Glas
1 * d a j a : Gorenjski tisk / Ureja: Uredniški odbor     / Odgovorni
urednik: Slavko Beznik Telef. uredništva 475 — uprave 190 f Tekoči račun pri Komunalni banki Kranj štev. 61-KB-1-2-135 / Izhaja v Ponedeljek in petek / Naročnina: letna 600, polletna 300, mesečna 50 dinarjev.
KRANJ, 20. APRILA 1956 LETO IX. — ŠT. 32 DIN 10.—
SZDL za Gorenjsko
Girtiiske
Živahno delo OLO Kranj
Na torkovem zasedanju je bilo sprejetih več pomembnih odlokov
V prihodnjih dneh se obeta živahna  dejavnost Okrajnega Uuđskega odbora in  njegovih komisij.    Razpravljali   bodo o Prvih osnutkih družbenega plana in proračuna za letošnje leto. Predvidevajo   namreč,  da  bo Okrajni ljudski odbor sklepal o planu in proračunu že v prvihdneh maja.
Razen tega obsežnega dela, je Okrajni ljudski odbor na torkovem zasedanju razpravljal o kopici tekočih problemov in sPrejel nekaj pomembnih odlokov. Odborniki so na skupni SeJi poslušali tudi poročilo o-krajne finančne inšpekcije.
Prihodnji torek, 24. aprila, pa bo na dnevnem redu okrajnega zasedanja poročilo tržne inšpekcije. Odborniki bodo nadalje sklepali o poslovniku za sprejem družbenega plana, o potrditvi statuta Trgovinske zbornice, imenovali bodo upravne odbore Doma slepih v Loki, Okrajnega higienskega zavoda v Kranju ter bolnišnice na Jesenicah. Zbor proizvajalcev pa bo v posebni točki razpravljal o zaposlovanju nezaposlenih in sprejel Ustrezne sklepe.
LOČENI SEJI
Na ločenih sejah torkovega zasedanja Okrajnega ljudskega odbora, sta razpravljala oba zbora o vrsti odlokov. Najprej sta brez razprave soglasno sprejela odlok o podaljšanju začasnega finansiranja proračunskih izdatkov okraja Kranj. Nato se je v okrajnem zboru živahno razpravljalo o odloku o zatiranju in obveznem zdravljenju pršičavosti pri čebelah. Po podatkih veterinarskega znanstvenega zavoda v Ljubljani je na področju OLO Kranj več področij, ki so okužena s to zahrbtno čebeljo boleznijo. Predvsem je ta bolezen razširjena na področju Koroške Bele, Radovljice, Leš, Nemilj, Pozirna, Sevelj in Zgornje Luše. Bolezen je  bila   ugotovljena   že v
Priprave za praznovanje 1. mala
v radovljiški občini
Na pobudo Občinskega odbora SZDL in Obč. sindikalnega sveta je bilo v Radovljici že več sestankov zastopnikov množičnih organizacij, na katerih so se pomenili, kako bodo kar najlepše praznovali 1. maj. V Podjetjih in ustanovah bodo Proslave in akademije. Mladina se bo spominjala revolucionarnega boja delavskega razreda v šolah in delavnicah, razen tega pa bo pomagala pri pripravah za svečano proslavljanje. Tako bo taborniška organizacija »Ob sotočju Save« zaznamovala pota do prireditvenega prostora, kjer bodo taborniki v slavnostnih dneh taborili.
Za uvod v praznovanje velikega delavskega praznika bo 27. aprila ob 20. uri v kino dvorani v Radovljici svečana akademija. Na proslavi bodo sodelovali godba na pihala, orkester in tamburaši DPD »Svoboda« Lesce, mešani pevski zbor Prosv. društva »A. T. Lin-nart« iz Radovljice in recitator j i.
Na predvečer 1. maja bodo zagoreli kresovi na gričih in Planinah. Na praznični dan pa bodo  budnice, nato pa  od 9.
ure dalje celodnevno praznovanje pri »Sobcu« nad sotočjem Save, v prijaznem borovem gozdičku. Tam bo razen tabornikov sodelovala še strelska organizacija, ki bo organizirala streljanje z zračno puško, godba na pihala, tamburaši, har-monikaši in plesni orkester pa bodo še posebej poskrbeli za dobro voljo in prijetno razpoloženje.
V primeru slabega vremena pa bo praznovanje v domu TVD »Partizan« v Radovljici.
1954. letu, a se z zdravljenjem ni začelo, ker v tem letu še ni bilo mogoče dobiti potrebnih zdravil. Ker so sedaj zdravila na razpolago, je treba bolezen čimprej zatreti. Zato je Okrajni ljudski odbor sprejel odlok, ki prepoveduje prevažanje čebel iz okuženih in ogroženih območij, obvezno prijavljanje bolezni in druge ukrepe. Hkrati določa odlok, da je za urejanje podrobnosti in dajanje navodil za izvajanje vseh potrebnih ukrepov odgovorna Okrajna komisija za zatiranje čebeljnih bolezni.
Vzhodno-nemška sindikalna delegacija t „Iskri"
Danes je obiskala tovarno »Iskra« nemška sindikalna delegacija usnjene industrije v spremstvu republiškega odbora sindikata usnjarske industrije Slovenije in sekretarja zveznega odbora usnjarske industrije Jugoslavije.
Goste so sprejeli: predsednik delavskega sveta tov. Alojz Rajgclj, predsednik dosedanjega upravnega odbora Anton Seljak ter predsednik sindikata tovarne Jaka Vehovec.
Gostje so si ogledali tovarno, nato pa so jim predvajali film »Iskra«. Predvsem so se zani-mail za tovarniške proizvode. Eno uro so se zadržali v razgovoru s predstavniki samoupravnih organov tovarne, ki so jih seznanili z delom in nalogami delavskega sveta in upravnega odbora. Pred odhodom so jim priredili v kino dvorani tovarne majhno zakusko.
M. D.
Tovariš Frčej je ob tej priliki predlagal, naj bi OLO predpisal obvezen pregled vseh čebelnih panjev na okuženem in ogrože-
(Nadaljevanje na 2. strani)
»MARIANA PINEDA« NA ODRU V STRAZlSCU Angelca Jenkova (k. g. — članica Slovenskega Narodnega gledališča v Mariboru) in Beno Kopše
Ob občinskih konferencah Socialistične svese
Plodna razprava v Gorenji vasi
Kljub kritikastrom lep napredek - Socialistična zveza mora skrbeti za vzgojo kmečkega prebivalstva - Premalo članov
Prešernove družbe
V teh dneh se zaključujejo občinske konference Socialistične zveze. Predvidoma bo okr. konferenca SZDL že 4. maja. Vse dosedanje konference so bile dokaj razgibane in so precej dobro in vsestransko obdelale probleme svojega področja. Mednje lahko prištejemo tudi konferenco Socialistične zveze v Gorenji vasi, ki je bila preteklo sredo, 18. aprila.
Razprava na konferenci je bila zelo živahna in je v mnogo-čem dopolnila poročilo predsednika Franceta Bevka. Predsednik občinskega odbora tovariš Subic je govoril o kritiki, ki je v prenekaterih primerih prešla že vse meje in se izrodila v navadno zlonamerno kri-tikarstvo, ki v vsakem ukrepu naše oblasti vidi samo negativne stvari. Precej kmetovalcev je nezadovoljnih zaradi novega načina obdavčenja, je dejal tovariš predsednik, hkrati pa ne vidijo,  da  so  njihove davčne
obveznosti mnogo manjše kot so bile pred leti. Ne vidijo tudi, da se sredstva, ki jih plačujejo davčni zavezanci, spet stekajo nazaj v kmetijstvo in služijo za napredek kmetijske proizvodnje. Z novo upravno ureditvijo, ki je bila izvedena lani v septembru, so bili dani vsi pogoji za hiter napredek tudi v Poljanski dolini. Opreti pa se bo seveda treba na lastne sile in ne pričakovati pomoči samo od zunaj. Gospodarski napredek v Poljanski dolini je po vojni očiten. Saj so skoraj vse vasi elektrificirane, zgrajenih pa je bilo tudi več objektov za družbene in kulturne namene.
O delu Socialistične zvezo na vasi je govoril tudi predsednik gorenjevaške kmetijske zadruge tovariš Martin Brence. Dejal je, da mora biti Socialist'čna zveza nositeljica napredka na vasi, da prav ona mora skrbeti, da se kmetijske zadruge u-trdijo. Doslej so bile kmetijske zadruge vse preveč samo molzna krava za nekatere. V Gorenji vasi se je n. pr. potem, ko
C
Obletnica borbe na Okroglem
Te dni poteče 14 let od junaške borbe in smrti trinajsto-rice partizanov Kokrške čete v Jami nad Savo pri Okroglem. Dvodnevni herojski boj tov. Staneta Žagarja (ml.) in njegovih tovarišev s tisočkrat močnejšim sovražnikom spada na najsvetlejše strani zgodovine našega narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije. V nedeljo, 22. t. m. ob pol 3. uri Popoldne, bo pri jami in grobu na Okroglem spominska svečanost, na kateri bo odkrita tudi spominska plošča, ki so jo poklonili okrogelskim junakom v sPomin naši izseljenci iz Severne Francije.
Organizacija ZB NOV iz Nak-vabi okoliško prebivalstvo, Posebno pa mladino in svojce Padlih, da se te svečanosti udeleže  v  čimvečjem številu.
Naš razgovor
pripoveduje prvi borbi na Stolu
Ciro je močno zažvižgal na svojo piščalko. Žvižg me je prestrašil, on pa se je nasmejal, češ saj to ni nič. Nek drug železničar je mirno, kot da se ni nič zgodilo, spustil rampe čez cesto in po tirih je kmalu pri-puhala majhna lokomotiva, ki je vlekla dolgo vrsto vagončkov.
Verjetno že marsikateri Gorenjec ve, kdo je Ciro, Jeseničani pa ga prav gotovo vsi poznajo. Njegovo pravo ime je pravzaprav Ciril, piše pa se Triler. Prvoborec je, po poklicu pa železničar v jeseniški železarni. Sprva se je sicer v mladih letih učil za čevljarja, nekaj let pred vojno pa je raje šel v službo v železarno, kjer je bil zaposlen kot premikač v železniškem oddelku. Tudi danes je pri istem poslu, le da je kot izkušen človek in dober delavec, postal delovodja železnice v jeseniški Železarni.
Ciro se je že pred vojno udej-stvoval na kulturno-prosvetnem področju v Svobodi kot igralec. Tam je bil vedno v družbi z jeseniškimi revolucionarji kot so Gregorčič, Stražišar, Ščetine, Svetina in ostali. Kot napreden človek je dobro videl in tudi sam občutil takraten odnos kapitalistov do delavskega razreda in zato šel med prvimi v boj proti kapitalizmu. 15. decembra 1941. leta je bil že par-
tizan. Danes pa je kot rezervni kapetan aktiven delavec ne samo v Železarni, temveč tudi v organizaciji ZB in URO J ter SZDL.
O prvi borbi, ki jo je preživel v partizanih, pripoveduje ocn sam takole:
»Bilo je med 20. in 25. februarjem 1942. leta. Prvo akcijo smo opravili pri nekem bogatem kmetu — izdajalcu — v Žirovnici, drugo pa med Lescami in
CIRIL TRILER
Žirovnico. Štirje smo minirali vlak na tem delu proge, nato pa smo se skupaj umaknili na
Zabrezniško planino pod Stolom v neko kočo.
Tri dni po tej akciji nas je napadlo 5000 švabov, ki jih je vodil bivši jeseniški župan Karel Lukman. Borbe nismo počakali v koči, temveč smo se v jutranjih urah umaknili na vrh Stola. Umik je bil precej naporen. Bilo je 3 metre snega, hodili pa smo celih 5 ur. Medtem ko smo na vrhu Stola čakali na sovražnika, smo si hitro skuhali nekaj toplega čaja.
Napad na nas je bil okrog 3. in 4. ure popoldan. Močan je bil. V polkrogu so napadli Nemci z vsemi silami, mi pa smo imeli le češko zbrojevko, kj jo je znal naš tovariš Venigar zelo spretno uporabiti na vsem našem položaju. Kjer je bilo potrebno je zapela zbrojevka. V neenakopravni borbi, saj nas je bilo vsega 42, smo junaško vzdržali do trde teme.
Cez nekaj časa je sovražnik pritisnil še huje. Uničiti nas je hotel, zato smo bili prisiljeni umakniti se. Toda kam? Sneg, mraz, tema, brez hrane, vsi premočeni, premalo orožja in na vrhu Stola smo bili. Naš komandant in komisar sta nato določila Jožeta Cufarja, Staneta Sekardija in tovariša Štepselna ter mene, da pogledamo, če bi se lahko umaknili na avstrijsko stran in s tem rešili naša življenja.
V najhujši borbi nam je že padel hraber borec Jože Koder s Primorske, ki smo ga pokopali med točo krogel v steni Stola.
Nato je šla naša četvorica na delo. Po 300 metrov dolgem plazu smo se na nahrbtnikih zapeljali v kotlino. Srečno smo »pristali« na avstrijski strani. Poti v nižino pa nam nikakor ni uspelo najti. Počakati smo morali svoje tovariše, ki so kmalu prišli za nami. Nemci so nam še nekaj časa sledili, nato pa se vrnili.
Tisto noč smo imeli potem mir in smo se po težkih poteh vrnili na našo stran in se v jutranjih urah znašli v Završnici v lovskih kočah. Po skromnem zajtrku smo nadaljevali svojo pot. Hoteli smo zabrisati pred sovražnikom vsako sled, da bi bili bolj varni. V podnožju Stola za Žirovnico smo se pomaknili na Potoke na »Cimpkov rovt«. Skrbno smo za seboj zabrisali sledi, kljub temu pa so nas na tem rovtu po dveh dneh spet napadli Nemci. Napad se jim ni povsem posrečil, mi pa smo se lahko taktično umaknili in prebili na Jelenov hrib. Tiso se zaradi hudega mraza in zaradi potrganih zvez komandant in komisar ter ostali člani ZK odločili, da se naša skupina razdeli v tri močne delfine. Jaz s svojo desetino s >m bil poslan v Dovje-Mojstruv> in Kranjsko goro. Vse tri desetine pa so kmalu postale močne čete, nastal je bataljon, kateremu je bil komandant Albin Zemva, komisar pa tovariš Poide.« FaBo
se je delež za člana zvišal od 500 na 1500 dinarjev — zmanjšalo število zadružnikov od 300 na 76. Prav tako mora Socialistična zveza poskrbeti za izobraževanje kmečkega prebivalstva. Iz našega kraja in sploh iz Poljanske doline je vse premalo kmečkih sinov v kmetijskih šolah. Socialistična zveza bi morala prav teko poskrbeti, da se uzakonijo kmečke nadaljevalne šole. Veliko skrb pa mora posvetiti tudi sekcijam mladih zadružnikov, ki se pravkar ustanavljajo.
Nadalje so govorili še o delu posameznih organizacij in društev. Tovariš Jelovčan je predlagal, naj bi se krepkeje podprlo telovadno društvo Partizan v Gorenji vasi. Govorili so o pospeševanju turizma v dolini. Tovariš Bohinc iz Poljan je govoril med drugim tudi o Prešernovi družbi. Za širjenje napredne tiskane besede med ljudstvo bi morala poskrbel tudi Socialistična zveza. V gore-njevaški občini je bilo lani le 230 članov Prešernove družbe. Z uspešno osebno akcijo pa je nekaterim tovarišem v Poljanah in v okolici uspelo dvigniti število naročnikov od lanskih 85 na 140. Govoril je tudi o gostovanju Prešernovega gledališča v dolini in poudaril velik odmev, ki ga je to gostovanje imelo med prebivalstvom. Zato je po njegovem mnenju nerazumljivo stališče nekaterih ljudi, da se ta gostovanja z gmotne plati ne izplavajo in da jih ni vredno podpirati.
Na občnem zboru je, bila prisotna tudi sekrelarka Okrajnega odbora Socialistične zveze tovarišica Zvonka Hafnarjeva, ki je sodelovala tudi v razpravi. Govorila je predvsem o delu in nalogah Socialistične zveze na vasi pri utrjevanju kmetijskih zadrug, ki jih je na področju gorenjevaške občine kar 7. Predlagala je, nai bi Socialistična zveza dala pobudo, da se v občini ustanovi poseben Svet za kmetijstvo, ki bi skrbel za razvoj te važne gospodarske panoge. V drugem delu razprave je govorila tud o organizacijski utrditv' osnovnih organizacij Socialistične zveze, da bodo sposobne aktivno posegati v vsakodnevno gospodarsko in politično življenje na svojem območju. Piedvsem pa je naloga Socialistične zveze v občini, da pomnož: svoje članstvo, saj je doslej vključen;h v organizacijo samo dobrih 40% vseh volivcev.
Plodna razprava in zelo konkretni zakliuČKi, k5 jih je konferenca sprejela, zagotavljajo, da bo novi občiir:ki odbor SZDL dosegel še večje uspehe kot dosedanji.
63
Nova hišna numeracija
na območju bivše občine Kranj
Organizacija RK Šenčur skrbi za vzgojo mlade generacije
Zaradi zastarelosti in nepreglednosti hišnega oštevilčenja v naseljih je bila konec leta 1952 izvedena nova hišna numeracija. Zajela je celotno ozemlje I,R Slovenije, z izjemo nekaterih krajev, med katera spadajo tudi vsa naselja bivše občine Kranj.
Občina Kranj je takrat to izjemo utemeljila s tem, da bo ,za mesto . Kranj izdelan nov urbanistični načrt in da je tako ureditev numeracije odvečna, ker bi se morala tako ali tako bistveno spremeniti. Zavod za statistiko LRS je utemeljitev vzel na znanje in privolil na odložitev za dve leti. Urbanistični načrt za mesto Kranj pa v tem
V pripravah na sprejem družbenega plana
(Nadaljevanje s 1. strani) nem področju. Tovariš Tone Hafnar pa mu je pojasnil, da so taki pregledi že itak v teku in da jih opravlja veterinarska inšpekcija. Po predlogu tovariša Vinka Hafnerja pa naj pride urejanje pregledov v pristojnost okrajne komisije.
Nadalje so odborniki soglasno sprejeli še odlok o prenosu Pokrajinskega muzeja v Radovljici v pristojnost ObLO Radovljica in nekaj drugih sklepov. Ko so sklepali o garancijskih izjavah za najetje kredita za tovarno usnja »Runo« v Tržiču, so odborniki soglasno osvojili mnenje komisije za gospodarstvo, ki je priporočila Okrajnemu ljudskemu odboru, naj garancijo za posojilo v višini 5 000.000 dinarjev veže za brezpogojno sanacijo podjetja, ki je zaradi mnogih nepravilnosti, o katerih smo že poročali, prišlo v dokaj težak položaj. Ce namreč ne bodo urejene razmere v podjetju, se lahko zgodi, da podjetje ne bo moglo realizirati takšnega izvoza, kot bi ga bilo po sprejetju kredita dolžno in bi moralo zato plačati vse razlike pri uvoznih koeficientih, ki jih je sedaj oproščeno. To pa bi zneslo okoli 20 milijonov dinarjev. Garancijsko izjavo za najetje kredita za Puškarno v Kranju so odborniki sprejeli brez pripombe soglasno.
SKUPNA SEJA
Na skupni seji so poslušali cdborniki poročilo okrajne fi-nainčne inšpekcije. O delu tega organa ljudskega odbora je naš list že poročal. Nadalje so odborniki imenovali za okrajnega javnega pravobranilca dr. Teodorja Sbrizaja,, za sodnika Okrajnega sodišča v Skofji Loki pa Ano Pogačnikovo.
času ni bil izdelan. Zato je bilo odrejeno, da se novo oštevilčenje hiš na območju bivše občine Kranj pospešeno izvede.
V zvezi s tem je Svet za gospodarstvo in komunalne zadeve bivšega LOMO Kranj imenoval posebno komisijo in ji dal nalogo, da to delo izvrš; v določenem roku.
Naselja, ki so po upravni razdelitvi iz leta 1952 spadala v območje občine Kranj in šo prišla v poštev za novo numeracijo, so bila naslednja:
1. Cirče, 2. Druiovka, 3. Gorenja Sava, 4. Gorenje, 5. Huje, 6. Kalvarija, 7. Klane, 8. Kranj-mesto, 9. Labore, 10. Orehek. 11. Primskovo, 12. Rupa, 13. Stražišče, 14. Stružovo, 15. Smarjetna gora, 16. Zlato polje.
