. Obenem vodijo samaritane! propagando in izobrazbo med delavci. Sklenjeno je bilo, da to gibanje ostane v zvezi s športno internacionalo.
Strokovne organizacije v Nemčiji so štele koncem 1. 1925 4,182.511 članov (med njimi 751.585 članic). V letu 1925 so se strokovne organizacije kljub veliki industrijski krizi povečale za okroglo 158.000 članov.
Z I K A
je najboljša žitna kava!
MarlDor.
ŽELEZNIČARJI POZORI
V sredo, dne 25, L m. se vrši članski sestanek železničarjev v Studencih, v gostilni Troienik, z dnevnim redom: Železničarski položaj in naša organizacija. Udeležba je obvezna za vse železničarje v Studencih, Začetek ob 7, uri.	Odbor.
Na laž se razumejo. Vsem je še v živem spominu žalostna vloga mariborskih klerikalcev ob priliki razkritih škandalov v mariborski Mestni hranilnici. Dobro so se zavedali svoje sokrivde, pa so prišli in se okoli lagali, da niso oni krivi nego čisto nekdo drugi. Lagali so, kot se to za katoliške može spodobi, samo da odvrnejo pozornost od sebe. Minulo nedeljo so pa imeli isti klerikalci v Mariboru svoje kmečke shode, kamor so kaplani pripeljali svoje vernike na dr. Koroščev shod. Zvečer so se ga nekateri prav pošteno nalezli in rogovilili po mestu. Sedaj je pa klerikalne voditelje sram in prišli so zopet, ter se nalagali v »Slovencu«, da niso njihovi kmetje rogovilili, nego da so to bili socialisti, ker so takrat imeli v Studencih svojo slavnost. To je bila za njih najbolj enostavna rešitev. Zla-, žimo se in recimo da so bili drugi krivi, pa bodo ljudje mislili, da je res, naši velekmetje se bodo pa medtem prav pošteno streznili. Tako so si mislili blagoslovljeni gospodje tudi ob tej priliki in lagali kakor je to pri njih navada.
Poročilo o delovanju Delavske zbornice je podal v sredo pred mariborskimi zaupniki s. Tokan iz Ljubljane. Sestanek je bil sijajno obiskan in jasno priča, da se mariborski delavski pokret čezdalje bolj jači in da so se zlasti železničarji v zadnjem času tesno oprijeli svojih razrednih organizacij. Ni tedaj čuda da besnijo vsled tega razni železniški inženerji ter skušajo s šikaniranjem naše ljudi splašiti pred organizacijo. Prepozno je vse to!
Orjunaši pred sodiščem. Včeraj se je vršila razprava proti štirim mariborskim fašistom, ki so obtoženi, da so svoj čas naše godbenike od že-
lezničarske godbe napadli, jim godala razbili in na vlak streljali. Oni vse trdovratno zanikajo in trdijo, da so naši udarniki streljali, (ki jih takrat niti zraven bilo ni in ki še niso nikoli orožja nosili.) Čudno je res, da niso tudi rekli, da so si godbeniki sami razbili instrumente in.se tolkli po glavah. Razprava je bila preložena, ker se morajo zaslišati glavne priče. Razpravo je vodil dr. Trinkaus.
Občinski blok in avtoškropilnik. Blokaška občinska uprava je spravila v javnost vest o avtoškropilniku, češ da je že na mariborski carinarnici, da pa carinama zahteva ogromno carino, a da bo poleg tega treba plačati še velikansko ležarino. Ker pa na carinami in tudi na postaji o avtoškropilniku ni duha ne sluha, smo vprašali pri vseh merodajnih faktorjih, kje je vendar ta »zacopra-ni« avto, o katerem vedo poročati razni blokaški listi že cel mesec, pa nismo ničesar zvedeli. Končno smo sumili, da ga ima ta ali oni financar v — žepu. No, končno smo vendar zvedeli, da je avto še daleč na potu in da pride morda šele v kakih desetih dneh v Maribor. Carinama pa poseduje zaenkrat samo fotografijo tega stvora. Sedaj si lahko predstavljamo, kdaj bo še le prišel dr. Li-poldov avtotramvaj! Torej gospodje, nikar ne pripovedujte javnosti stvari, ki niso resnične!
