Celoletno naprej plačano pokiletno „ . tet tletno izhaja vsak Četrtek V ITALIJI: Naročnina znaša: V INOZEMSTVU: L i0 40 Celoletno napf*J fctačano . . L 18*20 5-20 poluletno . * . • • , 9'10 2'60 četrtletno . „ . . . , 4'60 Posamezni izvod 20 cent., zastareli izvodi no 40 cent. ->• Uredništvo in uprav-ttištvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm vlso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, asrartnicc, zahvale, poslanice, vabila SO cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača sc vnaprej. Trst, 19. oktobra 1922. — Leto III. - Štev. 152. DELO > Glasilo Komunistične stranke italile Enotna fronta je na pohodu. S sestankom levih sindikalnih struj je napravila velik korak naprej. Zavedni proletariat hoče zopet oživeti Delavsko zvezo. Bodoča Delavska zveza pa ne sme biti skup reformi* stičnih voditeljev združenih strokovnih organizacij ampak odločno revolucionarno vodstvo izvoljeno neposredno od vseh struj organiziranih delavskih množic. Komunistična stranka italije X* (Objava izvrsevalnesa odbora) Za borbo, proti fašistovski ofenzivi! Fašisti so po vsej državi pojačili svoje delovanje in ga nsme.rili z večjo natančnostjo na sile, s katerimi razpolaga Komunistična stranka. NaSa organizacija je pripravljena v&trajati in bojevati se tudi v najneu-nodnejšib okoUciuah. Po notranjih poteh se neprenehoma daje potrebna navodila krajevnim organom kakor je zagotovljena neposredna pomoč osrednjih strankinih organov za obrambeno akcijo našega gibanja in za odgovor ta udarce in sicer z enakimi sredstvi, kakor se jih poslužuje nasprotnik ter z vsemi onimi, ki se izkažejo za primerne in mogoče. Centrala skrbi r.a to s vsemi razpoložljivimi sredstvi, pa smatra za umestno javno razglasiti nekaj nared h s pričujočo objavo, katero morajo vsi strankini organi kar najbolj razširili kakor na znotraj v organizaciji kakor zunaj nje. Sodrugi, ki stoje na čelu krajevnih organizmov stranke Imajo v času izbruha reakcionarnih operacij dolžnost, 0a zagotovijo za vsako ceno notranjo zvezo v strankini organizaciji v vseh oddelkih in da izvzemsi v slučajih višje ne zapustijo svoja mesta prej nego so predali svoje funkcije drugim so-•trugom, ki so pravilno pooblaščeni, da jih sprejmejo. V tamen morajo oni vzeti nase vsak rizJko, niso pa dolžni storiti tega takrat, ko izpostavijenje lastne osebe ali odkritje lastne delavnosti ne odgovarja In ne služi goriomenjenim točnim tehničnim zahtevani. V conah (okrožjih), v katere ni še prišla reakcionarji« ofenziva in v odmorih le-te, se mota posvetiti vse moči uporabi potrebnih mar po ž* znanih in večkrat ponovljenih navodilih, da se zasigura ilegalno (nezakonito) iunk clsniranje in kentraofenzivno sposobnost naše organizacije. Kler je potrebna izredna podpora na moštvu in sredstvih naj se strankine sekcije obrnejo na osrednje organe. Organizacije pa naj imajo pred očmi dejstvo, da mora stranka po pravilu skrbeti za to s krajevnimi silami, ker so rezerve osrednjih organov zelo omejene. Sodrugi, katere «zaplenijc» fašisti po že znanem recepta, naj podpišejo ali Izstavijo brez obotavljanja vsako izjavo, katera se zahteva od njih, ne z ozirom na brezsmiselno in neumno vsebino lc-te. Istočasno se morajo vzdržati vsakih protigovorov, vsake polemike, diskusije in razpravljanja z svojimi zaplenile!. Pozneje — v svoji sekciji — se morajo oni ravnati izključno samo po odredbah strankinih organov, naj so napisali (v izsiljeni izjavi) že karsibodi. Dogaja se, da nekateri naročniki in razprodajalci komunističnih listov zavrnejo liste iz strahu pred represalijami. Opozarja se uprave našega časopisja in se jim naroča, da se v teh slučajih brez druzega nadaljuje s pošiljanjem listov in naj se pnsti da padejo posledice na onega, ki st puste odvzeti svojo elementarno pravico in stem da primer pomanjkljive zavesti in poguma. Dobri sodrugi bodo z ojačanjem svoje delavnosti poravnali deficit, katerega bo imela stranka od takega postopanja. Odpravljajo se vse zastave legalnih (zakonitih) organizacij stranke (sekcij odraslih in mladih sodrugov). Primerne zastave smejo imeti le oddelki naš? vojaške organizacije, ki bodo morali te zastave braniti v vsakem slučaju in z vojaškimi sredstvi, da ne padejo v roke nasprotnikov. Neglede na še mogoče redne disciplinarne ukrepe, opozarjamo, da vsaka uradna izjava, ki določa, da so strankine organizacije razpuščene, more pomeniti samo. da te organizacije funkcionirajo na ilegalni (nezakoniti) način. IZVRŠEVALI« ODBOR. Dokazi | svaki grad. pa i Rim, jer je «grande pa-| tria« sCvorona za nas odabrane. Dokaz Pojave se nekoliko fašista, sa bomba- jo naša nepobedivost. i zato liurrra, ma. benzinom, reVolverinia i batinama, j a-ia-la! Na dnevnem-redu je osvojenje isečenih lica iz ranijih zločin očkih pot-j£i'ada S.assari (grad u Sardon ji). , Mobili-livata, nabora, ni od sedenja o za.tvor.ima, zacija, koncentracija, navala! mrkih 7.1ikova'Mh tipova. tako da te je ! -Ja®j, pobOgu brate, zar je moguče! Zar za prodi c čim ih opaziš i - oni imapij Je moguče da fašisti nema ju pravo! pravo. Za kaneškim stolom onaj ima j ono ih gde se vrača ju i bez juriša. Ko li pravo koji nailakše istrgne nož, ili ro- J mogao da ih odvrati, kakvi li su do vol ver Hočeš li rut mkJu, ili ti je volja n' kazi? . . . .Biče da se narod žatvorio <1 ratn. — uveli pravdo- pobedjuje. A dokazil kuče dok fašisti ne prodjii, a popov} mo-i za utvrdjenje pravde, pravda sama ni ja j IM boga da izagna satanu iz krmače; i ništa. drugo - nego nadmoč. pomože. — Ili su im movlda na susret. i/.i- I šli narodni liberalci, pa se lepo i bratski sporazumeli.’ Ko bi znao /im se sve djavo ne igra, možda su se brača i izmirila. j . Ali jok! — dokaze je spremio radni (na. pog.utc se. trpite i .eka,.te dok. «1«-^ ,-arod/fcilaVno i nepobedive tuupe naidjo- ,še na . . . barikade sa svib strana. Do- na utvrdjenje pravde, pravda sama nije j; nista, drugo - nego nadmor. I l Silni i bogati imaju u današnjem dru-1, j šivu uvek pravo, — veli se obijno. a po-• povi uz to dodaju: svaka sila za vremena. pognitc sc. trpite i f-s&kaj.te dok sila ne prod je- (tekajte dok vas fašisti toliko’ da vam na rebrima na behu odlični i bra-ea se uveriše ka- munisiičiki odbor u željezničarskom sindikatu pozvaše U tu svrhu svu takozva-nu sindikalnu levicu na zajednički rad delavci fašist. Cattelan Giovanni in se nahaja v zelo težkem stanju. \ Boloijnl so fašisti po noči In zavra t- za stvaranje pravog, revolucionaniog! no.natepli dopisnika komunističnih li- jedinstvenog fronta proletariata. Revolucionarne prolelerske organizacije su se i odazvale torn pozivu, i morale su, jer i-načTe ne bi bile revolucionarne; proletariat bi i sam našao put svoga ujedinj*-nja. Sad je red da se pred je na praktično stvaranje jedinstvenog fronta, na organiziranje oslobodilagke borbe proletariata. Pre desetak dana se. od rita o shod sindikalne levice, sazvan od pomenutih ko-munist.Kkih ustanova. Osim komunista, učestvovalo su na toni shodu sledeče pro* letarske organizacije: sindikalni soeiali-stitiki komitol, (maksimaJLsti i trečeimer-pacionalisti) i revolucionarna sindikali-stilka frakcija sindikalne unije. Anarhisti su jednim pismom objasnili da ne prisustvuju samo zato išto oni neče da orgapizujii i upravljaju borim proletariata. več samo da.se bore u njegovim re- i ne nami ate un vam , yui mm i 1 st.anu I,ar'jRri' 'm & tc onda sfl* | koje bolje da se vrate . . . čitavi, nego ; '*K'_ ! razbijenih glava. Iv vala, ima i u današnjem društvu) Ne boji se svaka šuša boga, veti batina, piavdc za radni narodi freba samo da; Samo sloga i jedinstvena Masna borba, znamo pribavili dokaze. To nam i sami (;f, osloboditi radni narod od pljačka^kog ] dovima i da prinSerom pokazuju; dakle fašisti pokazuju. ‘ nasilja, Scljaci i radnici, potsecite nokts j— ostavijaju ostalima da. vode borbu — Mi, fašisti, imamo pravo da osvojimo ‘ grabljivcima! ji izjavljuju sr solidarnima. Tako su na —.......... -...—— ■■■_______r-j— ■ ------------------------------------------ j lom shodu u&estvovale sve proletarske Y a, _ i organizacije sto stoje na stanoviVtu kla- • sne borbe i odluke shoda vale za sve njih. Na shedu je ustanovljeno da sve i grupe Sindikalne levice mora ju, kao prvi Za r®¥©iyci@narn© fronto Po zadnji splošni stavki, tej prvi \e- \ ment je pj-epri^al zastopnika maksimaH- j korak jedinsivenom frontu, da se bore d je umakni) s\oj predlog. la-ltb. Ka klasni i revoiucipriai-ni karakter sin- liki in tudi krvavi "bitki' proletariata pod ; slov. ki slov sodruga Tarozzija. ker pošilja doj>i-se, ki niso prijazni fašistom. A«, Opčinah pri Trstu so udrli fašisti v cerkev in so tam boleli prepovedati, da bi se pridigalo v slovenskem jeziku, tt. st: so se bali se pa ne ve. V Opatiji (Istra) so fašisti prošti petek vzeli v delavski organizaciji precejšnje ‘število izvodov kinjiga »Abecednik komunizma« in drugih knjig ter jih na trgu sa?gal. Istega dne zvečer je prišlo 10 fačistov iz Reke in Volosto-Ojiafi-je u Ru kava c da terorizira. Iskali so nekatere. Ker niso našli nobenega so udrli v sedež Komunistične sekcije, porazbiii pohištvo in odnesli vse knjige, ki »o jih naili. Oblasti so ta dan aretirale sodruga Babiča. Obtožile so ga. da je bil — na nekem kongresu v Trstu, medtem ko je bil on tu po zasebnih opravkih. i Dalmaciji je prišlo do resnih spopadov’ med kmetskimi delavci in veleposestniki. Žaadannerija je seveda branila veleposestnike in natepla ter spravila v zapor ogromno število delavcev, ki so krivi, da niso hoteli na delu od gladu crkniti. V Sftfijl (Bolgarija) je končala dve leii trajajoča stavka tobačnih delavce' s zmago delavcev samih, ki so dobili '<&% povišane plače. Ta delavska zmaga j« paij zmaga proletarske solidarnosti, ki v dveh letih ni utrpela ničesar. V7 Budimpešti je bil obsojen uradnik imenom enotne fronfe. ki pa ni v«dla rio-, je odpadla zadnja m im za sklep spora- j dikal»ih organizacija, za jedinstvo sin- željenega uspeha, je sledilo izstopanje, iz I zuma‘ ker revolucionarni sindikalisti to clihalnii, organizacija i protiv svib opor- Delavske zveze njo sestavljajočih orga-jv vsem soglašali s komunisti. : tunističkih j Cepačkih pokušaja: za je- nizmov. Prva je podala jzstojnm iz|a^b> Sprejeta, je bi'a ena načelna resoln- dinptveno vod j en je odbranbone borbe pro; ArnoSt Lipschut/ na 12 let jo.'e in 90.0.'i Italijanska delavska zveza in žnjo repu- j c;ja ;n el? skupen predlog, odgovarjajoč lotnriata. i to u vidu Uadni kog saveza, f kron globe, ker je bil obdotlcn. da je vr* Mikanska stranka, potem ltalijansita sh>; u(.m načelom, katerega se zavezujejo vsi ; koji se mora reorganizovati tako da bu-1 Ail služilo kiurijera med ogrskimi tomtu- dikalna unija (revolucionarni sindikali-j (jc(j pvednašati na sestankih in rborova jde pravi izraz, prolctorskili masa: za, nisti na Dunaju in onimi v Moskvi in dn sti in anarhisti). Njima je hote) slediti > pjjj, strokovnih organizacij. i proporcionalno zastupanje svili frakcija j je pristel kontno v Budimpešto zato, da Sindikat železničarjev in zapustiti U';-> Najelna re-olueija poudarja da mora-: n mesnim i centralnim sindikalnim or-J organizira znova komunistično strank*-, lavsko zvezo kakor zapu.^čjtjo pač pod j(i ;.tr0t;0v,ie organizacije biti iu i>lad ‘ ganizaeijama. za slobodnp širenje svih’| 1^ Berlinu so se vrlili boji mod nacio- gane potapljajo, o se ladjo. To zadnje se. ju^aviane od vsak^a vpliva in kontrole i n-t'Oiucion«rnih ideja n sindikatima. zajnalistl in komunisti. Padla sta dva pa ni zgodilo, ker so se takim nameram i „„i;.allfek «’,■ delodalalcev da 0^ vzdihi v ol,liki Z^ii.oj organivadji. nistov je bilo težko ranjenih. Do teh bn- i luvske zveze, kot zveze med vsemi raz.-! Zaključci na shodu behu svi iliimljeni | jov je prvi o, ker so hoteli prirediti na-rednimi proletarskimi organizmi, ampak i jednoduSfig i, a ko jednodu4no budu j j cionalisti Veliko manifestacijo v piosla\t> tako da odleHije z ve.unskim siasum in ..provoctjvuii. prvi koraki jedinsivenom bivšega nemv-*ega cesarja, da zafigura n«jzvestej.^ zastopstvo mas' fi ontu če se brzo postiči. Revolucionar-j lokalno' in racionalno, s proporcional-' ne frakcije u sindikatinia tvore vcčinu.i j nim zastopstvom struj vsakega prist.i- i niogu —pa i mora ju — da obnove Rad-cesiji (izstopanju) je postalo jasno, da pivšaga sindikata. Delavska zveza mora' r.iiiki savez, da is štndikalnošf pokrči a j so ne sme dopustiti, da bi na polju cno^- jbiti potrebna priprema za željeno k"m- izjure reformističke vodje. J kad to bude; ne proletarske fronte manevrirali samii'f-no združenje vreli razrednih organizacij! učinjeno, lako če se preči na ujedinjenje osrednjega odbora /telezničarskega sindikata uprli vsi razrednomisieči člani f klicanega narodnega sveta tega sindikata. Saj drugače bi ne ostala v Delavski zvezi nobena druga strokovna crg?.