NOVI TEDNIK ZATO SAMO ENKRAT NI DOVOLJ! m pu Foto: GREGOR KATIČ Mercator ©©mGoc3 ©@00® Opekarniška ulica 9, Celje petek 28. januar 2005 ob 18 uri PRIKAZ MATURANTSKIH PRIČESK nedelja 30. januar 2005 med 9. in 12. uro UŽITKARIJE - ČIRAČARA Informacije:: ATATAT. f> N 1 P i 1 M I i NI N E HINKO HAAS: ZLATI PRSTI NAD BISERI Stran 9 wm ZAČETEK PROPADA PREBOLDSKEGA DVORCA Stran 15 NESREČNA IVANKA STRINAJSTICAMI Stran 16 NA OBISKU V EVROPSKEM PARLAMENTU Stran 21 INKAS>IMPEX1 IPAVČEVA 22,3000 CELJE, SL0VENUA Tel.: 03 5411-304,5416-101; 051 363 986 WWW.INKA-IMPEX.SI SO PREGLEDI ŠENTJURSKI BRISOV ZANESLJIVI? OKOSTNJAKI IZ OMARE Stran 5 Stran 4 ŠT. 4 - LETO 60 - CELJE, 27.1.2005 - CENA 350 SIT UVODNIK Krah živilcev bo krah kmetov Najbolj črnogledi napovedujejo, da bo za nekatere živilce letošnje leto usodno, posledice njihovega kraka pa naj bi udarile tudi po kmetijski proizvodnji. Mnoga podjetja so še lani delala dobro in na veliko izvažala, vendar, žal, predvsem v države bivše Jugoslavije. Zaradi prihoda tujih proizvajalcev pa so naši prehranski izdelki že na domačem trgu postali nekonkurenčni, na tujem pa so sploh povsem neprepoznavni. V pod- JANJA INTIHAR jetjih opozarjajo, da bo treba nujno zmanjšati stroške, kar seveda pomeni, da se bo začelo odpuščanje. Koliko ljudi bo moralo na cesto, si še nihče ne upa na glas povedati. Se bodo uresničile napovedi še iz predpristopnih časov, da bo morala vrata zapreti tretjina živilskih podjetij? Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec sicer pravi, da so časi za povezovanje v mesni industriji že mimo, saj ne bi prineslo pričakovanih sinergij, vendar za ostalo živilsko industrijo še vedno velja, da se bo treba nujno dogovoriti, kdo se bo s kom združil in kako. Vendar se v večini podjetij kljub paniki, ki jo širijo navzven, še vedno obnašajo tako kot v preteklih letih, ko je vsak vlekel na svoj konec in se, kot rad pove sindikalist Srečko Čater, po petelinje šopiril na svojem kupčku gnoja. Na področju resnih kapitalskih povezav v živilski panogi, razen redkih izjem, se namreč še vedno skoraj nič ne dogaja, čepa se že, se dogaja prepočasi. Zato res ne vemo, komu so namenjeni mrzlični pozivi k akciji, ki naj bi hitreje pognala povezave, povečevala konkurenčnost in spodbujala porabo slovenskih izdelkov. In kje je tu država? Glede rta to, da je v preteklih letih pustila eno svojih najpomembnejših panog brez strategije, bi lahko vsaj zdaj začela ravnati bolj umno. Tudi predpisov iz Bruslja seji ne bi bilo treba držati kot pijanec plota. Dopustiti bi tudi morala, da podjetja, ki to znajo in zmorejo, vendarle uveljavijo slovenski nacionalni interes. Če bodo namreč ključni povezovalci v živilsko-predelovalni industriji tujci, potem dela ne bodo izgubili le zaposleni v tej branži, ampak tudi kmetje. Obiske v bolnišnici odsvetujejo V Splošni bolnišnici Celje zaradi naraščajočega števila prehladnih obolenj odsvetujejo obiske bolnikov. »Pri tem apeliramo predvsem na tiste, ki že imajo akutno prehladno obolenje. Po podatkih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje pa število primerov gripe v naši regiji ni tolikšno, da bi bilo obiske treba popolnoma prepovedati,« ugotavlja direktorica bolnišnice Štefka Presker. MBP Se zadnjič v četrtek Številka, ki jo prebirate, je tokrat zadnjič izšla v četrtek, odslej bo namreč Novi tednik izhajal ob torkih in petkih. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje je na ponedeljkovi novinarski konferenci predstavilo ta projekt. Časopis, ki letos slavi 60-letnico, bo s 1. februarjem začel izhajati ob torkih in petkih, in sicer na 16 in 32 straneh. Za izhajanje dvakrat na teden se je uredništvo odločilo zaradi večje aktualnosti časopisa, možnosti vnašanja novih vsebin, bolj sproščenega postavljanja strani in več možnosti za trženje. Torkova izdaja bo v kioskih stala 130 tolarjev, petkova s prilogo TV-Okno pa 300 tolarjev. Za naročnike ne bo večjih sprememb, saj bodo za sedanjo ceno 1.300 tolarjev dobili obe izdaji. Za začetnika današnjega Novega tednika velja Nova pot, prvi povojni časnik na Celjskem, ki je začel izhajati 2. junija 1945 in doživel le 21 številk. Časopis je nato zamenjal kar nekaj imen, od Celjskega tednika do Savinjskega vestnika. 12. decembra 1968 je prvič izšel z imenom Novi tednik. Torkova 16-stranska izdaja bo bolj dogodkovno naravnava, pokrivala bo vse tisto, kar se dogaja ob koncu tedna. Časopis naj bi bil bolj zra- Projekt torkove in petkove izdaje Novega tednika sta novinarjem predstavila direktor NT&RC Srečko Šrot in odgovorna urednica Novega tednika Tatjana Cvirn. ' čen in lažje berljiv, torej s krajšimi teksti, anketami, izjavami, fotografijami. Ena od novosti bo na primer pregled prostih delovnih mest na Celjskem. Petkova izdaja s prilogo TV-Okno pa bo na 32 straneh prinašala nekakšno vikend branje z daljšimi temami, intervjuji, reportažami, fotoreportažami, družabno kroniko, nasveti ... Projekt je za hišo precej zahteven, še zlasti, ker mora novinarska ekipa 12 zaposlenih novinarjev in nekaj stalnih honorarnih sodelavcev Po podatkih Nacionalne raziskave branosti v drugem polletju 2004, ki so jo predstavili pred dnevi, bere Novi tednik v povprečju 66 tisoč bralcev ali skoraj štirje eno številko, s čimer smo izboljšali podatek o branosti iz lanskega prvega polletja in smo vodilni med tedniki, ki izhajajo na našem območju. Tildi priloga TV-Okno se je uvrstila zelo visoko, saj je med 25 novinci v raziskavi na 18. mestu s 180 tisoč bralci. hkrati skrbeti še za program Topa, v petek pa bo podeli-Radia Celje, kar gotovo po- tev priznanj za najlepše voš- , meni precejšnjo obremeni- čilnice). tev za vse. Ob tem ne gre po- V uredništvo verjamejo, da zabiti številnih akcij hiše, ki bo ob podpori bralcev, ki so tečejo vse leto (samo januar- časopisu zvesti že 40 let in ja so bile tri: obisk porodni- več, projekt uspel, šnice, finale Full Cool Demo TC, foto: GK Presenetljiva sloga pri sv. Jožefu Okrogla miza je potekala v spravljivem tonu - Vse vere zagovarjajo človekove pravice V Domu sv. Jožefa so teden ekumenizma zaključili z okroglo mizo na temo vloge verstev pri oblikovanju človekovih pravic. Soočili so predstavnike katoliške, evangeličanske, pravoslavne in islamske skupnosti v Sloveniji, zato je bilo pričakovati ostro razpravo. Pokazalo se je, da goste na raven medverskega obračunavanja ne zavedejo niti provokativna vprašanja občinstva. Pobude za tovrstna srečanja so tudi sicer s strani zainteresirane javnosti in samih verskih organizacij vedno pogostejše. V primeru Slovenije, kjer se večina verujočih izreka za pripadnike katoliške vere, je naloga katoliške cerkve po besedah dr. Ivana Štuheca »graditi mostove do ostalih organiziranih verskih skupnosti«. Izhodišče razprave je bila listina o človekovih pravicah kot temelj evropske ustave, zastavljeno pa je bilo vprašanje, ali koncept listine po-- Osman Bogič, dr. Ivan Štuhec, Geza Erniša in Milan Dudukovič (z leve) se strinjajo, da je svoboda veroizpovedi temeljna človekova pravica. meni vsiljevanje vrednot za- note občečloveške, neodtuj-hodne krščanske kulture pri- ljive in hkrati nepogrešljiv padnikom drugih civilizacij- temelj evropske integracije, skih okolij. Katoliški teolog Povsem soglasno so podali dr. Ivan Štuhec, evangeličan Geza Erniša, predstavnik pravoslavne cerkve Milan Dudukovič in Osman Dogič, vodja slovenske islamske skupnosti, so poudarjali, da so nekatere vred- svoje prepričanje, da se kot predstavniki verujočih v vsakdanjem življenju ravnajo predvsem po božjih zakonih, hkrati pa se podrejajo sekularni avtoriteti države, v kateri živijo. Ravno pri omembi odnosa med vero in državo se je prvič zapletlo, saj s sedanjo zakonsko ureditvijo statusa verskih skupnosti očitno ni zadovoljen nihče. Novi Šturmov zakon naj bi razmere izboljšal in natančneje definiral kriterije za pridobitev statusa, v nadaljevanju pa naj bi opredelil tudi njihove pravice. Kot se je izrazil dr. Štuhec, katoliška cerkev kot večinska zase ne zahteva nobenih privilegijev, saj zaradi svoje velikosti že črpa iz večjih človeških, materialnih in finančnih virov kot ostale skupnosti. Manjšinske cerkve v Sloveniji na drugi strani upajo na enakopravnost pri obravnavi problematik, s katerimi se srečujejo, odprta vprašanja pa naj se rešujejo predvsem na podlagi strpnosti in spoštovanja verujočih. V Sloveniji sicer ne čutijo posebne nestrpnosti, vendar pozivajo ljudi, naj ne nasedajo morebitnim političnim zlorabam verskih vprašanj. Pravoslavna in islamska skup- nost se še vedno srečujeta s problemom prostorske stiske oziroma neprimernih prostorov za bogoslužje, pri čemer pričakujeta ustrezne premike v to smer. Ob tej priložnosti se je Milan Dudukovič. zahvalil katoliški cerkvi, ki pravoslavcem po potrebi nudi v uporabo kar svoje objekte. Brez tem, ki burijo duhove Teme, ki običajno priženejo razburjenje javnosti do vrelišča, so tokrat ostale ob strani. Vprašanja verskega pouka, kršenja pravic žensk v islamskem svetu in pravice do splava se na dnevni red niso uvrstila. Milan Dudukovič in Osman Dogič se kljub temu nista mogla izogniti pripombam občinstva glede izrazito negativne vloge religije v nedavnih balkanskih in globalnih konfliktih. Mufti Dogič je, da bi zavrnil posplošitve, izčrpno pojasnil razlike med muslimani po svetu, saj tudi sam os- tro zavrača pojave terorizma in verskega fundamentalizma. »Musliman v Sloveniji ni enak muslimanu v Iranu ali Sudanu, sicer pa imate Slovenci z nami dolgoletno izkušnjo skupne države. Vedno smo imeli solidne medsebojne odnose,« je poudarjal. Dopolnil ga je Geza Erniša, ki je izpostavil versko skrajnost kot obžalovanja vreden stranski proizvod vsake religije: »Zgodovina nas uči o mnogih grozotah, ki so jih zakrivili različno verujoči v imenu svoje vere. Nihče ne more reči, da je brez greha. Raje poskrbimo, da se kaj takega ne bi več zgodilo.« Dr. Ivan Štuhec je izrazil svoje globoko strinjanje s to trditvijo in pripomnil, da »moramo dandanes gledati globalno in se ostro postaviti proti vsakomur, ki bi želel posegati v sočlo-vekovo življenje, pravice ali njegovo osebnostno integriteto.« PM, GS Foto: ALEKS ŠTERN Telefon rešitve Prvi slovenski prostovoljni klic v duševni stiski je celjski - (Pre)malo denarja celo za tiste, ki delajo zastonj Božične praznike je nekdo preživel sam. In potem je Prišlo Silvestrovo. Čas, ko se Večina veseli in čaka na nov Začetek. Ta nekdo pa je, spet 85m, stal na stolu v vedno tihem stanovanju in si okoli vratu nataknil zanko. Lahko, da prvega dne novega leta dočakal. Lahko pa, da je Poklical eno od številk klica v duševni stiski, kjer mu je Pomagal prostovoljec, ki Prav tako ni praznoval zadetka novega leta. Ta nekdo )e lahko kdor koli. Tudi vaš rtajbližji. In praznikov je Pravzaprav veliko. Dejstva, da je ljudi, ki potrebujejo pomoč, veliko ali celo preveč za tako malo prostovoljcev in nenazadnje tudi tokovnih delavcev ter zdravnikov, se predvsem vodilni premalo zavedajo. To se pokaže Predvsem takrat, ko tisti, ki 8e ukvarjajo s telefonom v duševni stiski, iščejo sponzorje m sredstva, da bi lahko pomagali ljudem. Podobno je tudi v Celju, kjer je Mestna občina Celje lani za društva, ki nudijo tovrstno pomoč, namenila skupno 478.243 tolarjev. Od tega je 200 tisočakov dobilo društvo SOS telefon, v katerem delujejo strokovni delav-ck preostali del pa je dobilo društvo Klic upanja, ki združuje izključno prostovoljce. T3 Primerjavo povejmo, da sta dve različni celjski skavtski združenji (ne pa tudi taborniki) dobili skupno 537.891 tolarjev ... Celjske korenine Ideja za pomoč po telefo-nu> kjer delajo izključno prostovoljci, se je začela uresni-Cevati prav v Celju. Celjski Klic v duševni stiski, ki so ga usta-n°vili 7. julija 1986 je bil tako Prvi v Sloveniji. Za lažje delo-tjanje so kasneje ustanovili muštvo Klic upanja in pod tem jelenom telefon deluje še da- Vmessosezbudilitudiv dru-slovenskih mestih in Klic Panja se je še s tremi drugi- mi tovrstnimi slovenskimi telefoni povezal v mrežo Sopotnik, kamor lahko ljudje pokličejo 24 ur na dan, kadar potrebujejo pomoč. Telefonov za pomoč v duševni stiski je bilo vedno več in tako so pred 11 leti ustanovili Slovensko zvezo društev prostovolj cev za telefonsko pomoč v stiski (STS), ki je svoj sedež dobila prav v Celju. Kljub »celjski« tradiciji pa prav celjski Klic upanja težko živi. Za prostore, v katerih prostovoljci preživljajo svoje dneve, večere in tudi noči, jim sicer ni treba plačevati najemnine, vendar pa so njihovi stroški mesečno približno 50 tisočakov. S sredstvi, ki jih nameni občina, bi tako lahko preživeli približno pet mesecev. Samomorilnost v regiji Neštetokrat smo že lahko prebrali, kako sodimo Slovenci v sam vrh samomorilnosti v svetu. Po besedah vodjev Klicu upanja psihiatrinje Ovijete Pahljine v naši regiji na leto naredi samomor od 90 do 110 ljudi. V STS delujejo telefoni: Samarijan - 080 11 13 in Sopotnik - 080 22 23 (oba delujeta 24 ur na dan, sta brezplačna in ju sponzorira Telekom), ZA TE - 01/234 97 83 (deluje od 16. do 22. ure, ob četrtkih pa od 10. do 14. ure, gre za brezplačne pravne nasvete) in Tvoj telefon -05/720 17 20 (deluje ob delavnikih od 10. do 18. ure). »Upam si trditi, da bi bila ta številka še večja, če ne bi bilo telefonov za pomoč v duševni stiski,« nadaljuje Pah-ljina. K sreči jih namreč veliko pokliče in poišče pomoč. Klicev je res ogromno, saj telefon zvoni 24 ur na dan. Neprestano. Tudi mi smo poklicali in v treh urah nismo dobili zveze ... Še dobro, da nismo bili tisti nekdo z zanko okoli vratu. »Največkrat kličejo ljudje zaradi osamljenosti,« pravi C vijeta Pahljina in nadaljuje: »Pa tudi zaradi duševnih motenj, telesnih težav, odnosov v družini in podobno.« Tem ljudem skušajo pomagati prostovoljci. V Klicu upanja jih je trenutno približno 40. Za svoje delo se usposobijo na seminarjih, ki obsegajo tako teoretični kot tudi praktični del ob mentorju. Po 40 urah usposabljanja so že sami na delu, ki je vse prej kot lahko, zanj pa ne zahtevajo plačila, niti potnih stroškov ne dobijo. Žene jih le želja, da bi pomagali drugim. Seveda pa so včasih bremena tudi zanj e pretežka. Prav zato imajo dvakrat mesečno t.i. supervizij-ske sestanke, na katerih se prostovoljci s strokovnjakom pogovorijo o kakšnih težavah so se pogovarjali z ljudmi, kako je to nanje vplivalo, pa seveda tudi o lastnih problemih. Naslednji seminar za prostovoljce za telefon za pomoč v stiski Sopotnik, ki ga bo organiziralo društvo Klic upanja bo v petek, 4. februarja, ob 16. uri v kletni predavalnici Zdravstvenega doma Celje. Pogoj je starost nad 18 let in dokončana 4-letna srednja šola. Prav vsi prostovaljci pravijo, da delo na tem telefonu veliko daje prav tistemu, ki dejansko pomaga. Tudi C vijeta Pahljina pravi, da te to delo nauči občutljivosti do drugih, da ti znanje, kaj pomeni psihološka pomoč sočloveku. Za prostovoljce na telefonu je svetovalec zavajajoč izraz, saj mora tisti, ki dela na telefonu predvsem poslušati. »To pa je koristno tudi v lastnem življenju,« še dodaja Pahljina. ŠPELA OSET Foto: ALEKS ŠTERN Dovolj je, če ti kdo prisluhne Bi dvignili telefo ancu na drugi str j(. svojo stisko? IV .1 so nam zaupali 111 je tako ponuji P°moči blizu, panika Krajnc i OS-telefone pozrn lrn’ da bi se v sti; Fanika Krajnc tudi obrnila. Mislim, da so v določenem trenutku dobrodošla pomoč. Ogromno pomeni, če te nekdo posluša in te morda celo odvrne od kakšne neumnosti. Mislim, da je že to veliko.« Marko Kolega iz Celja: »Na tak telefon nisem še ni- Marko Kolega koli klical in tudi nimam namena. Mislim, da ne potrebujem tovrstne pomoči. Vem pa, da so številke ponavadi brezplačne.« Ana Kovač s Hudinje: »Te telefone poznam samo iz medijev, vendar mislim, da lahko naredijo veliko, še pose- Ana Kovač bej za osamljene. Kolikor o tem vem, se mi zdi ideja zares dobra in vredna nadaljevanja.« Lojzek Svetnik iz Celja: »Telefoni me sploh ne zanimajo. Kar ženi vse povem.« SAŠA TERŽAN Foto: ALEKS ŠTERN Lojzek Svetnik KJE SO NAŠI POSLANCI? Svetniki izgubljajo sij Delovanje državnih svetnikov je razen nekaj (neuspešnih) poskusov, da bi spremenili odločitve svojih poslanskih kolegov, potekalo brez večjih pretresov, vo-lilci pa se z njimi srečujemo le enkrat na vsakih pet let (naslednje naj bi bile leta 2007). V zadnjih nekaj mesecih pa so svetniki sprejeli nekaj odločitev, ki so nanj vrgle precej temno senco. V torek se je neuspešno končal njihov poskus, da bi uzakonili plačo predsedniku državnega sveta, čeprav gre za častno funkcijo, slabo luč so na delo svetnikov vrgli tudi sklepi o priznavanju imunitete njihovim članom (primer svetnika Zupana), nič bolje ni bila sprejeta zahteva za ustanovitev preiskovalne komisije o politični odgovornosti tožilstva (ki so jo utemeljevali prav na spornem primeru Zupana). Vse to je Slovenski nacionalni stranki dalo nov zagon pri prizadevanjih, da bi v Sloveniji ukinili dvodomni parlament in namesto svetnikov izvolili nekaj več poslancev v enodomnem državnem zboru. Da ne gre le za tržno nišo SNS, kaže mnenje tako pravnih strokovnjakov kot politikov, ki se v glavnem strinjajo, da so sredstva za delovanje državnega sveta bistveno večja od rezultatov njegovega dela in da bi bilo treba razmisliti, ali je tak državni svet sploh še potreben. Tako so svetniki na primer v letu 2003 dali državnemu zboru zgolj eno zakonodajno iniciativo in še v tem primeru je šlo za zakon, ki je zadeval njih same. O odložilnem vetu so svetniki razpravljali petkrat, dvakrat je predlog zavrnil že državni svet, trikrat pa ga je državni zbor pri ponovnem odločanju s prepričljivo večino preglasoval. Med parlamentarnimi strankami so državnemu svetu najbolj naklonjeni v SLS, po nekaterih pripombah v drugih strankah zato, ker ima prav SLS v njem največ svojih članov. Vodja poslanske skupine Jakob Presečnik je prepričan, da ni čas za ukinitev državnega sveta, treba pa bi mu bilo dati malo večje pristojnosti, predvsem takšne, da bi lahko vplival na spremembe manjših delov posameznega zakona. V LDS menijo, da je smiselna rešitev, tudi z vidika našega delovanja v EU, sprememba ustave, ki bi vodila v ukinitev državnega sveta. V poslanski skupini Združene liste državni svet vidijo kot sorazmerno drago ustanovo za organiziranje simpozijev, posvetov in predavanj. Poslanec SDS Branko Grims, ki je vlogo državnega sveta opredelil v svoji magistrski nalogi, omenja še druge možnosti kot ukinitev. Po zgledu ameriškega kongresa bi lahko prerazporedili pristojnosti med poslanci in svetniki, ali pa oba domova volili z neposrednimi volitvami in bi praviloma zasedala skupaj, ob posebnih vprašanjih pa bi se razdelila. Tudi celjski svetnik Gregor Vovk Petrovski ugotavlja, da svet s sedanjimi omejenimi pristojnostmi nima prave vloge, vendar pa opozarja, da ga na ta način določa ustava, njena sprememba pa je dolgotrajen proces. »Glede na to, da smo najbolj dejavni svetniki predstavnika lokalnih interesov, bi po moje vlogo sveta v prihodnosti moral prevzeti pokrajinski parlament, v katerem bi bili izvoljeni predstavniki pokrajin,« pravi Vovk Petrovski. SEBASTIJAN KOPUŠAR Foto: GK Ob nastanku parlamentarne demokracije v začetku devetdesetih je globoko v senci poslancev nastal državni svet, slovenska oblika drugega doma parlamenta, ki je nastala po nemških (bavarskih) zgledih (na žalost so na Bavarskem njihov senat že ukinili). Nekateri avtorji vidijo slovenski državni svet kot nekakšen unikum, tako po njegovi sestavi kot po možnostih vpliva na delo državnega zbora. Po njihovi razlagi naj bi šlo za zadnji odmev nekdanjega samoupravnega sistema in njegov težnje po zastopstvu družbenih slojev (18 svetnikov, ki zastopajo delodajalce, delojemalce - sindikate, kmete, obrtnike, samostojne poklice in negospodarske dejavnosti) in lokalnih interesov (22 »lokalnih« svetnikov) . IMe smemo biti na repu Jože Spevan je že sedmo leto prvi mož poklicnih gasilcev v Celju oziroma Javnega zavoda za požarno, reševalno in tehnično službo Celje. Poklicni gasilski vod so v Celju formirali leta 1955 iz takratnega Mestnega gasilskega društva Celje in ga leto kasneje tudi uradno ustanovili. Leta 1958 so ustanovili poklicno četo, leta 1961 pa so se preselili v prostore ob Dečkovi cesti, v katerih so še danes. V zavodu je trenutno 30 zaposlenih poklicnih gasilcev in dva pripravnika, ki delajo v štirih izmenah oziroma neprekinjeno 24 ur. Poklicni gasilci ne poznajo počitka: če niso na terenu, se izobražujejo, kar zahtevajo tudi nova, tehnično vrhunsko izpopolnjena vozila za učinkovito reševanje v naravnih in drugih nesrečah. Pred dnevi je Jože Spevan z Zdenkom Gorenškom (operativni vodja) in Igorjem Ratajcem (vodja izmene) na tiskovni konferenci predstavil dve novi vozili: specialno gasilsko vozilo za gašenje in reševanje v cestnih predorih in reševalni gumijasti čoln. S tem se je število gasilskih vozil povečalo na štirinajst. Do konca letošnjega leta naj bi dobili še novo cisterno za prevoz vode, v bližnji prihodnosti pa bi potrebovali novo gasilsko lestev, saj je sedanja do višine 37 metrov stara že 26 let. Razmišljajo tudi o sodobnejši dvižni ploščadi, ki je za reševanje iz višjih stavb primernejša od sedanjih gasilskih lestev. Vse pa je seveda odvisno od razpoložljivega denarja, saj take naprave veliko stanejo. Najnovejše vozilo žare- , . - ševanje v Jože Spevan ni gasilci v lanskem letu 1.599 aktivnosti, s servisom pa smo opravili več kot deset tisoč pregledov.« Poklicni gasilci vodijo natančno statistiko požarov. Medtem ko so požari v naravi, še posebej v gozdovih, v upadanju, pa so v porastu tako imenovani ekološko-tehnični požari, ki so tudi zelo zahtevni. Lotijo se jih lahko z najsodobnejšo tehniko ter s strokovno usposobljenimi gasilci. V porastu so tudi prometne in druge nesreče, kjer je potrebna pomoč poklicnih gasilcev. Večajo se tudi naloge poklicnih gasilcev v Celju, kjer je vsako leto več zahtevnejših objektov, ki so tudi potencialni kandidati za nastanek požara ali druge nesreče. Kakšno je sodelovanje z Mestno občino Celje? Jože Spevan pravi, da dobro. Tako so na pobudo poklicnih gasilcev označili intervencijske poti, kar je velik napredek. Če kdo tega ne spoštuje, nastopijo delo občinski redarji. Temeljite obnove in posodobitve bi bil potreben tudi gasilski dom, saj prostor glede na lokacijo ni najbolj primeren, pa tudi izvoz gasilcev na Dečkovo ulico je zaradi prometa otežen. Dogovarjajo se o posebnih semaforjih. Razmišljajo tudi o tem, da bi vse sile za zaščito in reševanje združili pod eno streho, vendar bo do realizacije preteklo še nekaj časa. Idealno predorih Jasovnik in Ločica na avtocesti v vrednosti 114 milijonov tolarjev je zagotovil Dars preko ustreznih ministrstev. Z novim vozilom bodo sodelovali pri morebitni intervenciji tudi v predorih Golo rebro in Pletovarje, za katera sicer s podobnim vozilom skrbijo konjiški gasilci, vendar so se dogovorili, da se bodo reševanja lotili z obeh strani. Jože Spevan o aktivnosti poklicnih gasilcev v lanskem letu pravi, da so sodelovali v 374 intervencijah, imeli 223 preventivnih pregledov, z gasilsko tehniko pa so opravili 46 storitev. »Z izobraževanjem in urjenjem smo imeli poklic- bi bilo, da bi bili vsi na eni lokaciji izven strnjenega mestnega naselja. Poklicni gasilci želijo, da bi jih lokalna skupnost v vsakem trenutku jemala »resno« in da to ne bi bilo odvisno od posameznikov in njihove dobre ali slabe volje. Poklicni gasilci morajo imeti tako opremo, da bodo v vsakem trenutku sposobni čimbolj učinkovito posredovati v odpravi naravne ali druge nesreče in pomagati ljudem. Vse to zahteva veliko denarja, pri čemer se lahko morebitna škoda z dobro opremo in znanjem močno ublaži. Za delo z novim gasilskim vozilom so se usposobili vsi poklicni gasilci, za delo z reševalnim gumijastim čolnom polovica. »Važno je, da se stvari premikajo,« je po tiskovni konferenci in ogledu vozil končal prvi mož celjskih poklicnih gasilcev, Jože Spevan. TONE VRABL Padajo okostnjaki iz omare? Načrtovani poslovno-industrijski center Šentjurja razglašen za poplavno ogroženo območje - Alpos solastnik Hidrosveta Komu je v resnici v interesu, da velja center Šentjurja, sicer že desetletja namenjen razvoju poslovno-indu-strijskega območja, za poplavno ogroženo območje? Gre za območje na obeh straneh železnice med načrtovanim nadvozom na cesti Plani-na-Šentjur ter izlivom Koza-rice in Pešnice v Voglajno, ki ga je študija podjetja Hidros-vet razglasila za poplavno območje in ga s tem naredila gradbeno in funkcionalno nedotakljivega. Medijsko so zgodbo začinili anonimka v dnevniku Finance ter razna namigovanja na zlorabljene družinske povezave med direktorjem Hidrosveta Brankom Skutnikom in njegovo soprogo Vesno, zaposleno na Agenciji RS za okolje (ARSO). Občina je od Hidrosveta v prvi fazi zah- tevala variantno študijo, ki bi v protipoplavni funkciji upoštevala tudi Slivniško jezero in vitalne interese kraja ter podjetij, ki so v svoji neposredni okolici tako dokončno omejena. Omenimo samo Bohor in Alpos. Slednji je v zadnjih letih intenzivno selil proizvodnjo iz centra mesta na omenjeno območje. Zanimivo pa je, da je Alpos celo soustanovitelj in 49-odstotni lastnik podjetja Hidrosvet. no delo zaposlenih in sodelavcev.« Zgolj naključje Alposova predstavnica za stike z javnostjo Urška Loncnar je v imenu uprave zanikala kakršnekoli namige o njihovi trgovini pod mizo: »V delo podjetja Hidrosvet se Alpos kot ustanovitelj ni vključeval. Eno so lastniški odnosi, drugo pa strokov- Sicer pa v Alposu pravijo, da se bodo študiji in soglasje-dajalcem pri svojih nadaljnjih načrtih enostavno morali prilagajati, kolikor bo pač mogoče. »Upamo, da zaradi tega ne bo treba spreminjati naših razvojnih namer, kar bi lahko bila predvsem škoda za to lokalno okolje,« je še dodala. Da vsi vpleteni razmer ne prenašajo tako hladnokrvno, priča ogorčeno pismo, ki so ga na občino naslovili iz lesnopredelovalne industrije Bohor. Med žebljico in glavico Občina je nekje med kladivom in nakovalom dobila vlogo dežurnega krivca in glavnega osmoljenca. Študije zaen- krat ne sprejemajo kot dokončne. Trenutno prek javnega naročila zbirajo ponudbe za izvajalca revizije. Direktor občinske uprave Jože Palčnik upa, da naročilo nove študije niti ne bo potrebno, saj ga bo verjetno naročila država preko Inštituta za vode. »Da je Alpos solastnik Hidrosveta, je nova informacija tudi zame. Očitno so na dan prišle kapitalske povezave iz preteklosti,« je navezo med Alposom in Hidrosvetom komentiral Palčnik. Občina trenutno lahko samo čaka in upa na čim bolj ugoden rezultat. Zgodba pa se medtem vse bolj zapleta v finančno, družinsko in osebno klobko povezav, iz katere je prave interese in namere že skoraj nemogoče razbrati. i SAŠA TERŽAN Spletna odličnost b, (t tc Sl ši V; projekta To sem jaz Mladinska spletna svetovalnica je med prejemniki nagrade Izidor 2005 v tekmovalni skupini Zdravje m bc Kakovost spletnega projekta www.tosemiaz.net. ki ga obiskujejo številni mladostniki ne le s celjskega, temveč širšega slovenskega prostora, so potrdili tudi strokovnjaki spletnega komuniciranja z nagrado v tekmovalni skupini projektov s področja zdravja. Projekt To sem jaz je avtorsko delo Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, vodi pa ga Ksenija Lekič. Nagrado za spletno odličnost Izidor 2005' je prejel prejšnji teden v okviru Net konference v Portorožu. Na natečaj je prispelo 154 spletnih projektov. Podelili so 26 nagrad v 13 tekmovalnih skupinah, v vsaki skupini nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. Celjska mladinska spletna svetovalnica je prejela nagrado strokovne žirije. To je priznanje ne le njenim avtorjem, temveč tudi široki mreži strokovnjakov različnih specialnosti, ki se prostovoljno in brez plačila vključujejo v spletno svetovanje mladostnikom in ustvarjajo uspešen preventivni program promocije zdravja. Trenutno sodeluje 27 strokovnjakov, ki prihajajo iz ustanov, v katerih se dnevno srečuj ejo z razreševanjem mladostniške problematike. V treh letih in pol so mladostnikom na spletu odgovorili na več kot šest tisoč vprašanj, ki so pretežno povezana s težavami zaljubljenosti, spol- aWWW.ttHrfMtAZ.wH • Mkiaioft Internet tMplorn R« CdK Vtott Mč*> - • * • A JL £ A .-2L JL & A_________________________________________________________________ "*** 3 ' m ****** r. m /Nm** HMLEME POJIM g VRSTNIKOV® oHcartice 2l'/b JplethSm pojnasvet cO ms tnamino Ha tma vpraSan;* odgavasujs z.u*fli vm m, titvšiin razurt*l- sebe. stari*i Poltebui^m jasn raztfti svnitic razameC sefcs, si prg»t»lie. PgSeduism i»$na •Mdrmacif*«o (iubsjts a ww seefRos«. O refettta-sannpftfetet O Hou*eiaeet«*i C> PneMaua V fuifrfrfvi IIOW VS*W«a h s.tmopodtibk »hjavljeite bodo konec Ubrnaifa . O ženska. .O'0*s*$*jeuw*» so tu Di (L ril ste ka 2d ril Ve tol To (C in Sle Ije let 22 br, so izv nostjo ter z medosebnimi odnosi. »Najtežja vprašanja se nanašajo na motnje hranjenja, najstniške nosečnosti, samomorilne misli in spolne zlorabe,« ugotavljajo sodelujoči v tem očitno potrebnem projektu. »Ponosni smo, da smo poleg priznanja, ki nam ga vsak dan z obiskom spletne strani dajejo mladi, prejeli tudi priznanje strokovnjakov, ki se ukvarjajo s spletnim komuniciranjem. To nam dokazuje, da je bila naša odlo- čitev prava. Verjamemo, da smo uspeli zato, ker smo od vsega začetka gradili na povezovanju in sodelovanju različnih strokovnjakov ter uporabi različnih sodobnih komunikacijskih orodij, ki so mladim blizu. Nagrada Izidor nam pomeni tudi zavezo za nadaljnji razvoj na tem področju in vložili bomo vse napore, da se bo tej nagradi pridružila še katera, predvsem pa da bomo v celoti izpolnjevali naše poslanstvo,« je povedal prim. dr. Ivan Er- žen, direktor Zavoda z3 zdravstveno varstvo Celje. Mladinska spletna svetoval' niča je del zdravstvenega pot' tala www.med.over.net. ki j* že od začetkov v letu 2001 ponuja vso tehnično podpO' ro in znanje s področja splet' nih komunikacij. Celostno podobo so zasnovali in izpe' ljali v podjetju Innovatif-d.o.o. Projekt To sem jaz je v obdobju zadnjih dveh le1 na javnih razpisih podprlo tudi Ministrstvo za zdravje RS’ MB? A TEDNA 5 Se lahko zanesemo i na izvide? r < Ali ginekologi na Celjskem pošiljajo brise res le v ' pooblaščene laboratorije? - Izogibanje pregledom Za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu Incidenca raka materničnega vratu v Sloveniji in celjski regiji, 1990-2003 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 incidenca Slo incidenca Celje Podatki kažejo, da je po številu primerov celjska zdravstvena regija nad slovenskim povprečjem, vendar se pogostost pojavljanja postopoma zmanjšuje, manjša nihanja pa so pričakovana. Tako je bilo leta 2001 registriranih 50 novih primerov, leta 2002 bistveno manj, 34 novih primerov in leta 2003 42 novih primerov. Velike so razlike znotraj posameznih območji. Pravočasno odkritje sprememb na materničnem vratu in njihovo zdravljenje ohranja življenja žensk. Poseg ne vpliva na zanositev in porod. Za rakom materničnega vratu . v Sloveniji sicer zadnji dve leti 1 zboli nekoliko manj žensk kot v j Preteklosti, a v primerjavi z dru-\ gimi evropskimi državami še ved-. Bo veliko. Zbolijo kljub brezplač-. Bim preventivnim ginekološkim j Pregledom. Resda je žal še vedno Preveč žensk, ki na te preglede j Be pridejo - niti po večkratnih va-bilih, ki jih ginekologi pošiljajo z v okviru preventivnega progra-. Qia ZORA. Hkrati pa je res, da zbo-. bj0 tudi ženske, ki na preglede, Pri katerem jim vzamejo tudi bris j Za pregled celic, redno prihajajo. Ravno zato so razkritja o delu la-- boratorij ev brez ustreznih dovolj enj (torej brez jamstva za kakovost) še toliko bolj razburila javnost. Zaobljenost, v kateri laboratorij pokljajo ginekologi na preiskavo odlete brise, je tako upravičena. Samov pooblaščene laboratorije! „ »Na citopatološki pregled pošiljajo odvzete vzorce izključno v laboratorije, ki imajo vsa dovoljenja,« 1 s° zatrdile zasebne ginekologinj e Ire-Pa Govc Cetina (Šempeter), mag. ^hišica Glušič (Velenje) in Edita Arh ] (Ljubno) ter dodale, da je edino me-‘ ttlo pri izbiri laboratorija kakovost storitev, na drugem mestu pa čas, v katerem dobijo izvide. Vsi ostali ginekologi in direktorji zdravstvenih domov, v okviru kate-r*h delajo tudi ginekologi, pa so po-Vedali, da pošiljajo vzorce v citopa-L>loški laboratorij celjske bolnišnice. 0 velja za mag. Gorana Cvitana (Celje), Filipa Simonitija (Šentjur) j mag. Damirja Franiča (Rogaška letina) ter zdravstvene domove Ce-,e> Laško, Slovenske Konjice, Ve-eBje in Žalec. Izbiro so utemeljili ? Zanesljivostjo in strokovnostjo iz-tanega laboratorija, zadovoljni pa s° tudi s časom, v katerem dobijo tzvide - od enega do izjemoma treh tednov. Kot je povedala mag. Alenka Repše Fokter iz citološke službe celjske bolnišnice, je želja po njihovih storitvah tudi iz drugih slovenskih krajev več, kot jih lahko izpolnijo. Razlog je poleg zagotovljene kakovosti tudi zmanjšanje števila laboratorijev z dovoljenji ministrstva za zdravje. Izgubljene licence Ministrstvo za zdravje je lani na podlagi ocene posebne komisije izdalo pozitivne odločbe enajstim laboratorijem, osmim pa negativno mnenje, kar pomeni, da ne bi smeli opravljati citopatološke dejavnosti. Večina je to upoštevala, nekateri pa ne. V prvi skupini sta tudi zdravstvena domova Celje in Velenje. »V Zdravstvenem domu Celje smo ci-topatološko dejavnost opravljali do 31. junija lani. Delo je bilo strokovno neoporečno, vendar smo izgubili licenco, ker nismo imeli zaposlenega citopatologa. Čeprav je bil razlog formalen, smo takoj prenehali z dejavnostjo. Od takrat pošiljamo brise na pregled v celjsko bolnišnico, isto pa smo svetovali tudi vsem tistim, ki so pošiljali brise k nam,« je povedal direktor prim. mag. Brane Mežnar. Enako so ravnali v Zdravstvenem domu Velenje, le razlog za izgubo licence je bil nekoliko drugačen. Direktor Jože Zupančič: »Po mnenju komisije smo v našem laboratoriju pregledali premajhno število vzorcev.« Na Celjskem torej nimamo laboratorijev, ki bi delovali brez licence, kar pa še vedno ni jamstvo, da nihče od ginekologov, ki v regiji delajo, vzorcev ne (oziroma ni) pošilja v na primer laboratorij v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec ali v kranjsko bolnišnico oziroma zasebni laboratorij SIZE, ki so kot laboratoriji brez dovoljenj dvignili največ prahu. Po podatkih Državnega programa Zora (zgodnje odkrivanje pre- drakavih sprememb), ki nam jih je posredovala vodja mag. Irena Ki-rar Fazarinc, namreč res večina ginekologov s Celjskega pošilja brise v citopatološki laboratorij celjske bolnišnice, vendar: »Dva izvajalca iz te regije pošiljata v SB Novo mesto in njihov citopatološki laboratorij, štirje pa po trenutnih podatkih v zasebni laboratorij SIZE d.o.o.« Izogibanje pregledom? V Sloveniji so redne preventivne preglede in odvzeme citoloških brisov začeli uvajati že pred več kot štirimi desetletji, učinkovitost pa se je pokazala prav v zmanjševanju obolevnosti in umrljivosti. Po letu 1994 pa se je število obolelih na 100 tisoč prebivalcev (incidenca) pričelo ponovno večati in leta 1997 dosegla vrh s 23,1/100 tisoč žensk. Leta 2001 je bila še vedno 19/100 tisoč (201 nova bolnica). Da bi čim bolj zmanj- šali incidenco raka materničnega vratu, so v Sloveniji leta 2002 uvedli organizirano presejanje za rak materničnega vratu, imenovano ZORA. Mag. Irena Kirar Fazarinc in prof. dr. Maja Primic Žakelj, ki vodi Epidemiologijo in registre raka na Onkološkem inštitutu: »Podatki kažejo, da je program ZORA med ženskami v Sloveniji pozitivno sprejet, na vabila, ki smo jih poslali iz centra na Onkološkem inštitutu ženskam, ki niso imele izbranega osebnega ginekologa, nam je več kot 60 odstotkov žensk sporočilo s pismom, da bodo na pregled prišle. Ženske, ki že imajo izbranega osebnega ginekologa, so povabili na preventivni pregled njihovi izbrani osebni ginekologi, seveda, če na tem pregledu niso bile tri leta in več. Odzivnost na ta vabila izbranih osebnih ginekologov je boljša kot na centralno poslana vabila, kar je pričakovano, saj ženske svojega izbranega ginekologa že poz- najo in se hitreje odločijo za pregled, če na njem že dalj časa niso bile. Na Celjskem je odziv na vabila osebnih izbranih ginekologov 60-odstoten po merjenjih februarja 2004 in ne odstopa od slovenskega povprečja. O tem, ali je program uspešen, pa najbolj pričajo podatki Registra ZORA o deležu žensk, ki imajo najmanj eden registriran izvid brisa. Po teh podatkih se kaže, da se je stanje na območju celjske zdravstvene regije v štirih letih bistveno izboljšalo, saj je delež žensk z najmanj enim registriranim izvidom porastel s 55,3 na 68,5 odstotka. Minimalno 70 odstotkov preventivne pregledanosti pa je naš prvi cilj, ki smo si ga v programu ZORA zadali do leta 2006. Po naših podatkih bo ta cilj na Celjskem dosežen, kar je seveda posledica skupnega prizadevanja vseh, ki v programu sodelujejo.« To so seveda povprečni podatki za regijo, znotraj katere pa so velike razlike. To potrjujejo tudi izkušnje ginekologov. Mag. Dušica Glušič na primer odziv žensk ocenjuje za dober, Irena Govc Čerina je razočarana, ker jih 20 odstotkov ne pride niti po vabilu. Še bolj je razočara Edita Arh: »Zelo si želim, da bi ženske vzele vabila na pregled bolj resno. Odziv je komaj 30-odstoten.« Tudi mag. Goran Cvitan je pričakoval več: »Odziv ni več kot 60-odstoten. Preostale ženske vabimo tudi po 3-krat, 4-krat, pa na pridejo.« Mag. Damir Franič pa je sicer zadovoljen z odzivom svojih pacientk, saj se na vabilo takoj odzoveta več kot dve tretjini, »a kaj, ko je še vedno preveč žensk, ki si sploh še niso izbrale svojega ginekologa.