Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 1 * JANUAR 1939 * LETO XIII Preproge, najlepši okras stanovanja! ■ wi v/y v/ na|iepsi oktos eč sto strani in tisoče različnih predmetov obsega naš katalog, i ga dobite brezplačno, da se prepričate naših nizkih cenah! ——■ spalnico. be%e\ikost> prepio^cm in dveh 2°°lotSikovvve- p;ci' x « cu'’ , likosto ^ ro0tvoza. troezneifn „kusne na metre. » moder- v**£r^5.'£sft S"'’> " “'‘D'. «•' Din W~~' C^\ 6ie“e»« 0 ffi° oin V,o?duto - ■MTl tUlu i ----- spalnico- Se%eUkosti ptePjo^cm in dveh 200?nostel^ovVTr :;SSsrS la. * Ta/ ner/ii*u"' iialiiinn P am- Cen« vzorci, z 1 nituro za R^n 1.580- sssSaj«*--*^ 2,>0r„;\c\niVovvvc- predposteu ^ CTp, « likosti '2, Aminsler*; težkeP.a moder' jnatena^ * (kakor nun. ?zi bil količkaj izpremenil svoj okameneli obraz in pokazal na stol. Nato se je odmerjeno hladno priklonil in izginil za težkimi hrastovimi vrati. Konzul Lazaire je sedel nekoliko slabe volje v naslanjač. Imel je imenovanje za francoskega konzula v Atenah v žepu, tako da je bil obisk pri ministru samo službena vljudnost, ki jo morajo diplomati večkrat javnosti zaigrati. Kdo bi ne bil nejevoljen, da mora zaradi tuke malenkosti čakati? Tu je tratil čas, doma pa je imel še toliko dela, ker se bo pojutrišnjem že odpeljal. Vstal je ter stopil k oknu. Tramvaju, avtomobilom in pešcem se je mudilo; postal je še bolj nejevoljen. Čemerno se je obrnil, šel nekajkrat po debeli preprogi sem in tja ter se ustavil pred knjižnico. Vzel je knjigo, ki ga je z rdečim hrbtom zbodla v oči. Odprl jo je. V tistem hipu se mu je čelo nagrbančilo in oko je naglo prebralo nekaj posvetilnih besed. Bila je ležeča, nekoliko površna pisava njegove žene. In čital je besede La Rochefoucauldove: »Zakaj zahtevamo, da bi nekdo drug varoval naše tajnosti, če jih ne znamo varovati sami?» — In pod tem z manjšimi, tudi znanimi črkami: »Tvoja M.* Lazaire je stal nekaj minut ves zmeden, dokler ni začul korakov sluge. Hitro je porinil knjigo v knjižnico ter se dal peljati v sobo svojega visokega protektorja, ki je prav zdaj postal njegov sovražnik. * Po prvih vljudnostnih frazah sta sedla. Lazaire ni sedel v ponujeni naslanjač, temveč v drug, da bi imel ministra bolje na očeh. Ekscelenca Arinand de Brulot je bil petdesetletnik, torej za dobrih deset let starejši od njega. In prav s tem možem me mora varati, je pomislil Lazaire. Moje staranje bi jo bržčas odbijalo, medtem ko ji to pri temle možu ugaja. Nagibi ženske so vedno neizsledljivi. »Dragi Lazuire, kdaj odpotujete?* To vprašanje je vrnilo konzula nazaj v resničnost in takoj je zasnoval načrt. »Ekscelenca, pojutrišnjem: vse je pripravljeno, moja soproga se je odpeljala že davi.» »Ali se je odpeljala naprej? Pa zakaj?* je vprašal Brulot in ostro opazoval konzula. »Tako sem se prav za prav tudi sum vprašal...* Lazaire se je smehljal kakor nekdo, ki zakriva vzrok molka s prijaznostjo, »ampak ženske delajo zmerom po svoji volji.* Minister je nadaljeval, ne da bi bil z glasom izdal svoje zanimanje: »Kako morete sploh svojo ženo vleči v nezdravo atensko podnebje? Če smo mi, možje, prisiljeni že po svojem poklicu k raznim neprijetnostim, bi morali vsaj dame varovati pred njimi.* «Ekscelenca, to sem ji ja/, tudi rekel: Kaj boš počela pozimi brez Pariza? Če bo v Atenah lepo, se lahko še zmeraj pripelješ za menoj. Toda ni soglašala in slednjič sem izvedel tako imenovani vzrok.* »Upa, da bo videla tam doli eksotičen svet, kaj ne?* Konzul Lazaire se je luhko škodoželjno nasmehnil, ker se je Brulot ravno obrnil. «Ne,» je odgovoril brez poudarka; »nadleguje jo neki častilec, ki ga ne mara in bi se ga rada otresla. Seveda je to samo hlinjen vzrok.* Minister se je na pol obrnil in nehote za hrbtom stisnil roko v pest. Toda obvladal je svoj glas, ki ga je dolgo let šolala diplomatska kariera: «Ženske najdejo za vsako reč vzroke. Boste videli, da bo vaša gospa čez pol leta spet tukaj — sicer bi ne bila Parižanka.* Podal je konzulu desnico ter sedel spet k pisalni mizi v ^^■^nak, da je avdienca končana. Toda komaj so se za kon-zaprla vrata, je zopet naglo vstal. Pri tem je vrgel lep*'hepelnik iz finega porcelana na tla. Ves besen, da je g ^®0/<*jpj|;5jJproti njegovi volji cel, ga je razteptal v črepine. ■ f/omladile kozo! Privoščite ji tudi po* noči pravilno nego. Elido Citron Cold Creom čisti in hrani kožo ter jo^ohrani/ svežo in čisto Uu se uidi če se puder dobro drži! Če se pri pudranju napravijo okrog oči, nosa in ust majhne kepice, potem je to jasen dokaz, da manjka Vaši koži prava podlaga za puder. Ce pa namažete obraz s tanko, nevidno plastjo Elida kreme Ideal, tedaj se bo puder prav gotovo pravilno oprijel Vašega lica. Elida krema Ideal je idealna podlaga za puder. Vsebuje hamamelis, ki varuje in polepša kožo, zato je postala Elida krema Ideal pravo sredstvo za polepšanie, ki ga ne bi smela pogrešati nobena žena. LI DA IDEAL 01oolS6z^ »Torej mi je samo hlinila ljubezen,* je zasikal, »da bi svojemu možu pomagala k napredovanju ...» Od revmatične bolečine v kolenu se je slednjič zavedel. Vzdihnil je. sedel in pozvonil slugi. * Lazaire je odšel z mirnimi in nalašč prožnimi koraki v predsobo, kjer je prej čakal. Tam se je ozrl naokrog, vzel hitro knjigo z rdečim hrbtom ter jo spravil pod suknjič. Stisnil je vratarju lepo napitnino v roko in odšel na ulico. Bil je razburjen, toda na obrazu se mu to ni videlo. Tramvaji, avtomobili, vozovi in ljudje ga niso več vznemirjali, ker se je bavil s svojo notranjostjo. Stopil je v papirno trgovino, kupil nekaj nepotrebnega ter si dal pri tem knjigo dobro zaviti in prevezati s svilenim trakom. Ko je v neki kavarni uzrl znanca, je prisedel k njemu. Potem se je vrnil domov, kjer ga je soproga nekoliko nemirno čakala. »No? Kakšen je bil minister? Ali vztraja na tem. da odpotujeva pojutrišnjem ?* »Seveda — čeprav gu ne razu memu »Zakaj?* »Tako čuden je, misli, da je dolžnost žene, da spremlja svojega moža.* »Ali moram s teboj v Atene?* I.azaire se je nasmehnil skoraj prestrašenemu vprašanju. »Od kdaj se ravnamo po ministru? Tukaj ostaneš, kakor je bilo dogovorjeno.* Ko je slačil plašč, je Madeleina opazila v žepu zavito knjigo. »To je za tebe,* je dejal Lazaire, »ministrovo darilo zn slovo.* Prižigal si je cigareto, medtem ko je ona odvijala knjigo. ERIKA v novi obleki Tehnično dovršene pisalne stroje «Erika» in «ldeal» ima tvrdka 7MeJU»ta. ftodište U. 10 Telefon H. ZZ-6S nmmm Vesedje ceio žtvžjenjef Vam dela nova »Mala Bessa« s svetovnoznano Volfltlanderjevo optiko 1 :3,6. Kamera je majhna in lična, ter z njo lahko delate lepe, velike posnetke. Izdelana je z avtomatičnim Jtevcem in znanim »brzoproŽilcem« na dnu kamere. Vse finese te elegantne, pokromane kamere Vam pokažejo v vsaki boljli fototrgovini. Mala BESSA Format slike: Model 66 = 6x6 cm, Model 46=4,5x6 cm Nalašč je ni gledal, da bi mu ne bilo treba vprašati, zakaj se je prestrašila ali ogorčila. Potem je šel proti svoji delovni sobi. Tam ga je dohitela Madeleina in ga objela. »Minister ima prav, odpeljem se s teboj!* je rekla. »To je lepo*, je odgovoril Lazaire in jo poljubljal. * In drugi dan sta odplula iz Marseilla ob zvenenju šampanjskih čaš in veselega smeha. * Poslednje izhodišče. Pri premieri .»Kavalirja z rožo« v berlinski operi je dirigiral dr. Karel Muck. Pri nekaterih prejšnjih skušnjah ga je zastopal Rihard Strauss; pri tej priložnosti so bili nekateri člani orkestra nekoliko nepazljivi. , Rihard Strauss: »Če jo boste še enkrat polomili, bom poklical dr. Mucka ne vas!» * Dr. Karla Mucka so se člani zelo bali zaradi njegovega izrednega posluha. Pri neki skušnji tretjega dejanja »Somraka bogov* se je obrnil na hornista: »Zakaj tega mesta ne trobite?*. Hornist: «Jaz tega mesta nikoli ne trobim.« Muck: «Pri meni ga boste!« Pozneje so našli v notah omenjenega hornista to mesto podčrtano z rdečim svinčnikom in pripis: «Pri Mucku trobiti!* Nič ne de. V družbi, kjer je bil tudi Bernard Shavv, je sedla h klavirju mlada dama in začela igrati. Po prvem komadu je pristopila k Shavvu in ga vprašala: »Rekli so mi, Mr. Shavv, da ljubite glasbo?* «Da,» je odgovoril pisatelj, «ampak to nič ne de, gospodična!* Kalodont-ova ustna voda čudovito osvežuje ... in zdravnik zabeleži: paradentoza. Kaj jo je povzročilo? Zelo pogosto zobni kamen! Njene posledice? Omajani zobje 1 Zato se pravočasno borimo zoper zobni kamen -- s Sargovim Kalodontom. To je edina zobna krema v Jugoslaviji, ki vsebuje učinkoviti sulforicinoleat dra. Braunlicha. Sargov Kalodont odstrani in prepreči nevarni zobni kamen, ohrani Vaše zobe trdne in zdrave. SARGDV KALODONT DRŽAVA POSLEDNJIH AMAZONK Ko je bila nedavno slikarska razstava v Parizu, je zbujala splošno zanimanje slika »Amazonke*, delo znane umetnice Marcele Lafevrove. Marcela je zanimiv pojav v umetniških krogih na Mont Parnassu. Cela leta je ni videti; «potepa se* čisto sama po neznanih krajih oddaljenih svetovnih delov, po Afriki in južni Ameriki, potem pa se kar naglo spet pojavi v Parizu, razstavi svoja najnovejša dela, in ko dobi nekaj denarja zanje, se zopet odpelje lovit nove motive... »Zakaj to delam?* se nasmehne velika, vitka, črnolasa umetnica nekoliko ironično. »Pariz je lepo mesto in včasih se mi stoži po njegovih ulicah, toda brž ko pridem v svoj atelje — me spet vleče z nepremagljivo silo k novim neznanim ciljem, kjer najdem motive za svoja dela ...» Skrivnost pragozda. In tako je nekoč odplula Marcela z oceanskim iparnii-kom v Brazilijo. »Rio de Janeiro mi ni bilo dovolj,* pripoveduje o postanku svojega zadnjega dela »Amazonke*, »vleklo me je v notranjost, v tisto deželo, kamor je stopilo še prav malo Evropejcev. V zadnjem mestu pred mejo pragozdov — imenuje se Villa Bella — sem najela nekoliko domačinov, ki naj bi me spremljali in nosili prtljago. V neprodirni džungli, med divjimi zvermi in kačami, smo našli v razdaljah sedem sto kilometrov lesena ograd ja; v vsakem sta stanovala po dva moža; to so oporišča evropskih pridobivalcev kavčuka, ki so vedno v največji nevarnosti. Precej dni sem potovala s svojo malo karavano ob reki navzgor in prenočevala samo v ka-noi, zakaj strah me je bilo, taboriti med zvermi... Bela puščica — povabilo. Nekega jutra sem potovala vzdolž reke s svojimi indijanskimi spremljevalci in nosači pod gostimi vrhovi pragozdnih velikanov: kar je zažvižgala puščica in se zapičila v drevesno deblo. Prestrašila sem se, toda moji spremljevalci niso segli po orožju, marveč so začeli od veselja plesati in kričati. »Puščica je bela!* mi je potem pojasnil eden izmed njih. »To je znamenje, da smo dobrodošli. Ko bi se bila zapičila v drevo rdeča puščica, bi to pomenilo — vojsko.* Toda vzlic temu me je bilo groza tiste čudne puščice, ki jo je v našo bližino poslala nevidna roka. Srečanje z amazonkami. Pred menoj je stalo deset lepo raslih žensk, čisto nagih. Telo jim je bilo tetovirano od glave do peta, v rokah so držale lok in puščice. Takoj sem jim dala nekaj daril, med katerimi so jim bila ogledalca posebno všeč. Radovedno so se dotikale moje bele polti in moje obleke, niso mogle razumeti, da more biti ženska bela in tako oblečena. Moji Indijanci so mi bili tolmači in z veseljem sem sprejela povabilo temnih žen, naj grem ž njimi v njihovo vas sredi pragozda. Na moje vprašanje, kako se morejo predrzniti ženske in iti na lov Mojstrovina zDi,.Oetker'ev!m PECILNIM PRAŠKOM Pred nakupom blaga ZA BOŽIČ si oglejte našo bogato zalogo na novo dospelih vzorcev raznega manufakturnega blaga odnastas 'P&vJIovlč BEOGRAD - ZAGREB - LJUBLJANA osnovana leta 1844 Trgovina „Pasaža Nebotičnik1' SPETIČ ALOJZ j/V Xorec dražba a o. a. * X-J.ablj.ana poteg, nebotičnika A3se a a a L m s k l šport: smuči, drsalke ItcL. v tako nevarnih krajih, so mi ponosno odgovorile, da niso ženske, temveč vojščaki. «Pri nas se možje ukvarjajo z gospodinjstvom in vzgojo otrok, poslušni morajo biti nam ženam, zakaj me imamo orožje, hodimo na lov in se vojskujemo s sosednimi plemeni... Kmalu sem razumela: usoda me je seznanila s plemenom poslednjih ama-zonk pragozda. Metropola na koleh. Čakale pa so me še bolj zanimive reči. Po desetih dneh smo prišli v Told, ki je vas domorodnih amazonk. Na majhnem jezeru se je dvigalo nekoliko stavb na koleh; to je prebivalce varovalo pred nevarnostjo povodnji in zveri. Ena izmed žen je hitela pred nami ter javila naš prihod; in tako nas je čakal slovesen sprejem. Možje so igrali na primitivna glasbila, žene pa so nam šle v polni bojni opremi naproti. Nato smo bili povabljeni na slavnostno gostijo,' kjer so nam servirali več pečenih opic. Zopet so sedele v naši družbi za mizo samo ženske, moški pa so nam stregli. Vlada žen. Pri gostoljubnih amazon-kah sem ostala nekaj dni. Imela sem sama zase eno izmed koč na koleh v jezeru. Prosila sem jih, naj mi pripovedujejo o gozdnem duhu «Manu», ki ga tam častijo in ki pošilja vsem njihovim sovražnikom «zeleno mrzlico*, kateri pravimo mi tropska mrzlica*. Vsej naselbini Told načeluje stara žena, kateri je bilo gotovo že davno sto let. V njenih rokah je vsa oblast, tudi sodnijska. V vsaki rodbini je gospodarica žena. Kadar že vsak čas pričakuje otroka, se zateče v gozd, da bi je noben mož ne videl trpeti. Kakor hitro pa je otrok na svetu, morajo skrbeti zanj edinole možje, vse do njegovega trinajstega leta. Ko dosežejo to starost deklice, pridejo v nekako taborišče, tain se učijo uporabljati orožje, nato pa dobe pravico — (la si sihejo kupiti može. Svatba d džungli. Ceno moža določi načelnica vse naselbine. Svatbeni obredi in svatbene slavnosti trajajo v Toldu več dni, kar je odvisno od bogastva in ugleda neveste. Smrtne kazni v amazonski državi ,ne poznajo, toda če kdo zagreši velik zločin, ga izključijo iz naselbine. To pomeni, da mora oditi sam v pragozd, kjer mu divja zver sama oskrbi primerno kazen ... Težko sem se ločila od svojih novih prijateljic. Po reki navzdol sem odpotovala dalje, čez Tapajox zopet v države, kjer vladajo moški.. . Dolgo nisem mogla pozabiti svojih amazonk; slednjič sem jih začela slikati. Samo v širnem svetu neraziskanih možnosti lahko doživimo nekaj, kar da človeku resničnih umetniških inspiracij ... ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč, odnosno «H e r s a n č a j a», mešanice posebnih zdravilnih zelišč po predpisu doktorja R. W. Pearsona, šefa zdravnika v Bengaliji (Angl. Indija). Po dolgoletnih izkustvih je določena vrednost «H e r s a n čaj a», in sicer z 'nedvomnim uspehom pri boleznih: pri poapnenju arterij, pri bolezni krvnega obtoka, ženskih boleznih, med menstruacijo (mesečnim perilom), pri migreni, revmatizmu, boleznih ledvic in jeter, motnjah v želodcu, pri zastrupljenju, zapeki, protinu, črevesnih boleznih, hemeroidih, pri splošnem in prenaglem debelenju, zoper zgago. — H e r s n n č a j» se dobi v vseh lekarnah. Vzorec Vam pošlje brezplačno: RADI OS A N, ZAGREB, Dukljanlnova l Reg. štev. 14.001/1935 K Veramon-ovitek z Z tabletama Ta zavojček zmore odslej vsakdo. Prosimo napravite poizkus in prepričali se Djoste o naglem učlnkp pri glavobolu, zobobolu in bolečinah zaradi ran. VERAMON Cevke z 10 in 20 tabletami. Ovitek z 2 tabletama Oiclaa reg. poti 8. Hr. 2K.409 od 4. X. 1937 Zakaj poštni golob ne zablodi Upjava zverinjaka v New Yorku je dala nekemu prijatelju živali V . mestu Utici poštnega goloba. Dve leti so imeli goloba v kletki: šele nedavno se mu je posrečilo, da je ušel. Po dveletnetn presledku je našel golob pot domov in letel naravnost v Nevv York celili; 300 kilometrov, da se spet v svojem 2ou javi v službo. Ta zmožnost poštnih golobov, da najdejo pot nazaj, tudi če jih prepeljemo kam v zaprtih kletkah,- se ne da pojasniti z nobenim orientacijskim čutom tega ali onega čutila, /di se, da imajo golobi neko nam doslej neznano magnetično čutno sposobnost in se orientirajo po zemeljskem magnetizmu. To mnenje podkrepljuje dejstvo, da najde golob, če ga izpostavimo močnemu ma-gnetičnemu žarenju, preden ga izpustimo, eno ali dve uri potem pravilno smer svojega poleta. Dalje utemeljuje to razlago znani pojav, da izgubljajo}, poštni golobi v bližini tnagnetičnih rpdnikov in radio-postaj zelo pogosto stfoj orientacijski čut. Drugi učenjaki' pa spet ugovarjajo, češ da magnetnih Čut sam ne zadostuje za pojasnitev lahke golobje orientacije, temveč da 'je treba iskati- vzrok drugje, v ( ptepto9yrsy\\\ «*%** &** g\esV.° p^0de»ne '°a %a ^ q\m^° *s& °^Vr& ■ 5°7 oi 'oboVe' 450 0-^, to *■** to o \e^ spoto'c®'°wa. S°be'obe. 'tv,V"0V nQtfoo\e h ***** °° to *»*? »*°^ a ' »09» b'°8\ "o,c ooso V detn'b jcb trop'1®' VovJ'4 *Vl- s»^r W<*" ' \>J' ,r-tv\\ "\^3 «5*' . b°S« 'Co d**"- •** t0^<»O' v _,„e» ' . o4«e ' ,4«e VQvtve w» "s^S. b0*0 H sOS»*w''°' M6'.. oV\^oV ^ foo: (*> s«i»° tt° ,939’-' ,\oW° Ione Čufar: V o t' l. IVliuka Travnova se je zelo podvizala, da ujame strica Andreja Eržena, nadzornika v pletilnici. Na poti k njemu ni srečala pletilj in je domnevala, da so se že poprej razšle. Ko je prišla pred tvornico, ji je mirovanje strojev potrjevalo to domnevo. Vstopila je v prostorno vežo, polno ščebetajočih deklet in žena. Z dvorišča so še zmeraj prihajale, a najbolj so se gnetle pred linico nadzornikove pisarne. Zdajci je vse utihnilo. Stric je bil odprl lino in začel klicati imena delavk. Prve, ki so prejele plačilne kuverte, so rinile nazaj k lini in se pritoževale zaradi prevelikih odtrgljajev. Nadzornik je nekaj rentačil in jim obljubljal, da bo v prihodnjem tednu pregledal pomote. Potem so ga nadlegovale spet druge. Večino je ostrašil s trdimi besedami, in so odšle sklonjenih glav. Vse so komaj čakale, da čimprej izginejo iz velike hiše, kjer so dan za dnem stregle strojem in srkale prah. Travnova se je umaknila množici zvedavih oči. stopila je ven in na pločniku onstran ceste hodila gor in dol. Bila je srednje, prikupne rasti in mladega obraza. Stiskala se je v siv plašč. Mimoidoči moški so pogledovali nanjo. Ni se menila zanje kakor tudi ne za drobno pršenje iz megle. Po cesti so se razkropile zadnje pletilje. Minka je znova stopila skozi velike železne duri in potrkala na vrata poleg linice. Stric je samo malomarno zagrčal. Odprla je in obstala za njegovim hrbtom. Ni je pogledal. Ves je bil zaverovan v neko pisarijo. S svojim debelim životom je skoraj napolnjeval pisarno, zastavljeno z omarami in razno šaro. Zagledala se je v njegovo plešo in ga tiho pozdravila. «6, ti si, Minka!» je zadovoljno rekel in se šele zdaj obrnil k njej. «Samo da me katera naših babnic ne nadleguje! Veš, ob sobotah so kakor ose.» «Jih že preveč razdražite*, je rekla pol za šalo pol za res, kajti molče ni mogla mimo pikrih besed. «Za-kaj jim pa pritrgujete, ko tako komaj živijo.* «Kajpak, zlato naj jim sipljem in gradove zidam!* Zasmejal se je in vstal. Potem je zazehal in si pretegnil okorele ude. Mimogrede je segel po njej, jo objel okoli vratu in ji od blizu pogledal v obraz. «Ti pa hujšaš? Pa ne od žalosti?* Spomnil jo je nedavne smrti njene mame, ki mu je bila sestra. Minka je zmignila z rameni in povesila oči. «Kar vzame smrt, ji ne otmeš*. je modroval, kakor je imel navado, kadar je mirno in nekako zviška karal kakšno delavko. «Če se do kosti izjokaš, je ne prikličeš nazaj. Ona je deset let objokovala očeta. Kaj ima od tega? Še brez nje smo.* «Ali imate danes še veliko dela?* je vprašala. Pomenek o smrti ji ni prijal. Mamo je pogrešala vsak dan bolj. Razumeli sta se, in ker je prejemala po očetu nekaj pokojnine, ji je dostikrat pomagala iz večnih stisk. Minki ni bilo treba šele razlagati, da je nikoli več ne bo nazaj. To grenko resnico je občutila sama dovolj živo. «Kakor kaže, imaš zame velike litanije*, se je pošalil stric in sedel nazaj na stol. Pregledal je neke liste, pisal številke, nato pa površno pospravil mizo, vtaknil papirje v predale in jih zaklenil. Oščetil si je obleko, z obešalnika je snel površnik in se oblekel. «Pa je spet teden pri kraju*, je rekel zadovoljno in si pomel roke. «Kakšen sem?» «Kakor baron!* Zazdel se ji je gizdalinski. Povedal je, da zato gleda nase, ker pojdeta skupaj po cesti. Zaklenil je pisarno in stopil na dvorišče. Naglo se je vrnil. Vihal si je štrleče brke. «0(1 pogreba se še nisva videla, zato ne veš, da sem zdaj za devet fantov.* «Saj teta še ni pokopana.* «Živ vdovec sem*, ji je zašepetal in se ozrl okoli sebe. «Ušla mi je.* Minka je ostrmela, rekla pa ni besedice. Z najmanjšo nerodno opazko bi se stricu lahko zamerila. O njegovi' ženi je slišala to in ono. Stric je tudi kaj potožil, ni pa maral, da bi drugi črnili ženo pred njim. Stopila sta na cesto. Iz megle je že manj pršelo. Megla se je dvigala, a mračilo se je. Nekaj časa sta šla tiho, potem je pa Eržen razlagal, da je že zdavnaj pričakoval polom. Ženo mu je speljal neki trgovski potnik. Že poprej mu je pod raznimi pretvezami večkrat izginila za kak dan. «Zdaj je vsaj ne bom redil za druge*, je rekel z navideznim zadovoljstvom. «Že teden dni ni o njej ne duha ne sluha. Kaj pa tvoj rogač?* «Namesto tete naj bi izginil. Za večno.* «Torej bi se rada iznebila kujona. To vem, da ti ni kaj prida pri njem. Vendar je čudno, vsi zakoni so tako prekleto za nič. Na srečo nimam te smole samo jaz. Kaj misliš, kdo je kriv. ali smo dedci ali ste babnice?* «To je težko reči. Oboji, pa razmere.* «Starih časov ni več in spoštovanja, pokornosti, dobrih navad. Dandanes bi se moral frkljam odkrivati, frkljam, ki še nitke ne znajo vtekniti v čolniček. Žena pa hoče še vse kaj več! Lica naj bi ji mazal in za šminke denar razmetaval. Vzel sem jo zato, da bo kuhala in gospodinjila, pa bi moral najeti še služkinjo in kuharico. Potem je že vseeno, če sem sam. Še bolje!» S ceste je zavil v ozko stransko ulico, ker je spotoma hotel večerjati in je še Minko povabil na prigrizek. Povedel jo je v bližnjo gostilno, kjer sta sedla v osamljen kot. Naglo so jima postregli. Brhka točajka je bila zelo prijazna z njim. Poredno mu je namigovala na Iravnovo in ga podražila, češ da je spet ženin. Pa se ni dosti menil za njene opazke. Obrnil se je k Minki; naposled se je domislil, da ni prišla k njemu kar tako za prazen nič. «Kaj pa je tebi na duši?» «Dedec. Spet je ob delo in se za naju z otrokom sploh nič več ne briga. Vzemite me k svojim pletiljam, zelo vam bom hvaležna. Vaša beseda precej zaleže, lahko me kam stisnete. Nekam moram v službo, tako ni mogoče živeti.* «Potem boš pa revolucijo uganjala zoper mene!« «Torej ne bo nič?» Vstala je, a stric jo je potegnil nazaj za mizo in se zamislil. «Morda se mi kaj posreči», je izpregovoril po krajšem molku. «Če ne takoj, pa vsaj pozneje. Zdaj spomladi je najbolj nerodno. Naš posel zastane in moramo marsikatero dekle poslati domov. Bom pritisnil pri gospodih. O, se že dobi pravi gumb. Navsezadnje te s katero drugo zamenjam, pa je rešena domovina.» «Ali drugače ni mogoče?* Debelo jo je pogledal. ^Izpodriniti ne maram nobene.» «Šema! Le glej na druge! V luži boš obsedela.* Po večerji jo je povabil na dom. Stanoval je nedaleč v stran, v drugem nadstropju večje hiše na kraju mesta. Imel je kuhinjo in dve sobici, vse v precejšnjem neredu. Minka ni mnogla strpeti. Takoj je začela pospravljati. Najprej je znosila vso umazano posodo in zakurila za krop. Nato je uredila to, kar jo je najbolj bodlo v oči. Stric se je medtem zleknil na otomano in je kazal zmeraj bolj zadovoljen obraz. «Minka, če hočeš, si lahko pri meni, dokler se nama kako drugače ne zasuče. Že pred nekaj dnevi sem mislil nate, pa se mi ni dalo hoditi na oni konec mesta. Kdo ve, če bi te dobil doma. In tudi teh komedij z babo ne maram obešati na veliki zvon. Nate se pa zanesem.» «Kaj bi trobila svetu vaše zadeve.» «Prav. Zanesem se tudi drugače. Kakšno ženšče bi tako in tako moral vzeti, da bi mi gospodinjila. Na ljudi pa težko kaj daš. Če mi je žena marsikaj izmaknila, se pri drugih še prej lahko opečem. Zate pa mislim, da boš dobro gospodinjila. Saj si voljna?» «To vendar vidite! Ali nimate oči?» Vesel se je udaril po kolenih. «Dobro. Terna za oba! Skrbela boš za red, potem bova pa že videla, kako in kaj. Jedel bi za zdaj še v gostilni. Vidiš, vse se da urediti! Morebiti se še vidva z dedcem poravnata. Drugače mi bo očital, da ti dajem potuho.* Zamahnila je z roko, češ, kaj ji je zdaj mož mar! «Malo preveč se ga otepaš», je rekel s poudarkom. «Saj ni šele zdaj tak. Človek bi mislil, da si se ga vendarle že privadila. Zdi se, da ste vse ženske enake. Ali imaš tudi ti kje kakega trgovskega potnika?» Bila je v zadregi, zardela je in mu ni odgovorila. Pomila je posodo, ki je bila umazana od raznih čajev. On je pa venomer govoričil. Prezirljivo je omenjal pobeglo ženo in se spominjal prve, ki mu je prezgodaj umrla. «Včasih ji kar zavidam», je potožil. «Pri kraju je — z dobrim in slabim. No, tudi mi se bomo nekako pretolkli do smrti.» «Vam je pa res hudob mu je ugovarjala. Zdaj, ko je spoznala, da jo potrebuje, si je laže privoščila kako pripombo. «Gosposko službo imate. Ko doslužite, bo imenitna pokojnina.* «Služba! Precep! Z ene strani pritiskajo gospodje, z druge pa se babe zaganjajo vame in me zmerjajo z vampežem. I i vidiš pa samo stotake, pokojnino. Saj plačujem zanjo! Pa vendar ne vem, kaj bo. Dandanes je vse na rahlih nogah. Banditi po bankah kradejo poštene prihranke. Nalagaš in nalagaš, pa pride polom ali pa vloga na lepem zamrzne.* «Meni se to ne more primeriti.* «Meni se pa je, zato vem, da je svet res pokvarjen.* «Ga bomo že popravili!* «Kdo neki?* se je zavzel stric in jo gledal kakor čudo. «Mi! Ne mislite, da naš je malo, ki smo siti pasjega životarjenja. I oliko je vsega, da bi lahko vsi nebeško živeli. Na eni strani gnije v skladiščih in v morje mečejo, požigajo, ljudje se pa opotekajo od lakote. Mar je to prav, stric?* «Saj ni tako hudo. Koliko reči ni prav, koliko goljufov gospodari s tujim denarjem, pa je vse v redu. Nihče jim ne zavije vratu.* «Ko nas mine potrpežljivost, se že spravimo nadnje.* «Dekle, tega pa sama sebi ne verjameš!* Iz srca se ji je zarežal, kakor da je bleknila nekaj najbolj neumnega. A potem jo je pokaral, zakaj sili z glavo skozi zid, naj vendarle neha misliti na stvari, ki samo škodijo, saj spravijo človeka ob kruh in mu nakopljejo celo ječo. Menil je, da njega lahko posluša, kor je izkušen. V mladih letih se je tudi navduševal za puntarske fraze, a na srečo ne predolgo. Zato zdaj nekaj velja! Ker mu Minka ni več ugovarjala, je kmalu utihnil. Vse bolj se je zamikal vanjo. Godilo mu je, da pod njenimi rokami dobiva stanovanje spet čedno lice. Njej se je pa mudilo stran. Dal ji je ključ in jo vprašal, kam tako hiti. «K otroku.* «Vrag vedi, če res! Ali nimaš česa drugega za grmom?* «Skrbi!» Pomenljivo jo je pogledal in ji požugal. «Le glej, da ne zasnuješ kakšne neumnosti!* «Sem jo že, ko sem se tako nespametno omožila.* Odhajala je po stopnicah. Stric pa jo je poklical nazaj in ji stisnil v roko nekaj denarja. Široko je razprla oči, ničesar ni rekla v zahvalo, a je vedela, da on čuti, kako zelo ji je ustregel. Vesela in olajšana je kakor na vzmeteh pohitela na cesto. 