-njzacija kakor Splošna delavska zveza. Po neuspešni stavki in nji sledeči se- Delavsko gibanje na Ogrskem Ko se je pred nekaj tedni ugotovilo. : du bo kotev na Ogrskem slaba, je gi-of sccialreformisti, nemotonp iu izdajalslvi! itSlijahskili delavcev. Vsak nastop proti Mesto dosedanjih dveh generalnih civilnih komisarje'.' dobimo prebivalci Tri-dci?t«ke in Julijske krajino d'-a pverekta: onoga s.sedeiliTii v Tridentu, enega s se-dciiein v Trstu. TaJco je sklenila rimska vlada, ki je ob tej priliki odredila tudi likvidacijo osrednjega urada za artekfi-r:-.no ozemlje, ki mu je načeloval gospod Salata. l.judjc, ki živijo od samih formalnosti in sc navdušujejo za lupino ne meneč se /uto ali je pocl lupino tudi, zdravo in dobro jedro, so pozdravili ta sklop osrednje vlade kot nekaj izredno pametnega in trde, da pričnemo postajali šele. sedaj enakovredni starim državljanom Italije. Proletariat se ni veselil, se ni navduševal, se ni niti jokal in se »ploh ni vprašal ali je bilo to potrebno ia koristno. Zakaj tako? Takoj po aneksiji smo dobili najprej vojaškega gubernatorja v osebi generala Pelittija. Mož je bil vojak, in jc vladal v imenu vojačke oblasti in strogo po vojaških nazorih. Kakorkoli je bil tak in kakor se mu ne more oC-itati, da bi bil delavstvu udano naklonjen, je vendarle umeval veliki pomen proletarskega giba-iija in je priznaval, da so delavske zahteve. v marsirem opravičene. In če se mu že ne moro peti slavospev so mu mora •uaj priznati, da se ni podvrgel vplivu julijskih nacionalcev, ki so odkrito kazali svoje veselje ko je odšel s svojega mesta. Po njegovom odhodu je t51o z nedo-hrega na slabše. Dobili smo najprvo civil-\nega gubernatorja in polem generalnega civilnega komisarja. Z vsako i spremembo je 'dobilo delavstvo večjo klofuto. V d-.ibt j„ pod pokroviteljstvom civilnih gubernatorjev in generalnih civilnih komisarjev 80 HO začeli in izvršili požigi delavskih lntšitucij in je protiproleturska reakcija uganjala svoje orgije, ki bodo ostale v zgodovini teh in drugih provinc kot izraziti pečat sovraštva, ki ga goji i/kariišCajOta buržeazija do delavstva. Civilni gubernatorji in civilni komisarji so postali kaj kmalu plen tukajšnjih buržoaznih strank, katerim so služili u-clnno kot ponižni sluge svojini gospodar-jam. Profekti bodo še bolj podvrženi vplivu meščanskih strank. Razmere \ osla-lili provincah Italije govore v tem oziru dovolj jasno. Saj zamorc že vsuiui me-fi«jinskft stranka in bg17.0az.11a klika bac-niti prefekta z enega mesta v drugo uko no služi njenim interesom. Ali naj bi s-e dchivsvto za tako izpremembe uavriuMj-. vala? Vendar buržoazno, klike niso še popol-riranu 'zadovoljne. t>ijti>: s trgovino gre vedno tiizdol. Obratov jo vedno manj. /ato pa tiara/u brezposelnost |„ sledeča ji beda mod delavstvom. Kmetijstvo |„h pokrajin hira iz razlogov, ic j^rlze in tudi iz razlogov, ki so, v#ieii naravno konkurence prod uk tq'. iz starili Italijanskih dft-*el. znižali vrednost Poplav jtnili poljskih 1 riddkov teh krajov. Ol, i,u. s0 de-p.nrja kljub temu, da se davki množo kakor gobe po dežju. Šole zapirajo celo jki Velikih mestih. Odpušča se tnvMe moči, df. im ne morejo ustuJttoonl učitelji vriiti Prvii radi tega ne, ker bi odvajanju de-j iem načelom v Delavski zvezi pomeni lavskih organizmov v me« snskoAlcmo-podrediti sindikate volji vlade in jih 11-kratične kolaboracionaIistifcne in nac.io-j suznjiti delodajalcem. Resolucija obve-nulistične vodo sledilo tudi odvajanje in; zaje vse'pristaše uddMepih struj, da; zavajanje mas na ta kriva pota: drugi*: j poudarjajo in. hranijo vzajemno ta nače-š svih revolucionarnih sindikalnih organi- Bctlflen izjavil, da bo dežela m oral n pre- stati tež'ko zimo. tekom katere bi lahko bil ogrožen tudi javni mir. Takoj nato je madžarska krona n« curiski borzi , , , , , . i>adla od 0.»5 na 0.175 (toliko steni, in k, švl- .rbi pokazo koje revolucionarne orga- ,ruika M „10 ogrskih kron) in , . . . ..zacijc mogu j znaju ua povodu proletiu nai; kažejo bogato porcijo pameti s teni, da se za ves ta' dirridaj ne zmenijo niti tolike! ne kolikor za predlanski sneg. Danes preživljamo v malem veliko na-, cionalistl ni borbo za določitev meja no-i vili držav, kakor se je to godilo koj obi zaključku premirja. Danes se rii^jo mejo! malim, deželam. Proletariat, ki jc dalj svojo srtno kri, da so ž njo črtali novel g ranice iu ki se jc ponekod z navdušeni r.jom pridružil borbi za samoodločbo na-j rodov, so danes zaveda, da si je pomagal sam graditi okove v katerih danes ječivj Ali naj že spet pomaga graditi stolčke1 nevim prefektom in pod prefektom’ Ml gala skupno združenje vseli sindikalnih 1 levic. t. j. resnično revolucionarnih struj i v strokovnem gibaj u. z namenom, da se braiil razredno tradicijo In voljo itali-| janskili rdečili sindikatov ter revolucio-! nizira enotno ironto. In sicer ne morda z I ustanovitvijo koke posebne lavi sirske ! enotne fronto ali pa z odpadom od celo-1 kupnega strokov nega gibanja ampak z j lojalnim sporazumom vseh onih, ki so : brez pridržkov za ctfotnost strokovnih or-; ganizacij in za celoto in nedotakljivost Delavske zveze (Alleavtza del Lavoro) takšne kakor je vstitlh. čeveda reorganizira na na način, ki bolj odgovarja njenim nalogam. Predlog komunističnega sindikalnega iu želczničnrtfkoga odbora je bil sprejet z zadoščenjem od proletarskih množic, ki so vodile v njem korak to ozdravljenju proletarskega glbajija kakor, so pristale nanj ve- ali manj vse rovolucioaarne sindikalne struje, na katere, je bilo na' f Za proletariat Italije, kao i za proletariat ostalih zemaJja, jedinslvoni revolucionarni front proletariata je jo« uvek najaktuelriiie pitanje.. Rez jediiistvenon fronta, bez jedinstvene akcije, bez solidarnosti celo;; revolucionarno# proleta riala - ne mešo ,i>c odoleti ofenzivi kapi- i tata. tftčno kako se votli revolucionarna bor ba — svaka k o če slediti upu te lil. internacionale, t. j komunistiMte. V svakom slučaju, u borbu s® mora. Prvi korak je uči njen i ko ne bude mo-gao da nastavi tim putem, otpašrfe od riroletariata kao t ni lož i borbeni redovi co se pročustiti od svili neotllučnih, kao što je to bilo i ša reformist ima. Poietak je d obar i komunisti co dovesti proletersku borbu joi* boljem s vrže tku. AZ-BUKi. )C ------------- Razredni bol se naj vda stokanju me l anskih klik, ki ulovljeno odprto pismo. Sklenilo se je, da bi rade imele vsaka v sfojoln prefektu ; naj sc predlagani icstanek v r-j pwoetkom slugo za boj proti proletariatu? oktobra Medtem je prhlo do razkola v V tem pričkanju za deželne moje in ?c Socialistični stranki mod makslnmli.-rl prefekte Julijske krajine je pa vendarle!'U reformisti, kar jt> zelo dej alo spora-i.ekuj kar nas zanima in kar nas polni z. rum z maksimaiističmm sindikalnim oil-vesoljeml /. resničnim voseljem. Burz >a , liorom. zija, to velika bun/eazija, oblastna in sa-1 Tega sestanka levih sindikalnih struj, mozaveslnu kakor zakrknjen ignorant se; ki se je vršil ». oktobra v Milanu so se Sve proletarske organizacije su uvidele tu potrebu i došlo je do takozvanog lSadnirkod saveza. Jeditistveni revoliiei )-l.arni proletariat se skupio za jedinstvo-iiu rpvoiučionarnu akcij u, medjutim faj proletariat jdš nije bi c, načisto s tim, da je za jedinstvenu revolucionarna akciju petrebno — ne samo jedinstvene. več i revolucionarno vodstvo. Tako je proie fciriat pstav io da ga i daljo vode stare, reform isti'Ike vodje i Radnički savež je iitiao neradni 'ko votlstvo. Jedini komunisti su zijali da taj Radnički savez nije sposoben da povede rcvolueionarnu borbi i. jediiti komunisti su rekli da. Ka.l-nički savez mora biti rudni,Lici. mora da' bude zbilja rovolncionaran. 1 ostali su ipak 11 njemu do poslednjeg čas.a, prednjačili su u svakoj akciji. Prednjačili s i da pt-kui’.« kaicva moru da bude prolč-terska akcija, ostali su da uvere radni-ke i seljake kako reformisti.'ko vodje malem delali v indiRtriji. Kriza v indu- Ražrednt boj ne da več miru spošUo* i vanim posestnik‘jin blagoslovljenega i* met ja. Hoteli so ga zatreti, pa so pozabili preobdelaii njivo na kateri raste. Deteli so utajiti njegv obstanek, pa 30 pozabili utajiti same sebe. Zavestno ali j * nezavestno se boj med izkoriščanimi in izkoriščevalci nadaljuje povsod brez pre-stanka, brez. pai.dona. V tem boju so izgubili sovražniki proletariata že vsak najmanjši čut (lovečanstva. Proti proletariatu so dobra vsa sredstva in boj je naperjen proti vsemu kar bi zamoglo v tem boju pomagati in koristiti proletariatu. liha sama beseda izročena v bran proletariata, ena sama misel, ki zamore opravičiti boj neman*'ev lahko spravi človeka v velike nevarnosti. Kapitalizem je trd in neizprosen; lloic imeti bogastvo in du'?e. Mnogo si jih je že pridobil; mnogo je duš ?.e uniMl. La zavedni proletariat mu še kljubuje iu mu bo kljuboval do popolno zmage. V Aleksandriji (italijanski) so fašisti požgali šotor, kjer se jc razprodajalo ko- iup° so luftriji. striji pa jim lega sedaj več. ne dopušfa. Zunanja politika reakcije pa jim onemo-gočuje izseljevanje. Njihov položaj je brez izhoda » Pa tudi stanje mestnih delavcev ni nič boljše. Delodajalci brutalno odpravljajo osemurni delavnik. Povišanja mezd. do katerih se pride samo s pomočjo neprestane borbe, daleč zaostajajo za »talno podražitvijo živi jenskih potrebščin. Bodo pri pozi iav a celo sam HortUy in v neketn manifestu izjavlja, da mu je nemogoče r.ajti zdravila zoper lakoto ia brc .posel-nosi. Kaj pa dela v tem, za madžarski proletariat tako težkem času, s-.vialna demokracija? Liberalni listi pišojo; da obljublja, da ho pomirila kipenje v de1 lavskem razredu ... Žo dalj časa vodijo rudarji v Salgota lijanu obupen boj za odpravite« ftezurne ?a dela, toda išie-le, ko je vlada z vojač tvom pregnala stavkujoce iz stanovanj in pozaprla celi strokovni odbor, ee jil.i je spomnilo oficielno socialdcmokraiično glasilo in šicer s jJozivom, da se od(K>ve-do borbi. Toda rudai ji vseeno hrabro na daljujejo boj. V Budimpešti .štrajka. iO.tKK) kovinar jev . Tudi v drugih strokah prihaja d j ;ie prestani’u stavk, čeprav se o njih ni’ ne piše, kakor se ni pisalo o neusmiljeno "a duičeriem gibanju poljedelskih delavcev. Soeial-domokraeija pa molči kot grob, ker so tiru obljube, ki jb je dala vladi, du se ne bo spuščala v agitacijo na kn e-t;h. utaplja v kozarcu vodo. Ne vidi novih; udeležili sledeči prohturskr problemov, ki trkajo na vrata življenja, svojill zastopnikih: Ne čuti groze gospodarske, socialne 111 du ševne krize, ki preti človeštvu s poginom. Njena duševna sila je prt kraju, njena sposobnost do vladanja jc izainila kakor meglit, uti najlažjem pRu. Dala nam je vi jno, Miru nam ne more dati. Problema državnih mej in samoodločbe narodov lii j italijansko sindikalne unijo •'c iiu. Gospodarska, kriza jo je potisnila' nisu za revolucionarni proletariat. L'«peh nije falio. Socialdemokracija j mumsiTni dpevtuk *n sesedaj prepira le še za prefekte i katere sta se obrnila oba komunistična iu podprefekte malih provinc. Pri nas, odbora razen zastopstva anarhistične 11-eiiuko kakor drugod Žalosten, prebile- nije. Anarhistična unija je izjavila, rta sten zaključek »ijajue dobe. ki se jc ru- scglaša popolnoma kar dilu \ krvi pariških barikad. kolaboracionistunih in nacionalističnih Io so znamenju propadanja, vseob.če^aj teženj, kor pa so anarhisti mnenja, da Prisotni so bili torej vsi oni organi, ua|.ru da se da revolucionarna sadtvina. re- volucionarni jedinstveni front da se prevode u život. 1 opet su tu komunisti prvi da to uči* tiče pobijanja; nc, jer sami komunisti ima ju jasnu prododibu zada taka proletariata i mivi- prcmipornc službe. N tržaškem mestnem svetu se je slišal celo naeioualistiohl glos, ki si je /?olel odpravo sirotišnice. lVliti ni odnošuji z državami, kj so nastale kol. dediči razpadle Avstrije, ne U ti -JtnjD, (ja bomo prišli v doglednem času do razmer, ki bodo odprle vrata trgovini Izvozni h, uvozni. Nebo je polno temnili l slugo, Prc.let.n ial ne sim oblakov. ij> katerih se lahko vsak dan | dobrcK«. On mora in |jy burzoaznega propadai,j(l |tiko bui■<0117110 kliko odčin da bo imela vsaka svojugu uiužs, s\'njp t i : ; tudi i r> nc prefektov ■ t« kimi koraki iu * 'nu- iToti ‘s.vojon.u cilju v Roiuuni/.ccu! l»ozivije si;vcz žulili i telili.- vodju, ali u svlm miu-.l V Turinv so fašisti sklenili, da sc ne i..ukMn(H)jslc, da sk4enojo tak sporazum: 1 dikalnim organizacijama je provladno bo smelo prodajati tam ve* nobcnea i. Uomunističnogu lista. Delavci so pa sklenili. da ic src to zgodi, po,'go v,-.o.buvwaz*. mi časopisje, V Benetkah jo bil ranjen v boju uu-d vzajemnem delovanju so bodo maksi-jdub jedinstva. Proletariat je jeduoduša.u u.uli.Ml iiukomunisti že thčli skupaj in iicdebojpi prepiri t c i- polemike odpade jo w>me od,u&feo. Ta kuatuiiloučnl argu i hoče borbe, pa mu treba prožili mogočnosti za 1,0. treba ga povesti u tu borb i, homuiiLti ki sindikalni odbor i ko- uvek kad se nema. snmostalnostl. I (Ichoslovačkuj industrijska kTiza postaje sve katustrofnlnija. Broj zatvore-nih fabriku o tim i besposlonih radnlk« raste iz dana u dan, Buržoazija jo pozvala u vladu malobrojne ^socialiste" d« je suasuvftji;.,— Predsednik republik« ku-reguje svoju vanjsku politiku i zastupa šito Icšnji d.idlr >-a Sovjetskoin Rusljom. tV, kongres KomnnisUMu' intrrnaci * nnle. 7. novembra olvoriče se četvrti, svet-ski kongres Komunističke internarionab>. Na ovom svetskom komunistickom kongresu mestvevače kom. partija. 11 Japonska Delavsko gibanje. Od začetka industrijskega razvoja so se začeli japonski delavci organizirati in na podlagi stavk1 se boriti za izboljšanje svojega ekonomskega poloižaja. Svojecasno je obstajala na Japonskem svoboda stavke, kakor tudi svoboda organizacije. Šele pozneje so začeli japonski kapitalisti uporabljati vsa sredstva, da ud uši jo delavsko gibanje Že 1. 1898 je obstojala cela vrsta organizacij. Zveza tiskarskih delavcev je 'štela 9000 Članov, Zveza železničarjev — 15.000. Nekoliko let pozneje je že bilo 70— 80.000 delavcev, ki so bili člani ene strokovne organizacije in v celosti je bilo 100.000 organiziranih delavcev. Delavsso gibanje je bilo tedaj v bistvu reformistično. L. 1000 je bil prvikrat izdan zakon, ki prepoveduje stavke pod grožnjo aretacije in zapora. L. 1901. je bila po vladi razpuščena Zveza železničarjev, ki se je ustanovila po veliki žtelezničarski stavki februarja 1. 1897. L. 1906 je izbruhnila velika stavka v bakrovih rudnikih v Washju, ki je končala s spopadi. Ti nemiri so nastali vsled represalij, ki so jih podvzell kapitalisti proti stavkujočim delavcem. Nekoliko Časa potem so nastali nemiri v rudnikih v Bessiju, ob katerih je bilo uničeno imetje rudniškega upravitclj-stva. Tudi ti nemiri so bili posledica o-lioroženega nastopa proti delavcem. Leto 1918 je nepozabljeno vsled rlžtnih nemirov. Ti so se začnii kot protest proti na rašranju cen rižu. Nemiri, ki so pričeli v neki ribRAki vasici na severu Japonske, so se takoj prenesli na bližnja mesta in po nekaterih dneh je dosegel val Industrijske centre, poplavil Osako, Kobe, končno celo Japonsko. Teh «rižnih nemirov«, ki so trajali 45 dni se je udeležilo, kakor se sodi, 10 milijonov oseb, Na mnogih krajih je bilo uničeno imetje rižnih trgovcev in bogatašev, njihove hiše zažgane. Vlada se je borila proti u-pomiškim masam z brutalnim policaj-skimi odredbami. Mnogo jih je izgubilo življenje in nad 7000 oseb je bilo strogo kaznovanih. Ti dogodki norijo vkžen mejnik v razvoju japonskega delavskega gibanja. Japonski delavci in kmetje, ki niso tvorili manj kot 90% udeležencev na «rlžnih uporih«, so bili vzbujeni k aktivnemu revolucionarnemu delovanju Za zadnjih 4 mesecev I. 1918 je izbruhnilo nad 40 Dt raj kov, v 1. 