JLETEEJSJKE MAJ 1984 - ŠT. 9___ GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA f 2 2 8 5 1 4 LETO XXV Poslovanje v prvem trimesečju V prvem trimesečju letošnjega leta smo dosegli dobre poslovne rezultate, ki so celo nad načrtovanimi. Na proizvodne dosežke je vplivala dobra oskrbljenost s surovinami; zadostne količine vlakna so omogočile, da smo proizvodno delo pospešili z nadurnim in podaljšanim delom in tako v veliki večini uspeli kriti pogodbene obveznosti naših kupcev. V tej številki S kakšnimi težavami se srečuje današnja mladina? Kakšne skrbi jih tarejo? Ni jim lahko! Več o tem na 2. strani. Predstavljamo vam delavce, ki skrbijo za klimatske naprave — na 4. strani. Požari grozijo tudi v počitniških domovih. Kako jih lahko preprečujemo — na 6. strani. Ocenili smo sedem koristnih predlogov — na 7. strani. Delavci iz komerciale so bili na obisku v tekstilni tovarni »Pazinka« iz Pazina. S kratkim prispevkom jo na kratko predstavljajo tudi ostalim — na zadnji strani. Preberite tudi drugo! Količinski obseg proizvodnje se je v posameznih proizvodnih oddelkih povečal takole: v predilnici za 4 %, v sukalnici za 18 % in v previjalnici za 12 %. Celotni obseg proizvodnje je v odnosu na lansko leto večji za 4,9 %. V vseh proizvodnih oddelkih, razen v efektni sukalnici smo presegli planske naloge. Izboljšana je tudi izraba proizvodnih zmogljivosti. V lanskem letu smo zabeležili v oddelku predilnice 13,62 % zastoj-nih vretenskih ur, letos samo 10,81 %. Izboljšalo se je tudi stanje v sukalnici, kjer smo lani zabeležili 24,47 % zastojev, letos pa samo 19,35 %. Povprečna zaposlitev delavcev se ni bistveno spremenila, v lanskem trimesečju smo zaposlovali 1015 delavcev, letos pa 1005. Produktivnost je še nadalje v porastu, v odnosu na lansko obdobje se je povečala za 1,4 % in se približuje načrtovani rasti, ki smo jo za leto 1984 planirali za 2 % večjo od lani. Prodaja je potekala po ustaljeni praksi. Največ še vedno prodamo na slovensko področje (Nadaljevanje na 3. in 4. stranij Ob koncu prvega trimesečja smo se zbrali le na dveh delnih zborih delavcev, kjer smo sprejemali dopolnitev Pravilnika o delovnih razmerjih in obravnavali gospodarjenje v tem obdobju ter sklepali o začasni delitvi čistega dohodka. Od vseh delavcev se je zbora udeležilo najmanj delavcev iz dopoldanske izmene. Ali še vedno primanjkuje zavesti, da samoupravljanje ni le pravica, ampak tudi dolžnost. Vča-sih si J^treba zato odvzeti tudi nekaj prostega časa. Več o poteku zbora preberite na 3. strani. K dnevu mladosti Vsa jugoslovanska mladina praznuje 25. maja svoj praznik, tistega dne bo tudi štafeta mladosti z zaobljubami, da bomo mladi še nadalje hodili po Titovi poti, prispela v Beograd, kjer bo centralna prireditev ob dnevu mladosti. Kljub slavnostnemu trenutku ne moremo kaj, da ne bi spregovorili tudi o položaju mladih v družbi, o težavah in problemih, s katerimi se mladi srečujejo. Dejstvo je, da bo prav mlada generacija nosila največje breme stabilizacije. Tu mislimo predvsem na težave pri pridobivanju stanovanj, nezaposlenost, sploh problemi pri urejanju osnovnih eksistenčnih vprašanj itd. Dejstvo je, da je bilo to prejšnjim generacijam prihranjeno v obliki ugodnih kreditov, polno zaposlitvijo itd. Socialne probleme bodo imele predvsem mlade družine. Tudi v organiziranosti ZSMS ni vse tako kot bi moralo biti, predvsem so forumi oddaljeni od baze in ne zastopajo njenih avtentičnih interesov. V praksi pa se dogaja, da se stalno kritizira mladinska organizacija zaradi pasivnosti; če pa začne delati in se ukvarjati s problemi v svojem delovnem in bivalnem okolju pa zopet nekateri povzdigujejo glasove, češ kaj se pa ta mladina meša v te zadeve. Sicer pa oddaljenost forumov ni značilnost samo pri mladinski organizaciji. Kljub nekolikokrat citiranim besedam, da »na mladih svet stoji« itd., se velikokrat ne zazna pravilen odnos do mladih. Tako v posameznih okoljih mladi s svojimi idejami, tudi če so poštene, napredne in koristne, ne prodrejo. Še celo več. Pogostokrat se jim hoče dokazati, da nič ne znajo in nič ne zmorejo. Seveda je takšen odnos nepravilen. Povsod kjer so se naslonili na mlade in jim pomagali, se je pokazalo, da edino takšen način vodi k napredku in spremembi preživelih odnosov. Dan mladosti je tudi čas, da o teh problemih razmislimo (tudi starejši). Dileme mladih Problematika, s katero se ukvarja mladinska organizacija, je zelo raznolična. Da bi mladi spreminjali družbo, morajo imeti najprej možnost za to. Premalo so prisotni pri odločanju, njihovih mnenj ne upoštevajo, če so bolj »revolucionarna«. Ne smemo jih siliti v pomiritev in konformizem, čemur smo priča že v osnovni šoli, kajti pomiritev mladih ni perspektiva naše družbe. Vsako leto praznujejo mladi mesec mladosti svečano, s kulturnimi, športnimi, delovnimi in drugimi prireditvami. Iz leta v leto pa jih spremlja vedno večja zaskrbljenost, da so vedno bolj izrinjeni na rob družbenih dogajanj. Na vsakem koraku govorimo, da mora biti mladinska organizacija demokratična in odprta najširšemu krogu mladih, tega pa mladina sama ne bo mogla uresničiti, če se ne bo spremenil odnos do mladih, njihovih idej in gibanj. Poleg teh pa se mladi srečujejo s povsem življenskimi problemi kot so zaposlovanje, stanovanjska problematika, usmerjeno izobraževanje, v osnovnih organizacijah pa prostorski problemi, financiranje ter nenazadnje tudi neenakopraven položaj v odnosu z drugimi družbeno-po-litičnimi organizacijami in starejšimi. To pa so tudi dejstva, v katerih lahko iščemo vzroke za neaktivnost mladih in neizainteresiranost za reševanje današnjih problemov. Neredko slišimo, da ni problema zaposlovanja. Problem je in postaja, vsaj za mlade, vedno bolj pereč. Naraščanje brezposelnosti pa je obenem problem