2. Travnova je srečavala in prehitevala najrazličnejše ljudi. Po večini so bili slabo oblečeni delavci, celo kak razcapanec ji je prestregel pot. Tema je zajemala hiše in ljudi, ob slabih svetilkah jo je vsaka beraška postava navdala s tesnobo in ji pripominjala lastno usodo. V vsakem pomoči potrebnem človeku je videla sebe, kakršna je bila še pred dobro uro. Stric jo je rešil iz naj hujšega in v tej topli zavesti je naposled prišla na široko cesto, hodila je mimo večjih in manjših tvornic, po znanem mestnem okraju. (Dalje prihodnjič.) Iz dnevnih skrbi v deželo sanj božične noči ... Ivo Peruzzi: $oMcw stance. Nekoč se Kralj rodil je v Betlehemu, ki revnim je obljubil carstvo božje; da luč bo videl, kdor sledil bo Njemu in da krivico sodil bo najstrožje. Boril se s sveto jezo proti zlu je vsemu, preganjal je nasilje, tri orožje, kot solnce zažarel je v temnem sveti, a za ljubezen moral je umreti. Raztrgano je pismo zdaj Njegovo, krvi željan je srd sveta vladarjev; in če srce bi Mu zgorelo novo, bi ne odrešil lažnih vas pismarjev, bi spet na križ razpeli Ga gotovo, za šop prodali judežnih denarjev. Odvrnil se od nas je Nazarenec in v bolečinah nosimo svoj trnjev venec ... k,9 France Bevk: TOVARIŠ IIKako in kje |e bil izgubil vid, menda nihče ni vedel, kdor ga je poznal. Vsaj meni tega ni vedel povedati nihče, ki sem ga vprašal. Vedeli so le, da mu je ime Veliki Tonč in da je doma iz neke hribovske vasi. Najbrž ga je bila zadela nesreča na tak usoden način, da ni bil deležen podpore. Smel je ^Tičiti. Leto in dan je stal zmeraj na istem mestu, na križišču dveh cest. Le pozimi, kadar je pihala burja, je izginil za kak dan. Poleti pa se je pomaknil nekoliko dlje v senco kostanjev. S hrbtom je slonel ob ograji neke vile in z obema rokama nategoval harmoniko, iz katere je vrela otožna, zategla pesem, ki je bila kdaj pa kdaj pretresljiva, do srca segajoča. Stal je, nikoli ga ni nihče videl sedeti. Visoka postava mu je bila malce sključena, obraz pa mu je strmel nekam proti obzorju, da je bil ves obsijan od sonca. Zdelo se je, da prisluškuje nekim notranjim glasovom in jih preliva v zvoke. Na tleh pred njim je ležal povaljan klobuk, v katerega so mimoidoči metali novce. Dečki, ki so šli iz šole, so mu kdaj pa kdaj nametali starih gumbov ali kamenčkov. Slepec nikoli ni spregovoril besedice prošnje ali zahvale. Tudi se ni jezil na otroke, ki so uganjali svoje burke. Govorila, prosila in zahvaljevala se je harmonika, iz katere je vpilo tiho gorje njegovega čutečega srca. Kazno je bilo, da je popolnoma sam na svetu. Nekega dne pa je dobil tovariša. Prišel je od kdo ve kod — nikoli ga ni vprašal po tem — in se ustavil pred njim. Bil je šepav, leva roka mu je suha tičala v žepu, lasje so mu bili črni, a obraz teman, zato je dobil vzdevek Moro. Sicer pa je bil zdrav, krepak v telo, oči so mu drzno gledale izpod košatih obrvi. Zagledal je slepčev klobuk in se glasno zasmejal. Smeh je Velikega Tonča ranil, zastali so mu prsti in je okrenil obraz. »Zakaj se smeješ?» »Saj se ne smejem tebi. Tvojemu klobuku se smejem. V njem je več kamenčkov kakor desetic.> »Vem*, se je Tonč pomiril in zopet obrnil obraz proti soncu. «To delajo otroci,- naj imajo svoje veselje.* »Odrasli pa se pri tebi iznebijo starega in pokvarjenega drobiža.* »Da, da. Tudi to se zgodi. Tako je, če je človek slep.* »Imeti bi moral koga.* »Svojcev nimam. Kdo drug, misliš, da bi se vezal na slepca?* Moro je nekaj časa molčal. »Beračiva skupaj*, mu je slednjič ponudil. »Ti boš igral, a jaz bom gonil jezik. Mene ne bodo sleparili. Vsak večer bova delila.* Veliki Tonč je molčal. Večerno jesensko sonce mu je oblivalo obraz. V razmišljanju se mu je obraz nategnil v tožen izraz. Morov glas mu ni ugajal, bil je drzen in surov, a njegov predlog je bil vabljiv. Pogosto se mu je stožilo po družbi, ker je bil strahotno sam na svetu. Poleg tega so bili milodari vsak dan manjši. Ljudje so se polagoma priučili njegove prisotnosti. Hiteli so mimo, ne da bi ga videli in slišali. »Ali mi ne zaupaš?* ga je vprašal Moro. To je odločilo. »Ne, ne. Kaj misliš? Sprejmem.* Postala sta si nerazdružna tovariša. Veliki Tonč je igral z majhnimi presledki od jutra do večera, Moro pa je šepal po pločniku, kazal suho roko in s hripavim, vsiljivim glasom prosil za slepca in pohabljenca. Kdaj pa kdaj je komu, ki se je delal gluhega in slepega, drzno pomolil kovinasto skledico pod nos. »Usmilite se slepca!* «Nimam.» »Glej ga! Pravi, da nima, pa nosi zlato čebulo v žepu*, je vzkliknil Moro. «Ne tako*, je rekel slepec. »Ako kdo da, je prav ...» »Ako pa nič ne da, je tudi prav. 2e poznam tvojo pesem. Zdaj sem dobil pokvarjeno desetico. Ta ga ne bo pripeljala v nebesa. Mene ne bo nihče sleparil. Nisem slep ... Prosim dar za slepca.* Kadar je padlo v skledico kaj debelejšega, je bila drugačna pesem. «Tonč, ali si slišal? Bog mu daj zdravje!* Slepec je vse slišal. Skoraj zvenk desetice je razločil od zvenka dvajsetice. Pa ni govoril. Le harmonika se je glasneje zahvaljevala. Zvečer, ko je padel mrak, sta odšla v predmestno krčmo, iz katere je dišalo po črnem vinu in cvrtih ribah. Sedla sta v kot in tiho povečerjala. Nato je Moro preštel drobiž in porinil pred slepca svoj del. «Preštej še moj del, če hočeš, da ne boš mislil, da te sleparim.* »Kaj bi tisto!* je rekel Tonč. Vsako sumničenje mu je bilo tuje. Vedel je, da Moro izpije nekatero merico vina in da je pogosto okajen, ko odhajata spat. Naj! Saj pije za svoje. Moral mu je biti le hvaležen. Odkar sta beračila skupaj, je bil njegov delež večji ko prej. Ko je k Moru začela prisedati neka ženska, ki je govorila s hripavim glasom in se surovo smejala, se mu je za trenutek zamerilo. Slišal je, kako ji Moro ponuja vina in plačuje večerjo. Tudi se je poslej pogosto zamuja! in je šele za njim prihajal spat. To se ni spodobilo za berača, ki živi od tuje milosti. Toda bilo mu je težko živeti s hudo mislijo v srcu. Poizkusil ga je opravičiti. Res da je pohabljenec, a vendar veje zdravje od njega. Tudi njemu, slepcu, se je kdaj zahotelo življenja, a se je moral ukloniti pred svojo usodo. Nekega večera sta se Moro in ženščina sporekla. «Misliš, če slepariš druge, da boš sleparil tudi mene?* je vreščala ženska. »Ne boš, Jaka! Jaz imam zdrave oči.* «Tiho, baba!* je rekel Moro po tihem. «Ajs, pusti me! Kaj misliš, da je moja roka lesena?* Tonč je bil pogreznjen v svoje misli, zagledan v svoje notranje svetove. Vendar so mu prišle besede na uho. Ni jih takoj doumel, a so mu polagoma prehajale v zavest. »Kaj je?» je vprašal. «Nič! Babi se meša!* Tisti večer nista več govorila. Tonč se je delal, kakor da je vse pozabljeno, vendar govoriti ni mogel. Besede so mu bile kakor strup obtičale v srcu. Poizkusil se je prepričati, da jih je napak slišal, a so mu vsevdilj razločneje zvenele v ušesih. Tisto noč ni mogel spati. Ni se premetaval, ležal je mirno, z očmi je strmel v svojo večno temo. Ako je natanko premislil in vse premozgal, ni bilo treba tistih besed, da je prišel do nekega poraznega spoznanja. Njegov del je bil zadnje čase vsak dan manjši. Mislil je, da so se ljudje znova privadili slepca in pohabljenca in sta jim celo nadležna. Toda, ako je natanko premislil, zdaj novci niso nič poredkeje zveneli v skodelico. In kje ■■■■j Berač z lajno bi bil tudi Moro jemal denar za svoje potratno življenje? On pa je hranil stotinke, da bi imel nekaj denarja za leta onemoglosti in bi mu ne bilo treba takoj v ubožnico ... Pa ni bilo samo to. Ni bilo samo to. Sklenil je, da bo pazil. Igral je na harmoniko, a ni preslišal nobenega cvenka. Moro je postopal po pločniku in prosil z jeznim glasom. «Usmilite se slepca!» Nekdo se je ustavil, srebrnik je padel na tla. Harmonika je skoraj utihnila. Veliki Tonč je slišal, da je dejal Moro: «Tu je, gospod.* Bil je pobral srebrnik. «Nimam drobiža,* je rekel moški glas. «Pusti jima tol* je zaščebetal ženski glas. «Naj imata!* In sta šla dalje skoraj s plešočim korakom. Bržkone sta bila mlada zaljubljenca, ki sta hotela, naj ves svet deli njuno srečo. Slepec je še vedno tiho igral in prisluškoval z obrazom proti soncu. Zaman je čakal, da bo Moro vzkliknil: «Sre-brnik je padel! Hura!* Bil je tiho. Še zahvalil se je bil samo z nekakim momljanjem. Harmonika je zavpila. Tonč še nikoli ni tako slabo igral ko tisti dan do večera. Venomer so ga motile misli. Zvečer ženske ni bilo v krčmi. Moro mu je odrinil del drobiža. Slepec je otipal denar, nato so mu roke zastale, slepe oči so se mu zastrmele nekam predse. «Kje pa je srebrnik?* je slednjič vprašal. «Kakšen srebrnik? Glej gab Tonč je uprl vanj slepe oči. «Srebrnik, ki je bil padel na tla,* je rekel trdo. Nekaj časa je bilo vse tiho. Kazno je bilo, da Moro žtrmi vanj in od jeze lovi sapo. «Ali se ti blede?* je slednjič revsnil. «Srebrnike ti bodo metali na glavo! Zakaj ne govoriš rajši kar o cekinu?* Tonč je držal roke na denarju in molčal. Njegov obraz je bil negiben, a se je vidno tresel. «Ti misliš, da te sleparim?* Molk. «Ti mi ne zaupaš?* se je Moro vedno huje razvnemal. «Ako je tako, je bolje, da greva vsak svojo pot. Kar zdaj, brez odlašanja! Ali naj?* Slepec mu ni odgovoril. «Kdor molči, pritrjuje. Prav,* je rekel Moro hripavo, glas se mu je tresel od užaljenosti in srda. «Jaz grem. Zbogom!» Tonč je slišal, kako je Moro vstal od mize in odšel proti vratom. Ni se ganil. Ni mu ušlo, da tovariš ni odšel, ampak stoji in ga gleda. Pričakuje, da se bo skesal in ga poklical nazaj. Nič. Tonč bi ga ne bil poklical. Bilo bi mu celo ljubo, ako odide. Bil je slep, a je čutil, kako se upirajo vanj oči, polne onemogle jeze. Iznenada se je Moro vrnil in hrupno sedel za mizo. «Tu imaš!* se je hripavo zasmejal. «Hotel sem se le pošaliti.* Slepec ni potipal denarja. Saj je verjel, da leži pred njim. Tedaj mu tudi ni bilo do njega. V duši mu je valovilo vse nekaj drugega ... Bog ve, kako težko je prenašal svojo nesrečo, četudi ni bilo nikoli tožbe iz njegovih ust. Tudi ko so mu otroci metali kamenčke v klobuk, ga je tiho bolelo. Kakor da so s prstom kazali na njegovo nesrečo. Vsakdo ga je lahko osleparil. Ako ga vara še tovariš, s katerim je povezal usodo, komu pod božjim soncem naj še verjame? Zadelo ga je kakor udarec na srce. Začel je trepetati ko šiba na vodi. Tiho gorje, ki ga je vsa leta zaklepal vase, se mu je dvigalo iz prsi. Spačil se mu je obraz kot v joku, obrnil se je k Moru, dolge roke so otipale njegov vrat... Preden se je Moro dodobra zavedel, kaj se godi, ga je slepec krčevito davil. In zadavil bi ga bil, da niso prihiteli ljudje in ju strgali vsaksebe .. . Poslej je Veliki Tonč zopet sam igral na križišču dveh cest. Obraz je obračal proti soncu, pred njim pa je ležal povaljan klobuk. Moro je bil izginil. n Franz Karl Wagncr: 1 / / ££NF JtVA- Približno pred enim letom, v tednu med tretjo in četrto adventno nedeljo, je v noči in megli izginil Jernej, ki mu je bilo obljubljeno najlepše in najbogatejše vaško dekle. Da, da, Podlogarjeva Marija si je bila vtepla v glavo, da mora postati Jernejeva — in stari Podlogar nikakor ni bil tako trmoglav, da bi hotel na vsak način imeti samo bogatega zeta, po načelu, da k denarju spada denar. Marija je bila njegova edinka, izredno pridno dekle, zato ji ni mogel odreči nobene želje, zlasti če je bila to njena srčna želja. V božjem imenu, pa naj postane nekoč Jernej gospodar na Podlogarjevini, četudi je siromašen fant in samo kajžarsko dete. Glavno je, da ima dobro voljo, pridnost in dvojico krepkih rok. O dobri volji in pridnosti pa pri fantu — žal — ni bilo ne duha ne sluha, samo krepke pesti je imel, toda ne za delo, ampak za pretepanje, če ga je le mogel kje izzvati. Marija s Podlogarjevine si je v svoji zaljubljenosti tiščala ušesa, če'ji je kdo hotel povedati, kaj vse počne njen Jernej. Da se v gostilni baha z mastno doto, ki jo bo priženil, da popiva, dolgove dela in za vsakim krilom tišči. Kakor človek često v pijanosti pokaže svoj pravi obraz, tako je tudi Jernej nekoč posmehljivo rekel: cStari Podlogar, ta se bo itak moral takoj umakniti v kot, kadar bom jaz smel katero zinili na Podlogarje vini!* Te prevzetne in predrzne besede je nekdo Podlogarju prinesel na uho in to je polnemu sodu njegove pravične jeze izbilo dno. Zakaj že nekaj časa je vedel, koliko je pri Jerneju ura bila. Poklical je tedaj fanta k sebi in mu kar odkrito povedal, da iz te moke nikoli ne bo kruha, ker se mu niti ne sanja, da bi takemu malopridnemu postopaču in zabavljivcu dajal svojo Marijo za ženo. Morda vse to celo ni bilo tako resno mišljeno, nemara bi bil kmet svoji hčerki na ljubo le še zatisnil eno oko, če bi se bil Jernej vsaj malo pokesal in spokoril. A ta se je v svoji neumni trmi pričel repenčiti in razburjati, ker je menil, da bo Marija k vsemu rekla da in amen. Zato je tudi v veliki izbi grdo nahrulil Podlogarja, nenadoma zagrabil debelo poleno in z njim v slepi razjarjenosti navalil na starega gospodarja. Pred riajhujšim — pa je prišla Marija v izbo in je pogledala Jerneja s tako mrzlim in praznim pogledom, da se je na mah iztreznil. Vrgel je poleno na tla, planil k dekletu in vzdihoval: cOdpusti mi, Marija, prisegam ti, da se bom poboljšali* Marija pa mu ni dala odgovora. Nobene besede ni spregovorila, samo z roko je pokazala proti vratom. In pri tem niti vedela ni, da sta ji dva slana potočka spolzela po lepih, od bolesti pobledelih licih. Zdaj se je Jernej splazil ven... Po sv. Treh kraljih pa je župnik Podlogarjevo Marijo poročil z Jožetom Dolinarjem, za dvajset let starejšim možem, ki ga je spoštovala vsa vas in je imel povrh še šestdeset oralov najboljše zemlje ... Vse to je rojilo Jerneju po glavi, ko je zdaj v globokem snegu stopal proti vasi. Eno leto je minulo, bridko leto! Takrat je bil pred svojo lastno hudobnostjo zbežal čez mejo, v tujo deželo, med ljudi, ki so govorili drug jezik in imeli drugačne navade. Od kmetije do kmetije je spraševal po delu, toda zaman. Povsod so ga napodili kakor berača. Naposled je prišel v premogovni revir, kjer so ravno dobro uspevali posli, tako da obratovodje izjemoma niso dosti izpraševali, če se je kdo ponudil, da bi rad za malo denarja opravljal težko delo. Vzeli so tudi Jerneja, ki je tam ravno toliko zaslužil, da se je vsak dan lahko do sitega najedel in da je imel čez noč streho nad sabo. Dokler ni nekega dne v premogovnik prišla komisija, ki je vsem delavcem pregledala domovnice. In kdor ni bil iz liste dežele, je moral spet nazaj čez mejo. Kar od danes do jutri... Zdaj je bil Jernej spet v domovini, po dolgi poti trpljenja, siromašen, lačen in utrujen. Samo še divja jeza na vse, kar se je bilo zgodilo pred letom, ga je držaia pokonci, jeza na starega Podlogarja, na Dolinarja in na Marijo. Srečal je nekdanjega pivskega tovariša in ta mu je vse povedal, s kiin se je bila Marija poročila in da se z možem prav dobro razumeta. Jerneju se je kar stemnilo pred očmi: vse, kar je proti svojemu razumu premišljal poslednje noči, ko je prezebal pod kozolci, se je spet čisto jasno vzbudilo v njem. Ni imel več moči, da bi rekel ne. Tako ali tako mora napraviti vsemu konec, če bo tudi strašno! Kaj mu mar, da je sveti večer, noben patron, niti njegov sv. Jernej, ki je bil vendar eden od dvanajstih apostolov, mu ni mogel pokazati prave poti. Krenil je po ozki stezi, ki je vodila k Dolinarjevi kmetiji mimo križa na razpotju. Jernej se niti odkril ni in je križanemu Jezusu, čigar gole rane je bil sneg pokril z belim plaščem, mrko pogledal v mučeniški obraz. Nato je brž stopil daljo, zakaj nekdo je bil za njim, ki ga je priganjal in ni pustil, da bi se premislil v svojem mrkem naklepu ... Kmalu se je ustavil Jernej pred Dolinarjevo hišo in naslonil svoj razgreti obruz na okno, iz katerega je medlo lila prijazna, domača svetloba. Kratek pogled ga je prepričal, da je nekdo v veliki izbi. Ni pa v svoji razburjenosti mogel natanko prepoznati oseb: bila sta to skoraj gotovo kmet in kmetica. Zdaj je hitro segel v hlačni žep, potegnil nekaj iz njega in nastavil na šipo, ki je bila snežnobela od ledenih rož, da se je le malo videlo skoznjo. Jernejeva vroča sapa je na njej odtajala košček, ravno prav velik, da je lahko meril. Strmel je v izbo... in nenadoma ves vztrepetal... Roka mu je omahnila ... Saj to ni bil Dolinar s svojo mlado ženo — ampak na leseni klopi je sedela Marija in zibala v naročju dete Jezusa. Ob njej je stal rednik Jožef in se smehljal božji Materi. Vseokrog svete družine pa je nekaj valovilo in se lesketalo kakor zlato in srebro. Lučce so plesale po izbi z nebeškimi angelčki, ki so prepevali čudovito lepo pesem. Čez nekaj trenutkov je Marija obrnila glavo proti oknu, za katerim je stal Jernej, in pod toplim žarkom njenih dobrotnih oči so se stalile še poslednje ledene rože. Steklo je bilo spet jasno in čisto, da je nebeška mati mogla videti Jernejev prepadli obraz. In on je slišal, kako je vprašala: « Jožef, ali ni zažvenketalo okno, nekdo se plazi okrog hiše?