19,19. štejemo 480 stavk. Leto 1020 je bilo za Japonsko leto težke ekonomske in finančne krize, ki je potegnila za seboj ustanovitev rele vrste industrijskih podjetij. Mnogo delavcev je bilo brez dela in brez eksistenčnih sred stev. V istem letu je bila cela vrsta št raj -kov ogromnega pomena v največjih industrijskih centrih. Izbruhnila je veličastna stavka v jeklovih tovarnah v Kiušu, katere se je udeležilo 27.000 delavcev. Ta stavka je bila udušena potom policijskih sredstev. Stavkali so delavci v premogovnikih v Hokaidu. Stavkali so delavci dveh velikih ladjedelnic v Kobe, sest tednov dolgo in v številu 30.000 stavkajočih. Za teh stavk so bile demonstracije in javni shodi. Delavci so začeli organizirati pod vodstvom strokovnih organizacij velika masna zborovanja. Zahteve delavcev so postale odločnejše in bolj pereči*. Med drvj^im so zahtevali 11-vedbo 8-urnega delavnika. Zahtevali so izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Dostavili so tudi politične parole. V proštom letu so bila v Osaki zborovanja brezposelnih, ki so bila organizirana od federacije strokovnih organizacij, ki so zahtevftle uničenje kapitalizma, kot edino sredstvo proti brezposelnosti. Tako se utrjuje samozavest japonskih delavcev pod uplivom vedno ostrejših nasprotij med delom in kapitalom na Japonskem in njihova odporna sila narašča dan za djfbin. Dotakniti se moram s par besedami tudi metode, ki se uporablja v velikem obsegu med japonskimi delavci — sabotaže. Sabotaža je obstajala na Japonskem že dolgo let, a tajno. Pred dverni leti so nastopali pa delavci v delavnicah v Kavasakiju z odkrito organizirano sabotažo, kot odgovorom na to da ni hotela družba zadovoljiti njihovih zahtev po povišanju delovne mezde. Delavci so prišli pravočasno v tovarno, producirali pa niso — nič. Družba ni mogla odsloviti vseh 1800 delavcev, ker bi bilo to -pogubno za podjetje. Ni mogla pa niti enega delavca odpustiti, ne da bi vzbudila protesta in nove komplikacije položaja. Ta položaj je trajal 10 dni, po poteku katerih so delavci sklenili sabotažo nadaljevati do zadovoljitve svojih zahtev. A družba se ni udala. Tedaj je izjavilo 4000 delavcev druge tovarne, ki je pri- padala isti družbi da bodo pričeli s sabotažo iz solidarnosti In družba je bila končno prisiljena, da je izpolnila zahteve delavcev in jim tudi plačati dneve sabotaže. Ker so stavke prepovedane, zborovanja pa razganja policija, imajo v sedanjih razmerah japonski delavci sabotažo za najzanesljivejgte bojno sredstvo proti podjetnikom. To je nek-oliko karakterističnih črt delavskega gibanja na Japonskem. Ja ponski delavci so napravili v zadnjih 50 letih isto pot razvoja kakor evropski v teku dveh stoletij. Prepričan sem, da bo japonski proletariat v najbližjem času nudil organizirano, odpora zmožno silo. ki se bo borila z večjo odločnostjo za svoje razredne interese kot delavstvo za-padne Evrope in Amerike. Kapitalizem je na Japonskem premlad, da bi mogel demoralizirati razredno zavest posameznih plasti proletariata, je pa dovolj razvit da se postavi pred problem razredne vojne v njenem polnem obsegu. Naloga japonskega proletariata je tedaj, napraviti skupno z delovnimi masami drugih, dežtl daljnega vzhoda, načrt skupnega boja proti imperialistom daljnega vzhoda. Tahalva poroča o organizaciji in taktiki Komunistične stranke Japonske. »Rižhi nemiri« tvorijo mejnik v japonskem delavskem gibanju. Socialistično gibanje se je začelo na Japonskem za na stopa novega stoletja. Imelo je teoretičen značaj, na čelu so mu stali japonski intelektualci. Zveza s takrat, še neorganiziranim delavskim gibanjem je bila slaba. Toda delavsko gibanje se je razvijalo hitro pod uplivom gospodarskih razmer in socialisti so poskušali polastiti se ga. V teku nekoliko let se jim je to posrečilo. O tem priča najbolj zgodovina l-.aJvcTjc organizacije na Japonskem — Yu-Si-Kai, ki je nastala potom spojitve tele Vrste zvez in delavskih društev. Taktika Yu-8i-Kai je bila popolnoma taktika kompromisa, s kapitalom. Delavsko gibanje je bilo zavedeno ha pot trade-unionizma. Zadnja lota so dokazala v praksi potrebo, da se izpremeni taktika in bojne metode. Delavci so polagoma začeli uvidevali neobhodnost. revolucionarne samopomoči in dolivanja. Nastalo je gibanje, ki je znano pod nekoliko nedoločnim imenom «sind ikalistično-koinunistično«. Ofienom je pa nastala potreba po ustanovitvi stranke, ki bi v resnici zrcalila interese proletariata komunistične stranke. Japonskim komunistom se je posrečilo nspostnviti praktično zvezo z delavskimi masami.Spretna ndelejiba komunistov na gibanju I. 1020 je mnogo pripomogla k stopnjevanju upliva Komunistične stranke v deželi. Od tega časa so njen upliv stalno veča. Oficiclno se je ustanovila Kom. stranka Jap. v aprilu 1921, potem kljub temu da so intelektualci, Iivala njihovemu energičnemu revolucionarnemu delovanju v globini delavskega gibanja. Sodr. Osugi je eden najodličnejših in najenergičnejiših revolucionarnih vodi taljev na Japonskem in njegova življen-ska naloga je ,da pospešuje in razvija revolucionarno gibanje Japonske Med voditelji — socialisti, komunisti in anar-hokomunisti — so pa nastali zelo mnogokrat prepiri in ostri konflikti V južnem delu Japonske obstajajo zveze kakor «Uaki» in «Kayawa«, ki so zmerne, malomeščanske, reformistične organizacije. Mi smo ustanovili za protiutež reformistom revolucionarno zvezo z imenom «Rodoša». Lloga in upliv te zveze je zelo velik, hvala njenemu živahnemu in energičnemu političnemu delovanju. Dosedaj smo se imenovali anarho-komunisti. Naši centralni organi se nahajajo v Tokiju, Osaki in Okusu ter štejejo do 500 članov iz vrst resničnih delavcev. V naši organizaciji ni «voditc-ljev«, tudi ni intelektualcev. Vsak član naše politi; ne zveze je obenem član katerekoli delavske zveze. Naloga naše organizacije določajo trenutne zahteva. Naš cilj je pa delavske zvezo rovoluciOhirati in jih osvoboditi upliva reformiste v. Organizacija, ki je poslala mene kot svojega zastopnika sem, izdaja literd-turo v treh centrm. Poleg tega izdajamo mnogo ilegalne literature, Ki jo razširjamo med tvorniškimt delavci. Moje bivanje v Rusiji, moje osebno gledanje položaja stvari v Sov. Ilusiji, moje srečanje z mnogimi komunističnimi sodrugi in odličnimi voditelji je izpremenilo moje osebno naziranje ln sni odprir. oči v marsičem kar'je bila o/ ra japonskega gibanja. Prej sem mislil, da Sc voditelji nepotrebni, mislil sem tudi, da je odveč imeti vsako politično stranko; poštami sem si le cilj, revolucionirati delavsko zveze. Sedaj pa vidim, da je še vse to-nezadostno in izjavljam svečano, da sem postal komunist. Oddenetti predzlog «anarho« in postanem čisti komunist. l’o mojem povratki) na Japonsko bom deloval pod zastavo komunistično stranke iti Komunistične internacionale. Naša organizacija so razteza od Toki-ja do Osnke in Uhuse, sedaj pa moramo raztegniti gibanje tudi na Koreo. Izredno važno je za nas da dosežemo združitev z revolucionarnimi voditelji v Koreji, da z njimi vzajemno delujemo ne le za našo stvar v Koreji in na Japonskem, ampak tudi za stvar delavcev in kmetov celega sveta. V Pregled japonskih organizacij zastopanih na kongresu: 1. Delavska asociacija v Kansaju., vodi boj za izboljšanje položaja delavstva, šteje 13.000 članov in prihaja bolj in bolj pod upliv komunistov. 2. Delavska asociacija (Hodoša) je bila do seclaj anarhistična, je pa postala komunistična, šteje 500 članov-delavcev. 3. Zveza tiskarskih delavcev v Tokiju se bori za gospodarsko in politično osvobojen je delavstva. Kakor «Rodoša» je stala pod uplivom anarhista Osugija in je bila skoz in skoz sindikalistična. Sedaj se približuje komunizmu, šteje 1000 članov. A, Zveza tiskarskih delavcev v Kiu-Siu je bila kakor Zveza v Tokiju anar-hosindikalistična. sassssaaBKBE; 0 ona njihova (.inteligenci..a«, šlo i.'pl neumitimi kuo 1 mi, nije litkukvu into-ligencija. Da ima malo mozga i srca, ne bi služila krvničko] klasi i izdala \lastil« interese i klasu, — a sve za onako jeRine pure, za stilni koricu hleba i sušlcu. Neka «narodna» gospoda pogledajo i-ma li ko ja škola u arnautskom ili bugar-skom jeziku (a tim narodima je još po-trebnija škola, jer su zaostaliji), ili koja visoka škola u nemačkom, madjnrskom i rumunskom jeziku u buržoaskoj Jugoslaviji, pa onda neka pogledajo Moskvu «nesretnu» i boljšievičkn, gde radnici i sc-Ijaci pohode svoje visoke škole i uče svaki u svom jeziku. Ili su možda ((narodni«, «slavenski» carski generali podi-gli škole po celoj Rusiji, za svakog u svom jeziku, a u nesretnoj Jugosaviji su valjda prokleti boljšbvici znbranili ne-slovenskom raclnom narodu (pa i sloven-skom!) da uči u svom jeziku (i uopšte?)? (U Jugoslaviji, kao u Italiji i drugde, bogataši mogu da pohode ko ju god tškolu hoče, ako je nemaju u svom jeziku — idil sa novcem tamo gde je ima, a siro-tinja nema novca ni za hleb, te ne može u školu — da je upravo deset škola pod nosom. I kad se nekom sirotom detetu omoguči polazak škole, — kao što nekim našim Istranima u Jugoslaviji, — oni postaju janičari, krvni porez radnog naroda, postaju sredstvo bogataško za stezanje i cedjenje sirotinje, od koje su otpali.) 1 zato siromašni radnik i seljak morajo da preziru njihovu (bogatnšku) in-tcligenciju, a da neguju i stvaraju našu 5. Komunistična stranka Japonske. Na proletersku inteligenciju, klasnu inte- stala je lani, njen upliv sc veča obenem s številom članstva, posebno po priključitvi anarhosindikalističnih organizacij. Konec da ni prefekt, ampak da je fie vedno komisar ali j;a Upravnik kake kolonije. Jasno je torej, da odgovornost za vse izgrede, ki nastanejo v Trstu s kroženjem bonov, da odgovornost za vse nepostav-nosti, katere si bodo dovolili delavci v boju za vsakdanji kruh pade na oblasti, Z imenovanjem prefektov in podprefek-1 oMvidno bo da nepostavnosti proletar- Gibanje brezposelnih Prefekti Sr bon! ligenciju radnika i seljaka. Samouk. ko se je posrečilo skupini v Ameriki so nahajajočih japonski)* komunistov stopili v zvezo s sodrugi na Japonskem. Kom. str. Jap. je po svoji sestavi gotovo nekoliko raznolična in vsebuje pomemben procent intelektualcev. Od tod n.poge neodločnosti v strankinih akcijah ki so so kazale delavcem. V stranki ju pa bita skupina mladih, energičnih sodru-gov, ki so bili nezadovoljni z akadeinlč-nim pojmovahjem intelektualcev v s Iran ki in pričeli delovanje v masah. Sedaj je 40% članov kom. str. delavcev. Vse komunistično delovanje se vrši samoob-sebi umevno — ilegalno, kajti vlada trdo vratno preganja komuniste. Stranka jc zamogla, odkar obstoji, kljub preganjanjem in najstrožji cenzuri, organizirati v vseh večjih centrih Japonske svoje celice in izdati veliko množino legalno in ilegalne literature. Delo vanje se razvija sedaj razmeroma počasi in potrebno jo voditi ga energičneje in spretneje. Zato je ootrebna spojitev japonskih sindikalistov s komunističnim gibanjem ir, ustanovitev združene Kom. str. Japonske. Tu sem srečal japonske sodruge, ki izjavljajo, da pripadajo'anarhokomu-nistom. V pogajanjih z njimi in z voditelji Kom, inter. sem prišel do prepričana, da se morajo ti sodrugi priključiti čisto komunističnemu razrednemu giba njti. Sedaj, ko srno dobili nekoliko upo-gleda v zgradbo Sov. Rusije, se vračam jaz in moji sodrugi domov, pripravljeni za boj, z vero v zmago socialne revolucije ra Japonskem. Kato 'kovinski delavec) poroča o ja ponski organizaciji Hodoša. Socialistih no gibanje v naši deželi je bilo vedono po intelektualcih, katerih zastopnik je sodr. Sakai, sedaj eden izmed voditeljev japonskih komunistov. Drug intelektualec, sodr. Osugi, je anarhokotnunlst. Njihov upliv med masami je izredno velik, tov na mesto prejšnjih civ. komisarjev Jo vlada izenačila te odrešene pokrajine ali nove pokrajine s starimi pokrajinami. Tukajšnje meščanstvo se je asimiralo z onim starega kraljestva, slovensko meščanstvo se je izenačilo z italijanskim. Kaj je proletariat? On je povsod enak — v izkoriščanju in tlačenju po vladajočem razredu; zato se on ne zmeni za spremembe moj in upravnih oblik. Proletariat stremi po svoji domovini —• proletarski diktaturi. On pa noče umreti v času prodno pride v svojo domovino, on ne sme umreti lakote radi kapric, *. medanskih domovin. Povsod enako izkoriščanje v teh domovinah, smo rekli. Toda oblike tega izkoriščanja so menjajo časovno in krajevno in v gotovi dobi in pokrajini uživa proletariat v posameznih vprašanjih večje ugodnosti kakor v drugi pokrajini in dobi. Take večje ugodnosti so prisojene proletariatu starih pokrajin glede brezposelne podpore. Medtem ko je dana proletaritu v novih ali sedaj izenačenih pokrajinah brezposelna jiodpora le za 90 dni, uživajo delavci v si arin pokrajin ah to podporo vos čas brezposelnosti. Ako se je torej Julijska krajina izenačila, v pogledu uprave in upravnih oseb, zakaj se ne izenači tudi v pugledu brezposelne podpore? Tržaški proletariat je imel dovolj zborovanj, dovolj protestnih shodov in ob-jr hodov, da doseže to izemribo postavnim potom. Vse ni nič pomagalo. Tudi grožnja, da bodo šli brezposelni preko vlade in njenih naredb, ni zalegla. Sedaj pa so brezposelni to grožnjo uresničili in se smatrajo «izena bnim>> s starimi pokrajinami. ((Brezposelno podporo« so nadomestili delavci z «boni za brezposelne« kakor je nadomestila vlada civilne komisarje s prefekti. Odbor za gibati jo Imen- skega gibanja so h- posledica nopostav-nosii vladajočega razreda. Naša inteligenčna Nova škovacera, «Stnra . . .