Telovadna akademija DTE »Svoboda« v Mariboru se vrši dne 19. septembra na vrtu »Ljudskega doma« Nastopili bodo telovadci, telovad-kinje in naraščaj. Sodelovala bodo po možnosti tudi delavska pevska društva in pa naša železničarska godba. Vstopnine vsled visokih davkov ne bo. Darila bo pa društvo hvaležno sprejelo. Opozarjamo vsa naša kulturna društva na to prireditev. — V slučaju slabega vremena bo akademija v nedeljo, 3. septembra. Odbor.
Demokrati imajo tudi zaupnike, zato jih pa kličejo na važen sestanek, kjer hočejo videti koliko jih je šlo za Kukovcem v Radičevo stranko in koliko jih je ostalo pri njih. Po našem mnenju jih ni moglo dosti ostati, ker veliko jih še nikoli bilo ni. Kukovec je demokratom njihove redke vrste prav pošteno zrahljal.
Eksplozija v greznici. Včeraj sta pri tovarnarju Welleju, čistila dva delavca kanal, ki vodi v greznico, kamor se steka kri in odpadki. 21 letni Ferk je stopil v jamo, dočim je 17letni Lešnik ostal zunaj. Ferk si je menda radi smradu hotel prižgati cigareto. Komaj je zagorela šibica, se je v greznici vnel amonijak in v trenutku je bil Ferk po vsej levi strani opečen. Njegovo stanje je jako nevarno, dočim je dobil Lešnik lažje poškodbe na obrazu. Oba se zdravita v bolnici.
Širite naš list!
Iz PreKmoilo.
Zopet poplava. Pa ne vodna poplava, pač pa samostojno demokratska stranka je prodrla vse nasipe in jeze ter zopet enkrat poplavila gornje in dolnje Prekmurje ter zajela vse »kar leze ino gre«, tako da ji je bodočnost v Prekmurju zašigurana. Zato smo na shodih, ki jih je preteklo nedeljo in pondeljek imel poslanec Pivko videli tudi mariborskega dr. Lipolda, prekmurskega poslanca »in spe«, ki čaka na — bodočnost. A g. dr. Lipoid čaka zaman, ker so v Prekmurju še drugi gospodje od SDS, ki čakajo na »bodočnost« in si na tihem mislijo: ne boš Lipolde kaše pihal. ..! Nam se pa zdi, da ne bo mnogo kaše za pihati, ker se bo ta kaša do »bodočnosti« v Prekmurju docela — ohla-
cnc s‘cer za vse kontrahente iz
Kam to pelje, kam to gre, Samostojni demokrati, to so danes pravi Štiglici, Nad Prekmurje so se spravili, pa ga prav temeljito obdelujejo. Vsako nedeljo ustanovijo v treh ali štirih vaseh nove organizacije. Pa imajo tc tako dobro organizirano, da ti prebivalci dotične vasi to še le iz »Tabora« zvedo. Nekaj je vasi v Prekmurju, kjer so že letos kako trikrat svojo organizacijo ustanovili — vsaj »Tabor« je tako poročal, če pojde to tako naprej ti utegnejo dobiti toliko tisoč volilcev za seboj, kot jih je imel n. pr. pri predzadnjih volitvah dr. Kukovec v Prekmurju, ker tudi on je takrat skoncentriral vse prekmurske sile in pri volitvah nato tudi — propadel.
— in moje oči so še ujele tri črne rudarje — beli cvet, tri črne oblake — šop belih zvezd, tri ostre igle za moje srce.