* Sveti rednik je odgovoril: , vem ...», ga je tolažil Breissac. «Toda človek nikoli ne ve... Vsakdo je danes opazil, kako je vplivala na vas lepa Klara Klavdinova. Izrečno poudarjam: ničesar ne vem o njej in z ničimer ne morem podpreti svojega sumničenja ... Ampak ravno okolnost, da je tu nihče ne pozna in nihče ne ve, čemu je v Saigonu... je... vsaj... razlog za opreznost. To sem vam hotel povedati... Kar se tiče tihotapcev, ne približujte se jim preveč! Na krovu imajo baje torpede!* Armand Gontran je še dolgo stal kakor vkovan, ko je admiral že davno odšel. Potem se je naglo vzravnal in gledal v dvorano ... Klara Klavdinova je bržčas že odšla... * Že nekaj ur reže jekleni prednji del torpedovkc «Qu 87* valove kitajskega morja. Negibno stoji Armand Gontran na poveljniškem mostičku in skuša z močnim steklom predreti nočno temo. Mlad častnik stopi na mostiček. »Radijska šifrirana brzojavka iz Sai-gona», je javil. »Pravkar smo jo raz-luščili.* Gontran je prebral brzojavko. »Slednjič vendar nekaj točnejšega!* se je oddahnil. «Ladja tihotapcev se imenuje Gorvetta in je komaj pet milj pred nami. Zdaj pa s polno paro naprej!* «S polno paro naprej!* je predal častnik povelje v strojnico. Takoj nato je dvignil slušalo telefona in signalna luč je zažarela. Trenutek nato je opazil Gontran neizmeren strah na poročnikovem obrazu. Stopil je k njemu. »Kaj je?» je vprašal. «Corvetta je pravkar poslala radijsko sporočilo!« »Corvetta? ...» Nekaj časa sta si zrla v oči, kakor da drug drugega ne razumeta, potem pa je Armand z dolgimi koraki skočil k aparatu. «Halo ... torpedovka Qu 87! Tu Corvetta ... Govori A 53 iz protitihotap-skega decernata ... prikradel sem se na krov... da bi mogel poročati. Takoj izpremenite kurz za pet stopinj... Corvetta je položila mine v naš kurz...» Gontran je takoj dal svoja povelja ... »Plovemo s polno paro, kakih 22 morskih milj ... Streljajte kolikor mogoče iz daljave, zakaj Corvetta ima dva torpedna topova ... Posadka je pripravljena na boj do zadnjega moža ...» »Telefonirajte! Dajte nam podrobnosti o Corvetti*, je ukazoval Gontran. «Kdo je še na krovu?* »Na krovu je v tem trenutku Tse-Chua, vodja vzhodnoindijske opijeve trgovine, dvanajst mož in ena Evropejka ... Zdaj se že vidijo vaše luči... Začnite streljati... Jaz se zdajle vržem /. rešilnim pasom v morje. Čez deset minut boste morda slišali moje klicanje ... Konec!* ... in ena Evropejka. Torej vendar ... Klara Klavdinova. Klara ... Gontran je strmel v temo ... Klara ... Z utrujenim, čudno težkim korakom je stopil spet na poveljniški mostiček. »Zločinci so že na dogledni* je kričal nanj prvi častnik razburjeno. »Ali naj signaliziramo?* Gontran je pokimal. »Postavite še pet mož, ki naj skušajo dobiti moža v valovih v roke!* je še rekel. «Tajni agent s Corvette... Moramo ga uloviti.* Medtem je tihotapska ladja pospešilu svojo plovbo. Njen namen je bil jasen: v nekaj minutah je morala priti do verige pečin, ki bodo onemogočile zasledovanje težke torpedovke ... »Svarilni strel s krna!» je ukazal Gontran. «Klara!» je pri tem šepetal. «Klara!» »Baterija je namerjena!* je javil prvi častnik. »Naj streljamo? V nekaj minutah izgine Corvetta v megli...» se mu je tresel glas. Gontran je še zmerom strmel predse. Klara!... Potem se je vzravnal. »Streljajte!* je ukazal s tako čudnim glasom, da so se vsi ozrli nanj. »Streljajte!* ... Plameni so švignili iz dolge cevi in «Qu 87» se je stresla. Z utrujeno kretnjo je dvignil Gontran daljnogled k očem. Tam, kjer je bila še pravkar Corvetta, je molelo le še nekoliko tramov iz valovja ... «Krasen strel!* je opomnil stvarno prvi častnik. »Ti zločinci so imeli gotovo strelivo na krovu ...» Gontran se je počasi obrnil. »Kurz proti Saigonu!* je hripavo velel. »Prevzemite poveljstvo! Jaz...* Zazrl se je v premočeno postavo, ki sta jo dva mornarja peljala po krovu. «Pravkar sva ga ulovila, kapitanb je javil eden. Visoka Gontranova postava se je opotekla. «Klara!» je zašepetal. «Klara!» Vitka postava se je izlupila pred njim iz težkega gumijevega plašča. »A 53, iz protitihotapskega decernata, Klara Klavdinova, se vam javlja, gospod kapitan!* je rekla. «Ali bomo kmalu v Saigonu, gospod kapitan? Tam imam namreč zelo važen sestanek ... Gre za eno vprašanje in en odgovor! Glasil se bo: da...« je še pristavila in oči so ji žarele. Na vzhodu je počasi in veličastno vstajalo sonce... Peter Poug: Še pet minut je manjkalo do odhoda brzega vlaka. »Daj mi pošten poljub, saj se ne boš zastrupil*, je rekla gospa Rozalija Kočevarjeva svojemu možu in se sklonila z okna. Karel Kočevar, solastnik bančnega zavoda, je nekoliko zardel in ustregel želji svoje žene. »Škoda, ker moram iti sama.* »Kako rad bi šel s teboj, a so ravno prišle te nujne finančne transakcije...* Strogo ga je pogledala. »Upam, da ne boš doma sprejemal damskih obiskov. Ali pu me hočeš kom-v promitirati pred služabništvom?* Gospa Rozalija je bila silo ljubosumne narave. Kadar se je mož količkaj zakasnil, vselej ga je zasliševala kakor preiskovalni sodnik. Iz tega so bili potem prepiri, solze in sprave. A čez nekaj dni se je to spet ponovilo. Gospa Rozalija ni prenesla dolgočasja, in prizori ljubosumnosti so ji bili v zubavo. «Ali se ti bo tožilo, Karel, ali pa si morda vesel?* Zamislil se je. »Karel, govorim s teboj, in ti me ne poslušaš. Na koga misliš?* Gospa Rozalija je imela vendar strašni dar, da je brala misli svojega moža. »Poslušam, poslušam, Rozalija,* jo je potolažil in dodul: »Pojdi v jedilni voz, tam lahko udobno študiraš prospekte.* »Pojdem. — Hodi zgodaj spat, Karel! Kam spet gledaš? Kaj si tako ogleduješ tuje ženske?* »Vstopite!* je zaklical sprevodnik. Gospa Rozalija se je brž nagnila z okna in še enkrat poljubila svojega moža: »Ne pozabi, da si oženjen, Karel!* »Srečno pot! Piši kmalu!* »Še danes zvečer ti napišem ...» Karel Kočevar je počasi odhajal s kolodvora. Na ulici si je prižgal cigareto. Kako je dišala! Kamen se mu je odvalil od srca. Cel mesec bo imel mir. Obšel ga je prijeten občutek vrnjene prostosti. Veselo je korakal po ulicah. Saj je bil spet enkrat sam. Ustavil se je preti izložbo klobukov. Potem je stopil v trgovino in si kupil slamnik. Zadovoljno si je žvižgal. Šel je v kavarno, kjer so se shajali navadno veletrgovci in finančniki. Karel se je s prijatelji običajno pogovarjal samo o denarju, delnicah, kurzih. Danes pa se je z borznim senzalom Me-šetom zabaval le o potovanju in ženskah. Meše mu je pravil o ljubki stvarci, ki se je včeraj z njo seznanil. Bil je dober trgovec, pa tudi prijatelj galantnih pustolovščin. »Danes se mi zdite nekako izpreme-njeni*, je opomnil Meše. »Sam sem, žena se mi je pred dvema urama odpeljala na morje.* »O, mlade dame se bodo dvignile v kurzu.* Še nekaj časa sta se šalila, nato pa je Meše odšel. »Morda ima sestanek s tisto ljubko stvarco*, si je mislil Karel in gledal za njim. »Srečni človek! Lahko dela, kar hoče. Žena se ne meni zanj. Ampak danes bom tudi jaz delal, kar bom hotel. Nimam ne seje, ne kluba — nič.* Karel je vedel za prijetno kavarno, kamor so zahajale lepe mlade ženske, šel je tja. Na trgu pred neko izložbo je videl mlado dekle. Bilo ji je morda osemnajst let. Karla je objel opojni vonj sveže mladosti. Najrajši bi jo bil pozdravil in ogovoril, a zdajci je od nekod pritekel mladenič, prijel deklico ter jo odvedel. Karel je šel zamišljen dalje, dokler ni uzrl velikega plakata in čital: Hip — hop — hip — nova vesela revija v poletnem gledališču. Največja senzacija. Vsak dan razprodano. Začetek ob osmih. Kmalu je stal Karel pred gledališčem in si ogledoval fotografije umetnikov in umetnic. Zlasti dvanajst smejočih se plesalk z dvignjenimi nožicami mu je ugajalo. V četrto od desne se je naravnost zaljubil: krasno dekle! Oh, mora jo iti gledat. Čez eno uro je že sedel s kukalom v loži. Ko je pri četrti sliki stopilo na oder dvanajst deklet in med njimi nje-govu izvoljenka, se je Karel kar zamaknil. Ves navdušen je zasledoval kretnje te lepe plesalke. Njegovi možgani so se medtem mrzlično ukvarjali z vprašanjem, kako bi se seznanil z lepo plavolasko, četrto od desne. Pogledal je na uro. Devet in pet minut! Rozalija bo že kmalu na mestu. Hvala Bogu! V odmoru je stopil Karel k vratarju ter ga vprašal po plavolaski, četrti od desne. Vratar ga je poučil. Karel je zapisal na posetnico nekaj besed, jo dal vratarju in mu stisnil bankovec v roko. In glej, po predstavi je sedel Karel s plavolasko v avto. V nekaj minutah sta bila v elegantni restavraciji. Po večerji sta šla v bar pod restavracijo. Karel je žarel od sreče in plavolaska se je zadovoljno smehljala. Pozno po polnoči sta odšla. Karel bi bil doma najrajši še malo zaplesal. Strašno rad pleše tango. Toda plavolaska danes ni mogla, ker je bila preveč utrujena. Povabil jo je torej za jutri ob petih popoldne. Dobro, plavolaska bo prišla. Doma je bilo Karlu prijetno, imel je mir, bil je sam. Srečno se je smehljal, ko je pomislil na lepo plavolasko. Z njeno sliko v srcu je zadovoljno zaspal. Drugi dan je dal služabništvu prosto. V pisarno je šel samo za trenutek in tudi na borzi se ni zamudil. Kaj so mu mar kurzi in papirji! Imel je edino misel: o petih popoldne pride plavolaska. V luksuzni trgovini je. kupil nekaj reči, za plavolasko kajpak. Obložen z zavitki in velikunskim šopkom je prišel ob štirih domov. Pripravil se je za obisk in razvil darila: najdražjo torbico, ki jo je mogel dobiti, dve čedni bluzici in tri svilene pidžame. Pogledal je na uro: čez pol ure pride. Nestrpno je hodil po sobi. Še deset minut; če je točna, bovdesetih minutah tukaj. Pa če ni točna? Ako ne more priti? Nesmisel! Plavolaska pride, gotovo je že na poti. Res, plavolaska je prišla, točno o petih je pozvonila. Karel je odprl. Ko mu je podala roko, je bila tako lepa, da mu je kar srce zastalo. Poljubil ji je roko. »Oprostite, služabništvo je danes prosto. Ampak to nič ne de, skuhal bom čaj sam.* »Pomagala vam bom!* se je zasmejala očarljiva plavolaska. Namesto čaja so se na mizi pojavili likerji. Višek dobre volje... Vse tri pidžame so bile kakor narejene za plavolasko. Srečni Karel, ki je štirinajst let čakal na tak dan, je prinesel gramofon. »Zaplesala bova!* »Da!* se je razveselila plavolaska. «Kuj najrajši plešete? Jaz tango.* »Jaz tudi*, je soglašala. Karel je prinesel dve sto plošč. In iskal je. Schubertova serenada, Straussov valček, polka, boston, menuet, četvorka ... Vse, samo ne tango. »Kje je kak tango?* je zagodrnjal. »Predvčerajšnjim sem jih imel v roki. Pomagala mu je iskati. Zdajci je nekdo močno pozvonil. Prestrašeno sta se spogledala. Pozvonilo je drugič, tretjič, močno, z vso silo. Plavolaska se je skrila za knjižno omaro. Karel je odprl. Pismonoša. Pošiljka z zračno pošto. Velik ploščat zavitek. Pošiljatelj: Rozalija Kočevarjeva. Karel sc je vrnil v sobo. »Ne boj se, dragica, to je bil samo pismonoša.* Odprl je zavitek: bila je gramofonska plošča. Naglo je prebral spremno pismo: »Dragi Karel! Krasne so male, pestre školjke, ki jih morje neprestano meče na breg. Sedim na bregu in se spominjam. Ali se ti kaj toži, Karel? Mesec bo pretekel kakor voda, kmalu si spet zapleševa tango. Tukaj je polno lepih mladih mož, a jaz se zanje ne menim. In ti? Ali si mi zvest? Pošiljam ti najnovejši tango. Gotovo ga boš vesel. Boš vsaj videl, da vedno mislim nate. Napiši mi, kako ti je ugajal. Na svidenje! Tooja Kozalija^ Karel je veselo zaklical: »To je imenitno, tango je prišel kakor nalašč!* Položil je ploščo na gramofon. Zazvenel je sladki tango. Karel je nežno objel plavolasko. Toda komaj sta napravila nekaj korakov, je sladka melodija prenehala in začul se je energičen glas: »Karel! Ti lump! Kaj pa delaš?* Karel je prebledel, zamrazilo ga je po hrbtu. Zašepetal je: »Za Boga, moja žena!* Dva siva modrijana Prestrašena plavolaska je zlezla pod divan. «Kdo je bil to?» je zakričala plošča. »Ampak, Rozalija!* je zajecljal Karel. «Saj sem vendar sam doma!* «Ne laži! Vse vidim! Nesramna deklina! Ven!* Plavolaska je zbežala iz stanovanja kakor iz uma. »Kaj pa leži tamle na divanu?* je za-vreščala plošča. Karel je pograbil kombinežo in jo v rgel pod divan. »Nič ni tam!* »Vse vem. Komaj odnesem pete z doma, že...» »Odpusti mi!» je zaječal Karel. »Ne! Ko se vrnem, ti populim še tistih pet las, ki jih imaš. In kako ti je všeč, dragec, moj glas na plošči?