« Po njegovi oceni je takšnih na Kozjanskem do 37 odstotkov. Slabše zna biti edino v Zgornji Savinjski dolini, pravijo poznavalci. Takšno izogibanje pregledom je seveda presenetljivo, še posebno če vemo, da se je prav s preventivnimi pregledi mogoče preprečiti raka materničnega vratu. MILENA B. POKLIC Foto: ALEKS ŠTERN Dovoljenje Ministrstva za zdravje, da laboratorij izpolnjuje pogoje, pomeni, da deluje v skladu z evropskimi priporočili, ki veljajo za organizirane presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb. To zagotavlja večjo kakovost, poenoteno strokovno delo, večjo varnost za vse izvajalce, ki v procesu organiziranega presejalnega programa sodelujejo ter seveda večjo varnost za ženske. m Vzdržijo lahko le dve leti vojne V Celjskih mesninah poskušajo izgubo južnih trgov nadomestiti z zahodno Evropo - Pritisk tujih proizvajalcev bo kmalu vse večji Po lanskem črnem letu za tekstilno industrijo naj bi bila letos na udaru živilsko-predelovalna podjetja. Čeprav so se v zadnjih letih povezovala in združevala, to ni dalo pravih učinkov, saj je živilska industrija še vedno razdrobljena. Poleg tega so se naša podjetja premalo usmerila na trg Evropske unije in kot pravijo analitiki, bodo konkurenci in trgovcem kos le največje predelovalne družbe. Mednje se uvrščajo tudi Celjske mesnine, kjer so prepričani, da so si s premišljenimi naložbami v preteklih letih nabrali zadosti kondicije, da preživijo »vojno« na živilskem trgu. Direktor Izidor Krivec opozarja, da se težave v živilski industriji niso začele lani, ampak se je že konec devetdesetih let vedelo, kaj jih čaka. Vendar vodilni menedžerji v posameznih podjetjih niso hoteli razmišljati o tem, kaj jim prinaša prihodnost, zato so tudi vsi poskusi povezovanja padli v vo sicer sploh niso izpolnjevali pogojev za obstoj in so bili tik pred tem, da jih zaprejo. Namesto, da bi nas pripravila na Evropo, je država spodbudila notranjo konkurenco, ki se je letos začela še bolj zaostrovati. Zato ni čudno, da mesarji prodajajo z izgubo, ki se je pri rdečem mesu lani še povečala,« meni Krivec in opozarja, da zmedo v kmalu uredile in pritisk se mo zadovoljni, saj gre za vlo-bo začel,» ocenjuje Krivec, žek v prihodnost. Ko se b.o V Celjskih mesninah, ki so Hrvaška po vstopu v unijo od-zaradi spremenjenih pogojev prla, bomo namreč dobili trg trgovanja z državami bivše Ju- s 4,5 milijona prebivalcev,« goslavije, že lani začeli in- pojasnjuje Izidor Krivec. tenzivnejši pohod na zahod, tudi letos veliko denarja vlagajo v tuje trge. Prve izvoze so že opravili, vendar pa količine, vsaj še letos, ne bodo tolikšne, da bi Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec je prepričan, da bodo krizo, ki jo napovedujejo slovenski živilski industriji, lahko prebrodili brez večjih prask. Ijajo vse trše pogoje. »V prihodnjih dveh letih bo med mesarji šlo na izpadanje,« je prepričan. Izvoz le na etno trge V Celjskih mesninah so lani ustvarili 7 milijard tolarjev prihodkov od prodaje in so med redkimi v svoji branži, ki so leto zaključili z dobičkom. Krivec ocenjuje, da ga bo med 50 in 100 milijoni tolarjev. Letos, pravi, bodo le s težavo ponovili lanske re- v Avstrijo, Nemčijo, Švedsko, Nizozemsko in Italijo. Za zdaj so uspešni le na tako imenovanem etno tržišču, to je tistem, ki ga obvladujejo ljudje iz balkanskih držav. Pripravljajo se tudi na vstop Pogubne trgovske znamke Poleg prihoda tujih trgovskih verig, ki bodo s sabo pripeljale tudi tuje proizvajalce in s tem še bolj zožile slovenski trg, se v Celjskih mesninah vse bolj bojijo tudi pritiska trgovskih znamk. Čeprav so še lani zatrjevali, da bodo vztrajali pri lastni blagovni znamki, zdaj Smo se za evro odločili prehitro? Aktualna denarna politika in pot do evra je bila tema nedavnega pogovora v celjskem klubu podjetnikov Zlatorog, ki sta se ga udeležila tudi bivši guverner centralne banke in sedanji prvi mož Bank Au-strija v Sloveniji dr. France Arhar ter predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Po Arharjevem mnenju je Slovenija prehitro vstopila v tako imenovano čakalnico na evro in tudi sam prevzem skupne evropske valute se bo po njegovem zgodil prehitro. »Nisem pesimist, vendar nas pri prevzemanju evra čaka težko delo. Med državami, ki so že v Evropski denarni uniji, ni nobene, ki bi imele tako kratek čas politiko x---*7 ~-\7 v ***-* v o iiimumv. pr UUOia V lja~ večje tuje trgovske verige, jo že 40 odstotkov njihove kjer so z nekaterimi trajni- proizvodnje. »Trgovci nas lah- mi mesnimi izdelki že uspeli v Šparu, za sodelovanje pa se trenutno dogovarjajo še z multinacionalko Rewe. Seveda pa v Celjskih mesninah niso.povsem opustili trgovanja z jugom. Prodaja v Bo- trgovske znamke predstavlja- fiksnega tečaja,« je dejal Ar a n har. Po njegovem država nujno potrebuje socialni zultate, podobno bo tudi pri- sno in Hercegovino, ki je bi- ko s cenejšimi proizvajalci zamenjajo od danes na jutri, vendar pa tega kupci, ki so navajeni, da za trgovskimi znamkami stojijo domači proizvajalci, sploh ne bodo opazili. Na izdelkih namreč ni več označeno, kje so bili narejeni,« litev dela, ampak kdo bo koga zaprl,« je prepričan Krivec. -----,1, iicivcguvmu, iu je ui- uducnu, tt-je su um narejeni,« Za sedanje razmere krivi hodnje leto, nato pa se bodo la doslej njihovo največje iz- pojasnjuje Krivec in upa, da , , - ,. ,., ' \ — - državo, saj po njegovem ni razmere na trgu izboljšale ''n,"n— i—~i-------------------------------i~- •> • d°'/iCr,Sklh mesnmah’. kJer imela nobena strategije in je »Vstopa v Evropsko unijo la so želeli povezati mesarje na nespametno delila predpri- ni še nismo čutili, ker je bilo stopno pomoč. »Ko smo vla- ............................ Celjskem, o kakšnih združevanjih ali prevzemih ne razmišljajo več. »Vložek bi bil prevelik, saj smo v preteklih letih vsi vlagali v vse in cilj povezovanja ne bi bila več de- gali veliki, smo lahko dobili največ 200 milijonov tolarjev, ko je bila pomoč dvakrat višja, pa je država k vlaganjem spodbujala majhne, ki vozno tržišče, se je sicer v celoti ustavila, so pa bolj kot ----------------, — ------ prejšnja leta uspešni na Hr- zaradi predlanske suše in piš- vaškem, kj er želij o letos priti čančje gripe na trgu pomanj- v vse trgovske verige. »Hrvaš-kanje mesa, zato tuji mesar- ki trg, v katerega veliko vla-ji še niso silili v Slovenijo, gamo, je za Celjske mesnine Pomanjkanje se čuti tudi le- zelo pomemben. Tudi če bo-tos, vendar se bodo razmere mo sprva delali izgubo, Lo- bodo slovenski potrošniki kljub vsemu še naprej ostali zvesti domačim izdelkom, ki so, vsaj za sedaj, zelo kakovostni. To je namreč eden od pomembnih pogojev, da se slovenska predelovalna industrija ohrani. JANJA INTIHAR Banke danes o sanaciji steklarne Nadzorni svet holdinga Kot je že večkrat poudaril Rogaška Crystal, ki ima od predsednik uprave holdinga lanskega decembra nekaj in steklarne Bojan Bevc, mo-novih članov, predstavni- rajo peči sanirati najkasneje kov bank upnic, bo danes do aprila, sicer grozi nevar-(četrtek) ocenil program sa- nost, da se proizvodnja usta-nacije, ki ga je s pomočjo vi. Za popravilo potrebujejo --------------------------—---------------M-L--___________________'J Zoran Jankovič (levo) in Boštjan Leskovar sta številnim obiskovalcem razdelila prvo Mercatorjevo torto v Celju. Mercatorjeva prva svečka Predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič in vodja Mercatorjevega nakupovalnega središča v Celju Boštjan Leskovar sta 22. januarja razrezala prvo torto najmlajšega celjskega centra nakupov in zabave. Obiskovalcev je bilo veliko, saj se Mercatorjev center na Hudinji po sušnih mesecih po otvoritvi med Celjani vse bolj »prijema«. Kot je povedal Boštjan Leskovar, so zdaj z obiskom zadovoljni, saj je iz meseca v mesec večji. Celoten kompleks Mercatorja, v katerem je tudi kinocentra Kolosej, ima 25.000 kvadratnih metrov površin. V samem objektu je 7.600 kvadratnih metrov prodajnih površin, ki jih poleg največjega Mercatorjevega hipermarketa zaseda še 22 trgovskih in gostinskih lokalov ter Kolosejev del s petimi kinodvorana™- TT A Č svetovalne ekipe Uroša Kor-žeta pripravilo vodstvo družbe. Na seji bodo obravnavali tudi poročilo o uvedbi prisilne poravnave v steklarni in poslovni načrt holdinga za leto 2005 ter izvolili predsednika nadzornega sveta. Prav tako danes se bo sestal tudi nadzorni svet Steklarne Rogaška, ki bo imel podoben dnevni red kot nadzorni svet holdinga, dodatno pa bo obravnaval še informacijo o nujnih vzdrževalnih delih na talilnih pečeh. 1,5 milijona evrov. V steklarni upajo, da bodo denar zagotovile banke, ali so privolile v še eno posojilo, pa naj bi bilo znano že po današnjih sejah. JI sporazum, saj je to prvi pogoj za dosego stabilnosti, potrebna pa sta tudi drugačna politika obrestnih mer in razumnejša davčna zakonodaja. Da se je vstop Slovenije v sistem evropskih menjalnih mehanizmom zgodil zelo hitro, se je strinjal tudi Franjo Bobinac, vendar je poudaril, da se gospodarstvo zavzema za čimprejšnjo uvedbo evra. »Če leta 2007 evra ne bomo prevzeli, se bo zmanjšal ugled Slovenije, saj bo dokaz, da nismo obvladali inflacije. To bo slab znak za tuje naložbenike, posledice pa bodo zaradi manjše konkurenčnosti čutila predvsem podjetja,« je opozoril Bobinac. Dodal je še, da gospodarstvo od države pričakuje, da bo zagotovila stabilno makroekonomsko okolje z razvojno naravnano davčno politiko, fleksibilnim trgom delovne sile ter večjo povezanostjo znanosti in prakse-Glavni cilj države pa ne sme biti zgolj evro, je še poudaril Bobinac, ampak višja gospodarska rast in s tem tudi boljša konkurenčnost. JI ■ e. m % JI, foto: AŠ I Št. 4 - 27. januar 2005 r scelje na Štirih frekvencah SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119 fetUtl partner z najboljšim okusom ■■■■■ ARSTVO Jeklo bo se ENOT tIMMT ^ 1 Štorah želijo do leta 2010 letno nekaj let »vroče« Optimizem na borzi Borzni posredniki so v minulem tednu na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev pokazali kar precej optimizma in z nakupi tečaje pognali navzgor. Slovenski borzni indeks SBI 20 je do četrtka pridobil 1,5 odstotka in ta Doma in na novi lokaciji v tujini naj bi izdelali kar 330.000 ton jekla Po trenutnih napovedih v slovenski jeklarski industriji tudi v naslednjih dveh letih ne bo bistvenih sprememb. Konjunktura bo trajala vsaj še do leta 2006, rast Pa je zagotovljena še do leta 2008. »Nato se bosta proizvodnja in povpraševanje Umirila, rast bo nekoliko zmernejša,« pravi generalki direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek. v V skladu z napovedmi so izdelali petletni razvojni kačrt, ki predvideva, da bodo do leta 2010 proizvodnjo Povečali na 165.000 ton. Še enkrat toliko jekla naj bi izdelali zunaj Slovenije, vendar primerne železarne za zdaj še niso našli. V štorski jeklarni so imeli 'ani 15,4 milijarde tolarjev distih prihodkov iz poslova-kja, čisti dobiček pa naj bi znašal približno toliko kot Predlani, to je 150 milijonov tolarjev. Izdelali so 118.000 ton jekla, kar je za skoraj petino več kot leta 2003. Do-nro polovico proizvodnje so prodali na zunanjih trgih, največ v Nemčiji, Avstriji in Španiji, sicer pa svoje izdelke izvažajo že v 25 držav. V Evropi, kjer sodijo med največje proizvajalce ploščatega vzmetnega jekla za industrijo gospodarskih vozil, imajo že 30-odstotni tržni delež. Štore Steel je v večinski, 54,3-odstotni lasti zreškega Uniorja. Dobrih 18 odstotkov ima družba poob-laščenka, v katero so delnice, ki so jih dobili na račun premalo izplačanih plač, združib delavci, po 9,1 odstotka imata Kovintrade in Dinos, 9,4-odstotni delež pa je v rokah 18 vodilnih in vodstvenih delavcev, ki so lastniki podjetja postali z dokapitalizacijo. Za letos v Štorah načrtujejo skoraj 19 milijard tolarjev prihodkov iz prodaje, leta 2010 pa naj bi prodaja znašala kar 25 milijard tolarjev. Dodana vrednost na zaposlenega naj bi se s sedanjih 27.000 evrov povečala na 45.000 evrov. Po besedah Marjana Mačkoška nameravajo do leta 2010 letno proizvodnjo jekla povečati na 165.000 ton. Ker imajo že zdaj zasedene vse zmogljivosti, načrtujejo širitev in posodobitev proizvodnje, kar jih bo stalo 30 milijonov evrov. Split ali vzhod Tolikšne količine jekla kot v Štorah načrtujejo do leta 2010 tudi na kakšni drugi lokaciji. Pri tem jih še vedno zanima splitska železarna, za katero se potegujejo že od lani. Čeprav so na razpis poslali najboljšo ponudbo, so jih na Hrvaškem zavrnili, ker niso želeli prevzeti velikih dolgov železarne. Na razpisu ni uspelo tudi drugim ponudnikom in zdaj v Štorah čakajo, ali bo hrvaška vlada prodala splitsko železarno samo ali skupaj z železarno iz Siska. Ta zadnja možnost jih ne zanima. Medtem pa iščejo še druge lokacije za pove- proizvodnjo jekla povečali na 165.000 ton. Tolikšne količine načrtujejo tudi izven domačega kraja, vendar nove lokacije še niso našli. STORE STEEL, Precejšnja rast Store Steel v zadnjih petih letih naj bi se nadaljevala tudi do leta 2010. Čanje proizvodnje. V poštev bi prišla železarna, ki ne bi bila preveč oddaljena od Slovenije in bi imela dobro povezavo z Evropsko unijo. Dodatnih zmogljivosti ne iščejo na območju bivše Jugoslavije, ampak predvsem na Madžarskem ter v Romuniji in Bolgariji. JANJA INTIHAR Sodišče zavrnilo stečaj Ljubečne Celjska opekarna poravnala že skoraj vse obveznosti iz prisilne poravnave - Klinker se bo širil Stečajni senat celjskega krožnega sodišča je zavr-. '* Predlog podjetja Kuhn Pok. Predlog je bil vložen .e kni, ker Ljubečna svo-ne.mu bivšemu dobavitelju 1 Poravnala vseh obvezno-• Na naroku, na katerem ■0 °dločali o uvedbi steča-?’ Predstavnikov trzinske ružbe sploh ni bilo. Vzrok iT v tem, da je Lju- kP u 3 sv°j dolg do podjetja uhn že poravnala, s j.Veda smo takšen sklep oišča pričakovali. Če bi f°dPrlo predlog za stečaj, bi v to edinstven primer v Slo-n p' in tudi Evropi. Porav-s-‘l 1 SIn° večino dolgov iz pri-ne poravnave in prihodnji Ai®Sec’ ko bomo poplačali še nj,ank° in nekaj manjših up-lo t>V’ P°d)etje ne bo več ime-dj Slarib bremen,« je pojasnil ektor Emil Štukelj in na- laHedal’ da se bo zdaj zače-ruga faza sanacije opekar- ske industrije na Ljubečni. S prodajo premoženja delniške družbe bodo namreč financirali prenovo in razvoj podjetja Klinker, kamor sta bila že pred časom preneše-na proizvodnja in del zaposlenih. Ljubečna Celje ima kljub temu, da se je rešila večine obveznosti iz prisilne poravnave, še vedno za približno 500 milijonov tolarjev premoženja. Po skupščini novembra lani, na kateri večinska lastnica družba Klinker ni uspela s predlogom o likvidaciji, ker se z drugim velikim lastnikom Infondom ni mogla uskladiti glede likvidacijskega upravitelja, so se namreč stvari z opekarno obrnile povsem drugače, kot je bilo zamišljeno sprva. Klinker, ki je v stoodstotni lasti družbe, za katero stoji Emil Štukelj, je želel Ljubečno Celje likvidirati ter s prodajo premoženja poplačati vse njene upnike, pri čemer bi ostalo nekaj denarja tudi za lastnike. Ker pa mu je Infond prekrižal načrte, seje Štukelj odločil, da bo odkupil njegov lastniški delež. To mu je konec lanskega leta tudi uspelo in zdaj je Klinker 90-odstotni lastnik Ljubečne. »Takoj po odkupu Infondo-vega deleža smo začeli intenzivno sanacijo. Ukrepati je bilo treba hitro, saj nam je grozilo vse več upnikov. Ker bi v stiski najverjetneje morali premoženje prodati pod ceno, smo se odločili, da bomo za poplačilo upnikov najeli dolgoročno posojilo,« pojasnjuje Štukelj. Za razvoj Klinkerja Ljubečna se je torej rešila dolgov in blokad, pri tem pa ohranila skoraj vse svoje premoženje. Štukelj pravi, da bodo podjetje, ki je pravzaprav že več kot leto in pol mrtvo, saj ga je zadnji redno zaposleni zapustil poleti leta 2003, zagotovo prej ali slej prodali. Prepričan je, da bodo za 35.000 kvadratnih metrov zemljišča z objekti iztržili mnogo več, kot bi v primeru, če bi premoženje prodali na hitro, zaradi pritiska upnikov. »Del izkupička bomo porabili za razvoj Klinkerja, s katerim imamo velike načrte,» napoveduje Štukelj in zavrača vsa namigovanja, da se je nakupa Klinkerja in sanacije Ljubečne lotil le zato, da bi do konca ožel tisto, kar je še ostalo od opekarne. »Proizvodnjo bomo razširili in z lokalno skupnostjo se že dogovarjamo o odkupu petih hektarov dodatnih zemljišč v Šmiklavžu, kjer bomo odprli nove gli-nokope. Če tega ne bomo storili, bo program izdelovanja talnih ploščic že prihodnje leto ogrožen. Upam, da nam bo uspelo, saj smo lani dokazali, da lahko Klinker dela dobro. Imeli smo okrog 60 milijonov tolarjev dobička, zaposleni pa so po dolgih letih dobili tudi božičnico.« JANJA INTIHAR 90,6 95,1 ■ J} >1 bTiiW\l 95,9 100,3 Največ prometa je bilo v minulem tednu opravljenega z delnicami Gorenja (GRVG). Skupen promet z delnicami je do četrtka znašal 1,6 milijarde tolarjev, kar je bila posledica nakupa lastnih delnic Gorenja in nakupa KAD-a, ki je bil drugi upravičenec do nakupa delnic Gorenja od Slovenske odškodninske družbe. Gorenje je dokupilo 1,91 odstotka lastnih delnic, za delnico pa so odšteli 6.485,93 tolarja. Svoj delež v kapitalu so tako povečali na 3,96 odstotka. Gorenje lahko iz opcijske pogodbe, podpisane junija lani, kupi še 4,49-od-stotni delež kapitala. KAD, ki je drugi upravičenec do nakupa delnic GRVG, je napovedal, da bodo delnice preknjižili v petek. KAD bo po nakupu imel okoli 19,5 odstotka kapitala Gorenja. Tečaj je do četrtka pridobil 1,8 odstotka in trgovanje zaključil pri vrednosti 6.525,86 tolarja. Oznaka Ime Enotni tečaj Promet v SIT % spr. CICG Cinkarna Celje 32.742,50 86.239.411 t> 5,85 CETG Cetis 42.228,12 1.822.050 A -1,80 CHZG Comet Zreče 2.600,00 871.074 -h -3,62 GRVG Gorenje 6.499,95 3.099.527.561 V 0,33 PILR Pivovarna Laško 7.662,24 120.043.682 V 5,10 JTKG Juteks 33.500,00 88.263.637 ft 3,08 ETOG Etol 60.500,00 24.591.400 ft 0,83 Med bolj trgovanimi delnicami so bile še delnice Petrola (PETG), s katerimi je bilo 793 milijonov tolarjev prometa, tečaj pa je zrasel za 1,9 odstotka. Petrol v zadnjem času povečuje delež v Geoplinu, ki je državni koncesionar za prenos plina v Sloveniji. Vlada bo v prihodnjih dneh odločala o reviziji pogodbe, ki jo ima z državo Petrol sklenjeno o nakupu delnic, ki so v lasti državnih podjetij. Informacije o tem, da je Luka Koper z izplačilom dividend oškodovala državo, so vplivale na 1,7-odstotni padec tečaja. Vodstvo Luke Koper zavrača očitke iz poročila urada za preprečevanje korupcije, ki obtožuje podjetje, da dela zgolj v korist majhnih delničarjev in s tem povzroča škodo državi,»ki je večinska lastnica. Indeks Zadnji tečaj % spr. SBI20 5.081,98 •o 0,89 SBINT 4.651,81 V 0,57 PIX 4.673,80 t 0,75 BI0 121,93 V 0,78 IPT 4.366,76 v 2,10 Med donosnejšimi so bile minuli teden tudi delnice Merkurja (MER), s katerimi je bilo opravljenega za 69 milijonov tolarjev poslov, tečaj pa je pridobil 2,4 odstotka vrednosti. Po končanem uspešnem prevzemu s strani Istrabenza je pričakovano padel tečaj delnic Kolinske (KOLR), ki je izgubila 12,3 odstotka, padel pa je tudi tečaj Droge (DRPG) - za 4,43 odstotka. Urad za varstvo konkurence je uvedel postopek proti Mobitelu zaradi domnevne zlorabe prevladujočega položaja na trgu mobilnih telekomunikacij. Urad je uvedel ta postopek na zahtevo Vege, katere lastnik je ameriški WWI. Urad ugotavlja, da Mobitel zaradi visokega tržnega deleža določa ceno storitev mobilne tehnologije, vendar pa končna odločba še ni napisana. MATIJA LIPAR, investicijski analitik ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Breg 22, 1000 Ljubljana matij a.lipar@ilirika. si Nadzorni organ: Agencija za trg vrednostnih papirjev, Ljubljana lSeC0M& p.p. 265, 8270, Krško THVSSEN 080 14 44 CELJE: 03 713 14 82, VELENJE: 041 798 510 m Marjana je bila tudi naša Umrla je Marjana Deržaj, velika dama slovenske popevke. Za vselej bo zapisana v spominih Slovencev. V najbolj ustvarjalnih letih je bila tesno povezana tudi z Novim tednikom in Radiem Celje. Nastopala je na naših javnih radijskih oddajah, bila gostja v studijskih oddajah, šla z nami na izlet Sto kmečkih žensk na morje, prepevala na festivalih zimzelenih melodij na Vranskem, ki jih je NT-RC organiziral skupaj z nacionalnim radiem in televizijo ter turističnim društvom. Preprosta, kot je bila, je osvajala srca tudi v najbolj odmaknjenih vasicah. Tudi na našem območju. Ko sem jo nekoč vprašal, ah je težje peti na velikih odrih ali na malih vaških, me je začudeno pogledala in odvrnila, da je zanjo vsak oder velik. Marjana je bila velika. Vse od leta 1964 se je razdajala in živela s Poletno nočjo in s to slovensko popevkarsko himno so živeli tisoči Slovencev. Tudi s čudovitimi popevkami, kot so Orion, Vozi me vlak v daljave, Moj zlati sin ... Več kot 360 pesmi, ki jih je prepevala naša Marjana, je shranjenih v radijskih arhivih. Kot gimnazijka je pela, se zaljubila v opero, dokler je ni navdušil film Ples na vodi z Ester Wiliams. V enem izmed študentskih klubov v Ljubljani jo je slišal peti mojster Bojan Adamič. Potem se Spominska fotografija je nastala leta 1974 na eni izmed naših javnih radijskih oddaj. V Narodnem domu v Celju so takrat nastopili že pokojni igralec Volodja Peer, sicer savinjski rojak, Majda Sepe in Marjana Deržaj. Prireditev je vodil Janez Vedenik. je začela njena glasbena pot, kronana z odličji na mnogih takratnih jugoslovanskih festivalih zabavne glasbe. Osvajala je nagrade strokovnih žirij in publike, prepevala pesmi Mojmira Sepeta, Jožeta Privška, Jureta Robežnika, Atija Sossa in drugih ter z vso svojo dušo podoživljala besedila, ki so jih za popevke pisali Gregor Strniša, Janez Menart, Miroslav Košuta, Elza Budau, Dušan Velkavrh in Svetlana Makarovič. Tudi v na-rodnozabave vode se je spustila. Kar nekaj časa je prepevala z ansamblom Dobri znanci. Imela je rada oder in gle- Zaključek akcije voščilnice 2005 V petek, 28. januarja, bo na Poholetovi zidanici Ivana Edvarda Podgorška v Konjskem pri Vojniku zaključna prireditev s podelitvijo priznanj nagrajencem, ki so izdelali najboljše voščilnice 2005 v akciji Novega tednika. Strokovna komisija Jože Žlaus, Tatjana Cmok, Polonca Kovač - Veber, Gregor ka-tič in Tatjana Cvirn so med 297 primerki voščilnic v različnih kategorijah podelili 17 priznanj. Zaključna prireditev se bo začela ob 16. uri s programov, v katerem bodo nastopili učenci OŠ Vojnik in z nagovorom župana občine Vojnik Bena Podergajsa. Pisna priznanja bo tudi tokrat oblikoval Jože Žlaus, vsi nagrajenci pa bodo dobili darila Prometeja ART&Hobby, PE Celje in naše medijske hiše. Po razglasitvi bodo vse nagrajene voščilnice z 8. natečaja ves mesec februar razstavljene v knjižnici Vojnik in si jih bo možno ogledati ob ponedeljkih in petkih od 12. do 18. in ob torkih ter četrtkih od 9. do 14. ure. TV dališče. Vsega je kriva Marjana Deržaj je naslov komedije Milana Kleča, v kateri je tudi sama nastopala. Krstna uprizoritev je bila v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Za vse, kar je naredila, je pred leti prejela tudi Viktorja za življenjsko delo. JANEZ VEDENIK SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA MARIBOR 2000 MARIBOR, Vrbanska cesta 30 V šolskem letu 2005/2006 bomo na Srednji kmetijski šoli Maribor izobraževali po naslednjih programih: VETERINARSKI TEHNIK(4-letni program) KMETIJSKI TEHNIK(4-letni program) VRTNARSKI TEHNIK(4-letni program) VRTNAR (3-letni program) KMETOVALEC (3-letni program) VRTNARSKI TEHNIK - PTI (3+2) Informacije o vpisu dobite po tel.: 02/251 30 11. Smo uspešno in hitro rastoče podjetje ter največji proizvajalec gozdarskih vitlov v mednarodnem merilu, z lastnim razvojem in tehnologijo izdelave. Naša prizadevanja so usmerjena v visoko kakovost proizvodov in poslovanja, zato potrebujemo novega sodelavca za vodenje kontrole kakovosti. K sodelovanju vabimo strojnega inženirja * s končano VII. ali VI. stopnjo izobrazbe najmanj tri leta delovnih izkušenj ❖ aktivnim znanjem nemškega jezika ❖zaželeno tudi angleškega jezika ■> poznavanjem dela z računalnikom * odgovornim odnosom do delovnih nalog ♦ iniciativnostjo * pozitivnim odnosom do timskega dela. ' Delo obsega sodelovanje pri oblikovanju ciljev in strategije kakovosti na nivoju družbe, izvajanje aktivnosti za zagotavljanje kakovosti, reševanje reklamacij po terenu (Evropi), občasno izvajanje demonstracij. Nudimo možnost dela v stimulativnem okolju, kjer se boste lahko uresničevali tako samostojno kot tudi v timu strokovnjakov, možnost nadaljnjega strokovnega usposabljanja, zaposlitev za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dosedanjih delovnih izkušenj in življenjepisom nam pošljite v 8 dneh na naslov: TAJFUN PLANINA d.o.o., Planina 41 a, 3225 Planina pri Sevnici. PISALI SMO Radio ali gumijasti škornji? Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja. Dilema v duhu socializma: ali z denarni presežkom kupiti radio za 11 ljudi v pisarni ali gumijaste škornje za 100 delavcev? 28. januarja 1955: »Na Upravi za ceste in kanalizacije so sklicali sestanek v zvezi razdelitvijo plač, ko so delavci dobili prejemke, jim je član uprave pojasnil, daje v blagajni ostalo še nekaj odvečnega denarja. Da bi ga razdelili med delavce, bi bilo nesmiselno, ker bi se ta denar morda porabil za kakšno pijančevanje. Zato so z njim kupili radi-oaparat, ki ga bodo delavci lahko poslušali vsako jutro, ko bodo čakali na delo. Med delavci se je začelo negodovanje, češ, od tega radia mi pač ne bomo imeli dosti, ker ga za nekaj minut ne bomo hodili poslušati, zvočnikov pa nam gotovo ne boste napeljali na delovne prostore. Pametneje bi bilo, da bi nam preskrbeli gumijaste škornje, saj mnogi delavci in delavke ko kopljemo kanale, stojimo v navadnih čevljih v meter globokih jarkih in smo vedno mokri ter blatni v noge.« V novih kapitalističnih časih dela v jarkih uvožena delovna sila, na katero Slovenci radi gledamo zviška. Mislite, da se upajo boriti za gumijaste škornje? Leta 1965 smo se jezili nad podražitvijo žemljic: 28. januarja 1965: »Vzrokov za podražitev žemlje je več. Prvič je žemlja artikel, ki ga uvrščamo med višje oblike, med luksuzni kruh. Drugič pa je treba prisluhniti težnjam proizvajalcem po ohranitvi standarda. V podjetju drugače ne ostane niti toliko, da bi pokrili celotni prispevek iz dohodka. In če mislimo na nove cene premoga, potem pač lahko mislimo tudi na večje proizvodne stroške. Tako naglo se vse spreminja, da mesec dni stare kalkulacije stroškov proizvodnje več ne držijo. O kakovosti pa je velik del krivde predvsem v kakovosti pšenice. Italijanska sorta pšenice daje sicer velik donos, a ni primerna za okusen kruh.« Časi so se zares spremenili, saj žemlja že dolgo ni več luksuz, vendar se je vredno vprašati, ali ne bo to za nekatere zopet postala. Vprašanje: so vam že kdaj ano- nimno poslali denar v kuverti? 30. januarja 1975: »Eden izmed delavcev davčne uprave je med novoletnimi čestitkami dobil tudi pismo, ki ji bilo za malenkost debelejše, na zadnji stani pa prelepljeno s selotejpom. Ko ga je odprl, je našel anonimno čestitko, poleg nje pa štiri bankovce po 500 novih dinarjev. Nil podpisa, nič, kar bi govorilo o dobrotniku. Ne da bi iskal odgovor na vprašanje, je ukrepal takoj. Vse skupaj je pokazal svojemu šefu in odločitev je bila sprejeta v tistem trenutku. Denar so nakazali štabu za odpravljanje posledic potresa na Kozjanskem, vso zadevo pa predali okrožnemu javnemu tožilstvu. Nihče ne more sprejeti takega darila. Za njim je lahko marsikaj, tudi podkupnina, poznejše izsiljevanje ali namen čez čas blatiti celjsko davčno upravo in delavce t njej.« Z davčnim uradom si verjetno kar pogosto dopisujete. Včasih gre za velike zneske, ki pa verjetno ne potujejo v kuvertah. Ali pač? Da Šentjurčani nikoli niso imeli posebne sreče s cestno infrastrukturo, seje potrdilo tudi v letu 1995. Nova obvoznica je takrat krajane Hrušev-ca pred gradnjo podvoza odrezala od središča občine- 26. januarja 1995: »Z novo šentjursko obvoznico nO poti iz Celja proti Šmarju sO se mnogi rešili prave prometne more. To pa ne veljO za krajane jugozahodnega dela šentjurske občine, pd čemer so najbolj glasni i' šentjurskem mestnem predelu Hruševec, ki gaje novO obvoznica skoraj povsem ločila od središča Šentjurja. V Hruševcu govorijo, odkar ja skozi Šentjur obvoznica, celo o nekakšnem »berlinskem zidu«. Iz predela družinskih hiš, kjer sta tudi tovarni Bohor in Jurmes, morajo poslej z avtomobili v središče mesta nekaj kilometrov naokrog. Rešitev je gotovo začasna, saj naj bi nO dosedanji cesti pridobili nadvoz, podvoz ali pa nadhod■ Skupina krajanov HruševN vztraja izključno z gradnjo podvoza, pri tem pa trdijo> da so našli možnost za polovico cenejše gradnje.« V naslednjih letih se j id1 obeta kar za 3,9 milijarde tolarjev vrednih naložb v infrastrukturne projekte. Upamo-da tokrat brez hude krvi id zgolj v splošno dobrobit. POLONA MASTNA^ SLIKOPLESKARSTVO IN POLAGANJE PODO" 1 IZ PLASTIČNIH MAS IN PARKETA Lfi VRUNČEVA 2 3000 CEUE GSM: 041/765-760 GSM: 041/674-385 lil) 18*11 RVJU 9 Zlati prsti nad biseri Pianist Hinko Haas v domačem Celju o sebi in črno-belih tipkah Letos mineva natanko trideset let od prvega klavirskega recitala Hinka Haasa v Narodnem domu v Celju in temu dogodku je bil namenjen torkov tretji abonmajski koncert Zavoda za kulturne prireditve Celje. Šlo je za poseben večer, ki ga je vodilni slovenski in svetovno znani pianist oblikoval z nekaterimi svojimi uglednimi glasbenimi prijatelji in sodelavci. Med imenitnimi glasbeniki je bil tudi njegov sin Miha, študent četrtega letnika klavirja. Pričujoči intervju s pianistom, Celjanom, od leta 1992 izrednim profesorjem ter prodekanom za umetniško dejavnost na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je nastal nekaj dni pred koncertom, ko je Hinko Haas prišel v dvorano nad biseri pogladit oba klavirja. Po mnenju strokovne kritike sodite med vodilne slovenske pianiste srednje generacije. Začeli ste na Glasbeni šoli v Celju. Kako se spominjate tistega prvega koncerta? Tisto leto sem bil maturant, zaključeval pa sem tudi deseti razred glasbene šole v Celju in to je bilo zelo naporno. Čeprav sem že prej veliko nastopal, je bil prvi recital vendarle nekaj posebnega. Prvi večji, celovečerni koncert. Še vedno se natančno spominjam programa, kaj sem igral. Med drugim tudi Turški marš Wolfganga Amadeusa Mozarta, s katerim sem začel tudi koncert ob jubileju. Kaj pa občutkov, se še spominjate? Ste imeli tremo? Najbrž, saj so me poslušali starši, Prijatelji, sošolci, profesorji z gimnazije, kjer so me pri učenju in igranju klavirja zelo spodbujali in sem jim še danes hvaležen. Prav tako klavirski pedagoginji na glasbeni šoli v Celju, Marenki Sancin. Ravnatelj glasbene šole je bil tedaj, danes lahko tečemo kar legendami profesor Egon Kunej, ki je bil v Celju spoštovana °seba in velika avtoriteta. Prav on nie je sprejel v svoji pisarni, ko me )e mama prvič pripeljala v glasbeno šolo, in preizkusil posluh. Prav on tne je dodelil k profesorici Marenki Sancinovi, ki je bila tedaj pojem klavirske pedagogije v Celju in bila tudi Sama odlična pianistka. Pri njej sem učil igrati klavir celih deset let. tedaj v Celju še ni bilo srednje glasbene šole. Jaz pa sem kljub temu sred-ojo stopnjo absolviral kar v Celju. Kako to, da vas je sploh zamikalo igranje klavirja? Ste se rodi-11 v glasbeno nadarjeni družini? Ne, oče in mama sta bila zgolj Vebka ljubitelja glasbe. Klavir sem Začel igrati zelo pozno, z devetimi eb in pol. Danes začnejo igrati klavir otroci stari pet, šest let. Če so Uadarjeni. Jaz sem zagotovo imel ta dar ... Kot otrok sem veliko pre-Sedel pred televizijskim zaslonom br prestregel vse pianiste, ki so tedaj nastopali na televiziji. In prav akrat se mi je porodila želja, da bi 2bal tudi sam igrati klavir, da bi dre drugi poslušali. Dolgo časa sem P°tem nadlegoval starše, da so me vpisali v glasbeno šolo in mi nato ez čas s težavo, saj ni bilo veliko denarja, kupili tudi klavir. Klavir je nekoč stal toliko kot dokaj dober avto. Celo premoženje, bi lahko rekel. Preden sem dobil klavir, sem vadil pianino pri sosedi. Se še spominjate svojega prvega klavirja? Se. Bil je star klavir, znamke Hoffman, ki so ga starši kupili nekje v Šmarju pri Jelšah. Zdaj ga že zdavnaj nimam več. Imate njegov zven še v spominu? Zanimivo, da res. Ta klavir sem uporabljal deset let v Celju in še potem, tako da je bil na koncu že res precej zdelan. A bil je prvi. Ste doma veliko vadili? Veliko. Stanovali smo ob Dečkovi cesti v Celju, kjer moja mama še vedno živi, in spominjam se, da smo imeli zelo tolerantne sosede ... Nekateri so me celo zelo radi poslušali in me spodbujali. Mladi imajo pogosto krize pri učenju in igranju inštrumentov in mnogi opustijo šolanje. Se vam je kdaj primerilo kaj takega? Ne. Kasneje, ko sem bil že študent Akademije za glasbo v Ljubljani, sem imel v drugem letniku manjšo krizo, a sem jo uspešno prebrodil. Študiral sem pri znani pianistki Dubravki Tomšič. Dobro sva se ujela, vendar j e sistem študija na akademiji drugačen. Veliko programa je treba naštudirati v kratkem času. Dela se hitreje in na drug način in za marsikaterega študenta je to hudo naporno in stresno. Kot profesor glasbe na akademiji zdaj to vidim in spoznavam tudi sam. Na akademiji moramo študente navaditi na samostojen študij, kar je sprva za večino zelo težko. Kako se je začela vaša umetniška pot? Pot k slavi -od Celja do... ... najdlje, kjer sem igral, je bilo v Taipeju na Tajvanu. Sicer pa sem se po študiju in specializaciji še veliko izpopolnjeval v tujini. Tako pri Rudolfu Kerrerju v Weimerju, Clau-deu Copensu v Bruslju ter kot štipendist švicarske vlade pri Carlu Engelu v Bernu. Koncertirali ste z mnogimi znanimi umetniki in ansambli doma in po svetu, za vami je več kot petdeset krstnih izvedb mnogih slovenskih skladateljev, kar je posebna čast. Vaši posnetki, kot piše v vaši biografiji, so izšli na sedemnajstih zgoščenkah in kasetah. Vaš repertoar je zelo obširen. Repertoar obsega solistična, komorna in koncertantna dela vseh stilnih obdobij. Intenzivno pa se posvečam tudi komorni literaturi. Vaše glasbeno ustvarjanje ni ostalo prezrto. Dobili ste veliko nagrad in priznanj. Katera še posebej cenite? Brez dvoma je to nagrada Julija Betteta, ki jo podeljuje Društvo glasbenih umetnikov Slovenije. Nagrada stroke pač. Prejel sem jo lani. Pred tem pa tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani in še nekatere druge. Ste kot profesor na katerega od študentov s Celjskega lahko ponosni? Odkar je v Celju srednja glasbena šola, se pozna priliv na akademiji. S Celjskega je pri nas precej študentov. Lani je pri meni diplomirala Simona Guzej, ki zdaj že poučuje na glasbeni šoli. To je neke vrste posebno zadovoljstvo za vsakega profesorja, še posebej, če je o učencih potem še kaj slišati. A mi ne vzgajamo samo koncertantov in umetnikov, ampak predvsem glasbene pedagoge. Brez dobrih pedagogov tudi ni dobrih pianistov. To je začarani krog. Kaj pa v Celju? Vemo, da vas celjska publika rada posluša in da vas zelo ceni. S kom vse ste igrali? S Celjskim godalnim orkestrom sem igral že nekoč in še vedno rad pridem, kadar me povabijo. Veliko sem nastopal na raznih otvoritvah razstav, proslavah in kasneje na akademijskih prireditvah, ki so tudi bile v Čelju, pa s filharmonij-skim orkestrom in na samostojnih koncertih zavoda za kulturne prireditve. Kar zadeva celjsko publiko, moram reči, da jo tudi sam zelo cenim. Imam občutek, da se spozna na glasbo, da je to glasbeno vzgojeno občinstvo, ki zna razlikovati, kaj je dobro in kaj manj dobro. Kadar nastopam v Celju, imam vselej nek poseben občutek odgovornosti do občinstva. V bogatem Tajvanu so vam kot gostu pianistu ponudili vsaj trideset klavirjev, na katere bi lahko igrali na koncertu. Pri nas je drugače. V Celju v Narodnem domu sta dva klavirja: stari in novejši, koncertni klavir znamke Vamaha. Starejši je iztrošen, a smo ga oživili za koncert. Na torkovem glasbenem koncertu ste igrali z odličnimi glasbeniki, violinistom Vasilijem Meljni-kovim, klarinetistom Jožetom Kotarjem, fagotistom Zoranom Mi-tevom - in s svojim sinom Miho, tudi študentom prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak in nagrajencem več državnih tekmovanj. Kako se počutite, ko nastopate z njim? Tisti, ki so slišali torkov koncert, bodo to najbolje razumeli ... Sicer pa je vaša družina glasbena. Nam jo predstavite? Soproga Lidija je pianistka in poučuje klavir na Srednji baletni in glas- beni šoli v Ljubljani, moram reči, da kar uspešno, saj njeni učenci dobivajo tudi mednarodne nagrade. Miha končuje akademijo za glasbo, v minulih dneh je koncertiral z orkestrom Slovenske filharmonije v Ljubljani in Velenju. Šlo je za državno tekmovanje. Mlajši sin, Matej, ki je sicer še v osnovni šoli, igra violino. Miha bo zagotovo zaplul v profesionalne glasbene šole, za mlajšega to še ni rečeno. Sama si izbirata pot. Predstavljam si, da morajo biti vaši družinski večeri ob glasbi prijetni. Saj so. Prijetni in zabavni so zlasti tedaj, če vsi želimo naenkrat vaditi. Miha igra klavir, Matej vadi violino, po možnosti je v dnevni sobi prižgana še televizija ... Veliko pa se o glasbi tudi pogovarjamo, drug drugemu pomagamo, si svetujemo, ocenjujemo, komentiramo ... Se smejemo kakšnim malim nerodnostim, spodrsljajem ali anekdotam. Lahko kaj od tega zapišemo tudi mi? Pred leti sem imel koncert v Dubrovniku z Dubrovniškim simfoničnim orkestrom. Hotel je bil daleč stran od prizorišča v mestu. Jaz pa imam navado, da grem pred koncertom za uro ali dve spat, da si naberem novih moči, in tako se je zgodilo, da sem spal malo dlje. V naglici sem pobral garderobo za nastop in tik pred koncertom ugotovil, da sem prinesel samo hlače in frak, ne pa tudi srajce. Nastopiti bi moral že čez pet minut. Na srečo se je dobro izteklo, ker je imel dirigent s seboj dve srajci, tako da mi je eno posodil in koncert se je začel. Ko sva ravno pri oblekah. Navadno nosite obleke črne barve. Ne samo na koncertih, tudi sicer. Vam je črna barva pri srcu? Koncertne obleke so tako ali tako navadno črne, če pa nastopam samo v srajci, pa se mi spet zdi, da je še vedno najbolj elegantna črna barva. Ali pa je to res moč navade. Neke vrste tradicija. Kateri koncert vam je ostal najbolj v spominu? Tistega v Taipeju sem že omenil ... Tu je še koncert z orkestrom RTV Slovenija, ko sva s pokojnim kolegom Acijem Bertoncljem izvedla Bartokov koncert za dva klavirja in orkester, dirigiral je Ling Tung, znani kitajski dirigent. Pa seveda znova spet celjski. V Celje se bom vselej rad vračal, v dvorano nad temi zdaj že znamenitimi celjskimi biseri, kjer sem začel svojo glasbeno pot. MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIC m Iskani tehnično izobraženi Mehatronik pri delu Šolski center Celje (ŠCC) z vsakim novim šolskim letom nadgrajuje svoje programe izobraževanja in tudi letos bodo uvedli številne novosti na vseh področjih. S tem želijo privabiti mlade, da bi se rajši in pogosteje odločali tudi za tehnične poklice, po katerih obstaja veliko povpraševanje na trgu dela. Ustanova, ki pod svojim okriljem združuje okoli 2.100 dijakov, 750 študentov, približno 170 učiteljev in skoraj 500 udeležencev izobraževanja za odrasle, poskuša ustrezno odgovarjati na vedno večje potrebe gospodarstva. Bistvene novosti se bodo v prihodnje dogajale na področju višjega šolstva, kjer so uvedli dva nova programa, ki ju bodo začeli izvajati še to jesen, prvi od njiju je študij, na podlagi katerega bo mogoče pridobiti naziv inženir/inženirka mehatronike. Gre za interdisciplinarno vedo, ki presega tradicionalne delitve področij z združevanjem strojništva, elektrotehnike, računalništva in informatike. Mogoč bo tudi študij prometa za naziv tehnolog/tehnologinja prometa, njihova naloga pa bo racionalizacija logistike v transportnih sistemih. Ravnatelj Višje strokovne šole Alojz Razpet poudarja, da nova zakonodaja omogoča odprt vpis in lažjo prehodnost med različnimi programi in še posebej omenja razpis za dislocirano enoto na Ravnah na Koroškem, kjer bodo izvajali program strojništvo in poskušali zadovoljiti kadrovske potrebe te regije. V okviru poklicne in tehniške strojne šole so pripravili program srednjega poklicnega izobraževanja mehatronik - operater, ki ga bodo začeli izvajati v naslednjem šolskem letu, program tehnik mehatronike pa še čaka na potrjevanje pri Strokovnem svetu RS za poklicno izobraževanje, zato se bo izvajanje zamaknilo za eno leto. Ravnatelj Ludvik Aškerc pravi, da ciljna skupina niso le učenci osnovnih šol, temveč tudi zaposleni, brezposelni in osip-niki, pri katerih bi radi vzpodbudili razne metode neformalnega učenja ob podpori sodobnih komunikacijskih medijev. »Upam, da bo na ta način mogoče hitrejše odzivanje izobraževalnega sistema na potrebe delodajalcev.