celotne družbe in ne samo mlade generacije. Reševanje bo dolgotrajno in kljub temu, da je brez zaposlitve največ mladih, bo moralo ta problem reševati celotno združeno delo, pri tem pa bodo morale mladinske organizacije odigrati pomembno vlogo, predvsem osnovne organizacije v ozdih. Priznati moramo, da so mladi še vedno premalo odločni pri uresničevanju svojih sklepov za zmanjšanje honorarnega in nadurnega dela in za prekinitev delovnih razmerij delavcem, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev. Nagrajevanje po delu je za mlade bolj ali manj le na papirju, boli pa jih tudi to, da delovna mesta zasedajo ljudje z neustrezno strokovno izobrazbo, medtem ko del mladih z izobrazbo ne dobi dela. Socialno ekonomski položaj mlade generacije je vse slabši, na eni strani zaradi gospodarskih razmer, na drugi strani pa zato, ker so mladi in s tem nimajo možnosti za boljši socialni položaj. Tako so mladi pogosto brez stanovanj, ker zanje nimajo sredstev, ker ozdi dodeljujejo stanovanja delavcem z daljšo delovno dobo. Prireditve ob dnevu mladosti Občinska konferenca ZSMS Litija bo tudi letos, ob dnevu mladosti, 25. maju, organizirala več prireditev. Vse prireditve bodo potekale kot dosedaj, sprememba je le pri osrednji proslavi 25. maja v Litiji. Sama zasnova proslave je drugačna, bolj po željah mladih. Ne bo kopija centralne proslave v Beogradu. Prireditve pa so naslednje: 23. maju 1984 bo ob 16. uri na košarkaškem igrišču v Litiji skupni sprejem vseh sedmošol-cev v občini v ZSMS. Najprej bo kratek kulturni program, nato slavnostni del s podelitvijo knjižic. Ob koncu pa bo še nastop kantavtorja. 24. maja 1984 ob ob 20. uri organiziran večer ob ognju ob Ponoviški cesti. To bo kres s kulturnim programom in zabavnim delom. 25. maja 1984 pa bo ob 18. uri osrednja prireditev. Potekala pa bo takole: najprej bo nastop več kantavtorjev, nato nastop glasbenih skupin (predvsem zabavnoglasbenih). Nato pa bo ob koncu še ples. Igral bo ansambel Oaza. Seveda bodo nastopi posameznikov med seboj povezani. Udeležite se teh prireditev! Stanovanj ni dovolj, ker sredstev namenjenih za gradnjo novih stanovanj pogosto ne uporabljajo v ta namen in jih neracionalno trošijo. Mladi nimajo sredstev za gradnjo lastnih stanovanj, ker ni ugodnih kreditnih pogojev za nakup stanovanj in še bi lahko naštevali številne vzroke. V zadnjem času nekateri skušajo prenesti enakopraven delež krivde za nastalo gospodarsko situacijo na ZSM, saj so mladi dobili občutek, da se je šele v zadnjem času začelo govoriti o mladih ter poudarjati vlogo mladih pri uresničevanju ciljev ekonomske stabilizacije. Mladinska organizacija mora biti enakopravna z vsemi D PO, ne le na papirju, postati mora resnično množična frontna organizacija mladih, pa naj bodo to kmetje ali delavci, študentje ali učenci. Tu je zajeta kopica vprašanj, katerim bo morala Zveza socialistične mladine skupaj z vsemi družbenimi dejavniki posvetiti največ pozornosti. Razreševanje teh vprašanj naj bi bilo predmet dela mladine in mladinskih forumov, ne pa reševanje in razpravljanje o problemih, ki mladino ne zadevajo, pa vendar mora o tem razpravljati, ker tako zahtevajo drugi. Pri tem bo morala mladina postati bolj odločna in vztrajati pri dosegi ciljev. Žal pa se mladi vse prepogosto ukvarjajo z rečmi, ki na uspeh dela mlade generacije nič ne vpliva. Spomnimo se prvotnega scenarija o Dnevu mladosti v Beogradu. Poleg tega, da bi s tem scenarijem močno izkrivljali našo zgodovino, so bili za to prireditev predvideni ogromni finančni stroški. Ob podatku da smo letos za štafeto porabili okrog 3 milijarde dinarjev, se lahko samo zamislimo. Z gotovostjo lahko ponovno rečemo, da problemi mladih niso zgolj stvar mladinske organizacije, zato je treba aktivirati vse napredne sile v naši družbi, da bomo s skupnimi močmi reševali nastali položaj v mladinski organizaciji. Prihodnje obdobje ne bo lahko. Ne za gospodarstvo, ne za politiko, tako tudi ne za Zvezo socialistične mladine. Rudolf Bregar V zahvalo za solidarnostno pomoč so nam predstavniki Lesne industrije Litija: Jože Kos, predsednik delavskega sveta tozda Furnir, glavni direktor Rudi Bernik in Marjan Pokovee, direktor tozda Furnir, izročili priznanje. Kot je znano, smo prejšnji mesec za tri tedne začasno zaposlili trinajst njihovih delavcev, ki bi sicer bili, zaradi okvare kotla, brez dela. Priznanje, ki ga je prevzel predsednik delavskega sveta Mirko Lovše, si lahko ogledate v naši menzi. Zbrali smo se na skupnem zboru Kar nenavadno se je zdelo, da smo se po daljšem času zbrali samo na dveh delnih zborih delavcev, tokrat za sprejem dopolnitev Pravilnika o delovnih razmerjih ter za obravnavo gospodarjenja v prvem trimesečju in sklepanje o začasni delitvi čistega dohodka za to obdobje. Navadili smo se že, da takšni zbori potekajo v obliki večih delnih zborov po samoupravnih delovnih skupinah, to pa pomeni kar triintrideset manjših skupin. Vendar je bilo tokrat zaradi kratkega roka potrebno da se zberemo vsi skupaj, pa tudi glavni direktor Jože Mirtič je želel delavcem spregovoriti ob koncu prvega četrtletja, to pa bi bilo na drug način nemogoče. Predvsem je želel delavce seznaniti s pogoji gospodarjenja v letošnjem letu in potrebnimi ukrepi v nadaljnjem obdobju za uresničevanje planskih nalog. Prvi del zbora, ki je bil namenjen delavcem dopoldanske in popoldanske izmene, je pričel podpredsednik delavskega sveta Viktor Se-mec. (Drugi del zbora, ob 22. uri je pričel predsednik DS Mirko Lovše.) Po izvolitvi delovnega predsedstva, je direktor kadrovsko —- splošnega sektorja Anton Primožič obrazložil predlog sprememb in dopolnitev Pravilnika o delovnih razmerjih. (O tem smo že razpravljali na sestankih SDS in delegati delavskega sveta so ga določili za sprejem na zborih.) Delavci so ga soglasno sprejeli. Ob drugi točki dnevnega reda je glavni direktor Jože Mirtič poročal o gospodarjenju v prvem trimesečju. Dejal je: Vsem nam je po-, znana težka gospodarska situacija, ki traja; vrednost dinarja se nenehno niža, inflacija se povečuje, povečuje se tudi število tovarn, ki poslujejo z izgubo, še vedno trošimo več kot naredimo. Vse večja je skrb odgovornih, vlade, delegatov, da bi se besede in programi tudi uresničevali. Za to so potrebna dejanja! Vsak od nas naj dojame kritičnost časa in ima tak odnos do dela, da bodo njegovi učinki čimbolj-ši. Tudi iz preteklosti že poznamo sanacijske programe, ki so določali kako delati, da bi bili naši sadovi takšni, da bi zadovoljevali naše potrebe.