Ishaja vsak dan avecer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 krM če se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, n Gledališka stolba". Upravn ištvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari.
Vabilo na naročim.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo oaročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
te\ja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto  .........   13 gld. — kr.
„ pol leta........6   B 50 „
.  četrt leta.......3   . 30 ,
„ jeden mesec .......    I   „ 10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8   „ — „
„  četrt leta........4„ — „
„  jeden mesec.......I   , 40 ,
UpravnA&tvo „Slov. Naroda".
Pred volitvami v deželne zbore.
Nenavadno živo volilno gibbuje opazovati je v tem času po kronovinab, katerim je s cesarskim reskriptom z 21. dne prošlega meseca razpuščen bil deželni zbor. Dasiravno je bil pred desetimi leti deželnim zastopstvom odvzet veliki politični pomen, kateri imela 60 s pošiljanjem poslancev v državni naš zbor, vender jim je ostalo Se mnogo važnih oblastij, mnogo odgovornosti, tako, da nobeden zaveden deželtin ne more hladnokrven biti v času, ki ga kliče na volilno bojišče, kjer se odločuje, komu izročiti blagor deže!e. In nadalje pretakajo se po našem javnem Življenji reke mogočnih idej, katere ae hipoma napnd in izburijo, kakor hitro dahne mej nas politični E61! Na desno ali na levo, naroden ali protinaroden, liberalec ali konservativec: to so tudi alternative, ki družijo volilna kardela in ki delajo volilne boje. Ni se toraj čuditi, da se sedaj po dotičnih deželah, rekše na Gorenjem in Dolenjem Avstrijskem, na Moravskem in Solnograškem, na Štajerskem in Koroškem, v Bukovini in Šleziji ter na Predarelskem, z naraščajočim zanimanjem io v čedalje večji razburjenosti približujejo volilnim dnevom in da si stranke z velikimi napori zatrditi sku-
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XXIX. Poglavje. Navzočba. (Dalje.)
— Bojar naj govori, kar hoče, — odgovoril je Vjazemski, pripravljen sem zagovarjati se do konca, naj bode kar koli, — naj laže čez mene, a jaz tožim bojarja, ker me je poSkodoval, tedaj bodem jaz imel pravo priseči.
Mej zbranimi nastal je hrup. Vsi opričniki bo vedeli, kako se je zvršil napad, in kakor so se že ukoreninili v hudobijah, pa vsaki izmej njih ne bil bi krivo prisegel.
Samega Ivana je osupnila predrznost Vjazem-skega; pa ta mig je že razumel, da mu to pomore pogubiti Morozova, katerega je sovražil in pri tem ohraniti še videz strogega pravosodja.
— Bratje! — rekel je, obrnivši se k zbranim, — zagotovim vam, da Bem hotel izvedeti resnico. Moja navada ni soditi, ne da bi slišal opravi-
šajo stare pozicije, dobiti novih veljavnih zastopnikov, to pa zlasti letos, ker bode izid deželnozborskib volitev slab ali dober „omenu za volitve v državni zbor v bodočem letu.
A ne samo to!   Vidi se nam, da so socijalni vzdihljaji prebudili gospodarskega duha človeške družbe, kateri je dosedaj spal v sladkih omoticah abstraktno vzveličevalnih idej. Propadajoče kmetske in obrtniške stvari prišle so do spoznanja,  da jim je kriza neizogibna, ako jim ne pride pomoč. To spoznanje prikazuje se kot poseben, delujoč element v tekočih pripravah za prihodnja zastopstva v imenovanih kronovinah.   Občinstvo je u ver j eno o svoji bedi, a uverjeno je tudi o važnosti deželnih zborov zlasti na gmotnem polji, zatorej pa tudi skuša izbrati si za zastopnike svoje može,  katerim zaupati sme. Misel, katera je že poprej dozorela v meščanstvu, prodira sedaj tudi v obrtniške in kmetske kroge, misel namreč, da  se njih zadeve le tedaj morejo dobro spoznavati in ugodno reševati, ako jih raz kazuje in zastopa mož iz istega stanii, ali pa mož, o katerem ni dvojiti,  da razmere dobro pozna in da stan, ki ga je volil, ljubi. Ta preklon v nazorih širnih volilsk h krogov dela agitacijo za bodoče volitve mnogovrstnejšo in živahnejšo, in koHkor toliko vršile se bodo tudi v konečuih izidih pomenljive iz-promembe.  nKmetska druHva" bo letos prvikrat na široko posegla v volitve in brez posebnih bojev se že ta pot ne bodo mogli obdržati  tisti kandidatje, katerih ne podpira kmetska organizacija,  tako na Soluograškem, na  Gorenjem in  Dolenjem Avstrijskem. In ker se konservativna stranka druži s kmetskim in obrtniškim teženjem, utegne stara nemško-liberalna stranka, katera je skoro v vseh zaključenih deželnih zborih gospodovala z večino, zgubiti dokaj dosedanjih  mest,  katera zasedejo  konservativci in demokrati.
Slovenci tudi pred temi volitvami vidimo, kako so slabe naše moči, ker so razkropljene. V dveb deželah volimo sedaj tudi mi, a naši rojaki stepali bodo, bržkoue v obeh deželah, uh volišče z zaveatjo, da pošiljajo može v deželni zbor, kateri pa bode o njih sklepal — brez njih. O naših narodnih težnjah bodo nemški možje odločevali v Celovci in v Gradci, ali imamo v zboru slovenskih zastopnikov, ali jih nemarno. V neprimerno manjšino potisneni so naši za-
čenje. V jednej zadevi obe stranki ne raoreti priseči. Jaz kakor dobri pastir, nikomur nečem pustiti pogubiti svoje duše. Morozov in Vjazemski naj se sodita po božjej sodbi. Od danes čez deset dnij se bosta bila tu v slobodi, na Rudečem trgu. Prideta naj s svojimi zagovorniki in pričami (Bekundanti). Komur Bog dodeli zmago, ta bode tudi čist pred menoj, a kdor bode podlegel, če bi ostal živ, usrorten bode po rabljevih rokah.
Ivanova rešitev napravila je silen utis na vse zbrane. Mnogi so bili prepričani, da je ta za Morozova ravno toliko, kakor smrtna obsodba. Vsi so pričakovali, da se on odreče dvoboju, ali pa saj poprosi, postaviti zase najetega borca. Pa Morozov se je poklonil carju in rekel s pokojnim glasom:
— Car, naj bode po tvojem! — Star sem in slab, davno že nesem nadel vojnega oklepa; pa v božjej sodbi ne zmaga moč, a pravica! Upam na pomoč Gospoda, da me on ne zapusti v pravičnem delu in pred tvojo milostjo in pred vsem ljudmi krivico mojega nasprotnika pokaže!