V smislu pravilnika o označevanju imen naselij, ulic in trgov ter označevanju hiš, je komisija ugotovila, da se numeracija v mestu Kranj uredi po uličnem sistemu, v ostalih naseljih pa po rednem zaporedju, ki se določi z ozirom na lego po pogojih, ki jih daje pravilnik.
Delo je komisija razdelila na dve fazi. V prvem obdobju so izdelali začasne sezname, v katere so vnesli podatke o hišnih lastnikih, o značaju zgradbe, o sedanji (začasni) hišni številki in v njih je bil predviden tudi prostor za zaznamovanje nove hišne številke. Dalje so bile proučene možnosti za izvedbo glavnega dela na terenu. Zbrati bo treba še podatke o novogradnjah, za katere bo treba rezervirati hišne številke, da bi zaporedje numeracije teklo v redu. Skice za posamezna področja na terenu so že pripravljene.
V drugi fazi se je komisija razdelila na šest ekip, katerih vsaka je prejela nalogo za izdelavo predloga o bodoči numeraciji za odrejeno območje, naselje ali dele naselij. Po proučitvi teh predlogov je komisija na svojih delovnih sejah v celoti ponovno obravnavala izvršeno delo posameznih ekip in sestavljala dokončne predloge novega oštevilčenja hiš.
V skladu z navodili pravilnika, da naj prične numeracija v strnjenih naseljih vedno na kraju, ki je najbližji središču n1) glavnemu delu naselja, je bPo za me^to Kranj treba najprej določiti središče. Ker ic zaradi    večjih   gradenj (bloki
itd.) Titov trg ne more več smatrati za center današnjega Kranja, je komisija to upoštevala in predlagala za središče Park Svobode. Tako se je iz tega centra razvijala numeracija vseh ulic. V zvezi s tem so nastale nekatere spremembe dosedanje razporeditve hišnih številk, oziroma ulic.
Za ostala naselja je izdelan predlog po razporedju, z ozirom na lego.
Za mesto Kranj, kakor tudi za posamezna naselja, je predlog posebej utemeljen. Za izredno komplicirana naselja, kot so Stražišče, Huje, Primskovo, je komisija skušala najti najbolj idealen način, vendar se v nekaterih   primerih   ni mogla
držati osnovnih navodil pravilnika.
Pravilnik predvideva rdeče hišne tablice z belim napisom, za vsa naselja. Kranj mesto ima sedaj zelene z belim napisom, kar je v nasprotju z določili pravilnika. Naselja, ki so bila pozneje priključena v to območje, imajo stare številke z belim napisom. Ker pa so te rdeče tablice v zelo slabem stanju (obtolčene in nerazpoznavne), i je komisija mnenja, da je treba zaradi enotnega izgleda numeracije naročiti povsod nove hišne tablice.
Za nekaj neimenovanih ulic na severnem delu mesta so bili dani predlogi za imenovanje v potrditev občinskemu svetu.
V Šenčurju je organizacija Rdečega križa zelo delavna že od osvoboditve dalje. O tej dejavnosti so govorili tudi na sobotnem občnem zboru, katerega se je udeležilo nad 60 članov. Navzoča sta bila tudi tajnik občinskega odbora RK Kranj tova*-riš Edgar Vončina in predsednik okrajne gospodarsko-finančne komisije tovariš Blažon. Prišli so še zastopniki političnih in drugih organizacij. Vsi navzoči so z zanimanjem poslušali izčrpno poročilo predsednika Pavla Gorenca. Živahna razprava je pokazala, da je RK enotna organizacija, ki tudi v mirni dobi neprestano opravlja človekoljubno delo med ljudstvom.
Organizacija RK Šenčur skrbi
Samovoljne vselitve
Letos že 12 nasilnežev pred sodiščem - Potrebno je doslednejše izvajanje predpisov o nasilnem izseljevanju
tudi za vzgojo mlajše generacij je. V ta namen so organiziral1 že več tečajev za gospodinjstvo in prvo pomoč, ki so jih mlad3 dekleta rada obiskovala. Zadnj: tečaj je bil zaključen prav <>b občnem zboru. Bil je najbolJe izveden in škoda, da se ga de* kleta niso udeležile v večji meri. Predavali so medicinci i" medicinske sestre, največja za* hvala za uspeh pa gre tovari' šici dr. Mejakovi iz Kranja-Zbor je ob koncu izvolil nov upravni in .nadzorni odbor i* vrst najaktivnejših članov. Za predsednika so ponovno izbral' Pavla Gorenca in tajnico M»* rijo Ferenčakovo, saj sta obadva imela precejšnje zasluge, da )e bilo društvo tako delovno. P° zaključku so za tečajnice pri' pravili majhno zakusko.
R. Carman
15. sej
Te dni po svetu
V ponedeljek je bilo uradno objavljeno, da bo v petek, 20. aprila, prišel na povabilo državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča, na uradni obisk v Jugoslavijo norveški zunanji minister Halvard Lange. Obisk norveškega zunanjega ministra bo imel nedvomno velik pomen za tesnejše zbližanje med Jugoslavijo , in Norveško, za poglabljanje prijateljstva, ki se je močno okrepilo že za časa vojne. Obisk ministra g. Langeja pa je hkrati izraz splošne težnje vseh narodov, da kot enakopravni in neodvisni partnerji prispeva-vajo k okrepitvi miru in k stabilnosti .na svetu. Danes vse bolj odpadajo umetno ustvarjene meje med Vzhodom in Zahodom in nešteto državniških obiskov med deželami odstranjuje tista negativna gledišča, ki jih je vsililo svetu minulo obdobje napetosti, katere pa sedanje obdobje pomiritve ne more več trpeti.
Prejšnji teden se je mudil na obisku v Jugoslaviji tudi belgijski zunanji minister g. Spaak. Nedvomno je njegov obisk, kakor tudi obisk norveškega zunanjega ministra g. Langeja, rezultat tistih pozitivnih teženj, ki poskušajo na razvalinah hladne vojne vzpostaviti vzdušje zaupanja in medsebojnega sodelovanja med narodi.
V zadnjih dneh se je v tako imenovanih vzhodnih državah zgodilo nekaj zanimivih stvari. Ne bi omenjali obiska predsednika sovjetske vlade Bulga-nina in prvega sekretarja CK KP Sovjetske zveze Hruščeva v Veliki Britaniji, čeprav je ta obisk trenutno v ospredju zanimanja svetovne javnosti. O tem bi bilo treba spregovoriti nekoliko obširneje.
Na tem mestu samo besedo, dve o razpustitvi Kominforma. »Pravda« je v sredo objavila, da je Kominform razpuščen in da bo njegovo glasilo »Za trajen mir, za ljudsko demokracijo« prenehalo izhajati. Vsak od nas se še dobro spominja, kako je Kominform obtožil Jugoslavijo in jugoslovanske komuniste in kako je njegovo glasilo blatilo pozitivne napore jugoslovanskih narodov pri izgradnji socializma. Z ukinitvijo tega organa se nedvomno zaključuje žalostno obdobje spora med delavskimi gibanji v svetu.
Drug pomemben dogodek je odstop predsednika bolgarske vlade Vika Cervenkova. Po 20. kongresu KP Sovjetske zveze se je namreč tudi v Bolgariji začelo na široko in javno razpravljati o kultu osebnosti. V teh razpravah je centralni komite obsodil dosedanjega predsednika bolgarske vlade Cervenkova, da si je prisvajal u-spehe socialistične graditve v Bolgariji in poskušal ostvariti osebni kult.
Iz Pariza poročajo, da bo te dni parlament spet sklepal o zaupnici Molletovi vladi. Guy Molle£ je namreč po pooblastilu svoje vlade sprožil v parlamentu vprašanje zaupnice glede načrta o ustanovitvi »sklada nacionalne solidarnosti«. Predvidevajo, da nevarnosti za padec vlade ni. Po najnovejšem vladnem predlogu, naj bi se proračun obremenil z izrednimi proračunskimi izdatki v višini 300 milijard frankov, ki bi bili potrošeni za obsežne socialne reforme in denarne dajatve, kakor tudi za povečanje stroškov za vojaške operacije v Alžiru.
Stanovanjsko krizo najbolj občutijo tiste družine, ki se stiskajo v neprimernih stanovanjskih prostorih, dobro pa jo občutijo tudi stanovanjski organi pri svojem delu. Ni namreč lahko reševati prošenj, ko ni na razpolago zadostnih prostorov, da bi se krile vsaj najnujnejše potrebe. Počasi se sicer najkri-tičnejši primeri rešujejo, iz dneva v dan pa nastajajo z ozirom pa porast števila prebivalstva novi problemi, ki tudi zahtevajo .neodložljivo rešitev. Ljudje si pri tem pomagajo kakor vedo in znajo. Nekateri, ki imajo denar, kupujejo stanovanja in hiše, tisti, ki pa tega nimajo, pa skušajo priti do stanovanja na drug način. Običajno si pomagajo z nezakonito nasilno vselitvijo, katero včasih lastnik hiše odobrava, včasih pa tudi ne. Nasilno vseljevanje v izpraznjene stanovanjske prostore je doseglo že tak obseg, da nobena nova stavba ni varna pred vselitvijo nepoklicanih. Zgodilo se je že, da stavba še ni bila dokončana, niti pod še ni bil urejen, že so se stranke brez vsake odločbe vselile v stanovanja, za katera so že bile izdane ustrezne odločbe pričako-valcem iz seznama.
Taki primeri se kazensko sicer preganjajo in kršilci nedotakljivosti stanovanja dobijo primerne denarne, v težjih primerih tudi zaporne kazni, vendar same kazenske sankcije nimajo nobenega vzgojnega vpliva. Običajno gre samo za golo formalnost, pa tudi kazni so večinoma samo simbolične. Precej je namreč že prevladovalo mnenje, da je neprimerno ceneje priti do stanovanja s plačilom neke denarne kazni, kot pa tvegati izdatne vsote denar-
ja za nagrade prodajalcem stanovanj ali za sobe uživalcem stanovanj.
Tudi pečat Stanovanjske uprave na vratih zaklenjenega izpraznjenega stanovanja ne predstavlja ovire, da se ne bi posamezniki brez odločbe nasilno vselili v stanovanje. Mnogokrat so take vselitve storjene res v skrajni sili, kar sodišče pri izreku kazni tudi upošteva in prav tako stanovanjska uprava. Stvari se namreč rešujejo z velikim upoštevanjem objektivnih okoliščin in stiske posameznikov, zaradi česar se prisilne izselitve nezakonito vseljenih stanovalcev ne izvajajo ali pa se izvedejo v res najbolj nujnih primerih. Tako človeško, socialno reševanje pa ima razen prednosti tudi svojo slabo stran. Praksa nasilnih vselitev postaja namreč vedno pogostejša in če jbo šlo tako naprej, kmalu ne bo treba stanovanjskega organa, ki bi urejeval razdeljevanje stanovanj. Poglejmo podatke:
V letu 1954. je bilo zaradi kršitve nedotakljivosti stanovanja v postopku 11 obdolžencev iz območja Okrajnega sodišča v Kranju. V letu 1955. jih je bilo za isto dejanje v postopiku že 21, torej dvakrat več, v prvem četrtletju leta 1956. pa jih je bilo že 12, kar kaže povečanje spet za 100% v odnosu na isto obdobje lanskega leta.
Na prvem mestu so storilci iz Stražišča pri Kranju, ki jih je bilo v letu 1955. in doslej v 1956. že 9, če izvzamemo Kranj, kjer je bilo od leta 1954 dalje v postopku 12 obdolžencev. Po dva primera sta bila v Cerk-
ljah, Cirčah, Šenčurju, Goricah in Gorenji Savi.
Večina kazni je bilo izrečenih denarnih v višini od 1.000 do 10.000 dinarjev, bilo pa je tudi nekaj zapornih kazni. V letu 1955. je bilo pri Okrajnem sodišču v Kranju plačanih za 27.500 dinarjev denarnih kazni, v prvem četrtletju letos pa že za 20.000 dinarjev.
Ti podatki kažejo na resnost stanovanjske stiske in nas opozarjajo na doslednejše izvajanje predpisov o izselitvi nasilno vseljenih.
Kranj, 19. aprila.
Danes popoldne je bila v Kranju 15. seja Občinskega ljudskega odbora Kranj, na ka' teri je gospodarski svet ObLO podal poročilo o delu svetov potrošnikov. Odborniki so nadalje razpravljali o predlogu za spremembo sklepa glede li" kvidacije Opekarne Stražišče, o predlogu za garancijo obratnega kredita kmetijskemu posestvu »Sava« Šenčur in kmetijskemu posestvu »Storžič« Jezersko. Sprejeli so predlog z3 prisilno likvidacijo trgovskih podjetij Golnik in Šenčur, predlog o spremembi sklepa za najetje posojila iz občinskega kreditnega sklada za zidavo stanovanjskih hiš.
Pismo iz Komende
Zaslužen uspeh za požrtvovalno delo
Redno prebiram vaš list in večkrat zasledim podatke o tej ali oni igralski družini, a doslej še nisem ničesar našel o komendskih igralcih. Odločil sem se, da vam nekaj napišem o njihovem delu.
Za pretekli ponedeljek so pripravili Goldonijevo komedijo v treh dejanjih »Mirandolino«. To je petdeseta predstava v desetih letih in za tolikšen kraj, kot je Komenda, je to število razveseljivo. Vseh petdeset pa je režiral požrtvovalni režiser tovariš Ivo Jezeršek. Dostikrat je njegova močna volja privedla do konca poti marsikoga, ki je obupal že na polovici.
V vseh igrah so več ali manj
sodelovali eni in isti igralci, zato se spodobi, da se jih spomnimo tudi v našem časopisu, ker to število ni majhno.
Dosti ur so prezebali v neza-kurjenih sobah in dosti večerov so žrtvovali za kulturni dvig vasi
Uspeh ni izostal! Kdo bo pozabil prizore »Desetega brata« in »Matička« na prostem, Nabito polna dvorana ob uprizoritvi »Drage Ruth«, »Dundo Ma-roja«, >»Miramdoline« in vseh o-stalih Ipremierah, priča o priljubljenosti med vaščani.
Z »Mirandolino« nameravajo gostovati v vseh večjih krajih Gorenjske, v poletnih dneh pa nas presenetiti z »MLklovo Zalo« na prostem. Gledalec
njajo politični odnosi med državami, da vse bolj zginja meja med Vzhodom in Zahodom, da zginja »železna zavesa« in s tem vred vsi atributi blokovske politike in hladne vojne.
Seveda je težko pričakovati, da bi se ta nov duh, ki ga mnogi imenujejo »ženevski duh«, a
Ljudje in dogodki
Pomemben
Bulganin in Hrušeev v Veliki Britaniji
Ko sta preteklo sredo, malo po 14. uri stopila na železniški postaji »Victoria« na britanska tla sovjetski premier Bulganin in prvi sekretar KP Sovjetske zveze Nakita Hruščev, so začeli za britansko javnost — in pravzaprav za celotno svetovno javnost — »dnevi velikih dogodkov«. S kakšnim zanimanjem spremlja in presoja ta obisk britanska javnost, se najbolje vidi iz dejstva, da se je pred železniško postajo zbrala ogromna množica Londončanov, kar se v tej deželi prislovične flegme kaj redko pripeti.
Predsednik sovjetske vlade Bulganin je ob prihodu izjavil, da sta družbena in politična sistema v Veliki Britaniji in Sovjetski zvezi sicer različna, da pa te razlike ne smejo preprečiti, da bi živeli kot dobri sosedje in aktivno sodelovali pri izboljšanju medsebojnih odnosov.
Bulganinov pozdravni govor izraža tisto pozitivno spremembo v sovjetski zunanji politiki, ki se je posebno manifestirala na zadnjem, 20. kongresu njihove Komunistične partije in zaradi katere je tudi prišlo do obiska na najvišji ravni v Veliki Britaniji. Ta politika, ki priznava za edino pravilen odnos med narodi medsebojno sodelovanje in sožitje, močno prispeva, da  se  bistveno, spremi-
HRUŠCEV
ga vsak po svoje razlaga, uveljavil kar nenadoma,  čez noč.
Dolga leta razcepljenost: in pa negativne posledice stalinske agresivnosti so pustila svoje sledove. Sedaj je treba postopoma pridobivati zaupanje in odstranjevati medsebojne dvome Jh sumničenja. Osebni stiki med najvišjimi državniki lahko mnogo prispevajo k pospešitvi tega procesa.
Nekateri, ki nočejo ali pa še ne morejo videti tega novega pozitivnega procesa v mednarodnem dogajanju, iščejo seveda ob takih obiskih najrazličnejše — mnogokrat še »blokovske« pobude. Tako so tudi tokrat nekateri komentatorji poskušali prikazati obisk sovjetskih državnikov v Veliki Britaniji kot sovjetski poizkus, da bi odtrgala Veliko Britanijo od ZDA in tako izbojevala določene prednosti .»svojemu taboru«.
Čeprav ni dvoma, da bo treba tako z ene kot z druge strani še dosti naporov, da se vzpostavi pristno medsebojno zaupanje in da bo hkrati treba še dosti dobre volje in pa morda tudi konkretnih korektur v zunanji politiki, lahko vsi upravičeno pričakujemo, da bodo sovjetsko-britanski razgovori na najvišji ravni dali nekatere pozitivne rezultate. Zvedelo se je, da bodo največ razpravljali o položaju na Srednjem Vzhodu, razgovar-jali pa se bodo tudi o razorožitvi, združitvi Nemčije, evrop-
ski varnosti, Daljnem Vzhodu, zlasti v zvezi z Indokino, o povečanju trgovine itd. Pozitivne rezultate teh razgovorov svetovna javnost tudi pričakuje. Prav zato spremlja obisk sovjetskih voditeljev s takim zanimanjem.
Razvoj dogodkov po 20. kongresu KP Sovjetske zveze in pa
BULGANIN
sedanji obisk sovjetskih voditeljev v Veliki Britaniji samo potrjuje tezo, ki so jo naša država in nekatere druge miroljubne države na svetu zastopale že, ko je psihoza hladne vojne razjedala in zastrupljala medsebojne odnose med narodi in grozila miru in varnosti na svetu.
Cl8SG>re«jske
Družbeno samoupravljanje tudi ▼ turizmu
Zastarelost gostišč ne privablja gostov
BASEN O KRIMINALU
Pripetilo se je to v „Ribniku"
Pred dnevi je bil v Bohinju 11. redni letni občni zbor Turističnega društva Bohinj, ki letos praznuje 60-letnico svojega obstoja. O delu društva je zaradi odsotnosti predsednika poročal tov. Milan Brie, ki je istočasno nakazal vrsto pomanjkljivosti v turistični dejavnosti in dal nekaj vzpodbudnih pred- nizmi logov.
BILO JE TO v daljnji pretek- poklican prevzeti vodstvo, losti, ko se človek še ni razvil »zbrali smo se z namenom, da do take stopnje kot danes, ko  ustanovimo izvozno skupnost. <
so živeli še manj razviti orga-
Zlobudrajočega aplavza ni. bilo slišati. »Mislim, da je prav, če naj
Popolnoma jasna je ugotovi- lani privabil mnogo radovedne-
tev, da je ta, za Bohinj vsekakor žev.
Pomembna gospodarska panoga,     Treba je omeniti tudi to, da
v zadnjem času nazadovala. Po še   danes   mnogi  domačini ne
računih   bi   dajala   lahko  35% smatrajo te gospodarske panoge
narodnega dohodka, medtem ko enakovredne  ostalim  in  vidijo  njih  življenjski  prostor vedno
daje danes komaj polovico tega. samo  eventualne izgube neka-
Vzrok je objektivnega značaja, terih gostišč,  ne  vedo pa, da
Gre predvsem za zastarelost in so prav ta izpolnila vse obvez
Njih  življenje  je bilo ' vedno
— borba za obstoj.
Te živalice, ki so živele in še
danes žive v vodi, so prišle do
spoznanja, da  je  v slogi moč.
Ugotovile so, da jih je iz dneva
* x '      t,      ,     .    , .,  za   kar   najboljši   dobrobit nas
v  dan   več,   medtem ko je bu       ,       . j ,.     , ,
Soglasno  in  z  globoko poča- kaki školjki. Širokogruden. kot
ščenostjo izvoljenih, je bil pred- je po svoji naravi, ni pustil ni-
log sprejet. komur nič plačati.