* Plošča je utihnila ... Ante Fr. Brvar: Bivšemu farmarju, majhnemu stavbenemu podjetniku Johnu Londonu in njegovi drugi ženi Flori se je dne 12. januarja 1876 rodil sin. Ker nista bila ne oče ne mati člana kake priznane cerkve, niso otroka nikoli krstili. Imenovali so ga Johnnieja do dne, ko si je sam vzdel ime Jack, s katerim je kasneje zaslovel po vsem svetu. Varuhinji njegovih otroških let sta bili zaradi materine bolehnosti največ «mammy Jenny», čistokrvna črnka, in Jackova po poli sestra Eliza, hči očetove prve žene. John London, človek z dežele in v denarnih rečeh staroverskili nazorov, ni bil kos poslovni širokopoteznosti, ki se je jela razvijati na ameriškem zahodu. Kmalu je moral opustiti svoje podjetje in vstopiti v službo. Ko sta otroka obolela za hudo davico in le komaj ušla smrti, sta se oče in mati preselila z njima na kmete, v Oukland, na ono stran zaliva. Ta kraj s svojim širokim razgledom po morski gladini je že zgodaj vcepil Jacku hrepenečo ljubezen do daljav. Johnnie in njegovi sestri Eliza in Ida so hodili že v šolo, ko se je staršem po hudih bojih spet nasmehnila sreča. John London se je vrnil na prejšnjo stran zaliva, si najel farmo s pet in sedemdesetimi orali sveta in prideloval na nji največ krompir, najboljši, ki je prihajal v San Franciscu na trg. Med Anglosasi »starega ameriškega plemena* ter irskimi in italijanskimi priseljenci so tekla Johnnieju otroška 1 leta, ne da bi bil kdorkoli v njem slutil pisateljski poklic. Toda osemletni deček je nekje iztaknil nepopoln izvod Ouidovkinega romana, ki je Johnnieju in sestri Elizi silno razburil domišljijo. Strast do bianja ga je prevzela še vse bolj kakor ljubezen do delavnega, rodo-vitega življenja, ki ga je obdajalo na oče ovi farmi. Du Chaillujevi potopisi in Irvingova »Alhambra* so mu širili razgled v svet. Elizi je slikal, kako bosta kdaj živela v stanovanju, ki bo vse napolnjeno s knjigami, toda Eliza se je s šestnajstimi leti omožila, in Johnnie je ostal sam. Nekaj mesecev po tej izgubi so se pri očetu spet oglasila suha leta. Moral je opustiti farmo in se je s tem, kar je rešil, pn-srlil v Oukland, kjer je našla rodbina nedaleč od Elize novo ognjišče. Deček je tu postal stras‘en obiskovalec javne knjižnice, obenem je pa spoznal, da se mora tudi sam potruditi za svoj obstanek. Kakor toliko ameriških dečkov, je ob treh zjutraj na cesti prodajal časnike, potem sedel v šoli, zvečer spet prodajal časnike, ob sobotah pomagal ledarju, ob nedeljah pa postavljal pijanim Holandcem keglje. »Vsako stotinko sem oddal doma, oblečen sem pa hodil kakor strašilo.* Pometal je prodajalne in beznice — kaj je pa hotel? John London se je bil po vrhu vseh nezgod še ponesrečil (na železnici) in je moral biti po okrevanju vesel, da je dobil skromno službo pri policiji. Nižjo šolo je Jack — tako se je zdaj imenoval — dovršil s trinajstimi leti. Sklepne slovesnosti se ni udeležil, ker ga je bilo sram revne obleke. Po odhodu iz šole je jel porabljati svoj skopi prosti čas v to, da se je v starem čolnu na jadra skital po zalivu in ribaril. Postal je drzen jadralec, ki se je mogel malokateri star mornar meriti z njim. To življenje ga je zanašalo med vsake vrste ljudi, med tihotapce opija, med potepuhe in pijance. Petnajstleten je dobil posel v tovarni za konzerve, kjer je moral delati po osemnajst, dvajset, da, tudi še več ur na dan. Vendar «hotel sem biti tam, kjer piha veter pustolovščine*. Pridružil se je »roparjem ostrig*, ki so kradli slastne školjke s tujih gojišč in jih sprav-Ijuli na trg. 'l’o početje je bilo kaznivo, a prinašalo je nedosežno več romantike kakor hlapčevanje pri stroju. Od ribar-skih tatov je piesedlal k ribarski policiji, od te pa za mornarja na trojam-bornico, ki je bila namenjena na Japonsko in v Beringova morja, tjulnje lovit. Ta vožnja čez Tihi ocean k neznanim obalam in čarom vzhajajočega solnca, v jokohamska mornarska zabavišča, je za nekaj časa nasitila njegovo lakoto po prigodah. Namenil sc je, da se po vrnitvi v San Francisco oklene stalnejšegu dela — in če le mogoče — učenja. Delo je dobil v predilnici za juto. Po deset in več ur na dan. Še malo, pa bi bil brez sledu utonil v brezumni množici. Rešil ga je razpis lista »San Francisco Call», ki je ponujal pet in dvajset dolaijev za najboljšo črtico do dva tisoč besed. Na materno prigovarjanje je opisal »Tajfun ob japonski obali* in dobil prvo nagrado — on, delavec iz predilnice in bivši mornar, medtem ko sta bila drugi in tretji nagrajenec dijaka z vseučilišča. A ta uspeh je ostal za delj časa osamljen in za Jacka Londona se je pričela vrsta novih doživetij. Naveličan izkoriščanja v predilnici je izprosil službo kurjaškega pomagača v elektrarni ouklandske cestne železnice — z namenom, da bi sc s te najnižje stopnje povzpel do elektiotehnika. Toda strahoviti napor, s katerega se je vračal zvečer tako izmučen, da je za mizo zaspal in sta ga morala oče in mati dobesedno odnesti v posteljo, ga je užugal. Delo mu je presedlo, komaj še pravočasno, da se ni ugonobil. Željan prostosti se je pridružil slavni «Kellyjevi armadi* brezposelnih in skitalcev, ki so jo prestrašene mestne občine na svoje stroške hranile in odrivale iz kraja v kruj. Po nekaj mesecih »pohodov* in tramp-skih potovanj pod železniškimi vozovi se je, gnan od jesenskega mraza, kot ladijski kurjuč vrnil iz Kanade v San Francisco. To pot je bil njegov sklep storjen. Vsak up, da bi si mogel z ročnim delom odpreti pot v boljšo prihodnost, ga je bil zapustil. Ker so se bile doma razmere toliko izboljšale, da Jacku ni bilo več treba prispevati h gospodinjstvu, se je s prirojeno žilavostjo in s strastno vnemo lotil učenja. Hotel je priti na univerzo, ki se mu je zdela prag do uspeha, kajti neprecenljive vrednosti pisateljskega daru, ki se je skrival v njem, se še ni zavedal. Že v tem času, ko je hodil v Ouklandu na gimnazijo, je bil piepričan socialist, kar je ostal do svoje smrti. Da, celo policija ga je prijela, ko je nekoč javno oznanjal svojo vero v pravičnejši red na zemlji. Želja po izobrazbi ga je gnala tudi v »Diskusijski klub Henryja Claya», kjer se je prvič v življenju srečal z dobro vzgojenimi dekleti iz »boljše družbe*. Po prvi ljubezni z dekletom «IIaydee», ki jo je bil doživel za svojega robovu-nja v predilnici, je tu našel dekle »dekle-lilijo*, hladno, ponosno plavolasko, ki ni bila majhnega pomena za nadaljnji razvoj njegove mladeniške duše. Jack je videl v nji zastopnico poduhovljenega ženskega tipa in se rad vdajal omikanemu ozračju, ki je vladalo na njenem domu. Napredovanje v gimnaziji se mu je zdelo prepočasno. Lotil se je učenja na svojo pest. In res: po osemnajstih mesecih silnega duševnega napora je bivši mornar, predilniški delavec in železniški potepuh Jack London napravil vse-učiliški sprejemni izpit. Bil je dijak, v svojem enaindvajsetem letu, čeprav je bil v teh dveh desetletjih že toliko izkusil in doživel! Z vprašanjem, kako naj se pretolče še štiri leta na univerzi, si ni belil glave. Njegova vedoželjnost je bila nenasitna. Angleški jezik in književnost, biologija, francoščina, mimo tega pa še kar moči mnogo zgodovine in filozofije. Predavanja mu niso zadostovala, požiral je knjigo za knjigo. Zdaj je že videl svoj cilj: postati velik pisatelj. Ukvarjal se je z glasbo, poezijo, globokimi gospodarskimi in političnimi spisi. Spoznanje, da je vseučiliški študij jalov za njegov življenjski namen, ga je prevzemalo vse bolj in bolj. Poizkušal sc je v vseh slovstvenih oblikah in presedeval vse noči ob svakovem pisalnem stroju. Rokopis za rokopisom je nosil na pošto, rokopis za rokopisom je prihajal nazaj, ne da bi omajal Jackovo vedro zaupanje vase. Toda stari John London je hiral. Pljuča, ranjena v državljanski vojni, so mu delala čedalje hujše preglavice. Iz ljubezni do njega in do matere se je Jack sklenil vrniti k ročnemu delu, naj se mu je še tako upiralo Našel ga je v parni pralnici belmontske vojaške šole. Tu se ni imel kdaj ukvarjati z ljubljenimi knjigami, spet je bil topa delovna žival. Vendar ni izgubil poguma. Obupal je šele, ko so delodajalci iz nevoščljivosti zavrgli njegov predlog za zboljšanje pralnega stroja, ki bi mu bil omogočil branje, medtem ko bi ga bil nadzoroval. Jack London je vzel to na znanje in obrnil pralnici hrbet. Prav tedaj — bilo je leta 1897. --je iznova izpreletela Ameriko beseda «Zlatob Tisoči in tisoči so vstajali in drli na sever, v Klondikc na lov za rumeno srečo. Tudi Jack London se je odpravil in s svojimi tovariši po nezaslišanih naporih in nevarnostih med prvimi prekoračil Chilkootski prelaz. Kdo ve, kakšne zaklade bi si bil nakopičil in kako bi se obrnilo njegovo življenje, da ni zaradi pomanjkanja presne zelenjave in hrane obolel za skorbutom. Opešal je tako, da se je moral vrniti. Med njegovo odsotnostjo je bil oče umrl iu mater so trle hude denarne skrbi. A vendar sta bili z Elizo veseli, ko sta videli Jacka spet doma, bolj zagorelega in krepkega ko kdaj. Pustolovski izlet na sever mu je bil vsaj telesno v korist. Kaj zdaj? Jack je moral skrbeti za mater. Edina poklica, ki se jih je bil izučil, sta bila mornarski in pralski. Na morje zaradi doma ni smel, v oukland-skili pralnicah ni bilo dobiti dela. Na pisateljevanje se v teh razmerah ni upal misliti. Ura, kolo, dežni plašč — vsa njegova osebna last je kmalu ležala v zastavljalnici. Tedaj se je iznova lotil pisanja. Še nekaj neuspehov, a januarja meseca 1899. leta je «Overland» priobčil črtico «To the man on trail», ki ji je februarja meseca sledila druga, «The vvhitc Silence* («Beli molk*). Velikodušni urednik mu je vsako čr'ico plačal po sedem in pol dolarja, z obljubo, «da bo delal zanj reklamo*. Toda črtici sta zbudili pozornost. Prvi korak je bil storjen. Januarja meseca 1900 že piše prijatelju: «Svoj delovni obrok sem zvišal na tisoč pet sto besed na dan, dokler se ne rešim iz stiske.* ♦ Mnogo pozornosti in navdušenja sta zbudili med našimi naročniki obe knjigi Jacka Londona, ki ju je izdala založba «Evalit». To sta bili «Joe med pirati* in i ne bila ponosna na svojo minulost. Ni ju, kakor tudi ni naroda in države bre/ junaških postav in idej, ki vodijo njih sedanjost. Ameriki na to stran ni z rožicami posejano. Njena zgodovina ni niti tisočletna niti preveč bogata »velikih* dob. Tako je morala iskati svojo bajko, kjer je mogla. In našla jo je v slavnih dobah tako imenovanih južnih držav, v njih življenju pred svetovno vojno. Cela vrsta čitank pripoveduje o viteštvu mož z juga, o idilah na bombaževih in tobačnih nasadih, o gostoljubnosti in drugih plemenitih lastnostih južnih Američanov. Zdaj pa gre ta bajka skozi kritično obdobje. Vsa Amerika trpi na težavah, katerih vzrok in bistvo si polagoma pojasnjuje, in pri teh težavah niso izvzete niti južne države, ampak se ondi pojavljajo težave še v ostrejših oblikah. Razume se, da nihče več neče verjeti bajk o idealnem življenju v južnih državah zdaj in nekdaj. Najdrzneje je to idilo napadel pisatelj Erskine Caldvvell s svojo igro »Tobacco Rond* (Tobačna cesta), ki jo že nekoliko let igrajo na Broadvvavju z vedno enakim uspehom. To je igra. ki kaže, v kako revnih gmotnih in nravnih razmerah živi na jugu »bela živina*, to so mali farmarji, ki životarijo na majhnih posestvih, najetih od veleposestnikov. Isti avtor je izdal nedavno s fotografko-reporterko Margareto Bourke-Whitovo knjigo »Videli ste njih obraz*. Vrsta fotografičnih slik odpira marsikateremu Američanu oči za čisto »neameriške* razmere, ki v njih živi polovica Amerike. Vzrokov za to obupno stanje je več: ostanki suženjstva in porazi v državljanski vojni, vroče podnebje, pogoste povodnji, izčrpana zemlja, mednarodni gospodarski vplivi itd. Samo pokrajina ob izlivu Mississippija in tako imenovani črni alabamski pas sta subtropični pokrajini, v katerih uspeva vsaka rastlina brez velikih delovnih in gmotnih žrtev. Povsod drugod je postalo farmarstvo pravo suženjstvo, ki je nagrajeno vsaj z neznatnim uspehom edino tedaj, če je zadosti dežja in sonca. Če ni ugodno vreme, so farmarji veliki reveži in ne morejo zabogateti niti v najugodnejšem primeru. Izvoz ameriškega bombaža, ki je glavni pridelek južnih držav, je v povojnih letih silno nazadoval, prav kakor njegova cena na svetovnih tržiščih. K temu se pridružuje še izčrpanost zemlje, tako da se manjšata tudi pridelek in kakovost bombaža. Doba, ko je bombaž v Ameriki kraljeval, je torej minila in gojenje bombaža zadostuje komaj za najskromnejše življenje. Vse to je v omenjeni knjigi dobro orisano z besedo in sliko. Sklep, ki si ga lahko po tej knjigi napravi vsak človek, je nekako takle: Ameriško prebivalstvo, ki živi v industriji in trgovini, je na vzpenjajoči se krivulji razvoja, medtem ko t ljudje, ki se ukvarjajo s poljedelstvom, na splošno bolj životarijo kakor žive. msm <) nomadih o Ringgoidu, država Georgija: Tile reveži gredo l>eš oso pot s Floride in spotoma komaj nabernčijo toliko, da ostanejo žioi. Sramota je, da morajo potovali tako daleč, toda morali so na pot a tudi drugod ne morejo ostali in živeti. I. (' v e sliki': la dvojica je v. Maiden Lane v državi Georgija in pravi: Človek se navadi, da ne pričakuje več dosti od bodočnosti, ko je večji del svojega življenja gojil bombaž. Uničeno polje v Dromnsvillu, država Tennessee, o katerem so ondotni ljudje rekli: Je podoba, kakor da bi Bog ne mogel več zaupati ljudem, da bodo lahko skrbeli za zemljo. Dve starki z Landsdala v državi Arkansas: «Nazadnje pride doba, ko človek nima več kaj delati, ampak kar naprej se:li. (Trač z Iron Moutaina, država Tennessee, ki pravi: , katerih nesnaga, revščina in obupno stanje prekaša celo podobne londonske okraje. hdinburgh ni samo najlepše mesto Škotske, ampak vse Anglije. Na desni vidimo del znamenite Princess Street■», na levi od te ceste pa staremu gradu podobno poslopje, ki je kolodvorski hotel. Prodajalnica skoraj novih kril, dud in torb o Aberdeenu. Slika z edinburghske ulice: eleganten gospod o škotskem krilu. Središču Edinburgha ne tvori nobena veličastna palača ali pa širok trg, ampak prostran travnik, ki se razprostira ob glavni prometni žili: ob «Princess Street n >. Street*, ponos veličastnega Edinburgha. Če lahko kje govorimo o prometni žili. potem je to »Princess Street*, ki veže osrčje mesta z vsemi okraji. V mestu je komaj ena sama tramvajska proga, ki na svoji poti ne križa »Princess Streeta*. V mestu ni niti ene panoge industrije, zlasti ne bogate, ki bi ne imela na tej cesti sijajne izložbe. In v Edinim rghu bržkone tudi ni dijaka ali dijakinje, ki bi sc vsaj po enkrat na dan ne izprehajala med «('aledonian Hotelom in »North Rritish Hotelom*. Še en kotiček iz