« Tudi za vse ostale programe velja, da se poskušajo približevati in prilagajati potrebam po različnih novih kadrih, zato se mladi elektro- tehniki po novem že v prvih letnikih navajajo na strokovno praktično delo v svoji panogi. V prihodnje se bodo lahko prvič odločali med izbirnimi področji avtomatike, prenosne in informacijske elektronike ter multimedij-ske elektronike. Direktor Šolskega centra Celje Igor Dosedla posebej poudarja regijsko promocijo dificitarnih poklicev, ki je že doživela velik odziv. Prijavili so se tudi na nov mednarodni razpis PHARE, katerega rezultat naj bi bil medpod-jetniški izobraževalni center. Na vprašanje o tem, kako težko se je neprestano prilagajati razvojnim trendom, odgovarja: »Misliti moramo na dijake in potencialne delodajalce. Prvi imajo pravico do kvalitetne izobrazbe in možnosti zaposlitve, drugi pa do kadrov, ki znajo nemudoma poprijeti za delo.« POLONA MASTNAK Poslušalci so z obiskom koncerta podprli željo varovancev centra na Golovcu, da bi tudi letos šli na Ljudje raznih strok in izkušenj so se zbrali, da bi zmanjšali škodo, ki jo družbi povzročajo droge. Celje proti drogam Kako zmanjšati škodo na področju drog, je bila glavna tema torkovega strokovnega srečanje v Narodnem domu. Posvet je pripravilo več nevladnih organizacij in republiški urad za droge. Množica avtorjev iz vse Slovenije je predstavila svoje dosedanje ugotovitve na področju zmanjševanja škode, ki jo povzročajo droge. Po oceni trenutnega stanja v celjski občini in razpravi so udeleženci oblikovali nekatere zaključke, ki bi v občinah zmanjšali škodo, ki jo povzročajo droge. Mateja Tomažič iz Centra za socialno delo Laško je ugotovila, da število uporabnikov drog v občini narašča, gre pa predvsem za mladino, ki na različnih zabavah konzu- mira v glavnem sintetične droge, ter za poslovneže, ki se zatekajo h kokainu. Med mladimi je posebej izpostavila tudi dejstvo, da se jih čedalje več zateka k alkoholu in marihuani. »Navkljub splošnemu mišljenju pa tudi ti dve drogi nista nenevarni,« poudarja Tomažičeva. Še posebej veliko nevarnost pa v vsaki skupnosti predstavlja heroin, ki je celo nevarnejši od kokaina, je pa od slednjega precej cenejši in dostopnejši. Ob dejstvu, da ta narkotik hitro vodi v odvisnost, predstavlja trenutno največjega tovrstnega škodljivca. Zanimivo pa je, da so po mnenju Tomažičeve mladi o drogah, njihovi škodljivosti in učinkih kar dobro informirani, da pa jih to vendarle ne odvrača od tega, da bi jih poskušali. V zadnjem času je po njenem pozitivno vsaj to, da zaradi ukinitve večjih rave zabav v Celju ni bilo zaradi sintetičnih drog nobenih žrtev. Suzi Kvas iz celjskega zavoda Sodo je povedala, da si želijo, da bi se nizkopraž-ni program terenskega dela uveljavil tudi v Celju, saj ga mesto potrebuje. Za konkretno pomoč pri odpravljanju škode zaradi drog pa so k sodelovanju povabili organizacije, ki se s tem že dlje časa ukvarjajo, saj bi Celju njihove izkušnje prišle še kako prav. Mesto bi namreč tako lahko začelo delati na lastnem podobnem programu. GREGOR STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATIČ Aleksander Svetelšek, direktor družbe Engrotuš, in Mitja Kolman, generalni direktor podjetja ARC- Kranj podarjata terapevtsko kolo. Zaključek dobrodelne akcije Tolar na tolar... kolo zimovanje. Dovolj za počitnice? Za varovance in zaposlene Centra za varstvo in delo Golovec je bil minulo soboto poseben dan, saj so pripravili 3. dobrodelni koncert, čigar izkupiček je namenjen zimskim počitnicam varovancev. Na koncertu so nastopili New Swing Quartet, Vesele Štajerke, Bepop, ansambel Mira Klinca, Foxy teens, Gašperji, Ptujskih pet, Dvojčici z Janezom, Trio Vikija Ašiča, kvartet Grmada, Celjska folklorna skupina, s svojim programom pa so se predstavili tudi varovanci. Natančen znesek zbranega denarja še ni znan, vsekakor pa v Centru za varstvo in delo Golovec upajo, da ga bo dovolj za zimovanje v Športno-rekreacijskem centru Trije kralji nad Slovensko Bistrico, kamor se bodo odpravili 7. februarja. BA, foto: GK Z obdaritvijo desetih otrok z gibalnimi težavami se je končala dobrodelna akcija Tolar Ieta°lar k°l0’ k'je V trgovinah Tuš P°tekala od začetka julija do konca lanskega Na torkovi slovesnosti na Inštitutu RS za rehabilitacijo v Ljubljani so izbranim otrokom z gibalnimi motnjami podarili deset terapevtskih koles, ki jih otroci nujno potrebujejo za svoj fizični razvoj, rehabilitacijo ter večjo možnost vključitve v družbo svojih vrstnikov. Sredstva za nakup terapevtskih koles so se zbirala pri nakupih proizvodov blagovnih znamk Libresse in Zewa v trgovinah, franšizah in drogerijah TUŠ. Engrotuš in ARC-Kranj kot zastopnik teh blagovnih znamk sta tako zbrala 1.400.000 tolarjev. Za akcijo sta se podjetji skupaj z Inštitutom RS za rehabilitacijo odločili zato, ker se je spremenila do nedavnega brezplačna možnost pridobitve takšnega kolesa. Po novih določilih lahko kolo dobijo le otroci do 15. leta, v kolikor uporabljajo tudi invalidski voziček. Večina ostalih otrok z gibalnimi motnjami, ki bi kolo vseeno potrebovala, pa si ga po novem modelu zaradi visoke cene ne more privoščiti, čeprav je zanje neprecenljivega pomena. VSAK TOREK VSAK PETEK V jubilejnem 60. letu bo 1. februarja časopis začel izhajati ob torkih in petkih. Ob petkih bo v njem tudi priloga TV-OKNO. m 12 CELJE Najprej ograja Fundacija Veronika Deseniška želi ograditi lapidarij pri Pokrajinskem muzeju Celje Lani so v Regionalni razvojni agenciji izdelovali projekt Trženje regijskega turističnega produkta s pomočjo revitalizacije naravne in kulturne dediščine. Projekt je porodil tudi zamisel o ustanovitvi fundacije, ki bi na osnovi izdelanih projektov obnove naravne in kulturne dediščine na Celjskem s pomočjo prostovoljcev, podpornikov in donatorjev skrbela za hitrejše uresničevanje načrtov na tem področju. Nastala je fundacija Veronike Deseniške, ki jo je ustanovila Regionalna razvojna agencija. Zapleteni postopki ustanovitve so zdaj končani in za februar že načrtujejo začetek dela fundacije, ki jek soustanoviteljstvu povabila tudi Obrtno zbornico Tanja Čajavec Celje in Pivovarno Laško. V fundaciji zagotavljajo učinkovito delovanje, smotrno rabo zbranih sredstev in preglednost poslovanja, nad katerim bosta bdela nadzorni odbor in ministrstvo za kul- turo. Že februarja naj bi na skupščini izvolili vse organe fundacije - predsednika, člane nadzornega odbora - pregledali pa naj bi tudi že prve projekte, ki nastajajo v sodelovanju s posamezniki, kulturnimi društvi in z inštitucijami. Za začetek delovanja so izbrali nekoliko manjši, a zelo pomemben projekt. Z dva metra visoko ograjo želijo ograditi in v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem tudi bolj privlačno urediti prostor zunanjega lapidarija v celjskem Mestnem parku. Koordinatorka fundacije Tanja Čajavec je povedala, da morajo za uresničitev tega projekta zbrati štiri milijone tolarjev. »Ograja je potrebna, saj lapidarij že vse predolgo uničujejo in onesna- Transakcijski račun fundacije Veronike Deseniške, na katerega lahko prispevate sredstva za postavitev ograje okoli lapidarija, je odprt pri Banki Celje: 06000-0947665273. žujejo. Ker doslej pri inštitucijah, ki bi lahko omogočile postavitev ograje, ni bilo posluha, smo si to nalogo zadali mi, z njeno posta-, vitvijo pa bomo razveselili veliko Celjanov, ki si želijo urejeno okolje in zavarovane pomnike naše preteklosti. Lapidarij bo tudi po postavitvi ograje dostopen vsem, ki ga želijo gledati, a ne tistim, ki ga želijo uničevati,« je povedala Čajavče-va. BRST V stotem letu »A veste, koliko sem danes stara?« je bila v petek ponosna gospa v upokojenskem domu v Vojniku, ki je praznovala 99. rojstni dan. In kako je zadovoljna z zdravjem? »Dobro se počutim,« je od srca odgovorila slavljenka Pavla Šuštaršič. Celjanka Šuštaršičeva je do septembra živela sama v stanovanju v Liscah, v hiši, kjer so bile skupaj kar štiri generacije. Največ ji je pomagala hči Olga, vendar je kljub njeni veliki skrbi avgusta padla po stopnicah. Morala je v bolnišnico, od tam v dom v Vojnik. Gospo Šu-štaršičevo, ki je v 100. letu življenja, poznajo v domu kot zelo komunikativno stanovalko. »Če ne bi prišlo do padca, bi še lahko hodila. Sicer se čutim povsem zdravo,« se ne da Pavla Šuštaršič. Slavljenka ima zaradi mrene težave z vidom, vendar tudi njeni najbližji pritrjujejo, da se zdravstvene težave skoraj 100-letne gospe s tem tudi končajo. Ena najstarejših Celjank (oziroma občank Vojnika) ter naj starejša stanovalka voj-niškega doma prihaja z Notranjskega. Njen soprog Jože je bil kot učitelj tik pred drugo svetovno vojno prestavljen na Teharje, od koder so nacisti Šuštaršičeve izgnali v Srbijo. Po končani vojni je sledila še nova selitev, tokrat s Teharij v Višnjo Goro na Dolenjskem. Tam je slavljenka opravljala delo 90,6 95,1 Boutique in salon čevljev ‘TfCOtCatK za tiste, ki želijo nekaj več! TC City/II. nadstropje, Maribor, Vita Kraigheija 5 tel.: 02/237 25 03 Praznični delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. do 19.30 ob sobotah od 9. do 13. ure RADIO CELJE 95.9 100.3 V100. letu življenja. Za 99. rojstni dan so slavljenko obiskali tudi predsednica Rdečega križa celjske KS Savinja Marija Jalšovec, pravnukinja Pina ter hči Olga (z leve proti desni). ekonoma dekliškega vzgojnega zavoda. Leta 1962 je sledila nova življenjska postaja, Lisce v Celju, kamor se je par priselil k hčerini družini. Soprog Jože je umrl v 79. letu starosti, medtem ko Pavla izhaja iz rodbine 90-letnikov. Od petih sester iz njene rodne Cerknice so kar tri doživele več kot 90 let, njihova mama pa je doživela 93 let. Slavljenka Pavla Šuštaršič je rodila dva otroka, hčer Olgo, ki ji zelo veliko pomaga v tretjem življenjskem obdobju, ter sina Marka, ki je umrl v srednjih letih. Marko Šuštaršič je bil znani slovenski slikar ter prodekan ljubljanske likovne akademije. Slavljenki so danes poleg hčere v veliko veselje tri vnukinje ter štirje pravnuki. BRANE JERANKO OPTIKA. ____>u2oL>lr PE CELJE, Stanetova ulica 13, tel.: 03/428 56 50 ponedeljek - četrtek OKULISTIČNI PREGLEDI Podjetje za proizvodnjo in trgovino z optičnimi pripomočki, d.o.o. OPTIKA 3301 PETROVČE, Levec 38 Telefon: 03/428 55 80, fax: 03/428 55 83 POZOR, HUD PES BhrhI Zimska pravljica Naravnost strašljiva je slepota, ki mi je lastna ob pogledu na raznorazne lepotice, ki zrejo iz kioskov name in na mestne ulice. Enostavno jih ne opazim. Pravi šok sem doživel pred nekaj leti, ko sem spoznal, da je Naomi Campbell temnopolta. Nekaj časa sem jo zamenjeval s Pamelo Anderson. Dostikrat se je zgodilo, da je moja nevednost povzročila tesnoben in mučen molk znotraj kakšnega omizja, kjer so bile prisotne odlično informirane deklice, ki so mojo nevednost jemale kot nekakšno narejeno vzvišenost, čeprav prisežem, da o le-tej ni bilo govora. Seveda sem se dostikrat spraševal, kako to, da te lekcije nikakor ne obvladam in sčasoma se mi je posvetilo. Moja notranja nagnjenost do verizma, do skrbnega popisa in odslikave realnosti, se dosti raje ustavlja pri konkretnem, v praksi to pomeni, da sem zmeraj raje opazoval in se vživljal v morebitna srečanja s porno divami kot z nekimi pravljičnimi bitji, vilami iz sveta bogastva in ekshibicionizma. Tako sem enostavno zapakiral vsa ta pravljično lepa bitja pod kategorijo Sneguljčice, vsesplošno ljudsko zatreskanost vanje pa pod kategorijo infantilno. Tudi moja notranja podoba teh Sneguljčic je enoznačna. Pri vseh vidim enak nasmeh, če se smejijo, ali še pogosteje nekakšen uniformiran, izzivalno erotičen pogled, ki naj bi te menda vabil tja za devet gora in devet vasi, tam pa naj bi obstajalo nekakšno romantično kraljestvo čiste erotike, asepsa kot taka. MOHOR HUDEJ Nedavna poroka naše Melanije, ki je po številnih neobvladanih čustvenih izbruhih naše sedme sile naredila doslej največ za prepoznavnost Slovenije v svetu, me je hudo razžalostila. Pograbil me je paničen strah, strah, da se v tem pravljičnem svetu vanjo ne obregnejo sile zla, zlobne mačehe, zahrbtni kraljevi uradniki, strašni zmaji, nepredvidljive vile ... Kako se bo to sevniško dekle znašlo v svetu, ki je njenega izbranca že dvakrat prignal do bankrota, kako naj jo zaščitimo, to mesijo slovenstva? Tako sem se spraševal in kot so vse velike ideje preproste, sem našel preprost odgovor. Popust, za poročno obleko je dobila popust, kar je čudež. Proglasimo jo za svetnico, za prvo slovensko svetnico. Njen prispevek k slovenstvu je neizmeren, Slovenijo in z njo Sevnico je naredila prepoznavno, dobila je čudežen popust. Svetniški sij jo bo ščitil v krutem svetu pret a portieja. Vsak svetnik pa ima tudi svoj simbol. Kot ima Peter svoje ključe, Pavel meč, Jurček zmaja, potrebuje tudi Melanija svoj simbol, svoj kult, naj bo to simbol, ki bo ponazarjal vso njeno svetost, naj bo to ena izmed mnogih gubic njene izmučene podobe! Prijateljica naše hiše Anica Podgornik iz Petrovč je naša zvesta bralka in poslušalka Radia Celje že vrsto let. Spomni se nas ob vsakem prazniku v naši hiši, pa tudi izven tega nas rada obišče. Tokrat se je spomnila 60-letnice Novega tednika in nam poklonila spominsko vazo s posvetilom. Za sam rojstni dan, 2. junij, pa nam je obljubila šopek s 60 cvetlicami s svojega vrta. Foto: GK CELJE j Rada imam generalke in ne premier Nina Sever se rada poigrava z življenjskimi izzivi - Preizkusiti želi vse, od vojske do slaščičarstva Takole čez mizo nekega celjskega lokala Nina Sever, sedemindvajsetletna Celjanka, ne deluje nič posebno. Pa vendarle že po nekaj besedah 2 njo človek ugotovi, da se v njej skriva nekaj izjemno redkega. Morda sla po spoznanju, morda nekaj v smislu toaksime carpe diem. Nema-ra čudenje, ta čudni, danes skoraj neznani občutek. Malokdo dandanes sploh zazna svet okoli sebe, kaj šele, da bi odgrnil njegove tančice skrivnosti in pobrskal, kaj se skriva spodaj. No, Nina je ena takšnih. Željo po izkušnji razkrijejo že uvodne vljudnosti. V eni sapi pove, da trenutno dela v Slovenski vojski, kjer je kot Poddesetnica zadolžena za va-rovanje nekega objekta, ob teni pa obiskuje večerno slaščičarsko šolo. In kako gre to skupaj? Po njenem preprosto. Vsake toliko časa je treba življenje postaviti na glavo. Svoj čas je delala v Muzeju novejše zgodovine, nakar se je odločila storiti nekaj čisto drugega 'n se je priključila vojski. Edi- no smotrno se ji zdi, da bo po teh treh letih, kolikor jo veže pogodba, zamenjala orožje za moko, sladkor, jajca, maslo in čokolado. Marsikdo Nine spomni tudi kot nadebudne fotografinje. Širše slave in priznanja ni nikoli dosegla, saj enostavno navkljub obsežni zbirki del ni še nikoli pripravila razstave. Kljub temu, da jih je kar nekaj načrtovala. Pravi, da ima mnogo rajši generalke kot premiere. Iz istega razloga je opustila študij umetnostne zgodovine. Pravi, da je redno hodila na predavanja, tam aktivno sodelovala, se prepirala s profesorji in nasploh delovala konstruktivno, da pa se je le redko lotevala izpitov. Saj nenazadnje umetnost ni le skupek različnih pigmentov na platnu, prav tako so precej brezpredmetne tudi letnice. Umetnost pač je. In ona jo dojema zelo intimno. Nasploh se počuti v sodobni umetnosti malce izgubljeno. Modema umetnost ji gre na živce, saj meni, da lahko slike, ki pomenijo nič in vse, narišeš le SALSALA Latino Klub PROJEKT MR v okviru popestritve dejavnosti Celeiaparka na terasi objekta na Aškerčevi ul. 14 v Celju organizira otvoritev novega družabnega prostora na približno 170 m2 notranje površine in 80 m2 terasnega dela. Družabni prostor smo delavno imenovali SALSALA Latino Klub, saj bomo tako z ambientom kot s programsko vsebino skušali približati obiskovalcem toplino latinoameriškega okolja, investitorji želimo izkoristiti veličasten pogled s terase na Celje in celjski grad, zato smo na terasnem delu pripravili latino am-bient, v notranjih prostorih pa vzpostavili možnosti za izvajanje Plesno družabnih prireditev, organizacijo salsa plesov, zabav v zaprtem krogu, kulturnih programov, degustacij pijač, modnih revij, latino partijev, zabav in prireditev po naročilu. Klub bo torej namenjen obiskovalcem z nekoliko bolj izrazitim čutom za estetiko in višjo kulturo strežbe tudi v restavraciji, kjer pa bo vseskozi poudarek na glasbi z latinoameriškega področja. Ker želimo združiti energijo Celja in dodati nekaj posebnega tudi v družabnem utripu Celeiaparka, vabimo v naše vrste sodelavce, ^l bodo skrbeli za dobro počutje naših bodočih obiskovalcev kluba. Med vsemi zainteresiranimi bi želeli izbrati ___ programskega vodjo kluba, ki bo zadolžen za organizacijo tako programske kot gostinske Ponudbe kluba. Za strežbo v klubu bi potrebovali vsaj tri natakarje, fante, ki vas zanima delo v latino ambientu in seveda barmana, ki bo s svojo domišljijo razvajal naše goste. ^obrazbeni profil programskega vodje ni pomemben. Prisluhnili omo njegovim predlogom in dodali svoje, saj se zavedamo da 0 °n ustvarjalec vsebine kluba. Pričakujemo, da se boste vsi a,nteresirani s kratko predstavitvijo pisno prijavili na naš naslov PROJEKT MR inženiring d.d., Aškerčeva ulica 14, 3000 Celje ali na e-mail: info@projekt-mr.com Informacije pa lahko zainteresirani kličete na telefonsko šte-ko 03/425 59 50. Dogovorili se bomo tudi za predhodni stenek. Vaše ponudbe in prijave pričakujemo najkasneje do 20. februarja 2005. »tolikokrat«. Potem vse to počasi izgubi izvirnost in s tem tudi smoter. Sicer razume, da se je po izumu fotografije morala likovna umetnost iz realnega upodabljanja preusmeriti v nekaj drugega, nadrealnega, kubističnega, karkoli. A vendar to ni izgovor za pomanjkanje inovativnosti. Zadnja aktualna stvar, ki se je v umetnosti spomni, je body art, oziroma šok umetnost, pri čemer je tudi ta smer zastopana že vsaj petnajst let. In groza jo je misli, da se nihče nič novega ne spomni. Srečna plagiatorka in papirna poganka Priznava, da je srečna mala plagiatorka. Pravi, da njena dela niso nič kaj prida izvirna, a jo veselijo. Ima pač srečo, da se njena mati giblje v umetniških krogih in je zelo kmalu ugotovila, kako priti do mentorjev. Prek zvez in poznanstev. Sicer morda ne na klasičen slovenski način, ampak bolj v smislu obiskov delavnic s prijatelji, z družino ali s sošolci. In komunikacijo z umetniki, ki jih ti ljudje poznajo. »Potem te pa kmalu vzamejo za svojega,« pravi. Tako se je doslej že dobro naučila slikarskih in ilustrator-skih veščin. A jih je doslej ohranjala le zase. Skorajda sram jo je povedati, da je končno prodala nekaj ilustracij za slikanico. Pravzaprav še vedno ne ve, niti kako se ji bo reklo niti kdo jo izdaja. Nanovačil jo je pač neki znanec, ki se je doslej ukvarjal s tiskanjem voščilnic, zdaj pa bi rad poskusil kaj novega. Nina ni nikoli razmišljala, da bi ta njena vseživljenjska ljubezen lahko iz konjička prerasla v nekaj več. Pravi, da jo to, da je svoje ilustracije prodala, navdaja z mešanimi občutki. Zaveda se, da ni profesionalka, ampak strastni entuziast. In kot taka dojema svoje likovno ustvarjanje kot eno zadnjih zatočišč svoje intimnosti. Zdaj pa je bila za to svojo ljubezen plačana in pravi, da se počuti kar malo umazano. Po drugi strani ji priznanje godi, saj pravi, da skuša v sebi prebuditi čut za nečimrnost. Meni, da je ta lastnost danes nadvse potrebna in koristna, sploh za bolj umetniško naravnanega človeka. Šarm te pripelje daleč. In samozadostnost. Zato zvestemu sopotniku Še-kiju navkljub izjemno ceni mačke. In mačji odnos do sveta prenaša tudi na prijatelje. »Prav razjezi me, če govorim s kakšno kolegico, ki mi začne jamrati, da že ves dan čaka, da jo kdo pokliče.« Sama se ima za papirno po-ganko. Pravi, da papir oziroma knjige časti že skoraj po božje. Bere vedno in povsod, v torbici se vedno najde prostor za kakšno knjigo, ki jo nemalokrat pusti neprebrano. In to zaradi svojega poganskega Nina Sever prepričanja. Če zgodbo zaključiš, je pač končana. Drugače pa živi in se razvija v tebi naprej. In če bi prišla kakšna kataklizma, ki bi uničila civilizacijo, kot jo poznamo, pravi, da bi lahko ona te zgodbe ohranila. Na podobno temo piše tudi svoje zgodbe. Tam njen alter ego, biblioarheolo-ginja, išče davno izgubljene knjige in zapise. Zaenkrat pa teh zgodb nima namena izdati, saj so del njene intime, za katero se boji, da po prodaji ilustracij postaja čedalje bolj okrnjena. Njena največja ambicija pa je vendarle povsem praktične narave. Že od malega si namreč želi biti lastnica lokala s palačinkami. Teh bi bilo 162 različnih vrst. In tudi zato se je lotila slaščičarske šole. Pravi, da je odvisna od tako malo reči, da mora tistih nekaj neškodljivih skorajda negovati. Te so, kot rečeno, palačinke in predvsem čokolada. Nekulinarič- na odvisnost, ki se ji prav tako vdaja, kadar le more, pa je arheologija. In komaj se je sprijaznila, ko lani ni mogla »žličkah« po Mariborski cesti, ker je bila pač v vojski. Nina Sever je torej dekle, ki mnogo obeta, če se ne bo zabubila v plašč povprečja. Njeno vodilo, da ima raje generalke kot premiere, namreč globoko zaznamuje vse njeno početje. Daje ji moč, voljo in smoter za ustvarjanje. Po drugi plah pa bomo mi, žalujoči ostali, nemara prikrajšani za čudovite uroke, ki bi jih na nas vrglo njeno ustvarjanje. Kajh vse njeno delo, od torte do knjige ali slike prevevata hsh danes tako zanemarjeni sla in ljubezen. Poleg tega so jo v vojski naučili vsaj eno dobro reč. Vzbudili so ji odločnost in prepričanje, da zmore priti do cilja. Ne glede na to, koliko solz pretoči na poti. GREGOR STAMEJČIČ -GRIZLI Novi vozili med poklicnimi gasilci Tehnični park poklicnih gasilcev v Celju se je povečal za dve vozili: specialno gasilsko vozilo za gašenje in reševanje v cestnih predorih in reševalni gumijasti čoln. Ker je v Sloveniji z izgradnjo avtoceste vedno več predorov - eno- in dvocevnih predorov v dolžini 46.440 metrov je že 71 - je treba poskrbeti tudi za varnost. Dars bo tako nabavil šest sodobnih gasilskih vozil, prva tri pa so dobili gasilci v Slovenskih Konjicah, Celju in Kopru. Celjani bodo skrbeli za predora Jasovnik (1.633 m) in Ločica (771 m) ter pomagali konjiškim gasilcem pri morebitnem reševanju v predorih Golo rebro (778 m) in Plet o varje (727 m). Velika pridobitev je tudi novi reševalni gumijasti čoln, ki je namenjen reševanju na vodi in iz vode v primeru tehničnih, ekoloških in drugih nesreč. Gumenjak Zodiac je dolg 4,2 metra in je za sedem oseb. Na zadolženem območju štirinajstih občin (Celje, Braslovče, Dobje, Dobrna, Laško, Polzela, Prebold, Radeče, Tabor, Vojnik, Vransko, Šentjur, Štore in Žalec) ima Poklicna gasilska enota Celje naslednje važnejše vode, kjer je potrebno plovilo: stoječe vode (Šmartinsko, Slivniško, Braslovško in Žovneško jezero, večji ribniki na Proseniš-kem. Blagovni, Goričici, v Šmartnem, Žepini, na Frankolovem, v Jurkloštru, Preserju irr drugod ter cinkarniš- ka deponija sadre pod Sveto Ano na Teharju) in vodotoki (Savinja med Letušem in Zidanim Mostom ter Sava med Hrastnikom in Vrhovim), čoln pa bodo potrebovali tudi ob poplavah. TONE VRABL Foto: GREGOR KATIČ 14 ŽALEC__| MOZIRJE | 9 4=3«* V pričakovanju krofov in krač Otroška maškarada v Šoštanju bo že v nedeljo, vrhunec pustnih prireditev pa se začenja z debelim četrtkom Rekorden obisk tujcev Se že pripravljate na čas zabave, pustnih krofov in svinjskih krač? S svetlobno hitrostjo se namreč približuje pustni čas, ki v savinjsko-šaleški konec predvsem zaradi karnevalov že od nekdaj privablja veliko obiskovalcev. Pustne norčije uganjajo skoraj v vsakem malo večjem kraju, tradicionalne karnevale pripravljajo v Žalcu, na Vranskem, v Šoštanju in Mozirju, medtem ko so se karnevalskemu dogajanju letos odpovedali v Velenju. Pustno kulturo v Šoštanju, ki je za kraj značilna že od prve polovice prejšnjega stoletja, neguje domače turistič-no-olepševalno društvo. Šo-štanjske tradicionalne prireditve, znane pod imenom Pust Šoštanj ski, se bodo tudi letos začele z otroškim mini pustnim karnevalom, ki bo že v nedeljo, 30. januarja. Ob 14. uri bodo na karnevalski sprevod krenili otroci Vrtca Šoštanj, ki bodo skupinsko našemljeni prikazovali pravljične like ter like živali in rastlin. Na čelu pustne povorke najmlajših bodo za uigran takt skrbeli »domači« člani Mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, takoj za njimi pa bodo korakali koši šoštanjski, ki so avtohtoni šoštanjski pustni lik. Skupinski pustni liki otrok Šoštanjskega vrtca so delo vzgojiteljic, ki like skupaj s starši pripravljajo v pustnih delavnicah. Mini pustni karneval v Šoštanju je že lani požel občudovanje številnih obiskovalcev, saj so se z zelo izvirnimi maskami zelo izkazali. Šoštanj nestrpno priča- kuje tudi pravi pustni karneval, ki bo na pustno nedeljo. Pust Mozirski Pustovanje v Mozirju ima dolgo tradicijo, saj prvi pisani viri govorijo, da so bili mozirski pustnaki aktivni že okrog leta 1891. V zadnjem času, predvsem v zadnjih desetih letih, je Pust Mozirski močno obogatil dogajanje v kraju. Karnevalski sprevod, v katerega je vključena vsaj ena ali celo več krajevnih zgodb iz preteklega leta, je postal eden ključnih elementov pustnega dogajanja. V krajevno zgodovino se bo zapisalo leto 1999, saj sta avtohtonost in izvirnost pustnih običajev pripeljala Mozirje v združenje evropskih karnevalskih mest (FECC). Zaradi tega so v Mozirju krepko zakorakali v pustni čas, saj se je ta začel že lani, in sicer 11. 11. ob 11. uri in 11 minut, ko so pustnaki objavili program letošnjega pustovanja. Norčije se bodo začele na debeli četrtek, 3. februarja, ko bodo podelili trške pravice enemu izmed priseljencev, ki je s svojim delom pripomogel k razvoju Mozirja, in mu tako uradno priznali, da je postal Mozirjan. Prireditev pripravljajo na slavljenčevem domu, kamor se bo podala vsa pustna druščina, ki bo tako tudi uradno začela letošnje pustno dogajanje, vrhunec pa bo seveda tokov popoldanski karneval. Resne priprave na karneval Tako na Vranskem kot v Žalcu in tudi po drugih krajih Savinjske doline se na pustni čas pripravljajo zelo resno. Izdelujejo nove pustne like, dopolnjujejo in obnavljajo stare ter snujejo pustne prizore, s katerimi bodo obeležili aktualna družbena in politična dogajanja minulega leta, z marsičim pa bodo posegli v daljno zgodovino in prihodnost. Znova se obeta veliko veselja in zabave. Na Vranskem bodo, tako kot že v preteklosti, pustni generali že teden dni pred pustom prevzeli oblast in ustoličili pustnega župana, ki bo vladal ves čas do pokopa pusta. Najbolj pomembni bodo seveda v času pustnega karnevala, ki bo v soboto, 5. februarja. Njihova naloga bo tudi zagotoviti udeležbo svojih podložnikov na karnevalu v Žalcu, ki bo na sam pustni torek. V Žalcu bodo z vozovi in s prikazi na karnevalu sodelovala tudi vsa turistična društva, ki so vključena v Zvezo turističnih društev občine Žalec. Letošnja karnevala naj bi bila po besedah organizatorjev med naj večjimi doslej. Poleg številnih domačih maškar in skupin tudi letos ne bo manjkalo tradicionalnih kurentov z Dravskega polja in mask od drugod. US, DN Zadnjo lansko prireditev Božična skrivnost v jami Pekel si je ogledalo več kot tri tisoč obiskovalcev, kar je seveda precej povišalo skupen lanski obisk v jami. Malo manj zadovoljni so člani Turističnega društva Šempeter z obiskom jame v ostalih mesecih lanskega leta, saj se število ni bistveno spremenilo, skupno si je jamo ogledalo 15 tisoč obiskovalcev. Ob manjšem obisku šolskih skupin, ki še vedno predstavljajo 65 odstotkov obiskovalcev, so zabeležili precejšen porast in rekorden obisk tujcev, saj si je jamo ogledalo 1.164 tujcev. Rekorden obisk tujcev so zabeležili tudi v Rimski nekropoli, saj si je antični park ogledalo 1.386 tujcev, kar je največ doslej. Na splošno je bil obisk v nekropoli slabši kot minula leta, saj si jo je ogledalo le nekaj več kot 10 tisoč obiskovalcev. Slabši obisk pripisujejo spremenjenim učnim programom, zato zdaj v Šempetru računajo na večji obisk tujih gostov. »V prihodnje bodo zato zelo pomembni tuji gostje, ki jih bo treba v dolino pripeljati, predvsem pa jih usmeriti z avtoceste do turističnih de-stinacij. V veliki meri lahko k temu doprinesejo ustrezne reklamne table ob avtocesti. Dolgo smo se za to morali dogovarjati, zdaj imamo končno dovoljenje, potrebno pa bo zagotoviti še denar,« pravi Metka Vučko, predsednica TD Šempeter, ki tudi v tem letu načrtuje več raznih aktivnosti. D N NA KRATKO Osvetlitev Velenja VELENJE - Mestna občina je pred dvema letoma skupaj z družbo Elektro Celje, ki je lastnik in upravljalec javne razsvetljave, pristopila k posodabljanju javne razsvetljave na območju občine. Posodabljanje zajema zamenjavo dotrajanih stebrov in dotrajanih ali zastarelih svetil. Nova svetila porabijo manj energije, hkrati pa zaradi novih materialov dajejo več svetlobe. Z upravljalcem se je MOV dogovorila za delitev stroškov, po kateri Elektro Celje financira postavitev novih stebrov in zamenjavo kablov v zemlji, občina pa ostala dela. Vsako leto se v občini sproti dogovorijo za posamezno vejo javne razsvetljave, ki jo skozi leto obnovijo in posodobijo, število zamenjanih svetilk pa je odvisno od finančnih zmožnosti občine in Elektra Celje. V velenjski občini načrtujejo, da bodo v treh do štirih letih z novimi svetili opremili celotno mrežo javne razsvetljave na svojem območju. Novi programi VELENJE - V šolskem centru se v tem šolskem letu v 30 programih izobražuje malo manj kot 2.500 dijakov in dijakinj. V razpisu za vpis v prvi letnik za prihodnje šolsko leto, ki bo izšel 9. februarja, v šolah šolskega centra predvidevajo tri nove programe, V srednjem poklicnem izobraževanju bo novi program mehatronik operater, v programu splošne gimnazije bodo razpisali športni oddelek, na višji strokovni šoli pa bodo vpisovali študente v izredni študij programa mehatronika. US Mladi parlamentarci o Evropi Minuli teden so v Žalcu in Velenju končali razprave na občinskih oziroma medobčinskih otroških parlamentih, na katerih letos razmišljajo o mladih in Evropi. V Šaleški dolini so o temi Mladi in Evropa končali zasedanja šolskih parlamentov. V šolah so si učenci vseh razredov razdelili države EU in jih predstavili, ponekod so pripravili okrogle mize, drugod pa v svoje vrste povabili predstavnike Urada RS za informiranje. Tako so oblikovali svoje pobude in zahteve, ki jih bodo predstavili na medobčinskem otroškem parlamentu, ki bo danes v sejni dvorani Mestne občine Velenje. Žalsko sejno dvorano, ki so jo »usposobili« v dvorani gasilskega doma, so učenci zavzeli v petek, ko so se zbrali na medobčinskem otroškem parlamentu, vsako od devetih spodnjesavinjskih šol pa je predstavljalo po šest poslancev. Mladi so razmišljali o Evropi, državah EU, pravici do življenja, revščini in državljanstvu, veliko pozornosti pa v razpravah namenili izobraževanju. Sproščeno in odkrito razmišljanje učencev iz spodnjesavinjskih šol je na medobčinskem otroškem parlamentu pohvalil tudi žalski župan Lojze Posedel, sicer pokrovitelj petkovega dogajanja. Učenci so na demokratičen način iz svojih vrst izbrali deset parlamentarcev, ki jih bodo zastopali na regijskem parlamentu, ki bo prvi teden februarja. Na njem bodo predstavniki iz osnovnih šol 15 občin, torej občin Spodnje in Zgornje Savinjske ter Šaleške doline, izvolili štiri predstavnike. Ti bodo savinj-sko-šaleško območje zastopali na 15. nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo 14. februarja v Ljubljani. US, foto TT Mlade parlamentarce so v žalskem gasilskem domu spremljale mentorice, razprave pa se je udeležilo tudi nekaj gostov. Začetek propada preboldskega dvorca Odkrilo streho dvorca Prebold - Popravila luknjaste strehe se bojijo vsi Preboldski dvorec od daleč. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo dvorec Prebold Priznal premoč starosti. Minuli teden je ob silovitem vetru odneslo približno kvadratni meter strehe. Tako je °b neštetih manjših luknjah, skozi katere voda že nekaj let vztrajno pronica v stavbo, dež dobil še lažjo Pot. Razmočene stene niso le velika škoda za čudovit baročni strop, ki krasi ve-Jiko dvorano pod podstrešjem, ampak tudi za stanovanja, v katerih živi približno 40 ljudi. Kot kaže, bo streha ostala še nekaj časa nepopravljena, saj upravljavec, Tekstilna tovarna Prebold, strehe ne namerava popraviti. Predstavnica stanovalcev Cvetka Zupan je takoj po odkritju strehe poklicala v T? Prebold, da bi prišli popravit streho. Zupanova pravi, da so poslali dva delavca, ki si strehe nista upala Popraviti. Kar je popolnoma razumljivo, saj je tudi ogrodje strehe v zelo slabem stanju. Delavca sta se tako poslovila, Zupanova pa je po- klicala še gasilce, da bi pokrili vsaj to, največjo luknjo v strehi, ki bolj kot na streho spominja na švicarski sir. Vendar tudi z gasilci ni bilo sreče. Ti so popravilo odklonili, saj ne vedo, kdo bi ga plačal. (Ne)odgovor tekstilne Za stanje, v kakršnem je dvorec, je odgovoren upravljavec. Stečajni upravitelj TT Prebold Branko Dordevič pravi, da tovarna v dvorec ne bo vlagala: »Stanovalci sami pobirajo najemnino, ki jo morajo vlagati v popravilo dvorca. Popravilo kvadratnega metra strehe stane največ 50 tisoč tolarjev, stanovalci pa bi morali le v enem mesecu pobrati od 220 do 230 tisoč tolarjev najemnin. Tako bi si lahko sami plačali stroške popravila iz naslova najemnin.« Težava je v tem, da je treba popraviti celotno ostrešje, saj je omenjena luknja, pa čeprav največja, le ena od mnogih. Poleg tega je vprašanje, kdo bi bil za tako malo denarja pripravljen ple- zati po na pol preperelem ostrešju. Ob tem lahko povemo še, da je že sprehod po podstrešju neprijeten, saj so lesene deske zelo rahle. Takšni so tudi hodniki v dvorcu pod podstrešjem, kamor je voda že našla pot. Zupanova, ki pobira najemnine stanovalcev, pravi, da bi zdaj res morali zbrati malo več kot 200 tisočakov, saj so jih v tem mesecu povišali za več kot 50 odstotkov. Do zdaj je namreč pobrala mesečno 122 tisoč tolarjev. »Za toliko nam sploh ne bi smeli zvišati najemnine. O tem sem se pozanimala tudi na ministrstvu za okolje in prostor,« še dodaja Zupanova, ki pravi tudi, da je razlika, če se zviša najemnina 60 let starega stanovanja ali stanovanja v 200 let starem dvorcu, v katerega niso v zadnjih 50 letih skoraj nič vlagali. Kot smo že pisali, v dvorcu Prebold ni problematična le streha, ampak tudi 14 dimnikov, ki so nevarni in zaradi katerih je inšpektor dal prepoved kurjenja. Kdo bo dvorec Prebold popravil, zaenkrat ostaja vprašanje. Dordevič ostaja neomajen: »Nismo socialna organizacija, poleg tega pa TT Prebold še ni uradni lastnik dvorca.