Zaslišavši carsko razsodbo, razveselil se je Vjazemski, in v očeh mu je že zažarilo upanje; trdno zaupanje Morozova ga je malo preplašilo. Spomnil
Htopniki — da popolnem molčimo o razmerah tužne nam Koroške — v deželnem zboru Štajerskem; izmej 63 poslancev je slovenskih le osem, dasi je v štajerski deželi nas Slovencev dobra tretjina! To nam je na Štajerskem jako nesrečno stanje, kakšno-Ji še na Koroškem!? Ali vender vztrajamo in v/trajaj mo v njem, poslužujoči se ustavnih naših pravic v vedno večji meri! Še pri prihodnjih volitvah se nam morebiti narodni napori, katere tako trudo-Ijubivo vodijo narodnjaki v Štajerski in Koroški, plačajo s tem, da v teh dveb deželnih zborih dobodemo več narodne podpore in zaslombe, kakor smo je imeli dosihdob. Zlasti je veliko upanja, da v Graški deželni zbornici prispe z uštetimi slovenskimi poslanci nemško-konservativna stranka do večine, ki nam vsaj obeta biti obzimiša, Če ne naklonjena.
Kot Slovanom nam jo konečuo obžalovati dogodek prošlega tedna, ki je moravskim Čehom skoraj uničil upe, pridobiti si večino za bodoče deželno zastopstvo. Kompromis, sklenen mej liberalno in srednjo stranko moravskih veleposestnikov že naprej določuje značaj moravskega deželnega zbora. Čehi bodo sumo tedaj v večini, kadar jim pritegne „srednja stranka" s svojimi devetimi glasovi. Čehov pa je na Moravskem tri četrtine vsega prebivalstva, in vender ne bode češki živelj odločevalen v deželnem zastopstvu! Nerazumljivo nam je torej iz pogleda objektivnosti in pravice veselje, ki se vsled tega kompromisa razlega po uradnih novinah, po glasilih vsem jednakomerne vlade Taatfejeve. Da bi bila spravljivost narekovala oni kompromis, spravlji-vost, ki bi se očitovala tudi pozneje pri neizogibnih narodnih in državno pravuih vprašanjih, — tega ne verjamemo. —a—
Slavnost v Mozirji.
(Konec.)
Telegrame poslali so na dalje: Sokol is Prerovana Moravskem, Dobrovoljno vatrogasno društvo v Zagrebu, izPostojine Lavren-čič in Subenikar, Postojinski narodnjaki, Anton Kreše, P. Albert iz Samobora, iz Šoštanja Pogelšek in Govedič, iz Šmarja pri Jelšak Ivan Zupančič, iz Šent Pavla: Žigon, Kunst, Stropnik, Goric, Šent Pavelski narodnjaki, Središki Slovenci, SrediŠki od-
se je, da po občnem mnenji pri sodnem boji dodeli Bog vsekako zmago pravičnemu, in začel je dvojiti o uspehu.
Pa premagal je kratko pobitost, poklonil se je carju in rekel:
— Naj bo po tvojem car!
— Pojdita, — rekel je Ivan, iščita sebi prič, a čez deset dnij po vzhodu solnca, bodita oba na ltudečem trgu, in gorje onemu, kdor podleže v boji!
Car se je ozrl na oba z globokim in neobjas-nivim pogledom, ustal in odšel je v notranje prostore, a Morozov je odšel iz palače, polen dostojanstva, spremljevan od svojih znancev, ne da bi kaj pogledal okrožujoče ga opričnike.
XXX. Poglavje. Zagovarjanje železa.
Drugi dan je Vjazemski odpotoval iz Moskve.
Vsaki drugi čas bi se bil, pripravljajoč na dvoboj, zanesel na svojo silo in spretnost; pa zdaj je šlo za Heleno. Dvoboj ni bil navaden; izid je bil zavisen od božje sodbe, kakor bi se mu tudi bil zdel Morozov zanikern v navadnem pretepu, pa sedaj se je on bal nebeške jeze, bal se je, da mu mej bo-
64
bo in i k i, Središki tržani, Središka duhovnika, Valentin Sušnik iz Škofjeloke, Pevski zbor TiŽaAke Čitalnice, Vranski Slovenci, „Juri s pušo,u in iz Ljubljaue Skalja in Pintar. Ker so nekateri teh telegramov deloma pokvarjen:, dozvolili smo si, priobčiti samo imena odpošiljateljev.
„TeMocvična ii harsičksi, jednota „Sokol" v Kraljevem Gradci poslala je jako navdušeno pisano pismo, v katerem obžaluje, da se ne more udeležiti osobno.
Preostaje nam še opisati povratek gostov skozi narodni Žavec.
Ceh trg poln ljudstva, pričakovalo je njihov prihod in ko so se pripeljali ni bilo živio-klieev konca, Žavski pevci zapeli so „Sokolsko pesen". Ljubljanski pevci pod vodstvom gosp. V. Valente nastopili so pred Janičevo hišo, kjer so znanej iskrenej do-morodkinj« gospej Mi-ji Janicevej zapeli pesen „Bodi zdrava domovina1', kar je blago našo narod-njakinja do solz giuilo. Pott m )e korakala vsa množica gostov spremljana od Žavskb tržanov in dru gega ljudstva pred hišo gospe M. Itoblekove, kjer so Ljubljanski pevci zapeli pesen „Lepa naša do movioa„. Ta rodbina pri vsakej priložnosti pokaže, da svoj mili narod srčno ljubi, kar moremo posebne omenjati. Žavski tržani so potem goste do zunaj trga stoječih vozov spremili in se z ginjenim srcem od njih poslovili
Okoli 4. ure zahliši se na gornjem konci trga godba, katera n. m je naznanjala pri bo 1 preljublje-nega „Zagrebške«a Sokola". Vsi tržani pohiteli so jim na proti in jih srčno z gromovitimi živio-kiici pozdravili. Do večera so se Zagrebški Sokoli sprehajali in si naš trg in našo divno okolico natančneje ogledali. Zvečer so se zopet v gostilni g. Hausen-bichler-ja zbrali, kjer se je njim na čast priredila veselica s plesom. Hrvatski Sokol se je usedel okrog dolge vrste miz ter si po svoji narodni navadi izvolil v gospodu Šoštarič-i svojega spretnega Btoloravnatelja. Žavske gospe, gospice in tržani pridružili so se ni im m pričela se ju živahna zabava, kakorsne se še Žavski trg ne ve spominjati in mu bo ostala večno v hvaležnem spominu. Vrstili so se razni govori s petjem Žavskih pevcev, s plesom in z izvrstno godbo Šmarskih godcev. Omeniti nam je posebno govor telovadskega učitelja g. Hochmana, kateri je v humoristični obliki obrisal naše gospodarske razmere osobito zasluge g. Hausenbichler-ja za povzdigo hmeljarstva in splošnega blagostanja v naši prelepi Savinjski dolini ter mu konečno napil zdravico, katera je bila od vseh navzočih burno vsprejeta. Vrstilo se je še mnogo napitnic od strani gg. dr. Fon-a, Hausenbichler-ja, Fr. Lipold a i. dr. na hrvatski iu slovenski narod, na Zagrebškega Sokola in njegovega starosto, na Mozirčane in Žavčane, na Žavske Sloveake itd.