« Nato se je tov. Mirtič dotaknil konkretnih vprašanj naše tovarne: »Kako priskrbeti dovolj veliko količino surovin? Marsikatera tovarna v Jugoslaviji je bila že prisiljena ustaviti proizvodnjo, pri nas do tega še ni prišlo; to pa zato, ker posvečamo veliko skrb prav temu, da najdemo vse možnosti, da priskrbimo devize za nabavo surovin, da ne bi bilo potrebno reči: 'Delavci, pojdite domov, trenutno ni dela’. Naša skrb in odgovornost je, da to preprečimo. Za zadovoljevanje lastnega izvoza in izvoznih nalog naših kupcev smo v prvem trimesečju delali več — tudi v nadurnem delu. Nekateri, ki so ob tem spraševali ali ima direktor pravico odrejati nadurno delo, se morajo zavedati, da je izkoriščanje vseh možnosti v tem času življenjskega pomena. Aktivno izkoriščamo naše kapacitete, ki smo jih uvajali minula leta. Proizvodnja večine asortimanov je povečana, razen efektnih sukancev. Ta je manjša. Tu nas čaka še trud, da najdemo primeren asortiman, saj moramo tudi ta del strojev bolje izkoristiti. V tem obdobju je proizvodnja povečana, čemur je vzrok večja delovna disciplina, boljše izkoriščanje delovnega časa, manj stoječih vreten,« je nadaljeval glavni direktor Jože Mirtič. Obrazložil je proizvodne dosežke in finančne rezultate ter podal predlog za začasno delitev čistega dohodka. (Več o tem lahko preberete v posebnem prispevku v tej številki Predilca; pred zborom pa je bilo objavljeno tudi v Informacijah.) »Rezultat je zelo dober in daje garancijo za nadaljne delo. Za to pa je potrebno spoznati, da je še vedno veliko skritih rezerv — od lomov, zamujanja, nediscipline posameznikov ... V tem težkem času mora skrb za odpravo teh pomanjkljivosti vsakega angažirati. Pripadnost kolektivu postaja nujnost. Delati moramo tako, da se rešimo velike gospodarske krize, s tem pa rešimo tudi svojo materialno eksistenco. Želim, da na sestankih SDS večkrat razpravljate o svojem delu, kako bi lahko to in ono izboljšali. Gledati moramo na vsak kilogram surovine. Spoznajmo, da nosimo vsi skupaj odgovornost do družbe, ki nam je dala tako velika sredstva za gospodarjenje, s katerimi za sedaj ustvarjamo dobre rezultate.« Glavni direktor Jože Mirtič nas je na zboru delavcev seznanil s poslovnim uspehom v prvih treh mesecih letošnjega leta in s potrebnimi ukrepi v prihodnjem obdobju za uresničevanje planskih nalog. Od vseh treh izmen je zboru prisostvovalo najmanj »dopoldanskih« delavcev, to pa gotovo zato, ker jim je čas zborovanja segal čez redni delovni čas. Po končanem zboru se je znašla pri vratarju le peščica delavcev, manjkala pa je množica, ki jo lahko tam vsak dan vidimo ob 14. uri. Glavni direktor Jože Mirtič je dejal, da je škoda, da tako malo delavcev zanimajo njihovi delovni uspehi. Tudi akcija izvršilnih odborov sindikata ni prepričala delavcev, da je samoupravljanje tudi dolžnost in ne le pravica delavcev, česar se še premalo zavedamo. ^ jyj Poslovanje v prvem trimesečju (Nadaljevanje s 1. stranj/ in sicer 56 % vse proizvedene preje. Na Hrvaško smo prodali 17 %, v BiH 5 %, Vojvodino 3 %, v Makedonijo 6 %, izvozili pa smo 13 % preje. Struktura prodaje po republikah se ni bistveno spremenila. Večji del prodaje je vezan na izrabi blagovnih kreditov in njihovo odplačilo. Tu gre za skupni interes tekstilcev z namenom, da se zagotovi ves izkoristek proizvodnih zmogljivosti in s tem tudi zadovoljiv dohodek. Napredek je dosežen tudi pri kvaliteti preje. Število reklamacij v primerjavi z lanskim letom se je zmanjšalo. Izvoz je za 13 % manjši v primerjavi z lanskim obdobjem, predvsem zaradi tega, ker smo bili vezani prejo prodati domačim kupcem, da so lahko oni izvozili izdelke za pokrivanje blagovnih kreditov. Izvozili smo za 655.000 ameriških dolarjev preje. Celotni prihodek je večji za 80 %, plan celotnega prihodka je realiziran 100 %. Zaostrena disciplina na področju pravočasnega plačevanja je vplivala, da je razkorak med prodajo in plačili majhen. Neplačani prihodki ob koncu trimesečja predstavljajo komaj 2,6 % celotnega prihodka in nimajo bistvenega vpliva na končni finančni rezultat. Porabljena sredstva so naraščala za 4 indeksne točke hitreje kot celotni prihodek. Če izvzamemo iz porabljenih sredstev amortizacijo, ki se je v odnosu na lansko leto povečala za 35 % je rast preostalih porabljenih sredstev v odnosu na celotni prihodek večja celo za 9 indeksnih točk. Na hitro rast porabljenih sredstev je v največji meri vplivala surovina, ki se je izredno hitro dražila. Večina vlakna je iz uvoza, zato ima na surovino izredno velik vpliv devalvacija dinarja v odnosu na konvertibilne valute. Na podražitev surovine vpliva tudi višja nabavna cena, ker se je bombaž na svetovnem trgu podražil, poleg tega pa je tudi uvoz surovin na račun blagovnih kreditov dražji, saj je nakup surovine s pomočjo blagov- (Nadaljevanje na 4. strani) Delavci, ki skrbijo za naše klimatske naprave Za ugodno počutje delavcev na delovnem mestu so pomembni ugodni klimatski pogoji; te pa dosežemo s tehniko ogrevanja in klimatizacijo. V naši tovarni pa posvečamo večjo pozornost