starega Edinburgha: fantastična mešanica streh in slemen. Morda se nikjer drugje na svetu ne menjava sonce z dežjem tako hitro kakor na angleških otokih: in ondi je spel škotska na prvi stopnji, vsaj glede dežja. Na sliki vidimo križišče v Edinburghu: dež še ni popolnoma prenehal in že sili sonce s svojimi žarki skozi oblake. In glasgovvska zmes megle in saj je najgostejša in najbolj črna v vsej angleški vladavini. Toda Edinbnrgh! Iz Glasgowa vozi tja avtobus zelo hitro, in potnik, ki se vozi po tej poti prvič, izstopi iz avta presenečen, kakor da bi prišel na drug svet. Ondi ni saj in megla je kakor tenak srebrn zastor na koničastih vrhovih starodavnih cerkva in nadzidkih slavnih gradov. Škoti ne imenujejo po krivici svojega Edinburgha »kralja severa : v tej zemljepisni širini ni nikjer več na svetu tako lepega mesta. Staro mesto loči od novega dela nekaj, kar je veliko lepše kakor so mogočni bulvari — to je široka proga angleških travnikov in angleški park. katerega vnanjo stran obroblja i/prehajališče. Vse mesto seče kakor vrvica ravna »Princess HANKOU SE NE BOJI LETALSKIH NAPADOV Topel jasen (lun in na Hunkou pripeka popoldansko sonce. Kar se zvi-škoma oglase sirene. Očitno so Japonci zvedeli, da je naj večji del kitajskega letalstva zbran v pokrajini reke Yangtseju. Ljudje po ulici niso videti vznemirjeni. Samo nekoliko h it reje hodijo in skoraj vsi hite v isto smer, v skrivališča in proti koncesiji, to je proti evropskemu delu mesta. Ako bi ne bilo toliko majhnih otrok, ki jih matere nosijo v naročju, in vse polno večjih, ki se drže materinega krila, bi se zdelo, da se ne godi na cesti nič ne-navudncga. Nikjer ni nobene zmede, med ljudmi se vidi več resnih kakor pa prestrašenih obrazov. In to vse se godi v trenutku, ko so že sovražna letala visoko na obzorju in ko jih protiletalska obramba že obstreljuje. Ilankou se je že privadil na letalske napade. Ljudje so se naučili, da po Sirene so zatulile, pa vendar ni nikjer opaziti strahu ali pa zmede. Ljudje hodijo samo za spoznanje hitreje in bež.e tja, kjer je označeno, da je bolj varno. IIanhovska protiletalska služba uporablja zelo primitivne pomočke: s strehe nepoškodovane hiše izlivajo iz majhnih posod vodo na sosedne hiše, ki so jih zažigale vžigalne bombe. Tu je postala žrtev ognja gostilna. V ospredju je videti nekaj stolov, edino, kar so mogli rešiti. Lesene hiše siromašnih Itankovskih predmestij so kaj lahko postale žrtev vžigalnik bomb. Ker ni vetra, je ostal dim še dolgo na mestu, tako da ni bilo mogoče takoj preceniti vse škode. grmenju topov in izstrelkov uganejo, do kam so prodrli sovražni letalci. Doslej jim ni še nikdar uspelo, da bi prodrli čisto nad mesto. Tudi danes letala niso prišla nad sredino mesta, samo od zidov hiš odmeva boj. Nekoliko kilometrov dalje, v predmestjih revnega kitajskega prebivalstva, švigajo proti nebn plameni. Nekaj ulic okoli ribiškega pristanišča in nekaj vrst bornih lesenih koč v delavski četrti je bilo zadetih in uničenih, toda to ni nič takšnega, kar bi bilo za vojsko kakorkoli pomembno. Pohitimo na razdejana mesta! Na pol oblečeni možje gase ogenj s. čebri in Zaradi starega lesa, ki se je leta in leta sušil na soncu, in drugega stavbnega materiala, ki rad gori, je ogenj težko gasiti. Venomer vzplamtevajo novi plameni tam, kjer je bil ogenj že pogašen. Nekaj bomb je padlo tudi o staro ribiško pristanišče na Yangtseju in zažgalo ondi del lesenega pomola in nekoliko jadrnic, privezanih k pomolu. Na drugem bregu reke so velikanska skladišča z velikimi zalogami žitu tu so ostala nepoškodovana. Nekateri so se skrili, ko so zatulile sirene, kar v najbližjo klet, kar je postalo zanje usodno. Klet so zasule razvaline drugih hiš in zavetje se je izpremenilo o past. Okoli ljudi, ki odkopavajo razvaline, stoje sorodniki tistih, ki so ostali zasuti v kleti. Ostanki lesenih stavb okoli ribiškega pristanišča, ko so pogasili ogenj. golidami. Izmed hiš, ki jih je zadela bomba, ni mogoče nobene rešiti, največkrat so izgubljene tudi sosedne hiše. Neprestano nastajajo manjši požari in marsikateri gasilec se nevarno opeče, ko gasi. Ako bi se učinek napada meril po denarni škodi, bi bila stvarna škoda prav majhna. Toda gre za prebivališča več stotin ljudi, ki so bila uničena, in sicer v mestu, ki je že tako polno beguncev, ranjencev in vladnih oblastev. Najbolj škoda je pa teh nekoliko desetin mrtvih, ki se niso zadosti hitro skrili v zavarovane prostoie. Toda tudi ti ljudje so bili živi za vojsko brez pomena. Šele zdaj po svoji smrti so postali pomemben činitelj. Grozna odločnost vznika okoli žrtev, katerih trupla so odkopali izpod razvalin uničenih domov, odločnost, ki lahko prizadene sovražniku enako škodo kakor polki in divizije. Takoj po sovražnem napadu jamejo zbirati po hankovskih ulicah za obrambni sklad mesta. Dijakinje pozivajo ljudi, naj izvrše svojo domovinsko dolžnost, njih tovariši pa prirejajo na ulicah kratke gledališke prizore in pobirajo drobne prispevke od tistih, ki sc, potem ko so bila prepadena sovražna letala, mirno vračajo v svoja prebivališča. Nihče ni prisiljen kaj darovati, pa je vendar vsak rad dal, kolikor je le mogel, tako da so v treh dneh zbrali poldrugi milijon dolarjev. _________ luko j po napadu se ljudje oračajo k normalnemu življenju, prej pa se še ustavljajo pri improviziranih cestnih gledališčih, kjer nastopajo kot igralci kitajski dijaki. Denar, ki se nabere, je namenjen obrambi mesta. I udi na lej sliki so člani obrambnih zborov pri delu na najhuje prizadetih mestih. Tu je poulični pevec, ki je s svojo umetnostjo pozival k prispevanju za obrambo mesta. Denar, ki ga je tako nabral o klobuk, sedaj oddaja. o dobite stekleničko kolonjske vode v lepem etuiju. Nič drugega Vam ni treba storiti, kakor samo to, da nakažete naročnino za «Prijatelja» za leto 1939. v znesku 62 dinarjev do 5. januarja 1939. Vaše darilo Vam pošljemo po 10. januarju. In še ilustrirani koledar (112 strani) Vam priložimo, če pridenete k naročnini 62 din še 4 dinarje. Torej: za Vašo majhno uslugo — lepo presenečenje. Srečen božič in srečno novo leto Vam želi založba «PRIJATELJ». SELMA LAGERLOFOVA Ko je Selma Lagerlofova pred desetimi leti praznovala sedemdesetletnico, je švedska akademija znanosti odlikovala pisateljico Sigrid Undsetovo z Nobelovo nagrado. Letos 20. novembra je Selma Lagerlofova praznovala osemdesetletnico rojstva. Z opisi njenega življenja smo srečevali po dnevnikih in časopisih poročila, da je bila letošnja literarna nagrada prisojena ameriški pisateljici Pearl Buckovi. Selma Lagerlofova je bila odlikovana s to najvišjo nagrado, ki jo more na svetu doseči, kdor se ubija s peresom, že davno prej, leta 1909. Že dve leti prej je bila imenovana za častno doktorico univerze v Upsali. Temu zgledu je ob njeni sedemdesetletnici sledilo še vseučilišče d Greifsmaldu. Švedski kralj Gustav V. ji je poklonil najvišje odlikovanje za civilne zasluge. Ob svoji osemdesetletnici je bila Selma Lagerlofova navzlic prošnji, naj ji prizanašajo, deležna spet obilnega češčenja. Selma Lagerlofova si je svetovno slavo zaslužila. Njej sami je gotovo do slavljenja bore tnalo, saj je skromna, mirna, pametna žena. Selma Lagerlofova je prišla v burni svet kakor iz pravljične dežele. Tam nekje v Warmlandu na Švedskem se razprostirajo razsež.ni gozdovi in zemlja je polna skritih zakladov. Pokrajina je skrivnostno tihotna, čudovito lepa, blagoslovljena s prirodnimi darovi. Ljudje so premožni, plemenitost samotnih rodov se izraža o lepoti žensk in narodnih običajev. Ko se je Selma rodila, sta ji babica in teta prerokovali, da bo v življenju imela mnogo opravka s papirjem in knjigami in da bo vedno ostala brez družine. Sirota je o tretjem letu ohromela. Babica jo je imela srčno rada in je s starimi pravljicami oživljala otroku prekrasni svet fantazije. S tri in dvajsetimi leti Selma še ni videla šole od znotraj. Samo doma so jo naučili pisanja in branja. Potem so jo poslali v Stockholm, da bi postala učiteljica. Res je dovršila licej, postala je dobra vzgojiteljica in v samoti si je s pisanjem krajšala čas. Nepozabne podobe iz mladostnega pravljičnega sneta in legende iz mitologije so ostajale pred njenimi duševnimi očmi, domišljija se je svobodno razmahnila. Selmu Lagerlofova sc je prvič opogumila, ko je neki ženski list razpisal nagrado za povest izpod ženskega peresa. Imela je osnutek za ep ali roman «Gosta Berlin g*. Živo je ustvarila lik duhovnika in pijanca, slabiču in junaka v eni osebi. Osnutek je imenovala iBalade v prozi* in jih je nekaj poslala onemu ženskemu listu. Presenečena je izvedela, da ji je uredništvo prisodilo prvo nagrado. A kaj samo tol Ko so začela poglavja izhajati, je občinstvo hlastnilo po njih, kakor lačen po kosu zdravega domačega, črnega kruha. Roman «Gdsta Berlingi, ves prežet z očarljivo miirm-landsko domačnostjo, je bil takratni inteligenci blažilen oddih po navalu naturalistične literature, preprosti skandinavski čitatelj pa je v tem delu prave ljudske pisateljice našel sebe in svoje kra je. Skromna učiteljica je dobila dopust, da je lahko pisala nova poglavja in sam slavni kritik Brandes je pozdravil novo zvezdo na evropskem literarnem nebu. Kraljevska hiša je dala učiteljici Selmi denarja za potovanje. Italija je dala pobudo za drugo največ je delo «Jeruzalem*. Med mladino pa se je za ose čase zakoreninila otroška povest •Čudovito potovanje Nilsa Holgersonsa po Švedskem». Od svojih rojakov srčno ljubljena in od vsega kulturnega sveta spoštovana se je pisateljica umaknila na svoje posestvo o Marbacku v ljubljeni miirmlandski pokrajini. Ko je dobila Nobelovo nagrado, je povedala v slavnostnem govoru pred švedsko Aka- Knjižnu poročila svetovnih dnevnikov niso zmerom resnična. Marsikdaj navaden čitatelj le težko razpozna, ali bere kritiko ali naročeno priporočilo za knjigo. Toda če si prebral knjigo Pearl Buckove « Dobra zemlja» in nekje srečal citat iz kritike: «Pearl Backova je v tem romanu globoko zajela sapo*, boš pritrdil, da je ocenjevalec pribil žebelj. Grazia Deledda je prejela Nobelovo nagrado za svoje prekrasne novele. Selma Lagerlofova je bila s to nagrado odlikovana predvsem za sloveči roman ••Gosla Berlingi. Dvajset let pozneje je ženska Skandinavija drugič zmagala pred profesorsko strogim forom švedske Akademije znanosti, ko je bila Nobelova nagrada prisojena Sigridi Und-setovi, in sicer o glavnem za veliki lik srednjeveške norveške ženske, za velikopotezni roman «Kristina, Lavransova hči*. Letošnja Nobelova nagrada lavre-atka Pearl Buckova pa je stopila pred evropski svet kot misijonarka iz daljne burne Kine. Njen oče je bil misijonar na Kitajskem in dekletce je preživelo mladostna leta v samoti nedoglednih kitajskih polj in puščav, v žarenju juter in večerov na Daljnem vzhodu, v senci cvetočih češenj, ob bedi in trpljenju kitajskih množic in o strogo verski vzgoji, ki je največ črpala iz svetega pisma. Vsi ti elementi so oplodili talent Pearl Buckove, a veliki dogodki zadnjih desetletij so bili tista sila, ki je podne-tila pisateljski vzgon mlade Američanke. Napisala je roman cDobra zemlja*, ki je šel po osem svetu kakor nenaden, blesteč komet. To je bila knjiga, ki so po njej hlepeli milijoni sredi večno vznemirjajočih netočnih, nasprotujočih si vesli o razmerah v več-stomilijonskem kaosu kitajskega naroda. V iDobri zemlji* smo spoznali togo patriarhalnost Kine, preprosto, a za nas tolikanj mikavno življenje kitajskega kmetovalca z vsemi njegovimi tegobami, strastmi, slabostmi in dobrotami. Spoznali smo tragedijo kitajske žene, ki se vsa žrtvuje kakor sužnja za moža demijo znanosti: Ušla sem o nebesa k Očetu vprašat, kaj naj počnem v življenju. In ko sem stala pred Njim, sem se spomnila starih šeg in navad iz Wafmlanda. Spomnila sem se gozdov in koč, rastlin in živali, ose drugo sem pozabila. Moje povesti so samo izpoved njihovih skrivnosti h S tem je Selma Lagerlofova izpovedala vse. Da spoznaš to čudovito žensko, ti je treba seči po kateremkoli njenem delu. V sedmih milijonih izvodov so razširjene njene knjige samo med ožjimi rojaki. Mnogo jih je prevedenih v vse kulturne jezike. Roman «Gosta Berling» imamo poleg drugih manjših del tudi v slovenščini. Nekdanja podeželska učiteljica, danes najpomembnejša ženska na svetu, se lahko mirno razgleda po svojem življenju in delu, pa tudi po uspehih svojih mlajših tovarišic. in za materinstvo in je njena duša polna požrtvovalnosti in večnega odrekanja. Dogodki so se sami silili pod pero, da je nastala slikovita, mogočna epopeja, obrzdana o svoji silovitosti z umerjenim lagodnim, svetopisemsko mirnim pripovedovanjem. Toda pisateljici knjiga ni prinesla zgolj slave, marveč tudi marsikatero nevšečnost. Misijonarji niso imeli najboljše sodbe o delu. Tudi politika je hotela soditi. No, vse to je bil le trenuten vihar v čaši vode. Kolikor knjiga sama ni prodrla v najširše množice narodov po svetu, je to storil film, ki smo ga videli tudi pri nas in je bil res znamenito kulturno delo, še zlasti po obeh glavnih vlogah, ki sta jih podala Pavel Muni in Luiza Rainer jeva. Ko se je Pearl Buckova s knjigo cDo-bra zemlja» prvič globoko oddahnila, je mirneje in še bolj sproščeno vdrugič zajela sapo in je napisala roman Mati*. Spet ji je pero steklo lagodno po papirju, zvrstila se je nova epopeja, ki je nanizala pred naše duševne oči prizore iz življenja o samotni in puščobni kitajski vasi, o osrčju te vasi in družine pa smo spoznali mučenico, ki daje življenje kakor zemlja, ki se žrtvuje in se tudi pregreši in mora sama preživljati tragedijo svojih otrok, pretresljivo usodo lastne hčerke in smrt svojega najljubšega sina. Usoda jo je prignala o mesto, da vidi, kako vodijo najmlajšega na morišče Pearl Buckova si ni prav nalašč prizadevala, da bi nam nalila polno čašo eksotične romantike. N jeni romani so občečloveški. Pearl Buckova je ljudska pisateljica v najčistejšem in najpopolnejšem pomenu te besede. Čujejo se ugovori in izrazi začudenja: Zakaj je prav Pearl Buckova dobila letošnjo Nobelovo literarno nagrado?! Vprašanje je treba zastaviti drugače: Ali jo je zaslužila? Da, zaslužila jo je in tako torej nikomur ni mogla biti storjena krivica. Ženski svet ima lahko svoje zadoščenje. Pearl Buckova je dobila Nobelovo nagrado Anekdote iz našega gledališča V operi so imeli pred leti režiserja Kriveckega; bil je Rus. Režiral je Wag-nerjevo opero »Lohengrin*. Ker še ni bil v slovenskem jeziku posebno trden, si je pomagal z nemškim klavirskim izvlečkom. Prišel je do prizora, ko zapoje Lohengrin: «fch nehme Elsa in meine Hut...» Krivecki razburjeno: cčort vazmi. To nevazmošno, da bi vzel Lohengrin Elzo v svoj klobuk!?