NOVICE V SLIKAH FEBRUAR-MAREC - 1930 - LETNIK V. QO0QQ©©©QQ©OlQQ©:Q0QQ 2in3 priloga domoljuba OO:O:OO©;©;©OO©OO0O©:OOO;0O;O Jože Gosiinčar, naš najstarejši prvoboritelj za slovensko delavstvo, Je obhajal v preteklem mesecu 70 letnico rojstva. <•>■©:©© QQ © ©:© Pri naših ljudeh msmamz io^ieooioooooo; leeeoeoo® Slik« n a levi: Slovensko drušivo sv. Barbare v Hamborn-Marxlohe na Nemškem ob priliki svoje pelnaisllelnice. Slika na desni: 95lelnaNeža Črelnik iz Črnolice v župniji Šl. Jurij ob juž. žel. je 14. marca umrla. Nieno geslo je bilo: Moli in delaj. In na leh načelih je vzgajala prvi, drugi in še Irelji svoj rod. Bog ji bodi večni plačnik! Sadjarski tečaj na prostem. Vršil se Je 3. In 4. marca na Sadjarski in vinarski šoli v Mariboru. Taki tečaji, kjer se obenem nazorno kaže lo, kar se predava, so brez dvoma najbolj uspešni ler Imajo obenem lo korist, da niso dolgočasni ter ne utrujajo. Po novem kmetijskem zakonu je odrejeno, da se morajo po vseh občinah vi šili gospodarski tečaji. Dasl Je zakon izšel šele v pozni jeseni, je vendar banska uprava po mnogih občinah priredila le za napredek našega kmetijstva žlvljensko potrebne tečaje. Skoro povsod se Je pokazalo, da tudi naši kmelski gospodarji dobro uvidevajo lo potrebo. Z malimi iz|emami je bila udeležba zadovoljiva, po nekaterih kra|lh prav obilna. Zakaj naši kmelje dobro čulijo, da se v današnjih razmerah kmetija, kakršna je danes, le še melokje izplača in da prinaša izgubo. Zalo vse išče novih polov: kmeti|o preuredili lako, da se bo pridelovalo in gojilo samo listo, kar prinaša dobiček, vse drugo pa opustilo, čeludi se je naš kmet skozi stoletja s lem ukvarjal. Seveda Je treba pri tel preureditvi najprej uvidevnosti In potrebnega znanja za novo gospodarstvo. Prav lo pa hočejo podali tečaji. Kmeti/ski tečaj u Cerkljah ob Krki se je vršil skozi 12 tednov po osem ur tedensko. Rednih obiskovalcev je bilo nad 50, dočlm Je bilo nekako 20 lakih, ki so prihajali samo od časa do časa. Med predavanji, ki so v celoll obsegala vse panoge kmetijstva, |e bil zlasli zanimiv pouk o gnojenju z umelnimi gnojili (predaval g. Pučnik, ravnatelj kalijevega sindikata v Zagrebu). Prav tako Je bila neka posebnost predavanje in praktično vežbanje o cepljenju kostanja maronl, ki bi na Dolenjskem gotovo dobro uspeval. — Še bolje bi se obnesli tt tečaji, ko bi udeleženci že prej dovršili dvoletno kmetijsko nadaljevalno šolo. To naj oblasti poskrbe I Slika na desni:] Skupina fantov In deklet iz Podblice pri Selcih, kjer Imajo navado, da nesejo vsakih sedem lel v sosedno župnijo svečo. HEMsMSMsEš^^ mM © © ©I©!©:©:©:©;©© ©O ©:© in naši zemlji ^sMsM^šHms^m^m^ * * * <*. + mWm %'' • V* v Na levi: Zadružni tečaj, ki se je vršil v Murski Soboli od 27. jan. do 1. febr. Za Slovensko krajino razveseljivo dejslvo Je, da je bila udeležba precejšnje. Smisel za zadružnišlvo se je v Slovenski krajini s lem lečajem zelo poglobil. Spodaj na levi: Značilno slovensko znamenje na gorenjskem polju. Spodaj na desni: Čevljarski mojster Kopriv-n I k Leopold ob svoji srebrni poroki v krogu svoje vrle družine. On kakor njegove hčere so člani In delavci v katoliških prosvetnih društvih. o©:©;©:©;©;©©!©] ©00000:0 OLOOO!