Začelo se je...   Kljub temu,     »Oprostite, užalili   me boste,
da se niti sami niso počutili do- če boste karkoli plačali,« je lju-
volj sposobne za tako delo, kar beznivo   opomnil   vsakogar, ki
prej   izvolimo  vodstvo,   ki   bo se l'e pozneje tudi izkazalo. Z mu je hotel vzeti prednost, znalo vedno in povsod pravilno  delovnim  poletom so  namera-     Ni vrag, da so ga imele školj-zastopati naše interese in se bo  vali   nadoknaditi   pomanjkljivo ke rade, saj je samo pri eni za-
znalo boriti, prav v vsaki mlaki,
strokovnost. pravil nad 30.000 dinarjev in to
Rak (beri: direktor) je plaval v _nekaJ dneh
enak. Kaj storiti?
Izvedele" so, da jih v drugih mlakah,  ribnikih in morjih ni
vseh,« je nadaljeval rak in od ribnika do ribnika in iskal škarje so se mu od ponosa ter  piratov in možnosti za uspešno
prenizko   kapaciteto   obstoječih  nosti do družbe in da praktično  toliko  in  da je tam življenje,
gostišč, ki s svojimi zastarelimi izgube nimajo. Razen tega pa ne
napravami prav gotovo ne pri- upoštevajo  dejstva,   da   so še
vlačijo gostov. Naj omenimo sa- mnoge  neizkoriščene možnosti,
mo to, da je ob Bohinjskem je- ki bi dajale prenekateremu Bo-
ceprav ,ne tako pestro, kljub vsemu lagodnejše in mirnejše.
O svojem težavnem življenju so razmišljali prav vsi: ponosni
zeru ena sama nesodobna kopal-  hinjcu  zaslužek  in  povečevale  raki, ki so bili vedno priprav-
nica v hotelu Bellevue in da v narodni dohodek. Tudi tukaj bo hotelskih sobah ni niti tekoče društvo imelo dovolj dela: pri-mrzle in tople vode. Razen te- tegniti k sodelovanju slehernega ni nikjer primernega prosto- ga domačina! J. ra za kulturne zabave, za zadr-
Skrb za turizem v Kamniku
zevanje gostov ob slabem vremenu; ob jezeru ni kabin za slačenje kopalcev, prometne komunikacije so slabe, treba bi bi- Turistično društvo v Kamniku lo preurediti cesto Bled—Bo- je imelo v ponedeljek sejo, na hinj, itd. Vse to je vplivalo na kateri so sklenili, da bo v za-padec sezonskih obiskov za 10 četku junija v Kamniku turi-do 15% od leta 1954. stični teden. Razpravljali so o To vprašanje pa se brez ma- ureditvi Prašnikarije, ki nudi terialnih sredstev ne bo moglo kaj žalostno sliko. Potrebno bi rešiti, prav tako .bo potrebno bilo izdelati idejni načrt za ure-tesno sodelovanje med društvom ditev dvorca in okolice v turi-
ljeni svojo voljo uveljavljati s trdimi kleščami, vitke ribe, ki niso dopuščale razprav o modni H-liniji, tečne pijavke, nemirne vodne bolhe, skrivnostne školjke, hitre jegulje, poskočne žabe in še mnoge druge vodne živalice.
Sklenile so: osnujmo skupnost, ki bo skrbela za to, da bodo naši tovariši in tovarišice, ki nimajo možnosti nadaljnjega obstoja, odhajali tja, kjer jih ni dovolj.
Rečeno — storjeno.
Za ta sklep vodnih prebivalcev so izvedeli še nekateri na
Ko se je vračal s svojih potovanj, je doma mirno zaspal in prav nič ga ni pekla vest.
Pijavka pa je medtem doma krepko delala. In če je delala več kot je bilo treba, je dobivala za to plačilo. Vendar, niti ribe niti jegulje pijavki niso verjele, da res toliko dela. In če tudi bi, si ne bi smela zaračunavati takih zneskov. . Da bi ji bilo delo doma lagodnejše, je začela graditi nekatere prepotrebne prostore. In spet: kaj zato, če ni bilo dovolj denarja, saj *ga bo že nekje dobila. Za ta dela ni najemala svojih tovarišic, marveč druge znance (beri: privatne obrtnike). In, če še velja pravilo: »Roka roko umiva,« potem bo tudi ona svoj piskrček pristavila.
Trgovina je »lepo« napredovala . . .
in občino. Ljudski odbor naj bi  stično središče. Markirali bodo  suhem in brž prosili, če se lah-
ustanovil poseben fond za po- staro  turistično  pešpot  ob le-
trebe turizma, v katerega bi pla- vem bregu Bistrice od mekinj-
čevale gospodarske organizacije skega mosta mimo Jeranovega
malenkosten   odstotek   svojega do betonskega mosta v Stranjah,
premeta, oziroma bruto produk- s čimer bo turistom prihranjena
**■ dolgočasna hoja po prašni ce-
Zaradi visokih cen gostinskim sti ob zidu smodnišnice. uslugam   se   je   lani   znatno     Vsa turistična področja imajo
zmanjšal  dotok domačih  turi- že reliefno karto, le Kamnik je
s to v. Društvo je za te poskrbelo še nima. Večino teb. kart je Lz-
več  camping prostorov,  plan- delal kamniški občan Ivan Se-
šarskih   koč  in privatnih  sob, lan, ki je pripravljen vzeti v
kjer bodo lahko ceneno preži- delo tudi karto za kamniško tu-
veli svoj letni dopust. ristično     planinsko področje.
Za uvod v letošnjo sezono in Kartograf Selan je mišljenja, da
v   proslavo   60-letnice   obstoja bi bila ta karta njegovo naj-
društva  bodo   organizirali  tu- boljše delo kot plod dolgoletnih
ristični teden, v katerem bodo izkušenj.  Tudi  letos so glavna
sodelovala  vsa  bohinjska  kul- ovira finančna sredstva, ki jih
turno-prosvetna in športna dru- Turistično društvo ne more ni-
štva  s svojimi  nastopi,  za za- kjer dobiti. Čudno pa je, da bi
ključek pa nameravajo  izvesti prav v Kamniku, središču tu-
originalno »kmečko ohcet«. Ob rizma in industrije, ne našli ra-
koncu  sezone  pa  bodo  kakor zumevanja za tako delo, ki ima
vsako leto organizirali tradli- trajno in praktično vrednost, cionalni  »kravji bal«, ki je že Z.
ko tudi oni pridružijo tej skupnosti, češ da je tudi njih na kopnem preveč. Tako so pristopile še ptice-pevke, želve, nekateri plazilci, počasni polži. Se nekateri bi se jim radi pridružili, vendar vseh niso sprejeli.
In tu se šele začne pričujoča drama.
Cas: Preteklost. Scena: 20.000 milimetrov pod vodo sredi alg. Režiser: »Ribnik«. Razsvetljava: Finančna devizna in tržna inšpekcija; nastopajoči: ribe, raki, žabe, bolhe, pijavke, jegulje in drugi bolj ali manj pomembni statisti.
—o—
Pod vodo je bilo tako kot običajno. Nihče jih ni nadlegoval. Le tu pa tam je priplaval mimo vodni pajek in ko je videl resne obraze nastopajočih, jo je brž odkuril.
zadovoljstva širile in krčil strinjate?«
Ni počakal, da bi mu vsi pritrdili.
»Koga predlagate za voditelja?« se je namuznil.
Vsi kot eden, so predlagali njega.
»Prav!«   je   zaškrtal   s škar-
Rak se je nekoč po dolgem
So uveljavljanje     svoje izvozne skupnosti. Doma pa je pustil, da
ga j$ med njegovo odsotnostjo potovanju vrnil domov. Vse je nadomestovala pijavka (beri: našel v najlepšem redu. In ču-računovodja). In resnici na lju- til je dolžnost, da o svojih uspe-bo — razumela je svoje delo.     hih poroča kolektivu.
Organizirala je vrsto zbiralnih     »Tako, tovariši,« je zamrmral. postaj.   (Kako   kruto).   Najpo-  »Videl  sem  v drugih ribnikih membnejša je bila vsekakor ti-  veliko    lepega   in koristnega, jami. »Upam, da boste zadovolj- sta v slavonski vasi (beri: Bački   Tudi . . .«
ni z menoj. Toda — da ne boste Palanki). Odkupovalcem je da-     V govorniškem zanosu ga pre-rekli, da nisem demokrat — iz- la široka pooblastila in zavidne  kine jegulja: »Kako si patrgo-volimo še delavski svet. Imate možnosti   zaslužka.    Se   danes val«? kak predlog?« dolgujejo   odkupovale! 32 mili-
Molk. Nihče se ni zganil. jonov goldinarjev za še neobra-
»Potem bom predlagal jaz. V  čunane akontacije, ki so jih pre-delavskem svetu naj bodo: ža- jeli.
Bolha brž pristavi: »Koliko denarja si pa porabil za potovanje?«
Rak je postal od presenečenja
ba, jegulja in bolha.
Kolektivno bodo
zavarovali plemensko živino
V nedeljo je bila v Podnartu redna letna skupščina Kmetijske zadruge, katere se je ude-»Dragi   gostje«,    je   zagrgral  ležil tudi zastopnik OZZ Kranj rak, ki je menil, da je najbolj  tov. ing. Mastnak.
Poročila, ki so jih podali predsednik in poverjeniki odsekov, pričajo, da je KZ Podnart zelo delovna.   Vanjo   je vključenih 79 članov, od katerih je 70 kmetov. Zadruga ima za 4,264.000 di-. narjev    osnovnih   sredstev. V Prav je, da tudi iz naše doline  za   Poljance   slabo   obneslo. V raj ni nobene nedelje brez kul-  preteklem letu je imelal9.500.000 včasih   kaj   napišemo,   čeprav  naši dolini se je sreča nasme- turne ali zabavne prireditve. V dinarjev prometa, 16% več ka-bolj poredko. Se prav posebno jala le enemu naročniku, ostale Poljanah in v Sovodnju imamo kor v letu 1954, odkupa pa za Pa se mi zdi primerno, da se pa sem moral potolažiti, da bo že  dlje   časa   redne  tedenske 1,700.000 dinarjev ali 195% več
drugo leto bolje. kino predstave, ki jih ljudje z kot v letu 1954.
Od časa do časa slišim razen zadovoljstvom posečajo.  Prete-     Zelo  aktiven  je  bil  v pre-
Glas naših bralcev
Pismo pismonoše iz Poljanske doline
Toda kaj zato. Pijavke to ni in jeze ves zaripel v obraz, češ
bolelo. Raka, ki je bil venomer kako si upajo sploh pisniti. Iz-
na poti in kar naprej barantal bruhnil je: »Kaj pa vas to bri-
(nič hudega,  če je bilo to tudi ga! Ali  vas  je  kdo kaj vpra-
v lastno škodo), tudi ni nič pek- šal?«
la vest, ko   si   je   zaračunaval Obmolknili  so.  Nihče  ni nič
previsoke potne stroške v mor- več   zinil.   In  tudi   pozneje so
skih biserih.   Rad   je   pokukal raje molčali, saj so vedeli, da
tudi na vodno gladino in se po- nimajo nobene besede. Rak pa
peljal z  vodnim taksijem. Kaj je dokončal svojo povest.. .
zato, če je v preteklem stoletju Drama sicer še ni končana. Do
uporabil zase in  za  svoje po- kulminacije so jo že pripeljali,
slovne prijatelje nad 800.000 di- manjka  le  zaključni  prizor. . .
narjev, samo za prevoze z vod- Luči še vedno gorijo . . .
nim taksijem. —o—
In če se že pelješ, zakaj ne bi Oder je pripravil
pokukal v vas in se ustavil pri I- Ausec
Tako ni mogoče več delati
„Tudi mi smo ljudje"
Se preden zjutraj zapiskajo po vrstnem redu. Tudi to ni tovarniške   sirene   šest,   že  je pomagalo.   Tisti,  ki   prvi dan
pohval  tudi kritične pripombe klo nedeljo pa smo nastopili z teklem letu sadjarski odsek. Z  zbrana gruča ljudi pred leseno niso opravili, so se javili z za
oglasi kdo iz vrst poštnih uslužbencev, ki imamo največ posla i vašim poltednikom.
Naročnike  »Glasa Gorenjske«  o vašem listu. Nekateri tarnajo, zgodovinsko igro  »Plavž«.  Dne dvema  motornima,  tremi pre obidem   dvakrat   tedensko   po  da   je   ponedeljkova    številka 29.   aprila    bo  občinski   odbor voznimi   in   tremi prenosnimi vaseh in zaselkih. Lahko rečem,  premalo  obsežna,  drugi zopet, SZDL   priredil   veliko   »Tom- škropilnicami so pri prvem zinada je postal  vaš  list  pri  nas  da je v njej  preveč športa  in bolo«, katere dobiček je name- skem škropljenju oškropili 75% najbolj domač, ker je preprost podobno. Jaz si mislim, da je njen za nabavo kino projektorja, sadnega drevja, pri drugem in
vse  potrebno, saj  ima  vsakdo Za   danes- končujem   in   vas tretjem pa nekaj manj. Uspehi  dopoldne.' Kdor pride prepozno, lesnih obračunavanj  in ob to-
svoje želje. V splošnem pa mo- lepo pozdravljam niso  izostali. Statistika je po-  mora naslednje jutro vstati še likšni     nediscipliniranosti so
in nam prinaša novice z Gorenjske. V decembru lanskega leta  se  je  prav  na področju
barako | Tajništva I za   socialno porednimi številkami naslednje
skrbstvo   in   zdravstvo   ObLO jutro. Tedaj pa so se jim po-
Kranj   onstran  visečega mostu stavile po robu stranke, ki so
na Planini. Tako čakajo v vrsti prišle pred njimi in niso imele
do osmih, desetih in dvanajstih številk.  Prišlo  je  celo do te-
ram reči, da so ljudje z listom
naše pošte prijavilo lepo število zadovoljni, da pa so najbolj novih naročnikov, k čemur smo pogrešali podlistka, s katerimi Pripomogli  z  lepo vzpodbudno ste jim zdaj ustregli.
besedo prav mi — pismonoše. Z     Ob koncu pa še malo o kul-
preteklem mesecu, ki pa se je dolini precej delavni, saj sko-
1% Javorij nad Skofjo Loko
V Javorjah nad Skofjo Loko imajo že dlje časa svoje kul-turno-umetniško društvo »Anton Ažbe«,  v  okviru katerega
Andrej Fortuna,  kazala,  da so  pridelali  precej  bolj zgodaj. To čakanje se vle- uslužbenci klicali na pomoč ce-
- več  zdravega sadja.  Priznanje 5e že ^ lanskega    decembra lo Ljudsko milico.
za uspešno delo zaslužijo tudi dalje Ni£ bolje ni v pisarni refe-
strojni, gozdarski in živinorej-     Qb osmih, ko prihajajo usluž- renta za zdravstvo. Tja hodijo
benci  na delo, se komaj  pre- noseče  matere,   invalidi NOB,
POPRAVEK
Okrajna zadružna zveza Kranj ski odsek. KZ je med letom or-
vso napetostjo smo pričakovali  turnem življenju na deželi. Tudi   izjavlja, da kritika na strojnika ganizirala   tudi   več  predavanj rinej0  do   vrat.   Ozek,  majhen bolniki itd: »Tudi mi smo ljud-
tudi izid nagradnega žrebanja v  na tem področju   smo   v  naši KZ Voklo, ki je bila objavlje- in enodnevnih tečajev, od kate- hodnik je v trenutku natrpan z je«   pravijo. Radi bi sedli, pa
na   v   26.   številki   letošnjega rih  je  najbolj  uspel  tečaj  za množico. To je »čakalnica«. Pa še ' za ' stanje * komaj najdejo
»Glasu   Gorenjske«   ne   zadeva konserviranje mesnin. ko bi bilo vsaj prostora za vse! prostora. Nad 500 stalnih pod-
sedanjega strojnika te zadruge, Na obenem zboru so sprejeli 200  ]judi  se   ne  more  zriniti Dirancev zahaja tja in vsako-
pač pa Malovrh Antona, ki je tudi sklep o kolektivnem zava- vanj) ,zato iih mora precej osta_ krat se  znajdejo   v  gneči na
bil strojnik v letu 1953. Seveda rovanju plemenske živine. 55,5% y zunaj. — Pozimi so zmrzova- hodniku
čila, da je v Javorjah in oko- zveza ni zadovoljna s stališčem zavarovalnine bodo plačali last- u na prostem, ko je termometer     Zadnji' čas bi že bil, da bi
liških   vaseh    zasvetila    težko sedanjega strojnika, ki naspro- alki, ostalo pa zadruga. Sklad kazal tudi 15 stopinj pod ničlo. Občinski  ljudski  odbor Kranj
pričakovana     električna     luč. tuje   realnim   cenam   strojnih za prostovoljno razpolaganje so Uslužbenci so prav tako delali poskrbel   za   nove  prostore, v
Gradbeni odbor  je  sprva imel "slug  in  je  mišljenja,  da bo razdelili v sklade in med dru- v mrzlih pisarnan. Pa tudi si- katerih  bo lahko  zaposlil več
aktivno   deluje  dramski odsek,  precejšnje težave zaradi neslož-  članstvo odslej mlatilo s cepci gim predvideli 200.000 dinarjev cer so delovni pogoji v teh ne- uslužbencev.  Delo bo šlo tako
Nedavno  so  uspešno uprizorili nosti nekaterih interesentov, ki  in žagalo na roke, kar je ten- za podporo organizacijam, pred- primernih prostorih zelo težki hitreje od rok in strankam ne
so spočetka stali ob strani. Ven- denčno  zavajanje  kmetovalcev, vsem pa 2a kulturno-prosvetne Treba   bi   bilo   nastaviti   nove bo  treba  toliko čakati. Marsi-dar so tudi to premostili. Danes * so    vsi    hvaležni   vztrajnemu °d
veseloigro »Kurentova nevesta« Delo so morali na željo občinstva nekajkrat ponoviti. Za Preteklo nedeljo so tamkajšnjim
gledališkim obiskovalcem zopet rem je bil najbolj delaven pred-napravili   presenečenje   in   jih sednik Franc Tavčar. Prebival
------------ r ---------- 1---------- ireDa di
: ozirom na to, da nobeden namene. Novi upravni odbor so moči> pa so sobice premaihne kdo, ki potrebuje samo naka-clanov Upravnega odbora ni-  zadolžili,   naj   resno   razmišlja   in se ze
razvedrili z novo premiero.
Pa tudi sicer je v tem kraju no šolo, zgradili dvorano za živahno. Predvsem se vnemajo kulturne   prireditve   in napra
gradbenemu odboru, pri kate- ti z eno besedo ni zavrl člana, o možnosti gradnje lastnih poki je blatil hašo družbeno ure- slovnih prostorov, katerih za-ditev, v tej točki ne čutimo druga nima. ,Ob zaključku po dolžnosti do kakršnegakoli po- izvolili pripravljalni odbor za pravka. ustanovitev sekcije mladih za-Uprava OZZ družnikov. C. R.
sedaj stiskajo v njih.  žilo  za  delo,  bi  lahko opravi!
ci so obnovili in povečali osnov-
za komunalno dejavnost. Tako vili marsikaj za lepši zgled svo-so pred nekaj leti zgradili svo- jega kraja.
Jo elektrarno, ki jim je omogo-
Naznanjamo žalostno vest, da 36 umrl
JANEZ IM i:\lk
upok. Železarne Jesenice.
Pogreb bo 21. aprila ob 16. uri 12 hiše žalosti.
Jesenice, 19. aprila 1956.
Žalujoča žena Fani, sinova Janko in Jože, hčerka Zana, snaha Ljuba, zet Edo in ostalo s°rodstvo.
Ustanovili bomo tudi sekcijo mladih zadružnikov, ki bo zainteresirala mladino za plod-nejše delo tudi na tem področ-
Valjarna 2400 na Javorniku, ki je zrasla po osvoboditvi, v času svojega obratovanja od le
Miniaturna pisarna, v kateri v dveh minutah, pa ga stranke
je  referent za  delo  in še  en ne spustijo naprej, ker vstopa-
uslužbenec, meri komaj 2 X 3 j° vsi pri istih vratih. Tudi ne-
metre. Ta dva uslužbenca spre- zaposlenim, ki prejemajo oskrb-
jemata vsak dan nad 150 strank, nino in se morajo javljati na
Zrak v uradu je težak in zato- tajništvu  za  soc"alno skrbstvo
hel. Kadar so stranke mirne in enkrat tedensko ali vsakih 14
disciplinirane,  jše   nekako  gre dni, ne bi bilo treba več ča-
— neredko pa se zgodi, da vde- kati  v  vrsti  cele dopoldneve.
rejo v urad in nihče jih  niti Vsakdo  bi  opravil pri svojem
ma neprevidnosti. Na kraj ne- zlepa niti zgrda ne spravi več okencu, in to v najkrajšem ča-
sreče je prišla  v nekaj  minu-  v vežo. Vsi hočejo biti prvi na su.