odstotku vlage v zraku, kot zahtevajo tehnološke potrebe naše proizvodnje. To nam povzroča večje težave v letnih časih, ko je zunanja vlaga v zraku previsoka. Takrat zrak v oddelku grejemo in s tem odpravljamo vlago. Temperatura pri tem nekontrolirano naraste in povzroča slabo voljo in počutje delavcev. Rešitve iz tega v bližnji prihodnosti ni, ker ni mogoče dobiti ustrezno opremo. Stroji v nekaterih oddelkih so vezani na odsesava-nje klimatskih naprav in ne morejo obratovati brez teh. To nam ne omogoča čiščenje central in preventivno vzdrževanje, ko stroji obratujejo (ta dela odpravimo ob prostih sobotah, nedeljah in praznikih). Če pa pride do okvare med rednim obratovanjem, se trudimo, da okvaro v čim krajšem času odpravimo. V naši tovarni imamo klimatske naprave, ki služijo za prezračevanje in diabat-sko vlaženje, ne pa popolnih klimatov, ki omogočajo tudi hlajenje in vlaženje ne gle-dfe na zunanji vpliv vlage in temperature. Delavci, čistilci in vzdrževalci klimatskih naprav so zadolženi po oddelkih in delajo v treh izmenah. To so trije delavci z rezervo. Poleg njih pa je tudi delavec za razkuževanje in vzdrževanje sanitarnih prostorov in delavec, ključavničar. Pri reorganizaciji vzdrževanja so se k nam, zaradi boljšega sodelovanja pri ogrevanju in pomoči pri večjih vzdrževalnih delih klimatskih naprav, priključili tudi še štirje kurjači. Jani Bric — vodja vzdrževanja klimatskih in ogrevalnih naprav. Delavci, ki skrbijo za klimatske naprave, opravljajo naslednja dela: — čistijo prah na zunanjih in notranih delih kana- lov, cevovodov, električnih instalacijah in drugih instaliranih napravah v proizvodnih oddelkih; — kontrolirajo pravilnost delovanja centralnih klimatskih postaj in uravnavajo regulacijske naprave za pravilno delovanje klimatov; — perejo centrale in čistijo mreže za odvodni zrak; — vodijo evidenco o čiščenju in mazanju kompresorjev, vodnih črpalk, motorjev ter regulacijskih loput. Naši čistilci klimatskih naprav: Ignac Jerant — dela na 1. izmeni. Je zadolžen za pritličje, to je predpredilnica bombaža in sintetike, oddelka s stroji »Hergeth« in če-salnico. Tu sta dve zidani in tri viseče centrale klimatskih naprav. Anton Razoršek — dela na 2. izmeni. Je zadolžen za oddelke v drugem nadstropju, to je PB/2 in P3. Tu sta dve zidani centrali klimatskih naprav. Ivan Žibert — 3. izmena. Je zadolžen za oddelke v prvem nadstropju, to je PB/1; PA/1, P-4 in OE predilnico. Skrbi za tri zidane centrale klimatskih naprav. Dušan Linder je sedaj še v rezervi. Zadolžen bo za oddelek sukalnice in sukalnice ef. sukancev. Imel bo dve zidani centrali klimatskih naprav. S tem delom bo pričel že v tem mesecu. Danijel Bitenc — ključavničar. Opravlja vsa zahtevna preventivna in tekoča vzdr-' ževalna dela pri klimatskih napravah. (Nadaljevanje na 5. strani) Poslovanje ... (Nadaljevanje s 3. strani) nega kredita pogojen z visoko obrestno mero in ostalimi uvoznimi stroški. Povprečna cena npr. ameriškega dolarja je bila v lanskem 1. trimesečju 68,00 din, letos pa se je gibala že med 125,00 in 130,00 din, torej je višja za 84 %. Podražil se je tudi ostali material, vendar nekoliko manj kot surovina. Nekoliko manjšo rast pa smo dosegli pri nematerialnih stroških, ki so se povečali za 57 %. Dohodek je v odnosu na lansko obdobje večji za 69 % in je za 2 % nad zastavljenim ciljem. Dohodek zaostaja za rastjo celotnega prihodka predvsem zaradi hitrega naraščanja stroškov. Tudi 69 % rast dohodka je izredno hitra, predvsem zaradi: porasta produktivnosti dela za 1,4%, spremenjenega asortima-na proizvodov, znižanja odpadkov, upočasnjene rasti amortizacije in zvišanja prodajnih cen izdelkov, pogojeno s podražitvijo surovine. Obveznosti iz dohodka so večje za 60 %. Nad tem odstotkom so se povečali prispevki za samoupravne interesne skupnosti in sicer za znanost, invalidsko pokojninsko zavarovanje, prispevek za ohranitev okolja in republiški davek iz dohodka. V vi- sokem porastu so tudi stroški za bančne usluge, prispevek za pokritje izgub ZTP in prispevek za napredek kmetijstva. Obresti od kreditov smo plačali 10 mio din, kar je za 58 % več v primerjavi z lanskim trimesečjem, vendar je treba pri tem upoštevati, da smo dosegli 7 mio din prihodkov na račun obresti našega kreditiranja kupcev, tako da znaša dejanska obremenitev na račun obresti le za razliko t. j. 3 mio din. Obveznosti iz dohodka so večje za 60 %, medtem ko se je dohodek povečal za 69 %, se je čisti dohodek povečal za 71 %. Čisti dohodek je dosežen v višini 186.108.420 din in smo ga na podlagi sklepov zborov delavcev začasno razporedili za posamezne namene. Iz začasne razporeditve čistega dohodka je razvidno, da smo namenili za osebne dohodke 3 % več sredstev od načrtovanih. Do nadplanske razporeditve je prišlo zato, ker v planu nismo načrtovali toliko nadurnega in podaljšanega dela, v kar smo bili prisiljeni zaradi izpolnjevanja izvoznih obveznosti naših kupcev. Na račun podaljšanega in nadurnega dela je masa sredstev za osebne dohodke večja za 5 %. Drugi moment, ki je vplival na maso bruto osebnih dohodkov je tudi prenos plačevanja nekaterih boleznin v breme de- lovne organizacije. Nadomestila za boleznine so se v primerjavi z lanskim obdobjem povečala za 80 %. Pričakovali bi, da bi se na ta račun znižal prispevek SIS za zdravstvo, vendar do tega ni prišlo. Lansko obdobje smo prispevali za SIS za zdravstvo 6.920.000 din, letos pa že 10.927.000 din, kar je za 58 % več. Intenzivno delo na vseh področjih v delovni organizaciji je vplivalo, da smo obdržali nivo osebnih dohodkov, ki smo ga dosegli v drugi polovici lanskega leta, zato so osebni dohodki v primerjavi z lanskim letnim povprečjem večji za 17 %. Doseženi mesečni neto OD 1983 18.983 din doseženi mesečni neto OD 1-3/1984 22.210 