VALO BRATINA
čita v soboto, dne 21. avgusta 1926. ob 20. uri v Trbovljah
(Delavski dom)
toneta SELIŠKARJA
■	pesmi
TRBOVLJE
SPORED:
Zimsko jutro, — Sedmorojenčki. — Plačilni dan. — Žabja vas. Mrtvaški sprevod prizmatičnih krst. — Šarabanka. — Rudnik. Umirajoči starci. — Minca. — Vprašanje. — Pogreb. — Kristus
na klečci. — Pomlad. — Človeštvo. — Obup Vs
ljubezen.
ODMOR
J sečlovečanska
Premišljevanje. — Vstajenje. — Zemlja. — Naša pot, — Kristus in Antikristi. — Pesem revolucionarjev.
Vstopnine ni.
Sporedi, ki služijo kot izkaznice za udeležbo na poljubnem prostoru, so na razpolago po 10 Din v predprodaji in zvečer v dvorani — pol ure pred
pričetkom.
Človek — umetnik je iz svojega srca izlil v lepo pesnitev pretresljivo sliko našega proletarskega gorja — Trbovlje, človek — umetnik pa hoče pesnikovo delo podati v dramsko umetniški podobi.
Kar je prvi čutil, ko je pisal, to bo drugi utelesil in tolmačil z živo besedo.
»Trbovlje« pa niso samo pesem, slika, poziv in stvar »treh črnih rudarjev«, marveč vseh, ki trpijo in čutijo s trpečimi, vseh, ki hočejo kot ljudje, človeško živeti!
SAVON PALMOLIVE
Kxbrix3cxitcm Frarujcu-se
edino toaletno milo iz čistega palminega in oljčnega olja brez kapljice loja in sode. Poskusite in se bodete prepričali o izborni kvaliteti. Dobi se v vseh prodajalnah konzumnega društva za Slovenijo.
Znttpttii li itlatt: REK ARHAR, Ljubljana, Poljanska cesta 27
Zdrav želodec - pol življenju
hito pa s« stvar preme nja če želodec je bolan ozdravi ga naš
A. JERAS in drug
LJn&Uono-Moste.
Za tretjino cene
imate po zimi sadje in sočivje če ga kuhate v
Weck-u
Plačate lahko z gobami, storži, sadnim In gozdnim semenom.
Tovarniška zaloga: „FRUCTUS“, LJUBLJANA Krakov trg 10.
M. RAUCH
trgovina stekla Celje, Prešernova ni.
priporoča steklo za okna, zrcala slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd.
Na drobno! Na debelo!
Čoplfe ln Metke
izdeluje najceneje in najlepše
HiHKO Šimenc
Turjaiki trg ltev.8
NODROCE
iz najboljšega domačega inčeškega platna, posteljna mrele,
otomane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapotnlk
LJUBLJANA, Krekov trg 7.
IBflH JflX m SIN
LJUBLJANA Gosposvetska cesta 2 najboljši šivalni in
Izborna konstrukcija In elegantna Izvršitev Iz tovarne v mi	—	Llncu.	Ustanovljena	leta	l867-
Vezenje se poučuje brezplačno. Posamezni deli k°le* in šivalnih strojev 10 letna garancija. Pisalne stroje Adler in Urania. — Kolesa iz prvih tovarn t Dflrkopp, Styrla, Waffenrad,
- .....
Pri vedno vefjji denarni krizi
je treba gledati na to, da si nabavite čevlje, čin, naj-ceneje mogoče. VLjublJanl dosežete to najbolje pri tvrdki
fiDOKOM
v Prešernovi ulici It. • na dvoriHu.
Ti Izdelki so najboljše kvalitete ter po priznano nizki ceni. Zljubit litini iiitltk hi last«« tavira«. Vu HfmOi takoj ii tnjtiaijt.
Naročajte in širite ..Del. Politiko"!
[Tiskar; Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Maribora. — Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh v Ljubljani, — Izdajatelj: Pokrajinsko
načelstvo SSJ za Slovenijo, predstavnik: Josip Ollak v Mariboru.