Prva smrtna nesreča v valjarni 2400
žrtev nesrečnega slučaja oziro
ju. Zato bo nedvomno poskrbel  |a 1949   ge m- zabeležila težje tah  komisija,  ki  je  ugotovila, vrsti. Najnevljudnejši obkladajo     Občinski   ljudski    odbor se
mladinec Janez Stanovnik, ki se je pred kratkim vrnil s kmetijsko gospodarske šole v Policah. S svojim strokovnim znanjem bo skušal na domačem posestvu doseči koristne rezultate sodobnega obdelovanja zemlje. S tem bo lahko dokazal, kako pomembno je za vsakega mladega gospodarja obiskovanje enoletne gospodarske šole.
C. Z.
ali smrtne nesreče. Nesrečen slučaj ali 'nepravilnost pa jo je zahtevala v noči od pone
da je vsaka pomoč brezuspešna, uslužbence  z   žaljivkami   Vseh menda že dogovarja z vojaškimi
ker je bil ponesrečeni na me- kategorij. oblastmi za izpraznitev nekda-
stu mrtev. Strojnik Grilc je bil V takih pogojih res ni mogo- njega župnišča. Te prostore pa
deljka na torek. Ko je prišel prepeljan na stroške podjetja v če vzdržati in tudi delovni uči- bo treba adaptirati in jih v pr-
Franc Grilc, ki je bil zaposlen  Smokuč,   kjer  je  bil  v  sredo nek ni tak kot bi moral biti. vi    vrsti    dodeliti socialnemu
v valjarni 2400, na nočno delo, popoldne pokopan na pokopali- Dogaja se, da ženske  omedle- skrbstvu. Dokler pa to ne ibo
je šel v prostor pod strojnico, šču v Rodinah. Pogreba se je vajo, kar v zadušljivem prosto- urejeno,  bi  bilo  prav,  da se
kjer je visoko napetostni razdelilnik. Iz neznanega vzroka se je povzpel na zaščitno ograjo in prišel v stik s 500 voltno električno napetostjo in postal
udeležilo  lepo število  socielav- ru ni nič čudnega. Uslužbenci  tudi stranke vedejo bolj disei-Cev iz valjarne 2400.  Ponesle-  so poskušali že vse mogoče, da  plinirano. S spodobnim ponaša čeni je bil star 31 let in zapu <;ča ženo z malim otrokom.
U.
bi   izboljšali   to  neznosno  sta-  njem bodo olajšale delo oziroma nje. Cakalcem so razdelili šte-  čakanje sebi in uslužbencem, v'lke,  da  bi  prihajali  v  urad J. O.
Od petka do petka
V preteklem tednu so oživele dvorane Ljudske skupščine Slovenije. Zasedati so začeli skupščinski odbori, da pripravijo družbeni plan in proračun za letošnje leto.
n mm i za nn
15. april so gorenjski železničarji dostojno praznovali
Novi organi državne uprave
Razen živahne razprave v odboru za proračun in v gospodarskih odborih, je bila izredno zanimiva razprava v odboru za organizacijo oblasti in uprave. V tem odboru je predsednik Izvršnega sveta LRS Boris Kraigher obrazložil predlog zakona o upravnih organih. Takuj v začetku je tovariš Kraigher poudaril, da se s tem zakonom ne uvaja ničesar novega v naši ustavi. Zmotna so tudi mnenja, da to pomeni ponovno večjo centralizacijo državne uprave in povečanje upravnega aparata. Gre le za urejanje stvar1, ki jih pri prehodu na novo organizacijo oblasti še nismo- uredili. Gre za to, da se uredi navpična povezanost organov državne uprave. Gre tudi za povečanje strokovne kvalitete in samostojnosti inšpekcij.
Ko je govoril o konkretnih spremembah v državni upravi, je poudaril vlogo novih republiških državnih sekretariatov in sekretariatov Izvršnega sveta. Pripomnil je, da bo vzpostavitev sekretariatov pri Izvršnem svetu omogočila, da se bo lc-ta razbremenil reševanja drobnih dnevnih problemov. Omenil je, da predvideva zakonski predlog namesto dosedanjih dveh republiških svetov '(za prosveto in kulturo ter za zdravstvo in socialno politiko) 4 svete, in sicer za šolstvo, za kulturo in prosveto, za zdravstvo, za socialno varstvo. Zakonski predlog tudi določa, da je za predsednika sveta lahko imenovan član Izvršnega sveta. Novi zakon teži tudi za okrepitvijo in boljšo organizacijo ter močnejšo vertikalno povezanostjo finančne službe.
15. aprila, pred 36 leti je vstal revolucionarni delavski razred kot en mož v boj za svoje politične in gospodarske pravice proti tedanjemu nacionalnemu zatiranju in neenakopravnosti. V tistem času so tudi železničarji dosegli višek v boju za boljše življenje in za večje pravice s tako imenovanim »Protokolom« — dogovorom. Na številnih zborovanjih in s številnimi resolucijami so zaman zahtevali, da bi določbe tega protokola oblast spoštovala. Prvi opomin takemu postopanju je bila stavka železničarjev v Srbiji na ti-motski železnici, ki ni dala zaželenih • rezultatov. Voditelje stavke so zaprli, železnico pa je prevzela v upravo vojaška oblast.
15. aprila 1920. leta pa je prišlo v Ljubljani do končne in najveličastnejše železniške manifestacije — do protestnega zborovanja. Po vsej Jugoslaviji je obstal železniški promet in počival dobrih 14 dni. Nad 50 tisoč železničarjev se  je dvig-
zgubilo svoja življenja, nad 70 pa je bilo ranjenih.
Stavka je bila sicer udušena, toda tiste notranje sile, ki je vodila delavski razred za boljše življenje, i nihče zatreti. S še večjo, srdi-tejšo in neizprosnejšo borbo je delavski razred, med njimi seveda tudi železničarji, dokončno izvojeval svoje pravice z revolucijo v letih 1941—1945.
15. april je ostal železničarjem v svetlem spominu. Zato ga skušajo vsako leto čim do-stojneje proslaviti.
Gorenjski železničarji se vedno spominjajo teh žrtev. Vsako leto imajo številne prireditve, katerih tudi letos ni manjkalo. Z raznimi prireditvami so železniški kolektivi gorenjskih postaj pričeli to pot že s 1. aprilom. Medtem ko so uredili železniške postaje kar najlepše, so imeli razna tekmovanja za prvake posameznih kolektivov in tekmovanja med kolektivi. Razen tega so si ogledali nekatere najmodernejše naprave, ki jih ima-
V teh dneh pa so železničarji položili tudi številne vence na grobove in spomenike padlih talcev in borcev, ki so žrtvovali v borbo svoja življenja za lepšo prihod-i mogel nost in se skušali tako najdo-stojneje oddolžiti njihovemu spominu. Zaključna prireditev vseh gorenjskih železničarjev pa je bila preteklo nedeljo na Jesenicah. Z vseh železniških kolektivov so se zbrali delegati na slavnostni akademiji v Domu TVD »Partizan«. FaRo
Ali bodo dogradili cestni predor skozi Liubeli
2e vsa leta po vojni se rešuje to vprašanje na sestankih z avstrijskimi komisijami. Toda do rešitve ne pride. Pretekli ponedeljek se je znova sestala jugoslovansko - avstrijska komisija na Ljubelju, ki je ugotovila, da je predor treba nujno dograditi in s tem preprečiti naraščajočo škodo. Ni krivda Jugoslavije, da se zadeva zavlačuje in nastalo je vprašanje, če morda graditve ne ovirajo nekateri tujsko prometni pridobitni krogi onstran meje. Jugoslavija ima pripravljena vsa sredstva in z gradnjo lahko takoj začne. J. T.
s sodišča
Surov dolgoprstnež z zapaki
nilo proti nasilju takratne vla- jo že železniške postaje na Go-
Priprava proračuna LRS
Živahno je bilo tudi delo obeh odborov za proračun. Na skupni seji sta poslušala oba zbora obrazložitev predloga proračuna, ki sta jo podala član Izvršnega sveta Viktor Avbelj in državni sekretar za proračun dr. Danilo
Dougan. Predlog letošnjega proračuna predvideva 3 milijard 91 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. V tej vsoti so obseženi dohodki iz gospodarstva v višini 7 milijard 51 milijonov dinarjev, dohodki od prebivalstva v višini 879 milijonov dinarjev, dohodki od republiških uradov in zavodov v višini 55 milijonov dinarjev in ostali dohodki, ki bodo znesli 106 milijonov dinarjev. Izdatki pa so predvideni takole: za negospodarske investicije 1.360,000.000 dinarjev, osebni, operativni in funkcionalni izdatki repub. organov in zavodov '1.152,512.000 dinarjev, dotacije finančno samostojnim zavodom 319,488.000 dinarjev, dotacije družbenim organizacijam in društvom 400 milijonov dinarjev dotacije skladom 1.175,000.000 dinarjev, proračunska rezerva 280 milijonov dinarjev, dotacije ljudskim odborom 404 milijone dinarjev.
dajoče buržoazije. Stavkujočo množico je morala zadržati vojska in žandarmerija. Na Zaloški cesti so odjeknili streli. 14 manifestantov, med njimi 9 stavkujočih    železničarjev, je
renjskem, prav tako pa so si ogledali tudi nekatera druga podjetja. Tako je kolektiv kranjske postaje obiskal tovarno »Savo« v Kranju in Železarno na Jesenicah in Javorniku.
Viktor Ober je bil zaposlen kot poklicni gasilec v Železarni na Jesenicah in ibi kakor drugi tovarniški delavci s svojo plačo lahko pošteno preživljal sebe in svojo družino. Tovariš Ober pa je bil drugačnega mišljenja ter se je že leta 1949 podal na nepošteno pot priložnostnih tatvin.
Najprej se je lotil koles, ki jih je najraje izmikal izpred go-
zadrževal večinoma pri njej. Obtoženi Ober je večino svojih dejanj že priznal ter čaka sedaj v okrajnih zaporih na zasluženo kazen, ki ga bo morda le spametovala.
Anica Guzelj je bila zaposlena v trgovskem podjetju Kolo-niale Bled kot poslovodkinja v poslovalnici št. 5 v Sp. Gorjah od 6. 8. 1955 do 27. 2. 1956. V stiln. Enega je ukradel pred go- tem kratkem času je imela 3 stilno  Mulej   na  Potokih,  dva inventure s strani uprave pod-
ina se
za
Preteklo nedeljo se je zbralo v internatu na Zlatem polju nad 100 mladink in mladincev. Mladina terena je imela prvi skupni sestanek z dijaki internata. Sestanek je bil sklican na pobudo terenske organizacije SZDL Zlato polje.
Mladinci pogosto mislijo, da so člani organizacije LMS samo tako dolgo, dokler so v službi. Svoj prosti čas uporabljajo kakor  vedo   in   znajo, to pa jih
gorenji
le
b o d iT e
Moj poklic je pa res nehvaležen, ko se vsak teden sproti komu na smrt zamerim. Zadnjič sem se v Železnikih že nameraval zaposliti v delavnici Kmetijske zadruge Martinj vrh, pa me je kolega pobaral: »Saj spioh nisi kvalificiran, vzeli bi te kvečjemu za pisarniškega u-službenca. V zadnjih letih čutimo stalno potrebo po novih močeh. Drugače ti pa ne bo slabo in ob nedeljah, državnih in cerkvenih praznikih boš lahko nabiral še snov za bodice«.
Toda vodilnega položaja ne maram, posebno, koder je preveč zmede v hiši, zato sem še nadalje ostal pri starem poklicu.
Tudi na Dan železničarjev nisem pozabil. Izkoristil sem nedeljski popust in se odpeljal na zaključno proslavo na Jesenicah. Do dveh zjutraj sem sedel v Fizkulturnem domu in ga po malem na zob dajal. Spa
me je bilo sram oditi, ko je pri sosednji mizi 5-letni fantič v družbi starejšega tovariša In tovarišice še ob enih popolnoči tako »brihtno« opazoval za-kJjuč ne točke slovesnosti.
V Tržič pa ne grom, odkar sem se zadnjič prehladil. Nogometaši imajo tam garderobe in umivalnice samo zase, za nas goste Je pa kar Bistrica dobra. Verjetno njihove prhe niso tako mrzle, pa se bojijo, da sicer ne bi šli »pomirjeni« domov. Toda lahko bi že vedeli, da sem hladen Gorenjec in mi kri ne zavre tako hitro.
Zadnjič sem vam, dragi bralci, razlagal tudi o pekovskem loparju, na katerega sem naletel pri oprezovanju okoli stranišča Smučarskega doma na Jo-štu. Kasneje sem se prepričal, da je ta lopar že odslužil svojemu namenu in da ne bom delal komu krivice, vam danes svečano izjavljam: »Za peko kruha imajo v domu  nov lo-
nec me je smatral« že prej, pa par,   shranjen   na primernem
mestu in je torej zadeva v najlepšem redu.«
Kot Kranjčan sploh, sem seveda tudi jaz zelo kulturen človek. Zajemam kulturo z veliko žlico ob vsaki priliki: kadar pridejo v Kranj pred platno filmski diveži ali Če gostuje Fregoli Reta in drugi veliki u-metniki — coprnki. Dolgo pa že nisem tako nasankal, kot prejšnjo sredo, ko sem pritekel zvečer v Prešernovo gledališče. Le pomislite, samo Koprčani so gostovali in še s tako grdo igro o »gospodih«. Kar strah me je bilo, tako poredko smo bili posejani po dvorani, še bolj pa sram, saj je vsa elitna premi-erska publika lepo pametno o-stala doma. Se sreča, da ni bilo med nami nobenega Luke, kot v Celju, da bi nas v zahvalo za našo naivnost še obrenkal kar po lestvici od vrha do naj-dolnje »štapne«.
Za kulturo nikoli preveč!
VAS »BODICAR«
mnogokrat pripelje na slabo pot. Sedaj upamo, da se to ne bo dogajalo več v tolikšni meri. Na sestanku so se največ menili o tesnejšem sodelovanju med mladino in o oblikah skupnega dela. Upravnik internata tov. Klojčnik je obljubil vso pomoč. Mladinci s terena bodo prihajali v internat igrat šah in obiskovali bodo pevske vaje. Sodelovali bodo lahko tudi pri folklorni skupini in na razpolago jim bo igrišče za odbojko. Lahko si bodo ogledali vse filme, ki jih bodo predvajali v internatu. Ob nedeljah bodo hodili z dijaki na skupne izlete. Na sestanku so izvolili tudi poseben odbor, ki naj bi skrbel za povezavo mladine s terena in tekstilne šole. Ob zaključku so člani kulturno-umetniške skupine izvedli pester program. Mladina se je razšla zadovoljna in v upanju, da bo svoj prosti čas odslej koristneje izrabila.
Sestanek na Zlatem polju je pokazal, kako naj organizacije na terenu navežejo šole in podjetja in tako olajšajo delo pri vzgoji mladine. Zlasti je treba pohvaliti mladinski aktiv »Iskre«, ki se je povezal z mnogimi vasmi in poskrbel za čim tesnejše zbližanje mladine iz to-varen z vaško mladino.
Nace Pavlin
celo iz veže pred neko drugo gostilno in na vesti ima že najmanj 6 tatvin koles. Doma jih je predelaval in prodajal. Zadovoljil pa se ni samo s kolesi, ampak je svojo nepošteno dejavnost posplošil. Nekemu upokojencu, s Koroške Bele je ukradel kanarčke, tovarišici B. A. z Jesenic zlato verižico in
jetja. Pri prvi je bilo stanje v redu, pri drugi, na dan 31. 12. 1955, je bil primanjkljaj 21.824 dinarjev, pri tretji, na dan 27. 2. 1956, pa je ta znašal že 32.912 dinarjev. Primanjkljaj je vsekakor smatrati za poneverbo, saj je imenovana svojevoljno opustila uporabljanje registrske blagajne   in   vodenje paragon-
dežni plašč, v Mostah pa je po- skih blokov. Tudi  iztržnih pol
noči, ko se je peljal skozi vas, ukradel zajce. Razen naštetih tatvin poljskih pridelkov v bližnji in daljni okolici mu je prišel prav tudi ročni voziček, ki ga je izmaknil neki starejši ženi pod Kočno. V Kranjski gori je izpred hotela odpeljal sanke in jih ima še sedaj doma. Ko je upravljal s tovornim avtomobilom trgovskega podjetja na Jesenicah, si je prisvajal tudi bencin in olje ter si z istim vozilom pripeljal domov bukova drva, ukradene v Soteski. Tovarišu Antonu Brlecu z Jesenic je Ober ukradel kar 40 gramofonskih plošč.
Razen navedenih dejanj je v svoji surovosti več ljudi fizično napadel  ter neki  stranki celo
ni redno vodila in tako onemogočila vsako kontrolo. Iz tega se jasno vidi, da se je na vse to naprej pripravila, ker sicer navedenih stvari ne bi opustila. Na škodo potrošnikov je navijala cene ali pa goljufala pri tehtanju. V ilustracijo naj povemo primer, ko je prodajala olje po 34 din dražje za liter, čeprav bi tega morala prodajati tudi na kg. Drugi primer je, ko je stranki izdala vrečo moke, v kateri je bilo 6 kg manj, kakor je je stranka plačala. Pralni prašek je prodajala po 110 din, čeprav bi ga moiala po SO, mast za čevlje pa po 60 namesti po 48 din, itd.
Poslovanje tudi sicer ni bilo v redu, saj je lokal tako zane-
grozil s požigom. Svojo ženo je  marila, da so se zaredile v njem
zverinsko pretepal,tako da je ta v lanskem avgustu iz obupa hotela napraviti samomor. Popila je lužni kamen in zdravniki so ji v zadnjem trenutku rešili življenje. Se sedaj ima težke posledice in je za delo nespo-
miši in podgane. Tudi obratovalnega časa se ni držala. Imenovana je spretno izrabljala zaupano ji službeno mesto, navijala cene in s tem oškodovala neposredno potrošnike. O vsem, kar si je neupravičeno prisvo-
sobna. Zene se je hotel tudi zne- jila in o njenem celotnem pobiti. Imel je razmerje z mlajšo slovanju bo izreklo končno be-žensko  in se v zadnjem času sedo sodišče.
c
>
>o
O C
a S 3.585 918 1.693 2.971 2.051 4.052
Gorenjske železarne
ca c
cd q
c ca c 3
ni n —1
^ O <D C
M  oJ S*
> >N >N >N
5.138 5.960
4.396 7.268
4.745 7.599
•     — 4.579
— 6.283
— 7.019
t/i
•o n
CO (j; D, >M
7.237 6.196 4.062
Od leta 19.32 do leta 1937 del- smo imeli le obilo garačev brez
ničarji  KID  niso  dobivali  iz- zemlje, ki so  nosili naprodaj
plačanih dividend, zato pa so po svoj delovno silo tujemu gospo-
6 letih, premora ileta 1938 pre- du, da jo je izkoriščal po mili
jeli  desetkratno izplačilo.   Na- volji. Nemški  bančni in indu-
do
Zgodovinsko branje
Železarstvo na Gorenjskem
Slavko Smolej : Železarske Jesenice
Po dograditvi drugega plav ža v Skednju se je gibala proizvodnja vseh obratov KID ta kole:
Z izgradnjo moderne marti-narne, ki so jo pognali v pogon delavci - martinarji z Jesenic dne 5. novembra 1913 s prebo-dom martinove peči, in valjar-ne v Skednju, v neposredni bližini plavžev, je KID združiia pri morju vse vroče obrate, na Gorenjskem pa je pustila predvsem one obrate, ki jih je gnala vodna sila. Na ta način 90 na Jesenicah začeli izkoriščati predvsem vodno moč — in pa
mala na vse kontinente sveta. Na Kitajsko so izvažali predvsem žičnike in vlečeno žico, na Japonsko fino žico in žičnike, dober odjemalec pa je bila tudi Indija, kamor so Izvažali žeblje in žičnike. Razen tega se je izvoz usmerjal tudi v Turčijo, v Italijo, Perzijo, kolonije v Afriki in južno Ameriko. V Evropi so bila važna področja za izvoz: Srbija, Bolgarija in Grčija. V Turčiji je KID
seveda tradicionalno pridnost in registrirala tudi svojo varstve-
izkušenost delavstva Jeseniške doline, ki so ga le slabo plačevali.