din doseženi mesečni neto OD 1-3/1983 14.625 din. Dosežena rast bruto osebnih dohodkov zaostaja za 25 % za rastjo dohodka, kar je v skladu z resolucijskimi smernicami za leto 1984. Razporeditev čistega dohodka za ostale namene je v okviru planskih predvidevanj, z minimalnimi odstopanji. Poslovanje letošnjega trimesečja je bilo razgibano tudi na finančnem področju. Vsi napori so bili usmerjeni k oskrbi deviz,1 izrabi blagovnih kreditov z namenom, da zagotovimo surovino in s tem nemoteno proizvodnjo v letu 1984. Naslednja aktivnost je potekala na likvidnostnem področju. Nakup deviz in tudi ostale dobave pogojujejo dobavitelji s takojšnjim plačilom in ne da dobave pokrivamo z menicami. Z veliko truda so bili doseženi tudi uspehi, saj je bila oskrba s surovinami v prvem trimesečju dobra, računamo pa tudi, da ne bo motena v drugem trimesečju. Vendar se inflacijska gibanja odražajo na vrednosti zalog in na stroških. V lanskem letu smo imeli vezano v zalogah 327 mio din, letos pa že 720 mio din. Res je, da so količinske zaloge surovin večje za 30 %, vendar vežejo za 120 % več denarnih sredstev, kar v znatni meri vpliva na likvidnost delovne organizacije. Likvidnost zaenkrat še uspešno obvladujemo, saj smo poleg akumulacije, ki smo jo namenili v poslovni sklad, lahko uporabljali za poslovanje tudi prosta sredstva amortizacije, začasno pa tudi sredstva sklada skupne porabe in rezervnega sklada. Zato smo za poslovanje rabili le manjše bančne kredite, ki pa so izredno dragi, saj se obrestna mera giblje od 35 % navzgor. Dolgoročne zadolžitve za obratne namene znašajo 55 mio din, to je kredit Ljubljanske gospodarske banke. A. K. Dane Bitenc in Nace Jerant zamenjujeta iztrošene usmerjevalce zraka v centrali klime za predpredilnico bombaža. Ivan Žibert uravnava avtomatiko za regulacijo temperature in vlage v predilnici bombaža. (Nadaljevanje s 4. strani) Franc Binder opravlja de-'la in naloge razkuževalca in vzdrževalca sanitarnih armatur v naši tovarni. Kontrolira in vodi evidenco o bojlerjih. Poleg naštetih pa spadajo med delavce, ki skrbijo za klimo še kurjači: Anton Jo-zel, Jože Zaiček, Milan Dol-ganoč in Edvard Pintar. Rok za prijavo letovanja je minil, prijavljeni so že razporejeni. Tudi v letošnjem letu ni bilo lahko razporejati, kajti večina nas želi letovati v konici sezone, to je konec julija in v začetku avgusta. Pri razporejanju pa smo upoštevali tudi priporočilo vodstva proizvodnega sektorja in smo vse datume uskladili z vodji oddelkov, ki -so odgovorni za nemoten potek proizvodnje. Vsi skupaj se po svojih močeh trudijo in tega ne smemo pozabiti, kadar s klimo ni vse v najlepšem redu. Še bodo težave, ki jih povzroči slabše vreme, zlasti poleti, ko nastopi visoka temperatura. Tega pa naši »klimarji«, tudi če se raztrgajo, ne bodo mogli preprečiti. Zato bo vsaka jeza na njih povsem odveč. janj Bric Delavci se vedno pogosteje odločajo za letovanje v prikolicah, ki je cenejše in brez strogega urnika. Zato bomo v letošnjem letu tudi nabavili dva »kontejnerja«. Pravijo, da je kontejner udobnejši od prikolic, v njem je voda, elektrika in tudi WC. Na podlagi ankete, ki je bila opravljena pred dvema letoma, bomo postavili kontejner na otok Krk — Punat. Upamo, da bodo delavci s to pridobitvijo in razširitvijo počitniških kapacitet zadovoljni, več o tem pa nam bodo povedali delavci, ki bodo kontejnerje preizkusili. Tudi letos ni bilo večjega zanimanja za letovanje v Gozd Martuljku. Tu bo letovalo 10 družin ali 19 oseb in smo vse razporedili kot so želeli. Še vedno se več delavcev odloča za 10-dnevno letovanje. V razpisnem roku smo prejeli za 10-dnevno letovanje v Novigradu 106 prijav, lani 79; za 7-dnevno letovanje pa 75 prijav, lani 64. Za letovanje v Fažani pa se je odločilo 37 družin, lani 25; v Runkah pa 21 družin, tako kot lani. Ker pa nam te številke ne povedo ničesar, naj omenim še kapacitete naših domov. V Novigradu je 34 hišic s 132 ležišči, torej lahko dnevno letuje tu maksimalno 132 oseb pod pogojem, da so vse hišice polne. Od tega smo namenili 16 hišic s 60 ležišči za tedenski dopust, ostale hišice pa smo namenili za 10-dnevno izmeno. V Fažani in Runkah pa lahko letuje v izmeni le 6 družin (3 v Fažani in 3 v Runkah). Da pa bo slika še preglednejša, objavljamo tabele, iz katerih je razvidno, kako smo se za letovanje prijavljali v lanskem in v letošnjem letu. 7-dnevna izmena ČAS LETOVANJA E Q. V..-I G R A I . ! 1983 1984 Št*b št. prijav št »b št. : prijav. 16.6. - 23.6. / / 2 1 23.6. - 30.6. 11 3 / / 30.6. - 7.7. 15 4 13 5 j 7.7. - 14.7. 4 22 6 I 14.7. - 21.7. 79 20 45 io : 21.7. - 28.7. 27 7 61 19 ! 28.7. - 4.8. 51 9 42 12 4.8. - 11.8. 24 7 26 7 11.8. - 18.8. 8 2 22 7 18.8. - 25.8. 19 5 12 4 , . 25.8. - 1.9. 5 7 3 72 | S K U P A J 302 6« 314 75 10-dnevna izmena ČAS LETOVANJA N O V T r. r a r 1983 1934 št. prijav št. oseb št. prijav 20.6. - 30.6. 20 6 18 6 30.6. - 10.7. 22 8 22 9 10.7. - 20.7. 50 15 51 14 20.7. - 30.7. 84 23 131 42 30.7. - 9.8. 51 14 89 23 9.8. - 19.8. 34 9 27 8 19.8. - 29.8. 13 3 13- 4 29.8. - 8.9. 4 1 / / SKUPAJ 278 79 351 106 Kljub temu, da je bilo veliko prijav za letovanje v Fažani in v Novigradu v konici sezone, kar je razvidno tudi iz tabel, smo vse prijavljence razporedili, seveda v začetku sezone ali pa v avgustu. Nekaj delavcev, ki so se prijavili za letovanje v prikolicah, so se letovanju odpovedali. Letovanja v naših počitniških domovih smo že razporedili tabela 3 ČAS LETOVANJA 1983 1984 št. št. prijav št. prijav 36.6. - 23.6. / / / / 23.6. - 30.6. / / 5 30.6. - 7.7. / / / / 7.7. - 14.7- / / 1 1 14.7. - 21.7. 4 1 4 2 21.7. - 28.7. 6 2 3 2 28.7- - 4.8. / / 3 2 4.8. - 11.8. 1 / / 11.8. - 18.8. 2 3 18.8. - 25.8. / / / / 25.8. - 1.9. 2 1 / / SKUPAJ 15 6 19 10 tabela 4 ČAS LETOVANJA št. prijav št. prijav 1983 1984 1983 1984 20.6. - 30.6. 