« Dvorec je res v postopku denacionalizacije, vendar upravljavec ostaja TT Prebold, ki pa je, kot vemo, v stečaju. Stanovalcem dvorca torej ostaja bolj malo upanja, da bo prav tekstilna tovarna tista, ki bo streho popravila. Upajo pa lahko le, da ne bo voda pricurljala do električne napeljave in zastarelih števcev. ŠPELA OSET Foto: GREGOR KATIČ Z SVETOV Žalska opozicija brez podžupana ŽALEC - V ponedeljek se obeta vroča seja žalskega občinskega sveta, saj naj bi svetniki med drugim imenovali dva podžupana. Župan Lojze Posedel je poleg podžupana Janka Kosa (ZLSD) za opravljanje te funkcije predlagal še Marijana Turični-ka (LDS) in Ferdinanda Ha-lerja (DeSUS), saj iz vrst SDS in NSi v dveh mesecih niso prejeli predloga z imeni. Druga zgodba je predlog žalskega odbora LDS, ki je v začetku decembra iz svojih vrst izključil dva člana, in sicer Gvida Hribarja in Andreja Vengusta, ob tem pa predlagal njuno zamenjavo v vseh občinskih komisijah in odborih. Predloga ni podprla komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Tako Hribar kot Vengust sta člana omenjene komisije. Sežig brez posledic ŠOŠTANJ - Na ponedeljkovi seji bodo svetniki na predlog župana Milana Kopušarja razpravljali o sežigu mesno-kostne moke. Sklep o sežigu mora občinski svet obnoviti vsako leto. Na podlagi meritev, ki jih opravlja Teš, ugotavljajo, da emisijske in imi-sijske vrednosti med sežigom ne odstopajo od normalnih ter da pri sežigu moke v zraku in okolju ni zaznati škodljivih snovi. Tudi zato župan Kopu-šar predlaga, da svetniki Tešu dovolijo sežig mesne, perne in kostne moke, če se ne bodo pojavili kakršnikoli stranski učinki ali druge težave pri sežiganju. Iz tega naslova v Šoštanju letos pričakujejo 280 milijonov tolarjev bogatejši proračun. US ... in od blizu. Godbeniki spet navdušili Minuli teden so se pred P°lno športno dvorano v ^zarjah predstavili zgor-njesavinjski godbeniki, ki v zadnjem času delajo pod v°dstvom Tomaža Gučka. .Kot je v navadi, so godbeniki tudi tokrat navdušili -nenazadnje to dokazujejo tri-!e Podaljški. Na sobotnem °ncertu so člani Kulturne-§a društva Godba Zgornje Savojske doline predstavili ®Plet klasične glasbe s pridi-0rtl dunajskih valčkov in P°lk, plesnih ritmov ter prist-nih domačih viž. Glasbena Poslastica večera je bil nastop jOladega virtuoza na orglicah Oa Božiča iz Idrije. , ,2gornjesavinjski godbeni-1 Se ponašajo z dolgo tradi- Godbeniki na koncertu v Nazarjah cijo, začetki pa segajo v leta lo. Zgorajesavinjski godbe- priznanje. Kakovost 55-član-pred 1. svetovno vojno, ko niki sodelujejo na različnih skega društva je nenazadnje so se godbeniki zbirali v po- prireditvah, na leto pripra- tudi sad dela nazarske glas- sameznih krajih. Vmes je vijo štiri tematske koncerte, bene šole, kjer se je glasbe- navdušenje za nekaj časa za- predlani pa so na tekmova- no izobrazila večina godbe- mrlo in predvsem po zaslugi nju pihalnih orkestrov v pr- nikov. Francija Goljufa spet ožive- vi kategoriji osvojili zlato US, foto: CS NA KRATKO Ugodne razmere za delo PREBOLD - Do leta 2007 naj bi v občini zgradili kanalizacijo in obnovili vodovod. Zaradi ugodnih vremenskih razmer dela niso zastala niti v teh zimskih mesecih. Zdaj končujejo z obnovo glavnega vodovoda iz Dolenje vasi v Kapljo vas, kjer so bile v zemlji ponekod še salonitne cevi. Do Kaplje vasi so delavci podjetja Nivo Celje že položili tudi cevi za kanalizacijo, tako da bo vse pripravljeno za priključitev, ko bo končana izgradnja kanalizacije v vasi. V Dolenji vasi je ta že zaključena, vendar se na kanalizacijsko omrežje gospodinjstva še ne bodo mogla priključiti, dokler ne bo zgrajen centralni čistilni kolektor oziroma narejena povezava s čistilno napravo v Kasazah. V letošnjem proračunu so v Preboldu za gradnjo kanalizacije namenili dobrih 60, za obnovo vodovoda pa 22 milijonov tolarjev. DN Obnova strehe GOMILSKO - Ena izmed postavk v braslovškem proračunu je sanacija strehe na domu krajanov na Gomilskem. Celotna sanacija bo občino stala malo več kot 20 milijonov tolarjev, denar pa bodo zagotovili iz sredstev, namenjenih za ureditev in vzdrževanje kulturnih domov, razvojnih programov in sredstev za kulturo. TT m 16 ŠENTJUR | LAŠKO J Gradimo za vas Ivankina sreča le kratkega veka Medtem ko je za nekatere minulo leto le še bled spomin, si ga bo 75-letna Ivanka Skutelj z Ojstrega 13 nad Laškim zapomnila za vselej. Žal, ne po dobrem, temveč slabem, saj ji usoda res ni prizanašala. Četudi vraževernosti ne gre jemati resno, v njenem primeru kar ne moremo mimo spleta nesrečnih okoliščin, povezanih s trinajstico. Ne le, da živi v hiši s številko 13, prav toliko let je tudi vdova in tisto leto, ko ji je umrl mož, so se začele pojavljati prve težave z meteorno vodo, ki so postajale vse večje in postale lani za veliko noč neznosne. Takrat ji je namreč voda skoraj do enega metra v višino zalila hišo in vse do jeseni ob vsakem močnejšem deževju dobesedno tekla kot deroči potok skoznjo. Večini bi se te razmere zdele nevzdržne, Ivanka pa, skromna kot je, s pokojnino nekaj malega več kot 40 tisočakov, o tem ni potarnala nikomur. Na njeno stisko je Območno Združenje Rdečega križa Laško opozorila patronažna sestra Tomiča Kordiš in takoj zatem se je začela akcija za ureditev njenih razmer, pri čemer sta veliko dela opravila Ivankina soseda Alojz Ži-kovšek in Zvone Maček. Rdeči križ je s pomočjo darovalcev Ivanki priskrbel tudi nekaj Ivanka Skutelj (levo) začasno živi pri svoji sestri Faniki Videc, a kaj ko tudi njeno hišo na Strmci izpodjeda plaz. nove opreme, saj so ji postelja, miza in stoli dobesedno sprhneli zaradi nenehne vlage. A čas veselja je bil za Ivanko kratek. Na božični večer so se namreč v dimniku vžgale saje, ogenj pa se je zelo hitro razširil na ostrešje in hiša je skoraj v celoti zgorela. Gasilci iz Laškega in z Vrha, ki so prihiteli na pomoč, so lahko le potrdili, da objekt ni več primeren za bivanje. Ivanka je morala iskati streho nad glavo in najprej jo je našla pri družini nečaka Emilijana Podbreznika, zatem pa se je začasno preselila k sestri Faniki Videc na Strmco 49. Pri Faniki je več prostora, ker živi sama, a se tudi ona ubada z nepredvidljivo naravo, saj njeno hišo že dolgo izpodjeda plaz. »Rešitev je seveda le začasna, spomladi bo treba najti takšno, ki bo sprejemljiva za Ivanko in v skladu s finančnimi možnostmi,« je povedal sekretar OZ RK Vlado Ma-rot, ki je že predlagal skupni sestanek z Ivankinim nečakom, predstavniki centra za socialno delo, patronažne službe, občine in KS Laško. Najbrž pa bo za pomoč Ivanki, ki ji usoda ni prizanesla, potrebna tudi širša akcija pomoči, ko bo dobrodošel vsak, še tako skromen prispevek. MOJCA MAROT Dijaki med osnovnošolci V Šolskem centru Šentjur tudi letos nadaljujejo s seznanjanjem osnovnošolcev s svojimi izobraževalnimi programi. Tako so v preteklem mesecu izvedli vrsto predstavitev po osnovnih šolah na Celjskem, z njimi pa bodo nadaljevali vse do 10. marca. Poklici s področja kmetijstva, gospodinjstva in živilstva postajajo namreč v luči vključitve Slovenije v EU vse bolj privlačni za mlade, ki želijo delovati v teh panogah po sodobnih metodah. Predstavniki ŠC Šentjur so že predstavili zavod, dijaški dom in pripadajoče programe osnovnošolcem v Štorah, Šentjurju, Žalcu, na Frankolovem, Dobrni, v Dobju in Dramljah, v načrtu pa imajo še predstavitve po drugih osnovnih šolah. Niz predstavitev bo trajal vse do 10. marca, ko bo potekel rok za vpis v srednješolske izobraževalne programe. Ponudba izobraževalnih programov ŠC je pestra in široka, saj izobražujejo za devet različnih poklicev na treh področjih, in sicer v kmetijstvu (kmetovalec, kmetijski tehnik, kmetij sko-podj etniš-ki tehnik: 3+2 program), gospodinjstvu (pomočnica gospodinje - oskrbnice, kmeto-valka - gospodinja, kmetij-sko-podjetniški tehnik: 3+2 program) in živilstvu (pomočnik peka in slaščičarja, slaščičar/konditor v dual- Dijaki, ki sodelujejo na predstavitvah v osnovnih šolah (z leve): Marko Rakun, Bernarda Pačnik, Miha Pečovnik in Jernej Bezgovšek. nem sistemu, pek v dualnem sistemu, živilski tehnik). Pri predstavitvah v osnovnih šolah sodelujejo tudi dijaki ŠC, ki po uvodni predstavitvi poskrbijo za popestritevz demonstracijami nekaterih učnih vsebin. Osnovnošolci se lahko v živo seznanijo z zanimivimi poskusi na temo vsebnosti raznih kemičnih elementov v živilih, kot so merjenje količine nitratov v zelenjavi, ki jo kupujemo v velikih trgovskih centrih, vidijo nekatere enostavnejše postopke za izdelavo raznih končnih izdelkov, na primer, kako se izdela dišeča morska sol in podobno, ter poskusijo, kaj so izdelali peki in slaščičarji centra pri urah praktičnega pouka. Vodstvo ŠC v sodelovanju z domačimi in s tujimi strokovnjaki razvija nove programe, ki jih nameravajo uvesti v naslednjih letih. Gre za deficitarne programe, ki bodo po mnenju nosilcev prinesli v celjsko regijo nove kadre na področjih, ki se jih v našem okolju zaenkrat še premalo zavedamo in vse prevečkrat prezremo. NATAŠA JERŠIČ Literarni večer Marije Plemenitaš V dvorani kulturnega doma v Dobju bo v soboto, 29. januarja, zanimiv literarni večer, ki ga v sodelovanju z Literarnim društvom Šentjur pripravlja domačinka Marija Plemenitaš. Avtorica bo predstavila odlomke iz bogatega ustvarjalnega opusa, ki zajema prozo in poezijo. Veliko del Marije Plemenitaš je že bilo objavljenih v različnih literarnih zbornikih, predvsem v Izborniku, ki ga izdaja Literarno društvo Šentjur, čigar članica je. Marija Plemenitaš je vsestranska ljudska umetnica, saj skrbi tudi za ohranjanje ljudskega izročila, poje, riše in kipari. Ob članih Literarnega društva Šentjur ji bodo pri pripravi literarnega večera, ki se bo začel ob 17. uri, pomagali tudi njeni otroci s prijatelji. TV, foto: CK O religiji v sodobni družbi Študentski klub mladih Šentjur je v petek, na svetovni dan religij, gostil dr. Aleša Črniča, docenta na oddelku za kulturologijo Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Priznani religiolog je dokazoval, zakaj je religija danes še vedno pomembna, čeprav se morda zdi, da bo pod pritiskom znanosti izginila iz sodobnih družb. »Religija se zgolj pojavlja v drugačnih oblikah,« je poudaril in to utemeljil s porastom vpliva religije v postsocialističnih družbah, z nastajanjem fundamentalističnih oblik religije v svetu in s porastom novih religijskih gibanj. Po predavanju se je med dvajseterico mladih, ki so dr. Črniču z zanimanjem prisluhnili, vnela zanimiva debata o aktualnih religijskih vprašanjih. IS Zamik nadvoza v prihodnost? Podpredsednik državnega zbora in v mandatu bivše vlade minister za promet dr. Marko Pavliha je na državni zbor in Vlado RS naslovil pobudo, v kateri predlaga, da se denar za gradnjo nadvoza čez železnico v Šentjurju, ki je v državnem proračunu rezerviran za letos in prihodnje leto, zagotovi s časovnim zamikom za predvidoma dve leti. Za slednje se je zavzel potem, ko so ga v razgovoru z vodstvom šentjurske občine prejšnji teden seznanili z načrtovano gradnjo nadvoza in hkrati tudi navezovalne ceste na avtocestni priključek v Dramljah. Slednja je sicer predvidena v obdobju do leta 2010, zanjo pa v Šentjurju še ni določena trasa. Prostorska določitev zanjo bi lahko bila znana v dobrih dveh letih. Kot vse kaže, bo iztek trase navezovalne ceste v Šentjurju vsaj nekaj sto metrov odmaknjena od lokacije, kjer je zdaj predviden nadvoz čez železnico. Pobuda za zamik gradnje nadvoza je torej ekonomsko pogojena, saj ni pričakovati, da bi država na tako kratki razdalji sofinancirala dva. Ob tem je dr. Pavliha Še opozoril, da je na območju občine Šentjur skoraj sto kilometrov državnih cest, med njimi so Sevnica-Planina, Dramlje-Žiče in Loke-Le-dinščica še v makadamski izvedbi. V državnem proračunu za letos je sicer z območja občine predvidenih 27 projektov, večina pa ima vitalen pomen za občino. 1$ CMCelje CESTE MOSTOVI CELJE d.d. Družba za nizke in visoke gradnje Olajšanje v občini Podčetrtek Namesto Marjana Drofenika bo do volitev občino vodil podžupan Milan Feldin Na 3. izredni seji sveta Občine Podčetrtek so svetniki sprejeli odstop dosedanjega župana Marjana Drofenika, ki se je po desetih letih vodenja občine 12. januarja odločil, da se bo umaknil. Vzrokov za odstop je bilo veliko. Glavno težavo je predstavljalo poslabšanje odnosov med županom in člani tako imenovane neodvisne koalicije, ki jo je do izredne seje sestavljalo šest svetnikov ali polovica vseh v občinskem svetu. V poslovilnem nagovoru, ki je bil tudi čustveno obarvan, je Marjan Drofenik omenil še nekaj podrobnosti, ki jih v pisni izjavi ni omenil, odgovarjal pa je nesojeni vodja neodvisne koalicije svetnikov, direktor Term Podčetrtek Zdravko Počivalšek. Med drugim je omenil, da cenijo dejanje Marjana Drofenika, »ker je po tem, ko že dve leti ni hotel izvesti na občinskem svetu z veliko večino sprejetega proračuna in razvojnega programa, odstopil. Ne gre za to, da ni tnogel delati, ampak ni hotel ali znal izvajati na občinskem svetu sprejetih proračunov, ki ilh je sam predlagal.« Zdravko Počivalšek je med drugim omenil, da so razlogi 23 razhajanje med županom m veliko večino svetnikov občinskega sveta Občine Podčetrtek v nerealizaciji sprejetih Proračunov, namenskem tro- Zdravko Počivalšek šenju javnega denarja, neizvr-ševanju na svetu sprejetih odločitev, nenehnih zamudah, vsakokratnih prekoračitvah pri projektih, ki jih je vodila občina, in vseskozi nepreglednem poslovanju, izvajanju ter vodenju raznih nalog v občini. »Kljub vsemu bi radi poudarili, da želimo, da bi v čim večji meri realizirali program razvoja občine za obdobje 2003-2006 z vsakoletnimi dopolnitvami in da bi podprli izgradnjo racionalnega projekta kanalizacije Olimje ter izgradnjo prizidka in s tem omogočili obstoj podružnične šole v Pristavi. Še naprej bomo zahtevali, tudi od novega župana, da bo občina delovala transparentno in čim bolj učinkovito, saj se bomo le tako izognili zavajanju in raznim manipulacijam javnosti.« KOMENTIRAMO Milan Feldin Marjan Drofenik Namesto šestih se je podpisalo kar devet svetnikov, saj so se neodvisni koaliciji - David Ivačič, Niko Lipnik, Zdravko Počivalšek, Darko Šelekar, Marjan Šviglin in Franc Tru-paj - pridružili še »z druge strani« - Gojko Lončarič, Anton Počivavšek in Martin Vrenko. »Osamljeni« so tako ostali svetniki Milena Hladnik, Martin Jurak (oba SLS) in Milan Feldin (DeSUS). Ali so res pridobili samo mediji? ^ razpravo ob odstopu žu-Pana Marjana Drofenika se je vključil tudi svetnik Gojko L°nčarič, ki seje s še dvema SVetnikoma tokrat pojavil niecl člani neodvisne koali-l]e- V kratkem nagovoru je ocenil, da bodo od izredne e)e občinskega sveta »še naj-ec- Imeli mediji«. Ali si to lahko razlagamo ,. °* da so župan in svetni- I odstop in izredno sejo upri-t°^H zaradi medijev? Če je k’ P°temje vse skupaj na-° e: Marjan Drofenik je v stopni izjavi omenil: »Ker lmam večine v občinskem ^etu> lahko razrešim stopici6 občine na enem me- II le z enim ukrepom, to je svojim odstopom, in upam, da bo na volitvah izbran župan, ki bo dobil širšo podporo občinskega sveta in to tistega dela, ki bo koristil širši skupnosti in ne le enemu podjetju.« Torej ne gre za medije, temveč za reševanje notranjih napetosti v občini, ureditev odnosov in dobro delovanje v korist vseh občanov. Prav pa je, da so občani le izvedeli kakšno »resnico« več o delu ljudi, ki so jim zaupali mandat. In če bo zamenjava uspešna, bodo korist imeli - to je najpomembneje - občani in ne mediji. Slednji te koristi ne potrebujemo. TONE VRABL V četrtek, 27. januarja, bo seja občinske volilne komisije, ki jo bo vodila Ana To-plišek. Po seznanitvi s sprejetim predčasnim odstopom dosedanjega župana Marjana Drofenika bodo razpisali nadomestne volitve za župana Občine Podčetrtek in to objavili v uradnem listu. Določili bodo tudi potek volilnega postopka. Po glasovanju o odstopu je župan Marjan Drofenik zapustil sejo, svetniki pa so podžupanu Milanu Feldinu zaupali opravljanje funkcije župana. To bo nepoklicno opravljal do izvolitve novega prvega moža občine. Za člana komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje so imenovali svetnika Antona Poči-vavška, ki je postal tudi predsednik komisije. TONE VRABL V osrednji knjižnici v Šmarju pri Jelšah je posebno zanimanje za javne računalnike, ki jih knjižnicam predpisuje država. V Šmarju je njihova uporaba, za razliko od marsikatere druge knjižnice, celo brezplačna. Na stežaj odprta knjižnica Novosti v šmarski osrednji knjižnici ter v Kozjem Knjižnica v Šmarju pri Jelšah je od novega leta odprta tudi ob sobotah, s čemer so njeni obiskovalci zelo zadovoljni. Sobotni odpiralni čas so uvedli zaradi zahteve kulturnega ministrstva, ki so jo v nekaterih osrednjih knjižnicah že uresničili, v drugih pa jo še morajo. Odprtih vrat knjižnice ob koncu tedna so posebej veseli šmarski študenti iz Ljubljane in Maribora, saj je v manjših krajih gradivo pogosto dostopnejše kot v mestih. V Šmarju je pomenilo podaljšanje odpiralnega časa na soboto dodatnih šest delovnih ur ob koncu tedna, vendar so kadrovsko težavo uspeli rešiti. Z novim letom je novost prav tako ob ponedeljkih in petkih, ko je knjižnica odprta že dve uri prej kot po starem odpiralnem času, ob torkih in četrtkih pa uro prej. Knjižnica Šmarje pri Jelšah namreč mora biti kot osrednja knjižnica za območje štirih občin odprta vsaj osem ur na dan ob delavnikih ter vsaj pet ur ob sobotah. Med novostmi v šmarski knjižnici so od oktobra redne mesečne otroške predstave enega od slovenskih lutkovnih in drugih otroških gledališč, ki so vsako prvo soboto. Otroci in njihovi starši so z novostjo, ki se je pridružila že uveljavljenim Uram pravljic, zelo zadovoljni. V Šmarju pripravijo vsak mesec tudi potopisno predavanje ali literarni večer. V knjižnici je posebno zanimanje za uporabo njenih javnih računalnikov, ki jih uporabljajo vse generacije obiskovalcev. Uporaba računalnikov, ki jih knjižnicam predpisuje država, je v Šmarju pri Jelšah, za razliko od večine drugih osrednjih knjižnic, brezplačna. Pri vsem skupaj je knjižnica v Šmarju pri Jelšah preu-tesnjena, zato načrtujejo zapri- K šmarski osrednji knjižnici spadajo knjižna izposoj evališča v občinah Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli. V Kozjem bodo letos uredili nove knjižnične prostore v pritličju zdravstvene postaje, ki so zaenkrat v utesnjenem gasilskem domu. Ureditev novih prostorov, ki bodo merili 160 kvadratnih metrov, bosta omogočila Občina Kozje in država. Z naložbo, v vrednosti 37 milijonov tolarjev, bosta v Kozjem uvedena računalniška izposoja gradiva ter nov odpiralni čas. hodnja leta njeno širitev za dodatnih 120 kvadratnih metrov, ki jih nameravajo pridobiti po načrtovani preselitvi soseda, šmarske radijske postaje. Kot je povedal direktor knjižnice Jože Čakš, za takrat že razmišljajo o posebni računalniški sobi. BRANE JERANKO Za urejen arhiv iz Mladinske knjige Posebna ponudba do konca februarja 2005! REGISTRATORJI A4/80, A4/50, A5/80 v škatli, različne barve - BIR0UNE-EK0 - cena brez DDV: 250.- SIT cena z DDV: 300,-SIT - CLASSIC - cena brez DDV: 295. cena z DDV: 354.- SIT FOTOKOPIRNI PAPIR MANDARINA • bronse, A4, bel, 80g, zavitek 500 listov cena brez DDV: 545.- SIT cena z DDV: 654,-SIT REGISTRI - A4, A - Ž, kartonski, cena brez DDV: 230.- SIT cena z DDV: 276.-SIT - A6, A - Ž, kartonski, ?0r cena brez DDV: 170,- SIT cena z DDV: 204,-SIT FOTOKOPIRNI PAPIR - BARVNI, A4,80g, zavitek 500 listov v Intenzivnih h pastelnih barvah, cena brez DDV: 1.200.- SIT j. cena z DDV. 1.440.- SIT TRGOVINA CO-R EMTEC, 80 min 700 MB, CAKE B0X, zavitek s 25-CD-jl §> cena brez DDV: 1.150.- SIT, cena z DDV 1.380,- SIT « DVD - R, EMTEC, 4,7 GB, 4X CAKE BOK, zavitek z 10 DVD-ji f cena brez DDV: 777,- SIT, cena z DDV: 932.- SIT | DVD + R, EMTEC, 4,7 GB, 4K, CAKE B0X, zavitek z 10 DVD-ji 1 cena brez DDV: 777,- SIT, cena z DDV: 932,- SIT I ladinska knjiga m 18 VOJNIK J SL. KONJICE! ZREČE Od arhitektke do slikarke Slikarka Marjeta Zajec iz Ljubljane je postala Vojničanka »Iz Ljubljane sem prišla po mir, vendar ni čisto tako,« pravi nova voj niška občanka Marjeta Zajec, ki stanuje v upokojenskem domu. Dolgoletna arhitektka, ki je zadnje desetletje, Vse od upokojitve, slikarka. Slikarka, ki se je s svojimi 47 deli pravkar predstavila v ugledni Krkini galeriji v Ljubljani. Nekateri menijo, da so po upokojitvi pristali z eno nogo v grobu, drugi najdejo nov smisel, nove izzive. Med slednjimi je novopečena Vojničanka, ki je začela poslikavati rute, šale, kravate in robčke, vse na svili. »Eno od del sem nato dala uokviriti, s čimer je nastala moja prva slika,« se spominja vse bolj uveljavljena likovna ustvarjalka. »Okvir je svilo še požlahtnil, prispeval k dodatni lepoti.« Njena dela ostajajo večinoma akvareli na svili. »Kot ženski mi je ta material posebno domač. Mehak, lahek.« Med zdravljenjem v zdravilišču v Laškem v začetku devetdesetih let je prišlo do njene prve, manjše razstave. »Direktor Roman Matek me je vzpodbujal, da bi razstavila svoja dela,« se spominja svojega prvega slikarskega nastopa v javnosti. Leta 1994 je sledila prva večja razstava v Vodnikovi galeriji v Ljubljani, v Vodnikovi rojstni hiši. Z mentorsko pomočjo ter vzpodbujanjem slikarja Franceta Slane ter stotnijo in pol udeležencev slovesne otvoritve, kar ji je vlilo novega poguma. Razstavo so ponovili v Laškem. »Slana mi je svetoval, naj se na svili sprostim, ji pustim dihati. Svila za ustvarjanje v naravi ni primerna, zato slikam zunaj, v likovnih kolonijah, predvsem v olju. Z oljem na usnju, kar Slikarka Marjeta Zajec iz Ljubljane je postala Vojničanka. Na hodnikih Špesovega doma visi kar nekaj njenih del. je redkost. Poskusila sem, bilo mi je všeč in nadaljujem.« V vseh uporabljenih tehnikah prevladujejo njeni motivi iz narave, v različnih opusih. »Pavi me privlačijo zaradi neponovljive barvne palete, rada imam različno cvetje, metulje.« Doslej se je predstavila na približno petdesetih razstavah po Sloveniji ter na Hr- vaškem. Tudi v različnih razstavnih prostorih celjske okolice. Po odmevni razstavi v Krkini galeriji v Ljubljani, ki je sledila razstavi slikarja Jožeta Ciuhe, jo vabijo v razstavne prostore enega ljubljanskih inštitutov, v center Celja, v voj niško okolico ... Otvoritve razstave novopečene voj niške občanke v Krkini galeriji sta se udeležila župan Vojnika Beno Poder-gajs in direktor vojniškega upokojenskega doma Dragan Žohar. Hodniki Špesovega doma v Vojniku so namreč njen stalni razstavni prostor, kjer visijo njena dela. V njeni sobi so za razliko slike Franceta Slane. »V Vojniku se nasploh odlično počutim. Niti en sam trenutek mi ni bilo žal, da sem se priselila. Ko sem v Ljubljani, sem prav vesela, da se vrnem v Vojnik.« V novem domu je od lanskega maja, v tem ča- su je spoznala številne krajane. Za preselitev v dom se je odločila zaradi zelo šibkega zdravja, po dolgih letih službe v Ljubljani, kjer je kot arhitektka projektirala celovito ureditev trgovin, med drugim nekdanje celjske Astre. Delala je po vseh republikah nekdanje Jugoslavije ter se udeleževala sejmov v Parizu, Berlinu in Leipzigu. Z leti je vse pogosteje prihajala v naše kraje, v Laško in Dobrno, zaradi zdravilne vode, ki je lajšala njeno bolezen. Za selitev v vojniški dom se je odločila zaradi dejstva, da je kraj na poti med obema zdraviliščema, ki ji omogočata normalno življenje. Vojnik je spoznala med slikanjem na likovnih kolonijah ter si ga zapomnila po slikoviti pokrajini ter prijaznih ljudeh. BRANE JERANKO Kulturne poslastice VIL Kulturni teden Kluba študentov Dravinjske doline Z okroglo mizo o študentskem organiziranju se bo v ponedeljek, 31. januarja, začel že VIL Kulturni teden Kluba študentov Dravinjske doline. V prireditveni dvorani MC Patriot v Slovenskih Konjicah se bodo predstavila znana imena z različnih področij kulture: Stojan Špegel, Franci Slak, Matjaž Šmalc, Feri Lainš-ček, Teater Narobov, Kata-Iena in skupina Nude. Kot poudarja predsednik Kluba študentov Dravinjske doline Primož Poklič, je kulturni teden KŠDD največja prireditev v njihovi organizaciji, ki je za obiskovalce brezplačna. Teden se bo v po- nedeljek začel z okroglo mizo o študentskem organiziranju ter odprtjem razstave Stojana Špegla z naslovom Špegl v ogledalu. V torek bosta na filmskem večeru predstavila svoje delo konjiški režiser Matjaž Šmalc in redni profesor filmske režije na AGRFT, Franci Slak, ki je med drugim režiral tudi enega največjih projektov RTV Slovenija, nadaljevanko Prešeren. Kulturni teden se bo v sredo nadaljeval z literarnim večerom, katerega glavni gost bo pisatelj in pesnik Feri Lainšček. Srečanje bo povezovala Darka Tancer Kajnih, odlomke iz avtorjevih del bo brala Vesna Radovanovič, ki- Za podjetnike V Slovenskih Konjicah bo februarja naprodaj več komunalno urejenih parcel v podjetniško-obrtni coni nad Kostrojem. Zemljišče je veliko dober hektar, cena za kvadratni meter pa je z davkom vred 25 evrov. Z ugodno ceno občina spodbuja razvoj podjetništva in obrtništva. Zaradi bližine naselja ob Mizarski cesti so parcele namenjene le dejavnostim, ki niso moteče za okolje. MBP tarist in pevec Marko Grobler in violinistka Vesna Čohal pa bosta predstavila Lainščkovo uglasbeno poezijo. Na četrtkovem gledališkem večeru pričakujejo improvizatorsko skupino, ki deluje v okviru KUD Franceta Prešerna, Teater Narobov (znani so iz mladinske oddaje Štafeta mladosti), petkov osrednji večer kulturnega tedna pa bo ponovno posvečen mladim piscem poezije, ki bodo sami predstavili svoja dela, objavljena v pesniški zbirki, ki jo bo v sklopu kulturnega tedna izdal KŠDD. Večer bo s koncertom zaključila skupina Katalena, celotni VII. kulturni teden pa v soboto skupina Nude z velikim koncertom. MBP ■ * ocelje na štirih frekvencah Debeli grahki v Patriotu V prireditveni dvorani Mladinskega centra Dravinjske doline v Slovenskih Konjicah so se v soboto predstavili Debeli grahki iz Šmartnega ob Paki. Skupina v tej zasedbi deluje eno leto in si s koncerti po Sloveniji uspešno utira pot med uveljavljene džez zasedbe. Priredbe skladb so skrbno izbrane in že nakazujejo smer, ki počasi zaznamuje povsem lasten stil, ki temelji na džez harmonijah, podprtih z modernimi ritmi in zvoki samplerja. Harmonično osnovo poleg klavirja in klavia- turami ustvarjajo z basom in s kitaro. Debeli grahki so poleg kvalitetne inštrumental' ne podlage lahko najbolj ponosni na prodoren, a vendarle nežen ženski vokal. TS Krožišče s poletjem 125 let gasilstva v Vojniku Na jubilejnem občnem zboru so člani PGD Vojnik ugodno ocenili delo v lanskem letu, ko so med drugim tudi obnovili streho na gasilskem domu, spomladi pa bodo dokončali garažo za gasilsko avtolestev. Občina Vojnik je prispevala pet milijonov tolarjev, pomembno pa bo tudi prostovoljno delo gasilcev. Občinska odlikovanja 3. stopnje so dobili: Luka Prevoršek, Matej Verbič, Beno Polajžer, Rok Kroflič, Grega Belak in za doseženo 10. mesto na državnem tekmovanju ženska desetina PGD Vojnik (Nina Drobne, Valentina Kroflič, Vesna Jamnišek, Jelka Lampret, Nina Mlinar, Maja Kmetec, Anja Kotnik, Tamara Kuzman, Urška Polajžer, Valentina Kasestnik in Polona Štante). Odlikovanje 2. stopnje je prejel Sandi Fi-javž, medtem ko so društvena priznanja dobili Zdenko Vrenko, Boštjan Zu- panc in podjetje VOC Celje za dobro sodelovanje in pomoč. Spomnili so se tudi najstarejših gasilcev, saj so značko veterana in plaketo dobili Franc Korošec, Stane Vanovšek, Edi Suholežnik in Vinko Žgajner. Med večjimi letošnjimi aktivnostmi bodo pripravili tradicionalno florije-vanje s tekmovanjem za prehodni po-, kal in družabno prireditev 2. Gasilski oktoberfest. TV Na vojniškem območju se bodo s poletjem rešili prometne črne točke, ki ogroža širšo okolico. Nepregledno državno križišče pri Novi Cerkvi, kjer se razcepi cesta proti občinama Dobrna in Vitanje, bo po novem krožišče. Z rekonstrukcijo križišča so začeli v začetku tega meseca. Med njo bodo poleg krožnega križišča poskrbeli za ureditev odvodnjavanja, premostitvene prepuste potoka, javno razsvetljavo ter zaščito komunalne infrastrukture. V Direkciji RS za ceste napovedujejo, da bodo dela, ki jih izvaja žalsko podjetje VNG Igor Krajnc, zaključena predvidoma konec junija. Naložbo, ki je ocenjena na 107 milijonov tolarjev, bo v celoti plačalo Ministrstvo za promet (Direkcija RS za ceste). Občina Vojnik bo na tein območju obenem poskrbela za gradnjo zahodnega kraka kanalizacije za potrebe- Nove Cerkve, kjer se bodo priključili na novo čistilno napravo. Vrednost občinske naložbe znaša 25 milijonov tolarjev. Bi V mestu smeha vodi Tič v roki Kdo bo najšibkejši člen - Prihaja kulak - Dnevi v drugi polovici Celjska galerija v Parizu Revija Likovni svet in Galerija likovnih del mladih Stari grad Celje sta sredi januarja v Parizu odprli mednarodno razstavo likovnih del mladih iz svojega arhiva. Na ogled so postavili sto likovnih del avtorjev do 20 let iz petdesetih držav sveta. Razstava ni tematsko določena, temveč »gre za pregled nagrajenih likovnih del naših prejšnjih devetih mednarodnih razpisov,« pravi vodja Galerije likovnih del mladih Mihailo Lišanin. Razstavo, ki bo na ogled do konca januarja, je odprl svetovno znani slikar, ki živi in ustvarja v New Yorku in Parizu, Ljubomir Milin-kov. Sicer pa so tudi že znani nagrajenci 10. mednarodnega razpisa revije Likovni svet, na katerega je prispelo 11 tisoč likovnih del iz 46 držav sveta. V treh kategorijah bodo konec maja nagrade prejeli mladi ustvarjalci iz Turčije, Grčije, s Slovaške, Hrvaške, iz Belorusije, Slovenije, s Poljske, iz Irana in Mehike. BA Po novem nedeljeno Likovni salon in Galerija sodobne umetnosti Celje imata od včeraj nov odpiralni čas. Razstavišči, ki sta doslej imeli deljen delovni čas, sta od včeraj za obiskovalce odprti vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 11. do 18. ure ter ob sobotah med 10. in 12. uro. Od 3. maja bosta razstavišči odprti tudi ob nedeljah od 14. do 18. ure. Za posamezne obiskovalce še naprej velja brezplačen obisk razstavišč. Tako likovni salon kot galerija ponujata tudi možnost plačljivih vodenih" ogledov razstav za večje skupine in vzgojno-izobraže-valne ustanove. BA kjer So zvezde doma Od 27. januarja 2005! TUPATAM 90 min., črna komedija Režija: Mitja Okorn Igrajo: Klemen Bučan, Miki Bubulj, Toni Cahunek, Adnan Omerovič Srečanje z ekipo filma v soboto, 29.1.2005, ob 20:10! ENGROTUŠ d.o.o.; Cesti v Trnovlje 10a; 3000 Celje Z vodvilsko preprostim zapletom komedije Kokoš Nikolaja Koljada, v režiji Matjaža Latina, v izvedbi SNG Nova Gorica in z mlado Marjuto Slamič v naslovni vlogi so se minuli petek nadaljevali 15. Dnevi komedije. Občinstvo je razplamtela absurdna komedija iz MGL Ljubljana, domačega avtorja Matjaža Zupančiča, tudi režiserja komedije -Bolje tič v roki kot tat na strehi. Obe komediji sta v slogu že prejšnjih predstav koketirali s seksom v mestu in čeprav je vse ostalo pri obljubah, smeha in zabave ni manjkalo. Po ogledu kome-• dij se je izkazalo, da je festival izobrazil občinstvo do te mere, da zna ocenjevati, oceniti in ločiti boljše od dobrega. Kokoško je Tič v roki gladko premagal. Kokoška, komedija o posteljnih prevarah iz sveta gledališčnikov, si je priko-kodala oceno 3,71. Za la-vreatko večera je bila proglašena Lara P. Jankovič, - ki je bila naslova izjemno vesela: »Oder je moj dom,« je dahnila ob podelitvi. Občinstvo jo je z aplavzom najbrž nagradilo tudi zato, ker jo je prepoznalo tudi kot dobro pevko, šansonjerko, pa V Galeriji sodobne umetnosti Celje se vedno kaj zanimivega dogaja. Ob številnih razstavah in ostalih projektih je tu še vrsta spremljevalnih dejavnosti, med katere sodijo tudi različne delavnice. Minuli teden so pripravili grafično, njeno vodenje pa zaupali svobodni umetnici iz Ljubljane, Zori Stančič. Umetnica je v Celju že večkrat razstavljala, delavnico pa je imela tokrat prvič. Tudi sicer jih nima veliko, se pa nanje z veseljem odzove. »Zanima me, kako ljudje razmišljajo, kaj se v kratkem času, ki ga imajo na razpolago, plete v njihovih glavah. Na koncu sem vedno presenečena nad izvrstnimi izdelki.« Omenjena delavnica ni bila namenjena profesionalnim umetnikom, ampak v prvi vrsti ljudem, ki se z grafiko ukvarjajo zgolj ljubiteljsko, v prostem času. Tokratne delavnice se je udeležilo deset ljubiteljev umetnosti, mnogi med njimi so bili na tovrstnem srečanju prvič. Nekateri pa se z grafiko še nikoli niso ukvarjali. »Grafika ni tako komplicirana stvar. Večina ljudi se tega uči že v osnovni šoli, tako da nekaj iz vlog TV-voditeljice. Vloga Ale v predstavi Kokoš je bila zanjo velik zalogaj in izziv hkrati, je dejala. Prav tako kot igrati z odličnimi kolegi, kot so Gorazd Jakomini, Teja Glažar, predvsem pa z lanskoletnim dobitnikom Borštnikovega prstana za življenjsko delo, Binetom Matohom. Celjsko občinstvo je Binetu Matohu v vlogi Fjodorja, prevaranega umetniškega vodje gledališča, naklonilo posebej dolg aplavz. Večer zatem je v dvorani SLG Celje letos prvič odmeval zares glasen smeh, včasih krohot. Igra domačega avtorja Matjaža Zupančiča, dobrega znanca celjskih predstav (prav v tem času na Odru- znanja prinesejo že na delavnico, v nasprotnem primeru pa lahko vprašajo in se pogovorimo. Cilj delavnice ni, da bi ustvarjali vrhunska dela, ampak gre za neke vrste igro, družabno srečanje,« dobro dene Stančičevi, ko vidi, da so navzoči razumeli njena navodila. Umetnica si je delavnico zamislila kot kombinacijo ročno izdelane grafike, natančneje linoreza in kolaža. Ker so imeli za ustvarjanje na voljo le tri ure, je bila sprva v skrbeh, ali jim bo uspelo dokončati izdelek. Ko pa pododrom režira Igro parov), ima provokativen naslov: Bolje tič v roki kot tat na strehi. Zabavna zgodba o tem, kako so se nevrotiki napotili v obljubljeno deželo, kjer naj bi se cedila med in mleko, koketira s seksom. Je komedija zmešnjav, ko se v najbolj neprimernih trenutkih srečajo tisti, ki se ne bi smeli, je polna iskrivih besednih iskric in igric, ki krešejo smeh v dvorani, predvsem pa dobre igre. Ob samih vrhunskih igralcih, kot so Boris Ostan, Evgen Car, Gaber T. Trseglav, Maja Boh, Slavko Cerjak, Franc Markovčič in Gregor Čušin, je občinstvo .večerni naslov podelilo mladi Ivi Krajnc v vlogi Klare. Igralko, ki še veliko obeta, so mno- je videla, kako spretno vrezujejo podobe v linolej, je bila toliko bolj zadovoljna. Nato so vsak svojo stvaritev premazali z barvo in jo odtisnili na papir ter jo na koncu dopolnili še s podobo iz časopisa ali revije. »Všeč mi je, da smo pri ustvarjanju prepuščeni sami sebi,« je bila navdušena srednješolka Ana, ki se v prostem času ukvarja s slikanjem na platno, ker pa jo zanima tudi, kako nastane grafika, se je brez oklevanja prijavila na to delavnico. Nekoliko več je od srečanja s Stančičevo gi seveda prepoznali iz televizijske nadaljevanke Čokoladne sanje, snema tudi filme in ima, kajpak, najraje gledališče. Ocena za predstavo v celoti: 4,46. Ali največ doslej. V petek prihaja na oder domača predstava Moj ata, socialistični kulak, komedija, ki bo zagotovo pritegnila pozornost občinstva in žirije, v soboto Nevilov otrok iz MG Ptuj, v nedeljo pa še dve predstavi za tiste, ki morda niso dobili vstopnic za tekmovalni program: Grenlandska noč ob 17. uri in pod odrom ob 20. uri komedija Saše Pavček Al’ en al’ dva, v kateri igra Aleš Valič. V nedeljo je v spremljevalnem programu nastopila in občinstvo nasmejala Violeta Tomič v predstavi Hotel Babilon, znanka s TV-zaslonov v oddaji Najšibkejši člen. Na odgovor, katera komedija bo žlahtna in katera v celem nizu festivala najšibkejši člen, bo treba počakati, vmes pa se zabavati in smejati, vse do zaključka festivala, ko bo komedija predala vladavino Pustu. MATEJA PODJED Foto: SHERPA pričakovala učiteljica likovnega pouka Lidija: »Mislila sem, da bom izvedela kaj novega, da bo delavnica bolj v smislu predavanja, ampak tudi samostojno ustvarjanje je zanimivo.« Mizar Franc je spoznal, da ga bolj privlačita risanje in slikanje kot grafika. Likovnih delavnic, ki jih v celjski galeriji vodi akademski slikar Djemal Djoko-vič, se večkrat udeleži, na grafični pa je bil tokrat prvič. Enako prevajalka Marjeta, ki seje našla predvsem v kiparstvu, a jo zanima tudi ostala umetnost. »Se opravičujem, ker kar naprej sprašujem,« ji je bilo nekoliko nerodno, »toda drugače se ne bom ničesar naučila. Z grafiko se doslej še nisem ukvarjala, zato bi rada izvedela kar največ.« Že pravi »mojster« pa je upokojenec Jože, ki se je pohvalil, da je doma iz stare »preše« izdelal ajdovsko deklico, nekoliko manj izkušenj pa da ima z linorezom ... »Pomembno je, da v sebi odkrijete, katero področje umetnosti vam je blizu ter da hodite po svetu z odprtimi očmi in iščete tisto, kar vas navdihuje,« se je Zora Stančič poslovila od »delavničarjev«. BOJANA AVGUŠTINČIČ Janja Košenina: »Predstav va Kokoš se mi je zdela srednje dobra, čeprav mislim, da ne bo zmagala. To ni bila tipična komedija, ob kateri bi se povsem sprostila. Zelo všeč mi je bila Lara Jankovič, ki je odigrala glavno vlogo. Dneve komedije obiščem vsako leto in tudi letos bom še prišla.« Jernej Osim: »V Kokoši igra moja sestrična, zato sem se na Dneve komedije pripeljal iz Maribora. Predstava mi je bila všeč, žal mi je le, da je imela pavzo, saj je z njo gledalcem precej pojenjala pozornost. Mislim, da imamo vsi dovolj kondicije, da si lahko tako predstavo ogledamo v enem delu.« Roman Gracer: »Po moji oceni je bila predstava Bolje tič v roki kot tat na strehi doslej najboljša. Mislim, da je komedija primerna za sobotni večer ter da so igralci odlično odigrali svoje vloge. Če bodo tudi ostale predstave tako dobre, bodo letošnji Dnevi komedije zelo uspešni.« BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA 90,6 95,1 95,9 100,3 Srečanje z grafiko Udeleženci grafične delavnice so imeli polne roke dela. MM ; REPORTAŽA Veter w Jadrih panonskega mornarja Umetnik in kipar rešuje večna vprašanja in dileme, kot so kdo sem, od kod prihajam, kam grem, s trdim delom in z nenehnim odkrivanjem novih in novih odgovorov, ki mu jih šepetajo materiali, s katerimi zna najbolj razumljivo, razločno in samozavestno spregovoriti o sebi kot človeku in umetniku. Kadar umolkne in ga ni mogoče nikjer srečati, smo zapisali nekoč ob obisku v njegovi hiši, ateljeju na Prekorju pri Celju, to pomeni, da Vaško trdo dela ...To dobro ve njegova družica Ana. V Celju ju zdaj že nekaj let ni več, čeprav mesto obiščeta ob kakšnih kulturnih dogodkih ali praznikih, da bi dala vedeti, da sta še v bližini in ne kje ob morju, kamor ju je sicer vleklo. Zakonca Četkovič živita na sončnem griču nad bazenom in glavno promenado Rogaške Slatine, v nekoč znamenitem hotelu Golf, kjer sta si ustvarila novo domovanje. Kot iz pravljice. Tik ob tej glavni promenadi stoji prenovljena Anina galerija. Po naključju je tudi Vaskova družica Ana, ki umetniku ves čas stoji ob strani (sama se je pred dvema letoma z zbirko voščil Dotiki besed, ki smo jo tudi predstavili na straneh našega tednika, v decembru minulega leta uvrstila na šesto mesto med deset najbolj iskanih, branih in prodajanih knjig Mladinske knjige). V tej svetli, prijazni galeriji, ki jo z velikim zanimanjem obiskujejo zlasti tuji turisti in gostje, ki se mudijo v Rogaški Slatini, še do 29. januarja polnijo razstavni prostor Vaskova izbrana dela. Ob manjših kiparskih mojstrovinah, ki so na ogled, se obiskovalci še posebej čudijo (to razberemo tudi iz knjige vtisov v galeri- Umetnik Vasilije Četkovič Vaško nenehno raziskuje, ustvarja in išče poti življenja ji) njegovim slikarskim opusom. Prav v teh delih je Vaško (tako se umetnik na svoje umetnine tudi podpisuje) prepoznaven po svoji ele-mentarnosti. Ženska, konj, bik so njegovi simboli energije, erotike, ljubezni, oblih linij, lepote in - smisla življenja, bi dodala njegova Ana. Prišlekov, Ane in Vaška, so se domačini, predvsem zavoljo Vaskovega vzgiba, da nenehno navezuje stik z ljudmi, kaj hitro navadili in ju sprejeli za svoja. In obratno. Še posebej tam na Ivanovem hribu, kjer je Vaško (ker on pač mora kar naprej nekaj graditi, kopati v zemljo in dvigovati iz zemlje, razlaga njegovo odločitev Ana) postavil še en dom in atelje. Na hribu, kot da ju je čakal, da ga na nekem sprehodu odkrijeta in se vanj zagledata. Umetnik v delavski obleki, kot smo tudi pisali o njem, Prometej, samosvoj Črnogorec iz Lepenca, ki ga je skoraj še kratkohlačnika uka žeja iz Meštrovičeve Male akademije v Splitu pripeljala v Likovno akademijo v Ljubljano, kjer je diplomiral pred 40 leti. In kjer se je zagledal v £no, študentko psihologije in pedagogike. Razpela sta jadra in zaplula. K morju Vaška je od nekdaj vleklo k morju. K vodi. K širini prostranstev. Večno iskanje, od kod smo in kam plovemo, se je v zrelih letih ustavilo na robu nekdaj prostranega Panonskega morja... Med Donačko goro in Bočem. Še sam ne more verjeti, da je tako. On, ki zna s svojimi velikimi, lopatastimi rokami ukrotiti železo, jeklo, kamen, les, jih postaviti v monumentalne mojstrovine ali male plastike, v jedra spomenikov, mimo katerih hodimo in se vozimo, v občudovanja vredne konstrukcije, on, da je našel pot ob morju? Ob teh namigih se mu izpod koničaste strehe ateljeja na Ivanovem hribu pogled razširi in izpod kodrastih las se mu izza očal zaiskrijo oči v spoznanje: prepotoval sem Evropo in pripotoval k morju. Nagajiva misel mu morda še danes ne da miru. Jezik, ki ga Vaško najbolj obvlada (slovenščine se nikoli ni naučil in ta njegova polomljena govorica je prav očarlji- Ana in Vaško nad Panonskim morjem va), je umetnost. To je govorica, ki jo ure dolgo lahko občuduješ, gledaš, razumeš ali pa tudi ne, umetnik ti bo pustil lastno pot razmišljanja. Vaško je posebnež. Od kod jemlje toliko energije? Toliko moči, da jo lahko daje in razdaja drugim, predvsem pa svojim umetninam? Objel bi ves svet hkrati, če bi mogel. Prijateljeval z vsemi ljudmi sveta, če bi mogel. Jokal bi z njimi in jih tolažil, če bi bili tolažbe potrebni. Ker je človek družabno bitje. In se spomni zreških kovačev in impolskih kovinarjev, libojskih keramikov, delavcev Ema in iz drugih tovarn, s katerimi se je spoprijel pri delu: na eni strani oni za svojim tekočim trakom ali žarečim nakovalom - na drugi strani on, umetnik pri izdelavi visokih skulptur nenavadnih oblik, zvarjenih iz ostankov in opilkov »fabriških« materialov. To je bil boj za zmago, ne za denar. Mož proti možu in mož z možem. Vaško je mož, ki hoče nenehno zmagovati. Z rokami, glavo, s trmo, če ne gre drugače. Garanje med delavci v času socializma je rodilo forme vive po tovarniških dvoriščih, številna javna dela doma in na tujem, v pobratenih mestih. Ena od skulptur, ki so mu najljubše, stoji prav v nemškem pobratenem mestu Greven-broich. Postavljena že davno simbolizira prijateljstvo in združitev Evrope. Uresničena vizija. Za natečaj Hortikultura 80 v Celju je oblikoval več kot sto skulptur v lesu in dobil prvo nagrado. Ena od teh, Seme, stoji v Mestnem parku. Krog Zdi se, kot da Vaško kroži po svetu. S svojimi deli, z umetninami. Z energijo. Da je lahko doma kjerkoli na svetu, vam bo povedal. Vselej in povsod bo namreč V Anini galeriji se počuti domače znal najti dobre ljudi, se z njimi družiti in delati z njimi in od njih bi pričakoval le prijateljstvo in ljubezen. Z njimi bo razpredal o velikih zamislih, ki jih ima in ki jih bo enkrat morda res uresničil. Če bi postavil še en dom in še en atelje in galerijo, se mu niti ne bi tako čudili. In kdo ve ... Morda le Ana, ki ga zna tudi slutiti in predvideti. A šla bi z njim, če bi se tako odločil, kajti že davno je spoznala, da je izgubila bitko Vaskovega preoblikovanja in gnetenja in spreminjanja navad ter odločitev. Lepše po vseh tolikih letih je spoznanje, daje življenje z umetnikom sicer sila naporno, a sila pestro in da je za del njegovega uspeha in preobrazbe vendarle zaslužna. To mu godi. Veliko krogov, valov in okroglin je v njegovih umetninah. Iz njih izžareva neka posebna energija. Širi se iz majhnih v velike kroge, kot da bi prihajala iz tistega malega središča sveta v domači vasi, kjer je bil kot materin in očetov ljubljenec središče sveta. Širi se z njegovimi zamislimi, ki so neskončne, kot je - neskončno morje. Smemo, Vaško, izdati vsaj eno ali dve? Na Evropski ploščadi, kot se imenuje prostor v Rogaški Slatini, bo Vaško poleti postavil nekaj velikih ... Kaj pa, če to raje še ostane skrivnost? Ali pa umetnika ob srečanju pocukajte za rokav in si vzemite čas za prijateljevanje. V Celju pa bi... No, zaenkrat gre spet zgolj za njegovo zamisel, ki se je rodila, ko so se v novoletni luči bleščali krogi, biseri na ploščadi pred Narodnim domom, postavil razstavo, o kateri bi svet govoril... Pri njegovih vizijah ne pozabimo, da je neusahljiv, da morda prihaja iz morja, da se je zato preselil bliže k vodi, zdravilni, polni energije iz globin nekdanjega Panonskega morja. Da je ujel svež veter v jadra in da je prišel čas, ko mora spet opozoriti nase. Z garaškimi napori in ob podpori in ljubezni njegove Ane. In če o njem dolgo časa ne bomo nič slišali, to pomeni, da se spopada z materiali in da hoče biti popoln zmagovalec nad njimi. Ker tako se rojevajo njegove skulpture, plastike in slike. MATEJA PODJED Foto: ALEKS ŠTERN Ves svet in on z njim: v središču sveta Kadar ne kipari, slika. In obratno REPORTAŽA 21 Omara z imeni slovenskih evroposlancev Ena največjih znamenitosti v Bruslju: maneken Pis je bil med drugim oblečen tudi v slovensko nošo. Kukanje skozi evropsko ključavnico Na obisku v Bruslju, kjer že nekaj časa vihra tudi slovenska zastava Nekdaj smo Slovenci hodili na Dunaj, nato v Beograd, danes je ena izmed naših prestolnic Bruselj. Tja odhajajo politiki, gospodarstveniki in nenazadnje tudi novinarji. Med slednjimi je na povabilo evroposlanke iz Latkove Vasi, dr. Romane Jordan Cizelj, tudi naša hiša dobila priložnost, da malo »pokuka« po mestu in Evropskem parlamentu (EP), kjer se med drugim krojijo tudi temelji slovenske zakonodaje. Bruselj, glavno mesto Belgije s Približno milijonom prebivalcev, je *e ena izmed postojank, v katerih se »dela« politika združene Evrope. Evropske inštitucije so namreč v treh državah, čeprav se menda glavni sklepi oblikujejo ravno v Bruslju na Sejah odborov in interesnih skupin. T mestu se poslanci zberejo šestkrat na leto, vse druge sklepe pa na 12 plenarnih sejah sprejemajo v Strasbourgu. Tako se tretjina parlamenta enkrat na mesec za teden dni Preseli v Francijo, kar je za državo seveda izjemen politični prestiž. ^Ijub zavedanju o nesmislu tega po-^etja ni pričakovati, da bi Francija Privolila v spremembe. Tretja država, vmešana v evrop-sko zgodbo, je Luksemburg, kjer s° pisarne s prevajalci, ki jih, sploh slovenskih, Evropi kronično primanjkuje. Neuradno se ve, da se Politika dela v Bruslju, pravo poli-Tno delo menda poteka za strogo ^aPrtimi vrati in zato ni večjih merskih spopadov - glasovanje v trasbourgu pa je samo formalnost, Oarnenjena javnosti. Bruselj je od trasbourga oddaljen 60 evrov ozi-r°ma štiri ure z vlakom. »Evropske povezave so nujne za usihanje državnega miru na tem kon-mentu,« je prepričan Robert Veli-mtja, ki je kot vodja oddelka za obi-ke in seminarje predstavil ustroj in manje veličastne zgradbe EP, prepolne pisarn, hodnikov in dvigal. Velko pozornosti je naš diplomat namenil tudi zgodovini evropskega po- Gostitelji v EP: z leve Daniel Škarja, dr. Romana Jordan Cizelj in Robert Velikonja vezovanja vse do danes, ko v parlamentu visi tudi slovenska zastava. Na letališču »srca Evrope« si kadilec še vedno lahko prižge cigareto, seveda potem ko se uspešno prebije čez carino. Prvi vtis je, da je še središče mesta na razprodaji - vsaj tako bi lahko sodili po obvestilih na trgovinah. Razprodaje so se začele že 3. januarja in bodo trajale do konca^jneseca, na njih pa ne ponujajo samo sezonskih oblačil, temveč praktično vse, od uhanov do zelenjave. Številka do 70 odstotkov se sliši veliko, toda realnost je kruta - karkoli primeš v roke, je drago. Bruselj slovi kot eno najdražjih evropskih mest, kar se je v strogem mestnem jedru potrjevalo skoraj na vsakem koraku. Pica 10 evrov, kava do 2,5, pivo 5, džus 6 in liter vode v steklenici 7,40 evra. Seveda bi se marsikaj dalo kupiti ceneje - ali dražje, da ne bo pomote. Premajhna parlamentarna zgradba Vhod v EP je za obiskovalce skoraj enak kot vstop v letalo - osebni pregled in pregled prtljage, obiskovalci pa dobijo posebne prepustnice, na katere varnostniki ob odhodu ne pozabijo. Pa kljub dokaj strogemu varnostnemu sistemu tudi v parlamentu menda kdaj kaj izgine, kot so pred kratkim iz ene od pisarn izginili prenosni računalniki. V parlamentu je 4.500 zaposlenih, zraven pa prištevajo še 6 tisoč lobistov, brez katerih ni današnje politike. V parlamentarni zgradbi imajo poslanci vse - od trgovine, frizerja, banke in pošte do restavracije ali sodobno opremljene knjižnice. In zanimivo, v okolici ni gostiln. V EP je 732 poslancev, skupno pa EU 25 držav združuje pol milijarde prebivalcev. »Če pride poslanec na novo, mora res garati,« je delovne dneve strnil Daniel Škarja, asistent dr. Romane Jordan Cizelj. V parlamentarni zgradbi je kar nekaj slovenskih utrinkov -od imen slovenskih poslancev, kjer jim shranjujejo pošto, v slovenščino prevedenih gradiv, pa seveda oddelek F, kjer so »naši«. Zaradi pomanjkanja prostorov gradijo prizidek k sedanji stavbi in menda se bo kar nekaj naših znašlo v lepših in svetlejših pisarnah, na katere pa seveda že ciljajo tudi Hrvati. Mimogrede, tudi naši poslanci niso pretirano naklonjeni širitvi EU. V EP je 20 različnih odborov. Poslanec je član enega in nadomestni član v drugem odboru. Dr. Jordan Cizelj, na primer, se posveča energetiki, raziskavam in finančnim izzivom. Sicer Slovenija s pravljično sedmerico daleč zaostaja za Nemci, ki imajo 99 poslancev. Toda po strukturi je Slovenija zaradi 44-odstotnega deleža nežnejšega spola na 5. mestu. Odločanje je dokaj zakomplicirano, vendar pa velja, da je eden največjih uspehov, ko je poslanec izbran za poročevalca - torej da skupaj s sodelavci pripravi pobudo, jo obdela, se o njej pogovori s poročevalcem v senci (pobuda mora biti povsem usklajena) ter jo tudi predstavi kolegom. Prva slovenska poročevalka je bila Ljudmila Novak. Plače poslancev so stvar domače države in so kot takšne primerljive s plačami v slovenskem parlamentu. V sejni dvorani smo za nekaj minut prisluhnili konferenci na temo okolja, ravno med našim obiskom pa se je grški evroposlanec razburjal zaradi slabega prevoda enega od dokumentov. V dvorani so urejena posebna mesta za politike, novinarje in obiskovalce, ki si lahko nataknejo slušalke, vtipkajo številko 20 in poslušajo sejo v slovenskem jeziku. Vsa zasedanja parlamenta, pa tudi večina sej odborov, so prevajani. Slovenski prevajalci niso redno zaposleni, menda jih je veliko, ki si za delo v Bruslju vzamejo dopust. Neformalni stiki med poslanci, ki seveda v marsičem vplivajo na politične dogovore, pa potekajo v angleščini in nemščini. »-Na sejah, kjer so prevajalci, obvezno govorimo slovensko. Pa zaradi tega nismo nič manj poslušani,« je omenila dr. Jordan Cizelj, vsi pa zatrjujejo, da je EP zagotovo najbolj demokratičen v svetu. Sicer je zgradba odprta tudi za obiskovalce, obisk, med katerim jim predstavijo zgodovino in delo parla- Po nekaterih izračunih stane delo celotnega EP prebivalca unije približno 2,5 evra na leto oziroma 1 odstotek celotnega evropskega proračuna. menta ter jih popeljejo po zgradbi, pa traja poldrugo uro. Vsak poslanec lahko povabi po 90 obiskovalcev na leto, njihove potne stroške subvencionira parlament, obiskovalci pa morajo biti starejši od 14 let. Vožnja z avtobusom Seveda se zastavlja vprašanje, kakšna je sploh funkcija EP. Če poenostavimo: parlament lahko primerjamo z državnim zborom (sodeluje pri sprejemanju zakonodaje, daje pa tudi soglasje k izvolitvi komisarjev in sprejetju proračuna), vodi ga Josep Borrel, poleg tega ima še 14 podpredsednikov in pet kvestorjev, ki skrbijo za delo in organizacijo. Druga inštitucija je Svet EU, ki je primerljiv s predsedniško funkcijo, sestavljajo pa ga ministri 25 držav glede na temo. Edini organ, ki lahko predlaga zakone, je Evropska komisija z našim Janezom Potočnikom, komisijo pa bi lahko primerjali z neke vrste slovensko vlado. Vodi jo Jose Manuel Barroso. V Bruslju se marsikaj vrti okrog nove ustavne pogodbe, ki naj bi jo v Sloveniji sprejemali v torek, Robert Velikonja pa jo je primerjal z avtobusom: »Doslej so se države vozile z manjšim avtobusom, z vstopom novih članic pa avtobus potrebuje močnejši motor, večjo varnost in bolj učinkovite zavore.« Že zdaj je večina slovenske zakonodaje prilagojena evropski in po zagotovitvah obeh sogovornikov se v Sloveniji premalo zavedamo, kako pomembno vlogo igra Evropa v našem prostoru. »Kar se odloči v EP, bo morala slovenska vlada sprejeti. Doma se sploh ne zavedamo pomembnosti te inštitucije, ki se bo z ustavno pogodbo le še povečala,« je omenil Daniel Škarja. Do srca Evrope nas loči 1.200 kilometrov, kar je nekako 12 ur vožnje z avtomobilom oziroma štirikrat manj z letalom. Vsekakor zaradi samega mesta ni treba padati v nezavest. Povsem čisto zagotovo ni, taksisti so za vsako vožnjo drugače računali, da o vožnji v enosmerno ulico ne govorimo. Je pa mesto kot podobna v Evropi dokaj »gledljivo« in sorazmerno lahko obvladljivo - brez pomoči usposobljenih vodičev si je mogoče ogledati večino od največjih znamenitosti, raztresenih po središču. Med sprehodom po mestu dobiš občutek, da si se znašel v pravem jezikovnem babilonu. Ulice so bile dopoldne bolj kot ne prazne, popoldne so kljub mrzlemu, vetrovnemu januarskemu dnevu oživele, z zapiranjem trgovin pa spet izpraznile. Seveda te prevzamejo pralineji in belgijska čokolada, pa čipke in pivo, toda brez skrbi, tudi doma se da preživeti. URŠKA SELIŠNIK Ne boste verjeli, tudi v Bruslju protestirajo. Proti pasjim kakcem. m Pirova zmaga Sentjurčanoir Šoštanjčani končali zavidljivi niz: 13 prvenstvenih zmag Konec prejšnjega tedna je bil sicer uspešen za najboljše košarkarske ekipe s Celjskega, vendar se ni izšel prav po željah, predvsem ne ljubiteljev košarke v Šentjurju, enako kot pred tem ne v Zrečah. Tako Alpos Kemoplast kot Rogla bosta v nadaljevanju prvenstva igrala v ligi za obstanek. Brez težav z Dalmatinci Laščani so se po nesrečnem izpadu v pokalu Uleb povsem posvetili Jadranski ligi, forma ekipe pa je še vedno zelo dobra, še več, zdi se kot da ponovno raste, kar je sila dober obet za nadaljevanje sezone. Tokrat so to preizkusili tudi igralci Splita, ki so v Treh lilijah doživeli visok poraz proti razpoloženim pivovarjem. Res je, da so bili gostje oslabljeni (manjkal je tudi Roko Ukič), vendar bi bili tudi popolni proti tako razpoloženim domačinom brez možnosti. Srečanje je bilo praktično odločeno že do sredine tretje četrtine, ko je semafor kazal 59:34, kar je bil znak Alešu Pipanu, da na parket pošlje prav vse rezerviste, ki prednosti niso zapravili in so povsem upravi- čili zaupanje. Pri Laščanih so največ pokazali Nebojša Jok-simovič (24 točk, 67-odstot-ni met), Hasan Rizvič (18, 90%, 10 skokov) in Marko Antonijevič (15, 64%), pri čemer si tudi ostali zaslužijo pohvale. Zdaj čaka Laščane, ki so trenutno na šestem mestu lestvice, slovenski derbi proti Slovanu v Mariboru. Prekinjena serija Elektre Slovenski prvoligaši so med tednom odigrali zadnja dva kroga prvega dela sezone. V sredo sta tako Rogla kot Alpos Kemoplast izgubila, Elektra pa je zmagala. V soboto je bilo ravno obratno. Šentjurčani so v sredo gostovali v Kranju in ponovno pokazali svoja dva obraza. V prvem polčasu tistega boljšega, ko so še vodili za 7 točk, v nadaljevanju pa tistega slabšega, ki jih je pripeljal do poraza. Nedžad Mulič je v Kranju dosegel 24 točk (71%), Šentjurčani pa so gladko izgubili skok s 17:31, kar je bil tudi ključ poraza. Proti Elek-tri je Kemoplast prikazal najboljšo igro sezone in prekinil niz Šoštanjčanov, dolg kar 14 zaporednih zmag. V pravi bitki in ob dobri košarki Peterka kroga: Joksimo-vič, Rizvič (Pivovarna Laško), Mulič, Ribežl (Alpos Kemoplast), Meško (Rogla). Igralec kroga: Nedžad Mulič (Kemoplast). Trener kroga: Matjaž Tovornik (Kemoplast). so Šentjurčani v drugem delu zlomili odpor precej manj motiviranih gostov in slavili za 7 točk. Ključ zmage so bile prav gotovo taktične zamisli trenerja Matjaža Tovornika, ki je bil med tednom deležen (neupravičenih) kritik dela uprave. Proti Elektri je namreč na mesto organizatorja igre postavil Andreja Mačka (13, 56%, 6 skokov), Muliča (26, 60%) pa na mesto drugega branilca, kar je bil zadetek v polno. Mulič je bil namreč bistveno nevarnejši, pa tudi žog ni zapravljal, kar je bila njegova dosedanja navada. Ob omenjenem dvojcu je bil ključ tudi ponovno odlični Robert Ribežl (16, 67%, 5 skokov), ki je dosegel odločilne točke, ko se je Elektra približala, po skokih v napadu. Pri Šoštanjčanih je bilo več dobrih posameznikov, a nihče ni bil preveč izrazit, kot na primer v sredo, ko so potol- kli Postojno in jo odpravili s kar 36 točkami razlike. Še največ je pokazal povratnik Blaž Ručigaj (na obeh tekmah 32 točk in 15 skokov). Rogla je v sredo lovila še zadnji vlak upanja za igranje v ligi za prvaka, a je v finišu doživela poraz tudi po lastnih napakah. Marko Meško (26,73%) je bil preveč osamljen v tem dvoboju. V soboto pa so Zrečani v štajerskem dvoboju zlahka odpravili Mariborčane in jih prikovali na zadnje mesto. Igra Rogle je bila dovolj homogena za zanesljivo zmago, predvsem zaradi bistveno boljšega meta iz igre (56:44). Delitev na dva dela Liga se zdaj deli na dva dela. V kakovostnejšem bodo sodelovali Elektra, Krka, Postojna, Kraški zidar ter Slovan in Helios iz Jadranske lige, ki pa nista bila udeleženca evropskih pokalov za razliko od obeh pivovarksih moštev, ki se bosta priključili kasneje. Igra se dvokrožno, rezultati dosedaj odigranih tekem pa se brišejo. Srečanja Slovana in Heliosa z nasprotniki bodo med tednom, zato so morali Šoštanjčani sinoči v Domžale. V nižjem delu lige Al- Po daljšem času se je spet razigral vodja Marko Antonijevič. pos Kemoplast, Koper (oba po 9 zmag), Rogla (8), Zagorje (6), Triglav (5) in Maribor (4) prenašajo dosedanje točke. Po dvokrožnem sistemu zadnji ekipi izpadeta v B-ligo. V prvem krogu lige za obstanek bo Alpos Kemoplast pričakal kranjski Triglav, Rogla pa v ponovitvi sobotnega srečanja mariborski Branik. JANEZ TERBOVC Foto: ALEKS ŠTERN Umetnica s krvavimi koleni »Kdo je številka štiri,« so se spraševali navijači žalskih rokometašic ob gledanju uvodnih tekem aktualne sezone. Igralka, okoli katere se vrti igra slovenskih podprvakinj v napadu, in igralka, ki tvori udarno os obrambe. Zdaj podobnih vprašanj ni več. Devetnajstletna Primorka Ana Petrinja je potrebovala le prgišče tekem, da je postala prepoznavna tudi v Savinjski dolini. Pika na i je bila zagotovo njena predstava na nedavnem derbiju s Celjskimi mesninami. Deset golov, kopica asistenc in ne-prebojnost v obrambi pravega odgovora tekmice niso našli. Ko je simpatična Ana pri sedmih letih napravila prve rokometne korake, seveda ni razmišljala, kam jo bo vodila pot v nadaljni karieri. Rokomet je bil logičen izbor, zapisan v genih. Oče je bil vrsto let vratar hrpeljske-ga Jadrana, kasneje pa je branil še v Italiji. Tudi materi žoga ni bila tuja in zato ni čudno, da se je Ana zgledovala po starejšem bratu Petru in se znašla v tem kar družinskem športu. Njeno osnovno rokometno podobo je Ana Petrinja izklesal v rojstni Izoli in prvem mestu. V novem klu- tamkajšnjem klubu trener Čuk. Njen talent je hitro priplaval na površje. Že od malih nog so jo vabili v reprezentančne selekcije. Pri 16 letih je s svojim prestopom iz Izole v Piran dvignila veliko prahu. Toda želja po napredku je bila vendarle na bu je njen nadaljnji razvoj prevzel takratni trener Piran-čank Aleš Filipčič. Hitro je napredovala in se kljub ostri konkurenci na zunanjih položajih ustalila na mestu srednje zunanje igralke. Filipčič se je dobro zavedal, kakšen potencial nosi v se- bi Petrinja. Po razpadu Pirana in ob vrnitvi v Žalec je tako pred sezono upravi savinjskega kluba izrazil eno samo željo: Petrinja v Žalcu. Zadetek v polno Mlada igralka je še enkrat postavila svoj razvoj pred srce, ki je močno navezano na domačo obalo in rodno grudo. In čeprav pravi, da se bo njena pot slej ko prej končala na Primorskem (njen moto je sicer »nikoli ne reci nikoli«), se v dolini hmelja počuti odlično. Letos jo čaka matura na celjski I. Gimnaziji in vsaj do konca dijaškega obdobja bo postavljala šolo pred rokomet. Prav zaradi šolskih obveznosti se v preteklosti ni odzvala vabilom na priprave članske reprezentance. Vse do jeseni, ko jo je selektor Robert Beguš uvrstil na širši spisek kandidatk za EP na Madžarskem. Na prvenstvo stare celine sicer ni potovala, kratka reprezentančna izkušnja pa je zanjo vendarle zelo dragocena naložba za prihodnost. Zaradi svoje odprtosti in vedrine, ki je njen obraz nikoli ne skri- va, se je hitro ujela tudi z novimi soigralkami. Nenazadnje ima v RK Celeia Žalec veliko kolegic iz mladinske državne reprezentance. Nad rezultati močno pomlajene žalske vrste ni presenečena. Skupaj s klubskimi soigralkami je prepričana, da lahko klub, s katerim ima pogodbo do konca prihodnje sezone, tudi na koncu popeljejo celo do naslova podprvakinj. »Če le ne bo dodatnih poškodb,« ne pozabi dodati. Slednje so bile žal stalnica njene kariere. Dvakrat poškodba kolena in operirani zapestji. Kljub temu se na igrišču ne izogiba dvobojem. Redko najdemo v športu kreativce, ki igrišče zapuščajo s krvavimi koleni. Ana je takšna za dobrobit žalskega in slovenskega rokometa. PK, foto: CK ŠPORTNI KOLEDAR PETEK, 28.1. ' MALI NOGOMET 13. krog: Nazarje - Živex Dobovec (19.00). KOŠARKA 1. SL - ženske, 12. krog, Škofja Loka: Odeja - Merkur. SOBOTA, 29.1. KOŠARKA 1. SL - moški, L krog lige za obstanek, Zreče: Rogla -Branik (19), Šentjur: Alpos Kemoplast - Triglav (19). ROKOMET 1. SL - ženske, 11. krog: Izola - Celje Celjske mesnine, Žalec: Celeia Žalec - Polje. ODBOJKA 1. SL, 15. krog, Nova Gorica: Prvačina - Šoštanj Topolšica. NEDEUA, 30. 1. KOŠARKA Jadranska liga, 20. krog, Maribor: Geoplin Slovan - Pivovarna Laško. Trocal liga, 15. krog: Šibenik - Merkur. Savinjska liga: 9. krog: Žalec - Fantasy (9), Brglez -Gomilsko (10.15). igli” ORT 23 Petkov skok kariere Na deski do viceprvaka sveta - Že jutri nove tekme Celjski deskar na snegu Matevž Petek je na svetovnem prvenstvu v kanadskem AVhistlerju v akrobatskih skokih (big air) osvojil srebrno kolajno, sploh prvo za Slovenijo v tej disciplini. Zmagal j e Finec Antti Autti (53,1 točke), Petek pa je zbral 52,2 točke. Oba sta imela kar nekaj sreče. Najbolje je namreč za zmago kazalo Fincu Ristu Mattili, vendar je pri zadnjem skoku grdo padel in tekmovanje sklenil na petem mestu. Finska je nasploh velesila v tej disciplini, ki pa za razliko od tekmovanja v snežnem kanalu, deskarskem krosu ter slalomu in veleslalomu ni olimpijska disciplina. Matevž je član velenjskega kluba Viharnik, skorajda vse pa se je naučil v Freesty-le klubu Celje oziroma pri trenerju Frenku Grahku. Osnove akrobatike je na trampolinu spoznaval s prav tako odličnim tekmovalcem Maticem Kosmačem, za najobetavnejšega pri nas pa šteje Luko Jeromla. Na SP se je komaj prebil v finale, kjer nastopa najbolj- Matevž Petek po skoku s celjske skakalnice. ših enajst: »Skupini sta bili di s slabšim rezultatom uvr- zelo neizenačeni. V svoji sem bil četrti, z istim izidom pa bi v sosednji zasedel drugo mesto. Res pa je, da bi se tu- stil naprej kot srečni poraženec.« Matevž je po dveh finalnih skokih (switch back side 540 in 720) zasedal če- trto mesto. »V tretji seriji gredo vsi na ful, vsak riskira, nihče ne gre na ziher,« je v fri-stajl slogu nadaljeval 2Metni študent 2. letnika Fakultete za gradbeništvo in geodezijo. Skakalnica je »dam-pa« in po skokih s slednje je pred 1500 gledalci eden izmed tekmovalcev, ki je bil pred Matevžem, podrsal, vodilni pa padel. Sledila je do-pinška kontrola, podelitev medalj pa je bila v čudoviti kanadski pokrajini prestavljena na naslednji dan. Matevž se je utrujen vračal domov in v Miinchnu je določen del vagonov zapeljal proti Budimpešti, a ga je oče Jani prestregel v Avstriji. Tja se bo vrnil (Linz) že jutri na tekmo evropskega pokala, saj bo nagradni sklad visok, v soboto pa sledi še nastop v svetovnem pokalu (Kreisch-berg), kjer je lani za tretje mesto prejel dva tisoč evrov. »Od tega se zagotovo ne da živeti, razen če imaš srečo. Kolega iz Nemčije je zmagal na Japonskem in dobil 20 tisoč dolarjev vreden avto in 40 tisoč jurjev keša ...« DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIC PANORAMA ■■■■■■■■■i MALI NOGOMET 1. SL 11. krog: Sevnica - Dobovec 5:6 (0:2); Stres (15, 24), Vojsk (18), Kosernik (35), Hrovatič (38, 38), Nazarje -Litija 4:6 (0:1); Delamea (31, 37) , Hren (34, 40). 12. krog: Tomi - Nazarje 3:5 (3:1); Delamea (18, 22, 39), Hren (34), Metulj (35). Živex Dobovec - Kix 6:4 (1:2); Poredski (13), Kosernik (25, 38) , Vojsk (34, 37), Iskrač (36). Vrstni red: Litija 27, Beton 24, Dobovec 23, Op-last, Puntar 21, Tomi 14, Nazarje 13, Kix 10, Metropol 8, Sevnica 7. KOŠARKA JADRANSKA LIGA 19. krog: Pivovarna Laško - Split 93:68 (70:42, 42:28, 19:15); Joksimovič 24, Rizvič 18, Antonijevič 15, Troha 12, Majkič 8, Sims 5, Ugrekhelidze 4, Vrečko 3, Memčič, Jevdžič 2; Pašalič 24, Rančič 23. Vrstni red: Zadar, Hemofarm 33, Partizan, Union Olimpija 32, Gibona, Pivovarna Laško, Reflex 31, Crvena zvezda 30, Bosna, Geoplin Slovan 28, Budu-čnost 27, Zagreb, Šibenka 25, Sledi regijski derbi NA KRATKO V zadnjem krogu prve slovenske lige malega nogometa sta oba kluba s Celjskega zmagala, Dobovec v domači dvorani s 6:4 proti Ajdovščini, Nazarje pa v Škofijah proti Tomiju s 5:3. Jutri ju čaka medsebojni obračun v Nazarjah (19.00). Dobovec se je moral za zmago proti Ajdovcem močno potruditi. V L polčasu je za Primorce dvakrat zadel Tomi Pišot, pri gostiteljih pa enkrat Aleš Poredski. Drugi del srečanja se je začel z golom Cveta Kosernika, a so gostje preko Pišota še tretjič povedli. Kaj kmalu pa jim je zmanjkalo moči in domači so v pičlih treh minutah dosegli tri zadetke in si kljub ponovnemu golu najboljšega gostujočega igralca priigrali zmago. »Srečanje je bilo zelo napeto, saj je bilo na začetku z naše strani premalo gibanja in preveč individualnih akcij, v drugem polčasu pa smo se zbrali, veliko bolje odigrali in tako zasluženo zmagali,« je srečanje ocenil predsednik Dobovca Bojan Horvat, ki tudi v prihodnjem krogu proti regijskemu tekmecu pričakuje dobro igro: »Mi bomo šli Dobovec je na lestvici celo na tretjem mestu, a bo v Nazarjah na težki preizkušnji. na zmago, čeprav bo srečanje težko. Zaradi kartonov namreč ne bosta zaigrala kapetan Kosernik in Robert Stres. A dali bomo vse od sebe, da ponovno osvojimo točke in ostanemo na lestvici tik pod vrhom.« Pomembno zmago v boju za obstanek so dosegli Na-zarjani. Po zadetku Denisa Delamee na začetku 2. polčasa je sicer sledil njihov dvanajstminutni post, potem pa so najprej izenačili preko Primoža Hrena, piko na i pa sta postavila Blaž Metulj in Delamea. Zanimivo je, da se je ponovila zgodba izpred nekaj mesecev, ko so bili Nazarjani proti Tomiju v podobni situaciji, a so se tudi takrat uspešno izvili iz nje. »Zasluženo smo osvojili tri točke, čeprav ob odmoru ni kazalo na to. Potem smo s pokrivanjem po celem igrišču presenetili domačine in zasluženo zmagali. V Nazarjah so v 1. polčasu vodili že s 3:0, a smo na koncu slavili s 7:4. Dobro smo se pripravili na njih ter z veliko teka in z izvrstnimi obrambami Boštjana Podpečana rešili tekmo v svojo korist. Jutri? V Dobovcu smo nezasluženo izgubili. Do 18. minute je bila tekma izenačena, nato pa nam je sodnik izključil vratarja, kar je bilo ključno za poraz. Menim, da smo doma nepremagljivi in da bo tako tudi ostalo,« je povedal Denis Delamea, ki je prepričan, da bo Nazarje v naslednjih dveh, treh letih enakovredno pa-riralo nasprotnikom v samem vrhu razpredelnice. MK, JŽ, foto: AŠ Konec tudi za Katarino Melbourne: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je končala nastope na letošnjem prvem turnirju za grand slam v Avstraliji. V konkurenci ženskih dvojic je z Japonko Šinobu Asagoe v tretjem krogu klonila proti ameriško-slo-vaškemu paru Martina Navratilova/Daniela Hantuchova s 6:4 in 6:4. (DŠ) Dobri obeti za Ano Courchevel: Ana Drev, 19-letna smučarka iz Šmartnega ob Paki je zmagala na drugem veleslalomu evropskega pokala v Franciji s 44 stotinkami sekunde prednosti pred drugou-, vrščeno Nemko Anjo Blieninger in tretjeuvrščeno Avstrijko Kathrin Zettel. »Vesela sem bila že po prvem nastopu, ko sem bila druga. Čutila sem, da dobro smučam in da ne bom nazadovala. Niso me zmotile niti razmere, ki so upočasnile druge tekmovalke. Zmaga je pokazatelj, da dobro smučam, »je povedala Ana. Evropski pokal za dekleta se bo nadaljeval danes in jutri z dvema slalomskima tekmama v Leng-griesu v Nemčiji. Uspešen vikend Velenjčanov Planica, Mislinja, Žiri: Člani SSK Velenje Anže Obreza, Robert Hrgota in Žiga Urleb so skupaj s klubskim in reprezentančnim trenerjem Igorjem Jelenom uspešno nastopali na Alpskem pokalu v nordijski kombinaciji. Po suverenem vodstvu po skokih je Obreza obranil prvo mesto po tekih, na nedeljski tekmi pa je po doskoku nesrečno padel in v drugo ni mogel nastopiti. Hrgota in Urleb sta se uvrstila v zlato sredino. Na tekmovanju za pokal Cockta za mladince do 16 let v Mislinji sta se dobro odrezala Klemen Omladič (4. in 5. mesto) in Gašper Berlot (5. in 12. mesto). V Žireh je potekalo pokalno tekmovanje, kjer je pri dečkih starih do 12 let suvereno zmagal Niko 'Hižar, pri leto dni starejših pa je bil Tomaž Žižek peti. Rečičani drugi Cirkovce: Strelsko društvo Kidričevo je pripravilo 4. krog državnih lig v streljanju z zračno pištolo. V 1. ligi so ekipno 2. mesto osvojili člani SD Dušan Poženel, Peter Tkalec je zasedel 2. mesto, Damijan Sajovic pa je bil 6. V 2. ligi so ekipno prvo mesto osvojili strelci Mroža iz Velenja, 2. so bili Rečičani, 3. pa Celjani. Zmanjkale tri stotinke Ljubljana: Atletinja celjskega Kladivarja Cetisa Marina Tomič je na mednarodnem dvoranskem mitingu v teku na 60 m le za tri stotinke zgrešila normo za nastop na dvoranskem evropskem prvenstvu v Madridu, ki bo od 4. od 6. marca. Nanj se Jolanda Čeplak pripravlja v ZDA, prvič pa bo nastopila pojutrišnjem v Bostonu. (JŽ) Široki brijeg 24, Split 22, Helios 21. 1. SL - moški 17. krog: Elektra - Postojnska jama 105:69 (78:55, 49:42, 28:20); Buršič 22, Krejič 20, Ručigaj 18, Nuhanovič 12, Nedelj-kovič 8, Čmer 7, Hudarin, Nach-bar, Šipura 5, Vidovič 3; Jovanovič, Lobe 13. Kraški zidar -Rogla 72:70 (60:55, 39:42, 25:15); Mučič 23, Atanasovski 14; Meško 26, Petrovič 13, Hoh-ler 9, Bura 8, Brolih, Sivka 6, Josipovič 2. Triglav - Alpos Kemoplast 85:73 (49:47, 30:37, 17:17); Crnogorac 18, Črešnar 14; Mulič 24, Samac 15, Novakovič 13, Novak 11, Bevc, Ri-bežl 3, Sebič, Čebular 2. 18. krog: Alpos Kemoplast -Elektra 88:81 (61:52, 40:34, 26:23); Mulič 26, Novak 19, Ri-bežl 16, Novakovič, A. Maček 13, Samac 1; Nedeljkovič 15, Ručigaj 14, Čmer 12, Krejič, Nuhanovič 11, Buršič 9, Ivanovič 5, Vidovič 4. Rogla - Branik 83:67 (58:46,36:33,18:15); Meško 14, Brolih 13, Sivka 12, Josipovič 10, Hohler 9, Bura 8, Zagorac 7, Petrovič, Dobrin 5; Kosi 12, Kadič 11. Vrstni red: Elektra 33, Krka 31, Postojnska jama 29, Kraški zidar 28, Alpos Kemoplast, Koper 27, Rogla 26, Zagorje 24, Triglav 23, Branik 22. Trocal liga 13. krog: Maribor - Merkur 74:85; Drozg 28, Hanžič 18; Brkič 23, Laskova 19, Jereb 16, Gavriloska 11, Čonkova 9, Jurše 5, Markovič 2.Vrstni red: Gospič, Željezničar 19, Šibenka, Vojvodina 18, Merkur 15, Maribor, Budučnost 13, Struga 12, Croatia 11. 1. SL - ženske 11. krog: Maribor - Merkur 74:85 (tekma je veljala tudi za ligo Trocal). 13. krog: Merkur-Ilirija 79:56 (56:43,44:28,19:17); Čonkova 24, Gavriloska 21, Laskova 14, Jereb 9, Erkič 6, Komplet 3, Markovič 2; Gačner 11, Oven 10. Vrstni red: Merkur 20, Maribor 17, Ježica 16, Odeja 12, Ilirija, Sežana 11, Konjice 10. SAVINJSKA LIGA -BRGLEZ.COM 8. krog: Gomilsko - Werinox 95:64, Fantasy - Brglez 78:81, Parižlje - Žalec 70:96. Vrstni red: Pivovarna Laško, Polzela, Gomilsko 12, Žalec 11, Fantasy 10, Parižlje 9, Werinox 8. ROKOMET 1. SL 10. krog: Celje Celjske mesnine - Krim 18:29 (9:18); Potočnik 10, Pršič, Jankovič, Filipovič 2, Zorko, Krajnc 1; Siukalo 5, Dajč-man, Derepasko, Doler4. Vrstni red: Krim 18, Celeia 16, Burja 15, Ptuj 12, Loka kava 11, Olimpija, Celjske mesnine 10, Izola 4, Kočevje 2, Polje 0. ODBOJKA 1. SL 13. krog: Bled - Šoštanj Topolšica 3:1 (-20,16,21,19). Vrstni red: Bled 35, Kamnik 28, Šoštanj Topolšica 25, Olimpija 24, Prevent 23, Krka 21, Prvačina 20, Salonit 11, Termo 6, Svit 2. VATERPOLO 1. SL, 6. krog: Primorje - Po-sejdon 13:5 (5:1,2:2,5:1,1:1). Vrstni red: Triglav 12, Zagreb, Koper, Primorje 8, Olimpija 6, Branik 4, Kokra 2, Posej don 0. 24 ONIKA rcituiir Heroinska dodatna oprema HALO, 113 Sašo Fijavž s svojo zagovornico Maksimiljane Kincl na posvetu pred začetkom sojenja Začetek slovenskega sojenja slovensko-srbski heroinski obrambe zavrnjeni Na Okrožnem sodišču v Celju se je zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili minuli četrtek začelo sojenje 32-letnemu Sašu Fijavžu in 47-letnemu Danijelu Hrovatu iz Slovenskih Konjic. Oba naj bi bila pomembna člena pri slo-vensfto-srbski mamilarski navezi, ki je v Srbiji že doživela sodni epilog. Konji-čan Kristijan Kamenik in Marinko Zemunovič iz Beograda sta bila namreč obsojena na sedem let zapora. Zdaj čakamo na epilog še pri nas. Naj spomnimo, da so v golfu s celjsko registracijo, s katerim naj bi se v Beograd 21. aprila lani pripeljal Sašo Stankovič, v zračnem filtru odkrili 576 gramov heroina. Tega naj bi v Beograd pritihotapili iz Slovenskih Konjic. Stankovič naj bi se najprej sestal z Vladimirjem Osečanskim in Branko Ničiforovič na obrobju Beograda, nato pa se pripeljal do garaže v Bulevaru kralja Aleksandra v centru mesta. Z Osečanskim naj bi izstopila iz vozila in odšla, dekle (ki naj bi v Beogradu poskrbelo za Kamenikovo bivanje, v Beograd je prišel nekaj dni prej) pa je ostalo v njem. Takrat naj bi do avtomobila prišel Zemunovič in z izvijačem poskušal drogo vzeti iz filtta. Kamenika ni bilo zraven, saj naj bi šel do svojega vozila po baterijo, pravi obtožnica. Srbski kriminalisti naj bi dobro oboroženi takrat stopili v akcijo. Pri Zemunoviču naj bi našli še pištolo s 15 naboji, za katero pa omenjeni ni imel dovoljenja. Je pa že stari znanec tamkajšnje policije. Za njim je bila razpisana tudi ti- ralica zaradi kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. »Slovenski Arkan«, kot so lani srbski mediji dokaj ostro označili Kamenika, naj bi bil vodja skupine. Z Zemunovi-čem naj bi organiziral prodajo heroina v Srbiji, kot pa smo iz srbskih virov neuradno izvedeli, naj bi prodajna mreža droge segala tudi v Bolgarijo in Albanijo. V času Stankovičevega potovanja, ki je mislil, da v Beograd vozi ključe nekega avtomobila, naj bi ga Hrovat klical po mobilnem telefonu in tako spremljal njegovo pot ter o tem obveščal Fijavža, ta pa naprej Kamenika, češ da je avto s ključi in z dodatno opremo že na poti. Kamenik naj bi enkrat celo sam poklical Hrovata, kam natančno je skril drogo. Zanimiv razplet se je nato zgodil na beograjskem sodišču. Zemunovič je vso krivdo prevzel nase, vedel je za heroin, pravi, a dodal, da ga je sam skril v zračni filter, torej da je bila droga namenjena v Slovenijo in ne da je iz Slovenije prišla v Srbijo. Ostali naj ne bi o tem nič vedeli, toda sodišče temu ni verjelo. Zemunoviča in Kamenika je obsodilo na sedem let zapora. Ostala dva Beograjčana niso obsodili, prav tako ne Saša Stankoviča, ki je po nedolžnem v srbskem priporu presedel več mesecev. Za drogo in slovensko-srbsko heroinsko mrežo sploh ni vedel, pravi, Kamenika je videl kasneje v zaporu. Mislil je, da je v Srbijo peljal ključe nekega avtomobila, saj naj bi ga tako prosil Hrovat. Srbsko sodišče je tako verjelo mreži - Ugovori njegovi zgodbi. Drugače rečeno, v svojih domnevnih nečednih poslih so ga »nasan-kali«. Fijavževa in Hrovatova zagovornika Maksimiljana Kincl in Rafael Mohorko sta na četrtkovem sojenju naštela kar nekaj ugovorov. Omenila sta, da je popolnoma nerazumljivo, da se za isti »historični dogodek vodita dva kazenska postopka, da sta pač dve obtožnici za isto zadevo« v dveh državah, govora pa je bilo tudi o vrednosti dokazov, ki so bili pridobljeni v Srbiji, saj za državi veljajo različni zakonski predpisi. Kinclova in Mohorko sta zato predlagala, da postopek vrnejo v fazo preiskave in da se iz spisa izločijo nekatere listine, predvsem tiste, ki se nanašajo na tajno delovanje policije, kar je tožilka Branka Zobec Hrastar označila kot neutemeljeno, sledil pa ji je tudi sodnik Marko Brišnik, ki je ugovore obrambe zavrnil. Za vrnitev postopka v fazo preiskave zaenkrat ne vidi razloga. Tako tožilka in zagovornika so omenili, da pravzaprav uradno o sodbi v Beogradu sploh niso bili seznanjeni, podatke o tem so dobili iz medijev. Sicer pa celjsko sodišče še vedno čaka na nekatere bistvene podatke in dokumentacijo iz Beograda, zato se Fijavž in Hrovat na četrtkovi obravnavi tudi nista želela zagovarjati. To bosta storila, ko bo sodni spis dopolnjen. SIMONA ŠOLINIČ - Vpeško, v drevo Na Šlandrovem trgu v Žalcu je v soboto popoldne prišlo do trčenja, ko je 67-letni voznik, osebnega avtomobila vozil po Šlandrovem trgu v smeri Celjske ceste. Takrat je z njegove leve strani, na označenem prehodu za pešce vozišče prečkala 69-letna peška. Voznik je zaviral, a je kljub temu s sprednjim levim delom trčil vanjo. Peška je padla po vozišču, z reševalnim vozilom so jo odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je pri trčenju utrpela hude telesne poškodbe. Nezgoda, ki se je končala s hudimi poškodbami, se je zgodila tudi v ponedeljek zjutraj na dovozni nekategori-zirani cesti v naselju Lenart pri Gornjem Gradu. 