Iz tistih časov hrani Tehniški muzej na Jesenicah zanimivo knjižico, ki so jo vodili v odpremnem skladišču izvoznega blaga v jeseniški tovarni. V njej je nešteto raznih nalepnic, s katerimi so opremljali izdelke, ko so jih izvažali z Jesenic do-
no znamko »Sava«. Pri izvozu pa se je posluževala še varstvenih značk starih gorenjskih fužin: Zoisovih z imenom »Zo's Ruardovih s Črko »R« in tržiških s črko »D«. Te tovarniške žige je KID imela registrirane tudi v Avstriji, Nemčiji in pri mednarodnem uradu za zaščito industrijske svojine v ' Bernu V Švici.
Poslovno	Grodlja	Jekla
leto	ton	uo;
1908—1909	105,987	60,062
1910—1911	96,000	63,060
1913—1914	119,308	76,834
	vojna :	
1914—1915	53,167	45,028
1915—1916	6,334	41,340
1916—1917	$ '.■:>'>.<''iti	41,660
1917—1918		19,209
1918—1919	—	14,870
1920—1921		12,587
1929—1930		60,777
1930—1931		56,647
1931—1932		50,980
1937—1938	49,810	135,595
1939—1940	47,656	146,402
V istem	obdobju je	KID iz-
Do leta 1920 je na Gorenjskem narasla zemljiška I posest KID še za 10 ha, skupno pa je to leto obsegala zemljiška posest delničarjev KID 1528 ha 71 a in 76 kvadrat, metrov.
Poglejmo še razpredelnico čistega dobička in izplačanih dividend, ki so jih delničarji KID — kakor so navedli v svojih letnih poročilih — iztisnili iz žuljevih irok zaposlenega delavstva v Gorenjskih železarnah, v Skednju in v Bistrici v Rožu od 1. 1902 dalje:
slednje leto pa so si med seboj razdelili še 9 milijonov. Ta denar je ustvarilo delavstvo v jeseniški in javorniški tovarni. Upravni odbor KID tudi v letih ,1932 do 1937 ni ostal brez nagrad; letno so si med seboj razdelili od din 180.000.— 225.000. Tudi v letih. 1938 1939 so si razdelili med seboj razen dividend še dvakrat po 360.000 dinarjev.
Leta 1930 je znašalo premoženje lastnikov KID nad 74 milijonov dinarjev. Leta 1935 je naraslo nad 191 milijonov din. Tik pred drugo svetovno vojno, leta 1940, pa je bilo ocenjeno že nad 285 milijonov dinarjev.
Mnogim deželam je doba industrializacije prinesla blagostanje. Za slovensko zemljo, vsaj za prve čase, tega ne moremo trditi. Slovenci v oni dobi nismo imeli domačega denarnega bogastva. Na Slovenskem
vazala naslednje slednjega blaga:
količine na-
Poslovno leto	Cisti	dobiček		Dividende
1902/1903	796,392 kron	37	krajcarjev	500.000 kron
1905/1906	1,583.724 kron	45	krajcarjev	700.000 kron
1910/1911	1,502.510 kron	41	krajcarjev	700.000 kron
1912/1913	2,048.527 kron	58	krajcarjev	900.000 kron
1915/1916	1,171.290 kron	26	krajcarjev	900.000 kron
1920/1921	2,082.075 kron	80	krajcarjev	900.000 kron
1925/1926	601.402 din	46	para	225.000 din
1930/1931	4,689.130 din	22	para	675.000 din
1931/1932	2,301.653 din	69	para	
1936/1937	5,630.437 din	32	para	
1937/1938	13,489.119 din	75	para	6,750.000 din
1938/1939	16,793.951 din	79	para	9,000.000 din
strijski kapital si je v imperialistični sili na naši zemlji nagrabil ogromne zemljiške komplekse, postavil si je tovarne, v njih pa uvedel, jerob, delovni red, ki je terjal domala vojaško disciplino, vdano poslušnost do in slepo pokorščino. Delavec, ki bi se upiral izkoriščanju, »da bi šuntal« — kakor so gospodarji KID zapisali v delovnem redu iz leta 1892 — bi bil takoj odpuščen. Kdor je bil odpuščen, pa je moral v šestih dneh izprazniti tovarniško stanovanje, Če je stanoval v tovarniški kasarni ali baraki.
Važna letnica osveščanja de~ lavske razredne zavesti v Jeseniški dolini ni samo leto u-stanovitve KID, leto 1869. Se važnejša je letnica 1889, ko je kapitalistična KID začela s koncentracijo obratov razstre-senih gorenjskih fužin na Je' senicah, s tem pa tudi delavstva. Ko je leta 1890 pogorela še fužina v Bohinjski Bistrici, in ko so z letom 1888 začeli o-puščati fužino na Dvoru na Dolenjskem, se je pričelo preseljevanje fužinskega delavstva iz navedenih krajev, z namero, da se naseli pri nastajajoči industriji na Jesenicah — Savi. Razen slovenskega življa je prišlo takrat na Jesenice tudi fužinsko delavstvo ter razni strokovnjaki - mojstri iz Koroške, Štajerske, Sudetov ter iz Nemčije, s seboj pa so prinesli v takratno patriarhalno življenje na Savi razredno delavsko zavest tef zavest delavske skupnosti.
oreajsb
Potufoče Ifodstv©
Tudi Jeseničani jih ne bodo pozabili
n     j •        i    . fia ■ n  • * mr * Ansambl   mladega gledališča
Gostovanje gledališča Movenskega Primoria t Kranju   je bu deležen velikega prizna-
:< A B U K I
Pretekli teden so gostovali v Prešernovem gledališču v iKra-nJu koprski gledališčniki. Na svoji turneji, na kateri so ali Se bodo obiskali vse večje kraje v Sloveniji, so se predstavili kar s tremi deli iz letošnjega repertoarja. Pokazali so Aleksandra Modrica dramaturško spretno, čeprav pod močnim Krleževim vplivom napisano zgodovinsko dramo NA DNU KELIHOV, letos že tretje hrvatsko dramsko delo, ki je doživelo prvo izvedbo na slovenskem odru; slovensko priredbo sproščene Držičeve renesančne komedije DUNDO MAROJE in izvirno slovensko vojno dramo Vasje Ocvirka SREČNO, LJUDJE! Vsekakor dovolj, da si o dejavnosti koprskega gledališča ustvarimo dovolj jasno sliko.
To gledališče je potujoče, vozi se po Primorskem in Koprskem iz kraja v kraj, igra danes pred najhvaležnejšim občinstvom, tki si ga more igralec želeti, in jutri pred ljudmi, katerim je gledališče še malo poznano in se nanj šele privajajo, j
Od nekdaj je potujoče gledališče pastorek med stalnimi teatri, član, ki ga ostala družina oe šteje za povsem sebi enakega in na katerega radi gledajo Nekoliko zviška. Gostje iz Kopra so — če nič drugega — dokazali, da niso nikakšen potujoči teater direktorja Strizeja, da  je   vzvišeni  molk oficialne
prostolniške kritike kaj neumesten; dokazali so, da se prav dobro zavedajo okolja in prostora, v katerem delujejo, in kulturne naloge, ki jim jo ta prostor nalaga.
Videli smo gledališče, ki ne hlasta za enodnevnimi senzaci-
Pred deveto premiero v Prešernovem gledališču
Za uvod v množične svečanosti za osemdesetletnico rojstva Prvega poklicnega umetnika in socialističnega pisatelja Ivana Cankarja bodo uprizorili v Prešernovem gledališču v sobpto 21. aprila njegovo farso »Pohujšanje v Dolini Sentforjanski.«
Uprizoritev je pripravil Miloš Mikeln, izvirno sceno Mile Ko-run, kostume Milena Kumer-■Matulova, koreograf Pino Mlakar.
Ob začetku pomladanske turneje PreSernovega gledališča
Prešernovo gledališče ima v letošnji sezoni za seboj že blizu 120 predstav. Lep del teh predstavljajo gostovanja. Z jesenskimi obiski je gledališče posredovalo gorenjskemu podeželju'Kreftove »Celjske grofe« in obnovljeno pravljično igro »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. V Škof j i Loki in v Železnikih pa smo gostovali tudi z Othellom. S slednjim bomo obiskali še ostala občinska središča. Na vseh večjih odrih pa bodo naši ljubitelji iz podeželja deležni še jubilejne predstave prvega slovenskega izvirnega dela, ki so ga zaigrali pred devetdesetimi leti kranjski gledališki pionirji. Na tiste odre, predvsem manjše, kjer ne bi mogli gostovati z že omenjenima uprizoritvama, se bomo potrudili z Ocvirkovo komedijo »Tretje ležišče«. »Bratovščina Sinjega galeba« je zaradi tehničnih razlogov neprimerna za gostovanja. Prav gotovo bo podeželska publika z veseljem sprejela Cankarjevo »Pohujšanje v Dolini Sentflorjanski« (to delo se pravkar študira) in z enakim zanimanjem komedijo Luisa Chazzeja pod naslovom »Kolera«. Ce k temu dodamo še pravljično igro »Janko in Metka«, bodo posamezni kralji imeli dovolj pestro možnost izbire.
Gostovanja, dasi so naporna, nudijo našemu ansamblu lepe možnosti, da pride v dotik s pristno, nepokvarjeno gledališko publiko, ki tako iskreno joče in se smeji, da vsi brez razlike po vsakem gostovanju doživimo spoznanje, da naš trud in napor nista zaman. Gostovanja nas prepričujejo o velikem poslanstvu, ki ga je gledališče imelo pri oblikovanju kulturnega obličja vseh narodov. Nabite dvorane v Železnikih, Gorenji vasi, Škof j i Loki, Radovljici, Cerkljah, Tržiču, Kropi in drugih krajih, kamor hodimo v goste, so najlepši dokaz, da je ta cilj možno doseči.
Rado Jan
jami, ki pametno pretehtava med hotenjem in zmogljivostjo in ki zna pravilno izmeriti povprečno kulturno raven svojega občinstva. Tem kriterijem je prirejen njihov letošnji repertoar, v katerem prevladuje domača, slovenska in jugoslovanska dramska literatura.
Maloštevilna igralska družina še ni enotno ubrana; zato je še premlada, sestavljena iz dokaj raznorodnih elementov, različnih igralskih sposobnosti in strokovne izobrazbe. Njen igralski izraz je še tipajoč, nepreči-ščen, često okoren, toda zmeraj iskren. Odlikuje ga simpatična prizadevnost in resno hotenje po nadaljnji rasti: lastnosti, ki krepko odtehtajo marsikatero slabost.
Zato je gledališče Slovenskega Primorja povsod dobrodošel gost in je prav, da se je tokrat predstavilo vsej Sloveniji.
F. B.
nja tudi na Jesenicah. V ponedeljek zvečer se je zahvalil gostom za umetniški užitek, ki so ga nudili jeseniškemu gledališkemu občinstvu, upravnik jeseniškega mestnega gledališča Stane Jagodic in jim izročil v znak priznanja lovorjev venec. Za pozornost, ki so jo bili ko-.prski gledališčniki deležni na Jesenicah, pa se je zahvalil direktor gledališča za Slovensko Primorje v Kopru tov. Ventu-rini. Občinstvo je zahtevalo na oder tudi režiserja Srečka Tiča, ki je postavil temelje jeseniškemu gledališču, mu dolga leta režiral in opravlja danes važno kulturno poslanstvo v mladem koprskem gledališču kot režiser, inscenator in igralec. Goste je pozdravil tudi predsednik u-pravnega odbora Mestnega gledališča na Jesenicah prof. Sif-rer, jim čestital k doseženim uspehom, jih še povabil na Jesenice in obljubil gostovanje jeseniškega gledališča v Kopru.
O naših lutkah
Lutkovno gledališče na Primskovem se bori z velikimi težavami
Slovensko lutkarstvo uživa v svetu velik ugled. In ne zaman. Ljubljansko lutkovno gledališče uprizarja res visoko kvalitetne predstave in ima razen češkega lutkovnega gledališča v Pragi najboljši marionetni oder v Evropi. Toda to velja samo za Ljubljano. Ostala slovenska lutkovna gledališča vsa bolj ali manj životarijo, kajti csne dobrim lutkam so precej visoke. Posledica tega so skromne lutkovne garderobe preprosto izdelane in okorne lutke, ki lahko napravijo le zelo omejeno število gibov. Res je sicer, da ima vsako gledališče nekaj »železnih« lutk, ki sčasoma postanejo tako popularne, da si brez njih ne bi mogli predstavljati nobene lutkovne igrice. Toda to sta lahko samo dve ali tri lutkovne fi-
Take težave ima tudi lutkovno gledališče »Svobode na Primskovem. Ustanovljeno je bilo pred dvemi leti, vendar se število lutk v tem času še ni povečalo. Društvo prijateljev mladine in domača »Svoboda« sta pomagala gledališču le ob nastanku. Gledališče ima 30 lutk, od katerih jih samo 10 brezhibno hodi in premika roke, drugega nič. Kje so še ostali gibi? Pri premikanju rok se slišijo vijaki, kar gledalce (moti. Te napake se ne morejo odpraviti čez noč, toda »Svoboda« bi prav gotovo sčasoma našla tudi sredstva za pomoč lutkarjem. Njihova sekcija je najplodnejša
v društvu. 17 uprizorjenih iger v dveh letih ni tako malo, zlasti če upoštevamo, da sezona traja le dobre tri zimske mesece. Letošnja sezona je zaključena. Upajmo, da bodo lutkarji prihodnjo zimo zaigrali že z novimi lutkami.
Mito Trefalt
ONOE SHOROKU
(1913)
Vsak narod ima v svoji kulturi nekaj, kar je posebno značilno zanj. In posebnost japonske gledališke kulture je Kabuki. To ni gledališče v našem smislu besede, ampak je nekakšna mešanica drame, baleta in glasbe, zlita v čudovito harmonijo. Korenine kabuki j a segajo daleč nazaj v dobo Helnan (782—1180), razbohotil pa se je najbolj v 17. in 18. stoletju ter je še danes eden najlepših biserov japonske kulture.
Kako je bilo z „Dundom Marojem" v Loki
Loški igralci so zbrali zelo neprikladen čas za uprizoritev komedije »Dundo Maroje«, kajti prav sedaj si »osvaja mesto grof Monte Christo« in skupina »Artus« privablja s svojimi čarovnijami. Tako je gledališču ostalo le majhno število stalnih obiskovalcev. Kljub slabemu obisku pa so se igralci zelo potrudili in uprizorili eno najbolje igranih komedij na loškem odru.
Renesančna komedija že s svojim slogom zahteva svoj na-" čin igranja. Režiserju Francu Finžgarju je uspelo oživiti dobo, ko se je človek otresel srednjeveške mistike in pričel uživati tostransko življenje. Posebno dobra je bila kolektivna igra (pri prejšnjih predstavah smo jo pogrešali), množični prizori s svojo hrupnostjo in smehom so bili odlični in nam pričarali košček italijanskega življenja.
Branko Berčič, ki smo ga bili doslej navajeni gledati kot tra-
«1
STATISTIKE DOKAZUJEJO -
da danes mladina še nima enakih možnosti za izobraževanje -Učiteljišča so se preživela, uspehi zadnjih let so bili klavrni"
Naše uredništvo se je obrnilo na nekatere prosvetne delavce na Gorenjskem, naj nam v zvezi   s  predlogi   za reformo obveznega in učiteljskega šolanja napišejo, kakšno je njihovo mnenje  o  tej  reformi. Danes prigbčujcmo sestavek tovariša Janeza Kavarja, šolskega upravitelja v Krizah.
V obilici vprašanj, ki so v 2vezi z reformo šole, je gotovo Najbolj aktualno vprašanje e-notnega i obveznega šolanja za veo našo mladino. Okoli tega Vprašanja je največ razpravljanja. Eni .to misel zagovarjajo, o^rugi jo odklanjajo in navajajo r&zne pomisleke, češ da je to Nemogoče. Morda se motim, 'mam pa vtis, da enotno obvezno osemletno šolo odklanjajo Predvsem intelektualistični krosi- Med drugimi pomisleki nagajajo našo gospodarsko zmogljivost, različno sposobnost in ^agnenja učencev, prezgodnjo s*i prepozno usmerjanje mlačne v določene poklice, pomanjkanje učnega kadra, boje da bo z uvedbo enotnega °bveznega šolanja nivo izobraz-1)6 mladine do 15. leta padel, da Ta'zlično okolje v katerem naša Gladina živi, ne more dati vsem ^nake izobrazbene možnosti <in razgledanosti.
Mene pa ravno ta zadnji ugo-v°r najbolj moti. Sem popolnoma za to, da se vsej mladini fla enako možnost izobrazbe, pa n^j potem že živi v Prekmurju, j»od Blegošem aH pa v Ljub-■Jani. ysj smo enakovredni državljani  in  vsi  moramo imeti
enako možnost izobrazbe. Kako to izvesti, je drugovrstno vprašanje. Vsi vemo, da trenutno to ni mogoče, toda načela je treba osvojiti, četudi reforma ne bo izvedena čez noč, ne povsod istočasno, niti ne samo za par let.
Da danes vsa naša mladina praktično nima enakih možnosti za izobraževanje, nam dokazujejo statistike o tem, iz katerih slojev in krajev je največ mladine na višjih šolah. To so predvsem otroci meščanov in uslužbencev — delavske in kmečke mladine je prav malo, kot da med njimi ni nadarjenih in sposobnih. Ce mestno in industrijsko okolje da tej mladina morda nekoliko več civilizacijske razgledanosti, ji prav gotovo da mnogo manj razredne socialistične zavesti. Ce bo šlo tako naprej, se bojim, da bomo vzgojili neke vrste novo buržoazijo, morda nekoliko drugače pobarvano, dvomim pa, da iskreno socialistično. Zato — enotno obvezno šolo vsej naši mladini — dati vsem enake možnosti za vstop v življenje. Družba pa naj skrbi, da bo te možnosti prej ali slej ustvarila.
Za   vse   mora   biti enotna
osemletna šola temelj nadaljnjega izobraževanja ali podlaga za opravljanje poklicnega roč-ncg?. dela!
Kolikšno, kakšno naj bo to znanje in kako naj si ga mladina pridobi, je dovolj temeljito obrazloženo v elaboratu Komisije za proučevanje šolstva. Končno besedo pa bodo imeli sestavljalci učnih načrtov in pa učitelj stvo, ki bo te učne načrta izvajalo.
IZOBRAZBA UCITELJSTVA
Današnje učiteljišče dela isto napako, ki se očita tudi sedanji obvezni in srednji šoli — učencev ne usposobi in ne vzgoji za samostojno nadaljnje izobraževanje, iskanje in usposabljanje. Izkušnje z abiturienti učiteljišč zadnjih let so precej klavrne in dokazujejo, da se je učiteljišče preživelo. Sicer he gre posploševati, vendar naj nam bo tr'sto, kar je pred časom prinesla »Mladina« — Mladi učitelji pišejo — dovolj svarilen znak. Ce bi ti mladi učitelji prinesli iz učiteljišča več znanja, večjo duševno aktivnost in več spoštovanja do vzgojiteljskega poklica, potem ne bi tako ponižujoče pisali o svojem življenju.
Če z osemletno obvezno šolo postavljamo stopnjo splošne izobrazbe za stopnjo više, potem je treba tudi učiteljevo izobrazbo dvigniti. Edina rešitev je torej — za vsakega učitelja popolna gimnazija, potem pa pe-
dagoška akademija. Pred pol stoletja je bilo učiteljišče »pribežališče grešnikov« — slabih dijakov. Naj bi sedaj ne postala pedagoška akademija spet to. Ce slab inženir skazi stavbo, je pač toliko in toliko dinarjev škode. Ce pa človek ibrez do-voljnega znanja in poklica šuš-mari 35 let med mladino, je pa škoda neprecenljiva. Ne samo pedagoška akademija, tudi izbor kandidatov je važen. Da pa bi šli na pedagoško akademijo res najboljši, je pa treba materialno in družbeno dvigniti u-gled prosvetnega delavca.