* * Bilo je takrat, ko je bil Polde Kovač še aktiven tenor. V Mozartovi operi «Beg iz seruila* je pel ljubimca, ki hoče ugrabiti svoje dekle. Ko pristavlja lestev k palači, da bi splezal po njo, mora poetično vzdihniti? «Amor, drži mi lestev.* j Ij #|lj|| Ko je pel na generalni skušnji naš Polde, naslonjen na lestev, te besede, se je iskaje ozrl okrog sebe in slednjič razkačen zaklical: »Hudiča, kje pa je Amor — naj no že vendar pride!* ♦ Naša dramska članica Nablocka je imela letošnje počitnice smolo, da si je zlomila nogo. Ko so bile dramske skušnje že v polnem teku, je prišla kot re-konvalescentka prvič v Dramo. Priše-pala je ob palici, obuta v ortopedske čevlje velike številke. Njen tovariš Da-neš jo je pozdravil: «No, vidiš, Nablocka, zdaj živiš vendarle na nekoliko ,večji nogi’*. * Tenoristu Iviču, po rodu Hrvatu, je delal naš jezik precejšnje težave, ko je bil član naše Opere. Tako se je v »Ukletem Holandcu* stalno motil in pel namesto: «Ladja prihaja... — Ladja prijaha .. .* Dirigent Neffat in dr. Švara, ki sta korepetirala z njim, sta se brez upa zmage trudila, da bi ga prepričala, kaj je prav. Naposled sta obupala in naprtila Iviča Štritofu v «kuro». Celo stavila sta »za* in »proti*. In glej! Štritofu se je posrečilo. Na generalni vaji je pel Ivič lepo pravilno slovensko besedilo. — Da bi užil do kraja svojo zmago, je prišel Štritof na premiero poslušat, kako je učinkovala njegova «kura». Ko je prišlo nevarno mesto in so prisluhnili orkester, solisti, zbor in dirigent, je zapel Ivič junaško: «Ladja prijaha ...» ♦ Gjungjenčeva je povedala iz beograjske opere tole zgodbo: ko poje »Židinjo*, jo morajo vreči na koncu dejanja v kotel z vrelim oljem, nakar pade zastor. Toda po Bog ve kakšnem naključju zastor ni hotel pasti. Zadrega na odru. Ves ansambl mrzlično čaka, kdaj pride odrešenje. Zastor še zmeraj noče pasti! Tedaj se zgodi, da skoči arhidi-akon — pel ga je Pisarevič — za Židinjo v kotel — čeprav tega ni bilo v njegovi vlogi, čepeča v kotlu, ga Gjungjenčeva — ker še vedno ni padel zastor — vznemirjena pogleda. Pisarevič zmigne z ramami in ji pošepeta: »Evo, tudi jaz sem prišel za vami.* Pisatelj Ivan Cankar je pred svetovnim požarom prišel predavat tudi v Gorico. Po končani prireditvi je družba sedela pri kozarcu in se pogovarjala. Cankar je vrne? omenil, kako je nekoč na Rožniku pri Ljubljani v gostilni kužka ujel in ga zavil v dnevnik »Slovenski Narod*. — Zdaj razumemo, zakaj je slovenski narod na psa prišel! — poseže v pomenek Anton Ciril Eržen, gozdarski uradnik in pozneje po vojni glasbeni referent pri istem «Slovenskem Narodu«. — Ga bomo že spet dvignili! je zaključil Ivan Cankar. * Doktorja St. Bevka znanec, Jernač, si je tako močno pokvaril roko, da so mu jo v bolnici morali v komolcu odrezati. Po operaciji zahteva pacient svojo obleko nazaj, češ da pojde takoj domov. Zdravniki mu reko, da to ne gre, ker ga morajo še ozdraviti. Nato Jernač: — Saj ste mi vendar bolni del roke odrezali. Ta kos vam tako in tako pu- stim tukaj. Pa ga zdravite, če se vam to zdi prav in potrebno. * Takratna avstrijska državna poslanca Svetec in Klun sta se nekoč peljala skupaj na Dunaj. Svetca je napenjalo v trebuhu in slednjič je plin slišno ušel. Resno se oglasi Klun s pripombo: —• Da, da, kolega, proti Brucku gremo. Že čutim smrad — iz tvornice za predelavo viktualij! * Učitelj Saje, znan veseljak, je bil hud Slovenec. Nekoč ga pride nadzorovat okrajni šolski nadzornik Zima, ki se je podpisoval z nemškim pravopisom Sima, kajti bil je velik nemškutar in zagrizen sovražnik zavednih slovenskih učiteljev. Ko je že vse dopoldne sitnaril v Sajetovem razredu, je še poooldne prišel k njemu: — Vašega petja še nisem slišal, reče nadzornik Sajetu. — Saj res, odgovori Saje, petja še niste nadzorovali, No, otročički, pa dajmo tisto: Nesrečna zima mrazi me, mrazi me, in dolgo proč ne spravi se, spravi se, juhe!... * Državni poslanec Klun je večkrat obiskal Svetca v Litiji, da sta se raz-govarjala o političnih vprašanjih. Ne- koč sta se hudo sporekla in Svetec zabrusi Klunu ogorčen v obraz: — Veš kaj, Klun, ti bi se brez skrbi lahko pisal Jezik, in sicer Dolgi Jezik! * General Rudolf Maister (1874—1934), ki je ob razsulu Avstrije rešil Slovencem Maribor z okolico, je že kot gimnazijec pesmi skladal. V šestem razredu gimnazije je pri vajah v prostem govoru deklamiral svoje kitice »Več pel ne bom*, ki so se pričenjale: Zadnjič še na strune udarim, liro vržem v prašni kot... Ko dokonča, pripomni profesor: — Dobro, prav, prav. Ampak Maister, če ne boste ostali pri dani besedi, vam zapišem slab red iz vedenja. Kakor veste, avtor zbirk «Poezije» in «Kitica mojih* ni bil mož beseda. Zato je prišel celo v Ibrovčevo Antho-logie de la Poesie Yougoslave (1935). * Franc Ks. Kramer, prav za prav Kromar, je 1826 prišel za kaplana v Šent Jernej na Dolenjskem. Pri nekem požaru je dolgo pomagal gasiti. Opoldne pride ves truden domov ter urno posuši poliček vinu, nakar mu prineso še eno mero. Slučajno je bil tedaj v župnišču na obisku korar Albrecht iz Ljubljane in je to videl. Skoruj nato je umrl T. Friedrich, kaplan in nemški propovednik v ljubljanski stolnici, škof misli Kramerja poklicati na izpraznjeno mesto. Ko zve to Albrecht, odsvetuje Škofu na vso moč, češ da je to hud pijanec. Škof ni verjel. Zato piše župniku Ruku v šent Jernej, nuj po pravici pove. Rak je slutil, od kod izvira to vprašanje, in pokaže Kramerju pismo. Ko ta prečita, prične prositi svojega predstojnika, naj potrdi to mnenje, češ da je mladi mož res pijači vdan: — Rajši veljam pri škofu za pijanca, kakor da pridem v Ljubljano za nemškega pridigarja. * Preklete grablje! Te dve besedi sta simbol narodnega odpadništva, nem-škutarstva. Dragotin Dežman — ime se izvaja iz nemškega Dienstmann, suli-čar — je bil v mlajših letih navdušen Slovenec, ki je pesnikoval v svoji materinščini. Zložil je na primer krepko budnico «še Slovenja ni zgubljena« in pesem »Preklete grablje«, posneto po koroški narodni pripovedki. Enako snov je obdelal L. N. Tolstoj v svojih povestih. Vsebina: abiturient ljubljanske gimnazije, Anže iz Rovt, ni hotel znati več slovenščine, ko je prišel po maturi domov, dokler ni stopil v senožeti na grablje, ki so ga lopile po ustih, da je zakričal to kletvico v slovenskem jeziku! Ironija usode je nanesla, da se je prelevil Dežman v Karla Deschmanna in je Slovencem odrekal pravico do obstanka. Prirodosloven in politika Dežmana (1821—1889) torej bijejo njegove lastne preklete grablje po zobeh, zver sama oskrbi primerno kazen ... Če nam pridobite novih naročnikov, dobite za enega naročnika mehko vezano knjigo, ki si jo lahko sami izberete. Za dva naročnika dobite eno izmed leposlovnih knjig, vezano v platno. Torej za majhno prijaznost lepo knjižno nagrado. Vašo nagrado Vam pošljemo takoj, ko bo Vaš naročnik plačal vseletno naročnino 62'— din. Leposlovna zbirka BEVK FRANCE: V mestu gorijo luči BJORNSON BJORNSTERNE: Veseli funt CLAUDE FARRERE: Opij CONRAD JOŽEF: Tajfun DERŽAJ EDO: Gruh Dnevnik malopridnega Jurčka DUMAS ALEKSANDER: Črni tulipan FRANK LEONHARD: Karel in Ana GAGERN FRIEDRICH: Beg i/. pekla HOFBAUER JOŽEF: Pohod v zmedo INGOLIČ ANTON: Mlada leta KELLER GOTTFRIED: Romeo in Julija na vasi KLABUND: Borgia LATZKO ANDREJ: Sedem dni LAWRENCE D. H.: Žena je odjezdila LEBLANC MAURICE: Lupin se ženi LEW1S SINCLAIR: Mantrap LJESKOV NIKOLAJ: Askalonski hudobec LONDON JACK: Joe med pirati LOUYS PIERRE: Ženska in možicelj MERLINOVA LIDA: Ljubezenska pesem Azije OPPENHEIM PHILIPS: Igra za prostost POE EDGAR: Zgodbe groze PRENNER LJUBA: Življenje zu hrbtom ROMAIN ROLLAND: Peter in Lučka SMIRNOVA NINA: Marin ŠMELEV I: Mary VALMIGERE PIERRE: Otani VANČURA VLADISLAV: Beg v Budin VVELS H. G.: Boj z Marsovci WENIG ADOLF: Živalce in roparji ZWEIG ŠTEFAN: Skrivnost, ki žge Praktična zbirka (vse knjige so broširane). CASSON HERBERT: Kako premagani poslovne težave ČERNA RUŽENA: 1400 nasvetov DR. DUCKELMANNOVA ANA: Postanek otroka in njegov razvoj GERLING R.: Sitni možje — Vzgoja za zakon DR. HODANN MAKS: Ali otroku res štorklja prinese DR. JAKŠA JOŽA: Kako spoznamo spolne bolezni KERNHOFER KRISTA: Nasveti za življenje KILDUFF EDWARD: Kako si poiščem boljšo službo KNEIPP SEBASTIJAN: Domača lekarna in zdravilna zelišča ING. ARH. KREGAR R.: Naš dom ING. ARH. KREGAR R.: Kako si zgradim svoj dom. ING. ARH. KREGAR R.: Kaj moram vedeti, kadar si gradim dom DR. LOBEL JOSIP: Od zakona do ljubezni MACFADDEN BETNAR: Mož in zakon Torej le hitro izpolnite priloženo dopisnico. DR. PETRIČ KAREL: Bolezni, kako jih spoznamo in preprečimo DR. PETRIČ KAREL: človek DR. PETRIČ KAREL: Nalezljive bolezni DR. PETRIČ KAREL: Nega bolnikov DR. PETRIČ KAREL: Regulacija rojstev PODGORNIKOVA A.: Za pridne roke — vezenje PODGORNIKOVA A.: Za pridne roke — za vsako nekaj PODGORNIKOVA A.: Za pridne roke — za možu in še kaj PODGORNIKOVA A.: Za pridne roke — VII. del PODGORNIKOVA A.: Za pridne roke — šivanje PODGORNIK D.: Vrt in moje rože DR. RAUNERT MARGARETA: Kako naj se žena neguje STUPANOVA MILICA: Kako vzgojim svojo deco ING. ARH. ŠANTEL KANONIJEVA: Kako si opremim stanovanje ŠEST OSIP: Kar po domače ŠKERJANČEVA VERENA: Kak«, naj kuhani Vesel božič in srečno novo leto Vam želi Založba «EVALIT» Ljubljana, Dalmatinova ul. 8 Rešitev križanke iz štev. 11 Vodoravno: I) traki; (glej spo- daj!); vihra; 2) osamela; kljuse; okreten; 3) epopeje; ura; Ida; čaranje; 4) n; run; b; Emona; S. K.: člo; e; 5) au; Simeon; Ana; okršek; zb.; 6) jrc; ka-vran; a; človek: ave; 7) laik; ljub; Ema; Iris; Emil; 8) organist; tvoja; ob-trgati; 9) p; Apolo; beg; dno; tnalo: 10) krajani; vedok; odoleti; It) stara: (glej spodaj!); čtivo. Navpično: I) t; Poljane; s; 2) rop; urar; kt; 3) rosa: cigara; 4) kapus; ka- par; 3) imenik; noja; 6) ej: malina; 7) (glej spodaj!); 8) ia; Borut; (k)ip; 9) t; u; ban; b; u; 10. ikre; n; cvet; tl) slama; Evgen; 12) lu; onamo; de; 13) osi-na; ajdov; 14) veda; č; okna; 15) e; a: ilo; 1; 16) on; skoro; os; 17) (glej spodaj!); 18) rj; šest(i)lo; 19) venček; ralo: 20) klati; Evgen; 21) oreh; Ama(t)ti: 22) r(a)na; zvit; ti: 23) a: čebelin: č. Koseskega verz in ime: BITI SLOVENSKE KB VI BODI SLOVENCU PONOS! J. Vesel. Rešitev križanke iz štev. 12 Vodoravno: I. vrana, strd, edin, koran; 2. a, rama, čarodejstvo, soba, i; 3. to, Sora, neko, urna, sapa, ko; 4. Eva, Borna, navadna, vaja, Ida; 5. lcha, nart, perje, Tine, dvor; 6. Samo, nauk. Cae, kuli, oral; 7. tema, tros, D, vaba. ozon. a; 8. ob. Neva, elan, lina, srab. ko: 9. dol, Nana, obokast, dali, pot: 10. Obir, Batibor, žličnik, tele; tl. Naun. medar, v, inlet, roke; 12. fant, s, nor, mir, tea, T, pesa; 13. ata, Karel, ponos, grdun, lan; 14. ri, lovec, lakomen, go-sar, r. k.; 15. a. pasar, lesa, anal, stran, a. Navpično: I. vatel, kolo, fara: 2. r, oves, bobnati; 3. ar, ahat, Diana, r; 4. nas, amen, tur, la: 5. Amor, ornen. n, kos; 6. Aron, Avar. Sava; 7. s, aman. Anam, rep; 8. t. č., tara, Atenec; 9. ran. Ture, idol, 1; 10. dren, kolobar, le; 11. okaj), sabor, pas; 12. vdovec, nor, moka; 13. ae, Arad, k, vino; 14. ljudje, laž, Roma; 15. srne, Visli, sen; 16. Etna. kantina, na; 17. dva, tuba, člen, 1: 18. i o, vila, Buteni, 19. n, sani, svit, sad; 20. saje, karo, Trst; 21. kopa, ozad, r, rog; 22. oba, drob, top, ga; 23. Ra, Ivan, pekel, n; 24. u, Odol, kolesar, 25. nikar, note, Anka. Razpis nagrad — Na želj« nekaterih naročnikov bomo odslej prinašali razen križanke še več drugih ugank, in sicer v vsaki številki, ker radi ustrežemo želji vsakogar. Vsaka uganka bo štela določeno število točk, po katerih bo uredništvo ocenjevalo rešitve. Ker so razpisane nagrade, se bomo pri sestavljanju ugank ozirali na to. da se bo lahko udeleževal na-gradn. tekmovanja prav vsakdo. Za prvo polovico leta 1939. razpisujemo nagrade; pet reševalcev, ki bodo dosegli največ točk, bo dobilo vsak po eno zlato nalivno pero, drugi, ki bodo poslali rešitve najmanj štirikrat in dosegli vsaj tretjino vseh možnih točk (120 točk), pa po eno lepo knjigo. Tako ne bo ostal nihče, kdor se bo količkaj po- našim ugankarjem trudil, brez nagrade. Vse nagrajence pa prosimo samo nečesa; da nas priporoče svojim prijateljem in da nam poklonij. iiHiimnniiigiHiii iiimniini liplilijlilliiipilijSjilli I iiiii III! illiiiiiililijljiiiiiii 11111111 ■III :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: Sir !M.. Illlili; * *h : BOGATO IZBIRO VSAKOVRSTNIH KOLEDARJEV Vam nudi lahko samo litografija ČE U4/1I MAM cJ-julljana, O^tilka uitca It. 0 — It. 2.3—09 ki je vodilna jugoslovanska tovarna koledarjev * 0Mična. izdelava m nizke cene. ohesenečajO vsaJco^aK Zahtevajte o&isk naseda Zastopnika, da se phephičaie o phedrostiA, oko kupite naxav.nost od pKoiZvajallca praznik (s prejšnjo besedo skupaj je voščilo bralcem našega lista); moško ime; soglasnik; — 7. pripovedna pesnitev; členica, ki v zvezi z glagolom izraža željo; vzročni veznik; soglasnik; škodljivka železa; plod; predlog; — 8. ne veliko; usta; kmetsko posestvo; star slovanski izraz za pivo; dobra karta pri ma-rijašu; — 9. lioditi; ena izmed prvih postaj na progi Ljubljana —Zid. most (beri obratno); del pohištva; azijska planota; kaz. ali os. zaimek; — 10. hranilo; inozemec; žensko ime (skrajšano s končnima zlogoma); vojaki konjeniki (nekdanji ogrski); takšen; — 11. svetopisemsko ime; mešetar na borzi; Miklavž (srb.