Gospod Eroest Sirca iz Griž naslikal je v prelepem govoru tužni stan spodnje-štajerskih Slovencev, kako se imajo vedno boriti proti usiljeni germanizaciji, ter poudarjal vzajemnost mej Hrvati in Slovenci, ki je močna iu jako potrebna zasiomba za Slovence.
Mej splošnim radovanjem nam je čas le prehitro pretekel in žalost nas je navdala, ko je Zagrebški „Sokol" ob V'j 2. uri zjutraj napravil se na odhod.
jem otrpneti roki. Nevarnost je bila tem večja, ker bo mu še prejšnje rane neso popolnem zacelile, in je včasih čutil Blabost in onemoglost Knez ni hotel ničesar opustiti, kar bi utegnilo pomagati mu k zmagi, sklenil je obrniti se k znanemu mlinarju, vzeti pri njem kaka zelišča, ali pa prositi ga, da on začara, da se njega udari ne bodo dali odbiti.
Zamišljen in vznemirjen jezdil je počasi po gozdu, klanjajoč se sem ter tja na sedlu in iskajoč steze, zarasle s praprotjo. Po mnogih obratih prišel je na bolj pohojeno pot, ozrl se okrog, zapazil znamenja na drevesih in spustil konja v dir. Kmalu se je zaslišalo šumenje kolesa. Jah&joč proti mlinu, začel je knez mej šumenjem razločevati Človeški govor. Ustavil se je, zlezel s sedla, privezal konja k leskovemu grmu in šel je peš proti mlinu. Prav pri mlinu stal je nekoga konj z bogato opravo, pa Vjazemski ni mogel videti njegovega obraza, ker se je neznanec obrnil k njemu s hrbtom, pripravljajoč se zlesti na sedlo.
— Zadovoljen bodi, bojar, — rekel mu je mlinar, prikimujoč z glavo, — zadovoljen, milosti j i vi gospod! Prišel bodeš zopet v carsko milost, in strela naj me ubije, ako ne propade tudi Vjazemski in
Mej igranjem godbe in gromovitimi ,živiou-klici odpeljal se je Hrvatski „Sokol" okolo 2 ure popolu-noči iz Žavc>i.
Okoufevaje ta popis, dostaviti nam je Se, da je pri slavnostni maši pevski zbor Celjske Čitalnice pod vodstvom g. Sobarja pel tako izvrstno in ubrano, da je bil le jeden glas priznanja in pohvale. Isto tako odlikovalo se je še mlado a že krepko „Slovensko pevsko društvo Ptuj skou, pevsko društvo „Lira" iz Kamnika, pevsko društvo iz Žavca in gg. pevci iz Gorenje Savinjske doline. Vse pevske točke bile so izborne in pri tej sbvnosti preverili Brno se, da Brno zadnja leta glede petja močno napredovali, da imamo pevske ^bore, na katere smemo biti ponosni. Zaradi tega uriniia se nam je misel, kako koristno bi bilo, ko bi vsi naši pevski zbori v prihodnjem letu, ali morebiti celo letos na jesen priredili veliko pevsko slavnost v središči Slovenije, v beli Ljubljani, h katerej bi prišli pevci iz vseh slovenskih pokrajin. Tala slavnost bi gotovo močno uplivala ua razvoj našega petja in s tem na narod sam. Marsikdo bi se navdušil pri takej priliki za narodno stvar, za lepo harmonično petje ter postal iz mlačneža iskren narodnj-tk. Pevskim krogom to misel piav toplo priporočamo v preudarek, naj se je oklenejo in jo zvrše, to bode najkrasnejša posledica velekrasnih in nepozabnih slavnostnih dnij v domo- in gostoliubnem Mozirji!
Politični razgled.
Notranje <lcžcle.
V Ljubljani 17. junija.
Včeraj sta se sešla deželna zbora dalmatinski in tirolski. Prejšnje zasedanje dalmatinskega deželnega zboru se je bilo nenadoma pretrgalo na ukaz, ki je došel od zgoraj. Povod temu je bil, kakor jedni mislijo, predlog poslanca Pavlinoviča o hrvatskem uradnem jeziku; drugi pa menijo, da je to prouzročila neka resolucija hrvatske stranke, da bi se vojaški guverner namestil s civilnim namest nikom. Vsekako je bilo to zaključenje obrneao proti hrvatskej večini deželnega zbora. Od tistega časa so se pa hrvatski poslanci in vlada nekaj pobotali, koliko, bode pokazalo to zasedanje. — Centralni češki volilni odbor za volitve v deželni zbor na Moravskem je že izdal svoj volilni oklic in naznačil svoje kandidate. Volilni oklic pravi, da vsak verni Moravec mora gledati na to, da bode moravski narod zavzemal na Moravskem v deželnem zboru ono mesto, katero mu pripada ne le po zgodovinskem razvoji, ampak tudi po Številu duš in visokosti davkov.
Pri volitvah na Ogenkem ne bode vlada tako slavno zmagala, kakor so nekateri mislili. Volitve bodo sicer trajale še cel teden, pa bode vender vlada k večjemu dobila kakih 30 glasov večine, kakor se da sklepati iz sedanjih volilnih resultatov. Sovraštvo proti Židom se je že tudi precej ukoro-ninilo na Ogerskera, kar kaže to, da je izvoljenih precej več antisemitov, kakor se je pričakovalo. Ko bi bile stranke malo bolj jedine in ne bi nekateri Rumuni in Stbi podpirali vlade, pa bi bila podlegla s svojimi privrženci.
ViianJ«' države.
Kakor se poroča iz Berolina, bode se »rb.iko-holKarslii prepir po evropskoj mejnej komisiji konečno odstranil. Obe stranki sti se že izrekli, da ee podvržeti razsodbi take komisije.
„Sovremenija Izvestija" so prinesle članek, v kojem se zahteva, da naj si Rusija zagotovi kak
vsi tvoji sovražniki! Le miren bodi, že proti svišcu se nikdo ne more ustavljati 1
— Dobro, — odgovoril je obiskovalec, ležeč na konji, — a ti starec, dobro zapomni, kaj sva se zgovorila: ako mi po sreči ne izide, obesil te bodem, kakor psa!
Glas se je Vjazemskemu zdel znan, pa kolo je tako silno ropotalo, da ni mogel prav spoznati, kdo da govori.
— Kako bi se ti ne izšlo, kako da ne, — nadaljeval je mlinar, priklanjajoč se nizko, — samo ne snemi svišča; a ko bodeš govoril s carjem, glej ga naravnost in veselo v oči; pogumno mu glej v oči, dragi moj, in ne straši se; pripoveduj mu šale in smešnice, kakor si mu jih prej pripovedoval, in proklet naj bodem, ako zopet ne prideš v čast!