1 / / / 30.6. - 10.7. 4 4 6 3 10.7. - 20.7. 6 6 5 4 20.7. - 30.7. 5 13 7 4 30.7. - 9.8. 5 8 1 4 9.8. - 19.8. 4 5 1 4 19.8. - 29.8. / 1 1 2 29.3. - 8.9. / / / / SKUPAJ 25 37 21 21 Od vseh prijavljenih za letovanje v naših počitniških domovih je 256 aktivnih delavcev, kar je 25 % vseh zaposlenih. Ta .procent je kar zadovoljiv, kajti nekaj naših delavcev letuje tudi na Veliki planini in v Čateških Toplicah in s tem je ta procent še višji. Seveda bo slika ob koncu sezone nekoliko drugačna. Nekaj bo novih prijav, nekateri od prijavljenih pa bodo letovanje zaradi različnih vzrokov tudi odpovedali. Naj pripomnim, da je v začetku julija in v drugi polovici avgusta v počitniškem domu Novigrad še dovolj prostora, tako, da že sprejemamo prijave nečlanov. Vlasta Grom Čestitka TABORNIKOV Murenčki, Veverice, Papige, Tigri in Pikapolonice iz taborniškega odreda Srebrnih pajkov so bili ob dnevu OF na tridnevnem, taborjenju na Javorju nad Litijo. Od tam so nam poslali iskrene čestitke k dnevu OF in prazniku de- Humor ni Član — Zakaj ste ubili zajca, čeprav niste član lovskega društva, vpraša sodnik kmeta. — Zato, ker je zajec jedel moje zelje, čeprav ni član moje družine. Metoda Baus, Janez Kralj in Marija Žust Upokojili so se Že v rubriki »Prišli-odšli« smo lahko prebrali, da so se v mesecu marcu upokojili trije naši delavci, tudi tokrat dva predčasno. Ivana Kralja še posebno dobro poznajo delavke v oddelku sukalnice, saj je zadnja leta pred upokojitvijo skrbel za uravnavanje klime v tem oddelku. Kljub težkim klimatskim razmeram je bil vešč svojega dela. Marsikatera delavka v sukalni-ci pravi, da se je že na »zraku« poznalo, kadar je imel tov. Kralj dopust in ga ni bilo na delo. Tov. Ivan je prvič prestopil prag naše delovne organizacije takoj po osvoboditvi. Tri leta je vozil predprejo, nakar je odšel v JLA. V letu 1950 je ponovno pričel z delom v oddelku čistilnice, po letu 1973 pa je bil čistilec klimatskih naprav. Za predčasno upokojitev se je odločil predvsem zato, ker ima tudi doma dela čez glavo. Marija Žust se je leta 1964, po 13 letih trdega dela v rudniku svinca v Sitarjevcu odločila, da se bo zaposlila v Predilnici. Pričela je z delom v oddelku sukalnice, kot su-kalka. Ta dela in naloge je opravljala vse do upokojitve. Z delom je bila zelo zadovoljna, saj so bili pogoji dela v tovarni neprimerno boljši, kot jih je bila vajena v rudniku. Za predčasno upokojitev se je odločila zaradi varstva vnukov, ki jih ima neizmerno rada. Metoda Baus pa je dvakrat pričela z delom v Predilnici. Prvič leta 1948, vendar je bila kmalu z dekretom razporejena na Okraj v Ljubljano. Drugič pa leta 1951 kot snemalka kopsov v oddelku predilnice. Že kmalu je dobila svoje stroje in tako opravljala tudi dela predice. Leta 1954 pa je bila razporejena v obratovno knjigovodstvo, kjer je dejala do upokojitve, polnih 35 let. Zadnja leta pred upokojitvijo je prevzela naloge vodje tega oddelka. Vedno se bo s spoštovanjem v srcu spominjala na našo delovno organizacijo, ki ji je vsa ta dolga leta rezala kruh. Vsem trem želim čim-lepša pokojninska leta. V. B. Varstvo pred požarom v počitniških domovih Na zahtevo Oddelka za notranje zadeve Sob Umag smo morali v dodatku pravilnika o varstvu pred požarom podrobneje obdelati tudi požarno varstvo v počitniškem domu. V tem aktu je opredeljeno: — požarna obremenitev; — vzgoja in izobraževanje iz varstva pred požarom; — obveznosti gostov in osebja do požarnega varstva; — postopek ob zanetku požara. Omenil bom le določila, ki so pomembna za goste počitniškega doma in jih morajo upoštevati: — gostje se morajo seznaniti s pismenimi navodili iz varstva pred požarom, ki so nameščena v hišicah; — v hišicah se ne sme shranjevati lahkovnetljivih tekočin. Prepovedano je zastiranje luči tako, da se blago ali kaj podobnega položi direktno na svetilo; — če se v hišicah uporabljajo kuhalniki, morajo biti na negorljivi podlagi, z brezhibnim kablom in vtičnico; — prepovedano je kurjenje ognjev na območju počitniškega doma; — vsak zanetek požara ali situacijo, ki bi lahko povzročila požar, je treba javiti čuvaju ali upravniku; — vsi gostje so ob zanetku požara dolžni, da aktivno sodelujejo pri gašenju in se ravnajo po navodilih vodje gašenja (upravnik, čuvaj, delavec UJV itd.); — gosti so dolžni, da sodelujejo tudi pri odstranjevanju posledic drugih elemen-' tarnih nesreč in da pomagajo pri gašenju tudi, če je požar nastal v počitniških domovih drugih DO v Pineti. Zavedati se je treba, da je zaradi vročega podnebja in večinoma vetrovnega vremena velika možnost za nastanek in širjenje požara, zato je treba dosledno upoštevati vse določbe in ukrepe o varstvu pred požarom. Posamezne kršitve se obravnavajo po določilih pravilnika o delovnih razmerjih Predilnice Litija, hujše primere pa obravnava pristojni organ po Kazenskem zakonu in Zakonih o varstvu pred požarom. Prav je, da omenim tudi, kaj morajo gosti storiti ob odhodu iz koče na Veliki Planini: — izklopiti električno energijo na glavni varovalki; — pogasiti ogenj na obeh kuriščih (kamin, štedilnik); — odnesti pepel na odlagališče; — zapreti okna in polkna ter zakleniti kočo. Dodatek o požarnem varstvu v počitniških domovih DO velja že v tej sezoni. Andrej Krhlikar Prišli-odšli V APRILU Prišli: 1. 4. 1984 Majda KUHELJ, Ješče 4, Šmartno, Č. K./PB; 1. 4. 1984 Julija ZIDAR, Zagorce, C. 9. avg. 8 d, PP/2; 2. 4. 1984 Magdalena MLINARIČ, Litija, C. kom. Staneta 5, PP/2; 16. 4. 1984 Marjana BUZI- NA, Zagorje, C. zmage 45, PA/3; 16. 4. 1984 Terezija ZUPANČIČ, Mišji dol 5, S/2, 16. 4. 1984 Sanda BUZINA, Zagorje, Grajska 1, PP/3; 16. 4. 1984 Ladislava PERC, Litija, Trg na Stavbah 10, Č. K./PB; 16. 4. 1984 Majda KOTAR, Litija, Prtiča 11, P/rez.; 16. 4. 