Razprava teče tudi o tem, ali je za učitelje, ki bodo poučevali v nižjih razredih, tudi potrebna pedagoška akademija? To vprašanje se mi zdi čisto odveč. Nihče ne bo mogel biti dober učitelj, kdor ne bo šel skozi vse razrede in poznal snovi in šolskega dela na vseh stopnjah. Končno pa, popolnih osemletk na vseh šolah še dolgo ne bo, ponekod zaradi majhnega števila učencev nikoli. Tako bo moral učitelj poučevati snov nižjih in višjih razredov. Učitelj, ki bo prišel v nek kraj, ne bo nastavljen tja samo za nižje razrede, temveč tudi zato, da bo dvigal prosvetno raven kraja, torej opravljal isto delo izven šole, kot njegov tovariš iz višjih razredov.
Ce bo enotna šola, bo morala biti tudi izobrazba učitelj-stva enotna.
Načela, ki jih je izdala Komisija za proučevanje šolstva, so rezultat širokega razpravljanja in temeljitega premisleka. Želeti bi bilo, da bi se čimprej uresničila!
gičnega junaka, se je tokrat neverjetno prilagodil stilu igranja in spretno vodil, razpletal in zapletal komedijo do srečnega konca. Za njim ni zaostajala Poldka Štigliceva, v čustvenosti in glasovnih finesah pa mu je bila enakovredna. V oživitev te tipično molierovske figure je kot služkinja Petruniela vložila ves svoj temperament. Pri tej galeriji uspelih zaslug ne smemo pozabiti zelo dobrega Jožeta Klobovsa kot Popivo. Morda je bil včasih preveč ironičen, kljub temu pa režiser ne bi mogel izbrati boljšega. Janez Debeljak je zaigral Bokčila ,in doživel aplavz pri odprti sceni, kar se redko zgodi v Loki. Njegov razvoj v karakternega igralca gre strmo (navzgor. Šele lotos je pričel igrati, pa bi ga že pri vsaki predstavi pogrešali. Pri tej predstavi bi (bil lahko še boljši, če ne bi požiral končnic, medtem ko se je dialekta že otresel. Z nosilcem naslovne vloge Francem Kovačem sta gledalcem izvabila največ smeha. Dober je bil posebno v prvem dejanju, le včasih si začutil pod starčevsko kožo mlaj-
šega človeka. Kovač je menda v Loki edini igralec, ki se zna tako dobro prilagoditi različnim likom in temperamentom. Samo ena primera: Matajev Matija in Dundo Maroje. Režiser je tudi sam zaigral Uga Tude-ška zelo posrečeno. Julka Jenkova pa je bila dobra v prizorih, ko odbija svoje oboževalce, v prizorih, ko jih zapeljuje in vabi, pa je pokazala premalo čustva in topline. Od manjših vlog naj' omenim Guzelja in Primožiča, Božičevo (le več neposrednega čustva bi pričakovali od nje) in Zvezdano Zadni-kovo. Vsi so precej pripomogh k uspehu.
Scena Pavla Zaklja se je podredila režijski koncepciji in je bila zelo dobra, nekaj novega: oder celo brez glavne zavese, stopnice na oder, prihod igralcev skozi dvorano, igranje v predodrju itd. Glasba in petje je bilo včasih premalo slišno, sicer pa je poživilo predstavo. Vsem, ki so sodelovali pri predstavi, želimo le še več publike, kajti vsakomur bo lahko žal, če si ne bo ogledal te dobre komedije.
Knjižna zbirka Kmečke knjigo se je po slovenskih kmečkih domovih tako priljubila, da-jo poznajo in cenijo povsod.
Lanskoletna zbirka je bila v nekaj tednih razprodana. Mnogi naročniki, ki so z naročilom zavlačevali, so ostali brez nje. Krivdo za to morajo pripisati sebi, ker je niso pravi čas naročili.
Letošnje leto je založba Kmečka knjiga pripravila za knjižno zbirko skrbno izbran program. Svojim naročnikom bo dala:
1. Koledar Kmečke knjige za leto 1957. Koledar, v katerem najde uka željan človek domala vse, kar ga zanima, bo to leto še bogatejši in pestrejši. Prinesel bo zlasti mnogo poučnega gradiva z vsega sveta.
Prešernov zbor bo gostoval v Žireh in Gorenji vasi
Po uspelem gostovanju v Kamniku in Trbovljah, bo moški pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja pod vodstvom Petra Liparja gostoval v nedeljo, 22. aprila ob 15.30. uri v Gorenji vasi, ob 19.30 pa v Zi-reh. Upamo, da se bo občinstvo polnoštevilno udeležilo tega pomembnega koncerta našega najboljšega moškega zbora.
2. Anton Ingolič: Ugasla dolina. Povest priljubljenega slovenskega pisatelja bo bralce brez dvoma zadovoljila zavoljo živahno opisanih dogodkov in krepkega prikazovanja ljudi.
3. Dr. Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda III-zvezek. Naši kmečki ljudje radi bero zgodovinska dela. Mirno jim lahko povemo, da bo Grafe-nauerjeva »Zgodovina« najob-širnejše in najpopolnejše napisano delo, kar jih je po vojni pri nas izšlo. V zadnjih dveh ali treh zvezkih, ki jih bo napisal prof. dr. Metod Mikuž, bo zajet tudi čas od prve svetovne vojne do najnovejših dni. »Zgodovina slovenskega naroda,« bi morala zares najti mesto v slehernem kmečkem domu.
4. Ing. Franc Adamič: Obnova našega sadjarstva. Med vojno in po nji so zajele naše sadjarstvo težave. Sadovnjake bo treba obnoviti, sadjarstvo bo treba dvigniti na sodobno raven. Knjiga docenta inženirja Adamiča Franca bo nepogrešljiv svetovalec in prijatelj vsem sadjarjem, ki iščejo izhoda iz težav.
Vse štiri knjige bodo naročniki prejeli za 300 dinarjev že meseca novembra.
Ker traja rok prijav samo še do 1. julija, ne odlašajte z naročilom, da ne boste ostali brez tako dragocenih knjig. Naročila sprejema Založba Kmečka knjiga v Ljubljani, Miklošičeva c. 6.
1
VELIKO POTOVANJE
pridno že nekaj  časa priprav- . t    . .
Ijate na praznik 1. maj in na WW as Razdrto ni blla velika, raca. Hodijo, hodijo počasi pro- pravem času bo on prvi zala- straši, da se od samega strahu
spominski dan, ki ga bomo oib- lf   Pri Ćukovi bajti so imeli ti sosednji vasi. jal, nato  pa  naj  se  vsi  na-  razpoči.   Beljak   in rumenjak
hajali danes teden to je na 27. muca. Crn je bil kot dim-     Pa pridejo do plota. Na njem enkrat oglasijo. pomešana s pepelom brizgneta v
april   —   petnajsto   obletnico nikar, le oči so se mu svetile sedi petelin in se čudi nenavad- Ker so bili utrujeni, so kma- razbojnika, ki prestrašeno zav-
nar, ko je našel v mlinu vse žive. Ne, niso bili vsi. Manjkalo je jajce.
ustanovitve OF. Znano vam je, da so pred 15 leti podjarmili fašistični osvajalci vso Jugoslavijo, razkosali slovensko zemljo in slovenski narod ter tako pritisnili pečat na tisočletno suženjsko zgodovino slovenskega naroda.
Morda pa še n| znano vsem.
ponoči kakor dva ogla. Najraje nim popotnikom. »Kikiriki!« jih lu drug za drugim zaspali. Le pije: »Nekdo mi je v oči pljuje spal na zapečku, pa ga je ne- pozdravi in vpraša: »Kam pa pes je ves čas gledal z enim nil!« Tedaj pa zalaja pes, a za koč spodila dekla Mica z bur- greste?« očesom. Sredi noči pa se vrata njim se oglasijo vsi v eni mah: klami: »Lenoba mačja, samo »Eh, kam,« reče muc; "»tja, odpro in v mlin prilomastijo muc zamijavka, petelin zakikiri-spal bi, seveda, namesto, da bi kjer ti še nisi bil; na veliko po- strašanski razbojniki. Ker je bi- ka in raca zagaga. Pes pa laja, miši lovil.« tovanje po svetu.« lo temno kot v rogu, Ukaže po- da se razbojnikom jezijo lasje Globoko užaljen se je splazil »Ali smem z vami?« zaprosi glavar enemu izmed njih, naj na glavi. Tako so se prestra-
muc na svisli  in premišljeval petelin.
o svoji žalostni usodi ter se je- »Zakaj pa ne, če te veseli,«
da v> naš  narod to not fa- zil °a Mi°°- Naveličal se je ne" zamrmra muc. In šli so: muc,
a T-?*?.**™___=-?,?.It   prestano loviti miši. Vsega mu peS) raca in petelin počasi pro-
je že dovolj, ker se vsakdo lah- ti sosednji vasi na veliko poto-
ko obregne vanj. Zato je skle- vanje. Pa pridejo do grma. Pod nil, da odide po svetu. Saj miši je povsod dovolj, ni da bi
vzame vžigalice s peči in prižge šili, da so pri priči vsi zbežali.
šistični zavojevalci zapisali smrti,
da so nas izganjali z rodne grude, zapirali, streljali in uni-
čevali vse, kar  je bilo zaved- morale biti baš  iz Razdrtega.
nega in slovenskega,
da so jim pa pri tem pomagali domači izdajalci; posvetni in cerkveni veljaki,
da pa se je velik del slovenskega delavnega ljudstva temu
Prav nič ne pomišlja, temveč kar pri priči odrine na pot. Gre, gre prav počasi po domači vasi...
Tam, kjer zavije pot na desno, sreča psa. Toda pes ga ustavi
početju   uprl,   se   zgrnil  okoli in  ogovori:   »Nekam  jezno se Osvobodilne fronte, ki je zdru- držiš, muc. Kam pa greš?« »Na zevala    vse poštene kmete in izobražence,
njim je ležalo jajce. »Vzemite me s seboj, dolgčas mi je tukaj,« je zaprosilo s slabotnim glasom. »Lo pojdi!« povabi muc. In so šli: muc, pes, raca in petelin, za njim pa se je trkljalo jajce počasi, prav počasi proti sosednji vasi.
Pred mrakom pridejo že močno utrujeni do samotnega mlina. Mlinar je pravkar na pragu
delavce, veliko potovanje po svetu. Mica stepal vrečo, ko se muc moško naj kar sama lovi miši z bur- ustopi  predenj,  rekoč: »Dober da je ta organizacija zajela klami, jaz jih ne bom več. Vse- dan,   mlinar!   Mirni popotniki
poslednjo slovensko, hrvatsko, ga sem se naveličal, veš. In zdaj jugoslovansko vas, združila ta- grem.«
ko milijone in tisoče zavednih »Prav imaš. Veš, tudi jaz sem Jugoslovanov v močno vojsko, že vsega sit, s teboj pojdetm. AH ki je že leta 1941 započela ne- me vzameš s seboj?€ vpraša pes. izprosen boj proti vsem sovražnikom,
da so člani OF sklenili na prvih tajnih sestankih, da bodo z vsemi silami pomagali uničevati nemške in italijanske fašiste,
da se bodo z vsemi silami borili za osvoboditev in združitev vseh Slovencev,
da bodo čuvali bratstvo in enotnost vseh Jugoslovanov,
da bodo čuvali bratsko zvezo Slovencev in drugih Jugoslovanov z vsemi svobodoljubnimi narodi,
da je OF skrbela za to, da so v partizanske čete odhajali vedno novi borci,
da je z denarjem in raznimi drugimi potrebščinami podpirala   partizanske   edinice, Sirila
med ljudmi napredne časopise, »Pojdiva!« odvrne muc. »V dvo-ljiudstvo opozarjala na izdajal- je nama bo krajši čas.« In gre-
smo; gremo po svetu. Vzemite nas pod streho za to noč, lepo prosimo!«
Mlinar pa zmaje z glavo: »Prav rad, prav rad, a kaj, ko hodim še sam drugam spat. V mlinu vsako noč straši.«
»Nič zato,« se razkorajži muc.
»Nič zato, mi se ne bojimo strahu«, potrdijo ostali. luč. 2e tipa ta v temi, se do-
»Ce je pa tako, lahko prespite tika do peči, seže z roko po v mlinu,« reče mlinar. Nato so vžigalicah — tedaj pa ga opra-šli drug za drugim v mlin. Ko ska maček. Prestrašen izjeclja: so se razgledali, je pes odločil, »Nekaj je, nekaj je.« Poglavar da je muc zlezel na peč, petelin jezno zarobanti: »Prižgite ven-skočil na gred, raca je počep- dar luč!« Nato seže v temi po nila v kot, pes — čuvaj sam pa vžigalicah drugi, a kaj, ko leži se je ulegel pod mizo. Le ubo- tam nocoj muc, ki ga še huje
Tekli  so skozi temno noč po dolgi cesti in nemara tečejo še danes, ako se še niso ustavili. Zelo se je zjutraj začudil mli-
»Le poglej!« se je pobahal muc, »kako so nas obdarovali.* Kajti na mizi so prestrašeni tolovaji pustili za celo gostijo mesa in raznih drugih dobrot.
Povabil je mlinar muca i" njegovo druščino, naj ostane za vedno pri njem, toda vsi so se mu lepo zahvaliH. Žalovali so za jajcem, ki je zanje dalo življenje. »Da ne bo nihče manjkal,« je rekel mlinar in prinesel iz shrambe drugo jajce ter jim ga dal. In tako jih je bilo spet pet, ki so znova krenili izpred mlina po beli cesti na veliko potovanje po svetu.
m-
IZ DEOKOVEGA NABIRALNIKA
go jajce dolgo ni vedelo, kam bi se dalo. Slednjič se je zatrk-ljalo pod peč, kjer je bil pepel
Dragi cicibančki in pionirji!
Križanka
ce in se borila in delala na tem, da bi kmalu zasijala svoboda,
da pa je bil ta boj, ki ga je vodila Osvobodilna fronta nad štiri leta proti okupatorju zelo
sta, gresta oba prav počasi proti sosednji vasi. Spotoma prideta do mostu. Pod njim je v vodi plavala žđgarjeva raca. »Ga, ga, kam pa gresta?« je
težak in je zahteval mnogo, nad vprašala.
milijon sedem sto tisoč žrtev, da se vseh teh žrtev in herojev spominjamo s hvaležnostjo v srcu, saj so le oni pripo-mogH, da smo maja meseca leta 1945 postali svobodni, da so bile uničene fašistične podivjane sile in okupator izgnan za vse čase iz naše zemlje, da...
»Na veliko potovanje po svetu,« sta odvrnila oba hkrati.
»Joj, joj!« se je začudila njuni srčnosti. »Vzemita me s seboj!«
»Kar za nama!« je velel muc brez pomišljanja. »Nam vsaj ne bo dolgčas, če nas bo več.« In gredo. Muc koraka prvi, za njim stopa pes, a za tem se ziblje
ZA DOBRO VOLJO
MOGOČNEJŠI
Znani boksar je stopil deževnega dne v hotel Evropo. Dežnika ni oddal v garderobi, ampak ga jo vtaknil kar v stojalo. Da bi opozoril morebitnega tatu, s kom bo imel opravka, če ukrade dežnik, je nanj pripel listek: »Dežnik je moja
last. Takoj se ;vrnem! Boksar Lop«, je še pripisal in odšel k obedu. Ko se je vrnil, dežnika ni bilo nikjer. Kot nadomestilo za izgubljeni dežnik je našel na kljuki pritrjen listek z naslednjo vsebino: »Dežnik je vzel rekor-
Vodoravno: 1. vrsta drevesa 5a. prebivalec celine — 12. derTa" dolgih "progah," ki "se ne nasprotno od požet - 14. zgo-vrne več. Rekorder Tek — Tek«.
NA POLJANI
Pajek — krvoses jo zlobni hoče umoriti in za zajtrk tople njene se krvi napiti.
Toda ona urno s cveta je na tla skočila: »Pomagajte, pomagajte!« milo zaprosila.
Brž kobilica zelenka na pomoč priskoči, Lilijka pa v smrtnem strahu ji na hrbet skoči.
Kakor vetrČek jo nese daleč čez poljane, ob prelepem rožnem gradu z Lilijko obstane.
opraska. Prestrašen zavpije ta:
»Nekaj je, nekaj je!« Razljuti Nekam ste se polenili, pričako-se poglavar: »Ali bo luč, ali val sem> da *>° Prišl° le ve* in se je skrilo vanj. Vsak na ne?« in stopi sam k peči. Sklo- »opisov. No, za pol koša jih je svojem mestu so čakaH, kakšen ni se, da bi iz pepela izbrskal Jf,0 in P°vem vam, da se je jim pride strah. Pes je predla- še tleč ogorek in otipa v njem *>ilo kar težko odločiti, komu naj gal naj bodo vsi lepo tiho. O jajce. Ubogo jajce se tako pre-  PnPade nagrada. Sest dopisov
sem kar zavrgel, ker niso bili podpisani, ostale sem pa prebiral in pretehtaval — lin se je sreča tokrat nasmehnila tem-le: Jožici Mesar Darinki Praprotnik in Silvi Vesna. Vi sami še presodite, če sem dobro odločil.
PREVARA
Bilo je aprila leta 1945. Takrat so bile zadnje in najhujše hajke. Moja mama je šla na vezo s partizani. Ti so ji daH nekaj pošte, ki jo je morala ne-sti domov in jo oddati naprej. Toda kam spraviti pošto, da bi je Nemci in belogardisti ne dobili, če bi izvršili preizkavo. Imela je s seboj kolo in triletnega bratca, da bi bilo manj sumljivo. Nekaj pošte je spravila v votlo ogrodje kolesa pod sedalo, nekaj pa jo je zložila v plenico in jo zatlačila bratcu v hlačke, ki jih je poprej malo zmočila. Ko je prišla do nemške policije, so ji sicer prebrskali vse, pošte pa niso našli. Zvečer so že na določenem mestu vedeli, kako naj razredijo partizanske čete in udarijo na sovražnika.
Praprotnik Darinka, osnovna šola — Kranj
AKCIJA
Nekega dne med vojno so se tri dekleta, med njimi tudi moja mamica, odpravile na akcijo. Namenile so se pisati s kredo po zidovih parole proti fašizma. Ravno so šle po parku, ko so se pojavili nenadoma pred njimi fašisti. Ko so prišli do njih, so jih preiskali, ker krede niso mogle odvreči so jo stisnile v pest. Na srečo fašisti tega niso opazili in tudi pri njih niso našli ničesar. Ko so prišle za vogal bližnje hiše, so se od srca nasmejale, ker so tako srečno ušle nevarnosti. Nato so vesele nadaljevale z delom. ' Silva Vesna, 3. a razr. osnovne šole
SPOMINJAM   SE . . .
Bila sem še prav majhna, ko je v našo deželo pridivjal okupator. Vendar se še dobro' spo-
dovinsko mesto v Italiji — 15.
Tu prisrčno jo kraljica Roža je sprejela, saj življenje ji Zelenka njena je otela.
Klanjale so se dvorjanke, klanjali dvorjani in klicar je zbor oznanil v slavnostni sobani.
napravljena iz ovsa — 16. naziv
— član čebelje družine — 18. italijanski spolnik — 19. pritok Donave (Gor. Avstrija) — 20. znan otok v Kvarneru — 21. neprijetni zajedalci — 22. nasprotno od mlad — 24. osebni zaimek (3 oseba) — 25. besedi-čiti — 26. ime zadnje strune na violini — 27. žensko ime — 29. odpraviti se — 32. odžagati kos hloda — 34. kotanje v reki — 37. deležnik glagola najeti — 39. namera, nakana — 40. žuželka, ki prede mrežo — 41. vodna žival.
Navpično: 2. in 6. naziv množ. organizacije, ki je nastala ob začetku druge svetovne vojne — 3. stisnjena dlan — 4. del voza
— 5. njiva, kjer je rasel lan — 7. vodja šole — 8. žensko ime
— 9. pečine ob morju — 10. po-manjševalnica   ženskega imena
— 11. svojilni zaimek — 13. močan dež — 16. stavba, kjer tiskajo, časopis — 17. igrati na trobento — 23. glavno mesto Italije — 26. šale — norčije — 28. ženski glas — 30. kazalni zaimek — 31. najožji sorodnik — 33. dva samoglasnika — 35. mesec — 36. nedoločni zaimek —
38. števnik.
minjam strašne panike, ki je tedaj zavladala med ljudstvom-Nejasno se spominjam tudi grozot, o katerih so govorili tedaj ljudje. Kajti mi otroci smo kljub vojni živeli svoje malo otroško življenje, ko" so solze in smeh vse v enem mehu.
Kljub temu pa se mi je vtisnil v spomin strašen dogodekf ki ga ne bom mogla nikoU pozabiti.