©:©:©! Ohandi, voditelj Indcev v boju za popolno neodvisnost. Na desni: Indcl se zbirajo na ulicah v Bombaju k demonstracijam. Iz dežele eems^emse^m^sje Indifa. Mesto Benares SP Ogromen politični ognjenik, ki Je skrajno nevaren za vesoljni svetovni mir, Je postala danes Indija. Velikanska pokrajina — večja kol cela Evropa — s 320 milijoni prebivalci se hoče oiresli angleškega gospodstva, ki Iraja že okrog 150 let. Indci hočejo bili popolnoma svobodni In do te svobode jih vodi njihov narodni budllelj Chandl. Ghan-dljevo geslo je: Svobodo za vsako ceno, četudi se v lej svobodi pobijemo med sebo|. Kakor so razmere v Indiji, se bo to brez dvoma Iudi zgodilo: kakor hitro bodo Indci čisto svobodni, se bodo do smrti pobijali med sabo, dokler ne bo prišla namesto Anglije kaka druga velika država — morda Japonska in jih podjarmila znova. V indiji je 320 milijonov prebivalcev, Io Je res — a vsi II milijoni govore par sto različnih jezikov. Tudi vere so zelo različne — večinoma poganske In moha-medanske. Med seboj se divje sovražijo, zlasli hindujci in muslimani. Ko brne bilo angleških oblasti, bi bili pokolji na dnevnem redu. Gospodarske razmere so obupne: poljedelstvo Je na najnižji slopnjl, krava je sveta žival, zalo je ne smejo pobili, pač pa jih smejo mučili. Zalo je živinoreja skrajno zaostala, živina člslo propadla, da je Indiji samo v škodo. Poljska miš je svela žival, zalo se ne sme pobijali; posledica je, da miši skoro ves pridelek požro. Deklice može z osmim in deseilm letom In to z odraslimi moškimi. Zalo nj čuda, da žene telesno popolnoma propadejo. Sicer pa ženska nI nič drugega kol delovna žival, s katero se ravna, kakor se moškemu poljubi. Zdravslvene razmere so neznosne. Prebivalstvo Je skrajno siromašno, denar in moč imajo le bajno bogati veleposestniki In moharadže (domači knezi), ki jih je primeroma malo, a svojo moč krulo 7lorablJajo ter nečloveško odirajo preprosto Ijudslvo. Angleži na vse načine trudijo, da bi deželo dvignili v vsakem pogledu, marsikaj se jim je posrečilo, a poglavitna ovira jim Je indijska vera, ki se od svojih običajev in svetih živali neče premeknili nlli za las. m svela reka Genges, na desni Zlati tempelj. svetega Gangesa Indijo bo mogoče dvigniti le, ko bo prekvasil vse Indske narode Kristusov nauk. Angleži so spričo indskega gibanja za svobodo — vse niti lega boja vodijo v Rusijo, ki bi rada ubila Anglijo in razširila boljševizem po vsem svetu — v veliki žagali. V svetovni vojski, ko so rabili Indsko pomoč v vojakih in denarju, so O:©©:©:©:©!©:© ©©©:©;©:©©:©©©© ■MRt^*■ MM r ... * Velika mohamedanska mošeja v Delhi - Indija. Jevo gibanje s silo zatrell, kakor hllro bi se ji zdelo, da zna bili za Anglijo življenjsko nevarno. Indsko šotorišče ob času velikanskega shoda, ko se je sklenil boj za popolno neodvisnost Indije. obljubljali najdalekosežnejše pravice. Veliko so tudi dali, dalje si ne upajo: zavedajo se, do z izgubo Indije propade Anglija. Zato je Delavska stranka, ki vodi sedaj angleško politiko, kljub svoji svobodoljubnosll, Irdno odločena Ghandi- Trije mali Indcl ob cesll prodajajo sadje. Grob Indijskega maharadže v Delhl Slovenec, katoliški dnevnik, se na željo pošlje na ogled. Naslov: Slovenec, Ljubljana, jugoslovanska tiskarna. jčmšemšmsmšmš^ Zanimivosti iz Hotandske [Q001GOO;000000000:01 Na Hotandskem, ki je sicer glede kulture in napredka svojega prebivalstva na enem prvih mest, z veliko vnemo čuvajo stare šege In običaje. Med take bi tudi lahko prišteli sejme za str v Hoornu ln Alkmaarju. S poslednjega objavljamo danes nekaj slik. Vrši se vsak petek (v Hoornu vsak četrtek) na velikem trgu. Ob njegovi daljši strani teče kanal, kjer pristajajo dovozni in odvoznl parnlki, v ozadju pa stoji poslopje s tehtnicami za sir. Večino blaga spravijo na trg že prejšnji večer, le manjši del v petek zjutraj. Je to izključno edamec v krogljah po 1 do 1 j kg in 5 od 6 kg (prvo tovarniška. drugo kmetska produkcija). Sir na-lože v sklade. Okrog 8. 