Jezdec je obrnil konja, in ne opazivši Vjazem-skega, jahal je počasi mimo njega.
Knez je spoznal Basmanova, in njegova ljubosumnost je zakipela. Misleč samo na Heleno, se ni zmenil za govorjenje mlinarja, in zaslišavši svoje ime, mislil je, da vidi v Basmanovu novega nepričakovanega tekmeca.
(Dalje prib.)
otok v tdiem oceanu za pomorsko postijo. Ključ k Carigradu, pravi ta list, leži na podnožji Hindiku-škega pogorja in oh perzijskem zalivu. Bosporus in Dardanelle so za Rusijo odveč, treba jih samo za varnost avoj h pristanišč. Kar se tiče njenega zua-čeuja kot svetovna vlast, uemajo nobenega pomena ti stari poti, ki so prejšnje čase iz revne Evrope vodili v bogato Azijo; Rusija ima ravnejše pote. Herat, i! Ikh in afganski TurkesUn morali bi biti v ruskih rokah. Na perzijskem zalivu mora se najti izhod v ocean. Treba se je ob pravem času ozreti po postajah v Polineziji.
FranciMka zbornica je v soboto zavrgla predlog poslanca Lanessana, da bi se posamičnim vojakom dovolilo služti samo dve ali tudi le jedno leto. T» predlog je pobijal vojni minister Cimpenon, ker s tem bi bilo uničeno načelo triletne vojaške službe.
V nemškem državnem zboru se je začelo drugo branje zakona o zavarovanji delavcev proti nezgodam Ko zbor dovrši ta zakon, bode glavno njegovo delo končano.
„Independcnce Belge" objavlja, da je belgij-»ko miuisterstvo tako-le defio'tivno sestavljeno: Malou, finance; Jakobs, notranje zadeve; Woeste, pravosodje. Moreau, vnanje zadeve; Bernaert, polje-destvo; Van den Peereboom, javna dela; Pontns vojsko. Miuisterstvo nauka je odpravljeno, minister-stvo poljedelstva na novo ustanovljeno. Da pa mi-niiiterstvo ni bilo tako dolgo definitivno sestavljeno je uzrok, ker se posamični člani nove vlade neso mogli dolgo sporazumeti, kak portfelj kdo prevzame. Lberalui listi že pišejo, da je uovo ministerstvo aestavljeno iz samih nevednežev, ker še profesorja Thonissena klerikalci neso poklicali v miuisterstvo, ki je jedini mej njimi, ki kaj zna. Ali je v tem napadanji kaj resnice, bomo pozneje videli.
Kakor poročajo  nDaily New",  misli Glastone razpustiti parlament, ko bi zavrgel sporazumljenje s Francijo   zaradi   egiptovske konference. Misli se pa, da s takimi poročili hoče vlada le pritiskati na svoje privržence v parlamentu, ki so vedno nevoljnejši vsled neugodnih poročil iz Sudana. Ka kor poroča ta list so glavne točke spoiazumljenja Anglije s Francijo : Angleške čete ostanejo do 1. januarja 1884 v Egiptu, ako se Angliji no bode zdelo umestno jih prej umakniti. Okupacija se bode pa še dalje lahko podaljšala, ako se bode to Angležem umestno zdelo, in se bode še jedna druga velevlast za to izrekla.   Predsednik blagajnice egiptovskega dolga bode vedno Anglež in bode imel odločilno besedo pri jednakem številu glasov. O posojilu 8 mi« lijonov in o znižanji obrestij, se ni nič sporazumelo. Iz Pariza se pa poroča, da sti se Fraucija  in Au-glija sporazumeli, da bosti pr; konferenci predlagali nevtraliteto Sueškega prekopa, egiptovska kontrola se bode pa raztezovala na vso egiptovsko uprava. Gladstone pa ima celo v svojem ministerstvu nasprotnike vsakemu pogajanju s Francijo.   Kakor poročajo razni listi, je Anglija trikrat zahtevala letos od Turčije, da naj ta zasede Eg pet, ta se je pa le obotavljala. Ko je pa Gladstone videl, da je javno mnenje na Angleškem proti takemu umešanju Turčije v egiptovske zadeve, je to v parlamentu utajil. Granville je pa 12. t. m. poslal jako ostro pisano noto v Carigrad, v katerej javlja, da Turčija, ko je zamudila čas, nema več pravice poslati čet v Egi-pet, da bi jej tudi Anglija ne pustila. — Položaj v Sudanu je jako kritičen. Zdaj, ko je pal Berber, je vse zavisno od tega, ali se bode mogla držati Don-gola, kjer je kakih  1200 vojakov in nekaj topov. 35 000  ustajnikov  je neki na potu proti Dongoli, ter jo nameravajo vzeti do 25 junija. Ako pade to mesto se  napad sovražnikov v Zgornji Egipet ne bo dal več odvrniti Ako pojdejo angleške čete čez Suakim in Berber, prišle bi neki ravno v Cbartum, ko pride Mahdi v Kajiro, ako ga kaj ne zadrži na potu. V Chartumu je pa vae mirno in varno, kakor javljajo poročila iz Wadihalfe. Sicer so pa  vsa poročila iz Sudana jako nezanesljiva.
Dopisi.
Iz Drnovcp pri Krškem 15. junija. [Izv. dop.J (Razne vesti.) Mnogo se je že pisalo po Časopisih od starodavnega rimskega mesta „Novi od o nuni" na „Krškem polji". G. urednik! Upam tedaj, da Vam bode sledeča novica po volji. — Pretočeni teden sta bila pri nas od deželnega muzeja gg. Dežman in Šulc, ogledala sta nabrane starinske reči ter kupila veliko starorimskih posod in orodja od Krškega g. vikarja, ki vbo to izkopavanje na Drnovem vodi s posebno vztrajnostjo in previdnostjo. Omenjena gospoda iz Ljubljane bila sta tudi pri nas, si ogledala pred kratkim izkopani zmalani rimski grob ter sklenila delati na to, da se v grobu shranjene slike vtisnejo v gips in razpostavijo v deželnem muzeji. Tudi druge izkopane stvari, — posebno velikanske kamnitne plošče — so gospodoma jako dopadle. G. Dežman je obljubil vse natanko poročati na Dunaj, ter prositi za kako podporo, kajti g. Pečnik iz Krškega, ki pri tem izkopavanji jako veliko žrtvuje, ima le pičlo malo zaslužka. Njemu pa gre največja hvala za najdene znamenitosti.
Letošnjo pomlad smo imeli krasno vreme —
posebno pretečen mesec maj — je bil jako lep. Nadejali amo ae, da bo letin« ie bolja od lanske. Toda zadnjih 14 dnij nam je nemil dež mnogo škode napravil po polji, še več pa po vinogradih, kjer je ravno trta cvesti pričela. Tudi črešnje, ki so letos posebno polne, so začele močno pokati in gnjiti. Posebno prestrašilo je nagega kmeta slabo vreme na dan sv. Medarda, ki velja za resničnega (?) vremenskega proroka. Kakor pa vr^me danes kaže, se morda vender letos njegovo prorokovanje ne bode spolnilo in potem smemo tudi po kmetskem pregovoru: „Mnogo črešeuj, mnogo grozdja", še dobro vinsko kapljico pričakovati.