75-let-ni voznik kmetijskega traktorja je med vožnjo po klancu navzdol na poledenelem vozišču izgubil oblast nad traktorjem ter zapeljal z vozišča in trčil v drevo. Traktor se je prevrnil, voznik pa je padel iz varnostne kabine. Hudo poškodovanega so s helikopterjem odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Drzno nad občanke Minuli petek zvečer je za zdaj še neznani mladoletnik na Ljubljanski cesti v Celju dohitel starejšo žensko in ji iz rok iztrgal nakupovalno torbo z živili in denarnico. Kot se za drzne zmikavte »spo- • dobi«, jo je tudi ta karseda hitro ucvrl v neznano, prestrašeni občanki pa povzročil za približno 20 tisočakov gmotne škode. Dejanje drzne tatvine so celjski policisti zabeležili tudi v soboto zvečer, ko je v Kersnikovi ulici v Celju neznani mladostnik presenetil Zaseženi predmeti Prijeli vlomilca Danijel Hrovat naj bi heroin skril v zračni filter. V nedeljo v popoldanskem času je 22-letni moški, doma z območja Celja, vlomil v prostore trgovine na Ljubljanski cesti. Iz trgovine je odnesel orožje in večjo količino streliva, v skupni vrednosti približno 1.000.000 tolarjev, predmete pa skril v bližini trgovine in odšel domov. V večernem času se je vrnil po »robo«, pri tem pa sta ga zalotila varnostnika Prosignala. Policisti in kriminalisti so zasegli del odtujenih predmetov, ki so izvirali iz kaznivega dejanja. Zoper osumljenega so podali kazensko ovadbo. starejšo občanko in ji izpod pazduhe iztrgal torbico s pripadajočo vsebino ter jo oškodoval za približno 60 tisoč tolarjev. Nekaj podobnega se je zgodilo v ponedeljek zvečer v Kajuhovi ulici v Celju. Neznani zmikavt je neznani ženski iz rok iztrgal usnjeno torbico z denarnico in dokumenti ter ji povzročil za približno 80 tisoč tolarjev gmotne škode. Od denarnic in zlatnine do žarnic ... Vlomilcem in podobnim storilcem tudi mraz ne more do živega. V Spominski ulici v Celju je neznani storilec minulo soboto vstopil v stanovanjsko hišo in izbral dve moški denarnici z denarjem, dokumenti in bančnimi karticami ter digitalni fotoaparat. Lastnika je oškodoval za približno 300 tisoč tolarjev. Žalski policisti so si v stanovanjski hiši v Levcu ogledali prizorišče vloma, ki se je zgodil v soboto popoldne. Lastnica pogreša denar, zlatnino in mobilni telefonski ' aparat v skupni vrednosti okoli 200 tisoč tolarjev. V dneh minulega konca tedna je bilo vlomljeno v delovni zabojnik v Spodnjih Stranicah. Neznani storilec je ukradel in odpeljal motorno žago in kotno brusilko ter lastniku povzročil za okoli 335 tisoč tolarjev škode. V istem času je nekdo vlomil tudi v skladišče podjetja v Arji vasi, kjer so policisti ob popisu med ogledom kraja vloma ugotovili, da manjkajo trije reflektorji in 162 žarnic. Lastnik je oškodovan za približno 320 tisoč tolarjev. Pločevinasti konji na udaru Na udaru so bili tudi avtomobili. Minulo soboto je bil na ulici Pod Bellevuejem v Rogaški Slatini ukraden osebni avtomobil Mercedes Benz, tip E 240, črne barve, z registrsko oznako CE BOTY. Lastnik je oškodovan za približno 4 milijone tolarjev. Celjski policisti so bili v nedeljo obveščeni o tatvini osebnega avtomobila znamke Audi A6,1.9 TDI karavan, kovinsko sive barve, z registrsko številko CE V5-669. Vozilo, ki je v času tatvine počivalo v Resljevi ulici v Celju, je vredno skoraj 6 milijonov tolarjev. Neznani storilec je te dni vlomil v osebni avtomobil znamke Fiat, parkiran na Ljubljanski cesti v Celju. Lastnik pogreša torbo s prenosnim računalnikom in z nekaj opreme v skupni vrednosti okoli pol milijona tolarjev. Gorelo je... Minuli petek ponoči je zaradi kratkega stika na električni napeljavi zagorelo na leseni brunarici v Ločici ob Savinji. Požar, ki so ga pogasili okoliški gasilci, je lastniku povzročil za približno 2 milijona tolarjev gmotne škode. MBA Odnesel kar cel trezor Novosti Zakona o varnosti cestnega prometa (3) Celjskim policistom se je med sredo in petkom minuli teden nabralo kar nekaj vlomilskih primerov, ki jih morajo rešiti. Tako še vedno iščejo nepridiprava, ki je vlomil v ograjeno dvorišče podjetja na Lavi v Celju, tam na drsnih vhodnih vratih demontiral elektromotor in ga odnesel, s tem pa povzročil okrog tristo tisočakov škode. Še vedno si tatovi nabirajo bakreno pločevino, tokrat so jo odnesli iz Škofje vasi in s Pristave pri Vojniku. Trije mladeniči so sredi tedna izkoristili priložnost v trgovini na Opekarniški in Mariborski cesti v Celju, kjer jim je uspelo v blagajnah nabrati več kot sto tisočakov. Dva med njimi sta zamotila zaposlene, tretji pa je v tem času iz blagajne kradel denar. Vlomilci se ne branijo niti gradbenih orodij, saj je iz stanovanja v Ulici XIV. divizije v Celju izginil kovček z vrtalnim strojem, vreden več deset tisoč tolarjev. V če- trtek in petek so si policisti ogledali tudi škodo v salonu v Vodnikovi ulici v Celju. Vlomilcem na srečo v prostor ni uspelo priti, nastalo pa je nekaj škode zaradi poskusa vloma. Večjo škodo, skoraj dva milijona tolarjev, pa je neznanec povzročil lastniku stanovanja v Miličinskega ulici, kjer je odnesel prenosni trezor, kjer je lastnik hranil denar, zlatnino in dokumente. Nesramneži so se spravili tudi nad gasilce, nekdo je namreč iz gasilskega doma v Gotovljah odnesel prenosne radijske postaje, polnilec za svetilko in radio. Škode je za pol milijona tolarjev. Nekaj je bilo tudi vlomov v osebne avtomobile. Medtem ko so na Rogli in v Žalcu iz parkiranih vozil odtujili videokamero in fotografsko opremo, so neznanci iz tovornih vozil na parkirnem prostoru podjetja v kraju Zgornje Ne-gonje iztočili za približno 210 tisoč tolarjev nafte. Zakon uvaja možnost za vožnjo vozil s 17. letom starosti ob obvezni prisotnosti spremljevalca. Do 13. avgusta 2006 morajo strokovnjaki in drugi pripraviti vse potrebne programe in usposobiti izvajalce. Mladi tako lahko začno z usposabljanjem v avtošoli, ko dopolnijo 16 let in pol, in po opravljenem preizkusu znanja iz praktičnega dela usposabljanja pred komisijo avto-šole, nato do enega leta vozijo s spremljevalcem. Z dopolnjenim 18. letom starosti lahko gredo na vozniški izpit in nato kot voznik začetnik vozijo do 21. leta starosti. lfožnja s spremljevalcem Pričakuje se, da bodo mladi v času vožnje s spremljevalcem opravili od 100 do 130 dodatnih ur voženj in si oblikovali navade, ki jim bodo pomagale k večji varnosti na samostojni vožnji po opravljenem izpitu. Za oblikovanje vozniških navad in preprečevanje nekaterih najbolj nevarnih ravnanj je to izredno pomembno (preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktiv-nih snovi, upoštevanje hitrostnih omejitev, zmanjšanje nevarnosti voženj za za- bavo in tako imenovanih disko nesreč). Spremljevalec je lahko: eden od staršev, posvojiteljev, skrbnikov ali rejnikov ali druge osebe v sorodstvenem razmerju, če s tem pisno soglašajo starši itd. Poleg tega mora biti star najmanj 30 let, mora imeti veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj 7 let in ne sme imeti v evidenci več kot 5 kazenskih točk. Spremljevalec mora biti vpisan v evidenčni karton vožnje. Vpiše ga izpitni center na podlagi ustreznih dokazil. V obdobju vožnje s spremljevalcem morata opraviti kandidat za voznika in spremljevalec vsaj dve uri vožnje z učiteljem vožnje v avtošoli. Voznik začetnik in dodatno usposabljanje Eden pomembnih ukrepov, ki se uveljavljajo v Evropi, je tudi podaljševanje pridobivanja vozniškega izpita oziroma vpeljevanje dodatnega usposabljanja po že pri- dobljenem vozniškem izpitu. Zato smo tudi pri nas uvedli program dodatnega usposabljanja in vzgoje voznikov začetnikov. Zakon uvaja program za voznike začetnike, ki predvideva tri med seboj povezane vsebinske sklope: vožnjo odličnosti, vadbo varne vožnje in skupinsko delavnico o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa. Programa se ne da vključiti v program priprav na vozniški izpit, ker morajo imeti vozniki že razvite nekatere spretnosti. S popravki ustrezne vožnje in oblikovanjem vozniške strategije lahko z izvajanjem vožnje odličnosti pomagamo začetniku, da se varneje vključi v običajen promet. Program predvideva postopnost, ki omogoča, da voznik začetnik opravi program najprej v osmih mesecih in najkasneje v enem letu. Opravljen program je pogoj za podaljšanje vozniškega dovoljenja. Voznik začetnik, ki iz objektivnih razlogov (npr. bolezen, daljše bivanje v tu- jini) v predvidenem času ne bi uspel opraviti programa, lahko za največ eno leto zaprosi za podaljšanje statusa voznika začetnika in s tem tudi veljavnosti vozniškega dovoljenja. Veljavnost dovoljenja Vozniško dovoljenje se vozniku začetniku izda z veljavnostjo do dopolnjenega 21. leta starosti oziroma za dobo dveh let po prvi pridobitvi vozniškega dovoljenja. Upravičencu se samo izjemo-ma podaljša veljavnost vozniškega dovoljenja največ še za eno leto, če iz utemeljenih razlogov ne opravi programa usposabljanja za voznika začetnika. Po izteku veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi neopravljenega programa usposabljanja se izda novo vozniško dovoljenje le, če upravičenec ponovno opravi vozniški izpit. Po tej dobi voznika začetnika, ko predloži potrdilo o uspešno opravljenem programu usposabljanja za voznika začetnika oz. takrat ko upravičencu preneha status voznika začetnika, se vozniku izda vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil z veljavnostjo do 80. leta starosti. MILAN ČADEJ www. avtosolacadej. si Prekršek Globa ina kazen vožnja brez spremljevalca ali druge kršitve voznika ali spremljevalca 120.000 tolarjev PTIKA OKULISTIČNI ■ r PREGLEDI L t VSAK ČETRTEK Smole Nataša s.p. Prešernova 6, 3000 Celje, tel.: 03/548 36 20 Komaj so se zaključile decembrske prireditve v centru Interspar v Celju, že so otroke razveselili z novimi idejami. Ob koncu prvega meseca v letošnjem letu so lahko uživali ob lutkovnih predstavah o kužku Pikiju in Domišljija pa bo imela prosto pot tudi v otroških pustnih delavnicah, ki bodo potekale v celjskem centru Interspar v torek, 1. februarja, in sredo, 2. februarja, od 17. ure dalje. Tako se bodo obiskovalci centra pripravili na pustno rajanje in karneval iz Ria, ki bo v prireditvenem prostoru centra že prihodnjo soboto, 5. februarja, od 16. ure dalje. njegovih dogodivščinah ter v ustvarjalnih delavnicah preskusili svoje ročne spretnosti in domišljijo. KLJUB GRADNJI CENTER NEMOTENO OBRATUJE IN JE ODPRT: - pet. od 9. do 21., sob. od 8. do 21., ned. od 9. do 13. ure ■r. iBBmBP rii n ■ML. * ■. i KI SflHpF aBf m 26 NOVI TEDNIK Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO ODMEVI Še pol milijona za del prsta Komentiram besede gospoda Andreja Matičiča, lastnika podjetja Trendes d.o.o in Anni d.o.o., zapisane v Novem tedniku v letošnji številki 3. Gospod Matičič je izrekel popolnoma neresnično trditev, da sem k njemu prišel z odvetnikom. To je čista laž, mojega odvetnika g. Matičič ni nikoli videl. Odvetnik mu je dvakrat pisal, naj pojasni, pri kateri zavarovalnici ima zavarovano civilno odgovornost. Ker Matičič ni odgovoril, je odvetnik direktno na podjetje naslovil odškodninski zahtevek v višini 2,4 milijona tolarjev. Takrat me je Matičič poklical na razgovor in mi rekel, da bi se o višini odškodnine rad dogovoril z mano osebno. Vse ostale podrobnosti so v že omenjenem članku, Matičič dogovorjenega in podpisanega ni izplačal. Na najin dogovor je tudi izjavil, da »bi bilo bolje če se ne bi dogovorila, saj ne bi bilo današnjih težav.« Kakšnih težav? Edina težava j e pri njem - noče izplačati tistega, kar je sam podpisal. Druge težave ni. Poglavje zase pa je Mati-čičevo opisovanje stanja strojev v podjetju - prelepljen gumb zanj sploh ni kršitev varnostnih predpisov, tega niti ne zanika, ampak odkrito priznava, da je gumb bilo potrebno »deblokirati v primeru težav«. Deblokirati - odlepiti selotejp in potem prilepiti nazaj. Jaz ga razumem. Če te nihče ne kaznuje in je vsem vseeno za tistih nekaj delavcev, katerih zdravje je zaradi malomarnosti delodajalca ogroženo, potem se res nima za kaj sekirati. Tega, da so varnostna stikala na vratih stroja odstranili, prelepili ali na kakšne druge načine onemogočili, Matičič sploh ne omenja. Verjetno iz istega razloga, kot se je tudi izjasnil o gumbu za produkcijo (objavljena je bila slika) -zanj to ni kršitev. Samo da se dela, če komu občasno poreže prste, nič hudega. Takoj je treba delati naprej. Zanimivo, tudi dejstva da seje nemudoma po moji nesreči delalo naprej (delavec je samo obrisal kri), Matičič ne komentira. Zakaj tudi bi ... FRANJO BREKALO ml., Celje PREJELI SMO Novemu tedniku za 60-letnico Tudi sam bom vsak čas dopolnil 60 let. Že kot mlad fant, star 16 let, sem leta 1961 naročil takratni Celjski tednik, tako da sem naročnik že 44 let. Čeprav sem bil takrat brez denarja, sem kljub temu redno plačeval naročnino, ki jo je takrat pobiral poštar. Naročil sem ga zaradi iskanja učnega mesta za poklic. Preko tega časopisa sem našel učno mesto v Klimi Celje, ki je bila tam, kjer je sedaj ekonomska šola. Ker sem ga doma na Cerovcu dobival z zamudo in sem moral po njega 1 km do soseda, sem ga pre-naročil na Klimo Celje. Leta 1964 sem ga dobival k vojakom v Sremsko Mitroviče in kasneje v Novi Sad. Leta 1966 sem v tedniku našel oglas in se takoj po odhodu iz vojske zaposlil v Cinkarni Celje, kamor sem ga tudi pre- Živimo zdravo Januar so v Eri izbrali za promocijo lastne blagovne znamke zdrave prehrane Bi Good, pri izbiri katere jim svetuje Zavod za zdravstveno varstvo Celje. V svojih centrih so zato pripravili dogajanje na temo Zdravo življenje - vitalnosti naproti. Strokovno zdravstveno osebje, koordinatorji zdravstvene vzgoje in predstavniki združenja Cindy - za preprečevanje kroničnih nenalezljivih bolezni, predstavniki nacionalnega projekta Živimo zdravo, zainteresiranim kupcem merijo krvni tlak in sladkor, razlagajo prehransko piramido, svetujejo o zdravem prehranjevanju in zdravem hujšanju, predstavniki Zveze ekoloških kmetij predstavljajo ekološko kmetovanje in proizvode blagovne znamke Biodar, gostinske šole ustvarjajo ideje za zdrave jedilnike, Slovenska knjiga predstavlja aktualne knjižne uspešnice s področja zdrave prehrane in gibanja, Medico center Lavagna vam izdela vaš gibalni oz. obremenitveni načrt in opravi pregled hrbtenice, kmetija Kalan predstavlja zeliščno lekarno, na nekaterih lokacijah pa so dodali še delavnico o starih sortah slovenskih jablan. PR naročil. Leta 1969 sem preko oglasa v njem našel službo v Etolu Celje in nato leta 1976 službo v Rekreacijskem centru Golovec. Od leta 1974 ga dobivam na sedanji naslov. Že od mladosti pa do sedaj, ko sem upokojenec, sem objavil že kar precej člankov v sedanjem Novem tedniku in prej v Celjskem tedniku. Lahko rečem, da mi je Novi tednik zelo zarisal mojo življenjsko pot, saj sem vedno šel v boljšo službo, tako da imam danes za slovenske razmere dobro pokojnino. Pred leti sem zbral več kot 150 podpisov staršev in po objavljeni reportaži v Novem tedniku so potem kmalu zgradili semafor pri šoli na Hudinji. Z novinarjem Branetom Jerankom sva obiskala družino v Dobju pri Planini, skupaj z mag. Andrejo Sto-' par. Objavljena je bila reportaža o tej družini s prizadetim otrokom. Prepričali smo očeta in mater, da so dali otroka na zdravljenje v klinični center in mu s tem povrnili zdravje ter jih rešili velikih stroškov, če bi dali otroka zdraviti v Nemčijo, kot so prvotno nameravali. Sedaj v samostojni Sloveniji sem zaradi kritičnih člankov v NT, tako prejšnjega režima kot kritike škofa Rodeta, dobival grozilna pisma in telefonske klice z žaljivo vsebino, tudi z grožnjo smrti. Menjal sem telefonsko številko in zaradi varnosti svoje družine nehal pisati o politiki. In nazadnje še dogodek, ki sem ga za Celjski tednik napisal še v rani mladosti. Takrat sem od nekaterih ljudi slišal za povojne poboje na Teharjah, kar pa seveda zaradi »opranih« možganov nisem verjel. O tem, ali je to res, sem razmišljal v omenjenem članku. Za tem mi je pisal takratni urednik in me povabil v svojo pisarno na razgovor. Med pogovorom mi je rekel nekako takole: »Fantič, o tem, kar si tu napisal, bodi lepo povsod tiho, če hočeš sebi, svojim staršem in še komu dobro!« In pred menoj je moje pismo raztrgal. Sedaj pa imajo teharske žrtve spomenik. Novemu tedniku, kot tudi zaposlenim, želim še nadaljnjo uspešno pot, jaz pa bom naročnik še naprej. Novi tednik je dobrodošel gost v mojem domu. Srečno! JOŽE JURC, Škofja vas Okrnjena zdravstvena zaščita Leta 1990 sem bila operirana, odstranili so mi želodec. Diagnoza: rak. Zaradi te operacije je moj prebavni sistem okrnjen. V bolnišnici so mi za boljše delovanje črevesja predpisali tablete digenol. 15 let sem jemala te tablete, ki so mi pomagale živeti, seveda ob ustrezni dieti. Ministrstvo za zdravje je v letu 2004 te tablete vzelo iz prometa, sedaj dobivam tablete tametil, ki pa nimajo pravega učinka za boljše delovanje črevesja. Ko se bila na pregledu v Rogaški Slatini, mi je zdravnik specialist rekel, naj pijem donat. Odstranili so mi tudi žolčno vrečo s kamni, pojavile so se težave, ker se žolč zateka v požiralnik in nabira v žlički. To se večinoma dogaja v nočnih urah, zaradi pekočih bolečin se zbujam iz spanja. To mi bo sčasoma načelo sluznico požiralnika, da pa se to ne bi zgodilo, sem zdravnika prosila, naj mi predpiše nekaj za zaščito sluznice. Svetoval mi je tablete rupurut, ki naj si ga kupim sama. Ali pa mi rečejo, da je po tako hudi operaciji še dobro, da sem živa in da lahko hodim. Sprašujem se, zakaj plačujemo dodatno zdravstveno zavarovanje. Če bi jaz ta denar ves čas dajala na stran, bi si lahko sama plačevala preglede pri zdravniku in prav gotovo bi zanj dobila tudi učinkovita zdravila. MARIJA PERC, Rogatec Spomenik vzorniku Ganjen sem sprejel novico, daje Zmago Jelinčič - Plemeniti na vrtu svoje hiše odkril doprsni kip Josipa Broza Tita, največjega sina jugoslovanskih narodov. Ko sem si od ganjenosti opomogel, sem šele spoznal, da je popularni Zmago-Plemeniti s tem pravzaprav postavil spomenik svojemu vzorniku. Tedanja revija Mladika j e namreč daljnega leta 1912 v rubriki kronika objavila, da so v Kamniku prijeli nekega Josipa Broza iz Hrvaške, ker da je v tamkajšnji cerkvi ukradel mo-štranco in kelih. MARJAN MANČEK, Celje 1. Delavec za pomožna dela (na terenu in v skladišču): 3 osebe Pogoj: osnovna šola, znanje slovenskega jezika, ročne sposobnosti. 2. Monter sejemske opreme (in šotorov na terenu): 2 osebi Pogoj: poklicna šola, znanje slov. jezika, izpit B-kateg.( z a-želeno C), ročne sposobnosti. 3. Skladiščnik - monter (za delo na terenu in v skladišču): 1 oseba Pogoj: poklicna šola, znanje slov. jezika, izpit B-kateg., ročne sposobnosti, znanje varjenja. 4. Voznik - (občasno tudi monter sejemske opreme in šotorov na terenu): 1 oseba Pogoj: poklicna šola, znanje slov. jezika, izpit C-kateg. (zaželeno E), ročne sposobnosti. V prošnji navedite delovno mesto in življenjepis ter jo pošljite na naslov: BIRO 0GIS, Teharje 56,3221 Teharje. POMIN Volbenk Pajk Januarja so v Podkraju pri Velenju pokopali 90-letnega Velenjčana, rojaka iz Dola pri Planini, Vol-benka Pajka. Legendami fotografski mojster, ki je bil dolgo obdobje fotograf porajajočega se Velenje, se je mojstrstva izučil v Zagrebu pri akademskem slikarju Ivu Rupetinu. Že v tridesetih letih je poiskal prostor za fotografski atelje v Mozirju, kjer je ustvarjal kar dve desetletji kot edini zgomjesavinjski fotograf v tem času. Po začetku okupacije Jugoslavije je spoznal, da se z okupatorjem ne bo dalo sodelovati, zato se je preselil na Dunaj, kjer je nadaljeval šolanje na svetovno znani višji fotografski šoli. Ker je sodeloval pri razvoju barvne tehnike, je leta 1953 kot prvi na območju Jugoslavije začel z izdelovanjem barvnih fotografij in s tem postal eden najznamenitejših fotografov v Sloveniji. Ko se je preselil v Velenje, je svoje poslanstvo usmeril v potrebe gradnje novega mesta in indu- strijskih velikanov, ki so njegove kakovostne storitve potrebovali kot del razvoja in zgodovinskega dokumentiranja. Volbenk Pajk je v svoji temnici tudi v zadnjih dveh desetletjih še izdeloval fotografije. Postavil je več fotografskih razstav, nazadnje v Galeriji Mozirje sredi septembra 2001, ko je predstavil unikatne pokrajinske posnetke Šaleške in Zgornje Savinjske doline ter fotografije znamenitih osebnosti. Zagotovo je bil mojster Volbenk Pajk eden tistih, ki je s svojim znanjem in izkušnjami prekašal vse doslej znane ljubitelje fotografije in fotografske profesionalce na tem področju. JOŽE MIKLAVC Znova osem ur Bralka je po zdravniški odločitvi delala na svojem delovnem mestu v kuhinji nekaj mesecev le po štiri ure na dan. Zdaj je njen zdravnik odločil, da je znova sposobna za osemurno delo. V času njenega štiriumega dela je delodajalec za preostale štiri ure za določen čas enega leta zaposlil novo delovno moč. Ali bralki zdaj pripada osemurno delo na istem delovnem mestu, kjer ga je opravljala kar dve desetletji? Sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov iz Celja Milica Dabanovič odgovarja: »Delavka ima verjetno s pogodbo o zaposlitvi sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, kar pomeni, da veljajo obojestranske zakonske obveznosti tudi v času štiriurne bolniške odsotnosti. Delodajalec lahko v skladu z zakonom o delovnih razmerjih zaposli delavko za štiri ure zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Čudno je, da je delodajalec v tem primeru sklenil pogodbo o zapo- Darujte kri! Rdeči križ Slovenije vabi na februarske krvodajalske akcije na celjskem območju. V Šoštanju bo omenjena akcija 2„ v Ločah 3., Vojniku 10., Radečah 18. ter Gornjem Gradu 24. februarja. V Celju lahko darujete kri na transfuzijskem oddelku bolnišnice vsak ponedeljek, torek in sredo od 7.30 do 10.30. slitvi z novo delavko zaradi nadomeščanja za celo leto, saj ni mogel predvideti, kako dolgo bo trajala štiriurna bolniška odsotnost prve delavke. Njegova odločitev je lahko temeljila na tem, da je delavka večkrat odsotna zaradi bolezni. Pri vsem tem je vprašanje, kakšni pogodbi o zaposlitvi imata delavki sklenjeni - za konkretno delovno mesto ali za vrsto del v kuhinji s kratkim opisom in v skladu s splošnim aktom delodajalca. Če gre za delovno mesto, ima prva delavka pravico, da to delovno mesto zaseda tudi vnaprej, če pa gre za vrsto del v kuhinji, pa vsa dela, ki so primerna njeni usposobljenosti in izobrazbi. Za delavko, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja, pa bi bilo potrebno spremeniti razlog sklenitve pogodbe za določen čas - na primer začasno povečan obseg dela.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. m II« n lil 27 TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 27. Januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 1700 Kronika, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in Dolores, 20.00 M.l.C. Club, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PETEK, 28. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 20 vročih RC, 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SOBOTA, 29. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, 10.00 Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 23.15 Oddaja Živimo lepo, 24.00 SNOP -skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije NEDELJA, 30. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci pred mikrofonom, 19.00 Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije PONEDELJEK, 31. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10,00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, U.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije TOREK, 1. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v rriesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surma-di, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije SREDA, 2. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC, 745 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in črna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali O, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvgk (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool Demo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Dobra Godba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Balkanski žuri... mesečno Priljubljena oddaja Radio Balkan, ki poslušalce navdušuje vsak torek zvečer na valovih Radia Celje, navdušuje tudi v živo. Prvič smo po balkansko rajali na Špici, sledila je zabava v Mestnem kinu Metropol, kjer od lanskega novembra balkanski razbojnik Matevž Cene tudi mesečno gostuje - potem ko si obiskovalci ogledajo film bivše jugoslovanske produkcije. Jutri ob 20. uri bo tako na sporedu film Emirja Kustu-rice Črna mačka, beli mačkon, ki je leta 1998 navdušil v Benetkah in dobil sre- brnega leva za režijo. Po filmu bo sledila velika balkanska zabava, kakršne so poslušalci Radia Balkan že vajeni. Rolanje v živo, brez prenosa, za poslušalce in oboževalce, za druženje in veselje v Mestnem kinu Metropol. Radio Balkan kljub svojemu prodoru na »živo« sceno ostaja zvest torkovemu terminu od 19.15 do 21. ure, ko lahko prisluhnete in sodelujete v kontaktni radijski oddaji balkanske glasbe, slišite koncertne napovedi, intervjuje in reportaže. Od Istanbula do Dunaja - od transa do frule, od turbo folka do balkanskega diska. Je glasbena oddaja za vse sosede in hajduke, didžeje in predsednike ... V njej najdejo svoje mesto tematske oddaje, glasbene gostje, oboževalke, pjevalke, običaji in navade, kolo, roštiljada, nagrade, glasbene želje in kozarec ob steno. Če boste počeli slednje, vas bodo verjetno v Me-tropolu zabodeno gledali, zagotovo pa se jutri obeta še en dober balkanski žur. Lahko pa vam za vzbujanje skomin povemo, da se bo februarski Radio Balkan iz Metropola začel s filmom Kdo tam poje. NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE NEDELJA, 30. JANUARJA, OB 19. URI: NEDELJSKI GLASBENI VETER 20 NAJLEPŠIH PESMI SKUPINE HAZARD Skupina Hazard se je na pobudo založbe Nika Records znova zbrala skupaj in to nedeljo bomo »legende« gostili tudi v studiu Radia Celje. Plošča z naslovom 20 najlepših pesmi je na dobri poti, da postane zlata. Očitno je veliko poslušalcev, ki si želijo imeti izbor skladb, kot so Marie, ne piši pesmi več, Vsak je sam, Otroci pankrtov, Najlepše pesmi, Ni cvetja brez trnja, Kopalnico ima ... In te največje hite skupine Hazard, ki je delovala le slaba tri leta, boste lahko slišali tudi v nedeljski oddaji. Z gosti v studiu se bo pogovarjala Simona Brglez. NEDEUA, 30. JANUARJA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM HINKO HAAS: 30 LET OD PRVEGA KONCERTA V Narodnem domu v Celju je ta teden za vse glasbene sladokusce poskrbel vrhunski pianist, Celjan Hinko Haas. Svetovno znani pianist je v družbi imenitnih gostov igral na 3. abonmajskem koncertu Zavoda za kulturne prireditve Celje. S tem dogodkom se je spomnil svojega prvega samostojnega koncerta pred 30 leti, ki je bil prav v dvorani Narodnega doma. Ob tem jubileju bo pianista pred mikrofon povabila Mateja Podjed. HITRO NAROČITE Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 130 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji le 1.300 tolarjev, kar pomeni, da mesečno prihranijo več kot 400 tolarjev. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Ime in priimek: NAROČILNICA Kraj: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. MISUNDERST000- ROBBIEVVMJAMS (4) 2. BOULEVARD OF BR0KEN DREAMS - GREENDAV (4) 3. PR0MISE ME -LUTRICIAMcNEAL (2) 4. Y0U AREALLOFTHAT - DANZEL (1) 5. IF THERES AN Y JUST1CE - LEMAR (6) 6. RIDE IT- GERIHALUVVELL (5) 7. SOMETIMES Y0U CAN’T MAKE IT ON Y0UR0WN-U2 (3) 8. CHEATER-MICHAEL JACKSON (3) 9. AFTERMATH-R.E.M. (2) 10. ONE FEMME UKE U - K'MAR0 (1) DOMAČA LESTVICA 1. PREŽENI OBLAKE - BILLY'S PRIVATE PARKING (7) 2. ODAN-GP (2) 3. SV. MARGARETA-MIZ (2) 4. OBČUTEK-ALYA (4) 5. UUBAVI - LEEL00JAMAIS (8) 6. ZGODBA ZA JUTRI - TABU (5) 7 T0NIT0-MEGI (4) 8. KIRON-ZEUS (1) 9. ZATE SEM USTVARJENA - XENIA (3) 10. NA ZADNJI POSTAJI - ANJA RUPEL( 1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: G00DIES-CIARAFEAT. PETEYPABL0 SOLDIER - DESTINTS CHILD FEAT. T.l. &LILWAYN PREDL0GAZA DOMAČO LESTVICO: NA ZADNJI POSTAJI - ANJA RUPEL KIRON-ZEUS Nagrajenca: Iztok Krenker, Prešernova 111, Velenje Oto Kozar, Partizanska 47b, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek oh 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. MAMICA, HVALA Tl - VIKIAŠIC st. ZGOSTI (3) 2. VSE MELODIJE MOJE MLADOSTI -JOŽE GALIČ & GLASBA IZ SLOVENIJE (1) 3. JE TO MAMA LJUBEZEN SRCA - KOZJANSKI ZVEN (6) 4. LJUBIM IN LJUBLJEN SEM - ANS. DORI (2) 5. NAJ ZVONOVI ZAZVONIJO - VAGABUNDI (4) Predlog za lestvico: SOLZA V OČEH - KRAJCARJI SLOVENSKIH 5 plus 1. NAŠ D0MA7I ZVON-ČUKI (6) 2. NAVRHU SEM PLANIN- ANS.TONETARUSA (1) 3. MED PRIJATELJI- ANS. FRANCA MIHELIČA (4) 4. OD ENE 00 DRUGE-ZASAVCI (3) 5. VRNILA SE NE BOŠ- MLADI DOLENJCI (2) Predlog za lestvico: GORENJSKI NAGELJ-GAŠPERJI & SLOVENSKI OKTET Nagrajenca: Vesna Emeršič, Mezgovci ob Pesnici 3, Dornava Marija Zatler, Ponikva 78a, Ponikva Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. m Od bika do motorjev Prihodnost spečega Lemberga je v turizmu - Mali trg z dvema cerkvama in dvema gradovoma Lemberg, ki je bil nekoč celo samostojna občina, je od predlani samostojna krajevna skupnost. Njen prvi predsednik je Uroš Lorenčak. Lemberg pri Šmarju je premalo znan biser iz doline med Pečico in Mestinjem. Najširša javnost ga pozna po šaljivih zgodbah o Lemberža-nih (ki naj bi bika v »tum« vlekli), tisti, ki jim bencin diši, še po motokrosu. Toda starodavni trg je veliko več. Tako zanimivih krajev je resnično malo - tudi po zgodovinski plati. Nekoč cvetoči Lemberg je bil trg že v 12. stoletju, kjer so živeli predniki celjskih grofov pred preselitvijo na Žovnek. V mali vasici, ki se še vedno ponosno šteje za trg, so na gričih ostanki kar dveh gradov, Lemberga in Viderška. Če se zdi današnja lega trga odročna, je bilo nekoč drugače. Skozenj je vodila glavna cesta, kar je povzročilo velik gospodarski razcvet. Cveteli sta trgovina in obrt, ljudje so trgovali na slovitih sejmih. Med obrtmi sta se v zgodovino posebej zapisala lončarstvo ter usnjarstvo. Z zadnjim lončarjem, ki seje poslovil od gline pred komaj desetletjem. Vsaka slava je minljiva, za izginulo lemberško je več razlogov. Kraj je izgubil glavno cesto, promet s Pečice je bil preusmerjen čez Podplat. Mali Lemberg, ki se še vedno lahko ponaša z dvema cerkvama, je prav tako izgubil sedež župnije, ki so ga prenesli na bližnjo Sladko Goro. Kraja se je pozneje izognila železniška proga, v Kraljevini Jugoslaviji so izgubili sedež samostojne občine Lemberg, v naslednji Jugoslaviji še šolo. Kaj je sploh ostalo? Danes lahko zelo redki obiskovalci občudujejo dve starodavni cerk- vi, sv. Miklavža (s humorno bikovsko zgodbo) ter sv. Pankracija nad trgom, kjer je grobnica davnih lemberških gospodov. V središču trga najbolj pade v oči imenitno starinsko poslopje Rotovža, nekdanje upravne zgradbe. Rotovža, ki so ga pred kakšnima dvema desetletjema obnovili, vendar je po obnovi ostal prazen, brez namembnosti. Imenitni kulturni spomenik, ob katerega je naslonjen nekdanji pranger, je spet potreben obnove. Obnova Rotovža je med najpomembnejšimi nalogami nove Krajevne skupnosti Lemberg. Slednja je lemberš-ka pridobitev iz predlanskega leta, ko so se po dolgih letih ločili od Krajevne skupnosti Mestinje. Poznavalci razmer pravijo, da je med Lemberžani in Mestinjčani že od nekdaj vladalo rivalstvo, kakršno je značilno za dve močni središči. Lemberžani so lahko ponosni na preteklost, Mestinjčani bolj na industrijsko sodobnost. KS Lemberg s približno sto petdesetimi dušami sicer ne Središče trga Lemberg pri Šmarju z obnovljeno cerkvijo sv. Miklavža, kjer bi morali biti po starih zgodbah na zidu odtisi bikovih parkljev. V vaškem jedru je posebno imeniten Rotovž s sramotilnim stebrom. Okoliške hiše, ki so žal bolj ali manj predelane, so v zlatih časih služile kot gostilne, lončarija, kovačija in podobno. Uporabljajo jo v 7.000 gospodinjstvih po vsej S Skrbno smo zbrali 507 receptov jedi, ki jih s posebno ljubeznijo pripravljajo slovenske gospodinje. Dodali smo še drobne zvijače, koristne nasvete, domače mere, kuharske izraze, nasvete za urejanje domačega zeliščnega vrta, nekaj domačih zdravil... Nastale so A uharAke bukue AloumAkih cjoApoau pravi vodič skozi kuharsko umetelnost, spretnost, znanje in kulinarično domišljijo iz slovenskih domov. Cena knjige je 2.700 tolarjev (všteta je tudi poštnina). Knjigo boste prejeli po pošti. Naročila: NT&RC. Prešernova 19, 3000 Celje Kuharske bukve slovenskih gospodinj je založilo podjetje NT&RC, recepte je več let v radijskih oddajah zbirala Ivica Burnik, revizijo pa je opravila profesorica Jožica Štruk, ki je v knjigo dodala tudi nekaj svojih prav posebnih in izvirnih receptov. more postoriti veliko, vendar ni več odvisna od mestinj-ske višje volje. Tako so doslej poskrbeli za krajevne prostore, prevzeli skrb za zimsko službo ter vzdrževanje cest, letos pa nameravajo položiti prvi asfalt. To napoveduje prvi predsednik KS Lemberg Uroš Lorenčak. Prvi mož Lemberžanov tudi želi, da bi že letos začeli obnavljati Rotovž, v sodelovanju z Občino Šmarje pri Jelšah, seveda. V Rotovžu bi pozneje postavili zgodovinsko zbirko o preteklosti kraja. Huda zavist V muzejčku bi opozorili tudi na šaljive zgodbe o Lem-beržanih, saj predsednik KS pravi, da to v trgu ni več tabu tema. Kraj kar kliče po turističnem razvoju, izletniškem turizmu, kot ga že doživljajo v bližnjem Olimju ter Rogatcu. In turisti bi prišli v Lemberg prav zato, da bi doživeli kraj, ki je vzbujal snovalcem zgodb o Lemberža-nih tako bujno domišljijo. Sodobni Lemberžani seveda ne pozabijo omeniti, da je zgodbe porodila huda zavist soseščine, ki jim je zavidala visok življenjski standard, kot temu pravimo danes. Gre za zgodbe, ki jih je tudi za zanamce zapisal pokojni dr. Niko Kuret in so izšle v knjižici Šaljive zgodbe o Lem-beržanih takoj po drugi svetovni vojni. Knjiga Založbe Obzorja je dandanes tako redka, da je nimajo več niti v domoznanskem oddelku Osrednje knjižnice Celje. Lemberžani seveda niso tako nespametni, kot jih opisujejo šaljive zgodbe. Nasprotno: iz Lemberga izhajajo pomembni ljudje, ki so se uveljavili na področju politike, umetnosti in gospodarstva. Nekdanji Lemberžan Milan Loren- (&erme Topolšica Terme Topolšica Topolšica 77 3326 Topolšica E mail: info@t-topolsica.si www.t-topolsica.si vidimo se v Topolšici! Rezervacije: (03) 896 31 02 Recepcija: (03) 896 31 00 Preživite nekaj prijetnih dni v naših termah, počnite vse tisto, kar vas razveseljuje in sprošča, predvsem pa živite drugače kot ponavadi ponujamo vam ugodne večdnevne programe bivanja s popusti za upokojence in otroke vabimo vas na izlete s prijetnim kopanjem v naših atraktivnih termalnih bazenih, lahko v kombinaciji nudimo številne masaže in ostale zdraviliške storitve v modernih medicinskih prostorih Ut ZDRAVILIŠČE LAŠKO vabi na Salonski večer » VALENTINOV PLES v petek, 11. februarja ob 20.00 Obeta se prijeten večer s hudomušno Ana Lizo - Natašo Tič Ralijan, ob izbranem menuju in ob glasbi ansambla Express band. Vstopnina z Valentinovo večerjo je 6.000 SIT. Rez. in inf. 03-7345-122 ZDRAVILIŠČE LAŠKO M d »Mer’s >rXt Gosposka ulica 7,3000 Celje tel.: 03 490 03 30 www.zniders.com /p®Qdmo$a Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika. % smučanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih prestolnic, f organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanja. | Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure m Tisti, ki jim bencin ne smrdi, poznajo Lemberg po stezi za motokros. Leta 2004 je bilo tam državno prvenstvo, doživel je tudi evropsko. je bil imeniten slikar, Mi-*°van Zidar pa kmetijski minister slovenske vlade (Staneta Kavčiča) ter pozneje jugoslovanski kmetijski minister, ^ar)a Lorenčak je kustosi-% Narodne galerije, Jože Užmah pomemben ekonomist .... Torej bi lahko govori predvsem o lemberški pameti, ne nespameti. Pameti, ki se je izkazala že J starodavni francjožefovski s°li, za lemberške razmere |zredno velikem poslopju. Šo-a )e že dolga leta prazna, saj rr)orajo šolarji k pouku v Me- stinje. V nekoč izjemno lepi lemberški šoli sta danes poleg prostorov KS tudi prostor za rekreacijo in stanovanje. V zgradbi, ki jo je občina v zadnjem obdobju z novo kritino rešila pred propadom, so vsi ostali prostori prazni in kličejo po novi namembnosti. V Lembergu se je že pred dolgimi leti lepo uveljavilo to, o čemer nekdanji prebivalci niso mogli niti sanjati. V kraju, takoj za središčem trga, je približno dva kilometra dolga motokros steza, kjer je bilo leta 2004 državno prvens- novitednik www.novitednik.com tvo, pred leti pa tudi evropsko. Ob progi je imeniten objekt za potrebe motokrosa, pri čemer je vse skupaj v lasti Gorenjca, ki živi v Nemčiji. Vsem, ki so zastrupljeni z motorji, ni treba posebej razlagati, kje je ta Lemberg pri Šmarju. Res pa je, da gre nekaterim Lemberžanom hrup motorjev vse bolj na živce, zato pristajajo le še na pomembna tekmovanja. »Lemberg je glede na svojo močno zgodovinsko tradicijo, tudi zaradi povezave z različnimi zgodbami, za vse nas zanimiva priložnost,« pravi o tem delu »svoje« občine šmarski župan Jože Čakš. Obsoteljski župan, ki se ne pozabi pohvaliti, da je Lemberg tik ob novi Šmar-sko-virštanjski vinsko turistični cesti. Turizem je resnično rešitev tega zaspalega srednj eveš-kega bisera. BRANE JERANKO Ma-kli Ček-son V Tengchongu, zakotnem mestu v južnokitajski provincu Vunnan, sediva v obcestni gostilnici in skleneva, da si bova po jedi lahko privoščila še tretje pivo. Mlad natakar naju ob naročilu začudeno pogleda, nato pa prinese pijačo. V polomljeni angleščini naju pobara, koliko pijače pravzaprav preneseva. Ko mu pojasnim, koliko ga nesejo Slovenci, skoraj pade na zadnjo plat. Njegov osebni rekord je namreč dvakrat nižji od zmernega sobotnega popivanja v Sloveniji. Glavni razlog za slabo pivsko kondicijo Kitajcev je menda to, da večina Azijcev nima nekakšnih encimov, ki v telesu presnavljajo alkohol. In med te »mutante« očitno sodi tudi najin natakar. Ker bi teorijo o encimih rad preskusil v praksi, naročim pivo še za natakarja. In malce kasneje še enega. No, tačas se s someščani zaplete v nekaj partij kitajske različice znane igre, pri kateri igralca razpirata prste in vzklikata skupno vsoto pokazanih prstov. Na Kitajskem pa je kazen za poraz pitje žganja. In glede na to, da natakar v tej igri nima ravno sreče, imava čez nekaj partij pred sabo živ dokaz o alkoholni toleranci pri azijatih. »Kje je stranišče,« pobaram natakarja po zadnji rundi. Pogleda me skozi alkoholno kopreno in mi namigne, naj grem z njim. Ko se vrneva, se začne mladec nenadoma grabiti po mednožju ter zraven poplesovati in sumljivo skovikati: »U-hu!« Da ni izleta na stranišče morda narobe razumel ter zdaj izvaja tradicionalni paritveni ples? Natakar se še nekaj časa ziblje'v čudnem ritmu, nato pa pokaže na televizijski ekran. »Ma-kli Ček-son, kin-ga pop,« mi pojasni. In res, na videospotu izvaja enake obscene gibe tudi Michael Jackson, samooklicani kralj popa. Natakar, očitno goreč oboževalec plesno-pevskega fenomena iz osemdesetih, nama - ne-vednežema - pokaže ovitek DVD-ja, ki ga pravkar gledamo, in našteva svoje najljubše pesmi: Billie Jean, Ghost, Bad, Invisible Man ... Okajeni natakar ni edini Tengchongčan, ki ga je očaral Michael Jackson. Tudi ostali gostje z občudovanjem spremljajo videospot in kot hipnotizirani migajo v ritmu. Pa kje smo? In kdaj pravzaprav smo, se sprašujeva. Kitajcem očitno ni prav nič mar za pedofilske afere, razpadajoči obraz, kameleonsko barvo kože in štiridesetletno iskanje identitete kralja popa. On je zdaj tam največja zvezda. No, morda se lahko z njim kosa še Lionel Richie, izveva kasneje. Ja, tisti, ki je na zadnji prireditvi miss sveta - bila je na kitajskem otoku Hainan - spet godel na pol pozabljene uspešnice, kot sta Say you, say me in Hello. V državi, ki se z več kot 8-odstotno letno gospodarsko rastjo vzpenja kot raketa in bo do leta 2025 po bruto družbenem proizvodu menda prehitela tudi ZDA, se je v pop kulturi čas ustavil sredi osemdesetih. Ali pa se morda celo premika, a nedvomno precej bolj počasi kot gospodarstvo. ' Michaelu, Lionelu in drugim prežvečenim glasbenikom pa se zaradi tega verjetno smeje od ušesa do ušesa. Po zatonu v Evropi in Ameriki so zdaj te zvezde v zenitu na trgu z milijardo in tristo milijoni prebivalcev. Ja, Ma-kli Ček-son je spet kin-ga pop! DAN PODJED ib IZLLTNlkčžVA TURISTIČNA A^OlCUA Aškerčeva 20, 3000 Celje; tel.: +386 03/428 75 00 e-pošta: ita.celje@izletnik.si; www.izletnik.si VALENTINOVO v Poreču, htl Parentium 11.-13.2 13.800 SIT/os, °9at vikend paket. Smučanje v NASSFELD-u 1 dan 19.2. • PUSTNI karneval v Benetkah 5. in 8.2. samo 5.500 sit/os VOVOLITE NAM DA VAS RAZVAJAMO:. Klasična Grčija 22.-27.4. • Portugalska 25.4.-1.5. • Islandija 8.-15.6. • Baltik £t St.Petersburg 20.6.-1.7. • Skandinavija do Nordkapa 2.-1G.7. * Skandinavske prestolnice 16.-23.7. • Škotska ft Irska 12.