« klepetu-ša, posvečuje školovanim ljudima čitav uvodni ' lanak i klepeče jodUit Stupar, i po, dok se ne usudi da zagrize tvrdi urah — boljševički. (To onako po »diplomatski«, po receptu Jurininih razgovora sa Faktom.) Veli klepefirša: «... treba naj-edlulčnije one naše (!) nesretne boijševi-ke, . . . koji se u svom «Delu» . . . onako surovo i divijački obaraju na te o-statke naš'e inteligencije«. 1 da to rekue, trebale su joj čitave bajko o čistim i blatnim perima, o pošteno j i nepošt.cnoj inteligenciji, o svomu — samo no o stvari. Ostavtčemo «čista«, zlatna pera smešne gospoda nek pokuša vaju opsene i hokus-pokuse, da zavrte zdrav razum, pa nemo našim sirotinjskim, «blatnim» porom, umočenim u njihov smrad da rek-nemo koju istinu — umazanoj sirotinji, a ne čistoj gospodi. Da, seoska i graclska sirotinjo, mi suro vo napadamo i napadačemo sve njihovo iškolovane ljude, sve njih siromašne ili Pognte — sto verno slu že kapitalu «na- odnom ili «talijanskom», zato što oni svesr.o doprinose tome da sirotinja i dalje tobuje bogatašima. I opet ponavljamo: rat njihovoj inteligenciji, demo- kratskoj i klurikainoj, talijanskoj i ju-goslovenskoj' — Ali mi imamo i naša inteligenciju, proletersku, sirotinjskm i revolucionarno. Tu spada ono malo hko-lovanih ljudi, komunistiSkih inžanjora, učitelja i t. d., i svi samouki siromasi, u klasnoj borbi šScoiovani rodnici i seljnci. Vojnim invalidom, pohabljencem in vdovam, sirotam v vojni padlih starišev in starišem v vojni padlih sinov. V' teli dneh je stopil v veljavo zakonski odlok od 3. novembra 1921 št. 1734, ki doječa nove penzije onim vojnim invalidom, pohabljencem, sirotam v vojni padlih Starišev in starišem v vojni padlih sinov, ki se nahajajo v novih anektiranih pokrajinah. Vse sekcije in podsekcije Proletarske zveze vojnih pohabljencev se ob tej priliki vabi, da sporeče osrednjemu vodstvu v Trst imena in okolnosti onih pohabljen cev, invalidov, vdov, sirot in starišev, ki imajo pravico do nove penzije. Ob tej priliki se naznanja, da je podpisana zveza na razpolago vojnim invalidom, pohabljeneojh. Vdovam, sirotam in starišPm v zadevali vojne penzije tudi tedaj, ako niso Tlani te zveze. Ona je v vseh ozirih pripravljena pomagati vsem, ki so na knkisibodi način oškodovani vsled vojne in rabijo pomoč podpisane Rade volje gre vsem na roko ker ve, da jo že mnogo takih, ki niso še prišli do svojih pravic. Kdor želi njene pomoči, naj se obrne na njen naslov. Proletarska zveza vojnih pohabljen cer, invalidov, vdv in sirot TRST. Via Zaccaria 3, II. Cie. ari m. tei (Ruska narodna)) Cigan je razpel šotor kraj jezcrni ;»?h dni leži pa bregu in samo v vodo gleilh, kako sc rib'! izprchajajo po jezeru. Iz-prehajnjo se. a ciganu v usta nc pridejo' Glej, pride kmet z voli, da preorje njivo, ukreše ogenj in začne kuhati kašo. Glej cigana, ki se je zamislil v Misli, kako bi jo izvil, da se naje iz kmetovega kotla. Pride k njemu: eZdravo, boter!» tZdravo, cigan!» «A, dragi moj, preobjedel sem se že samih postnih jedil.n «Kako fo?» «Zmeraj mi je riba pred očmi; jej — ne morem! Pristudila se mi je* A ti, boter, kaj ješ?« «Slanino.» eDaj, da sl jo bratski razdeliva! Daj ti meni — če tudi košček slaninice, pa bom jaz tebi ponudil ribico.v Kmet mu odreže košček slanine. <(Hvala ti, boter! Ali k slanini sc hoče tudi kriihd.n Kmet mu da kruhu. eDaj še pest pšenafv Kmet mu vsuje tudi pšena. (dlrala ti, prijatelj! Pridi k meni pt ribo! Ti si dal meni, a jaz te popeljem na svoje posestvo, pa si vzemi rib, kolikor ti dragoln Pride cigan v svoj 'šotor, skuha kaše, in poje s slastjo. Potem leže k ježem in gleda ribe. Kmet pošlje svojega otroka k ciganu po ribe. rZdrav bodi, cigan! Očka me je poslal po ribe.« c Po zakaj ni, moj ljubček, tvoj oče som prišel? Na, glej, zdaj ne. vem, kaj naj storim! Ako tl dam mnogo, ne boš mogel nesti, ako li dam malo, bo očka razžaljen. Najbolje bo, da pride sam.v Deček pohiti k očetu in mu vse pove. Kmet vpreže konja in sc odpelje k ciganu. s Zdravo, boter, zdravo/ Po kaj si pri- Set?« g Po ribe sem priše l.» s N a, vzorni žlico, pojdiva! Najprej morava posrkati ribjo juho!» Pripelje ga k jezeru in reče: «Scdi, boter! Ko posrkaš lo čorbo, odnesi takoj, ako le jc volja, vse ribc!» Kmet Všteje cigana ln sc vrne domov praznih rok. Nove knjige poselnih je namreč za vsakega brezposcl- Ta naša, sirotinjska intellgencija je na-nega izstavil za vsak dan brezposelnosti j še oko u glavi i mi je pazimo kao zenicu. bon za L. 3.75 t. j. v znesku brezposelne; Našu inteligenciju (i sami sebe) ponia-pedporc. Vsaki brezposelni delavec jojžemo buš tim što učimo sve Mo de nam namreH dobil listek, glaseč na L. 3.7.), ka terega se lahko poslužuje pri nakupu vsakdanjih potrebščin mesto denarja v gotovini in katerega lahko predložij.o trgovci vladi gubernatorja ali prefekta kot. potrdilo, da so vladi dali toliko na up ali kot pobotnico za L. 3.75 izplačanih brezposelnim na račun vlade odnosno ((asimilacije s starimi pokrajinami.« In sicer dobi vsak brezposelni delavec toliko bonov, kolikor dni mu je izostala brezposelna podpora. Predvčerajšnjem So zabeli krožiti po mestu prvi boni. Delavci so nakupovali živež in drugo in plačevali z boni. I parno, da se bodo oblasti sprijaznilo s to asimilacijo, Ako pa no priznajo bonov, dokažejo stom, da ne priznajo niti asimilacije in imenovani prefekt, ki je — bodi tu povedano — prejšnji civ. komisar v Trstu kom. Crispo Moncada - - prizna, pomoči u borbi za oslobodjenjo radnog naroda od kapitala i tako čemo svakog siromaha ufiniti inteligentnem prolctcr-skirn. Dva su naroda na svetu, i samo dva! siretinjfki i bogataški, proletarski i bur-Žoaski. /.ato i škola, i inteligenciju, i — sve drugo, može da bude samo proelter-sko ili buržoasko, da služi oslobodjenju ili zarobljavnnju radnog naroda — i ni-šta treče. «Zaboravljaju ti kukavci (šiup-ljoglava gospoda), da ono što znadu i-naadu jedino da zahvale žuljevima radnog naroda, koji je stcnjao dok su oni učili, a svesni proletariat svu svoju klasnu svest zahvaljuje sainom sebi, svojoj revolucionarno] inteligenciji. —• Ako oni zaboravljaju, no zaboravljnmo mi, a sirotinja če «i sama znati da prosudi« ko je uzrok njenom ropstvu, a ko prijatelj oslobodjenju ruda.« SiiMikat stivliinsklh delavcev Julijske Benečije Opozarjamo vse. člane, da imajo vedno v redu svoje izkaznice, in mednarodne knjižnice kar se tiče prispevkvv in znamk. Oni udje, ki so brezposelni, naj si sto rijo prilepiti prispevka proste markicc, katere dobijo brezplačno. Oni, ki nimajo izkaznice ali knjižnice 1> redu kakor predpisujejo pravilu, zgubijo vsako pravico na pomoč organizacije. DELAVCI. KI ODPOTUJEJO. (Hani ki so radi dela prisiljeni, iti ven is svojega navadnega bivališča ali odpo-vati v inozemstvo, naj spravijo v red dokumente organizacije ln naj ne poia-bfjo, pustiti izstavili si legitimacijo za potovanje. IZREDNE PODPORE. Sekcije, skupine, in tajništva, naj prepišejo vsako siroto (podporo), ki jo dajo elanom v članovo izkaznico ali knjižnica z dobro čitljivo označilo dneva in višine izplačane svote. Od uredništva «Naše Sloge« u Beču primili smo prve sveske novopokrenute biblioteke «Svetlost». Svesni, od kolike je važnosti izdavanje jedne proleterske 'biblioteke i svesni toga, da se danas, kao nikud ranije oseča potreba za lepom li-ternturom koja oplcmenjuje dušil radnika i vaspitavajuči jnoletariat, za neslo više, oslohadja ga raznih romana, koji trnju dušu radnika, svesni svega togu. mi preporitčujemo svima dtrngovima i organizacijama sva izdan ja oVe biblioteke . Pokretanjem biblioteke «Svetlosti» ž.cli se, koliko toliko, popuniti i onu prazni; nu, koju u nii;šoj sovremenoj literaturi osečaju naročilo radnici i proleteri. Plan skim izdavanjem dela iz lepe umetnosti, omogučuje se radnjčlkoj k.lasi, kao i svim društvenim slojevima koli nisu začasen i ličnim i sitnim egoističftim motivima i koji se ne dave u vrtlogu duhovne degeneracije — da dodju do zdrave duhovne , hrano. rr?V£ SiXte~M8Sfcsmissr lira 1.50. 2. L. T.: »Sarajevski atentat«, lira 1.50. 3. Maksim Gorici: «Tri dana«, roman, lire 2.—. 4. Maksim, Gorki: «Le-lo» roman, lire 2.—. 5. M. Arclbašev: «Smrt Ivana Landeo«, lire 2.—. 6. V. G. Koroljenko: «§umi šuma«, lire 2.—. 7. .4. P. Čehov: «Novele», lira 1.—. Ovc se knjige mogu porulčitl preko Komunlstiičke sekcije Opatija. * Liudski oder OSREDNJE V OD SV O IMA SVOJO SEJO V NEDELJO 22. T. M. OH !). DOPOLDNE V NAVADNIH PROSTORIH V GO- m c j __________ Ako katera bratska podružnica poseduje v svoji knjižnici Ivana Cankarja dramo trodejanko: »Kralj na Betajnovi« in jo slučajno ne rabi, je naprošena, da jc, za čas odstopi podružnici na Trnovem. Pošlje sc laliko po pošti na haslov: »Ljudski oder«, Trnovo pri Gorici. — /a Dramatični odsek LJ. odra na Trnovem: Plesničar Zora. Slavetisho-itulijanska slovnica. Sestavila Marica Stepančifleva (Gregorič). Pn-dučba primerna za samouku* in za srednje šole. Celovec 1922. Samozaložba. Cena kn jige je L 8. Izpuščena je označba II. izdaja. Priloženi popravek! pa je odveV. Knjiga je namenjena vsem onim, ki se hočejo naučiti italijanskega jezika. Za rusko deco Mednarodni teden za delavsko pomoč Rusiji je kolikor se ti"ie naišSh krajev izpadel zelo povoljno. Dobili smo prve izkaze, tako iz Idrije in Sv. Martina na Krasu, ki jih objavimo prihodnjič. Opozarjamo še enkrat vse sodruge in organizacije, da pošljejo denar naravnost na osrednji odbor v IMni in da nam pošljejo le izkaze denarja, kratka poročila pa na deželno tajništvo. NAROČNIKU Dolžnost naročnikov, ki jim je potekla naročnina ja, do nemudoma poravnajo zaostalo naročnino, sicer jim Ust ustavimo. PODLISTEK „DELA“ IVAN CANKAR; Ministrant Dokec IV. črni m slovesno. Tudi To*io bo takrat se mu zasvetile oči. drugače zvonil obraz!« Mislil je In r Jeseni jo dozorelo spoznanje, na zimo se je izpolnilo. Jokec jc stopil v bleščečo, blagodišečo meglo, ki se je vila okoli oltarja, in komaj je stopil vanjo, se je razmaknila In ju izginila. Ugledal je pred sabo navadne obraze, ki jih jc poznal s ceste, in v svetli luči oltarja so bili šo bolj navadni in pozem-ski. Prvikrat je stopil z župnikom pred oltar; pred očmi se ruti je bleščalo, noge so J še verjel svojemu Upanju, se mu tresle in komaj je držal v rokah j «Neroda!« jo zamrmral župnik težke taašine bukve. Mahoma Je pozabil[ prišel v zakristijo vse nauke, vso molitvice in odgovore in še zvoniti ni več znal. V durih zakristije jc stal dolgi Tone, smejal se jo in je pačil veseli obraz. Župnik je zacepetal z nogo, nato so jo napol okrenil ter so je ozrl nu Jokcu z jeznimi očmi. ((Tepect Ali spiši« globoko bridkost ,tuko resnično in rezka žalost, kakor da mu je umrla Tinka. Pogledal je nuskrivoma proti oltarju; dolgi Tone se je vrtil tam lahkotno in brezbrižno, kakor na cesti; nič drugačen ni tiil njegov obraz — vesel in hudomušen, kakor da bi bi! kozo. Bukve je prenašal, kakor da bi ne bile svete maline bukve, te m vuč povest o laižlnjivqa|u Kljukcu in zvonil je lepo in dolgo, sebi na radost, ne povzdigovanju na čast. Ozrl se je časih «To ti povem, Jokec, ker te itnam rad! Lani jo začel tisti Andrejasov Korio, pa smo ga jirctepuli za kratek čas in je kmalu nehal. France je dejal, da bi tudi tebe časih malo prcsvalknli, ampak jaz ne pustim. Samo to mi ni všeč, da si -tako čemeren. Zakaj si pa tako čemeren?« «Tinka jo bolna!« je odgovoril Jokec. Dolgi Tone je nekoliko pomislil. (iVuht Tinka! Lepa punca je, ute gospod Edvard je gledal za njo! Ampak čemu bi bil čemeren, če je holmi? Ali bo zdrahi ničesar vcU in da no smejo nikamor d: -i-gam več mojo misli. Če imam kraljico, kaj bi mi kraljestvo? » Tinka se je nasmehnila. «To jo bilo spotu la rji!« ((Ali bi bral še daljo » Ne več, Jokec! To je bilo spomladi!« polnilo vso, luir jc zapisano v tistih lepih pismih. Daleč bo oh in blizu in veliko radost bova uživala . . .» Utihnila Je, njeno ustnico so so smehljale In oči so gledale v daljavo. Jokec je vzkliknil. «0 Tinka! Rekla si, da' to bom razu- in se je pod ramo spačil Jokcu. ( in Kristus je tam!« je vztrepetal Jo-j vti ali bo umrla, nekaj Do žu! Remu bi ker. Nato pa je pomislil: »Saj to ni ve- j čemeren?« liku ma-a! Drugače bo takrat, ko bodoj Tinkin obraz je bil šle drobnejši mel-'nokoP: saj te zdaj razumem! Vse ‘ vem, kaj misliš, vse vem, kaj si govorila! Tudi jaz, Tinka, tudi jaz sem tako žalosten SNebesa, som mislil, da so na oltai- «Ne sme umreti!« je zaklical Jokec in i. r o. i; m- v -'v * | " hodili vsi trde v prazniških ornatlh po ’nenadoma je zardel njegov obraz m so bo zima.« . . . ... .. ... * * t. .. . t ! .............ili.. rini.’n i prej, lica so bila tenka in prozorna, oči so bile vet je, temnejšo, in so ležale c globokih jamah. Jokec jo zaprl prodal in tudi njegov obraz je bil rosen in tudi njegovo ereo ni bilo veselo. »Zakaj samo spomladi, Tinka? Minila in drug.-čen bo njegov; ko je ((Neroda!« se je zasmejal dolgi Tone. In ko je župnik čel, je stopil Tone k Jokcu in ga je Učil. «/akaj si pa tako neroden? Tam klečiš in gledaš s tako velikimi nbmi, kakor da bi nosil naočnike! Jaz jo vem, kako je to; vsi' so bili taki, šo Jaz, ko sem prvikrat stregel. Ti si le mi*!), da ni nE — Jokec se je zelo prestrašil, pozabil je, da biješ žogo, si misli, pa boš precej dru pozvoniti in je hitel po kuugljite »Zvonil Zvoni! Bukve!« glas dolgi Tono. «Stran!« jo zaklical župnik, »drugi naj pride!« Jokec, »e je ozrl kakor v sanjah in je vi del dolgega Tunela, ki je klečal ob oliar- I gače gledal! Kaj misliš, da se zdi fnj-je šepetal na j moštru to kaj svetega? Pri darovanju I mu moraš nato’ iti veliko vina in prav innln vode, drugače ie bo takoj ozmerjal Jaz mn mu dni zadnjič nalašč' preveč vod«, pa Je zaklel: »Falot, je dejal, kako pa točiš?« Ampak fajmoMru se ju, pozvonil urno, prenesel bukve z leve drži, Jokec! Pomagaj mu, kadar so obbi- na desno ter hilol na to po kongljicc. ((Strem se spravi, sn| nič ne zna,-;!« je zašepetal, ko jc šel milno Jokcn. Jokec je šel v zakristijo in je slekel j boš fr. vidci Zakaj!