9. ure zjutraj je ves Irg kar pokrit. Kupci — večinoma veletrgovci — gredo od sklada do sklada in preskušajo sir najprej tako, da potrkajo nanj. Ako jim je zvok všeč, ga navadno navrtajo in preskusijo konzislenco oz. ela-sticiteto (redkokdaj okus). Ako se pogodijo, pokličejo nosače, ki Ivorijo nekak privilegiran stalež na trgu : oblečeni so v bele obleke, nosijo velike klobuke s širokimi krajci v vseh mogočih barvah. Ti nosijo sir na tehtnice. Kakor vse drugo, so tudi te tehtnice popolnoma starinske. Ti sejmi so že silno stari In se vzdržujejo v popolnoma starinski obliki, zlasti glede na tujski promet. Oa je velik njih gospodarski po men, dokazuje dejstvo, da se vsak petek proda 50 do 150.000 kom. sira. Večino blaga spravijo na Irg tovarne, manjši del pripeljejo kmetje, ki imajo vpeljano izdelovanje sira kol domačo industrijo. Sejem za sir v Alkmaarju (Nizozemska); pogled na Irg v prvih jutranjih urah. Na levi: Pogled na skladovnice kmetiškega sira na trgu v Alkmaarju Na levi: Nakladanje prodanega sira na ladje. Spodaj na levi: Kmetic so pripeljc U sir na trg Spo daj: ,,De lt/aag", poslopje v katerem se nahajajo tehtnice za sir v Alkmaarju ; spredaj je videli nosače, ki odnašajo po končanem tehtanju sir na parnike. ;0Q:000000:00;00| Bodoča vojska JSMsMS jO O'OO:0 00:0:0:0:0:0; GM30 10.00:00:0:0001 Vsi smo še polni groze strahol, ki so spremljale svelovno vojsko, in že nas časopisi strašijo z neprimerno hujš!mi grozotami, ki jili bo imela prihodnja vojska. Pravijo, da se bo ta vojska vodila največ v zraku, najgroznejše orožje pa bodo plini, s katerimi bodo v par urah utegnili pomorili več milijonov v velikih meslih nakopičenega prebivalstva. — Naši sliki nam kažeta, kakšna bo no podlagi raznih učenih člankov prihodnja vojska. Front, ki bi bile na gosto zasedene z vojaki, menda ne bo več. Glavno delo bodo vršili aeroplani, ki bodo spuščali na mesia slrupen plin, pred katerim nili plinska maska ne bo nič premogla. Aeroplani bodo imeli svoja skrivališča v zemlji, iz katere bodo leteli kol roji čebel. Na drugi strani pa bodo ogromne podmornice bruhale iz sebe strašne tanke, ki se bodo kot velike pošasti poganjali naprej ter iz lopovsklh žrel, ki jih bodo nosili v sebi, metali krogle. Da sovražnik na suhem ne bo nabnčna vedel, kje bodo podmornice lanke izkrcale, bodo aeroplani celo ozemlje zavili v nepro-dirno umelno meglo. Proli plinom pa bodo takrat že Iznešli neko posebno luč, ki bo s svojimi plameni sproli uničevala strupeni plin (glej gornjo sliko). — Na drugi sliki vidimo v levem kolu zgoraj leleč aeroplan, ki ga vodijo polom radija z vojne ladje ali s suhega ter spušča strupene bombe na sovražno ozemlje. Na desni zgoraj so liije speti Zeppelini, na katerih je velik pro--dur za aeroplane, kjer se popravljajo in polnijo z bencinom Na levi spodaj dobiva Zeppelin iz podmornice bencina. N O I B t I Hl)i! |/0|/>-/<- ■ 'jI /ami lolliit Midninl du Vol I«-' (""-'i k(»tl»K» "»"I Miki nam tale pokop «.-iin,k /-druien.h ameriških držav Viljem Tali je umrl. Ameriškim Slovencem je njegovo ime dobro znano. Na levi In spodaj na desni: Strašna povodenj na Francoskem, kjer je voda nekatere kraje popolnoma razdejala. Več stotin ljudi je utonilo. Voda je segala v nekaterih mestih do hišnih slreh. Bolnike so reševali, na Ia način, da so Jih na ramah nosili skozi vodo na varno. Živinski semeni v malem belgijskem meslecu. Živino prlveiejo kar po ulicah ob zid ler kupčujejo. Dukrollsk Jugoslovansko tiskarne u Ljubl/ani.