1984 Nada KRAŠEVEC, Litija, Badjurova 2, P/ rez.; 23. 4. 1984 Marija ŠIRCELJ, Kresniški vrh 26, PA/ 1. Odšli: Upokojitev: 30. 4. 1984 Štefanija KRHLIKAR, Litija, Prvomajska 3, S/2. Invalidska upokojitev: 20. 4. 1984 Olga RANČI-GAJ, Litija, Prvomajska 2, 26. 4. 1984 Zora DAMJANOVIČ, Litija, Gubčeva 16, P/rez. Izključitev: 2. 4. 1984 Ljiljana VIDOVIČ, Zagorje, Kidričeva 31, PII/3; 27. 3. 1984 Miloš ANTONIČ, Litija, Ces. zas. bat. 50, PP/3. V naši delovni organizaciji je bilo na dan 30. 4. 1984 zaposlenih 1011 delavcev, od tega 676 žensk in 335 moških. Od skupnega števila zaposlenih je 26 mladoletnih oseb. J. Zupančič Tudi pri inventivni dejavnosti so rešitve problemov včasih preproste, a zelo učinkovite Koristni predlogi in tehnične izboljšave V mesecu maju je komisija za inovacije obravnavala sedem predlogov. Vsi so bili predlagani za nagrade in sicer od 200 do 10.000 din. Prvi predlog prihaja iz predpredilnice, posredovala pa nam ga je posluževalka flyerjev, Berta Benegalija. Takole pravi: »Pri nas je v predelavi več vrst sintetike in velikokrat se dogaja, da prameni padajo z loncev na tla. Mogoče so temu krive trde vzmeti, toda ne zmeraj. Pri tem si delavci pomagamo tako, da uporabljamo cevke za prstančne stroje iz predilnice. Tako je na Hergeth, raztezalkah in flyerjih. Cevke se sčasoma obrabijo in lomijo, zato jih odvržemo. S tem se dela škoda, kar pomislimo koliko let tako delamo in koliko let bo še treba. Zato predlagam, da bi izdelali lesene »kline«, ki bi nadomestili cevke. Menim, da bi bilo to veliko ceneje«, končuje tov. Benegalija. Dodajmo le to, da so leseni klini v izdelavi in tudi prostor za hranjenje le-teh je že določen. Janez Skubic, mojster v predilnici, je predlagal spremembo pri kontejnerjih. V kot kontejnerja naj bi namestili dve ali tri pločevine, kar bi pomagalo, da opozorilni listki, ki so na cevkah, ne bi padali sem ter tja, saj bi bili nameščeni v kotu. Pri tem predlogu se nismo odločili za realizacijo, saj tudi sedanji način označevanja služi svojemu namenu, medtem ko bi predlagani povzročal nekaj težav. Janez Remec, mojster v predilnici je predlagal preureditev vozička za kovinske zaboje na prstančnih strojih za sintetiko. Zaradi dotrajanosti vozičkov se često dogaja, da padajo s tirov na tla, lahko tudi na noge snemalk. Da do tega ne bi več prihajalo, tov. Remec predlaga preureditev vozičkov tako, da bi prevrtali oba nosilca in dali vijaka skozi nosilce, s čimer bi fiksirali ročice vozičku. En tak voziček sta z vzdrževalcem že preuredila. Predlog je dober in primeren za realizacijo, saj bomo s tem preprečili poškodbe snemalk, pa tudi manj vozičkov bo v popravilu. Janko Kos, Ciril Hauptman in Marjan Juvan so avtorji predloga, da bi skrajšali dovajalne mize pri raztezalkah. S tem smo na raztezalkah 8P in 3P dosegli, da groba raztezalka 3P zopet nadomešča izpade proizvodnje ob eventuelnih okvarah. Sicer pa je raztezalka 3P sedaj stalno vključena v predelavo, mešanice MR, pri kateri se je številčenje zelo popravilo, saj ima raztezalka avtomatsko regulacijo. Preprosta, a zelo koristna rešitev problema v proizvodnem procesu! Na predlog Milana Ško-berneta, vodje remonta v predpredilnici, so predelali pogon na grobih raztezalkah PLATTS. Vzrok je bil pomanjkanje jermenov določene vrste, ki so iz uvoza. Predelava je izvedena tako, da je možno uporabiti jermene raznih tipov oz. različnih dolžin. Velja pa tudi omeniti, da ne prihaja do izrabljanja osi in lomljenja zobnikov, ki so v neposredni povezavi s tem jermenom. Cveto Kos, elektromonter in Milan Škoberne sta se odločila za predelavo reduktorja z motorjem na VRE Krušik in sicer zaradi pogostih okvar, ki jih je povzročalo olje prehajajoče iz reduktorja v motor. V aprilu smo pričeli v naši delovni organizaciji v sodelovs nju z Delavsko univerzo s tečajem za voznike viličarje Obiskuje ga devet naših delavcev iz notranjega in zunanjeg transporta. Na posnetku so udeleženci tečaja s predavatt Ijem Sadikom Gerzičem. (Foto: B. B.) Izobraževalni seminar za arhivske delavce Organizacijski odbor si že leta prizadeva, da na svojih dopolnilno izobraževalnih seminarjih predlaga izboljšave za strokovno delo. Na posvetovanjih izmenjujejo strokovne izkušnje delavci, ki delajo v arhivskih strokovnih organizacijah in delavci v arhivskih službah organizacij združenega dela. Na VI. posvetovanju o strokovnih in tehničnih vprašanjih smo bili udeleženci na osnovi pozitivne arhivske zakonodaje ter znanstveno raziskovalnega dela na področju arhivske teorije in prakse seznanjeni z aktualnimi problemi arhivskega strokovnega dela. VI. posvetovanje je bilo v Radencih od 11. do 13. aprila. Predavalo je 21 predavateljev. Seminar je obsegal 14 predavateljskih ur in pet ur dela v sekcijah. Lado Zevnik Pri vsaki takšni okvari je bilo treba motor previti, pa tudi zastoji so bili veliki. Predelava je izvedena tako, da je motor ločen od reduktorja. Oba avtorja predloga sta sodelovala pri celotni izvedbi. O predlogu Jožeta Vizlarja smo v našem glasilu že pisali. Svoje mnenje je posredovala tudi služba za varstvo pri delu. Omenjeni predlog, namestitev utripajočih luči, kadar vozijo viličarji bale pri zadnjem vhodu, bo v čim krajšem času realiziran. Komisija za inovacije je skrbno pregledala prav vsak predlog in predlagala denarne odškodnine, katere bo obravnaval delavski svet konec maja. Predlagane odškodnine so od predloga do predloga različne, pač od »teže«. Ivan Markeljc Poškodbe POŠKODBA V APRILU Brusač Franc Izlakar je med mirovanjem s sodelavcem menjaval zobnik na mi-kalniku Platt v mikalnici bombaža. Pri snemanju ohišja oz. zobnika si je poškodoval kazalec leve roke. ŠE POŠKODBE IZ MARCA Snemalka Džidža Bošnja-kovič je snemala kopse s pr-stančnega predilnega stroja. Ko je potisnila voziček z zabojčkom, v katerem