« haljo in ovratnik. Sramu ni čutil, toda čutil Je veliko, % JoUcc Dolgi Tone je pomislil vdrugif . «Ti h! dober fant, Jokec! Voft kaj, 1 osten Je bil ln komaj je j Jokec, jutri ho bral tisti iz Zaplane črno mflivto. <)n da -/.mirom desetico, najmanj. Strezl mu ti: jaz bom stal zadaj In bom! gledal, da česa lio napraviš!« Na zimo jo bilo, okna so zamrzovala j in mraz je bilo v izbi. kjer jo ležala Tinka, Miza je bila primaknjena k njeni postelji in v predalu su bila pisma. ((Ne morem več hruti, Jokec! Grke niso pri miru, gredo gor, gredo dol; beri ti, Joker!« In Jokec je bral — dolga pisma, lepo besede, komaj polrazutnljive. Toliko je vedel Jokec, da je Tinka čcAčena, kakor je čaščenja vredna, in da je kraljica vseh bogastev in vseh nebes. «Tinku! Ti od Brca ljubljena!« »Beri to So enkrat, Jokec!« »Tinka! Ti od srcu ljubljena! ■— Kadar grem od tobo, kakor sem sinoči šel, vos vesel in ves Žalosten, te vidim, vidim nnju in najino srd"o, kakor j« zdaj, moje misli pa gredo v prihodnost. Povedal sem ti, in ti nisi bila nič žalostna, da nimam več bogastva in ne prijateljev la nikogar več. Zakaj laku veliko je, da 1 I mam tebe, da ne smem imeti drugega čl, in polico mu Hči, ker je spravi vsaki dan v drugi kot, iti nič no rt*; I, če te ozmerja! Drži se ga — ob Novem Udu jc puPtužbl uuuko in ’ih ’i bil Tinka mu je pogledala v o-i in Jokec jo povesil glavo. "Ali se spominjati, Jokec, kako sem li rekla nekoč, da boš imel piriihov in pomaranč?« »Ne maram zanjo, če jih ti ne boš i-moln!« ((Vsega bom imela! Vse tisto se bo izpolnilo, Jokec, kar je v teh lepih pismih. Jaz nisem žalostna, ne veh, tudi ti bodi vesel!« * JoUe» jo slishl njene besede in je zaslutil njih žalostno misel. Zajokal jc in jo zaklical- »Zakaj, Tinka? Bog ne bo pustil!« »Stopi bliže, Jokec, na vzglavje so nasloni! Da boš slišal natanko, da si boš zapomnil in da boš razumel nekoč! -~ Tnko jo bilo treba, Jokec, in ni moglo bili drugače! Poglej: kaj ne vidiš, da bom umrla kmalu? Poglej: kaj no vidiš, da ju bilo treba? Tako ho bo izpolnilo vse, kar jo v tistih lepil) pismih!« Jokul je ,slWa| je komaj njen glas. «So Včeraj te je pozdravljal, Tinka, tako lepo te jo pozdravljal in roko ml jo dal. Zakaj si žalostnu?« »Zato ker m** je pozdravljal in ker ti je roko daj. Daleč bo on, nikoli vo' ga ne bodo videle moje oči in vendar se bo lz- ju, pa niso nebesa tam! Iludo sem žalosten, Tinka! Zakaj ni tako, kakor bt človek rad? - Pogleda — no, in h' vec *a' »Ni več. tako!« je iz.pregovorila tiho in se ni ozrla na Jokcn. Pozno je bilo, prišel je oče. Razpravljal re je molče in ni pogledal ne Jokcn no Tinke. Molče je upihnil luč, toda legel ni. Ib dii je po sobi. nato je stopil U postelji, kjer je ležala Tinka; videl jo iz. teme njene oči. »Ali spiši, I Inku?« «Ne.» »Zdi se ml, Tinka, da si bolna.« «Nc morem vstati.« Umolknil jo in je hodil po sobi. Nato jc stopil vdrugič k postelji in se je sklonil k vzglavju. «Tinku, kmalu bo sveti večer.« (dimno še teden dni.« «All vaš, Tinka, keduj je umrla tvoja mati?« «N«. sveti večer.« »In taka jo bila, kakor si ti; obraz in duša.« Hodil je po sobi in sc je vrnil vtretjb »Ali si huda name, Tinka?« «Nlč nisem huda.« «Tnko sem vprašal tvojo mater, prodno je umrla, in tako mi je odgovorila,« Pobožal jo je po licih z, raskavo roku. »Tudi ona mi je odpustila, prodno jc umrla. . » Roka so mu je za/hlu tresti in njegov obraz je bil r.mirom bližji njenemu. »Ti pa ne smeši Umreti, no smftš. Tinka! Velik je že moj greh — bil bi dvakrat vočji. Eno breme nosim, dveh bi ne mogel. Pomisli, Tinka: rad sem imel tvojo mater, kakor id Je nobeden človok na svetu ne mogel imeti rad. Tako rad imam tebe.« Tinka je iztegnila roke. «N»fi nisem huda na vas, oče!« «Rad sem Jo imel in vendar sem jo udaril v obraz tedon dni, prodno Je umrla.« ((Odpustila je, Uče.« »Jaz nisem odpustil, nikoli pozabil! --Kaj sem storil s tubo?« «Nikoli nisem bila huda!« Pritisnil je pesti na čelo. «0 Jezus! » Hodil je po sobi, nato je legel na posteljo. Tinka je molila: njeno srce je bilo nsirno. «Tudl to se je izpolnilo; prosil je odpuščanja . ■ ■ teden dni pred smrtjo . . .» oknft so /nmrzttvala, na stenah se Jo svetilo Ivi6- Jokec je polotfdl na Tinkino posteljo vse suknje in vsa krila, odel Jo ]e do vratu in ni pustil, da bi bile njene gole, drobna roke na odeji. Tinka je gledala s široko odprtimi očmi in je komaj še rezlučevula sonce v meglenem polumruku. Njune ustnico so bile razpokano in suhe, lica so upala globoko. «Kej še pride, saj vem, da pride!« ju Klical Joker in Je ihtel. Dna je slišala glos iz daljave in se je nasmehnila; njeno, srce j? videlo in jo v»e vodeln. «Tudl jaz vem, da pride po slovo; zdaj ju šel mimo okna.« In Jokec je ugledal senco za bellrn oknom in je Ae I odpirat duri. Kopreno jo padla raz njenih Ofi, videla Glasovi z dežele Pie m ho ne h ne liiia »e sia — © was! V zadnji Straži sem uzrl nekaj novega, r.ekaj globoko proroškoga, namreč, v dopisu iz Dornberga, v katerem dopisnikar odgovarja na članke, katere jo priobčilo po flelji mladega Sodruga vojaka «Delo... Mladi h odru g je moral v notranjost kraljevine k vojakom, zato hočem jaz kot tak odgovoriti v megleno ozračje Dornberga. Dopisnikar oznanja v «Gori.ški straži« f-udne reči, pravi, da se zbirajo nad občino Domberg črni oblaki, čudne megleno sapo, ki hočejo uničiti to kar je narodni išarlatan-krmilar iapravil v dobrobit ljudstva, da nočejo sipati žveplo na narod no tamofmje društvo in mu prizadjotl prekletstvo. In kaj'? Kdo, da so ti oblaki? i’h komunisti vendar! Oni so narodni škodljivci in lažiproroki, oni bogsivedi koga agenti in oni so današnjega gorja krivi. Modrost dopisnikar od kog pa ste zajeli to gradivo, ki ste ga spravili v javnost. Mi se vseskozi čudimo lej brezmejni blobokosti! Čez hribe in doline ste nas razkrinkali da je joj! In kaj še! Cujte proletarci celega sveta, kaj pravi veleum iz Dornberga: Da čez nekoliko Irt ne bo nc duha ne \ sluha več o komunizmu in takrut dn nas bodo naši tovariši proklinjali, da se bomo proklinjali zato ker nismo čutili z Domberškim■ bogom. Tovariši delavci in kmetje! Članek vsebuje vsemnogo modrosti, Se celo prerokbe so v njem. Ali jaz sem preMbek in vam ne morem vsega pokazati v pravi luči. Samo nekaj sem razumel kot delavec. napornega dela in vam to tu napišem, namreč: Svetovna buržoazija si beli glavo že cela Štiri leta po vojni, da reši svojo krizo. Največjji diplomati morajo v pokoj. Utrujeni so od prizadevanja kako re.-siti krizo. Hoteli bi z vreči vsa bremena na ra mena proletariata, ki si pa tega nc dovoli, ker je ravno tu komunizem, ki mu daje upanje in moč, ker so tu komunisti, ki ga poduku jejo in vodijo v borbi proti kapitalizmu. Ker hočem, da v.adobi omenjeni dopisnik častno ime reMtelja sveta, stavim omenjene vrstice v javnost, kar pride upam gotovo pred samega utrujenega Lloyda Georgea, Kakor hitro bo ta veliki diplomat zvedel za omenjenega proroka veleuma, pride gotovo sam osebno po informacije v narodno društvo v Domberg, kdaj bo zginil komunizem. Toliko v odgovor narodnem strebru i/. Dornberga, katerega bo zgodovina kot vse druge pomela na smetišče in pokopala 65 kilometrov pod zemljo. Vam, delavci in kmetje občine Dornberg in okolico pa klitfem iz mlade proletarske dušo: Odprite oči in stopite smelo s svojimi tovariši drugih občin v organizacijo svetovnega delovnega izkiorMičanega ljudstva, ki se bije za sveto stv&r, za neumrljive ideje komunizma, za obstoj, pravico in svobodo vseh izkoriščanih in tlačenih. Ne pustite se voziti v temi nezavednosti od hlapcev vaših jerobov, ne slediti, vam pravim, valpetom sedanjega gnjilega režima in ne pustiti) si vezati rok in nog po onih katere vi z va&imi žulji redite. Opogumite se in recite: Dovolj je teme in slepote! Iločemo luKd svete resnice in pravice! Naprej delavci in kmetje! Naj se širi duh puntarjev vaBih očetov! Naj živi Sovjetska Rusija! TovariS tovarišev, delavec. Dvorazredna italijanska šola je bila pač potrebna. Kdor bi ugovarjal, iz kateregakoli vzroka, bi dokazal, da ne pozna razmer, ali pa, da je nevoščljiv sebičnež. V Nabrežini je 50 do 70 otrok ital. narodnosti. Ti otroci so poscčali ital. šolo v Sv. Križu, ki je, bogme, predaleč, da bi otrok od sesljanske periferije hodil poldrugo uro tja in ravno toliko domov, pa bodi poletje tudi pozimi. Zakaj naj bi oddaljenost in slabo vreme kratilo ubogim otročičem to, kar jim po pravici gre?! (Ali ni ta ljubezen do italijanskih otrok izdajstvo nad narodom? bo zavpi- lo narodno časopisje. — Ured.) Obrina šola je začela redno in neredno. Dočim se v prvem in drugem razredu poučuje že dva tedna, se v pripravljalnem razredu, kateri šieje do 20 učencev, ne poučuje. Zakaj? — Učitelj prvega razreda odgovarja, da ni učitelja: sam pa, in voditelj sta že itak preobložena. To krivico bi se dalo odpraviti s tem da bi v Nabrežini namestili enega učitelja, namesto učiteljic, in računi bi sc ujemali. lama započielo več trubiti o pokornosti i ljubavi prema domovini U talijanskome jeziku, jer inače ne bi zgodno uplivalo kad bi se hrvatski nalagala pokornost gospodi žito hrvateki ne zna, pa i večina je prvašnjih učitelja, naučeno služiti domačoj buržioaziji, gde pak nije ovo bilo moguče kao n. pr. u koparskome i voloskome kolaru ostaviše sve po staro-rne, samo radi kontrole postaviSe za pouku talij, nacionalizma sve po jednoga ! Sicilijanca i sada rade dvoje ono sto je radio pre jedan. Razumljivo, kako je u tim fikolama podvostručeno trovanje de-ijih mozgova proklolimi patriotizmom i nacionalizmom, koji, bio on tulijanski ili jugoslovenski, zavodi mnogoputa iiesve-sne radnike i oduševljtijd ih na brato-ubilačke ratove. Treba li daklen da čalimo zatvaranje tukvih škola, kojc 113 davaju deci siro-rualia potrebne naobrazbe Vto bi joj služila u životu, nego jo truju svakojalcim laž ima i uspavankama pričajilti joj, kako je siromahu esudjeno« da doveka trpi? — Ne svakako, trebalo lii naprotiv da odstranimo sve takovo člkole bilo ko jim se jezikom, u njima -pončuculo, jer se n njima naša deca više kvare negoli uzgajaju. Nabrežina 1. okt. t. 1. so otvorili šole povsod, tako so jih otvorili tudi v Nabrežini, in sicer: slovensko ljudsko, ital. ljudsko ter obrtno šolo. — Slovensko ljudsko šolo so letos skrčili od petrazredne na šti-rirazredno, in to zaradi manjšega števila otrok. Na tej šoli poučujeta dva učitelja in tri učiteljice; ena izmed učiteljic poučuje samo italijanščino, zato prevlada v učiteljskem štabu žehSski spol. V štabu pa figurlra tudi učiteljica, katera, kakor se zdi, prav rada in prepogo-stokrat oboli. Letos je poučevala že en teden, kdove, če ne bo v drugem opešala, obolela ter za nekaj tednov, čc ne za par mesecev odšla na dopust. Tako se je ugodilo že tri leta zaporedoma; četrto leto bi ji bilo želeti ljubo zdravje in ma- lo manj potovanj, če noče, da bi se kdo spotikal ob njo. Nikar naj no reče več, da niso Nabrežinci zanjo, kor NabreJinci po ji lansko leto povedali in odgovorili z zahtevo, da se jo odstrani iz Nabrežine, povedali tudi, da ona ni za njih ne za njih otroke. Ljudje so čudijo, da se jo vrnila, ko se jo vendar že zapodili. — Bukovica Čas je, da so zbudimo in za to prosimo kotiček prostora v vašem listu. Vidimo, da so ljudje v naši mali vasici že začeli odpirati oči. Da, delavci: Združimo so skupaj v stranko proletariata, ki ka?e pot do pravice. Delavci in kmetje, pustite stranko narodnjakov in tre-bušnikov, ker oni hočejo, da bi sl mi od jutranje zore do poznega večera služili kruh pod njih bičem. Ni treba se strašiti! Pride ura, da tudi mi pridemo do orožja in naše pravice. \ sak lahko ve, da ni mogoče več živeti v tem suženjstvu ter da moramo vstati iz spanja nezavednosti in širiti de lavsko spoznanje. Za to pa sodt-ugi iz Bukovice: Zbudimo se! Naročimo se na «Delo«, šilimo ga, da bo zmaga tem prej naša in da razvijemo delavsko rdečo zastavo. Da bomo vsi združeni udarili na en sam glas: Živela Sovjetska Rusija! Živel komunizem! živel proletariat celega sveta. Mladi komunisti. Gde su nase škole? Tuguju i iadikuju naša vredna gospoda oko obaju svojih HstoVa za zatvore-nim hrvat.skim školama u Istri. Pla'c "PuiJlki Prijatelj.) i narife «81 ara Naša Slogan roneei niz staraTfco a sad pomla-delo lice hinjene suze. «Mrski» Talijanci zatvoriic nobroj lepih Kkola, što ib nizom zadnjih desetleča iznudiše od žuto-kljune oblasti vredni svečenici j drugi sledbenici velikoga biskupa-seljaka. {J njima se odgajao «mili i dobri naš narod.. u svim krepostima, kojima treba ua se odlikuje ropsko čeljade, što se na-kon mizernoga i pasjega života za dru-goga sprema na drugi , . . svet. Zatvara-ju se na-e «lepe škole» a otvaraju se dru ge . . . talijanske — vele oni. I nije njima stalo, .što se u tim novim školama cuje na talijanskotne jeziku ono, što se pre čulo na hrvatskome, nog su njihu dušu pritisnuli drugi jadi: u novim če se školama govoriti, kako valja ljubiti tali-jansku domovinu, a to našim obilnim govorom znači: talijansku gospodu, pa kako valja zanju makar i svoj Život žrtvovati. Budu 11 se naVtkla deca, da bu-du pokorna talij, domovini (šitaj gospodi!) i da nju u slučaju opasnosti brane te se puste dragovoljno od nje musti do zadnje kapi krvi, to če njima hrvatskoj gospodi ponestati izvor iz koga teče celo njihovo bogastvo. Eto, ovoga se oni boje. A jer nemogu sami da se «tudjinskoj» gospodi odupru i saciiVaju jedno od naj-boljeg orudja kojim uturavaju u možak dece naše, ropske i puzavačke ideje, to tebi seljačb l radniče ha puna Usta vifiu, kako ti Zlovinačka ruka otima školc, kojc ti nigda nisi ni imao. — Pa kako to? — mnogi če mo zapitati. — Evo za>to! — Jeli koji od radnika i seljaka ikada stneo I imao prigode da kafo svoju u pogledu škole? — Jesi li ti radnifte odlučivno ika-da, koji li če učitelji poučavati tvoju de-cti? — .lesi li znao i odredjivao što li če korisnega učitelji učiti tvoje mališe? — Nisi. Ti nemuš pristupa u školska veča, koja o svemu odluifuju. U njima sede načelnici i komesari, sode trgovci i advokati i popovi, ali tebi nema tamo mesta, jer si siromah radnik. 