VTISI S SEDME REVIJE AMATERSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN
Po sledeh moščanske preteklosti
Vse okrog zgodovine Emone in kasnejše Ljubljane je postalo eno mojih prvih zanimanj. V današnjem uvodnem in bolj informativnem članku bom začela z obdobjem, ko je že nekaj znanega o nastanku Emone, spregovorila bom o njenem propadu, pa o slovanskem Gradišču in o sred-njeveški Ljubljani.
Zakaj grem v ta stara obdobja?
O njih najmanj pišemo in končno: o tem bom pisala jaz.
Omejila se bom na območje občine Moste-Polje in samo, kadar bo potrebno, bom prestopila njene meje.
Kdo je ustanovitelj naselbine Emone in kdaj se je to zgodilo? V pravljici o Jazonu in Argonavtih (1223 pr. n. št.) je resnično samo to, da so bile naše pokrajine znane že starim Grkom, da se je po naših rekah razvijal živahen ladijski pro-met in jc cvetela trgovina.
Samo to drži, vse drugo je legen-da.
Kaj bi povedali o starejši kameni dobi na naših tleh?
Da jevbilamcrda pred sto tisoč leti?
In o mlajši, 3000-2000 let pred našim štetjem?
Iz te prchodne dobe v bronasto so znana mostišča na Ljubljanskem barju, ki pa so proti letu 1000 pr. n. št., v dobi brona, propadla.
Zadnje tisočletje pr. n. št. obsega - do .prihoda Rimljanov - staiejšo in mlajšo železno dobo. Na ljubljan-skem prostoru so tedaj živeli Iliri, ki so jim v 3. stol. pr. n. §t. zagospo-dovali Kelti. Sledili so jim Rimljani,
ki so 1. 35 pr. n. št. to ozemlje za-sedli in ga priključili provinci Pa-noniji.
Od kod izvira ime mesta?
Rimska naselbina, ki se je začela razvijati na prostoru mcd Gradom in Šišenskim hribom, je prevzela ime Emona od Ilirov. Postala jc vojaško taborišče z značilnim pravokotnim tlorisom; za jarki je mesto obdajalo močno obzidje, utajeno s stolpi. Z uvajanjem in utrdivijo rimske oblasti se je uveljavljalo sužnjclastništvo. Izkoriščani so bili v glavnem doma-čini.
Izkopanine   na   območju  mesta nam dokazujcjo visoko razvito sta-_ novanjsko   in   komunalno  kulturcT (vodovod,   kanalizacija,   centralno ogrevanje).
Emona je 1. 238 pr. n. št. plačala svojo prehodno lego z razdejanjcm (bila je ob poti riinskiTn vojakom, ki so jih vojskovodje vodili v Rim v bojih za prestol; in tudi barbaiska plemena so se prek tega ozemlja
prebijala proti Italiji). Priključena k zahodnemu delu rimskega imperija je Emona začela gospodarsko naza-dovati.
V tem času je bil še razvit po-memben promet po Ljubljanici. Na Gradu, kjer je bila vojaška posto-janka, so našli sledove celo iz časov predzgodovinske naseljenosti.
Ilirska Emona je bila le lokalno prometno in tigovinsko središče, rimska pa je bila kolonija, ustanov-ljena na križišču velikih cest.
S propadom imperija je izginila tudi ritnska (emonska) kolonija in na njenem mestu, ki so mu Slovani dali ime Gradišče, so bili še dolga stoletja sami vrtovi, njive in posa-mezne hiše. Toda povezava v nase-ljnosti je ostala. Dokaz je ohranitev imena Mirje.
Slovani in Obri so naselili ljub-ljanski prostor okrog leta 580. Ta-krat so se še zadnji domači prebi-valci umaknili proti Istri.
Zanimivo je, da Slovani tu niso prevzeli imen mest, kot je bilo to drugje (Petovio - Ptuj, Ceteia -Celje), ampak so, kot je že zgoraj zapisano, ostankom rekli kar Gra-dišča. Tako so povsod imenovali ostanke zidanih naselbin prejšnjih prebivalcev. Sele novi naselbini, ki se je začela razvijati blizu ruševin starc, so dali Slovani ime Ljubljana.
Imc Ljubljana je še vedno ncpo-jasnjeno. Ime ,4jub" naj bi Slovenci prevzeli od starejšfh prebivalcev ali pa po rcki Ljubljanici, saj pomeni nemško ime Laibach v starih virih mesto in reko. Vrhniki se po nem-
Sko reče Oberlaibach, kar je spet v zvezi z Ljubljanico.
Ljubljana, ki so jo postavili blizu ruševin, pa še ni bila trajna naselbina Slovanov - niti v drugi četrtini 7. stol^ ko jc naše ozemlje piipadalo slovanski Samovi plemenski zvezi. Svojega prvega fevdalnega gospo-darja, verjetno slovanskega rodu, je dobilo mesto okoli 1. 1000.
Leta 1144 so mestu, ki je bilo pod frankovskimi Spanheimi, reklo Laibach, leta 1146 pa Lmvigana.
Do leta 114 ni zgodovinskih virov o mestu. Najstarejši je predel okrog Sv. Jakoba, središče Starega trga, ki se je razvil kot čolnarsko-trgovsko nasclje.
Prvi zapiski o Vodmatu, Selu in Mostah so iz let 1312-1405.
V srcdnjem veku je te malo mest nastalo iz prvotnili vasi. Večinoma gre za njihovo ustanovitev na osnovi vladarjcvega odloka, po načinu, ko je odbil neki kraj tržne in mcstne pravicc.
Kot mesto označujejo Ljubljano mcd 1257-65 in seveda kasneje.
Grad (holm lTjjana, Vb) ni naj-starejša točka mesta, kajti malo je verjetno, da bi Ljubljana na novo zaživela zaradi svoje obrambno ugodne legc, ampak prej zaradibro-darjcnja po Ljubljanici.
Res pa je tudi, da je grad kasneje vplival kot pomembna fevdalno-upravna postojanka, da je mesto prevzelo vodilno vlogo.
Iz načrtov vidimo, da se Ljub-Ijana do srede 17. stol. ni posebns večala. O kompaktnem spoju mesta s predmestji niti samih predmestij med seboj še ni sledov.
Sele v 19. stoletju se mcsto razširi in nekdanja prcdmestja se združijo z mestnimi osrednjimi deli v cno za-zidano celoto. Stari politični okvir mesta je bil s tcm prescžen.
.    ALENKA LOBNIK