Včerajšnji „Slovenski Narod" prinesel je zanimiv članek: „Sou m narodnost", katerega sem prav pazljivo bra'. Vender se pa z g. dopisnikom v vsem ne strinjam. Na podlagi šolskega in učnega reda deželne šolske gospodske ne morejo v zadevi materinega jezika nikakih ukazov dajati, ker manjka v njem vsaktere take določbe. Tudi je šolski učni red le „ministerijalni ukaz", kateri se lahko vsuk dan spremeni. Nova deželna šolska postava o narodnosti, kakeršno si g. dopisnik misli, bi pa težko dobila najvišjo sankcijo, ker bi se ue ujemala popolnem z državnimi osnovnimi postavami. Po mojih mislih so najbolja sredstva proti „Sulvereinuk' in nemškim šob m dobre slovenske ljudske šole, katere so nam po postavi tudi zagotovljene in katere smemo po pravici zahtevati. Na Kranjskem „Sulverein" sploh nikdar no bode dosti opravil, ker smo Slovenci povsodi v ogromni večini in ker se narodna zavest mej nami od dne do dne Širi. Vse drugo razmere pa so y sosednih deželah. Tam bi potrebovali šolsko matico jednako českej, katero pa mi, kot ubogi mali narod menda nikoli ustanoviti ue bodemo mogli. Da sloveuska stvar tako na slabih nogah stoji na na Koroškem iu v Istri, — krivo nam je največ pomanjkanje ..inteligence". To bi se lahko s časom pridobilo, ako bi ustanovili podporni zaklad, s katerim bi omogočili nadarjenim Koroškim in Istrskim mladeničem izšolati se na Ljubljanskej gimnaziji, kjer bi se gotovo ne ra/narodili, kakor se to sedaj godi na jednacih zavodih v Beljaku, Celovci, Pazinu, TrBtu itd.
■z Hrastnika 15. junija. [Izv. dop.j Pred nekaj leti bila je za tukajšnjo šolo razpisana služba učiteljice za ročna dela. Prosile so takrat za to službo tri učiteljice, mej temi tudi gospodiČina Fli-sova iz Laškega trga. Krajni šolski svet nasvetoval je kot prvo g. Flis in sicer zato, ker je imela najboljša spričevala, in drugič ker so tukajšnji zastopniki tovarn in rudokopov izjavili, da le, ako omenjena gospica službo dobi, obljubljeno „renumera-cijou dovolijo. Krajni šolski svet in davkoplačevalci obračajo, deželni šolski svet pa obrne —; pošlje nam učiteljico, katera je bila kot zadnja nasveto-vana. Z omenjeno osobo dobili Brno pa pravo nadlogo, ne le za šolo, ampak za celo dolino, kajti ona seje ne le mej šolskim osobjem, ampak tudi mej drugimi družinami, nemir in sovraštvo, kar je zadnja preiskava prejasno pokazala. Vprašamo toraj: kdo je vsega tega kriv? in smo li to zaslužili z novo šolo, katera nas je stala 30 000 gld.? Naša sosedna Šola v Dolu bila je do lanskega leta jedno razred na, na kateri je že več let kot učitelj nastavljen 701etni mož, precej zlo glub. (Odškoduje ga pa zato njegova žena, katera pa vedno več sliši, kot je potrebno.) Občne želje bo bile, da bi se omenjeni učitelj dal v pokoj, ali se pa prestavil. Krajnemu šolskemu svetu se je vedno reklo: Pre-naredite šolo, da bo dvorazredna, dobite takoj pod-učitelja, in sedanji učitelj, kateri ni sposoben za nad uči tel j a, se bo iz službenih ozirov prestavil. Krajni šolski svet lotil bo je težavnega dela, in šola postala je dvorazredna.
Pričakovati je bilo, da 86 želje prebivalstva izpolnijo, da se stari učitelj z boljšo močjo nadomesti.
Krajm šolski svet m prebivalstvo obrača, deželni šolski svet pa obrne. Žena starega učitelja poda se v Gradec, in vsa veselu se povrne rekoč: bila sem pri g. deželnem nadzorniku, kateri mi je obljubil, da nas nobena reč ne prestavi od tukaj. In tako se zdaj ona poBmehuje prebivalstvu, kakor tudi krajnim šolskim odbornikom, in iz njih norca brije. Ni toraj čuda, da se tukaj vsak brani biti ud kraj nega šolskega sveta.
Iz mestnega zbora Ljubljanskega.
(Konec j
V imenu stavbinskega odseka poroča g. Žužek o licitaciji zaradi nas i panj a živinskega trga in
nasvetuje, naj se prepusti g. Eliju Prelovicu, Čemur zbor pritrdi.
Mestni odbornik dr. Derč utemeljuje svoj samostalni predlog naj se odpravi prodaja kruha na mestnem trgu, in nasvetuje, naj ?e ta predlog izroči policijskemu odseku Predlagatelj pravi, da je prodajalk kruha na mestnem trgu tako veliko, da je prostor dosti premajhen in se je že odredilo, da fiiakarji stoje v tržnih dnevih „Zi vodo". Pa tudi čisto nepotrebno je, da se kruh na javnem trgu prodaja, ker je dosti prodajalnic za kruh po mestu in se kruh povsod dobi, in ga tedaj vsak, tudi kme-tovavec, lahko kupi. Omeniti je pa, da je kruh, ki se na mestnem trgu prodaja jako slab, iz najslabše moke pečen in da tedaj revež, ki na trgu kupuje kruh, dobi nezdravo hrano. Vrhu tega je, ker so prodajalke na dežji, dostikrat premočen, oprašen in večinoma je kruh ki se na trg na prodaj prinese, tak, da je Že jeden dan star in ga pek doma ni mogel prodati. Slednjič opomni predlagatelj, da peki sami želijo, da se prodaja kruha na mestnem trgu odpravi, tedaj naj se izroči njegov predlog policijskemu odseku.
Mestni odbornik g. Kušar pravi, da ga navedeni razlogi neso nič prepričali in da je ravno narobe, kajti bolj oddaljeni peki imajo tu jedino priliko kruh prodati in veliko jih je, kateri jedino za prodajo na mestnem trgu kruh peko. Kmetica le na trgu kruh kupuje, in kar se tiče sklicavanja ua zdrastvene ozire, že vsak sam gleda da Be mu kruh ne pokvari. Toraj nasvetuje, da se preide o predlogu dr. Derč-a na dnevni red.
Mestni odbornik g. Ravni h ar se ujema s predgovornikovimi nazori.
Mestni odbornik dr. Tavčar naglasa, da je stvar vsekako važna in ker bode se o uji posvetoval natančno policijski odsek, naj se vsprejme predlog dr. Derč-a.