so bile cevke, po vodilu naprej, se ji je zabojček snel in ji padel na prst desne noge in ji ga poškodoval. Dežurni gasilec Rudi Zupan je pomagal sodelavcu izstopiti iz odprtine otepalne-ga stroja, kjer je iz stroja odstranjeval tleča bombažna vlakna. Takoj po izstopu sodelavca je začutil močne bolečine v kolku desne noge. Pri dvigovanju železne osovine je Peter Majcen, ključavničar v mehanični delavnici, začutil močne bolečine v hrbtenici. Andrej Krhlikar (( " Dopisujte v glasilo ^ -l Bili smo na obisku v Pazinki Na obisk v Pazin smo odšli v sestavi SDS komerciala in zunanji transport. Ni bilo naključje, da smo se odločili prav za Pazinko, saj smo se odzvali povabilu naših poslovnih partnerjev, zavedajoč se, da se tako pletejo najbolj trdne vezi in zagotavljajo dobri poslovni odnosi. Naš obisk je bil v naprej dobro pripravljen in organiziran, ker je bila naša predstavnica konference sindikata, tov. Eli Škoberne v stalnih stikih z vodstvom sindikata naših gostiteljev. Prisrčni dobrodošlici in sprejemu je sledila uradna predstavitev obeh delovnih organizacij, na kar sta si predstavnika sindikatov izmenjala še priložnostna darila. Potekalo je vse po protokolu. Naši gostitelji so nas nato popeljali skozi proizvodne obrate njihove delovne organizacije, zato je prav, da tudi ostale seznanimo s samo tovarno. Pazinka Pazin je sestavljena delovna organizacija iz 5 tozdov, in sicer: Tekstil, Efektna predja, Sintetika, Pazinka Storeys in Uslužne djelatnosti. Zaposlenih je 1681 delavcev, ki so v letu 1983 ustvarili okrog 4 milijarde in 228 milijonov din prihodka, od tega 940 milij. dohodka, čistega dohodka pa 632 milij. din. Povprečni OD v letu 1983 je bil 14.934,- din. V letu 1983 so praznovali 25-letnico ustanovitve Pazin-ke. 27. julija 1958. leta so se tam oglasili prvi tkalski stroji. Naj vam na kratko predstavim vsak TOZD posebej: — V tozdu »Tekstil« proizvajajo tkanine bombažnega tipa in česano prejo volnenega tipa. Tkanine se uporabljajo predvsem za rjuhe in pa za delovne obleke, medtem ko se česana preja uporablja za ročno in strojno pletenje. — V tozdu »Efektna predja« proizvajajo volneno, moher in bombažno efektno prejo, ki je namenjena modni konfekciji, kakor tudi za tkanje zaves in ročno pletenje. Ta TOZD je obenem tudi največji izvoznik »Pazin- Udeleženci ekskurzije z nekaterimi predstavniki Pazinke. Od leve proti desni, stojijo: Jože Merčon, Anton Kokovica, Anton Krivec, Mato Savšek, Marija Pečur, Meta Mlakar, Mirko Zohil (gl. direktor Pazinke), Marta Jelnikar, Nadja Krizmanovič (Pazinka) in Mirko Dolinšek. Čepijo: Marija Tomažič, Cirila Lesjak, Stanko Mališ (Pazinka), Barbara Flisek, Milovoje Dobrilovič (Pazinka), Elica Škoberne, Viktor Semec in Milan Družetič (Pazinka). Spredaj Marjan Šušteršič. (Foto: M. Š.) Ogled proizvodnje tapet v tovarni Pazinka. (Foto: M. Šušteršič) ke«. Izvaža v Irak, Iran, Al-žir, Veliko Britanijo in drugam. - TOZD »Sintetika« je bil ustanovljen koncem leta 1971, ko so pričeli obratovati stroji za teksturiranje in barvanje PES in PA preje. Sodeluje s firmo Du-Pont in osvaja postopek TASLAN teksturiranja, kakor tudi ovijanje elastomernih niti LYCRA. Preja se predeluje naprej v trikotažnih in svi-larskih tkalnicah za spodnje perilo, športno konfekcijo in razne trakove za steznike in čevlje. — V tozdu »Pazinka Sto-reys« proizvajajo zidne tapete od leta 1968 dalje. Sprva so bile tapete na platneni podlagi, medtem ko so od 1971. leta naprej že na papirni podlagi. Tovarniška hala je bila zgrajena leta 1974, dve leti kasneje pa je ta TOZD pričela sodelovati z angleško firmo Storeys. 30 % svoje proizvodnje nameni TOZD Stoyers v izvoz, in to: Avstrijo, Avstralijo, Belgijo, Bolgarijo, Egipt, Francijo, Holandijo, Irsko, Italijo, Iran, Kanado, Kuvvait, Nigerijo, Norveško, Saud. Arabijo, ZDA, SSSR, Švedsko in Poljsko. — TOZD »Uslužne djelatnosti« vzdržuje strojni park vseh ostalih TOZD-ov, električne naprave in distribucijo toplotne energije. Sledilo je še kosilo v tovarniški menzi in kratko družabno srečanje. V zdravici je glavni direktor tov. Mirko Zohil poudaril velik pomen našega obiska, ker predstavlja naša tovarna prvega dobavitelja preje za njihovo TOZD efektna preja, zato si tudi v bodoče želi dobrega sodelovanja, za kar se bomo oboji prizadevali. Med njimi smo se zares dobro počutili, saj so se izkazali tudi kot zelo dobri gostitelji. Po kosilu so nam razkazali še mesto Pazin, ki je lansko leto praznovalo 1000-letnico obstoja. To je staro istrsko mesto v središču Istre, po velikosti podobno naši Litiji. Obiskali smo mestni grad z obnovljenim etnografskim muzejem in se seznanili z zgodovino istrskih noš in običajev. Sledil je še ogled »Spomen doma«, kjer se odvija njihovo kulturno in družbenopolitično življenje. To je zares lep objekt, kakršnega v našem mestu pogrešamo. Po ogledu zanimivih fresk v stari kapeli smo se že pozno popoldne poslovili od naših gostiteljev. Ob slovesu pa smo si obljubili, da tudi v bodoče organiziramo podobna srečanja. Na poti proti domu smo se še večkrat ustavili, si ogledali posamezne krajevne zanimivosti in poskusili še to in ono. Naš izlet pa smo sklenili v zelo dobri gostilni, kjer smo imeli pravo pojedino. Večina od nas je prvič poskusila zelo okusno pripravljene ribje specialitete in vsi smo si bili edini v tem, da bomo po njih še posegli. Z našega izleta smo se vrnili polni prijetnih vtisov in doživetij. Špoznali smo nove kraje, ljudi pa tudi dobre jedi. Pozabili smo na vsakdanje skrbi in gospodarske težave, ki nas spremljajo na vsakem koraku. Zato so to redke priložnosti, kjer v sproščenem razgovoru s sodelavci navežeš prave tovariške odnose. Takih priložnosti je resnično škoda zamuditi. E. Š. in M. P. LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: 1600 izvodov.