1 ovi uredju-ju takole za koje daješ novae ali koje iii-su tvoje, jer ne odlufujei o njima. I naša su plemenita gospoda imala do nedavna sve tvojim žiuljevinui plačane skole u svojim rukama, ali im ih sada oduze&e, gospoda dru go,ga jezika i kose. koja su svojo pandže protegnila i na ove nafte krajeve. D nekojim sc pučkim »ko- Za takvim školama nije borme vredno da sa naštom gospodom plaičemo. Nama radnicima trebalo bi takvih škola, gde bi nai?a mladež u poznatom joj jeziku dobivala potrebito znanje, gde bi se več od mladosti u obliku igara privihavula skupnome vršenju svih domačinskih, gospodarskih i drugih postila, i gde bi se gojila Ijubriv’ prema seakome radinom čoceku. Takovih nam škola ne davaju i ne nu-djaju ni jugosloveuska ni talijansku go-spocla; nama ne trebaju ni hrvatske ni talijanske šikole, nego nam treba, jer sjiio radnici, škola . . . rada ili radna škola. Ovakovih škola uredi-fe mnogo naM ruski dritgovi iza pobedonosne revolucije, a uredič.emo ih i mi ovde, nakon što st ujedibjeni i spremni dignUli budemo protiv našiii tlačitelja i pijavica, odilzeli od njih sve, što je plod na:ih žuljeva i proglasili pravo onih što rade . . . diktaturo proletariata. Sa našem radni--kom diktaturom biče započeto rešen jo i Skokkega pitanja, oko kojega se danas natežu jedna i druga buržoazija, a dovršeno samo u komunizmu; pre neče . . . Proletarska umetnost FR. MARTlNlČliVA: Smrt sirote Razlesnuo sr silan velur i milu je časkom prsali, i trnkom mori . . . Diie obalna grud —'u peni sc prcvijd, dok rala čr;-nju lili sur a odbija. No more znam ja i vetra besnil igra, al zašto ral. ispod no{jv. kad stigmi n razvito j sne sl stoje borbe, suprugnu bes i narav svoju silnu? Poduprr.m sr ruduzufda, a oko strašno zenu i pogled moj dt>srr)nn H nnrnrjn besrtog vdlovjd inHvn tenii. Vetnr dalje fjudi st '.o ju pes/mi . . . i\r!ko radi mrtvo telo, li- u šali. jokte smelo ■;> gleda, teVa i zapovrdn, ko dh golo teto driska to jr! 1 brzhrilno ceri se i smeška ... i zvon o, rrhvn. pop i sveča? zn siroto, ne ose(a. 7jCona zvone, mrlvttca noše. Povorka ljudi su svcrv.ma ga prale. v, do tri, popa njemu kade. Užalila pilam sama sebe zor da ni smrt je d n v ha — u bogata i siromaka Zvona zvone, novcu zvone, radi novca prale ga i sluge božje. Rana svih rasna Ifoču da vam pišem u loj zemlji glada trimu deco bedna bes bezbriina smeha i bez krova svoga. i koricc hleba. Hoču da vam kaiem skrb mnjčinog rada i bolest i bedu i ranu s v Ih rana. Pričal iu vama o smradu i blatu, u luzi i judu, o sramu i strahu; hoču da vam kalem rev o našo j palnji i ponižnost u stradanju i iuv o prega- ranja čim e mladost naia je sntkana. I Ono šlo nas davi i ono šlo nas giiši, i ono šlo nas tlači i duh i telo gazi; i pregaranjc kruto i dclinjstvo nam. Ijnto i runu starost našu i. jndtUi mladost našu i onoff silnOg joda šlo nam tudd radost dava i siizu bes svzc i smeh bes osmehn; zar sve lo dri ostane doveka? Hami jest a zašto smo slepi kod j- znamo mi koji še nušimo očrnjeni kad nam ne duju. rada; i mi koji često drhremo dn nc pa dnem o od glada. Mi s mo v rani našo j erv koji rije da sve. Hublja, budv; i svoje telo strni joj sa pnklopar, dah’ i kad mignu oko it t. smrvit vemo vrta i n vrvtt sebe i okopali če sc u rani, naše pleme i ncslali čč proklcslva šlo nas sad zde.rc iUi svi smo ranjavi na loj zemlji smrada, zalo i jesmo zame lak pnzttjučrg glada; ali i. tri smo nit budučnosti l idravog rada. ga je natanko in so mu je nasmehnila v pozdrav. «Pozdravljen!» Njena tenka, vsa koščena roka sc je Iztegnila proti njemu trepetajoč. In gospod Edvard je prebledel. «Tinka!» «Lepo me pozdravi — kakor si me prej pozdravljal!« “Pozdravljena, Tinka, tnoja sladka ljubica!.. «Poedravljen!» Tudi njene oči so se zasmejale, fa sr,,3 Je prisijnla, lulčt «Kaj si uii prinesel, ko si bil prvikrat, pri meni in zadnjikrat... Položil ji je na posteljo lepo pomarančo z dvema zelenima perescema. «Pozdrav nnjine pomladi.n Njena drobna roku, nerodna in uboga, je iskala pomarančo. »Daj n»i j.,i saj mi je ne vzameš niko- li več?» «Tvoja je.» «Kako so sveti v moji roki! In zdaj jo zima, je bajič!» «Tinka ,pri£tol som ti povedat in ne morem . . .» “Ni treba. Jaz vem, kaj si mi prišel povedat. Čemu bi to pripi,vo(iov„| zdai Ko jc najina radost tako velik«?# ’ Gledala ni nanj, v pomlad »0 gledalo njene oM, v minolo, večno in nicn „|ig je bil čudnojasen. «Ali se nič več ne spominjaš, ko snm li rekla nekoč, v parku, da bo najina radost votoa? Nikoli ne bo umrla, ne v srcu mojem, ne v tvojem] Ti boš klirai njeno smrt, — a ne bo hotela umreti. . Trepetal Je ob njeni postelji, ni si upal prijeti njene roke. •‘Nikoli ne bom klica) njene smrti! No sme umreti!« «Ko si odprl duri, setn videla tvoj ole ran in nem ga spoznala, fte ko ni šol mirti* okt)«, sem te slišala in setn vedela, da prihajaš po slovo. Hckel si: pozdravljena! In v svojih mislih si rekel žal> sten: pozdravljena poslednjikrat! — Ali veš, Edvard, kaj so mi je sanjalo nekič? takrat, ko sem legla na posteljo in sem videla, da ne vstanem nikoli več in So zunaj roJSft ovenelo In jc llsije odpadlo. Sanjalo se mi jc, da sem to srečala na beli, gosposki veliki cesti, uboga in bosa -■ ali sl videl kdaj, da Sem »e izproba* jala bosa s tabo in da so bile vse rjavo in ranjene rnoje noge?.. »Nikoli, 'linkn.» «Sro ala sem to. Prideš mi nasproti ves visok in gosposki in skoraj bi me bil pozdravil. In tedaj stopi k tebi cesar s krono na glavi in te prime za roko In gresta dalje. In še ozrl se nisi name, ki f«in stala ob cesti bosa in uboga. Tako 8,1 ml jc san la ko. h, tile.,. "Bog jih j« poslal. Bolj rnsnl ne so bi-le ^!l"°r resnica. Zakaj me tako glo-/,Hk,lj so taKo tuje in žalostne tvojo oči/.) Neskončna, iz bolečino in gnusne vsakdanjosti rojena žalost mu jo sparila ob-ra£. 1 1 .(Videla M rcsnlcc! Raj to jP, kar s0m li bil prišel povedat. Niso bil« eanJ„ Tinka je prijela njegovo roko m jo j0 stisnila z obemn tenkima rokama, «Siromak, Kdvard! Glej, ja ni^„n ža. lostna, zdaj je še samo veselje v mojem srcu. Ti — pred tabo jc še dolga pot In dolg spomin!.. «Dolg spomin!.. Nagnil so Je k vzglavju in jc zakril obraz "Lep spomin, Edvard! Kedaj je bil večer lak, kakor je bil najin? Takrat kaj so nič, več ne spominjali, Edvard? -takrat, dftm II rekla iu srce moje jo vi* delo: In če bi bila ena nama. urn, bila l i večna! Tako blizu boi meni zmironi, kakor sl bil takrut, in Jaz tebi tako blizu! Boji francoskega proletariata Zdi se, da so francoski proletariat ko-nečno zopet probuja iz dolge letargije, v katero je zapadel po porazu v velikem ftrajku 1920. leta in vsled izdajalskega početja reformističnih voditeljev, ki so rajše izzvali razkol v francoskem strokovnem gibanju, kakor pa da bi se odpovedali svojim voditeljskim mestom. Francoski deluvskj razred je zagrabilo mogočno gibanje, ki poteguje za seboj najvarnejše industrijske, voje. Včeraj so bili na vrsti tekstilni delavci in kovinarji, danes pomorščaki, jutri pa železničarji in rudarji. Po 2 letih relativnega miru sc zopet vnema oster boj mccl francoskim proletariatom in buržoazijo. Pravi vzrok sedanjemu gibanju je gospodarska kriza, ki preti, če se ne zajezi v najkrajtEiem KtaSu, omajati celokupno gospodarsko življenje 'Francije. Francoska buržoazija, ki je bila v prvem trenutku zadeta od gospodarskih težku., .ki so nastale kot posledica vojne, si jo prav kmalu opomogla. Preobrazba vojne industrije v mirovno produkcijo Se je naglo izvedla. Tudi prvotne težko če, da se takoj zaposlijo množice demobiliziranih Vojakov, jo premagala. Velike stavke 1919 in 1920 so bile vsled pomanjkanja sposobne organizacije vodstva z lahkoto zadušene. Z druge strani sta nenavadno dobri letini 1920. in 1921. leta omogočili precejšnjo zožitev uvoza in sta s tem po-mogli k ugodni trgovski bilunci. Prikio-pitev bogatih industrijskih krajev Alzacije in Lotaringije in Saarske kotlino, ti-VoZ nemškega premoga, znatno povečanje trgovsko mornarico po vojni, gospodarsko pridobitve, ik izhajajo iz versail-Icskfe (izg. versajske) pogodbe — vse je omt)g6Mlo franroski industriji, da se hitro oddahne od vojnih posledic in doživi tnngr»ven razmah. V primeru z ame.rikan-ski?n dolarjem, angleškim fuhtofti In švicarskim frankom nizki tečaj francoskega franka je dovolil francoski Industriji am da je prav lahko izvažala Svoje pi-odUkte v inozemstvo. Tudi kmetje, ki. so obogaten med vojno in po vojni, so postali izdaten notranji odjemalec za industrijo. Brezposelnosti ni bilo. Padec franka se je ustavil, opažalo se je celo neko znižanje cen življenjskih potrebščin, strokovna gibanja so postajala vedno redkejša. Trenutno se je zdelo, da je Franciji prizanesla gospodarska kriza, ki je pretresala EvrofpO *in cel Svet. Ko so vse evropske dežele, ki jili je zagrabila ta kriza, želele dpostavitev gospodarskih odnošajev v. Ilusijo, se je edina Francija doslodno upirata vsaki obnovi odnoAdjev. Dočim je Lloyd George, ki je imel ža sabo 2 milijona angleških brezposelnih, zahteval mir z Rusijo in pomirljivo politiko napram NemIMji, je personificiral Poin-carč, oprt na 800.001) bajonetov francosko armade, cveto6o industrijo in poljedelstvo in ob mogočno zračno in pomorsko brodovje, brutalnega zmagovalca, ki se protlvi slehernemu popuščanju in je od-loieh uporabiti svojo silo, da izrabi vse ugodnosti svoje zmage. Toda prišlo je dru ga'te. Gospodarska kriza, o kateri se je zdelo, da jo je francoska industrija za vedno premagala, je bila zadržana le za nekaj časa. Navzlic nenavadno ugodnemu položaju je mora-la Francija vendar kmalu občutiti težko sekajoče pojave te krize. Zunanja, zlasti angleška in nemška konkurenca se je povila he-le na svetovnem, ampak tudi na domačem trgu. Angleška tekstilna in rudarska industrija je polagoma zopet prestala dolgotrajno krizo in je zavzela stare postojanke na svetovnem trgu. Prehitro se razvijajoča francoska kovinar ska industrija kmalu ni več mogla oddajati svojih produktov. Konkurenca angleško trgovske mornarice, splo&no Znižanje prekomorskih prevažalnih množin, zvi-anje ameriške carine, — vse te okoliščine so na svoj način pripomogle h krizi. Železnice so že vej let delalo s stalnim deficitom. Ko je francoska burišoazija uvidela to situacijo, je takoj ukrenila potrebne korake. Kriza se je imela prebroditi na stro ške proletariata, ki se mu je imelo vsiliti splošno znižianje mezd in podaljšanje delovnega časa. Prihranki, ki bi so dosegli na ta način, naj bi pomagali francoski industriji iz težavnega položaja. Razmere so bile ugodne, tako se je zdelo: proletariat, ki je politično in strokovno razcep Ijen, vendar ne bo v stanu pokazati kak odpor. Mislili so industrijci, da lahko začno ofenzivo. Na svojo nesrečo pa so si francoski kapitalisti pretirano predorevali slabost francoskega proletariata. In v svoji naglici, da bi čim preje zmagali, so pre-jusno odkrili svoje načrte. Ko je francoski delavski razred pravilno spoznal važnost bitke, ki se mu je vsilila, se je pripravljal na odpor. Splošni »trajk v Havru in solidarno gibanje celokupnega delavstva kot protest proti politiki podjetnikov, ki so proti stavkujočim klicali oboroženo armado, je bil samo predhodnik, znamenje za splošno gibanje z globokimi koreninami, ki se je polaščalo delavskih množic. Za kovinarji so se odlomili mornarji, da nastopijo zopet preveč predrzne podjetnike in zoper odpravo o-semurnega delavnika v trgovski mornarici .Po 24-urnem protestnem štrajku so izjavili, da bodo na vseh ladjah, na katerih se bo izvajalo kake represalije in se ho bodo delodajalci obvezali, da bodo spoštovali. 8-urni delavnik, odpovedali delo. Svojo grožnje so tudi uresničili. V številnih pristaniščih tiči promet popolnoma ali pa po večini. Velik del ladij se ni mogel odpeljati razen onih, katerih lastniki so se obvezali, da bodo spoštovali 8-uyii delavnik Ladijski oficirji in zdravniki so solidarizirali z mornarji. Odpor je tako močan, da zahteva en del lastnikov ||te, da naj se umakne naredba. Mornarji in dober ji V Ilavru in Alžiru so proklamirali časovno neomejen generalni štrajk. V drugih pristaniščih so mornarji demontirali one ladje, ki so hotele sprejeti vladino naredbo. Vlada je bila prisiljena umakniti do nadaljnega transportni monopol v severno Ameriko. Lastniki ladij so odlovieni za boj. Mornarji ravnotako. Argument lastnikov o konkurenci angleške trgovske mornarice kjer ni 8-urnega dela, odbijajo mornarji /. izjavo, da se to ne more nanašati na ladje, ki uživajo ugodnosti monopola, da pa so za druge ladje pripravljeni odpovedati se 8-urnemu delavniku, čo jim plačajo lastniki v angleških futih namesto v frankih. Zdi se, da bo boj dolgotrajen. Gibanje mornarjev pa ne bo ostalo osamljeno. Pridružijo se jim Išfe drugo kategorije. — Razredni boj v Franciji stopa v novo fazo. V tem boju bo proletariat zmagal Jo, že bo uresničil enotno fronto proti bur-žoaziji. Skušnje iz borbe pa morajo francosko delavstvo neizbežno pripeljali ua to pot. ^ Ihii taiilsi M Meseca novembra, v mesecu 5. obletnice zmagovite ruske revolucije, se vrši v Rusiji (v Moskvi in 'Petrogradu) več mednarodnih komunističnih kongresov, ki bodo razpravljali o dosedanjih uspehih in neuspehih revolucionarnega pro le tarskega gibanja in utrdili idejni temelj za delovanje v bodočnosti na raznih poljih delavnosti komunističnega proletariata. Predvsem se vršila kongresa III. internacionale in oni Internacionale komunistično mladine. Za 20. novembra jo sklican 11. kongres Internacionale rdečih sindikatov in tekftm nleseca Zboruje tudi kongres komunističnih zadrugarjev. IV. konfires Komunistične internacionale Ta kongres Se otvorl 7. novembra na dan boljAevLško revolucije v Petrogradu. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo izvrštevalnega odbora in bodoča taktika K. I.; poroča: Zinovjev, - 2. Pel let ruske revolucije in izgledi svetovne revolucije; glavni poročevalec: Lenin. Drugi poročtevalci: Trocki, Klara Zetkin za Nemčijo; Crlchln za Francijo; Poland Holsl za Holandsko; Pvla Knn zn Ogrsko; on irski sodrug (katerega določi še K. 8. Irske). 