Predlagatelj dr. Drč pravi, da ga neso proti-razlogi nič prepričali in da so pek', ki stanujejo v sredini mesta, isto tako kakor peki, ki na krajih mesta stanujejo, s tem sporazumljeni, da se odpravi ta „abu8usu.
Pri glasovanji se vsprejme predlog gospoda dr. Derč-a in se javna seja sklene.
Domače stvari.
— (Trtna um ua Kranjskem.> Ravno pred končanjem lista nam je došel sledeči telegram: Iz Samobora: Komisija, katera je danes preiskavam, vinograde pri Veliki Dolini, našla je trt no u š. Politiška oblast je ukazala v zakonu predpisane uredbe proti daljnemu razširjanju te pogubljive trsne bolezni.
— (Toča.) Danes popoludne ob l/%3. uri pričela se je zopet nevihta s točo. Slednja bila je po mestu drobna in mej dežjem, na Ljubljanskem barji bilo je že huje, a na Krimu palo je toliko toče, da jo je s Hradeckega mosta kar belo videti. Temperatura jako nizka.
— („Obrtnika") izšla je daues 6. številka. Vsebina: Čemu so nam kupčijske zbornice? — Iz državnega zbora. — Socijalne reforme. — O komunizmu in socijalizmu. — V zadevi ustanovljenja zadrug na Kranjskem. — Razne stvari.
— (Vrsta porotnih obravnav) v včeraj pričetem zasedanji je sledeča: 17. junija: Janez Kern, hudodelstvo težke telesne poškodbe; 18. junija: Janez Osolin, hudodelstvo uboja; 19. junija: Marijana Benda, otroški umor; 19. junija: (druga obravnava) Tone Fine, hudodelstvo tatvine; 20. junija: France Benedik in France Dagarin, hudodelstvo ropa; 21. junija: Lovro Slamnik, hudodelstvo uboja; 23. junija: Janez Delovc, hudodelstvo uboja; 24. junija: Janez AljanČič, hudodelstvo težke telesne poškodbe ; 25. junija: Janez Hribar, hudodelstvo uboja; 26. junija: Karol Treo, hudodelstvo umora; 27. junija: France Zadnikar, hudodelstvo težke telesne poškodbe: 27. junija: (druga obravnava) Matevž Komar, hudodelstvo uboja; 28. junija: Juri Hace, hudodelstvo uboja; 30. junija: Vincencij Gegnar, hudodelstvo ropa; 1. julija: Gašpar Pažar, hudodelstvo posku-fienega roparskega umora, hudodelstvo izvršenega ropa, hudodelstvo razžaljenja Nj. Veličanstva in hudodelstvo motenja vere in 2. julija: Ferdinand Suha-dobnik (urednik „Ljudskoga Glasa") in Maks Ivane tič, učitelj v Mengšu, pregrešek zoper varnost Časti.
— (Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnjej prvi porotni obravnavi bil je zatožen kmetski »fant Jože Čivha iz Kožarjev št. 5, hudo-
Itbtfl uboja. Veliici petek letošnjega leta spal je zatoženi Jože Čivha na klopi v sobi. Njega brat Janez Čivha, ki je hodil po bergljab, ga je pa dražil, ker je bil nekoliko pijan. Jože Čivha ustane in odide v kuhinjo, kjer vzame tolkač, in udari hromega Janeza Čivho po glavi, tako, da se je isti takoj na tla zgrudil in v nezavesti drugi dan vsled prizadete poškodbe umrl Zatoženi Jože Čivha taji, da bi bil svojega brata udaril po glavi s tolkačem in pravi, da ga je le sunil s klopi in da se je brat Janez Čivha ob ogelj skrinje zadel in tako težko poškodoval, da je umrl. Porotniki, (predsednik go>p. Franc Ferlinc) so vprašanje na uboj jednoglasno potrdili in Jože Čivha bil je obsojen na pet let težke ječe poojstrene vsaki mesec s postom
— (S sekiro ubil je volkuljo) štefin Kl.iii iz Mravna Kočevskega okraja. Zagledal jo je v soteski pred veliko skalo iu ko mu je hotela ubegniti, udaril in ubil jo je s sekiro Volkulja je bl» več let stara, 1 meter dolga in 05 cm. visoka. Lovec brez puške dobil je za svoje pogumno delo talijo 25 gld.
— (Odbor „Slovanske Čitalnice" v Trstu) uljudno vabi p n. gg. družabnike na društveni glasbeno-pevski koncert, katerega priredi ob otvorjonji novih prostorov v soboto 21 junija 1884 na čitalničnem vrtu, in uadeje se, da se udeleže tega društvu pomenljivega večera v obilnem številu. Svirala bode godba c. kr. peš polka Aleksandra III. cara ruskega št. 61. Obširni program naznani se kasneje. Početek ob 8l/a. uri zvečer.
— (Vojne brodovje avstro-ogersko) obstoječe iz praporne ladije poveljnika mornarice, 6 bojnih oklopnic, jednie topnjafie, jedne torpedne ladije in 6 torpednih brodov s 70 težkimi in 46 lahkimi kanoni, 38 gostostrelkami, 90 častniki in nad 3000 možmi pripluje v 24. dan t. m. v Tržaško luko, kjer ostane do 26. t. m. dopoludue. Tolikega vojnega brodovja Še ni videl Trst v svojej luki in ker se bodo manC/ri tudi vršili blizu Trsta, ter se predstavljala morska bitka, bode to prizor, ki je vreden,  da si ga ogleda vsak, komur je možno
— (Nov „Komis.") Dne 1. julija začno se po novem propisu peči vojaški kruh, in >;e.er bode imel obliko „regije" v dveh porcijah; pekli ga bodo iz ržene moke in iz 15% otrobi primesi; zalivalo se mu bode menj sode, tako da bode bolj suh, nego je bil do sedaj. Tako se bode pa s 1. julijem po-čeuši, kakor hitro poide dosedanja zaloga moke, delalo le na Duuaji, v Budimpeštu, v Progi, v Lvovu m v Črnovicah; na drugih postajah stopi nova peka v veljavo še le v 1. dan januvarja 1885. — V prvi dan bodočega meseca je uveden sploh novi propis za oskrbo vojstva v mirnem času.
— (Štiri milijone goldinarjev) na posodo vzame mesto Zagreb. Firme Haas & Deutsch, Heinrich Bi Uli in drugovi predložili so definitivno ponudbo. Pogoji te ponudbe še neso znani, a Budimpešta je pred kratkim vzela 6 milijonov na posodo in plačuje 5 °/, obresti 7/»°/o za amortizacijo skozi 40 let.