-21.8. • Popusti za vplačila do 31.3. • Možnost obročnega plačila ! VKCERTI in PRIREDITVE:. Tri legende v Celju (Jasmin Stavros, ražen Zečič in Mišo Kovač) 4.2,- Rammstein 25.2. LJ • Holiday on lce •ln 3-4. ■ Mark Knopfler 3.5. U • Pokal Vitranc • Biatlon na Pokljuki Lilekova 5 P.P. 42,3000 Celje, Slovenija Tel.: 03 42 84 300, Fax: 03 42 84 322 e-mail: info@palma.si CELJE. 03/4284300,03 03 KOPER 05 PORTOROŽ 05 SZAMA benetih <1 BUDlHDttr d3n' bus- 29-1., 5.2., 6.2., 8.2., 19.2., 26.2., 5.3., 12.3., 19.3. Od 8 2dnj, bus, 5.2., 12.2., 19.2., 26.2,5.3., 12.3, Od 22.900 SIT. ^■•tKI SEJEM PORDENONE, 1 dan, bus, 5.3, 12.3, 8.700 SIT, flVTOSfllON (jj- ' avl°' 9.3, 72.000 SIT, DIDAKTA - STUTTGART, 4 dni, 3.3, BUS, 51.900 192*',5 dnl' bus- 18-2, 25.2, 2.3, 16.3., 39.900 SIT, PARIZ, 3 dl 79 9nn 2" 4'5" 18-3 -79.900 SIT, LONDON, 3 dni, avlo, 25.2., 4.3 4 dni T' MiSTS*M*1. 3 dn|. avlo, 25.2, 4.3, 18.3, 86.900 SIT, 60 Brvi °’ 24 2-ln 17-3-. 83.900 SIT, SICILIJA, 5 dni, bus, 19. In 26 VEČNOm SARDINUA ■ KRIŽARJENJE, 4 dni, bus, 4.3, 11.3, 67.I 6 dni h° m' 4 dnl- bus' 23.2,2.3, 17.3, 31.500 SIT, GRČIJA i 24 9nn c 22'2" 29-3- 62.900 SIT, FIRENCE, 2 dni, bUS, 18.2, 26.2 • uu SIT, DUNAJ, 2 dni, bus, 19.2, 26.2, 5.3, 19.3, 18.900 SIT k Z'1! ~| ~| ji IJ J i r—r ■ v a J i ^ v /ri MT3T3THMMMMH Dve razstavi v galeriji mik Celje smo v četrtek, 20.1.2005, odprli razstavo akademskega slikarja Albina Lugariča, ki se predstavlja z olji na platno, akvareli, gvaši in risbami. Lugariča navadno označujemo za temperamentnega kolorista, ki se je opredelil za tradicije postmodernizma. Oznaka sicer drži, a je preširoka, da bi predstavila vse, kar je ustvaril ta občutljivi krajinar, ki se je posvečal tudi figuraliki. V petdesetih letih slikanja je začel vrsto poti, ki jih je čez čas opustil in se kasneje spet vračal nanje. Ptujskega umetnika z upodobitvami haloške pokrajine, likovna kritika dviguje »nad povprečje slovenskega krajinarstva«. V galeriji MIK v Mariboru pa se predstavlja mlada umetnica in oblikovalka Monja Dernovšek. S prelepo serijo slik nas je popeljala v doživljanje svojega domišljijskega obdobja. Avtorica je v svojem samosvojem pristopu krenila po stopinjah velikih slovenskih umetnikov, ki so spoznali, da bistvo leži v »pra«, v svetu, ki ga ni, v mikrokozmusu našega bistva - v nas samih. Nevroni, živčevje, enocelična bitja, citoplazma in beljakovinske bombe. Vse, samo otipljivo ne. Gre namreč za trenutek, ko je človek najbolj iskren in spontan, najbližje samemu sebi in se počuti tudi najbolj resničnega, zato je trenutek razgaljenja ovekovečila kot potezo večnosti, kot kontura znotraj barvnega momenta, v četrtek, 20.1.2005, ob 18. uri, smo v galeriji Mik v Celju url odprli obe razstavi. Program Je popestrila flavtistka Tina Blazinšek. Razstavi bosta na ogled do četrtka, 17. marca. Z otvoritve razstave (z leve): flavtistka Tina Blazinšek, kustos Peter Kozin, generalni direktor MIK Celje Franci Pliberšek, oblikovalka Monja Dernovšek in akademski slikar Albin Lugarič m OD KOD PRAZNIKI? Dan sveč »Svečnica se približuje in Marija se daruje, mi pa prosimo za mili dar, da bi Jezus pri vas ostal,« smo kot otroci prepevali po soseščini in si za trud prislužili kos ali dva peciva, še bolj veseli pa smo bili kakšnega dinarja. Svečniški koledniki, ki hodijo po hišah in prepevajo svečniške pesmi, sklenejo koledovanje božičnega časa. Koledniki so bili svoj čas sila domiselni ljudje. Tako so okoli Dobrne s seboj nosili majhen oltarček na drogu. V njem je bil Marijin kip, pred njim pa lučka in zvezda. Oltarček so vzdignili do okna, da je luč posvetila v hišo, in zapeli nekaj Marijinih pesmi. Koledovanje je bilo dolgo časa »rezervirano« le za moške, kasneje so pobudo prevzele ženske, že pred drugo svetovno vojno pa so prevladali otroci, ki so hodili po hišah in prejemali v dar denar in jestvine, kot so suho sadje, slanina, jajca ... Precej manj kot šege nam je znano samo ozadje praznika. Ljudje vedo povedati, da je to praznik sveč, praznik luči, manj pa, da je spomin na Jezusovo darovanje. Po judovski postavi je morala vsaka mati, ki je rodila sina, štirideseti dan po porodu priti v tempelj in darovati otroka Bogu. Ob Jezusovem prvem prihodu v tempelj se je z njim srečal pobožen starec Simeon. Ta je v videnju spoznal, kdo je dete v naročju neznane žene. Pristopil je, ga vzel v naročje in izrekel preroške besede, da je dete bodoči Mesija, ki bo »luč v razsvetljenje ljudem«. V spomin na ta dogodek so v Jeruzalemu že konec 4. stoletja štirideseti dan po božiču prižigali sveče kot simbol »luči sveta«. V 7. stoletju so praznik sprejeli tudi v Rimu in ga poimenovali Jezusovo darovanje. V naši ljudski pobožnosti nam je bolj blizu izraz svečnica. Sveče so vedno imele veliko vlogo v cerkvenem in posvetnem življenju. Kristjani uporabljajo različne sveče, od največje velikonočne, manjših oltarnih, krstne, obhajilne do mrliške sveče doma, od tistih, ki jih prižigamo pred svetimi podobami, do sveč v spomin mrtvim. Slednje so izraz pobožne prošnje, naj našim dragim umrlim sveti »večna luč«. Blagoslov sveč je na svečnico pred mašo. Verni- Piše: PAVLA KLINER ki prižgejo sveče, duhovnik zmoli molitev blagoslova, pokropi sveče z blagoslovljeno vodo ter jih pokadi s kadilom. Sveči, blagoslovljeni na svečnico, ljudje pripisujejo posebno moč, zato jo imajo doma spravljeno, da jo prižgejo pri umirajočem. Nekateri prižgejo svečo tudi ob hudi uri, da bi sveti plamen odgnal grozeče oblake, odvrnil strelo in točo, prižgejo jo tudi ob nevarnosti poplave. Svečnica, ki jo praznujemo 2. februarja, je po vsej Sloveniji tudi pomemben vremenski mejnik: »Če je svečnica zelena, velika noč bo snežena. Če na svečnico sneži, se vigred že glasi.« Praznik Jezusovega darovanja je zadnji spomin na njegovo otroštvo, zato se z njim konča božična doba. Vseh štirideset dni, od božiča do svečnice, jo ponazarjajo jaslice, ki jih pospravimo šele na ta dan. Za konec opišimo še pravega svečniškega kolednika. Ta mora poleg veselega srca, nositi tudi veselo sporočilo, da je Jezus neugasljiv plamen, ki večno sveti. Če boste imeli srečo in se bo na vaših vratih pojavil kakšen tak, nič ne »šparajte«, z veselim srcem mu darujte kakšen dinar, par-don tolar. TEDENSK ASTROLOŠI NAPOVED Četrtek, 27. januar: Jutro in dopoldne bosta še izredno ognjeno obarvana, zato bosta dobra volja in optimizem prevladala. Okoli poldneva se Luna prestavi v znamenje Device. Analitični bomo in živčno bolj ‘obremenjeni. Povečana pa bo tudi preobčutljivost. Petek, 28. januar: Merkur bo še zadnji delovni dan v Kozorogu, zato se je.priporočljivo lotiti opravil, ki jih zaradi pomanjkanja časa nismo uspeli opraviti. Dan bo primeren za odločitve na poslovnem področju in tiste, ki se dotikajo financ. Lahko se pojavijo zapleti v ljubezni, zato naj bo modrost v ospredju. Sobota, 29. januar: Luna bo še cel dan v Devici, zato bo dan primeren za pospravljanje in pripravljanje na novo obdobje. Skušali bomo razumeti nekatere ljudi okoli nas, ne glede na to, da se ne bodo kazali ravno v pozitivni obliki. Zvečer priporočamo sprostitev. Nedelja, 30. januar: Dan bo pozitiven zaradi vpliva Lune v Tehtnici. Neodločnost bo sicer nekoliko povečana, vendar bomo pripravljeni tudi prisluhniti ljudem okoli nas in nasvet, dan v tem obdobju, je lahko zlata vreden. Ljubezen in romantika bosta v ospredju, povečana bo želja po telesni plati ljubezni. Ponedeljek, 31. januar: Merkur v Vodnarju bo povzročal nenavadne zamisli in ideje, ekscentričnost bo močno povečana, prav tako tudi želja po potovanjih. Dopoldne bo izredno osrečujoč vpliv Jupitra in Lune, zato bo ljubezen zažarela z vso močjo. Ugoden čas je tudi za finance in nove poslovne odločitve. Torek, 1. februar: Zgodaj zjutraj preide Luna v znamenje Škorpijona, zato bo ljubosumnost in posesivnost povzročala velike konflikte. Svoja čustva moramo v teh dneh izražati pozitivno, lahko se pojavijo kakšne zmote in spletke. Prijateljstva bodo v nevarnosti, da se končajo. Previdno! Sreda, 2. februar: Zjutraj nastopi prvi Lunin krajec. Skušali bom najti ravnotežje fizičnega telesa in psihičnega stanja. Živčni sistem bo bolj obremenjen, zato mora biti strpnost na prvem mestu. Ta dan lahko dobimo zamujeno pošto, novice ali kakšno drugo pomembno obvestilo. Astrologinja GORDANA mu Črtil«*1 Studio Alternativna Medicina Nikolav Grishin dr. med. 3000 Celje, Cankarjeva 8, tel.: 03/49-11-858 03/49-11 859 GSM: 031-742-672 OBOLENJA HRBTENICE, e-mail: grinic@mail.ru SKLEPOV, NOTRANJIH ORGANOV PRVE mVE GAL ERI IZDELUJEMO VSE VRSTE OKVIRJEV ZA SLIKE Stanetova 18a, Celje Telefon:'03/5 485 028 V februarju lahko že sejemo paradižnik, papriko, cvetačo, zelje in še nekatere vrtnine v zabojčke, ki jih postavimo na svetlo okensko polico. Ne pozabimo pa posejati tudi semena različnih cvetlic, ki nam bodo s svojim cvetjem polepšale vrt med letom. Namesto v zabojčke lahko semena vrtnin in cvetic posejemo tudi v šotne lončke ali v šotne tabletke. Šotne lončke napolnimo z zemljo za setev, medtem ko šotne tabletke pred uporabo dobro namočimo v vodi, da se jim poveča volumen in tako dobimo nekakšen šotni lonček. Zvrha napravimo majhno jamico, v katero damo seme, lahko tudi po dve semeni in nato rahlo zakrijemo z zemljo. Več šotnih lončkov ali tablet postavimo v podstavek. Dokler seme nevzkali, je potrebno, da vzdržujemo primemo tempe- raturo in vlago, po kalitvi semen pa moramo zagotoviti tudi dovolj svetlobe. Če sta v enem lončku vzklili dve rastlinici, obdržimo samo močnejšo, šibkejšo pa previdno odstranimo. Sejemo lahko tudi v toplo gredo, če jo imamo. Paziti mora- mo, da gredo redno zračimo, da tako zmanjšamo nevarnost okužb z glivičnimi boleznimi. Za setev na prosto je v februarju navadno še prezgodaj. Čas prvih setev na prosto je odvisen predvsem od toplote tal. Tudi če spomladi čez dan sonce toplo greje, pa se pogosto zgodi, da temperatura ponoči pade zelo nizko in s tem povzroči, da seme, ki že začne kaliti, zaradi nizkih nočnih temperatur propade. Če tla niso zamrznjena, lahko ■ že kmalu sejemo bob, pastinak, špinačo, črni koren in še nekatere vrtnine. S setvijo ostalih vrtnin pa raje počakamo toliko časa, da bo vreme bolj stabilno. Pri zgodnjih setvah ne pozabimo prekriti posevka z agroko-preno, da tako zaščitimo rastline pred nizkimi nočnimi temperaturami. Mirjam Gantar, SEMENARNA Ljubljana, d.d. AKCIJA KALANHOJA v lončku samo 399 SIT* akcija velja od 5. do 20. novembra 2004 Cvetoče veselje Poskrbite za prijetno vzdušje v vaših domovih. V teh hladnih sivih dneh so cvetoče lončnice prava popestritev. Pričarajo nam pravo pomlad in sonce v naša stanovanja. Za predpraznične dni pa smo poskrbeli tudi v naših poslovalnicah Kalia, zato vas vabimo, da nas obiščete. -> fflB fgpi ; KALIA www.kalia.si Vrtni center Kidričeva c., Celje tel.: 03 / 491-75-40 Prodajalna Stanetova 21, Celje tel.: 03 / 548-42-32 Butik cvetlic MC, Opekarniška 9, Celje tel: 03 / 541 06 92 Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska c. 242, Ljubljana ASTROLOGINJA GORDANA Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost: 090 41 26 (250 sit/min). Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/min) Osebna naročila: 041 519 265 2.0 GRDI GLS/T0P-K zračna vreča za voznika in sopotnika, ABS, EBD, servo volan, klimatska naprava, 7 premičnih sedežev, daljinsko centralno zaklepanje, avto alarmni sistem, el. pomlk'stekel in ogledal, luči za meglo ... Hyundai je po raziskavah J.D. Power and Associates, Strategic Vision Inc in revije Which? Car med najzanesljivejšimi avtomobili. <&> HVUnDAl HVUNDAI AVTO TRADl d.o.O. Ljubljana, 08010 22, www.hyunclat.lv Poraba goriva: 5.0 - 7,31/100 km. Emisije C02: 136 ■ 192 g/km, Slike so simbolne. ::::: Vedno več je zasedenih. Pohitite In postavite "Rezervirano" na svoj sedež, ker so najboljši modeli ponavadi takoj zasedeni. Ponudbo sl lahko ogledate tudi na www.hyundal. 1.1 GL zračna vreča za voznika, servo volan, deljiva zadnja klop, centralno zaklepanje, odpiranje prtljažnika in rezervoarja za gorivo izvozila, tonirana stekla ... 1.6 GL/T0P-K zračna vreča za voznika In sopotnika, ABS, EBD, servo volan, klimatska naprava, centralno zaklepanje, potovalni računalnik, el. pomik stekel spredaj... 1.3 GL/KLIMA/3V zračna vreča za voznika in sopotnika, servo volan, klimatska naprava, deljiva zadnja klop z nastavitijo naklona, tonirana stekla, centralno zaklepanje, el, pomik stekel spredaj, radio s CD predvajalnikom, luči za meglo ... ■ l-Mvi Fllg 1.6 GLS/KUMA zračna vreča za voznika in sopotnika, servo volan, klimatska naprava, vzdolžn® nastavljivi in dvojno zložljivi zadnji sedeli, centralno zaklepanje, el. pomik stekel in ogledal, potovalni računalnik, luči za meglo... je ni v< m sesedis. gjs s sr&js &J3 S.&-Č ______________________—i ^ č j=> > .a ^ .*? ja > «r» a? 31 VE0©) rglSESi veliM Slovenski film TU PA TAM LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI PREDSTAVLJAJO Celovečerni “no budget” prvenec Mitja Okorna plovečem! »no budget« prvenec TU PA p režiserja Mitje Okorna, je preprosta, ■ . ančno zamišljena akcijska komedija, z do-Vj/nij enostavnimi dialogi, podprtimi s pra-. črnim humorjem. jo^-le zadetki si od lokalne mafije sposodi-v | v®čjo vsoto denarja, z namenom »da bi se kot ^ nov°dobne podjetnike«. Nesposobni tek S°’ '2P°s°jen' denar seveda še isti trenu-v 'Nubijo in se zaradi tega nehote znajdejo stSUr°vem provincialnem podzemlju »Kranj-jz |čarna«. Tu pa tam z dilanjem, kockanjem, Uevanjem in podobnimi, bolj ali manj po-Zai C^n'm' 'dejami poskušajo dobiti denar na-he Ce denaria v sedmih dneh z obrestmi vred Nastal je prvi pravi slovenski »Street« film, v katerem ni pomemben ne denar (zato so v njem tudi pustili nemške marke) in ne zgodba, temveč prijateljstvo med glavnimi štirimi junaki, dialogi in humor, ki vse to povezuje. Črna komedija, ki brez dlake na jeziku in brez umetniškega perfekcionizma, z veliko življenjskosti, domačnosti in na način, ki ga razume vsak sleherni homosapiens, govori o drogah, dilanju, kranjskemu podzemlju in o nič kaj prefinjenih zadevah, ki se dogajajo mladim. Film Mitje Okorna, ki je najmlajši slovenski režiser, čigar celovečerec bo prišel v kinodvorane, je narejen s polno mero navdušenja, mladostniškega adrenalina in srčnosti. Spomladanski modni drobižek | Robert Fulghum je v svo-I jem življenjskem knjiž-F *lem delu Vse, kar moram Vedeti, sem se naučil v vrtcu, na iskriv način opisal dojemanje sveta najmlaj-Otroci pač niso pomanjšane kopije odraslih, čeprav si vse tja do ado-[escentnih turbulenc to kajpada želijo biti. Lahko takoj naštejete vsaj I Pet družin, v katerih imajo jPet otrok? Seveda ne. Kajti | danes je v svetu in tudi pri | {Hs v neusmiljenem boju za 1 kariero, plezanju po družbeni lestvici navzgor ... ali pa zgolj za preživetje otrok prav-< Zaprav že razkošje. Veliko za-' koncev se odloči zanj zelo P°zno. Ker se življenjska doda daljša, se rodna meja za ,1. Prvega otroka čedalje pogorje pomika vse tja proti šti-hdesetem letu ... Tej tendenci se seveda prilagaja tudi moda. Ker doma ni več treh, štirih ali še več »stopničk«, ki bodo oblačila ponosila drug za drugim, se posveča otroški modi vse več pozornosti. Etno v otroških zankah nostalgije Nikakršno presenečenje ni dejstvo, da znajo biti trendov-ska otroška oblačilca vrhunskih blagovnih znamk včasih celo dražja od mode za odrasle. Nekateri se gredo z miniaturnimi cunjicami astronomskih cen celo nekakšen novodobni hedonizem in zbirateljstvo. Seveda se kakšni mamici samohranilki, ki s težavo sestavi konec enega z začetkom drugega meseca, tovrstna zabava ne bo zdela prav nič posrečena, vendar je svet prvih kreatorskih modnih linij pač svojstven in tako ga je treba tako tudi dojemati. Pa pustimo najvišje cene, vsi ve- mo, da se da lepo in okusno obleči tudi za skromno vsoto denarja. Zato ni slabo, če otroku že, ko se šele opoteka ob prvih korakih v vrtcu, privzgojimo smisel za lepo, estetsko oblačenje. Ob tem pa v izbranih kombinacijah, ljubkih krojih in mehkih materialih, uživamo še sami. In kaj pravijo spomladanske otroške tendence? Trikrat hura za volno - za mehko, toplo, udobno, ujeto v modne zanke, ki obujajo nostalgična etno vzdušja in z veselimi, sladkosvežimi, sadno-kislimi barvami in z vzorčki, kot bi jih prekvačkali z babičinega pregrinjala, s črtami, pikami, in patchwor-ki več kot pristaja našim najm-lajšim. Ste dobili idejo? Izjemno mehke volnene klop-ke so na voljo v naših trgovinah in če znate sami kvačkati ali plesti, si le popestrite kakšen dolgočasen zimski večer in izdelajte malčku ali mlademu gospodiču oziroma gospodični novomodno oblačilce! Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK Hujšanje . ® - 12 kg mesečno j*"1 oblikovanje postave im at ^#252; 32 55,01/519 35 P ^^^^JfcPirnat d.o.o.. Razlagova 29, Maribor m. KUPON 2A OMD PREMIERNE PREDSTAVE Prvih (00 obiakovalaev, ki bodo na dan premiere na blagajno Koloseja v Celju prinesli ta kupon, si bodo lahko film ogledali BBEZPIAŽNO! 32 TOMOBILISTE Japonci in Korejci so zmagovalci V Evropi, kamor štejejo nove in stare članice EU in še nekatere članice Efta, so lani prodali 15,3 milijona novih avtomobilov. To je bilo za 1,8 odstotka več kot leto prej. V sami Zahodni Evropi je bilo prodanih 14,5 milijo-na vozil, kar med drugim pomeni, da je bilo v novih članicah EU, kamor sodi tudi Slovenija, prodanih nekaj več kot 800 tisoč avtomobilov. Največ so jih prodali na Poljskem (318 tisoč), sledita Madžarska (dobrih 200 tisoč) in Češka (132 tisoč). Zanimivo ob tem je, da se je v skoraj vseh teh državah lani precej povečala prodaja rabljenih vo- zil, pripeljanih iz tujine oziroma pretežno iz Nemčije. Prvaki so nedvomno spet Poljaki, kjer naj bi tako lani uvozili kar 800 tisoč rabljenih vozil. Nasploh pa so veliki zmagovalci evropskega trga azijski izdelovalci vozil, torej japonske in južnokorejske tovarne, in deloma tudi nemški BMW. Nekatere južnokorejske tovarne so svoj posel povečale celo za 44 odstotkov (recimo Kia in Hyundai). Dobro je šlo tudi japonskim avtomobilskim tovarnam, med katerimi je Mazda prodajo povečala za 19 odstotkov, Honda je imela za 13 odstotkov več kupcev... Ob dejstvu, da predstavljajo veliko novih avtomobilov, jim je v pomoč tudi močan evro v odnosu do jena. Lani so japonske avtomobilske hiše na zahodnoevropskem trgu svoj tržni delež povečale na 17,3 odstotka, medtem ko je bil še leta 2000 ta delež manj kot 15 odstotkov. Lani je šlo dobro tudi BMW, ki je skupaj z Minijem, katerega lastnik je, prodal po vsem svetu 1,2 milijona vozil, kar je bilo za 12 odstotkov več kot leto prej. Po tej strani je prekosil velikega tekmeca, torej Mercedes Benz, pri čemer je zelo dobro prodajal X3, pa serijo 1 ... Ob japonskih in južnokorejskih avtomobilih je bil lanski prodajni hit evropskega trga tudi BMW X3. Mazdin MX-crosssport Japonska Mazda lahko reče, da ji gre posel zlasti na evropskih trgih izjemno dobro od rok, saj iz meseca v mesec povečuje tržne deleže oziroma količino prodanih vozil. Zelo dobro se prodajata predvsem mazda3 in mazdah. Tovarna zdaj predstavlja študijo z oznako MX-crossport (na sliki), ki bo prvič na ogled na detroitskem avtomobilskem salonu. Vozilo bo mešanica terenca in enoprostorca, pri čemer naj bi bil bolj poudarjen športni značaj: MX-crossport bo meril v dolžino 463 centimetrov, visok bo 163 centimetrov. Veliko naj bi pobral tudi od mazde RX-8, vsaj ko gre za notranjost, medtem ko nič ne poročajo o tem, ali naj bi novincu namenili svoj znameniti rotacijski motor. Čeprav gre šele za študijo, se zdi, da bodo avto začeli serijsko izdelovati že konec leta, če se ne bo kaj zalomilo. Leta 2006 prenovljeni mini Mini gre izjemno dobro v promet, saj skupina BMW, ki tudi ne posluje slabo, prav zaradi dobre prodaje tega malčka beleži pluse. Leta 2006 bo na ceste pripeljal novi oziroma prenovljeni mini' Avto bo imel večjo prednjo masko in tudi nekaj višji motorni pokrov, luči bodo bolj poglobljene v motorni pokrov, kolesa bodo 18-palčna, za pogon pa bodo med drugimi srbeli novi motorji z gibno prostornino 1,4 in 1,6 litra; agregati, ki so skupno delo s francoskim Peugeotom. do 900.000 SIT popusta II Pohitite in se odločite za nakup ter ne zamudite fantastične ponudbe! ■ Samo 24 ur - od petka 28.1. od 12.00 do 29.1. do 12.00. ■ Samo zato, ker Chevrolet letos praznuje prvi rojstni dan v Sloveniji. ■ Samo za omejeno količino vozil: Kalos, Lacetti, Tacuma, Evanda. CHEVROLET AHAC & Co., Domžale, Tel.: 01 5627100 • Avtocenter RANN, Brežice, Tel.: 07 4992300 • Avtohiša KOLMANIČ & Co., Maribor, Tel.: 02 4502900 • Avtohiša KOLMANIČ & Dokl, Murska Sobota, Tel.: 02 5304640 • Avtohiša MOSTE, Ljubljana, Tel.: 01 5200224 • Avtohiša SELIŠKAR, Vrhnika, Tel: 01 7502252 • Avtohiša ODAR, Slovenj Gradec, Tel.: 02 8829847 • AVT0TEHNA VIS, PE Kranj, Tel.: 04 2817174 • BAJC, Ajdovščina, Tel.: 05 3644144 * DAEM0BIL, Ljubljana, Tel.: 01 5833581 • DAEMOBIL PE Celje, Tel.: 031 212 788 • DAEMOBIL PE Nova Gorica, Tel.: 05 3304510 • DAEMOBIL PE Ptuj, Tel.: 02 7881380 • Istra avto, Koper, Tel.: 05 6682433 • REIMPEX TRADE, Maribor, Tel.: 02 3006150 • SPC KRETIč, Prestranek, Tel.: 05 7540050 www.chevrolet-si.corn m Opel. Nove ideje, boljši avtomobili. Po M5 se M6 Povsem novi BMW M5, najmočnejše serijsko (ali velikoserijsko) vozilo iz bavarske avtomobilske hiše, Šele prihaja na trge, vendar že močno razburja ljubitelje močnih in seveda dragih avtomobilov. Ob tem nemška tovarna že ponuja v objavo prve fotografije M6, najmočnejše izvedenke serije 6, ki jo pri nas razmeroma slabo poznamo, saj gre za drago vozilo. BMW M6 (na sliki) je dobil nekaj dodatkov, ki so dovolj občutno zmanjšali njegovo težo in s tem povečali njegove zmogljivosti. Poganja ga enak motor kot MS, torej desetvaljnik z gibno prostornino 5,0 litra in z močjo 507 KM pri 7.750 vrtljajih v minuti; navora je za 520 Nm pri 6.100 vrtljajih. Zanimivo je, da bo avto serijsko opremljen s kar osemstopenjskim sekvenčnim menjalnikom SMG, po tovarniških podatkih naj bi bila najvišja hitrost omejena na 250 km/h, pospešek do 100 km/ h pa bo 4,6 sekunde. Zastava in njeni avtomobili Čeprav o kragujevški tovarni Zastava (nekdaj Crvena zastava) že dolgo ni nič slišati, tam še vedno izdelujejo nam dobro znane avtomobile, vendar so količine zelo skromne. Tovarna je še pred časom trdila, da bo začela izvažati avtomobile tudi v Slovenijo, vendar iž tega ni bilo nič. Kakorkoli že, v Srbiji je treba denimo za novi yu-go koral z 1,1-litrskim motorjem odšteti dobrih 3.100 evrov, medtem ko stane skala 101 55 okrog 3.250 evrov. Še vedno izdelujejo tudi večjo florido, ki stane 4.600 evrov. Spomladi novi rio Čeprav je do avomobilskega salona v Ženevi še kar nekaj mesecev, tovarne že sporočajo, kaj bo na njem novega. Južnokorejska Kia, ki je na evropskih trgih čedalje bolj uspešna, bo pokazala povsem novo limuzino starega imena rio. Evropskim kupcem bo na voljo z 1,4- in 1,6-litrskim bencinskim motorjem in 1,5-litrskim dizlom. Kot zatrjujejo, bo imel novi rio (na sliki) tudi povsem novo podvozje, kar naj bi seveda izboljšalo njegovo lego na cesti. moeiu i/Čimi V’ Mariborska 86, Celje te/.: (03j 428-62-70 www,ovfodelifegnemef.si VRHUNSKA HLADILNA TEKOČINA (koncentrat-flurescentnorumena) II 719,00 SREDSTVO PROTI ZMR. VODE ZA ČIŠČENJE VETROBR. STEKLA (koncentrat) 11501,00 METLICE BRISALCEV CHAMPION -10K KATALIZATOR UNIVERZALNI že od 22.800 naprej PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI NIŽJE ČEME FILTROV Poleti nova croma Do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil italijanski Fiat dokaj uspešen s svojo cromo. Zdaj predstavlja novo izvedenko oziroma avtomobil, ki ga je oblikoval sloviti Giorgetto Giu-giaro. Avta bo meril v dolžino 475 centimetrov in bo imel 283-centimetrsko medosno razdaljo, videz pa dokazuje enoprostorsko zasnovo. Zadetek naj bi bil na voljo s štirimi motorji AVTO CELJE Sedež in prodaja: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/426-11-78 in 426-12-12 PEUGEOT 206 1.4 X 2003 ugodno FORD FIESTA 1.3 flair 1997/98 ugodno in sicer z dvema bencinskima z močjo 130 in PORO M0NDE0 korovgn 1,8—1997 150 KM ter tremi dizelskimi z močmi 120,150 FORD M0NDE01,6 CLX—1994/95 in 200 KM. Kot napovedujejo, se bo nova croma ( na sliki) na trgih pojavila najprej v Italiji, in sicer sredi poletja, kdaj pride k nam pa še ni jasno. LETNIK CENA V SIT ugodno ugodno RENAULT TWING01.2 1999/00 UGODNO RENAULT TWING0 Elite 1997 uoodno RENAULT TWING01.2 1999 ugodno VW GOLF 3 1.6 CL 1996 uoodno KIA CARNIVALL 2.9 CRDi LX 2002 unodno KIASEPHIA 1.5 1999/00 ugodno KIA SEPHIA 1.5 1998/99 uoodno KIA CLARUS 1.8 SLX 1998/99 onodno KIA PRIDE 1.3 WAG0N 2000 uoodno FIAT BRAVA 1.6 SX 1997/98 ugodno FIAT TIP01.4 IES PEUGEOT 1061.11 1994 ugodno In še vedno do 70 vozil različnih znomk 1998 ugodno * KREDITI * LEASING * STARO ZA STARO Ponudba velja pod posebnimi pogoji prodaje in se ne kombinira z nobeno drugo komercialno ponudbo. Za podrobnejše informacije se obrnite na pooblaščenega trgovca z vozili Opel. www.opel-marketing.si Prvič m zadnjič letos: Oplova 24-urna sanjska ponudba! >SIT / 1,400.000 SIT/ Ne zamudite fantastične ponudbe in sklenite pogodbo o nakupu vozila: samo 24 ur - od petka, 28. januarja od 12.00 do sobote, 29. januarja do 12.00 samo za omejeno količino vozil, vključno z letnikom 2005 samo zato, ker je Opel najmočneje rastoča avtomobilska blagovna znamka v letu 2004 v Sloveniji prihranki, ki jih boste še dolgo pomnili - od 400.000 do 1.400.000 SIT! LJUBLJANA: AVTOTEHNA VIS Ljubljana, 01/ 581 85 31 AVTOTEHNA VIS in KOSEC Domžale, 01/ 721 60 92 AVTOHIŠA ZALAR Velike Lašče, 01/788 19 99 AVTOTEHNA VIS in MAHKOVIC Sava pri Litiji, 01/ 897 48 88 AVTOTEHNA VIS in OMAHEN Grosuplje, 01/ 786 09 14 ' AVTOTEHNA VIS in URBAS Rakek, 01/705 17 25 AVTOTEHNA VIS in SEVER Vrhnika, 01/ 750 63 30 AVTOHIŠA MOSTE Ljubljana, 01/520 02 00 SERVIS TROBEC Ljubljana, 01/423 25 35 AVTO MLAKAR Ljubljana, 01/ 280 50 50 PREKMURJE: AVTOHIŠA KOLMANIČ 6 DOKL Murska Sobota, 02/ 530 46 50 PRIMORSKA: SAWAL Nova Gorica, 05/ 330 63 33 SAWAL Postojna, 05/ 726 44 44 ISTRA AVTO Koper, 05/ 668 23 00 AVTOCENTER TAVČAR Sežana, 05/ 730 14 40 ISTRA AVTO in KALISTER Jelša ne, 05/ 788 60 09 GORENJSKA: AVTOTEHNA VIS PE KRANJ Kranj, 04/281 71 77 AVTOTEHNA VIS in PIŠEK Škofja Loka, 04/502 40 11 DOLENJSKA: AVTOHIŠA ADRIA Novo Mesto, 07/ 393 44 75 AVTOCENTER RANN Brežice, 07/499 23 13 ŠTAJERSKA, KOROŠKA: AVTO CENTER CELEIA Celje, 03/425 46 00 AVTOCENTER CELEIA PE JAKOPEC Velenje, 03/ 897 14 60 AVTOHIŠA HVALEC Kidričevo, 02/ 796 33 33 AVTOHIŠA KOLMANIČ 6 CO Maribor, 02/450 29 50 AVTOHIŠA KOLMANIČ 6 KRAUTBERGER Radlje ob Dravi, 02/ 888 04 40 AVTOHIŠA ODAR Slovenj Gradec, 02/ 882 95 25 m Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. PRODAM OSEBNI avto GolMiesel, letnik 1988, prodam, cena po dogovoru. Telefon 031 314-929. 231 CUO IIRN, 1994, rdeče barve, 5 vrat, prodam za 340.000 SIT. Telefon 031 739-684. 362 GOLF II diesel, letnik 1989, registriran, metalne barve, prodam. Telefon 5791-206. 352 PEUGEOT speedfight, srebrne barve, 1997, vodno hlajenje, ključ na kodo, 16.500 km, s prtljažnikom, registriran, prodam. Telefon 041 703-367. 388 HYUNDAIpony L 1,3 LS, letnik 1991, registriran do 27. 2. 2005, ugodno prodam. Telefon (041) 640-604. 396 OPEL ostra 1,6, letnik 1999,5 vrat, srebrne barve, 47.000 km, prodam. Telefon 031 691-596. 418 SEAT cordoba 1.9 tdi, letnik 1997, z vso elektro opremo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 649-203. ■ 430 FORD mondeo 2.0 diezel, srebrne barve, karavan, kupljen v Sloveniji, letnik 2000, prevoženih 82.000 km, prodam. Telefon 041 681-741. 429 BMV compakl 318 ti, vsa oprema, letnik 1995, metalno zelena barva, prevoženih 121.000 km, prodam. Telefon 041 681-741. 429 ZASTAVO 35,8, vozno z B kategorijo, letnik 1990, registrirano, prodam. Telefon 041 317-288. Š56 DAEW00 lito sx, letnik 1997, lepo ohranjen, prodam za 320.000 SIT. Telefon 031 649-203. 430 FIAT uno 1.1 IES, letnik 1994, dobro ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 301-739. Š59 SUBARU justi 1,2 4-4, letnik 1989/90, prodam. Telefon 041 432-962. L 85 HVUNDAI pony 1,5,1990, temno rdeče barve, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 '577-810. Ž29 GOLF I11,6 td, letnik 1991, lepo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 872-495. L86 K1A sephia 1,5, letnik 1999, 1. lastnik, prevoženih 32.000 km, prodam. Telefon 041523-268. Š63 DAEW00nexia, letnik 1996, tehnični pregled, rdeče metalne barve, zimske gume, prodam za 280.000 SIT. Telefon 041 645-898. Š66 ALFA romeo 75, let. 93, registriran, klima, aluplafišča, prodam za 140.000 SIT. Telefon 041 727-846. 447 KUPIM MANJŠE tovorno ali dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 305 OSEBNI avto, od letnika 1993 naprej, kupim. Gotovina takoj. Telefon 041 399-346. 332 PRODAM FOTOKOPIRNI stroj Canon, črno bel (A3, A4), rabljen, ugodno prodam. Telefon 041 263-475. 317 KOSILNICO, traktorsko, dvojni rez, odlično ohranjeno, lahko, novi kosi, poceni prodam. Telefon 041 794-444. 331 NAKLADALKO, kosilnico BCS, trosilnik umetnega gnoja, traktorski sekular, prodam. Informacije zvečer, telefon 5488-117. 334 ODJEMALEC silaže Stranstman, samo nakladalno prikolico Sip, 28 m3,24 nožev, z dodatno opremo in siloreznico Spajser, z nizkim dvižnim koritom, prodam. Telefon 041 815-081. L 68 TRAKTOR Fiatagri F130, letnik 1993, sprednja hidravlika, kardan, priklop za snežni plug, prodam ali menjam za manjši traktor. Telefon (03) 714-6033. 359 OBRAČALNIK pajek, na štiri vretena, prodam. Telefon 051 263-153. l 76 BAUKROVVelgerap 41, za kvadratne bale in samonakladalko Sip 17, prodam. Telefon 041 604-511. Š54 ODJEMALEC silaže, na dva ali tri nože, oba z viličarjem, prodam. Telefon 041 740-751. 392 TRAKTOR mf 3065, letnik 1993, traktor Steyer 540, letnik 1974, trosilec hlevske-. ga gnoja, prodam. Telefon 031 270-762. šeo STRUŽNICO, namizno, 180*600 mm, nemško, malo rabljeno in stružnico, 480*900 mm, stabilno, za domačo uporabo, prodam. Telefon 041 645-898. Š66 KUPIM TRAKTOR ter druge stroje, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 305 PAJEK Sip 450 in prikolico za prevoz konjev kupim. Telefon 041 740-751. 392 PRODAM HIŠO na Ostrožnem, možnost menjave za bivalni vikend, stanovanje, prodam. Te lefon 041 628-674. 82368237 ZEMLJIŠČE, v velikosti 1 ha, Frankolovo, primerno za vikend, prodam. Telefon 041 678-066. 172 ROGU. Novogradnja, 200 m!, 500 m2 parcela, sončna lega, 3 km do smučišča, vsi priključki, prodam. Telefon 041 667-180,041 650-757. 278 V Dragomilu pri Šmarju pri Jelšah prodamo gozd v izmeri 3500 km2. Cena 350.000 SIT. Telefon 041 828-525. 312 TRAVNIK, na lopati pri Celju, 5.500 m2, kmetijsko zemljišče, prodam za 220 SIT/m2. Telefon 041 998-348. 330 KMETIJO, na sončni legi, okolica Celja, pre dam. Informacije zvečer, telefon 5488-117. 333 TRAVNIK, primeren za vinograd, 50 a, ob cesti Griže (Britine šele), prodam. Telefon 5717-525. Ž26 MANJŠO posest, s pripadajočo stavbo, hlev, v okolici Šmarja pri Jelšah, prodam po dogovoru. Telefon 050 655-237. 347 VINOGRAD, Miklavški hrib, 800 trsov, prodam ali oddam v najem. Telefon 5414-204. 351 BIVALNI vikend v Studencah, sončna lego, prodamo, cena po dogovoru. Telefon 5728-213. Ž27 SADOVNJAK, 500 m2, na sončni legi (vinska trta in sadno drevje), prodam. Telefon 031 621-531. Ž28 HIŠO, oh Mariborski cesti v Celju, primerno za obrt, prodamo. Telefon 031 825-924. 360 RIMSKE Toplice. Vikend, Strensko 11 c, elektrika, leto gradnje 2003, možnost bivanja, prodam. Telefon (03) 714-6033. 359 GRADBENO parcelo, približno 700 m2, ob glavni cesti Dolga Gora-Sladka Gora, prodam. Telefon 041 740-751. 392 NEDOKONČANO hišo, Dobrova pri Celju, prodam. Cena 21 mio SIT. Telefon 041 389-238. 438 POSLOVNE prostore, 190 m2 v Žalcu, prodamo. Hql d. 0.0., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234. Ž36 NA zelo lepem, mirnem, sončnem kraju, v Razborju pri Dramljah, prodam zazidalno parcelo, 1460 m2. Telefon (03) 5798-316 ali 051 321-925. 414 HIŠO dvojček, v Celju, Dečkovo naselje, z vsemi priključki, takoj vseljivo, stavhišče 195 m2, dvorišče 262 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 4270-130. 615 HIŠO, na relaciji Frankolovo-Črešrtjice, približno 140 m2, na mirni lokaciji, zemlje približno 2000 m2, prodam. Telefon 040215-152,041 624-914. 427 NA lepi, sončni legi, v okolici Šentjurja, prodamo nedokončano visokopritlično stanovanjsko hišo. Telefon (03) 5798-290. PARCELO, velikost 973 m2, z možnostjo nadomestne gradnje, v Letušu, prodamo za 8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 425 HIŠO v 4. gradbeni fazi (12*10 m), no parceli 813 m2, v Gorici pri Slivnici, prodamo za 18 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaz-nost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 425 www.pgp-nepremicnine.com AlOJZ KENDA «.p., Dobrove 23/« 3000 CELJE BIVALNI vikend, letnik 2000, velikost približno 100 m2, v okolici Kozjega, prodamo za 8 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 425 NOVEJŠO hišo, no Škafarjevem hribu pri Žalcu, na parceli 810 m2, prodamo za 40 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 425 STANOVANJSKO hišo, velikost približno 160 m2, letnik 1970, parcela 386 m2, v Gotovljah, prodamo za 19 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 425 MANJŠO hišo,Ljubečna,bo vefikostil20 m2, parcela 1700 m2, novogradnja, prodamo za 24 mio SIT. Nepremičnine Oziris, Cankarjeva 8, Celje, telefon (03) 490-0091,031 541-592. 444 ANDRAŽ nad Polzelo (Sevčnik), manjšo hišo 121 m2, 1300 m2 zemljišča, takoj vseljivo, prodamo za 17.500.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041405-628. 447 GRAJSKA vas, ob asfaltu, prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo. Zemljišča 2700 m2. Cena 9.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041 405-628. 447 ŽALEC, Škafarjev hrib, stanovanjsko hišo 220 m2, staro 20 let, prodamo za 24.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041 405-628. 447 VELENJE, na Ljubljanski cesti v starem Velenju prodamo starejšo hišo, 250 m2, možna gradnja stanovanjskega ali po-slovnostanovanjskega objekta. Cena 6.000. 000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n DRAMLJE, starejšo hišo z gospodarskim po slopjem, cca 300 m2, adaptirano 1990, dvorišče cca 600 m2, prodamo za 17.000. 000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n PIANINA pri Sevnici. Dvostanovanjsko hišo 300 m2, adaptirano 2002, dvorišče 900 m2, prodamo za 19.950.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n Stanovanjski objekt v Dečkovem naselju v Celju bo predvidoma končan v februarju 2005. STANOVANJ v površinah od 55 do 91 m2 Cena : 1.200,00 EURJm2 = 286.800,00 SIT/m2 60 POKRITIH LASTNIŠKIH PARKIRNIH PROSTOROV Cene so brez DDV informacije: WWW. MAKSIMILIJAN SI jam- /U.*-.; Ljubljanska c. 5; Celje; tel.:03/5415060; 051/305432 CELJE, Stanovanjsko hišo z novim nedokončanim prizidkom, skupaj cca 280 m2, zgrajena 1960, dvorišče 450 m2, prodamo za 31.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje, n PONIKVA. Vikend zidanico v bližini Sladke gore, s 1.800 m2 zemljišča, leto gradnje 1995, možnost takojšnjega bivanja, prodamo za 9.300.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n CEUE, v Kosovi ulici v neposredni bližini Teharske ceste, prodamo poslovni objekt 793 m2 za skladišče, trgovino in pisarniške prostore. Leto izgradnje 1972, z 2803 m2 dvorišča. Cena 98.000.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krbavac s.p., Gorica pri Šmartnem 57/c, Celje. n KMETUO v okolici Celja, Laškega ali Rimskih Toplic, kupim. Telefon 031 381-020. L 80 PARCELO, starejšo hišo ali vikend, kupim za gotovino. Plačilo takoj. Telefon 041 672-374. 406 ZAZIDLJIVO parcelo kupim v Celju, gotovina takoj. Telefon 031 541-592. 444 BIVALNI vikend kupim. Telefon 031 541-592. 444 ODDAM V Celju, na Otoku, oddam v najem poslovni prostor, 28 m2. Telefon 041 278-152. 8533 POSLOVNE prostore za različno dejavnost, v centru Petrovč, dajem v najem. Telefon (03) 716-376 ali 031 423-043. Ž25 POSLOVNO skladiščne prostore, 50 m2, v bližini Rogaške Slatine, dajem v najem. Telefon (03) 5824-281. 389 STANOVANJSKO hišo ali del stanovanjske hiše z vrtom, v Šentjurju, naselje Hruše-vec, oddam v dolgorčni najem. Bivalne površine 100 m2, kletni prostori, garaža 100 m2, zunanje površine 400 m2. Ogrevanje plin, bližina OŠ, vrtec, vseljivo takoj. Informacije po telefonu 041611-603. n POSLOVNI prostor, približno 19 m2, s parkirnim prostorom, dam v najem. Telefon 041 523-295. 429 POSLOVNI prostor, primeren za zdravstveno, zobozdravstveno, očesno, odvetniško dejavnost, trgovino ali ostalo, s parkirnim prostorom, Ob Mariborski cesti v Celju, oddam v najem. Telefon 041 623-925,041 262-063. 429 V CENTRU Celja, v Prešernovi uliti 12 [za Rimljanko), oddam v najem prostor v pritličju, primeren za skladišče, v izmeri 59 m2. Vse ostale informacije po telefonu 051 363-500. 432 TRI nova luksuzna mansardna stanovanja v centru Celja, 57,63,79 m2, prodam. -Telefon 041 392-982,031 325-609. 302 Prodamo novo 4-sobno stanovanje v Celju-Glazija, 137 m2, z vsemi priključki. Telefon 041 664448. Veltrag d.o.o.. Matke 41. Prebold ENOSOBNO stanovanje, 36 m2, na Otoku in enoinpolsobno, 48 m2, v centru Celja, prodam. Telefon 041 392-982. 302 Prodamo novo stanovanje v Mozirju, 54 m2, z vsemi priključki in parkirnim mestom. Telefon 041 664 448. Veltrag d.o.o., Matke 41, Prebold STANOVANJE, 68 m2, v središču Celja, prodam za 7.000.000 SIT. Telefon 041 814 915. p ENOSOBNO stanovanje, 38 m2, Putova 5, na Lavi, CK, KTV, dvigalo, lepa in mirna lokacija, prodam za 7.900.000 SIT, možen prevzem leasinga. Telefon 041 537-157. 366 ENOSOBNO stanovanje, center Celja, pritličje, 1965, centralna, prodam za 8 mio SIT. Telefon 041 531-284. 375 R0YALd.o.o. 01/300 73 70 NOVO stanovanje v Rogaški Slatini ugodno prodam. Telefon 041 337-789. 409 ŠESTS0BN0 meščansko stanovanje v Celju, Lilekova ulica, 2. nadstropje, ugodno prodam. Telefon 041 672-374. 406 CELJE. Prodam stanovanje, 46 m2, na Dolgem polju. Telefon 5418-304,040 899-294. 385 NOVO enosobno stanovanje, v Slovenskih Konjicah prodamo za 7,6 mio SIT. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 425 V ŠTORAH prodam za 10,5 mio SIT dvoinpolsobno stanovanje, 63,49 m2, v stolpnici, dobro vzdrževano. Telefon 040 742-132. 