3. Ofenziva kapitala; glavni poročevalec Radck. Drugi poročevalci: Tom Man za Anglijo; en nemški sodrug (katerega določi še K. S. Nemčije); en francoski sodrug (katerega določi čie novi odbor K. S. Franclje); en amerikanski sodrug (katerega do-h»M ameririka delegacija); Zapotouky za Čehoslevaško. Posebno poročilo o fašizmu: Bordiga, Italija. 4. Borba proti versailleskt pogodbi in naloga komunističnih strank; poročevalec: Vossurd, in Vaillnnl-Counitirier za Francijo; Mac Manus in NcmboUl za Anglijo; Smeral za Čehoslovaško; Kolutov Za Balkansko federacijo; en ameriški so- drug (katerega določi ameri®:, delegacija). 5. Sindikalno vprašanje (za to točko je v načrtu posebna komisija); poročevalci: Losovski za Rusijo; Brandler tA Nem/čijo; Tomasi za Francijo; on ameriški sodrug. G. Agrarno vprašanje (ea to točko je v načrtu sekcija); poročevalci: Varga sa Ogrsko; Jean Renault za Francijo; Teo-dorovič za Rusijo; Kostzeva, za PoljsHo; Markovič za Jugoslavijo; en italijanski sodrug (katerega določi Se strankina cen trala); Marchleivski za Poljsko. 7. Orientalsko in kolonialno vprašanje (za to točko je v načrtu sekcija); poročevalci: Kataijama za Japonsko; Rog za Indijo; van Ravcnsteyn za Holandsko," en zastopnik angleških kolonij (katerega določi sekcija). 8. Vzgojno delo (za to točfko je v načrtu komisija); glavni poročevalec Hoernle m Nemčijo. Drugi poročevalci: Krupskaja. za Rusijo; Ralbusse za Francijo; Roland Holst za Holandsko; Kuusinen za Finsko. 9. Položaj francoske stranke po pariškem kongresu; poročevalci: Frossard in Souvarine, Francija. 10. Program K. I. in posameznih strank (za to točko je v načrtu sekcija); poročevalci: Buharin in Tallheimer. Sekcijskt urad: Zinovjev, Trocki, ftade.k, Varga, Starški za Rusijo; Strasser za Avstrijo; Smeral za ,Čehoslovat~ko; Ka-ba.kčev za Bolgarijo, Bordiga, za Italijo, Frossard za Francijo, Scliefflo za Norveško; Katayama za Japonsko. 11. Internacionala komunistifine mladi ne (za to točko je v načrtu komisija na kongresu); poročevalci: VoUig za Rusijo; Schuller za Nemčijo. 12. Poročilo zadružne sekcije (za to toflko je v nai&rtu 'komisija na kongresu); poročevalci (katere določi zadružna sekcija). 13. Poročila Sanskega tajništva; poročevalec: Clara 'Zetkin. 14. Organizacija informativne (poroče-valne) službe K. I. (za to tačko je v načrtu komisija); poročevalec: Paul Louis za Francijo. Člani komisije: Radck, Varga, Preobražen ski in Mink in za Rnsijo; Gramsvi za Italijo: Mnger za Nemčijo; Alp dri za Ogrsko; Kohn za Ukrajino. 15. Sedež izvrsevalrtega odbora in volitev predsednika K. I. IG. Organizacija dela izvrSevalnega odbora (za to tofiko je v načrtu komisija). III, kongres Internacionale komunistične mladine. Ta mladinski kongres se vrši 3. novembra v Moskvi. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo s IV. kongresa K. I. 2. PordeSlo izvrtšieval, odbora 1. K. M. 3. Uspehi udejstitve resolucij II. kongresa I. K. M. 4. Gospodarski položaj in boj delavske mladine. 5. Bližnje naloge borbe preti militarizmu in proti belemu terorju. 6. Program Internacionale komunistič ne mladine. 7. Mladinske socialistične organizacije in enotna fronta delavske mladine. V posebnih komisijah se bo razpravljalo o vprašanju športa, mladinskega gibanja v kolonijah in delavnosti v deških skupinah. ČJTATEbJI CITATBLJICA! Ali eita$ redne naš podlistek? Pisma rdečih vojakov «belo>i jc ffe začelo dohitntl pozdrave od proletarskih sinov v sivozclcni, obleki, ki raztreščili po raznih mestih in oddaljenih krajih mislijo na stoje glasilo, na svoj list nDcloii, na. svojo organizacijo, na Mladinsko sekcijo in na Ljudski oder. Mi bomo objavili vsako pismo rdečih vojakov, priobčili vsak njih pozdrav, toda samo njih, imefia nc bomo objavljali, sa njih dobro nc — vsaj sa enkrat. Da, nes jc dovoljeno pisati vojakom samo narodnim Ustom, Iti lahko brez nHvarnosti priobčujejo njih imena. Mi lega ne smemo. Naj t zame jo to na znanje, vsi naši mladi prijatelji in naj nam pogosto poročajo kako Sc jim kaj godi. Do danes smo sprejeli rdeče pozdrave od mladik sodrugov is Bologne in od sku pihe li sanitejcev it Genove. Vsak litstel) delavskega glasila, prtt-povedujefcepa razredni boj, Je član ne* številne vojske razrednozavednlh proletarcev, ki s vsakim dnem zadajajo večje udarce sistemu suženjstva in zaubne lastnine. 5bdtagi! Pridobivajte «Deln» novih titateljev, novih naročnikov! Lahko je r.ieni, sreča meni; tebi težki! I d 'ard, siromak!.. Poljubljal je njene roke, koščene in pothe. «Tinka, bal sem ec tega večera in zmi-i’om sem mislil nanj. Nisem hotel priti in sem moral. Tinka jaz, nevredni!.) Vzkliknil jo Iti je vzdignil roke in pokleknil ob postelji. «l'dvard, »mirom le bom imela rada, zmirom to bom videla!.. «Odpusti!» «Zakaj si žalosten, ISdvard-t Zakaj kl«-čiš pred mano?.. "Odpusti! flloVek sem U nisi! Od Boga si bila poslana, meni, nevrednemu v tolafbo!.. «Ni groba v tvojem srcu. Vstani!« Gospod Edvard se je trose!, njegov obraz jo bil upal in spremenjen. 1 ioici jo umiriti glas, umiriti niiHli, ustnice pa su trepetalo in trepetajo, 8o se oklepale roko tistih tenkih, kolenih prstkov na o-deji. «SftJ tjl tnofllo biti drujrače, Tinka! Ti sama. Vo.^, dr ul moglo biti drugače! In ti sama VoS, da sl moja za ztnirotn id za večno v meni! Bodi vse drugo, kakor lu^elo "Ti ubogi, ubogi! ■— Se leto, še mesec dni in strahoma so boš spominjal name. Strahoma in z ljubeznijo. Jn v sanjah bit* krični in me boš objemal, drobno, ubogo. Hodil boš po mehkih prerogali, po velikih, svetlih sobah, in boS mislil na to tnrzlo izbo. Vodil bog Svojo žono, na-klčeno, bogato oblečeno, kuzal jo boS gosposkim gostom ln bo* mislil: kje je Tinka? in boA1 upihnil itič in boš Iztgenil ro* ko ln boš ztiSčutil tuj obraz. Kje jo Tin-boš vprašal. To ni Tinka! TI obo-ftl, ubogi! Toda Jaz, glej, jaz sem srečna, tl sl moj za ztnirotn!.. Gledal j„ v njen obraz, v bledi, umira-joči In velika slast in vellku groza je blJa v njegovem *rnt, «Tinka, odpusti!.. Velike, globoke oči so glodale nanj. «Ali ves, Kdvard, da je sveti večer nocoj ?>. «Sveti vo"er je nocoj.» «Na sveti večer je umrla tjnati.» Tinka se je nasmehnila in mti je ponudila t-oko. «Z bogom, Kdvard!.. Poljubljal je roko in Solze so kapale nanjo. Uprlo se mu jo vse srco, vzdignilo so je v poslednjo moč. «Ne, Tinka! Zdaj še rte! Nikoli ne! Ne, Tinka, za zmlrotn skupaj! Ti bet^ vstala in joz boni vstal« stisnila mu Je roko in sc jo nasmehnila. «Z bogom, Kdvard!» Iu je zatisnila oči. fcol jo v lepo zimsko noč in je tisi al pest v čelo in je jokal, ln ko jo prišel v grad, jo bil gospod Kdvard in jo pozdravil mater z veselim obrazom. «Veso1 jc tvoj obraz — zakaj pa so tako rdečo tvoje oči? Ni lepo, da ima Ho-vek rdeče aft Ne smej se nikoli pfovoč; pokvari si človek oči iu ustnico in lica. Spodoben človok se nikoli ne smeje In nikoli ne Joka.» Poljubil ji je vdrugič roko in jo šol. elanov sv^a je delavcev, 71C umd .400 milijonov vporabilo za ra^rjenjo po-|n,kov’ 1}sJ Pft obrtmkovjn kmetov, ijedelskili podjetij. Ali se naj ostanek j izvaža, o tem se še razpravlja. Davek v naturi je dal do 8. septembra brez Ukrajine 30.8 milijonov pudov, do-čim se je lansko leto ob istem času zbralo samo 13.5 milijonov. pudov in 18T.’> milijonov pa za prehran, vsega prebivalstva. Brez kraljeve giave M. K. Slriiščr pri Huda}uini. — Pismo prejeli. Za rokopis jamčimo, pošljite torej čim prej! Paketna pošta. Ljudski komisariat za pošto iti brzo-jav je začel z vsemi pripravami za vspo-stavo paketne pošte z vsemi državami, s | katerimi je dosedaj obstojala paketna ! pošta. Za paketno jiošto preko morja bo sluzila «Ruska prostovoljna flotila«. Brzojav in telefon v Rusiji. V Petrogradu so ustanovili nekako! poizkusno postajo za radio, brezžični br-1 zojav in telefon. Izvoz tobaka. V okrožju Tobolska je pripravljenih | za izvoz spravljenega tobaka za izdelavo i v vrednosti enega milijona zlatih rub Ijcv. V o jš čica .-I. H.: Tajni sklad objavimo prihodnji/. Pliskovica. J. H.: Pregledali smo knjt-ge in našli, da imate plačano do konca 1. 1. Bila je samo pomota. Izdajatelj: Izvršcvalni odbor Komunistične stranke Italije. Odgovorni urednik: Posl. Ansehno Marabini Tiskarna: „11 Lavoratore“. ELIZA MLEKUŠ rojena KOMAC JOŽE MLEKUŠ poročena Bovec-Dvor, 16 oktobra 1922. Pravi komunist hoče vedeti, kako se kom Alsenom in polotokom Broakerjem. Grob mlade Rimljanke v Ljubljani. I IH nomski, pa je i vlast bila u njihovim ru koma činovništvo, fiasništvo u vojscil i t. d hilo je u njihovim rukama. a osta-l li slojev! sil 'kuluCili (jo» i dan as sc u ne- s kasnimi sredstvi sc vrši promet po j des» M 835) sta mogli pokazati'svetu prak j kamnenih plošč. \r grobu je hiloprccei Mra zemljama oba\Ijaju javne ,atnJe morju? Kakšna razlika med nekdaj in j tjčnost Resljeve iznajdbe. Od leta 1838‘prsti, ki jo je najbrž voda nanesla skozi na kulute — popravlanje cesta i t. • (godaj! Pred sto leti n. pr. je imela naj-1 naprej so zaceli pri gradbi ladij namesto | špranje v- teku časa. Pod prstjo se ie t J' tiv!?. P oeLj VC^'H voina ladja 2104 ton (t.==1000 kg)1 lesa uporabljati železo, od leta IS73 na- najprej pri kopanju, ki se je žali bog vr- navadno pripeti, šele amerikansku, ladja i veliko štirioglasto ploščo, pod katero se «.S točk ton« (183(5) in angle»ki «Archime- j jim je razkril grob. sestavljen iz močnih ■ rhtu.i ]etn niAfrli m'nV ! lumnuntl, nl/-.£/. V' . i. : bili obiimi vojnici, jednom rejSju - sno- j pro;tomjne, sedaj ima nad 30.000; dolga sili sve terete. Kad se jas vi-ij promenioj jc jjjja metrov, široka l.j, sedaj je pet-ekonomski sistem, prevlast tt& ekononi-, |.rat tolika. Trgovske ladje so obsegale skom polju ie prešla na finansi&ki kiipi-j j j (j0 |g() ton, pred vojno pa nem- tal fbanke, što upravljaj u vetikom indu-strijom', nastali mnogi polutanski sloje-vi (školovani stručnjaci, specialisti rad-r.ki i sva takozvana sitna buržoazija). — promenila se i politigka struktura. Na-stado^e silne stranke, od kojih svaka šiiti interese poneke od tih kategorija, ali prevlast je u rukama kapitalista. To se odlično vidi n dr/.a v noj organizaciji. Ministri, generali i svi visoki civilni i vojni tunkcioneri, ili su sami kapitalisti, it i dtbro plačerii njihovi zastupnici; srednje činovništvo se vrbuje iz redova sitne fcurj?oazije, a ako se koji proleterskl sin i popne n njihove redove, oni ga platom t 'astima metnu u svoje redove (nagrada za vernu službu i za izdajstvo svoje ktase), onda više nije proleler. A sloj radnog naroda, sitnih sopstvenika i pro-letera, mora da samo izvnšuje odredbe kapitalista, da. snosi sve terete u milu, i da bude poslušan vojnik u vojsei. Kako sve to zavisi od tehnike u društvu, naj-jasnije se vidi u organizaciji vojske. DA' je ti prvobitnoj vojsei postojnla samo pe-šadija i konica, jer je čitavo oružji* sa-stojalo iz mata. sablje, kopija, sekire fnndžak) i buzdovana (posle i strela), a tlanas imamo topnike, pionire, mitraljez.-džije, telefoniste, bombaška odelenja i čitavo čudo vrsta vojni/čtkili. I svuda su komandanti na stupnju imučne, kapitalistične klase, ffesto su i sami kapitalisti. A kakov je najnoviji i poslednji tip države - to vidimo u radničkoj i seljačkoj Rusiji. Diktatura proletariata. U njoj su proleteri i njihovi pretstavnicl — drogovi. a ne dobro plačene sluge — ministri i visoki fasnici. Tanio su radnici i solja i sudije, ofitiri ervene armije i t. d., zakoni štite interese radnog naroda, a gnje {<■■ kapitaliste. Dok se. ovde veli: za kralja. veru i narodnost! Tanio se veli: za odbranu tekovlna revolucijo, za svet-k.t revolucij«! Uvde so propovedo klasni mir, a tanio klasna borba, buržoazija u-bija štrajkaše, a mi preziramo štrajk-brelmre i t. d. Otkuda ta razlika u m<>-ralu, n običajima. u radu i svemu! Otu-tla Sto svaka klasa ini prema svoji n klasnim interesima. Za-to je radni narod It »sije osnovao proletcrsku d iv a v u, fOlitička sc strukturo še promenila? Zato šlo se promenila ekonomska struktura, radBicl t seljaci s-t oduzell od zemljo-1’OsPdnika zemlju, od tvorničara tvorni-e zdj, da inmjo entomologiji prav, ki uti-pitvedujejo da bi bil obstoj človeštva u-gioicn po preveliki razmožiivi žuželk, treba ]>• samo od bliže opazovali žuželki'. njihov razvoj, ki ne traja ve' ka-ki>r nekaj minut in hitro ruzmno/ava-nle, Ki pitrasiiičHo napadn vsako ve jo jjval in jim nepretrtino Pije kri. Tul.u*«l}ic, jili /ro in /ro. ne da bi se preobjedali in tako znbranjujftjo njllt preveliko faznuiozKev, Narava se-ma je gledala, da ucilč.i kolikor mogoče več teli parazitov in vsako loto pokoira njih zarod malom- dosledno. Mrzlejši dnevi, ki nastopijo, hladni ve e-rt in slaim kakor rirup za zoporne žuli-, flii sc nf morejo razvijati dalje m o v velikem številu pokončaue Le vea- («Bismarck» vozi sedaj kot «.Majestic» v j ladje tehta sedaj 30 do 35% teže odstra-angleški službi med Evropo in Ameriko, i njene vode, prej 48 do 50% —, uporabna «lmperator» pa pod imenom «Berenga-ria»; «Vaterland» je v ameriški službi pod imenom «Leviathan».) Tudi jadrnice imajo sedaj do 8000 ton. Prvi ameriški parnik, Fultonov «Clermont» (izpuščen v vodo 17. avg. 1807) je vseboval ICO ton. Prvi angleški parnik «Comet» 1. 1811 je bil samo 12 in pol metra dolg. Ko je šel Fulton 1. 