— (Vabilo k veliki slavnosti,) katero priredi „Slovensko bralno in podporno društvo" v Gorici v nedeljo po bv. Cirilu in Metodu, na dan 6. julija t. 1., ko se bode blagoslovila društvena zastava. Spored. I. 1. Na jutro: Sprejem Blavnih društev in preč. gg. gostov po društvenem odboru. Ob 9. uri dopoludne se snidejo vsi udje »Goriškega bralno-podpornega društva" v društvenih prostorih na Travniku, „Restaurant Pilsen," Tam naj se blagovoljno zbero tudi došli gostje in zastopniki raznih društev. Ob 9l/a skupni odhod na Kostanjevico. 2. Ob 10. uri dopoludne: na Kostanjevici sv. maša, ki se bo brala na prostem. Pri sv. maši svira godbn Teržaškega „delavskega društva" in poje pomnoženi pevski zbor, Po sv. maši: a) Pozdrav kumice, vjbo-korodne gospe Dragotine grotiojo Lanthierijeve in prečastitih gospodičin družic, b) Blagoslovljenje društvene zastave, c) Poklouitev trakov novoblagoslov-Ijeni zastavi po viaokorodnej kumici, po deputaciji „ženskoga oddelka podpornega društva Teržaškega" in po deputaciji Goriških Slovenk, č) Slavnostni govor društvenega predsednika. Po slavnosti: odhod v mesto, kjer se v društvenih prostorih zastava shranijo. II. Ob 1. uri popoludne: Slavnostni „banket" na vrtu „Kuterinijeve gostilne." Rodoljubi, gostje in društveniki, ki se hočejo udeležiti onega obeda, naj se oglasijo vsaj do 3. julija t. I. pri predsedništvu „bralnega in podpornega društva v Gorici." Oseba plača 2 goldinarja. Pn banketu Bvira Teržaška godba in poje možki pevski zbor.   Konec ob 4. uri popo-
Iuđne. III. Velika „beseda* na vrtu „Katerinijeve gostilne". Pričetek to5no ob 6. uri zvečer, a) Svira godba vojaška c. kr. peSpolka Ludovik bavarski, St. 62, b) Slavnostna deklamacija, c) Slavnostna kantata. č) Deklamacija zilske Slovenke, d) Petje. Pojeta Terža^ki in Goriški pevski zbor. e) Umetna razsvetljava. Ubod je dovoljen vsem domačim dru-štvenikom, udom vabljenih slovenskih društev in rodoljubom ter prijateljem našega društva. Ustopnina za osebo 30 kr. Radodarne nadplače se hvaležno sprejmejo. Ustopnice se bodo dobivale dne 5. in 6. julija t. I. od 1—4 ure popoludne v drufitvenih prostorih na Travniku in na dan svečanosti od 4. ure naprej pri uhodu na omenjenem vrtu. Natančni program „beseie" se kasneje proglasi. Društveni odbor se nadeja obilnega p. n. slavnega občinstva in uljudno proBi v prav mnogobrojno udeležitev. S po-Bebnim visokospoštovanjem: Odbor slovenskega bralnega društva", v Gorici, dne 12. junija 1884.
— (Za učitelje.) Za mestno ljudsko šolo v Bihaću razpisana je učiteljska služba z 800 gld. letne plače in 200 gld. stanarine. Prošnjibi, kateri naj poleg druzega usposobljenja izkažejo tudi, da dobro znajo bosenski deželni jezik v besedi in pisavi, obrnejo naj svoje molbe do 15. julija t. I. potom načelnih oblastev do deželne vlade za Bosno in Hercegovino. Izprašani meščanski učitelji imajo prvstvo.
— (Popravek.) Pod naslovom „Zmirom najnovejše!" javili smo v svojej številki od dne 6. t. m., da je nemški uradni list dne 6. t. m. že v drugič objavil listek „Da8 rothe Band". Dotična vest ni istinita.   Naš poročevalec bil se je zmotil.
Telegrama „Slovenskomu Narodu":
Gradec 17. junija. Vsled^ vladnega ukaza so deželnozborske volitve na Štajerskem preložene na mesec avgust, menda vsled pritožbe konservativcev, ker je baron Ktibeck volitve v veleposestvo zopet razpisal na soboto, a se v ta dan duhovni volitve ne morejo udeležiti.
Rim 16. junija. Kakor poroča „Moni-teur de Rome", je italijansko redarstvo vsled naznanil angleškega redarstva priporočilo Vatikanu, naj čuva sv. Petra cerkev. Straže blizu Vatikana so se znatno pomnožile.
Poziv „Sokolom"!
Poznano je, kako važna in zelo potrebna je telovadba človeškemu zdravju.
— Najveljavnejši zdravniki priporočajo redno telovadbo že skozi jedno stoletje.
— Telovadba krepi človeka in ga ohrani čvrstega iu zdravega. — Človek ne živi, da telovadi, temveč telovadi, da živi, in reRničen je stari pregovor, kateri pravi:
„Ponosno sme telovadec reči, Kjer viSje sme mu srce teči: Ustvaril sam si je veljavo svojo."
Glede na veliko korist, katero nam telovadba prinaša, najuljudneje vabi odbor čestite brate „Sokole", da se je živo udeležujejo. — Da bode pa mogoče vsem bratom „Sokolom", bodi-si mlajšim, kakor starejšim, vajenim ali nevajenim, telovadbe se udeleževati, naznanja odbor, da se bode v četrtek 19. t. m. pričela telovadba prav iz početka ter da bodo telovadci uvršteni v čete. Telovadilo se bode po trikrat v tednu, in sicer: vt>ak torek, četrtek in petek zvečer od 8. do 9. ure.
Ob jednem se bratom „Sokolom" tudi naznanja, da je odbor v svoji zadnji seji sklenil, letošnje poletje prirediti
jft-vno tel ovadbo z da/rili.
Torej, bratje „Sokoli", na noge! Nikdo naj ne zaostane, komur je zdravje ljubo.
Na z d ra v j e!
Odbor „Sokola1'.
V Ljubljani, dne" 17. junija 1884.
Javna zahvala.
Vsem tistim p. n., kateri so za omislitev spominske plošče ranjcemu Matiji Vrtove u kaj darovali, kakor tudi vsem tist m p. n., kateri so k slavnosti razkritja spominske plošče budi si s čim god kaj doprinesli, izrekam po tem pot« v imenu osnovalnega odbora za omislitev epominske ploščo in dotične slavnosti najtoplejšo zahvalo.
Na Slapu, dne 16. junija 1884.
R. Dolenc,
načelnik osnovalnega odbora.
Tujci:
dne 1«. junija.
Pri »Ion« t Ritter z Dunaja. — Debevc iz Kamnika. — Engelmann iz Pulja.
Pri 3*11*1 : Peternichl z Dunaja. — Demscher iz Železnikov. — Paulin z Dunaja. — Graf iz Trsta. — Eck-stain z Dunaja.
Pri avstrijskem cesarji: Olifčič iz SapnČe.
Umrli so v LJubljani:
10. junija: Anton Spelak, železniškega uradnika sin, 1 leto, Kongresni trg št 14, za vodenico.