441 m ATRIJ SZ, z.o.o. Lava 7, CE www.sz-atrii.si 031-342-118, 42-63-122 PROMETZ NEPREMIČNINAMI NAKUP, PRODAJA, NAJEM, CENITVE LJUBEČIMA - zazidljiva parcela cca. 750 m2,* * * * v urbanem okolju, cena 40 eur/m2. ŠENTJUR - 3S stanovanje, 66 m2,1.1963,4. nadstr., balkon, klet, garaža (posebej), cena 10.900.000 sit. CELJE - 2S stanovanje, 58 m2, I. 1969, }■ nadstropje, balkon, klet, cena 12.300.000 sit. LETUŠ - vikend, 1.1995, velikost cca 20 m2 ? podstrehi spalni del, parcela 330 m2, ob Savinji, cena 5.000.000 sit. DOBRNA - enostanovanjska pritlična hiša, L 1978, parcela 650 m2, CK na plin, cena 19.000.000 sit. m (dom sti canov Vojnik J Objavljamo prosto delovno mesto STROKOVNI VODJA DOMA za institucionalno varstvo starejših. Za razpisano delovno mesto od kandidata pričakujemo: • izpolnjevanje splošnih pogojev, kot jih zahteva Zakon o socialnem varstvu: ustrezna smer in stopnja izobrazbe ter opravljen strokovni izpit po programu socialnega varstva • v dosedanjem delu dokazane strokovne in delovne sposobnosti ter osebnostne vrline: življenjepis in delovne reference Obravnavane bodo samo popolne, pisne prijave kandidatov, ki bodo s priloženimi dokumenti dokazali izpolnjevanje splošnih pogojev za razpisana dela in bodo prispele na naš naslov do 15. februarja 2005. Izbrani kandidati bodo povabljeni na razgovor in osebno predstavitev. Prijave pošljite na naslov: CONTRACO-ŠPESOV DOM VOJNIK, Cesta v Tomaž 6a, 3212 VOJNIK. V ŽALCU prodorno stanovanje, 72 m2 in garsonjero. Hql d. o. o., Parižlje 15, Braslovče. Telefon 041 649-234. Ž37 ŠTORE. Več zasedenih stanovanj ugodno prodamo. Telefon 041 649-549. Kdo d. o., Vrunčeva 39, Celje. Telefon 041 649-549. Ž38 DVOSOBNO stanovanje, 64 m2,3. nadstropje,vštorah, prodam. Telefon 031 695-141. 442 ®JE, Kraigherjeva ulica, garsonjero, 29,86 m2, 5. nadstropje, prodamo za 7.000.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041 405-628. 447 TEUE, center, dvosobno stanovanje v 1. nadstropju, 72 m2, potrebno obnove, prodorno za 9.800.000 SIT. Expert nepremičnine, Gosposka 7, Celje. Telefon 041 405-628. 447 IV. nadstropje, prenovljeno 1997, prodamo za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198, Svetovanje Ivan Andrej Krba-vat S-P-, Gorica pri Šmartnem 57/c, - KUPIM STANOVANJE kupim za gotovino. Lahko je ,udi v slabšem stanju. Plačilo takoj. Telefon 041 672-374. 406 DVOSOBNO ali trisobno stanovanje, na rek-al' Tolzela-Celje, lahko tudi stanovanjsko hišo, kupimo za gotovino. Kdo studio d-o.o., Vrunčeva 39, Celje. Telefon 041 649-549. ž35 ENO oziroma dvosobno stanovanje kupim v Ce|ju, gotovina takoj. Telefon 031 541- Z' 444 PRODAM vina takoj. Telefon 031 541-592. 444 ENOSOBNO Stanovanje, v Celju, Preboldu, elru, Petrovčah, kupim. Telefon 031 266-325. 446 ENI RIAL ODDAM ^A lovi oddam enoinpolsobno stanovanje. Telefon 541-9052,041 386-362. 353 STANOVANJE v Novi vasi, opremljeno v celoti, Prrbnžno 35 m2, oddam. Pogoj: predalo za 6 mesecev. Telefon 041 624-9H 040 215-152. 427 PREMU ENO enoinpolsobno stanovanje v ovi vasi ter manjšo opremljeno garso-nier° na Mariborski cesti oddamo. Priložnost nepremičnine, Kocenova 4, Ce-www-Prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 425 7^0 stanovanje v Vojniku oddamo, .fena ženska srednjih let ali upoki lenka. Telefon (03)5772-301. PRODAM ;o- 435 mpitednik Obvestilo oglaševalcem! Februarja bo začel Novi tednik izhajati dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov in zahval za torkovo izdajo Novega tednika bo sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. Prijateljsko posredujemo za v NAJHITREJSI KREDIT Boljša boniteta: nepremičnina, plačilna kartica, osebno vozilo, osebni dohodek. Vaš AMIO posreduje posojila za vas od 9. do 17. ure v PE Miklošičeva 1, Celje. 49-22-963 Amio d.0.0., Šubičeva 1, Ljubljana ZASTAVLJALNICA BONAFIN d.0.0. Slovenska c. 27, LJUBLJANA_____ DELNO opremljeno dvoinpolsobno stanovanje v Žalcu ter opremljeno v Novi vasi oddamo. Prijaznost nepremičnine, Kocenova 4, Celje, www.prijaznost.com. Telefon 041 727-301,5482-002. 425 "" NAJAMEM STANOVANJE v Rimskih Toplicah najamem. Telefon 031 498-156. 233 SOBO, lahko v starejši opuščeni hiši (brez kurjave...), najamem. Telefon 031 675-639. 335 DVOINPOLSOBNO stanovanje, v Laškem ali okolici, iščem. Telefon 041 763-870. 376 STANOVANJE ali stanovanjsko hišo, v Celju ali okolici, najamem. Telefon 041 727-301. 425 "" SPREJMEM SOSTANOVALKO sprejmem na stanovanje v hiši v bližnji okolici Celja. Telefon 070 960-174. 440 •REMA 150 m2 betonskih strešnikov ugodno prodam. Telefon 041736-553. 346 SMREKOVE deske, »fosne« in letve prodam. Telefon 031 800-397. 374 TERMO okna Lesno Slovenj Gradec, štiri, 140/120 in eno 80/120, nova, prodam. Telefon 041 377-780. 421 VEČJO količino rezanega lesa prodamo. Sprejemamo tudi naročila za tesan les. Telefon 031 803-085. 415 DRVA, kratko žagano ali dolga v hlodih, hrastova in bukova, prodam. Telefon (03)8095-016. p BUKOVA in mešana drva, razrezano in metrska z dostavo, prodam. Telefon 041 574-703. Š6t OPEKO klinker Ljubečna, navadni zidak za obokanje kleti - novo, prodam po 60 SITAom.Telefon 041 645-898. šee PRODAM fALI PRODAM SPALNICO, malo rabljeno, prodom. Telefon 041 427-322. 364 SPALNICO Meblo, komplet z jogijem in kuhinjo, prodam. Telefon 5732-053. L79 VGRADNI hladilnik, okroglo mizo s stoli ali posamezno, dnevni regal, rustikal, masivno kredenco, mizo, stole in sklednik, trosed s fotelji ali brez in štedilnik, prodam. Telefon 041 490-189. 402 ELEKTRIČNI štedilnik Gorenje, prosto stoječ, s steklo keramično ploščo, prodam za 25.000 SIT. Telefon 5415-420. 390 BUKOVE brikete, za vse vrste peči, ugodno prodom. Možnost dostave. Telefon 051 318-490. Ste SMREKOV opaž, suh, rezan, tesan les ter kamen pohorski lomljenec, prodam. Dostava. Telefon 041 331-831,(03)5762-986. 8057 LADIJSKI opož, smrekov, debelina 13 mm, 60 m2, ugodno prodom. Telefon 5716-787 ali 031-351-169. 313 BUKOVA dolžinska drva prodam. Pripeljem na dom. Telefon 041 657-592. 336 SMREKOVE in hrastove plohe, debeline 50 do 80 mm ter bukove deske, 35 do 40 mm, prodam. Telefon 041 815-081. L68 DVA bikca, težka 380 kg in več prašičev, različne teže, prodam. Telefon 5823-ll8. 394 TRI breje krave simentalke ter 3 telice križanke prodam. Telefon 031 270-762. Š60 TELIČKE, čb in sl, store od štirinajst dni do dveh mesecev, prodam. Telefon 5717-943,031 390-185. Ž34 RJAVE jarkice najboljše nesnice Hyline na začetku nesnosti ter enoletne rjave kokoši, polno operjene, prodajamo na farmi Roje pri Šempetru, vsak delavnik. Večje količine dostavimo. Sprejemamo naročila za enodnevne bele piščance. Telefon 7001-446. 449 PRAŠIČE za zakol 100-140 kilogramov ali sveže polovice prodamo. Delto Šempeter. Telefon 031 617-892. 449 KUPIM ■ NOVO: LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA ti MEDIAFIN KOM d.0.0.. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NUMERO UNO Robert Kukovec s.p. Mlinska ul. 22, Maribor Ali iščete UGODEN KREDIT? NUDIMO UGODNE GOTOVINSKE TER AVTOMOBILSKE KREDITE DO 6 LET, ZA VSE ZAPOSLENE IN UPOKOJENCE (01, 09). MOŽNOST OBREMENITVE OS. DOHODKA DO POLOVICE. STAR KREDIT NI OVIRA. PRIDEMO TUDI NA DOM. tel.: 02/252 48 26 041 750-560 PRODAM Ljubljanska 14a, Celje BARVNI televizor ugodno prodom. Telefon 041 263-475. 318 KLAVIATURO Roland em 25 prodom po ugodni ceni. Telefon 031 596-614.363 KRAVE za zakol odkupujemo po ugodnih cenah. Mesnice Branko Lešer s. p., Lopata 20 d, Celje. Telefon (03) 5471-244. 23 BIKCE simentalce, od 100 do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165. Š12 BIKE, od 300 do 400 kg, kupim. Telefon 041 yy zanjma naravna Swedish kozmetika? 648749- 233 Pokličite 051 415-221. NUDIMO POSOJILA DO 300.000 SIT nik na trdo gorivo, termo akumulacijsko peč, kavč in divan ugodno prodam. Telefon (03) 5763-238. 192 034925956, 0318621401 dogovoru. Kličite v petek od 13. naprej, telefon 809-0501. 325 319 KMETIJSKA zadruga Laško vam nudi rjave jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677, (03)7344-378. L 28 TELIČKO simentalko, težko 140 kg, prodom. Telefon 041 858-944. 163 DVE telički simentalki, stori mesec dni, prodam. Telefon 5792-315, Franc Leber, Okrog 24, Ponikva. Š52 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Jančič, Žepina 16, Ljubečna. S 49 PUJSKE, težke od 25 do 70 kg ter prašiče, težke približno 200 kg, prodam. Telefon 041 827-798. šss BURSKE mladice, 11 mesecev in burskega kozla, ugodno prodam. Telefon (03) 5743-517,031 800-255. Š57 MLADO kravo, 2. teleta, brejo 7 mesecev in telico, 300 kg, prodam. Telefon 031 709-823. 426 ŽREBETA, pasma norik, za klanje, prodam ali menjam za mlado živino. Telefon 5772-362. 408 ŠEST ovac ali prodam ali menjam za teličko ali kosilnico. Telefon 031 875-095. 416 KRAVO simentalko, s teletom bikcem, prodam. Telefon 041 785-207. 420 PRAŠIČKE, od 25 do 40 kg, prodam. Telefon 041 763-720. ust PRAŠIČE, od 90 do 140 kg, prodamo. Telefon (03) 5821-863,031 509-061.3/9 PRAŠIČA, težka 80 in 190 kg, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 041 996-017. L77 KUNCE, stare 6 mesecev, prodam. Telefon 041 882-799. L75 DVE telički, čb in sr, težki približno 150 kg, prodam. Telefon 041 946-827. ž 30 IJSKI ELKI PRODAM SENO in otavo, balirano v kocke, prodam. maturanTSKO obleko, dekliško, številko Telefon 5814-068. 308 38, izdelava znane modne kreotorke, SILAŽNE bale, suho seno v valjastih balah in kolnik za koruzo (lahko samo valje), kupim. Telefon 031 285-550, (03) 5739-182. L57 PODARIM LITA platišča za seaf, 13 col in podložno J iverico za polaganje laminata ali parke- VSE letni e rev.je Zdravje podonm. Telefon ta, prodam. Telefon 031 430-546. (°3)5484468-po ,8'un' 417 316 SENO in srnasle koze prodom. Telefon (03) 5738-181. 524elni Drago želi spoznati samsko žensko, od 25 do 40 let, lahko z enim otrokom. Vse ostalo po telefonu 051 363-576. 320 zelo ugodno prodam. Telefon 5716-787 koruzo v zrnju prodajamo na kmetiji ali 031 351-169. 313 FANT srednjih let želi spoznoti sebi primer- Zorkona Babnem, telefon 041 7414)28. nerjaveČI* nov, 1201, za 60% cene in no dekle ali mamico za resno vezo' moped 4, prodam za simbolično ceno. Telefon (03) 749-2763. Š46 VINSKO žganje prodam.Telefon (03) 5416-578. Telefon 051 263-153. KROMPIR, jedilni (bel, rumen, rdeč) in krm- “^MTrililjeJ^.Te^ ni krompir prodom. Telefon 041 742-334. 355 fon 041 742-959. Grand Corporation Založnik d. o. o., Mestni trg 18, Slovenske Konjice. n rm^aiH^mJeMon'^ KRAVO z bikcem starim 5 tednov in 4001 jabolčnika iz bobovca, prodam. Telefon 031 272-589. Š53 Posredovalnica SRČEK posreduje resne zveze, prijateljevanja po vsej Sloveniji. Vsi, ki ste osamljeni, pokličite 355 742-334. SNAŽNE hale prodam. Informacije po telefonu 041 809-184 in (03) 5792-387. ŽENSKO maturantsko obleko, barva višnje, s 041/591-222 Čakajo vas dame od 19. do 70. leta. Za dame posredovanje brezplačno. Posredovalnica SRČEK, Jazbec Milena s.p., Bistrica ob Sotli 13, Bistrica ob Sotli. 431 SENO v kockah in refuzo prodam. Prevoz ru- Telefon 5417-902, Celje. 411 brezplačen. Telefon 041 317-288. š 56 REZAN les, debeline 5 cm in centralno peč na SENO in lucerno prodam.Telefon 5772467. 419 SENO in otavo, v okolici Celja, zelo ugodno TELETA za nadaljnjo rejo in zelo dobro vino, prodom. Telefon 031 258-754. Ž32 ugodno prodam. Telefon 031 575-514. ULEŽAN hlevski gnoj, z možnostjo dostave, 451 prodam po ugodni ceni. Telefon 040 803-573. 443 šalom in čevlji, prodam. Cena po dogovo- ČE ste Celjanka, stara od 45 do 52 let, pošljite pisne ponudbe na Novi tednik pod šifro LEV. 391 kurilno olje, prodom. Telefon 041 943- SIMPATIČEN učitelj, 49 let, želi spozna# 962. §64 prijateljico do 45 let. Telefon 041 248- 647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 401 KUPIM MENJAM Ljubiti in biti ljubljen je največja sreča v življenju. Pomagamo vam spoznati ljubljeno osebo. 01 729-2316,041 406-639 Tatjana K. Markovič s.p.. Ljubljanska c. 83, Domžale HUVSKI gnoj menjam za seno, slamo, drva, F51. 241 deske, hlodovino... Telefon 040 803- GARAŽO, ob Čopovi ulici ali no Zelenici, 573. 443 kupim. Telefon 031 532-157. FIŽOLOVKE, prebijem stebričke, akacije, kupim, posekam sam. Telefon (03) 546- PRAVNIK, 56 let, urejen, želi prijateljico do 407 90,6 95,1 ELE Ml 95,9 100,3 55 let. Resno. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 401 28-letna samska trgovka bi se preselila moškemu do 41 let. Lahko je močnejše postave. Telefon 041 248-647. Agencija Alan, Žarko Prezelj s. p., Kraigherjeva 11, Celje. 401 m ZAHVALA V 96. letu je za vedno zaspal dragi oče, stari oče in praded RUDOLF LEBER iz Želč pri Vojniku Iskrena hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so pristopili k sveti maši zadušnici in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem iskrena hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala duhovnikom gospodu kanoniku dr. Stanku Lipovšku, gospodu Antonu Pergerju, gospodu Janezu Lesniki in gospodu Alojzu Kostajnšku za lepo opravljen cerkveni obred. Posebna hvala gospodu Mirku Kraševcu za izrečene besede slovesa ter pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njegovi. 282 Mama je ena sama, mame nas nikoli ne zapustijo, le neizmerno jih pogrešamo. ZAHVALA Tiho, kot je živela, nas je v 84. letu zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, sestra in teta BARBARA RATAJC (1.11.1921 -12. L 2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala za pomoč Oračevim, Jelenkovim in Pisančevim, kolektivu OŠ Ponikva ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečene besede tolažbe. Hvala g. Mihi Hermanu za besede slovesa in obred, pevcem za zapete pesmi in podjetju Gekott za opravljen obred. Zahvala tudi Domu starejših Šentjur za lep sprejem. Sin Jaka z ženo Majdo, vnukinja Renata z Matjažem in vnuk Gorazd s Kajo. 381 MOŠKI, 40 let, umirjen, pošten, skromen, ni avanturist, privatnik, išče žensko za resno vezo. Telefon 040 932-020. Ž31 »SLITEV V NAŠI enoti v Celju nudimo pošteno delo za pošteno plačilo. Informacije po telefonu 041 769-563,041 570-187. Demon s. p., Selo 7, Velenje. p Zaposlimo natakarja/-ico z izkušnjami v pizzeriji Verona v TC Mercator v Celju. Informacije na tel.št.: 03/491-17-40 ali 041 /652-856. SPD d.o.o., Braslovče 48, Braslovče ZAPOSLIM pridnega delavca, po možnosti avtomehanika, v vuklanizerski delavnici. Telefon 041 403-001,7102-110. Dejan Pavel Štefančič s. p., Arja vas 10, Petrovče. tso ZAPOSLIMO voznika C in E kategorije, prevozi na relaciji Madžarska-Celje. Telefon 041 707-828. Vladimir Pušnik s. p., Ivenca 30,3212 Vojnik. n VOZNIKA C, E kategorije, za mednarodne prevoze po Evropi, zaposlimo. Telefon 041 622-447. Mirko Tovornik s. p., Košni-ca 2,3262 Prevorje. 315 ZAPOSLIMO monterja klima naprav. Pogoj dveletna praksa. Castro d. o. o., Popovičeva ulica 2, 3000 Celje. Telefon 041 651-270. Zaposlimo za nedoločen čas 1 gradbenega tehnika in 2 KV zidarja. Možnost zaposlitve ali po dogovoru. Zidarstvo Dernovšek Vinko s.p., Zadobrova 42, Škofja vas Telefon 041 613-228 g^fil AVTOPREVOZNIŠTVO GRADBENA MEHANIZACIJA Arzenšek Jožef, s.p. Turno 2 a, 3263 Gorica pri Slivnici ZAPOSLIMO STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Informacije: 03/748 30 OO IŠČEM delo: pospravljanje stanovanja ali likanje, Celje in okolica. Telefon 031 671-269. 369 IŠČEM kakršno koli delo. Imam vozniški izpit 8, C, E kategorije. Telefon 031 748-766. Ž22 SIMER d. o. o., Delavska 8, Celje, zaposli 2 ključavničarja in 1 stavbnega kleparja. Telefon 4255-800,041 353-090. 387 ŠOFERJA C kategorije, za občasne prevoze po Sloveniji, zaposlimo. Telefon 031 351-666. Avgust Jevšenak s. p., Bukov-Ije 61, Stranice. 405 PRODAJALEC, ki je pošten, trdno prepričan o koristnosti izdelka, ki ga prodaja in si močno želi, da bi njegov izdelek uporabljalo čim večje število ljudi, je prav gotovo dober v svojem poslu. Če pa poleglega obvlada prepričevalne spretnosti, je seveda še boljši. OD od 150.000 do 200.000 SIT. Več po telefonu 051 310-875. Anistar, Anica Špoljar s. p., Celje, n ŠOFERJA C in E kategorije, za delo s kamionom z avtodvigalom, zaposlimo za nedoločen čas s poskusno dobo. Trgovina Krajcar Milenko Anzeljc s. p., Gorica 50, Gorica pri Slivnici.Telefon (03) 7483-050. Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka... ZAHVALA Po dolgotrajni in težki bolezni je v 79. letu starosti za vedno zaspala in odšla k večnemu počitku MARIJA ŠOŠTER roj. Kokol, iz Šempetra, Ob rimski nekropoli 34 V najtežjih trenutkih so mi stali ob strani dobri ljudje. Zato se iz srca zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za prelepo cvetje, sveče in svete maše, za tople izraze sožalja ter vsem, ki so namesto cvetja darovali sredstva v korist cerkve. Hvala dr. Ljubi Centrih-Četina in patronažni sestri ge. Tatjani Valenčak za nego in pomoč v času bolezni, župniku g. Škofleku za opravljen cerkveni obred in pogrebno mašo, pevcem, pogrebni službi Ropotar ter številnim, ki so jo prišli pospremit na njeni zadnji poti. Vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižigate svečke, iskrena hvala. Žalujoči: mož Franc in ostalo sorodstvo. Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN 2. februarja bo minilo pet let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš CIRIL KLAVŽAR -ELKO Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče v njegov spomin. Vsi njegovi. _____ 324 ZARADI povečanega obsega dela zaposlimo 2 voznika C in E kategorije, s certifikatom N RK voznik, strojnika TGM in 2 strojna mehanika ali strojna tehnika ali gradbenega tehnika. Zaposlitev možna za nedoločen čas. Vilkograd d. o. o., Zlateče 8 a, Šentjur. Telefon (03)7461-221. š 65 IZPOSOJEVALNICA strojev in raznih naprav vas reši vseh težav, izposojevalnica Sam, Ulica bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644,5414-311. n KNJIGOVODSKE-računovodske storitve z najsodobnejšimi programi, strokovno in ažurno, po najugodnejših cenah, za d. o. o. in s. p., že od 10.000 SIT naprej. Telefon (03)781-0091,041 242-800. n PRALNE stroje, štedilnike, hladilnike Gorenje, Indesit, VVhirlpool, Ariston popravljamo hitro in kakovostno. Anton Kitek s. p. , Kasaze 107 g, Petrovče, telefon 714- 0116,041 767-862,031 632-660,041 632-660. 169 RAČUNOVODSKI servis s 15-letno tradicijo in izkušnjami nudi računovodske storitve za d. o. o. in s. p. po najugodnejših cenah. Novost: zunanji obračun plač. Telefon 040 205-091. 91 CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql d. o. o., Parižlje 15, Braslovče, telefon 041 649-234,7050-320. Ž37 AVTOPREVOZNIŠTVO Ivan Žurej s. p., Drešt nja vas 20, 3301 Petrovče, sporočam, da z 31. januarjem 2005 preneham s svojo obrtno dejavnostjo. 322 HITRI kredit! Telefon (03) 544-3642,041 578-556. Kartagina d. 0. 0., PE Celje, Kosovelovo 16. Sedež: Kartagina d. 0.0., Miklošičeva 38,1000 Ljubljana. n Smo gradbeno sanacijsko podjetje in obnavljamo stanovanja, stanovanjske hiše ter izvajamo vsa gradbena in obrtniška dela (vse vodovodne in elektro instalacije, instalacije ogrevanja, keramičarska in pleskarska dela), izvajamo tudi obnovo kopalnic. Vse z našim ali vašim materialom. Za ogled in predračun pokličite na telefon: 03/759 01 15, 02/796 10 29, 070/731 992. GSP 0K.P0RT d.o.o.. Šolska 14b, Slov. Konjice POLAGAMO vse vrste parkelov, z brušenjem in lakiranjem, toplih podov, laminatov, plute, keramike ter pleskarska dela. Telefon 041 377-620. Stefan Šalamon s. p., Gomilška 80 a, 3303 Gomilške. 378 KOMPLETNE adaptacije kopalnic in stanovanj. Kopalnice Štelcer, Malgajeva 20, Celje. Telefon 041 826-594. 384 Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDV in UV. Rado STRNAD s.p., Tremerje 6, Celje. Tel.: 03/548 82 14, gsm: 041/558 370 CENTRALNO, vodovod, gips plošče ter zaključna dela vam nudim hitro in kvalitetno. Milan Zbiljski, Pohorska 6,3000 Celje. Telefon 041 221-367. 399 GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjenja drva, ol-je.Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 5415-011. 445 KRČME ŽILE? Tel.: 05 6aO 02 33 dr. J. Zimmerman, Koper IZVAJAMO vse vrste gradbenih del, hitro, kakovostno, strokovno in ugodno. Novogradnje, sanacije, adaptacije, fasader-ska dela in krovna dela. Inter-invest svetovalno storitvena družba d. 0. 0., Cankarjeva 8,3000 Celje, telefon (03) 490-0091,031 541-592. 444 ZAHVALA V 46. letu nas je zapustila draga mama, žena in babica MARIJA DELČNJAK (11.3.1959-19.1.2005) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in gospodu dekanu, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izraženo pisno ali ustno sožalje. Žalujoči: mož Branko in otroci. 423 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice KAROLINE POVŠE iz Vodiškega pri Rimskih Toplicah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalja ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospodu dekanu za opravljen cerkveni obred, govorniku Vančiju Jelencu za poslovilne besede, pevcem iz Šmiklavža nad Rimskimi Toplicami, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebni službi Komunale Laško. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni najdražji. ___ L 78 V mojem srcu si se vpisal, čas te ne bo več izbrisal, zdaj v grobu spiš, vsaj več mi ne trpiš, a vedi, da z menoj še naprej živiš. V SPOMIN JANEZU ŠTORGLU iz Celja (22.8.1939-28.1.2004) Minilo je leto žalostnih dni, kar si po zelo težki bolezni, brez besede slovesa, tako tiho in hitro odšel, dragi mož, brat in oče. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Tvoji: žena Majda, sestre, sin ter ostalo sorodstvo. ________ 413 Saj sploh nisem hotel, nisem želel, bil usode je klic, bilje le hip in samo sem odšel... V SPOMIN PAVLIJU GLINŠKU iz Prijateljeve ulice 17 Iskrena hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, društvu upokojencev in invalidov. Hvala za izraze sožalja, sveče in cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala dr. Skaletu iz kardiološkega oddelka bolnišnice Celje in gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen pogrebni obred. Brat Franci z Minko in nečakinja Natalija. m ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, atija, dedija, brata, tasta, strica in svaka OTMARJA SCHLOSSERJA iz Brnice 23 a, Petrovče (1.5.1943 -18.1.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, predstavnikom TPT Trbovlje, dijakom in razredničarki 3. A C Vrtnarske šole Celje za izrečene besede sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili do njegovega prezgodnjega groba. Iskrena hvala starešini, g. Petroviču in lovcem LD Hum Celje, rogistom za odigrani žalostinki ter predstavnikom LD Griže in LD Grmada, ki ste se po lovskem običaju poslovili od njega. Zahvaljujemo se g. Mikši, članu LD Hum za lep in presunljiv govor. Zahvala pevcem za odpeti pesmi, kakor tudi zdravniškemu in bolnišničnemu osebju oddelka bolezni prebavil bolnišnice Celje za opravljeno zdravstveno pomoč in nego. Žalujoči vsi njegovi. 438 Mamina ruta zdaj v kotu visi, kot senca ločuje nas čas. Še čutim toplino iz sivih las, ko dlan mi po njej kdaj zdrsi... ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 93. letu za vedno zapustila naša ljubljena mama, stara mama in prababica TEREZIJA VENGUST Kavčekova Trezika iz Hramš V najglobji bolečini nismo bili sami, zato se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče in svete maše, tolažilne besede ter vsem, ki so namesto cvetja darovali za cerkev. Posebej smo hvaležni Splošni bolnišnici Celje, dr. Pustovrhu in dr. Zupanu za strokovno pomoč in nego, prav tako vsem, ki so nam stali ob strani in nam nesebično pomagali. Še posebej hvala Paderjevim iz Hramš, Vengustovim iz Železnega, Stropnikovim iz Gotovelj, Ledinekovim iz Gorce, gospe Marti Kumprej, gospe Jelki Sedminek ter kolektivu oziroma sodelavcem Biva hiše Gomilsko za pozornost ob boleči izgubi. Hvala gospodu župniku Janku Cigali za opravljen obred in svete mašo, domačim cerkvenim pevcem in vodji gospe Aniti Žolnir, govornikoma gospe Ropotarjevi in gospodu Žagarju, pogrebcem in pogrebni službi Ropotar. Vsem, ki so se ji prišli poklonit na njeni zadnji poti, iskrena hvala. Pogrešali jo bomo. Žalujoči: sin Zoran z Jožico ter vnuka Marjan in Martin z družino. Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane, je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. ZAHVALA K večnemu počitku je odšel dragi mož, brat, stric in svak ALOJZ KNEZ iz Lakomnega 40 (23. 5.1929 -12.1.2005) Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako veli-em številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in ostale darove. Prav tako veja zahvala Komunali Laško, nosilcem praporov, ru-arjem za častno stražo, pevcem, laški godbi na Pthala in dekanu Horvatu za opravljen obred. Prav Posebna hvala patronažni sestri Žaliki in javni službi za pomoč v težkih trenutkih, sem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Vsi njegovi. L 83 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja. Le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Odšel si tiho, brez slovesa, tja, kjer ni trpljenja ne gorja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata in strica IVANA KRAJNCA iz Planinčeve ulice 5 v Celju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavcem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala duhovniku za opravljen cerkveni obred in pogrebno mašo, govorniku za besede slovesa, pevcem Savinjskega okteta za odpete pesmi in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi dr. Vesni Papuga in medicinskemu osebju enote intenzivne medicine Splošne bolnišnice Celje. Hvala pogrebni službi Ropotar in gospodu Kisovarju za opravljene storitve. Vsem iz srca iskrena hvala. V tihi žalosti: vsi njegovi. Solze napolnile naše so oči, obdala nas boleča je tišina, v prsih žalost nas duši, a v srcih neizmerna bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in tete JUSTINE CIRKULAN z Ljubečne se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in sorodnikom za izrečena sožalja, cvetje in sveče ter darovane svete maše. Posebna hvala gospodu Kostajnšku za opravljen cerkveni obred, gospodu Ofentavšku za govor, kolektivu Vrtca Tončke Čečeve za darovano cvetje in sveče in gospe Križanovi za molitev. Hvala pogrebni službi Raj. Iskreno pa se zahvaljujemo tudi ožjim sorodnikom za nesebično pomoč ob izgubi naše mame. Vsakemu posebej in še enkrat vsem skupaj prisrčna hvala. Sinovi z družinami. 410 Srce joče od bolečine, kje si, ljuba mama, kje, ljuba stara mama, kje tvoj mili je obraz, kje je tvojapridna roka, ki skrbela je za nas ? Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. V naših srcih je ostala bolečina, doma ostala velika je praznina. A vedi, da v naših srcih boš ostala, za vse, prav za vse ti še enkrat hvala. ZAHVALA Prenehalo je biti utrujeno srce naše ljube mame, stare mame in tašče MARIJE POLUTNIK roj. Salobir, iz Trške Gorce 18 pri Kalobju (1925 - 2005) Zahvaljujemo se vam, dragi prijatelji, sosedje, sorodniki in znanci, ki ste nam stali ob strani in nam lajšali bolečino ob izgubi drage mame. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, sv. maše, darove za cerkev in izraženo sožalje. Hvala g. župniku Petru Orešniku za lepo opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru iz Šentvida pri Grobelnem za ganljivo zapete žalostin-ke, gospodični Saški Teržan za čustven govor ob odprtem grobu, godbeniku za odigrano Tišino, sodelavcem Bohorja Šentjur in pogrebni službi Žalujka. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: sin Ivan ter hčerke Dragica, Zorica in Marija z družinami. Š62 Bolezen te objela je, poslednjo moč ti vzela je. Odšel si tja, kjer ni gorja in ne solza. Zdaj med nami več te ni, a v naših srcih boš ostal do konca dni. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica STANISLAVA KRISTANA iz Grobelc 19, Sveti Štefan (27.11.1952-15.1.2005) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano pomoč, cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala bolnišnici Celje za lajšanje bolečin, župniku Ivanu Smrekarju za lepo opravljen cerkveni obred, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Gekott iz Šmarja pri Jelšah za organizacijo pogreba. Vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Stanka, sinova Igor in Boštjan, hčerki Marija in Mateja z družino ter ostalo sorodstvo. 358 Bolečina se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, ki obstaja, se ne da nadomestiti. V SPOMIN PETRU MIHELČIČU s Proseniškega (14.7.1930-27.1.2004) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in obudite spomin nanj. Žalujoči vsi njegovi. 380 OJSTVA mm V celjski porodnišnici so rodile: 14. 1.: Nataša MALEC iz Celja - dečka, Anja ŠEŠKO iz Celja - dečka. 15. 1.: Valerija POCAJT iz Polzele - deklico, Ines VOLK iz Prebolda - deklico, Bernarda PRAZNIK iz Velenja - deklico, Nataša BELE iz Rogaške Slatine - dečka, Sara VOVK iz Frankolovega - deklico. 16.1.: Tatjana ŠALEJ iz Celja - deklico, Jasmina KOTNIK iz Šmartnega v Rožni dolini - dečka. Celje Poročila sta se: Boris JOSIPOVIČ iz Vojnika in Slad-jana VUČENOVIČ iz Trnovelj pri Celju. SMRTI Celje Umrli so: Franc KRIVEC iz Gorice pri Šmartnem, 66 let, Ivan KRAJNC iz Celja, 66 let, Florijan FRENCL iz Celja, 73 let, Ivan LEGVART iz Celja, 69 let, Danijel KUN-STIČ iz Petrovč, 41 let, Pavel GLINŠEK iz Celja, 53 let, Alojz KNEZ iz Lakomnega, 75 let, Franc KREVŽEL iz Šmartnega ob Paki, 74 let, Anton LEŠNIK iz Začreta, 81 let, Avgust LIPUŠ iz Ljubečne, 72 let, Karolina POVŠE iz Vodiškega, 86 let, Jožef MLAKER iz Ponikve, 81 let, Franc PLANINŠEK iz Celja, 88 let, Terezija VENGUST iz Hramš, 92 let, Marija ZABUKOVŠEK iz Celja, 81 let, Drago ZAVRŠNIK iz Celja, 84 let, Alojz ROKOVNIK iz Ojstriš-ke vasi, 66 let, Ivan SKALE iz Celja, 54 let, Ana KRISTAN iz Vojnika, 93 let, Gabriela ROSTOHAR iz Celja, 88 let, Ivan PINOSA iz Celja, 71 let, Marija DROBNAK iz Celja, 87 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Vincencij UUBEJ iz Šentjurja, 75 let, Zvonimir KELNERIČ iz Šentjurja, 83 let, Barbara RATAJC iz Uniš, 79 let. Žalec Umrli so: Marija ŠOŠTER iz Šempetra, 78 let, Alojz KOBAL iz Matk, 56 let, Vera KOŠENINA z Vranskega, 64 let, Martin MARKO iz Pon-graca, 51 let, Janez CVIKL iz Šempetra, 65 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jožefa KOKOT iz Pijovcev, 90 let, Vincenc DRAME iz Zgornjega Tinskega, 79 let, Lidija GEČEK iz Republike Hrvaške, 48 let, Jožef PANTNER iz Nezbiš, 90 let, Neža SMEH iz Jerčina, 93 let, Veronika KOBALE iz Topol, 48 let, Anton DOBNIK iz Polžanske Gorce, 84 let, Pavla ALFIREVIČ iz Podsrede, 69 let. m 38 DRILO Nagradna križanka POMOČ: INTIMAT-višji ukaz, odredba, URSULEAC-romunska operna pevka (Viorica), ČARDAŠ-madžarski ples, OROP-antično mesto vzh. od Teb Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednoti 6.000 tolarjev za trgovino Modeteks v Laškem 2. nagrada: vstopnici za savno in bazen na Rogaški Rivieri 3. -5. nagrada: 1 kg kave pražarne Tropic caffe Žalec Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 3. februarja 2005. Danes objavljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki je izšla 13. januarja. Prispelo je 1.151 rešitev. Rešitev nagradne križanke iz št. 2 Vodoravno: ATO, MRK, AON, ANJA, JK, PADAR, AORTA, RANIA, AN, INSERT, OLIVER, EOLIT, OR, KT, ORIS, DOCENTI, BEG, SET, ANALI, EROTOMANKA, IŠKA, NN, ENERE, RČ, OJ, KARO, NAMERA, KNA, OTOMAN, RATAJEV, VITAN, RAKA, ALEN, IVANOVO, ČRNINA, ČAR, AU, SB, JAHTA, LIANA, IB, TANJA, ČUK, POUTIAINEN, SS, RONALD. Geslo: Trenutno najboljše smučarke Izid žrebanja 1. nagrado - uhane Srebrarne Adamas prejme: Petra Zeme, Zg. Tinsko 23, 3223 Loka pri Žusmu. 2. nagrado - dve nedeljski kosili v Gostišču Hochkraut v Tremar-jah, prejme: Marjeta Cvek, Pod Lurdom 15, 3272 Rimske Toplice. 3. -5. nagrada - vrednostni bon v višini 2.000 sit za nakup izdelkov v poslovalnicah pekarne Brglez v Vranskem, prejmejo: Nejc Škorjanc, Cvetke Jerin 10, 3220 Store, Silva Soršak, Brodarjeva 31, 3000 Celje in Štefka Krajnc, Kozje 178, 3260 Kozje. Vsem nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo poslane po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1X3 114 15 16 17 18 19 20 21 22 Ime in priimek: Naslov: ________ Davčna številka: ROSKOP Ona: Ne dajajte prevelikih obljub, saj se vam prav lahko zgodi, da jih ne boste uspeli uresničiti. Bodite raje realnejši in poglejte vso zadevo z drugega kota. Le tako boste uspeli videti tudi tisto, kar vam ni po godu. On: Naredili boste kratek premor na poslovnem področju, saj se vam počasi bližajo dnevi, ko boste mislili na vse kaj drugega kot na delo. Posvetili se boste predvsem partnerki in preživeli čudovit vikend. DVOJČEK Ona: Naredili boste pomemben korak k uresničevanju ljubezenskega cilja, ki vam ne gre iz glave. Potrebna bo predvsem odločnost, kajti ravno to je tista lastnost, ki jo ta oseba najbolj ceni. On: Le zakaj zapravljate čas z nepotrebnimi malenkostmi, ko je vendar toliko pomembnih reči. Pohitite, da ne zamudite še ene priložnosti, saj se bodo sicer ljudje okoli vas naveličali vaših neuspehov. Ona: Nekdo vas bo sicer prepričeval, da niste sposobni konkretnega poslovnega uspeha, a boste kljub temu dosledno vztrajali pri prvotnem načrtu. To se vam bo na koncu tudi pošteno izplačalo. On: Na poslovnem področju boste dali jasno vedeti, da vas ni ničesar strah in da ste pripravljeni iti do konca, da izveste, kaj seje dogajalo za vašim hrbtom. Takšna odločnost vam bo prinesla kar lep uspeh. Ona: Nepričakovan dogodek bo povzročil, da boste gledali nekatere stvari drugače, kot doslej. Nikar se ne prenaglite, ampak delajte z glavo. Tako vam bo uspelo nekaj, kar ste po tihem že dalj časa pričakovali. On: Odkrito se boste spoprijeli z nastalimi težavami, saj boste hitro uvideli, daje to edini način za uspeh. Pri tem vam bodo izdatno pomagali prijatelji, na katere se lahko resnično vselej zanesete. Ona: Odločali se boste instinktivno in brez odvečnega razmišljanja, kar vam bo tudi prineslo uspeh, ki si ga tako zelo želite. Vaš glavni adut bo predvsem hitra odločitev v trenutku, ko bodo vsi ostali omahovali. On: Počitek koristi vsakomur, pa bi utegnil tudi vam. Ni vam treba umirati od dela, saj bo težji del naloge opravil nekdo drug. Počakajte in ga usmerjajte v pravo smer, ostalo se bo uredilo kar samo od sebe. TEHTNICA Ona: Simpatičen neznanec ob sosednji mizi se bo odkrito spogledoval z vami. Srce vam bo začelo utripati hitreje, kot ponavadi, zato se ne obirajte, ampak zagrabite ponujeno priložnost za prijetno avanturo. On: Srečali boste prijatelje, s katerimi že dolgo niste imeli skoraj nikakršnih stikov in spoznali, da pogrešate staro družbo in zanimive pustolovščine. Življenje je pač takšno, da se vse lepo enkrat konča! ŠKORPIJON Ona: Poigravate se s partnerjem, on pa z vami, ker sta prepričana, da je to pravi recept proti dolgočasnosti. Dovolili si boste nekaj, s čimer se partner ne bo strinjal, vendar se bo na koncu vendarle sprijaznil. On: Marsikaj je odvisno predvsem od vas, vse pa tudi ne. Prijatelju boste znova naredili nekaj hudih trenutkov, česar vam ne bo tako hitro odpustil. Bodite previdnejši, da se vam ne bo kaj zalomilo. Ona: Zaupali se boste prijateljici in skupaj bosta le uspeli najti izhod iz trenutne krize, ki vas preganja. A šele prijetna družba in romantičen pogled prijatelja vam bodo dokončno odgnali vse črne misli. On: Lahko ste zadovoljni, saj boste z malo napora dosegli vse, kar vam je v tem trenutku dosegljivo. In četudi si morda mislite, da vas nič več ne more presenetiti, boste vendarle priznali, da to ni res. KOZOROG Sk Ona: Partner pripravlja prijetno presenečenje, ki bo znova prineslo občutek čarobnosti v vajino razmerje. Pomislite in videli boste, da se splača potruditi. Za posel bo čas kdaj kasneje. On: Le s srečo vam ne bo uspelo uresničiti želenih ciljev. Potrebno bo tudi malo napora, ki ga boste zmogli. Proti koncu tedna se vam bo oglasil star prijatelj in vam predlagal povsem konkretno zadevo ... VODNAR W Ona: Naredili boste odločilen korak na ljubezenskem področju, kar bo prineslo precej otipljive rezultate. Privoščite si malce odmora od dela in problemov in se podajte v nočno življenje, ki ga že kar precej pogrešate. On: Prevelika poslovna vnema se vam lahko negativno obnese zlasti v vaših ljubezenskih zadevah. Vzemite si malo časa zase in za partnerko, kar bo znala ceniti. Nikar ne odnehajte na pol poti, saj vam je uspeh zagotovljen. Ona: Naleteli ste na enakovredno tekmico, ki vam lahko dodobra zagreni življenje. Partner vam je sicer zvest, a se je začel zanimati za dokaj ‘nevarne’ zadeve. Poskrbite za red v hiši, če ne bo prepozno. On: Prijateljica vam bo vztrajno pošiljala nedvoumne znake naklonjenosti, a se nikakor ne boste mogli odločiti za konkreten pristop. Nikar ne bodite tako sramežljivi, saj vam lahko to naredi več škode kot koristi. Ona: Nekdo vas bo z milimi pogledi hitro omehčal in v& peljal na popolnoma druga pota, kot ste jih načrtovali. TovatU bo sicer čisto zmedlo ustaljene posle, po drugi strani pa prineslo neslutene avanture. On: Postavljeni boste pred odločitev, a vam nobena altef' nativa ne bo povsem ustrezala. Še najbolje bo, da tvegate, saj lahko v najslabšem primeru ostanete tam, kjer se nahajate zdaj. V najboljšem primeru pa ... IOVI TEDNIK l^er so zvezde doma 16.00 Knjižnica Rogaška Slatina Izdelovanje pustnih mask ustvarjalna delavnica za otroke Marko Sekljoča: Čez morje v pozabo predstavitev knjižnega prvenca PETEK, 28.1. 10.30 in 16.30 MNZ Celje__________ Demonstracija obrtnika predstavlja se urar Ivan Krivec 19.30 Kulturni center Laško_______ Perpetuum jazzile koncert pevskega zbora pod vodstvom TomažaKozlevčarja 19.30 SLG Celje___________________ T. Partljič: Moj ata, socialistični kulak SLG Celje na Dnevih komedije Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe 18.00 Mladinska knjiga Celje programa. Tu pa tam 12.00. 16.00.18.00.20.10.22.50 Dvojčici 18.30.21.20 Zlo 1820 Zaplešiva 11.30 15.30 17.50,20.20,22.40 Alfie 14.00 16.50,19.00,21.10,25.20 Brigada 49 13.30.15.50.18.10.20.40.23.30 Motoristov dnevnik 17.20,22.50 Po sončnem zahodu 12.30.15.00. 17.30.20.30.23.70 Taksi 13.00. 16.10.20.50 Zaklad pozabljenih 14.40 20.00 Polami vlak 11.00. 1620 LEGENDA: predstave so vsak dan * predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo KOLOSEJ Tu pa tam 15.10.17.10.19.20.21.20.23 20 Ray 15.00. 18.00.21.00.0000 Brigada 49 1430.16.50.19.10.21.30.00. 70 Mladi, lepi in zadeti 19.50,21.50,2350 Stari 1450.17.20 Hiša letečih bodal 13-40.16.20.19.00.21.40.00.20 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave sp v soboto in nedeljo metropol ČETRTEK 19.00 Poletje v zlati dolini PETEK 1800 Poletje v zlati dolini 20.00 Črna mačka, beli mačkon SOBOTA 1800 Garfield 1800 Poletje v zlati dolini 20.00 Črna mačka, beli mačkon NEDEUA 1600 Garfield 1900 Poletje v zlati dolini SREDA 1800 Accordiontribe SLOVENSKE KONJICE PETEK '800 Zadeni kot Beckham SOBOTA 1800 Zadeni kot Beckham 2600 Zaklad pozabljenih 1n NEDEUA '800 Zaklad pozabljenih ŽALEC 10nn NEDEUA 2nrri Pos,el,njiklic 26-60 Bridget Jones - na robu pameti VRANSKO .Q PETEK 666 Anakonda 2 VELENJE 18 ČETRTEK nCP Po sončnem zahodu 936 Pokvarjeni Boaček 1730 PEIEK 20 nn ^e™° sonce brezmadežnega uma 22rv! Po sončnem zahodu 66 Pokvarjeni Božiček mala dvorana: ja uma 18 nn ma a dvorana: 20 S Pokvarieni Božiček 6 Večno sonce brezmadežnegi . SOBOTA 20 On Pol