1819 prvikrat s parnikom iz Amerike na Angleško, je uporabila njegova «Savannah» za to vožnjo 36 dni, sedaj pridejo največji parniki v Ameriko v petih dneh in 22 urah in še prej! Na ladjah Vikingov (srednjeveški pomorščaki) je štela pogadka 30 do 70 mož, današnje bojne ladje jih imajo do 1000. In na teh malih ladjah so prišli na Islandijo. Grenlandijo in v Ameriko! — Tudi slavni Benečani niso imeli bogve-kako velikih ladij, največja dolžina je znašala 50 metrov, Kolumbove karavele «S. Maria», «Nina« 111 «P!nta.» so obsegale vsaka po 237 ton, dolžina jim je bila 17.6 do 23 m. širina pa 5.6 do 7.3 m. V prejlšnjih iaslh so uporabljali seveda samo vesla in jadra. Ko je pa prišla doba parnikov, so začele jadrnice polagoma izginjati. Angleška n. pr. jih je i-mela leta 1888 še nad 15.000, pred vojno komaj 9000, Nemčija 3000 in 2500 itd. V zadnjih 25 letih pred vojno je padlo število jadrnic za polovico, tonaža za četrtino, ker so gradili večje ladje. Novejše statistike nam povedo, da se je tonaža zmanjšala tudi v letih 1914 do 191;), tako da znaša, danes samo 3 miljone ton. £le bodo še nazaj, ker je tona na parniku toliko vredna, kakor 3 tone na jadrnici, kajti povprečno napravi parnik v istem času tri- do štirikratno pot jadrnice, A popolnoma izginile jadrnice ne bodo nikdar; kajti vedno rastoča potreba cenenih surovin, ki se jih izplača kupovati samo ob nizki tarifi bo uporabljala jadrnice še nadalje. Ker vzamejo na parnikih stroji in pa premog preveč prostora, so to okolnost porabili pri jadrnicah in jih napravili zelo v«:-like, da vsaj tako lahko konkurirajo s parniki zmanjšanimi po strojih in premogu. Največjo jadrnico «Iteiekrners» je zgrndila tvrdka istega imena v Bremen-l.avcnu, sprejela je lahko vase blaga zn 25 tovornih vlakov po 31 vagonov. Jadrnice pa morajo uporabljati gotova pota, zlasti se morajo ravnati po tokovih, vetrov Ih itd. Atlantski severozapadni pasa' n pr. olajša vožnjo iz Evrope v Srednjo Ameriko in tropično Južiiio Ameriko, sever oatlantski jtigozajudni vetrovi so u-godni prometu iz Amerike v Evropo, monsuni v Indiku ieneft ladjo enkrat ven na odprto morje, drugi' notri proti celini. Se pred vojno so samo nemške jadrnice napravile najmanj stokrat na leto pot okoli rtiča Horn v Cbile in Peru, da si naložijo solitra. V poštev prideta danes v svetovnem prometu dve poti jadrnic: že imenovana preko rt ir a Horn v Cbile po soliter 111 baker, druga pa čez Cape v Indijo po riž, kavo in juto. Pred sto leti je prišel Fulton s prvim parnikom. Ne bomo govorili o prejšnjih poizkusih Papina in drugih, za nas je važna samo uporaba za promet, in tu j« Fulton prvi. Njegova že imenovana ladja «Clermont'>. s katero je operiral po Hudsonu, je bila 43 metrov dolfta in 15 široka, poglobila se je v vodo 60 m sedaj gredo ladje do 10 m globoko. A do druge tretjim« preteklega stoletja se vožnja s parniki kar ni mogla razviti. \ zro kov je bilo več. .Stroji so bili preslabi, rabili so »e lopate, težko je bilo dobiti povsod zadostne množine premoga in premog je. zavzel tudi prevdS prostora, le-avba konstrukcija ladjn jp bila za parne stroja preslaba. Zato tudi paradni parnik onih časov, '/rianl ‘Creul I4istern» ni Razun „Dela“ ni v Julijski Benečiji presojajo svetovni dog-odki s komuni- slovenskega delavskega časopisa, stičneg-a stališča in s trezno pametjo, j Kako more slovenski delavec mislili, To mu pove „Delo“. da je zaveden delavec, zaveden komu- Pravi komunist hoče do dna spoznati j nist, ako ne čita „Deia“? Kako more delavec upati v boljšo bodočnost, ako nima kažipota, ki mu šilo z lopato, prikazalo zlato zrnje. Pri natančnejšem opazovanju so bile to pol-drug centimeter dolge zlate cevke. Bilo jih je najmanj petdeset. Ker so bile pri zglavju, so tvorile skoro gotovo nanizane, vratno verižico. Nato se je prikazal skelet glave. Zelo nežna spodnja čeljust, s škoro vsemi zobmi, belimi kot sneg in doba daljša — 40 let, dočim so lesene; brez defekta. Ravnotako zgornja čeljust ladje zdržale kvečjemu 10 do 20 let. Iz- j in posamezni deli lobanje. Tudi sestav a boljšali so stroje, nazadnje uvedli tudi J posameznih delov glave izdaja zelo než-parne turbine, dvojne in trojne vijake itd. {no žensko v starosti 24 do 25 let. kar se Zato je šlo pa tudi tako hitro naprej,, da j sklepati iz takozvanih modrostnih imamo danes ižie ladje do 56.000 ton, doJzojJ) se pravkar prikazujejo iz čelju-milj na uro (a 1852 m), seveda rasle slK Nadalje so se našli p,- večini še vsi razmerje med delom in kapitalom To mu olajšuje „DeIo“. _ , . »iv j. v • uuuu vi “nuu Pravi komunist hoče spoznal, težave m ^ y boH?0 bodočnost? uspehe delavskega gibanja. Na tej poti ga spremlja, ,De!o“.' Citajte in širite „Delo“. ..Oeic" sa nahaja v razprodaji!I™!« " ! KOPER, Franc Lonzar V TRSTU nolike metode, s pomočjo katerih spravljajo na smrt obsojene zločince iz te doline solza. V' nekih državah uporabljajo elektriko, čeprav je v večini držav obešanje še vedno v navadi, prav kot na Japonskem, kjer obešajo zločince v notranjosti jetnišnice ter v Angliji, kjer je obešanje še vedno postavno določena oblika smrtne kazni. V Nemčiji uporabljajo različne načine. V Trusiji je še veljavno obglavljenje s sekiro. V drugih delih Nemčije opravi to delo giljotina in v nekaterih nemških državah, kot v Brunšviku, Oldenburgu in Sadenu, je smrtna kazen sploh odpravljena. Smrtna kazon je nadalje odpravljena v Italiji. Švici, Rumunski in Portugalski Odpravljena je bila tudi v Rusiji leta 1750 in vsled tega je bila ravno v 'Rusiji prvikrat na svetu postavno odpravljena smrtna kazen. Ni treba posebej omeniti, da je bila smrtna kazen pozneje zopet uveljavljena pod vlado carjev in da je še danes v navadi. Na Španskem usmrtijo zločince s pomočjo takozvane «garote». Garota obdaja iz bakrenega ovratnika, katerega zapira vijak. Rabelj zavrti kolo, ki požene priostren klin v tilnik zločinca ter povzroči trenutno smrt. Kot Prusija je ohranila tudi Danska rablja, ki obglavi na smrt obsojene zločince s sekiro. V Belgiji in Franciji spravi zločince na drugi svet giljotina. Čeprav je bila sprejeta leta 1790 na priporočilo Guillo-tina, nekega francoskega zdravnika in človekoljuba, po katerem je dobila svoje ime, sega vendar iznajdba giljotine daleč pred njegov čas. Giljotino so* rabili na češkem že v-trinajstem stoletju. V štirinajstem stoletju pa je bila v rabi na škotskem ter v Angliji pod imenom «Maiden». Na ta način je bil usmrčen dne 30. oktobra 1632 v Toulousu francoski maršal llenr.v de Montmoreney, kar je razvidno iz nekih spominov, v katerih se opisuje usmrče-nje nanas lednji način; Široka sekira med dvema lesenima stebroma, pritrjena na vrv, pade na vzdol ter odreže glavo od telesa. Zdravnik Guillotlne ni vsled tega izumil giljotine, ampak jo je sprejel kot manj kruto orodje za izvišenje smrtne kazni kot drugo, /riano je, da je prav ostali deli okostnjaka, kakor ključnice, rebra itd. Barva okostja je enaka oni. ki jo intajo skeleti in lobanje v ljubljanskem muzeju. Pri glavi so našli tudi nekakšne lesene palčice z zlatimi konicami. Kar je gotovo najzanimivejše, je bila majhna kovinasta posoda, iz katere so potegriili lep velik, z zlatom tkan pajčolen, modre bafve. Bil je nekoliko vlažen, toda z malimi poškodbami, se je dal izvrstno razviti. V kraju desne rol«* | Bajtev4i^ Dda.vske zadruge sc je prikazal lep zlat prstan, ki jo pe- j /■ . H koč krasil silno droben prst. Tmel je ob-J . Am, Da.n(,u T*ri okostjvi gm- j f. Vj ve se je" nahajal tudi neke vrste kovi- (Mesto) V. RroTelto 181 V. Gologna 6 Gor .so Garibaldi ‘2 V. Giulia 508 Piazza Garibaldi 7 V. Industria, 16 Largo Pesta lozzi 1 V. Moli n a v e uto 4 S V. Mi tarna,r I V. Roma 17 V. del Rivo 44 Pias?za S. Lucia V. Sette Fontaine 14 V. S. Marco 26 Sv. Andrej (kolodvor) V. Scalinata 3 V. Spiro' Xydias \ V. del la Tesa 190 V. Udine 29 Predmestje in okolica do svoje smrti protestiral proti temu, da! gnezda in odleti*, so dali pjegovo Ime temu instrumentu. Kje )• zračna plast najbolj mrzla? — Uporabljanje balonov, * katerimi so merili zračni pritisk in različne pojave v zraku, kar se še Vrši, je pripomoglo do lupit* odkritij. Prej !«o po dognanjih mislili v splošnem, da vročina vedno bolj nojema, čim višje se č'ovek vzpenja. To nast pokrov, ki je nosil lctnico C\ I (100) in še nekake druge znake. Po mnenju izvedencev je grob iz II. stoletja po Kr. Mlado Rimljanko so pokopali torej pred približno 1800 leti, z obrazom, obrnjenim proti solnčnenni zatonu. Velikega pomena in zanimivo bi bilo, če bi se bil ohranil cel grob z vsem, kar je vseboval, tako pa sc je večina porazgubila po raznih rokah in le nekaj je dobil muzej. Poleg tega groba so izkopali še več manjših z opeko obdanih, ki so vsebovali kot papir tanke posode iz stekla raz nih oblik. Tudi več lončenih leščerb je prišlo na dan z izrezanimi napisi, kakov «cresce», «vibiani» itd. Na eni je bila izrezana podoba psa. Brez dvoma se v tem delu mesta pod zemljo nahaja že mnogo zanimivih ostankov nekdanje rimske države. Kako kukavica polaga svoja Jajca. Navada kukavice, da polaga svoja juj-l ca v tuja gnezda, je prišla žo nekako v pregovor. Toda natančno opazovanje, kako kukavica to vrši, je jako težko izvesti. Nekemu angleškemu poznavalcu ptičev se je posrečilo, da je opazoval tajno delo samice kukavice in dal o opazovanju cel spis. «Tekom zadnjih treh poletij«, piše, «sem imet priliko opazovati samico kukavice pri polaganju jajec. Kukavico, ki sem jo pozneje opazoval, som našel leta 1008 ravno pri polaganju jajca v mali pokrajini. Naslednjega leta sem feel na isto mesto in dobil 16 kukavičinih jajec po gnezdih drugih ptičev. Takrat sem prišel do prepričanja, da kukavica leže vsak dan po eno jajce, toliko časa, dokler je kaj prostora po gnozdih drugih ptičev. Naslednjega leta sem zopet napravil poizkus. Na malem ograjnem prostoru je bilo 21 gnezd, ki jih je lahko videla kukavica in v vsako teh gnezd jo položila eno ali več svojih jajec. Predvsem si kukavica ogleda gnezdo, s kako skrbnostjo ga gradita ptlča-sta-riia in ko je gnezdo dogotovljeno, znese kake tri dni na to vanj svoje jajce. Ko znese v gnezdo jajce, hitro odleti in od blizu čisto neopažena, čepeč na kaki veji colo uro nepremično opazuje, ali sta se vinila stara, da je tako jajce zagotovo preskrbljeno. Ravnotako skrbno čaka ku kavica neopažena prej kot je jajce iznesla. V par minutah ^e z jajcem gotova, tedaj odstrani eno jajce drugih ptičev Iz wtan 8 Sv. Ivan 356 J PAZIN, Josip Rupsian 1 PULJ. Delavska zbornica I REKA Ott. Parenzan, Del. zbornica. NA DEŽELI | (razprodajale! in poverjeniki) | BERTOKI pri Kciptiti: Ap -lkmio Jc^ip, <]" uštvena gostilne. i BOVEC-DVOR. -Ježe Mlekuš RREGT. Vjek‘k ima naloffO, (la nam pnmo-ffa (z no.srr. toni. (frjaniem, informacijami itd.) Cini bol) razširiti, omrežje raz prodajalce o in povcrjenUiov »Dcla». Slovanska gospoda. -- «Slobodni dom» glasilo Hrvatske republikanske stranke v Zagrebu, ki prinaša tudi slovenske članke za slovenske republikance (ker je vlada prepovedala glasilo le-teh «Našo vas» v G.elju) prinaša v predzadnji šte-v Uki sledečo beležko: Marijo Kljun, prodajalko »Slobodnega ^ dok«^,,,«T M^j«^ r kovali /trudili “o pa v letu 1832 do IS.jT, j kih gorah, kajti čim vlije je šel hnbola-. Uje vrgli v kavarni ob tla jo si l it in '-m metrov dole veroval je 24.^1!*^' hladnejši velev Je pihal In bolj mu nogami in pljuvali po njej ter JI K, rk.f«- < Jte? - I.kr.M.1 J* WIO „,M m »«*. ko M M .SI.b.KlnlUoo... /naK, Jo .1» . .. . . - . > - < .. sli a I a t J! »! >a1 i l-i-i ItiiMvrv/ilnili «1 o . nocnil k i‘Jl n.i ».* L'• fffisnA/l Irt iVltOftlC Ljubljani so ljubljanski gospo suvali z ukrad-so da- tvKOvski parnik »Martha NVafbmgion .,{l»di zmčne ladje v toliko Izpopolnili, da: našnji kiiufljukl gospodjo potomci nem-m imel Je ‘■amn » teprtjaJrfh sil. Ker ta-| je bilo mogoče na njih vršili meleorolp-krat sploh -e ni l ilo nobene potrebe za i glčrui opazovanja, so pa prišli do dru-tftko velike parnike, ie bil nekak unar- .vaiuega prepričanja in to posebno v hronizem N.tjbolj-je znan vuled >v,.jcgn zimskem času. V mrzlem *lmskem času delovalif» pri polaganju prvejrn allant. j j« namreč zrak ob zemeljski površini «ke-0 vpeljali v ijak: j toplej -i z.rak. Toda to ne velja za vso prvC poizkU/ic je odpri .1 Avsirljec Josip višine, du je zrak vodno toplejši pozimi, ških valpetov, raznih kanonikov in pa trov In sploh različne sodrge in izmečka F.vrope, ki se je vlekla tekom času čez kranjsko deželo, Zato so kranjski meščani nujno surovi in naduti in prava nesreča in hreme slovenskega ifhroda. Tako ne pUe «Delo>>. list ki je namenjen vsem našim narodnim nasprotnikom, ampak list ki Je v rokah narodnih ljudij. Socialna Matica »LJUDSKEGA ODRA" v Trstu —1 tasar............— Komunistični koledar uredil Ing. D. Gustlnči? '■ Komunistični koledar je va razprodaji v Trstu: Knjigama J. Štoka, inseratni oddelek „Lavorakore“ ul. Maiolica 12 m ob večerih v Delavski zbornici; v Gorici v Del* zbornici; na deželi pri vsili podružnicah L. O. in Kom. sekcijah. Knjiga jc znanstvene in poučne vsebine- in jo bi moral imeti vsak prolctarec, bodisi kmet ali delavec, ker mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila. ■ Vsebina Komunističnega koledarja je sledeča:-------- Internacionala (delavska himna). Koledar za navadno leto 1921. — Mere in tele. — G.I Pogovor pod lipo. — O Sovetih. — Anini Proletarske internacionale. A. Prva internacionala. B. Drn^a internacionala. C. Tretja internacionala: I. kongres Komunistične internacionale: a) Poziv Rusije, h) Drlo kongresa: 1. Smernice Kom. internacionale. 2. O buržoazni demokraciji in diktaturi proletariata. 3. Manifest na proletariat _ vsega sveta. II. kongres Kom. internacionale: 1. Pogoji za vstop v Komunistično internacionulo. 'i-Nacionalno in kolonialno vprašanje. 3. Kdai in pod katerimi pogc-i« se smejo ustanavljati Soveti. 111. kongres Komun, irtternaciouaki Teze o svetovnem položaju. 2. Taktika Komunistične intefnational''-Pertot Jože« Pota mladine. - PROLETKULT. Alojr.lj HreSžaki Šola in vzgoja v Sovetski Rusiji. — N. Buharin in F« Prcobi H-ženskijt Sola in komunizem. - GOSPODARSTVO Ing. D. Gu-■tinčlč: I. Pojava in bistvo zadružništva. H- Ul°gu *adruzai*tvu v proletarskem gibanju. 111. Oblike, zadružništva. I- Denarne zadruge. ?. Konaunine zadruge. 3. Obrtne ali produktivni- zadruge. 4. Poljedelske zadruge. — IV. Zadružništvo in politika. Ing. D. Gustinčiči 1. Hranjenje rastlin in jrnojiia- H. ^'kon najmanjše količine ali zakon minima. III. Potrebna količin-1 posameznih gnojil. IV. Glavna umetna gnoifl« in niihova upovabr.. V. Splošne priponki«. — Rečnik slovmačko-srliohrvuL r.izlika. Cena 5 Lir, po pošti Lir 5.50 Kdor /etl Imeti koledar *nst- ali v razprodajo naj ae obrue na vodstvo tjudakega odra. Komunistični koledar je knjiga, ki ima trajno vrednost. Delavski narod! nabavi si is kit iitai io. laiiiiiai in!