Neke noči, ko smo vsi sladko spali, nas je prebudilo strašno kričanje. Prihajalo )P od naših najbližjih sosedov-Skozi okna pa je risal svetli plamen ognja peklenske sence po stenah sobe. Oče je planil v razsvetljeno noč, toda ko se je vrnil, je povedal, da so fašisti zažgali sosedovo hišo. Nihče fli smel poizkusiti gasiti, ker bi bil sicer takoj ustreljen. Niti reševati niso smeli. Cul se ie obupen, v srce segajoč in skoraj nečloveški jok sosedove matere, ki so ji plameni upe*" pelili najmlajše dete. Ko so fašisti odhajali, so odpeljali s seboj našega prijaznega soseda i*1 starejšega sina, ki se je vedno rad igral z nami otroki, bil jc komaj doraščajoč otrok, saj mU ni bilo niti osemnajst let.
Sosed se je vrnil domov ti^ pred osvoboditvijo, o fantu Pa razen kratkega sporočila, da 3e v koncentracijskem taborišču, ni nihče nič vedel.
Minevali so prvi meseci po o-svoboditvi. V deželo, kjer se )e že vse na novo gradilo in se pravzaprav prebujalo novo življenje med ljudmi, je tiho pri' hajala jesen. In s prvimi jesenskimi dnevi se je vrnil sosedov sin. Ni prišel sam, pri' peljal ga je nek tovariš, ki Je potem nadaljeval svojo p°t-Uboga soseda lastnega sin3 kmalu ne bi spoznala. Revež je bil slep in njegovo telo je bil° iznakaženo od strašnih muk in trpinčenj, ki jih je moral pre' trpeti. Ko smo se ga otroci z°* pet privadili, smo ga radi vodi' li na majhen griček, odkoder $e je lepo videlo na vse naselje' Tam se je nesrečni fant zasa' njal in zrl preko zemlje, k°* da v resnici vidi prebujenje nO' vega življenja; a vendar ni *»" del ničesar, ni videl vstajenj3 domovine, za katero je tolik0 pretrpel, a je to občutil. Mi °" troci pa smo jo videli, toda b'' li smo, še premladi, da bi i° znali občutiti.
Jožica Mesar, učenka II. r. VSTS
e
las
Serijske
ŠT. 32 / 20. APRILA 1956
DROBIŽ
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« iz Podnarta je v soboto dn v nedeljo uprizorilo Klinarjevo igro »Plavž« v Zadružnem domu v Podnartu. Ponovili jo bodo še v nedeljo, 22. aprila. B.
Svet »Svobod« in prosvetnih društev okraja Kranj je med
drugim priredil tudi godbeni tečaj v Kranju. Tečaj je pod Požrtvovalnim vodstvom tovariša Gašperja Puharja, dolgoletnega predsednika kranjske godbe, v ponedeljek uspešno zaključil trimesečno delo. Tečaj je opravilo 28 mladih godbenikov iz Kranja, Tržiča in Šenčurja. Med njimi smo opazili tudi nekaj resničnih talentov. Tečaj je imel namen teoretično izpopolniti mlade godbenike, ki že delajo pri raznih godbah. Predavatelj tovariš Franc Jakopič, dirigent vojaške godbe iz Ljubljane, je s prikupnim in temeljitim načinom dela navdušil vse tečajnike tudi za teoretično izpopolnitev. Zato so sklenili, da bodo s tečajem nadaljevali jeseni. Ob zaključku so prejeli vsi knjižne nagrade. Vodji tečaja in predavatelju so se lepo zahvalili za njuno požrtvovalno delo. B. D.
Pred dnevi je bil v Predosljah
občni zbor .Zveze vojaških vojnih invalidov. Navzoči so bili tudi predstavniki ZK, SZDL, ZB NOV in drugih organizacij. Upravni odbor je podal izčrpno Poročilo o delu, ki dokazuje, da je med članstvom in ostalimi organizacijami dobra povezava. V razpravi so posebno poudarili skrb za otroke padlih borcev NOV in govorili o pra-vil-nejši delitvi pomoči Rdečega križa. Po izvolitvi novega u-pravnega odbora so sprejeli več sklepov za delo v _ prihodnosti. Med prvimi je skrb za otroke padlih borcev in pa čimprejšnja dograditev šolskih prostorov v društvenem domu. L.
V Vodicah olepšujejo prostor Pred  Zadružnim  domom  z o-
krasnim drevjem in zasipavanjem s peskom. Se bolje bi bilo, ako bi uredili park z zelenjem ln cvetjem, ob stranskih stenah doma pa napravili prostore (za parkiranje vozil.
V teh dneh se bo začel tečaj prve pomoči pod vodstvom medicinske sestre Vide Ljubičeve. Zanimanje zanj je veliko.
Dela na polju so v polnem teku. Zaradi slabega vremena bo setev zaostala vsaj za 3 tedne. Na državnem posestvu že razširjajo nasad malin, ki so se izkazale za zelo iskano in donosno blago. _mj
2e nekaj let lahko opažamo, da z nogometom na Jesenicah ni nekaj v redu. Jeseniški nogometaši so pred leti v slovenskem nogometu nekaj pomenili. Bili so nevaren nasprotnik vsakomur. Toda pred leti je prišlo do prelomnice. Jeseniški nogomet je začel pešati. Nekaj časa je še igrala njihova najboljša enajstorica v prvi slovenski ligi, 1952./53. in 1953./54. leta v zahodni skupini slovenskega prvenstva, sicer ne prav z zavidljivimi rezultati, zdaj pa morajo tekmovati že drugo leto v Gorenjski nogometni podzvezi. No, marsikdo bi mislil, da je v tej konkurenci tekmovanja moštvo z Jesenic strah in trepet vseh klubov. Toda ta bi se motil. Čeprav je NK Jesenice na prvenstveni lestvici GNP trenutno tretji, kjer bo verjetno ostal do konca (z boljšo igro lahko zasede tudi višje mesto), ne moremo ocenjevati kvalitete jeseniškega nogometa, prav tako tudi ne ostalih moštev, ki tekmujejo v tej ligi, na podlagi rezultatov tega tekmovanja.
Dejstvo je, da jeseniški nogometaši že nekaj let niso zabeležili zmage, ki bi pomenila kaj več. Razumljivo je torej tudi, zakaj je morala potem iti njihova pot z višjega razreda tekmovanja do nižjega. Nerazumljivo pa je, kako do tega lahko
SPORED NOGOMETNIH PRVENSTVENIH TEKEM GNP ZA NEDELJO, 22. APRILA 1S56
Na Jesenicah ob 15.15 uri Jesenice : Bohinj, služb. Bogataj.
V Bohinju ob 10. uri Bohinj : Bled, pionirji, služb. Podbev-šek.
Na Bledu ob 15. uri Bled : Mladost B, služb. Ličar.
V Lescah ob 14. uri Prešeren : Tržič, mladinci, služb. Legat, ob 15.30 uri Prešeren : Triglav B, služb. Legat.
V Kranja igrišče Mladosti ob
14. uri Mladost : Naklo, pionirji,   služb.   Nande  Jocif, ob
15. uri Mladost : Triglav, mladinci, služb. Nande Jocif.
V Tržiču ob 9. uri Tržič : Triglav, pionirji, služb. Ster.
V Šenčurju pri Kranju ob 15. uri Svoboda : Tržič, služb. Sle-fe.
V Skofji Loki ob 9.30 uri Lo-čan : Svoboda, mladinci, služb. Kalan.
V Medvodah ob 17. uri Medvode : Ločan, služb. Bohinjc.
Doplsulte v „Glas Gortniske"
sploh pride. Vemo, da je lahko temu vzrok samo eno: zanemarjanje mladine in pionirjev. Tako je bilo tudi na Jesenicah.
Pred leti je prišlo med starejšimi nogometaši do kluba-štva, s tem do razdora, takratni odbor pa se ni brigal za vzgojo naraščaja. Da mora priti do padca v kvaliteti, če zapostavljamo mladino, zadostuje morda eno leto, Jeseničani pa so opustili delo z mladino in pionirji za še daljšo dobo.
KAKO KA2E Z NOGOMETOM NA JESENICAH DANES?
Sedanji odbor nogometnega kluba je brez težav u videl dosedanje napake in takoj pametneje zastavil svoje delo. Začel je pri najmlajših — pionirjih. Sicer je napake prejšnjih odbornikov težko popravljati, toda sedanji odborniki (menda je današnji odbor NK najboljši, kar jih je bilo po osvoboditvi na Jesenicah) so popravili že marsikaj. Tako je enajstorica mladincev v letošnjem prvenstvu po prvem delu tekmovanja brez izgubljene točke na prvem mestu. Najvažnejša naloga kluba v teh dneh pa je organizirati pionirski pokalni nogometni turnir po terenih, šolah i*td. Na ta način bodo skušali navdušiti za to igro čimveč pionirjev in jih vključiti v delo kluba. Da pa bodo vzgojili na Jesenicah dober nogometni naraščaj, nam je dober porok tudi disciplina, ki so jo že uvedli v klubu. Volariča, enega najboljših gorenjskih vratarjev, so zaradi nediscipline že izključili. Prav tako so tudi v drugih primerih ukrepali najstrožje. V prihodnjih dneh pa bodo dobili po daljšem času še nogometnega trenerja iz Ljubljane.
Vse to kaže, da bodo na Jesenicah, če bodo nadaljevali z delom v nogometnem klubu tako kot so zastavili, kmalu prišli na zeleno vejo. Morda bodo dosegli prve vidnejše uspehe že čez dve, tri leta. Izkušnje v zadnjih letih pa jim bodo prav gotovo dober opomin in šola, da
OCENJEVALNA VOŽNJA
V nedeljo, 22. aprila, bo priredilo Avto-moto društvo Kranj ocenjevalno vožnjo na progi Kranj—Jezersko. Start bo v Kranju na Titovem trgu ob 9. uri dopoldne. Prijave se sprejemajo do 8. uri zjutraj na startnem mestu. — Vabimo vsa podjetja in ostale lastnike motornih vozil k sodelovanju. Za člane društva pa je sodelovanje obvezno.
se v prihodnje kaj podobnega ne bo več pripetilo.
Še nekaj moramo omeniti. Brez pomoči, brez sredstev za najnujnejše rekvizite, tudi ni mogoče uspešno delati. Tako so jeseniški nogometaši dobili v preteklem letu vsega skupaj 5000 dinarjev dotacij, medtem ko so trenutno brez dinarja. Tudi v tem pogledu morajo Jeseničani nekaj pokreniti. Zato pa je poklican glavni odbor društva, ki bi moral nogometašem nuditi več podpore, čeprav ti danes ne zastopajo svoijega društva niti v senci hokeistov, smučarjev ali namiznoteniških igralcev, odbojkarjev itd. Toda vedno je potrebno računati na prihodnost in na tako športno dejavnost, ki naj v svoje vrste vključi čimveč članov, predvsem pionirjev in mladincev. Le tako lahko šport da naši družbi tisto, kar od njega pričakuje, to je zdravega in močnega človeka. FaBo
USPEŠNO DELO AMD KRANJ
Avto-moto društvo v Kranju se živahno pripravlja na proslavo 10-letnice Ljudske tehnike. Skupaj z Okrajnim odborom Ljudske tehnike gradi veliko mednarodno dirkalno stezo na stadionu »Mladosti« v Stražišču. To nedeljo bo priredilo za svoje člane ocenjevalno vožnjo na progi Kranj—Jezersko. Prav posebno pa skrbi društvo za vzgojo novega vozniškega kadra. Pravkar zaključuje svoje delo spomladanski tečaj, ki ga obiskuje 45 tečajnikov.
Pretekli torek so si tečajniki ogledali delavnico »Agroservis« na Laborah in pogledali, kako praktično izgledajo posamezni deli   avtomobila   in   motornega kolesa.
objave • oglasi
10.000 din nagrade dobi kdor preskrbi nameščenki večjo prazno sobo ali enosobno stanovanje v Kranju. Ponudbe poslati pod šifro »takoj ali pozneje« na Pp. 8 Kranj.
Kupim dolgo belo obleko za 8 letno deklico. Ponudbe na REZEK, Tomšičeva 8, Kranj.
Prodam manjše posestvo z gospodarskim poslopjem v okolici Kranja. Cena po dogovoru. Naslov v upravi lista.
Prodam posestvo (3,5 ha obdelovalne zemlje in 5 ha gozda) v okolici Otoč na Gorenjskem. Ponudbe poslati na upravo lista pod »posestvo«.
Po ugodni ceni prodam stanovanjsko hišo. Naslov v upravi lista.
Prodam zazidljivo parcelo na Kokrici (že zabetonirano in les za ostrešje. Naslov v upravi lista.
Prodam ženski pogrezljiv šivalni stroj »enlatiroo«. Naslov v upravi lista.
Globok otroški voziček prodam. Božeglav, Cesta na Rupo 19, Kranj.
Prodam kuhinjsko kredenco. Naslov v oglasnem oddelku.
Planinsko  društvo  v Križah ISCE
oskrbnika za kočo na Kriški gori za čas od 15. V. do 15. IX., po možnosti od 1. V. Oskrbnik prejema lf>% od bruto prometa, čaj prodaja v lastni režiji. Interesenti naj se javijo v šoli v Križah ali pri predsedniku društva Lukanc A. na Retnjah.
Kolo za deklice do 14. let starosti prodam. Znidar, Primskovo 154.
Žensko za pomoč v gospodinjstvu — k otrokom iščem. Ostalo po dogovoru. Naslov v upravi lista.
Obveščamo odjemalce, da smo
za delavski praznik 1. maj znižali  ceno  belemu vinu na din
130.— za liter. Poslužite se znižane cene, katera velja že od 15. aprila dalje.
»Delikatesa« Kranj.
Prodam vodno črpalko. Peč-nik, Kalvarija 31, Kranj.
Na gradbenem oddelku Univerze v Ljubljani je diplomiral Stane Bedene. Čestita KAD.
Preklicujem št. bloka 30191 izdanega v Komisijski trgovini Kranj z dne 10. IV. 1956. Mo-kricki Vera.
Gledališče
OBVESTILO
Trgovsko podjetje »KURIVO« Kranj obvešča potrošnike, da zopet sprejema naročila za velenjski lignit, predvsem za potrebe gospodinjstev.
Na zalogi ima tudi večje količine palic za fižol in paradižnike.
Razpisujemo mesto komercialista prodajnega oddelka za domači trg. Plača po tarifnem pravilniku. Pogoji za sprejem so, da je kandidat vojaščine prost in športnik. Ponudbe poslati Tovarni športnega orodja »ELAN«, Begunje na Gorenjskem.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Sobota   21.   aprila   ob   20. uri, premiera — red premierski in izven  —  Ivan Cankar: »POHUJŠANJE V DOLINI SENT-FLORJANSKI«. Nedelja 22. aprila ob 16. uri — laven in za podeželje — Ivan Cankar     »POHUJŠANJE V DOLINI SENTFLORJANSKI«. V soboto, dne 21. IV. ob 20. uri gostuje  KUD   »Valentin Ko-kalj« Visoko v Šenčurju s komedijo v 3 dejanjih »SKANDAL«. Igrajo izbrani igralci. — Vabljeni!
TA TEDEH BOMO
flfii ima na Spo\cda Radio Ciu6tjang
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 radijski dnevnik in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — poslušajte« ob delavnikih ob 17.15 in ob nedeljah ob 15.15 uri. Kmetijski nasveti in kmetijska univerza vsak delavnik ob 12.30 uri.
PETEK, 20. APRILA
11.45 Cicibanom' — dober dan! — vošči Manica Komanova. 12.00  Pesmi   in  plesi iz Prek-murja.
12.40 Emil Adamič: Tatarska suita.
13.35 Pester operni spored. 14.30 Zanimivosti  doma  in po svetu.
15.40 Utrinki iz literature — Fe-dor Vidas: Besede in Razgovor Popoldne.
18.00 Spoznavajmo človeka. 18.15  Slovenske   narodne poje baritonist  Anton  Kozlevčar, s harmoniko ga spremlja Avgust Stanko.
20.00 Tedenski zunanje-politični pregled.
20.15 Glasbena medigra. 20.30 Qb  tretji   obletnici smrti Sergeja   Preko* jeva (Glasbena oddaja s komentarjem). 21.15 Oddaja   o   morju   in pomorščakih.
SOBOTA, 21. APRILA
11.05 Za dom in žene. U.45 Pojte z nami, otroci! 12.40 S.  Prokofjev: Scherzo in koračnica   iz   op. Zaljubljen v tri oranže — B. Britten: Inter-mezzo iz opere »Peter Grimes«. 13.35 Za prijetno razvedrilo. 14.80 Pionirski kotiček. I4.4r. Mladinski zbori pojo.
15.40 Utrinki iz literature: Iz sovjetske porevolucionarne lirike.
1C.00 Koncert po željah. 18.00 Okno v svet: Vloga bivših nacistov v Adenauerjevi vladi. 18.15 Umetne in narodne pesmi poje komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja. 18.35 Jezikovni pogovori. 2C.00 Veseli večer.
NEDELJA, 22. APRILA 8.00 O športu in športnikih — Slovenski   kajakaši praznujejo 30-letnico. 9.00 Otroška predstava — Vol-kov-Pino Vatovec: Čarovnik iz Oza, radijska igra. 10.00 Družinski pogovori. 10.10 Nedeljski simfonični koncert Hector Berlioz: Fantastična simfonija. 11.00 Oddaja za Beneške Slovence.
12.00 Pogovor s poslušalci.
13.30 Za našo vas.
16.30 Šola   na  Morostu (reportaža).
18.00 Radijska igra.
20.00 Večerni operni koncert.
21.00 Kulturni razgledi.
Predvidoma okrog 17.00 ure: prenos II. polčasa nogometne tekme državnih reprezentanc Romunije in Jugoslavije (prenos iz Beograda).
13.35 14.05
15.15
15.40
16.00 18.00 18.15
18.45
20.00 20.15
6.20 11.15
11.45
12.00 13.35
14.30 15.40
18.00
18.30 20.00
PONEDELJEK, 23. APRILA
6.25 Kmečka godba in Avgust
Stanko vam igrajo. 20.10
11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Dr. H. Cremer: Pamet je boljša ko žamet, radijska igra.
12.40 Pohorski   fantje   pojo   in 22.15 igrajo.
Filmske melodije. Radijska šola za višjo stopnjo — Aleksander Ra-dakovič: Žarko Zrenjanin. Partizanske pesmi pojeta združena zbora IPZ in »Srečko Kosovel«. Se pomnite tovariši — Anton Ingolič: Strel na peronu.
60 minut z našimi solisti. Iz naših kolektivov. W. A. Mozart: Beg iz Se-raja, uvertura C. M. We-ber: Carostrelec, uvertura. Ženski vokalni kvartet poje umetne pesmi. Mladinska oddaja. Simfonični   koncert orkestra Slovenske filharmonije, dirigent Lovro Matačič, solist Jelka Stanič.
TOREK, 24. APRILA
Naš jedilnik.
Mali dopoldanski koncert — Gioachino Rossini; II. signor Bruochino, uvertura Felix Mendelssohn: Koncert za violino in orkester v d-moiu.
Cicibanom — dober dan! (Asta Znidaršič: Mali kos Elin Pelin: O čebelici, ki se je izgubila). Štirje fantje igrajo, Brd-niški fantje pojo. Glasbena oddaja ob jubileju     skladatelja Filipa Bernarda Modni kotiček. Utrinki   iz   literature ' — Aldous Huxley: Srinagar. Zunanje-politični feljton: Ob   86.   obletnici rojstva Vladimirja Iljiča-Lenina. Športni tednik. Tedenski notranjc-politični pregled.
Janko Gregorc: Koroški rej (sodelujeta ženski pevski zbor in salonski orke-ter iz Nove Gorice p. v. Cirila Siliča).
Nočni koncert baročne glasbe.
SREDA, 25. APRILA 1.10 Zabavni zvoki.
11.35 Radijska šola za višjo stopnjo — Aleksander Ra-dakovič: Žarko Zrenjanin.
12.05 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice.
13.35 S pesmijo po Jugoslaviji.. . Srbija in Makedonija.
14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — Dr. H. Cremer: Pamet je boljša ko žamet, radijska igra.
15.40 Utrinki iz literature — Lev Jordan: Pobratini.
18.15 Igra tamburaški orkester p. v. Matka Sijakoviča.
18.30 Za dom in žene.
18.45" Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška.