-hrv.); vežba. Navpično: I. repek brez samoglasnikov; nagrada; — 2. za-čaranja; naslov redovnika maš-nika; — 3. posli, katerim se kdo posveti (zlasti v znanosti); kopališče pri Benetkah; — 4. samoglasnik; soglasnik; del posode; soglasnik; — 3. miruje; oseb. zaimek (beri obratno); — 6. likovni umetnik; Sin božji; — 7. ta (hrv.); predlog; druga beseda za čud; — 8. neresnica; doba; ne-marljiv; — 9. kvartaški izraz (beri obratno); pomanjševalnica za del obraza; CZ; — 10. soglasnik; ital. mesto; samoglasnik; 11. letni čas (beri obrat.); soglasnik; moško ime; — 12. lunina pre-memba; tabor (tudi stanovanje po hrv.); — 13. slavni kalif; soglasnik; visoka planota v Aziji; — 14. soglasnik; moški glas v 2. sklonu; samoglasnik; — 15* «res» brez samoglasnika; bolj težka; učenje; — 16. čutilo; ital. «mo-ja»; ilovica; — 17. žen. ime; soglasnik; poljska mera; — 18. pogledi; morilka pomladnega cvetja; — 19. srednji del Abesinije; zanikana oblika pomož. glagola; — 20. predlog; samoglasnik; vzvišena pesem; predlog; — 21. kar se ulovi; nevestin prinos; — Ugotavljanje. Tole se je. prigodilo na Divjem za-padu. Pri farmarju Blacku sta potrkala dva cowboya. »Oprostite, farmar, ker vas motiva, toda našla sva v gozdu mrtvega člo- židovski duhovnik; slovensko ime za veliko mesto bivše Avstrije; — 23. žensko ime; lekarna. Enačba. (6 točk.) (a — b) + (c — č) + (d — e) + (f - g) = x. a = glasbeno znamenje; b = kazalni zaimek; c — tekočina; č — pritrdilnica; d = znak odlikovanja; e == daljava; f = žival, ki ima mnogo nog; g — del telesa; x = mesto v Jugoslaviji. Posetnica. (8 točk.) Dr. N. Evatiič Ta gospod ni tako visok uradnik, kakor kaže posetnica. Kaj je? . . Dopolnilmca. (6 točk.) .. ak, le .. ba, Ma . . na, . d . av- je, koli.., a .. stol, sna....rov- nija, lo .., *. s . ica, o . 1 . k, .. tako . be, . a . a, re .sk . ed ., . 1 . n. Namesto pik vstavi prave črke, da dobiš same samostalnike; nove črke ti povedo pregovor. Zlogovnica. (6 točk.) Iz zlogov: an, ar, ce, gel, go, ha, hi, l, iz, ki, ko, le, li, lo, lo, lob, med, na, ni, ni, ni, ra, ta? va, var, zak sestavi besede naslednjega pomena : 1. priroda; 2. uradnik, ki shranjuje listine; 3. ptica; 4. sodobno prometno sredstvo; 5. predlog; 6. zlati novci; 7. nebeško bitje; 8. del ure; 9. svetopisemsko ime; H), časovni prislov. Prve črke od zgoraj navzdol in zadnje črke odzdolaj navzgor povedo znan rek. veku, pa sva si mislila, ali niste to morda vi.» «Kak5ne postave je bil?* je žalosten vprašal farmar. »Približno takšne, kakor ste vi.» «Ali je imel zeleno progasto srajco?« «Imel je zeleno progasto srajco.» «Visoke škornje?* «Visoke škornje.« «Kakšne je imel hlače? Rjave ali sive?« «Hlače? Joe, kakšne je imel hlače? Ah, da, rjave!* Zamenjalnica. (6 točk.) Ave, jalov, vihra, pola, doli, note. Premenjaj črke pri vsaki besedi, da dobiš nove besede. Začetne črke novih besed ti povedo ime slovenske založbe. Skrivalnica. (2 točki.) Potovanje, Manžurija, opanke, otočič. Iz vsake besede vzemi tri zaporedne črke in boš našel ime slovenskega pesnika. Magičen lik. (6 točk.) A A A A A A A A B N N O O O O R R R R R T T V Z Z Pomen besed: t. brazda; 2. be-daštvo; 3. moško krstno ime; 4. drugo seno; 5. ranocelnik. Besede se čitajo enako vodoravno in navpično. Zložilnica. (8 točk.) ma, ki, ir, ep, kj, pr, se, er, tr, do, et, va, če, ad, at, bi, ji. Uredi skupine črk tako, da dobiš pregovor. Števil niča. (6 točk.) ll, I, 2, 4, 2,-11, 1, 2, 4, 12, — 6, 8, 12, — 4, 10, — 12, 3, 5, 7, 13, 9, 13, 10. Ključ: 7, 13, 9, 7, 13, 5, 2 = poljski plevel (med žitom); — 3, 11, 6, 4, 8, 10, 5 = pomladna cvetlica; — 1, 2, 11, 4, 12, 4, 2 == plan. »Ne,» je dejal farmar po daljšem premišljevanju, «gospoda, to nisem bil jaz!« Majhna razlika. »Ali niste vi tisti tat iz Ljubljane?« «Iz Ljubljane ne, ampak iz Maribora.* Pri fotografu. «Tole fotografijo bi si ruda dala povečati.« «Prosim, gospa, na katero velikost?* »Na trikratno, recimo, samo nos mi pustite tuk, kakršen je!» O J- T Otona Rina-a tekoči lep ( Sy n d eti ko n sklep, zlepi, skita vse. KLIŠEJE ENO- IN VEČBARVNE JUGOGRQFIKQ LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 23 KALOD Specialno sredstvo za nego rok Strindberg. Avgust Strindberg je sedel nekoč s svojim prijateljem \ pariškem lokalu. Ko sta popila nekoliko steklenic vina, je vzel Strindberg denarnico iz žepa in si jo dolgo ogledoval. «Kaj študiraš na njej?« ga je vprašal prijatelj. «Gledam, ali sem še žejen«, je odgovoril Strindberg. Ada Sari. Ada Sari je bila nekoč povabljena na gostijo. Vzela si je na krožnik pošten kos mesa. Zraven nje je sedel Caruso, ki je strmel nad veliko porcijo. «Ada, takšen kos mesa, in vse to hočete pojesti kar tako?« Ada je zmajala z glavo: »Kar tako ne, prinesli mi bodo še krompirja in solate.« Varčnost. Škot McPherson vpraša ponoči soseda: «Kam pa greš s svetilko?« «K ljubici.« tlakšna zapravljivost! Jaz sem hodil na sestanke v temi. «Sem si takoj mislil, ko sem prvič videl tvojo ženo.« KASTELIC in DRUG TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO LJUBLJANA Aleksandrova cesta št. 9 Telefon št. 21-50 V zalogi imamo stalno vsakovrstne fine, srednje fine in običajne tiskovne papirje, kartone za tiskarne, nadalje brezlesne pisarniške in konceptne papirje za trgovce ter razne ovojne papirje in valovito lepenko za trgovine in industrije. Rodbina. Ko je bilo pred leti \ Zedinjenih državah ljudsko štetje, je prišel uradnik k neki hiši in potrkal na vrata. Odprl niu je deček. Uradnik: »Kje je oče?' Deček: «Zaprt.» Uradnik: «In imati?« Deček: «V blaznici. Uradnik: «Bratov in sester nimaš?* Deček: »Imam brata, ta je na univerzi.« Uradnik (začuden): «Na univerzi? Kaj dela tam?* Deček: «V steklenici je. imel je dve glavi.* Škotska. Slavni slikar Cabianca je tudi strašno rad potoval. Nekoč je bil v Sahari in več dni ni srečni žive duše. Slednjič je srečal Škota. «Bojim se, da sem se izgubil,« je rekel Cabianca. «Se bo za vas izplačala najdenina?« je vprašal Škot. «Ne». je dejal začudeni Cabianca. »Potem pu ni važno*, je rekel Škot in šel svojo pot. Bolniki so povsod. Zato je nujno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopi navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37. Razirna krema LA TOJA se hitro in odlično peni — omehča tudi najtršo brodo — deluje na kožo zelo prijetno — britje z njo je res užitekl Generalne zastopstvo za J goslavijo: CHEMOTECHNA, Ljubljana, Mestni trg 10 Božja kazen. »Pomisli, ljubi mož, v tisto lipo, pod katero sva se pred dvanajstimi leti seznanila, je udaril« strela!« «Prav ji je!« Pri ljudojedih. Črnec: «(>, živio! Že tako dolgo te čakam!* Belokožec: «Kaj me mar poznaš?* Črnec,: «1 seveda! Saj te bom imel zn večerjo!« Potem je vseeno. Fotograf: «To je smola! Fotografiral sem vas ravno v trenutku, ko ste govorili!« Kmet: «Nič ne de, to sliko hočem poslati teti, ki je čisto gluha.* »In kaj pa tisto dekle, ki je bilo pri vas v službi? «Ta mi ne more več pomagati, ta seje že omožila.« »Koga je vzela?« «Mene.» življenjsko zavarovanje Bil je mož in ta je imel prav hudo ženo. Ker je bil sam mirne narave, je delal vse, kap je žena hotelu. In ko je nekega dne hotela jahalnega konja, ji ga je kupil. Ženu je jahala, a kmalu jo je konj vrgel raz sebe, tako da si je zlomila tilnik. Drugi dan sreča mladega vdovca prijatelj: »Prodaj mi tega konja!* Toda mož je zmajal z glavo in dejal: «Ne prodam, prijatelj, čeprav te imam rad. Ne vem še. ali se ne bom iznova oženil. Gospodar v hiši. »Pri nas doma nosim hlače jaz!« «Tbda ko sem bil zadnjič pri vas. ste- imeli čeznje predpasnik.« Posnemanje Gospod Lipec je dober človek, toda precej naiven. No, iiifc ne de. Nekega dne je šel mimo kovačnice in videl, kako je vz.el kovač s kleščami železo iz ognju in pljunil nanj. «Zakuj to delate?* se je začudil. »Da vem, ali je vroče*, je odgovoril kovač. Gospod Lipec se je vrini h kosilu. Ko je žena prinesla juho na mizo, je gospod Lipec vzdignil pokrov in pljuni! v juho. »Da hom vedel, ali je vroča«, je pojasnjeval svoji strmeči ženi. Nezmožna za delo. »Kam pa tako hitite?« »Domov. Imam strašno dela. pa nikogar, ki bi mi pomagal.* Definicija. »Kdo je dolžnik, Janko?« »Tisti, ki je komu denar dolžan.« »In kdo je upnik?* »Tisti, ki upa in verjame, da bo denar nazaj dobil.* Tako je. Striček nečaku, ki mu je slabo opravil neki posel: »Tonček, lepo si povedal moje naročilo pri gospodu Jancu! — Ko bi bil hotel poslati tja osla. bi bil jaz. sam šel!» P&Sb&* ! Darmol, sredstvo za odvajanje se često potvarja. Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črkeT.Zahtevajte samo originalni Darmol, preden 'gre?spatledho: ChlOrOdOntZObnCI pOStCI Proti zaprtju 'dtecmuue 0|lai re$. S- br. 3236 cin* 19. II. 1936. Strokovnjaško. Na razstavi moderne umetnosti stoji gospod pred kubističnim aktom «De-klica« in govori sam s seboj: «Tole se ne bo nikoli prodalo, to se ne bo prodalo.« Čuje ga mojster slikar, se razjezi in zarohni na govorečega: «Ali ste morda trgovec s slikami, gospod?* «Tb ne,» pravi mož, «ampak trgovec z dekleti iz Rio de Janeira.* Trgovski smisel. Šef: »Priznaj, da si zdajle celo uro spal!« Vajenec: «l)a, ampak sanjalo se mi je o trgovini!« Vsaka očala po meni zato dobrosedeea in iasert pogled pri Dipt-optik LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA Otroška radovednost. «Očka, pojdi se igrat z menoj!« »Ne utegnem.* «Pa zakaj ne utegneš?« «Moram delati.« »In zakaj delaš?* «l>a bi imel denar.« «Pa čemu potrebuješ denar?« «Da bi ti kupil kruha.* Nekuj času tiho, potem pa: »Ampak saj nisem lačen.« Dober pes. «Pravim vam, tisti pes Luci, ki sem ga imel, je bil tako pameten, da je zmeraj spoznal, kdo je poštenjak in kdo lopov.« «Zakuj ste ga pa potem prodali?* »Ker me je vedno grizel!* Marijaš. Blaž in Tomaž sedita že dolgo v vinski kleti. Blaž: «He, he, jaz vidim že vse dvojno.« Tomaž: «Jaz... jaz... jaz tudi. To bi luhko zaigrala marijaš v štirih.« Pred sodnikom. Sodnik: «Ali ste bili v kritičnem trenutku gospodar svojih dejanj in misli?* Obtoženec: «Prosim, ne, moja žena je stala zraven mene.* og£o VO' V * ANTE GRGIČ „DAMASK“ ZAGREB, PANTOVČAK i i 4 STALNO ZAPRISEŽENI IZVEDENEC IN OCENJEVALEC PRI KR. OKROŽNEM SODIŠČU V ZAGREBU RAZSTAVLJA NA VSAKEM V ELES EJMU V LJU BLJ A N 1 INFORMACIJE VSAKE VRSTE DAJE RAD IN BREZPLAČNO Znižano voznino 50% je odobrila Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu vsem posetnikom spomladanskega in jesenskega velesejma v Ljubljani. Za spomladanski velesejem velja ta ugodnost za potovanje v Ljubljano od 31. maja do 12. junija, za povratek pa od 3. do 17. julija 1939. Za jesenski velesejem velja znižana voznina od 28. avgusta do 11. septembra, oziroma za povratek od 2. do 16. septembra. BOGATE NAGRADNE TEKME je razpisalo društvo »Narod sebi* s pomočjo prispevkov domačih podjetij in trgovin. Društvo bo razdelilo 666 krasnih nagrad: blago, svile, volnene in druge tkanine za obleke, zlate in kroinane ure, zlate prstane in uhane z diamanti in drugimi žlahtnimi kuinni, servise, bi-cikle, knjige in druge lepe nagrade. Ker je društvo zasnovano na narodno gospodarski podlagi in je članarina samo 1.— din, je želeti, da pristopijo vsi zavedni Slovenci in Slovenke v društvo »Narod sebi*. Vsakdo naj izračuna, ali ni vredno, da žrtvuje mesečno 1.— din, ko prejme toliko koristi in hkrati pomaga širiti narodno zavest. Nagradne tekme bodo vsak mesec. Pišite po pojasnila društvu »Narod sebi*, Liubljana, Krekov trg 10/11. Til VARSTVENA ZNAMKA NA STEKLENICI Vornjjoniu^ gEBS DA STE KUPILI ZA ČIŠČENJE VSEH KOVINASTIH PREDMETOV, OGLEDAL IN OKEN PRIZNANO NAJBOLJŠE SREDSTVO Sidol katero valed kemičnih sestavin vse te predmete ČISTI. POLIRA, OHRANI, DESINIICIRA f»AZITK MA VARSTVENO ZNAMKOI •Prijatelj« izhaja vsakega 5. v mesecu. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina je: Letno 12 številk revije »Prijatelj* Din 62—. Če se plaruje v obrokih, Je četrtletna taročnina.........................Din 10’ — polletni« naročni a....................... • 3 — Odgovorni urednik Emil Podkrajšek v Ljubljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Dalmatinova ul. 8/1. Tol. 21-32. Tisk Delniške tiskarne d. d. Predstavnik: Ivan Ovsenik v Ljubljani. SIERA- RADIO SIERA-TON To je naravni ton, ki [vsakega razveseli 7 izvrstnih SIERA prednosti 1. Prvovrstna kakovost glasu! 2. Enostavno upravljanje! 3. Izredna selektivnost in občutljivost! 4. Razločna imenska skala! 5. Solidna strokovna izdelava! 6. Okusna zunanjost! 7. Zelo ugodna cena! n filato. tičijo. Glavno zastopstvo za dravsko ba n‘,o v i n|o t BRUNO KLEMENČIČ L J U B L J A N'A MIKLOŠIČEVA 30 Zastopstva v vse[h krajih Jugoslavije BRZOJAVI: »SIERA- LJUBLJANA BLATO IN SNEG 68991-69 Praktični otroški pol-škornjl iz gume, podloženi s toplo podlogo. Prav lahko se o-buvajo in sezuvajo 28731-635 48322-646 'Otroške snežke iz gume. podložene s toplo podlogo. Zapenjajo se na gumbe Čevmff^navezavo izdelani iz lakirano gume z močnim gumijastim podplatom. Ne prepuščajo vode in stanejo samo Din 15.-. 19.- Ln 25.-. 38162-651 Za otroke so galoše najpotrebnejša obutev. V njih lahko ponosijo staro obutev in imajo vkljub temu noge suhe. Za majhne otroke stanejo Din 19.— za večje Din 25.— GOSPODINJE. Tl ČEVLJI SE VAM ZARES SPLAČAJO! Tudi najsiromašnejša Jugoslovanka se zamore obuti za malo denarja z našimi gumijastimi, čevlji. Izdelali smo jih iz črne gume s ojačenimi posameznimi deli. da bi čim dalje in bolje služili. Od Din 49.— smo jih znižali na Din 39,— 46342-609 SEDAJ Tople žepe iz volnenega sukna na gumb. z elastičnim gumijastim podplatom. Otroške stanejo Din 19.—. moške 28632-625 98991 mr Zenski pol- čevlji iz lakira-ne gume z močnim gtnffllSunr podplatom in nizko peto. So nepremočljivi in trpežni Zamenjajo popolnoma usnjene čevlje. Praktične otroške snežke za zimsko in blatno vreme. Zapenjajo se na zaponko. 78155-657 2onske galoše s široko peto. v katero dobro sede vsak čevelj. Podaljšan okrasni jezik varuje nogavice pred de-blatom. 68295-6602 1 Elegantni ženski polčevlji iz lakirane gume, okrašeni z imitacijo kačje kože, s polvisoko peto. ter neraz-trgljivim in neprcmočfjivim podplatom. žjem in ŠKORNJI GENERAL SEDAJ Mamice. Kadar je sneg in brozga, Vam ni potrebno skrbet! za zdravje svojih otrok, ako jih v takem vremenu obujete v naše nepremočljive gumijaste /J&fSSlmSlBK/’' j! i škornje z tu- /gŠjg^sSS^Sjrj/mi fa uložkom in /£NPH9HHRjgKjg3 debelimi top- m ge bodo vedno ■t>" suhe in tople. ' 98991-693 Prej so stale Din 59.-, 69.-. 79.-. Sedaj stanejo Din 39.-. 49. , 59.-.