19.45 Gioacchino Rossini: Viljem Teli, opera v 4 dejanjih.
ČETRTEK, 26. APRILA
11.05 Za dom ln žene.
11.45 Skladatelji partizani — mladini (Glasbena oddaja za pionirje).
13.35 Nekaj priljubljenih orkestralnih skladb.
14.30 Novi filmi.
14.40 Umetne in narodne pesmi poje ženski zbor France Prešeren p. v. Petra Li-parja.
15.40 Utrinki iz literature — Ivan Jan: Titova vas pod Stolom.
16.00 Glasbene uganke.
18.00 Domače aktualnosti.
18.30 Družinski pogovori — Asistent Ivan Toličtč: Razno učno in vzgojne težave v pubertetnem obdobju.
20.00 Kulturni obzornik.
20.15 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti.
21.00 K. H. Macha: Maj (literarna oddaja).
22.15 Po svetu Jazza — XVIII. del »Obrobni pojavi«.
KINO »STORZlC KRANJ
20. aprila, angleški barvni film »ŠKRLATNA DOLINA«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri, FN št. 14, v gl. vlogi: Gregorv Peck ln Vin Min Tan.
21. aprila, angleški barvni film »ŠKRLATNA DOLINA«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri, FN št. 14. Ob 22. uri premiera ameriškega filma »KLOVN«.
22. aprila, ameriški film »KLOVN« ob 10. in 14. uri. Angleški barvni film »ŠKRLATNA DOLINA«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. Ob 22. uri premiera amer. barvnega filma »ZENA Z NEAPELJSKIH ULIC«.
KINO »SVOBODA« STRAZlSCE
21. aprila, premiera ameriškega filma »KLOVN«. Predstava ob 20. uri.
22. aprila, premiera sovjetskega barvnega filma »ZVESTI TOVARIŠI«. Predstava ob 14. uri; ameriški film , »KLOVN«, predstavi ob 18. in 20. uri — zadnjikrat.
KINO »RADIO« JESENICE
20. aprila, angleški kriminalni film »TRINAJSTA URA«. Predstavi ob 18. in 20. uri — zadnjikrat.
21. aprila, premiera ameriškega filma »DO POSLEDNJEGA«. Predstavi ob 18. in 20. uri; ob 16. uri ameriška barvna risanka »PETER PAN«.
22. aprila, ameriški barvni film »DO POSLEDNJEGA«. — Predstave ob 16., 18. in 20. uri; dopoldne ob 10. uri matineja ameriške barvne risanke »PETER PAN«.
KINO »PLAVŽ« JESENICE
20. aprila, ameriški barvni film »GENERALNI INŠPEKTOR«. Predstavi ob 18. in 20. uri — zadnjikrat.
21. aprila, premiera ameriškega filma »LEPOTICA ZA 1,000.00 DOLARJEV«. Predstavi ob 18. in 20. uri.
22. aprila, ameriški barvni film »LEPOTICA ZA 1,000.000 DOLARJEV«. Predstave ob 16., 18. in 20. uri; dopoldne ob 10.30. uri matineja ameriške barvne risanke »PETER PAN«.
KINO ŽIROVNICA
21. aprila, angleški barvni film »VZPON NA EVEREST«. Predstava ob 20. uri.
22. aprila, angleški barvni film »VZPON NA EVEREST«. Predstavi ob 16. in 20. uri — zadnjikrat.
KINO   DOVJE - MOJSTRANA
21. aprila, ameriški barvni film »CHARLI.JEVA TETKA«. Predstavi ob 17. in 20. uri — zadnjikrat.
KINO KOROŠKA BELA
Zaprto.
KINO »SORA« SKOFJA LOKA
Od 20. do 22. aprila, jugoslovanski film »VOLČJA NOC«.
KINO   »KRVAVEC« CERKLJE
21. in 22. aprila, nemško-slo-venski film »GREH«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. Ufl. Mladini do 16. leta film prepovedan.
KINO NAKLO
21. in 22. aprila, francoski film »PREKLETI«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri.
Oglašujte v najbolj razširjenem poltcdniku na Gorenjskem
— »GLASU GORENJSKE«. — Oglaševanje v našem listu Je najcenejše in najuspešnejše Vsaka beseda v malem oglasu stane samo:
— izgubljeno...........10 din
— kupim,  prodam, zamenjam   ....   12 din
— preklic ............20 din
Naročniki našega lista imajo 20% popusta.
Ljudje iz oddaljenejših krajev lahko plačujejo oglase tudi l novimi poštnimi znamkami, tako da jih priložijo pismu s katerim  sporočajo  vsebino  malega oglasa.
ŠT. 32 / 20. APRILA 19j6
Glas
Goreajsta 7
80
^-'f-1'"---SVETOVNI KOUDARZ«" izvoli j
je Dojransko  jezero naj
bolj bogato  rib v Jugoslaviji?
. . . pošiljajo vse zvezde na zemljo toliko toplote, kolikor bi je dala prižgana sveča na razdaljo 100 metrov?
... bi dobili 962.500 kilometrov dolgo vrsto, če bi se vsi ljudje na zemlji postavili drug za drugim v »rep«? S tem »repom« bi lahko 24 krat omotali naš planet.
...je maratonski tek najdalj-daljša tekaška disciplina v atletiki — 42.200 metrov. Imenuje se po vojaku Philippidosu, ki je leta 490 pred našim štetjem tekel z Maratonskega polja v. Atene, sporočil zmago vojske nad Perzijci in se takoj potem, ko je svoje sporočilo povedal, mrtev zrušil na tla.
... je injekcijski iglo izumil Francoz Charles Gabriel Pra-vaz, ki je živel od leta 1791 do 1853? «,
...poznajo danes zdravniki okoli 2000 vrst kožnih bolezni? Bolezni kože obravnava posebna vrsta medicine, tako imenovana dermatologija.
... je sedaj največja živeča žival neke vrste kit, ki je 30 metrov dolg in doseže tudi 120 ton težine?
... otroci na Dunaju samo zavrte določeno telefonsko številko in že lahko vsak dan poslušajo drugo pravljico, ki jim jo pripoveduje pravljičar.
... so največji amer. bombniki dolgi 56 metrov, širina kril pa znaša 65 metrov. Ti bombniki imajo 6 reaktivnih motorjev in razvijajo brzino 900 km na uro. Te leteče super - trdnjave imenujejo »B-60«. Človek je v primerjavi z njimi pravi pritlikavec.
... ima največja žarnica na svetu ogromno svetilnost — 1 milijon sveč. Izdelali so jo Angleži za znanstvene namene. Imenovana žarnica daje več svetlobe kot sonce, seveda pa samo delček sekunde.
...imajo v severnih predelih Kanade otroci šolo v vagonu, ki ga prevaža lokomotiva iz kraja v kraj? Pouk traja 5 dni, nakar učitelj odide v drug kraj in se vrne šele čez pet tednov. Pravijo, da hodijo nekateri otroci iz trideset kilometrov oddaljenih krajev, samo, da bi se kaj naučili.
... je vrabec prebivalec Amerike šele sto let? Prinesli so ga tja Evropejci. Sivi vrabec se je v novem kraju odlično znašel jn dela ogromno škodo.
Kaj je pravzaprav koledar? Preglednica o razdelitvi časa, ki ga porabi za svojo pot okoli Sonca naša Zemlja, hkrati pa tudi Mesec oikoli našega planeta. Po našem sedanjem koledarju sestavlja leto dvanajst mesecev ali 365 dni. Meseci imajo po trideset ali enaintrideset dni, samo februar jih ima manj. Vsakdo pa ve tudi to, da ne merijo časa vsepovsod po svetu po našem, tako imenovanem gregorijanskem koledarju, saj štejejo muslimani leta po svoje, pa tudi Kitajci so vse do nedavnega praznovali različna leta, imenovana po živalih itd.
Naš februar ima vsaka štiri leta po 29 dni, in sicer zato, ker
Za smeh
(m, iccatek ccu
ROKE GOR!
BREZ BESED.
Tel
evizija za
gluh
oneme
Televizija se je uveljavila spet na novem področju. V Veliki Britaniji so jo začeli uporabljati za poučevanje gluhonemih otrok. Poučni filmi so opremljeni na poseben način. Napovedovalec najprej na kratko označi, kakšna bo vsebina filma. Svoje kretnje podpira z jasnim oblikovanjem ustnic, tako  da  otroci  sčasoma razu-
mejo govorico. Tisto, kar napovedovalec pripoveduje, je pozneje napisano pod slikami. V ta namen so Britanci posneli že vrsto poljudnoznanstvenih in poučnih filmov, ki ponazarjajo razne panoge človeške dejavnosti. Za zabavo gluhonemih snemajo komedije in cirkuške točke, seveda brez. glasbene spremljave, zato pa so slike opremljene s podnaslovi.
Zemlja potuje okoli Sonca 365 dni, 5 ur, 48 minut in 45.51 sekund. Od tod torej devetindvajseti dan.
'Se preden je ves svet sprejel gregorijanski koledar, je dobilo Društvo narodov med obema vojnama celo kopico predlogov za njegovo reformo, vendar se niso mogli sporazumeti niti za enega izmed 152 različnih predlogov. '
Svetovni koledar, ki ga je na indijski predlog sprejel v razpravo Ekonomsko - socialni svet Združenih narodov, je nov predlog, ki se je v glavnem zasnoval po drugi svetovni vojni. Po tem koledarju bi se leto vedno začelo z nedeljo,, razdeljeno bi bilo na enaka tro-mesečja po 91 dni. Prvi mesec vsakega tromesečja bi se vedno začel z nedeljo in bi štel 31 dni, druga dva meseca vsakega četrtletja pa bi imela po trideset dni. Drugi mesec bi se začel v sredo, tretji pa v petek,
vsi pa bi imeli enako število delovnih dni.
Vendar traja leto po takšni pravilni razporeditvi samo 364 dni. Zadnji dan v letu bi bil brez datuma in bi bil kot tak mednarodni praznik. Vsako četrto leto bi prišel med konec prve in začetek druge polovice leta še en dan namesto dosedanjega 29. februarja v prestopnih letih. To bi bil po omenjenem predlogu praznik prestopnega leta.
Ce bo Organ.zacija združenih narodov sprejela ta predlog v bližnji prihodnosti, bo imel sedanji človeški rod precej težav, saj bo moral vsaj prvih nekaj let pogledati za vsak rojstni dbn v preglednico svetovnega koledarja, prednost pa bi bila v \2m, da bi nam ne bilo treba nikoli več vpraševati, ali je prvega v petek ai' v p>nede-Ijek, ali je ta praznik v sredo al. v soboto itd. Za sedaj pa predlog še ni sprejet in bomo po vsej verjetnosti pisali še prihodnje leto po starem.
Kako deluje kačji strup
Mi v naših krajih poznamo od kač strupenjač samo modrasa in gada. Njihov pik je dovolj strupen, da je lahko življenjsko nevaren tudi za ljudi, posebno če ni pri roki zdravniške pomoči. So pa na svetu še mnogo bolj strupene kače, katerih pik pomeni neizogibno smrt za vsako iživo bitje.
Ne glede na to, da so nekatere kače bolj in druge manj strupene, se njihov strup bistveno razlikuje tudi po svojem delovanju. Pik nekaterih kač povzroči razkrajanje rdečih krvnih telesc. V tem primeru nastopi smrt šele po več urah. Strup drugih kač pa deluje na živčni sistem. Živci omrtvijo in ker ne morejo več opravljati svoje funkcije, nastopi paraliza, človek preneha tudi dihati in se zaduši. Te vrste strup deluje mnogo hitreje.
Strupene kače pa tudi ne napadajo vse na isti način. Modras, gad in še mnoge druge strupenjače usekajo svojo ižrtev z zobmi, v katerih je strup, ki
se zlije v rano. So pa tudi kače, na primer kobra »črnovratka«, ki lahko brizgne svoj smrtonosni strup več kot 5 metrov daleč. Pri tem meri svoji žrtvi v oči in navadno zadene s presenetljivo točnostjo. Posledica je začasna, lahko pa tudi trajna oslepitev. Ce pa strup pade tudi na najmanjšo rano, je smrt v večini primerov neizogibna. V primerjavi s temi kačami sta naš modras in gad res še kar nedolžni živalci.
800
V zadnjih 40 letih je nastalo v Sovjetski zvezi približno 800 novih mest in nad 9100 delavskih središč. Gradnjo novih mest in delavskih središč so najbolj pospešili v krajih, ki so bili   gospodarsko   in kulturno
Eskimi na lovu
Tjulenji so najvažnejše živali za Eskime. Njihovo meso u-porabljajo za hrano, iz njihove kože pa si izdelujejo obleke in iz kosti razno orožje. Eskimi lovijo tjulenje na zelo zanimiv način. Ker so tjulenji sesalci, morajo kdaj pa kdaj priplavati na površje, da vdihnejo zrak. Ko plavajo tjulenji pod ogromnimi skladi ledu, izkoristijo vsako razpoko, da pomolijo skozi njo glavo in vdihnejo zrak. Eskimi seveda za to vedo in tudi sami naredijo take razpoke v ledu in skrivaj čakajo v bližini. Na   roko si
ca
«|RFD>
navežejo kratko kopje in brž ko se tjulenj pojavi, ga zabo-dejo in potegnejo na led.
Na takem lovu prebijejo Eskimi mesece in mesece. Potujejo iz kraja v kraj, hranijo se z mesom ulovljenih tjulenjev, spijo pa kjerkoli že. Loviti nehajo šele takrat, ko nastopijo polarne noči. Eskimi so zelo nenasitni, ko ulove tjulenja, ga začno takoj jesti. Zgodi se, da poje Eskimec za obrok tudi do 7 kilogramov mesa, seveda kar surovega. To je tudi eden izmed vzrokov, da Eskimi ne žive dolgo. Malokateri med njimi doživi 50 let. Ženske žive sicer malo dalj, toda njihovo življenje tudi ni tako naporno kot življenje moških.
ČEBELJI LET JE FOTOGRAFIRAL Neki zahodno-nemški strokovnjak iz Frankfurta je s svojim novim aparatom, ki zmore 20.000 posnetkov na minuto, fotografiral čebelji let. Ugotovitev je presenetljiva: pridne nabiralke sladke strdi zamahnejo s krilci kar 16.000-krat na minuto.
UMRL JE NAJSTAREJŠI SOMALEC .
V somalski vasi Oelinsor, pokrajina Modug, je pred kratkim umrl 150-letni starec. Na smrtni postelji je želel, naj bi se zbralo njegovih 120 sinov, vnukov in pravnu-kov. Po vsej Somaliji je bil ta najstarejši prebivalec dežele znan kot »Likeone«. Zadnjih petdeset let je užival samo mleko in kozje meso. Na njegov pogreb je prišlo 2000 pastirjev z vseh koncev dežele.
STEKLENE LADJE Po poročilih angleškega radia je neko britansko podjetje pripravilo načrte za graditev ladij iz steklenih vlaken. Za sedaj bi izdelovali le do 30 metrov dolge ladje, graditev pa bi bila baje znatno preprostejša kot doslej običajni načini. Nove ladje bodo sicer nekoliko dražje, zato pa bodo imele precej prednosti pred dosedanjimi, zlasti pred lesenimi, ker ne bodo gorljive, hkrati pa jih ne bo treba pleskati tako pogosto kot na primer lesene.
POL (MILIJONA VREDEN NAKIT
V južnoafriški uniji je izginil pol milijona dolarjev vreden nakit, ki so ga hranili Openheimerjevi, znani rudniški bogataši. Južnoafriška policija je prosila vse dežele za sodelovanje pri iskanju krivca, vendar nakita doslej še ni bilo mogoče najti.
SONČNI LONEC Neki Japonec je izdelal velik lonec za kuhanje na sončno energijo. Lonec tehta 120 kilogramov, v premeru pa ima približno 1 meter. Menda zavre voda v njem že po 25. minutah, seveda le v sončnih dneh.
CITRONSKA KISLINA Nedavno so v uzbekistanskem republiškem inštitutu odkrili novo rastlinsko surovino za pridobivanje citron-ske kisline in sicer — bombažne liste. Po podatkih, ki so jih dobili z analizo, vsebujejo bombažni listi 4 do 7 odstotkov te kisline. Nov ceneni vir bo zagotovil proizvodnjo velikih množin citronske kisline.
novih mest v
bolj zaostali. Med te kraje spadajo predvsem Sibirija, Daljni vzhod, Srednja Azija, Kazakstan, severnejše pokrajine ipd.
Kot rezultat teh gradenj je mestno prebivalstvo v Sovjetski zvezi številčno naraslo od 26 milijonov na 60 milijonov. Mesta se razvijajo kot središča z vsemi najmodernejšimi mestnimi uslugami.
Kljub tako obsežnim gradnjam pa potrebe sovjetskega prebivalstva še niso krite. Temu je predvsem vzrok velikansko razdejanje po drugi svetovni vojni, zlasti v pokrajinah, kjer je nemška vojska dvakrat pustošila, takrat, ko je prodirala v notranjost velike države, in potem, ko se je umikala in poži-gala in rušila vse, kar ji je prišlo pod roke. Takrat je bilo uničenih 70 milijonov kvadratnih metrov stanovanjske površine v mestih ali približno 2 milijona stanovanj. Požganih je bilo tudi 70.000 vasi, 25 milijonov oseb je ostalo brez strehe. Prav iz teh razlogov se je po vojni delalo na obnovi porušenih stanovanj.
V zadnjih letih so v teku'obsežne gradnje stanovanj. V Moskvi narašča vsako leto obseg stanovanjskih gradenj za približno 100.000 kvadratnih me-
trov. Iz vseh teh navedenih številk je razvidno, da se sovjetska mesta neprenehoma razširjajo, da dobivajo novo lice, da nastajajo novi, veliki delavski centri, da nastajajo nove vasi, skratka, da nastajajo nova središča, ki narod dvigajo na višjo kulturno raven.
NAJVEČJI DEŽNIK NA SVETU
Nav gradbišču atomske centrale v Dounreavu na Škotskem so nedavno napravili zanimiv poskus. Ker je graditeljem nagajalo slabo vreme, so naročili poseben »dežnik«, ki bi jih ščitil pred dežjem in vetrom. Britanska tovarna šotorov in šotorskih kril »Thomas Black« je iz lanenoga impregniranoga platna napravila nad vsem gradbiščem streho v obliki velikanskega dežnika, ki ima premer 1000 m — cel kilometer!
»Dežnik« je napravljen iz šestih segmentov iz lanenega platna, ki so med seboj sešiti. Ta ogromna streha je napeta na jekleno ogrodje. Tako so zdaj graditelji atomske centrale varni pred dežjem in vetrom in v miru nadaljujejo z delom.
17
Trije jezdeci pridirjajo po poti. Prvi je bil Peter Kozjak, za njim sta bila dva hlapca, ki sta ga bolj zavoljo navadne časti ko zavoljo varstva spremljala. Kar jih obstopijo ciganje na malih mušicah, svetle nože visoko vihte, in preden se gospod in hlapca predramijo iz straha, bili so že vsi s konj in povezani. Zlasti se je bil gospod Peter prestrašil, da mu je s konca sapo zapiralo.
18
Gospoda Petra odvedo k ognju in ga poredno z grčo na hrbtu dražijo. Peter je menil, da že večnosti na pragu stoji, ko je videl vislice pred seboj. Dolgin Samol pristopi in, ko Petru pri ognju v obraz vidi, začudi se, ko vidi, da ni ujel pravega. To vse pa ciganom ni bilo povšeči. „Gospod se mora odkupiti, ako hoče, da ne bode visel," menili so. Pogodili so se naposled za sto zlatov odkupnine.
19
Dolgin poveljnik sam zasede konja in odjezdi s Petrom na grad po denar. Gre-doč je Peter izvlekel iz cigana, zakaj je bratu Marku smrt sklenil.
Tu se Petru zbudi misel strašna, kakršne se le najhudobnejše srce ne ustraši. „Kaj, ko bi mi le-ta cigan pripomogel, da mi pride v roke vse bratovo imetje. Ni mogoče, da bi komu v glavo prišlo, da sem jaz vzrok temu."
20
In Peter obljubi ciganu še sto tolarjev, ako ugrabi Jurija in ga spravi s sveta. Pove mu, da vodi menih mladega Kozjaka vsak dan proti večeru v vas pod lipo. Tu lahko fanta pograbi in odpelje. V takem pogovoru prijezdita do grada.
Brž ko je Samol dobil denar, izginil je on in njegova druščina, da ni bilo nobene sledi za njimi, kajti umaknili so se v gozd.
8 eia8Gomiske
ŠT. 32 / 20. APRILA 1956