12. junija: Fran Kacar, hišnega posestnika sin, 18 let, Cerkvene ulice št. 17, za otrpnenjem črev. — Marija Kodrin, hišna posestnica, 57 let, Studentovske ulice št 13, za srčno napako. — Ana Kahunc, gostija, 62 let, Rožne ulice št. 9, za udotrpom.
13. junija: Jakob Završnik, gostač, 84 let, Karlovska cesta št. 7, za oslabljenjem.
14. junija: Liza Smolej, gostija, 76 let, Sv. Petra cesta št 69, za oslabljenjem.
V dežel nej bolnici:
10. junija: Matija Trček, gostač, 83 let, za vodenico. — Andrej Klemenčič, delavec, 52 let, za katarom v črevesu.
11. junija: Matija Murni k, delavec, 37 let, za plućnim edemom.
13. junija: Jera Šlemer, gostija, 67 let, za oslabljenjem v staroBti. — Josip Preveč, gostač, 64 let, za razširjenjem srca. — Jakob Jare, delavec, 48 let, za jetiko.
Meteorologično poročilo.
a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
:s* a	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73049 mm. 732-01 mm. 73161 nm.	+ 14-1"C + 13 2'C -j-10-6° C	si. zah. sl. jz. si. szh.	dei. dež. obl.	260 mm. dežja.
Srednja temperatura -\- 12-6°, za o 8° pod normalom.
Du.ia.SL3slca, borza dne" 17. junija t 1.
(izvirno telegrafično poročile.)
Papirna ren a.......... 80 gld. 40
Srebrna renta ....       .... 81   r 30
Zlata ren.......... 102   „ 10
5°/0 marčna renta.   ........ 95   . 70
Akcije narodne bank«- ...... 858   „ —
Kreditne akcije....... 309   „ 20
London   . ..... 121   „ 90
Si-ebro......... —   , —
Napol..       . ......... ii
C. kr. i r k ini.       ...... 5
Nuuiakc marko         ...       .            . f>9
4«/0 državne »rečke iz 1. 1854   250 gld. 124
Državne srečke iz 1. 1S64.         IGO gld. 169
■1" '„ avstr. zlata renta, davka prosta.   . 102
OgrBka zlata renta 6°/0......122
„     papirna renta 5u/0.....
5°/0 Htajerske zemljišč, od/ez. oblig. . Dunava reg. srečke 5*/0    .   .   100 gld. Zemlj. obć. avstr. 41/,0/',, zlati zast. listi .
91 88 104 115 121
67 76 50 75 70 10 45 95 70 50 50 75
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri^r. oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 <ld.
Rndolfove srečke  .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .       120 . Trammway-društ velj. 170 gld. a. v.
107 gld 60 kr.
106 176 19 110 218
25
75 75
Lepa hiša
v prijazni vasi Cerklje na Gorenjskem, poleg cerkve, pripravna za trgovino ali krčmo, posebno pa za g. defici-jente, z 1 oralom vrta, se pod prav ugodnimi pogoji proda.
Tudi se daje v najem na več let nekaj oralov zraven spadajočih (397—1)
travnikov, njiv in gozdov.
Več se izve pri lastniku Valentina Bajt-a, trgovcu pri Novi Štifti, pošta Ooraji tirati, Štajersko.
Prodajalnica
na jako dobrem mestu, v katerej se sedaj nahaja ga lan te-rijBka trgovina, odda se o Sv. Mihaelu po ceai
v najem.
Več se izve v komptoiru Krlsper|a A Urbanoa,
pod Tranfto št. 2. (378—3)
Puške!
Priporočam prav izvrstne puške vsaeega sistema ; izdelujem nove ter tudi prevzamem vsa popra« vila po prav nizki ceni. — Za dobro delo sem porok.
Cenike pošiljam na svoje stroške,
Anton Sodia,
(392—3) v Borovljah (Ferlach), Karaten.
Is Trst& v Navi-Jork naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po rajnižjih cenah in z najboljšo postrežbo.
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik „E3a.st -A-zig-lis.", 3400 ton, v   5. dan julija. „     „a-errrxa.xi.ia.**,       4200   „   v 20.   „ „ Potniki naj se obrnejo na
T. TERKUILE,
generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Kajuta (za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gold.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na E'miliuno d* Ant. PoKlayen9 genera'ni a^ent   ' (379—8)
Vozni red istrske državne železnice,
veljaven od 20. maja 1884.
Divača-Pulj						Z^u-lj-IDiveLČa,					
Postelj o			Osobni vlaki			Posta j e			Osobni vlaki		
		1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.			1. 2. 3.	1. 2. 8.	1. 2. 3.	1. 2. 3.
		razred	razred	razred	razred			razjed	razred	razred	razred
	odh.	ljulrai	dopoludne	popoludne	mčer	Puli.....	odh.	zjutraj	zjutraj	popoludne	popoludne
Divača   .   .   . .		7-33	9-15	4-52	8-57			5 —	705	1212	4-50
Herpelje-Kozina .		7-56	9-37	5-20	915	Galesano (m. p.) .	n	—	7-22	12-36	5 03
Podgorje.   .   . .	n	8-10	9-52	5-39	9-28	Dignano ....	n	5-20	7-35	12-49	513
Rakitovič   .   . .		8-26	10-13	6-OS	9-44	Zabronič (m. p.) .	prih.	—	7-54	105	5-28
Buz -t (Pinguente)	n	8-36	10-25	6-23	9-54	i '• i ti t 'i n ;i r t\ >		5-46	8-12	1 20	5 42
Rozzo.....		8-46	10-35	6-37	10-04		dh.	5-47	8-18	124	545
Lupoglava .   . .	n	8 59	10-49	6-57	10-17	S. Pietro in Selva	n	6 02	8-39	1-42	601
Cerovlje.   .   . .		923	11-20	7-32	10-40		n	619	9 06	2-04	6-19
	J	9-35	11-35	7-49	10 52	Cerovlje ....	n	6 33	9 26	2-21	6-35
S. Pietro in Sclva		9-53	11-56	814	1109	Lupoglava .   . .	n	6-55	9 54	2-48	6-58
	( prih.	1008	12-12	8-34	11-23		n	7- 8	10.10	3-02	711
Cantanaro	/ odh.	10-09	12-17	8-89	11-24	Buzet (Pinguente)	rt	7-18	10-24	313	7 21
Zabronič (m. p.) .	•	1024	1233	8-58	—	Rakitovič   .   . .	n	7-28	10-42	3-30	7-33
Dignano.   .   . .		10-38	12-51	9-17	11-51	I   Podgorje    .   . .	n	7-43	1104	349	7-49
Galesano (m. p.) .		10-48	102	9-30	—	Herpelje- Kozina .		7-57	11-22	405	803
Pulj.....	prih.	11«—	115	946	1210	Divača ....	prih.	8-15	11-46	4-26	822
		dopoldne	1 popoludne	neter	po noži.	i		zjutraj	dopoludne	popoludne	iTefer.
S
VIZITNICE
v elegautnej obliki priporoča po nizkej ceni
„KaroćLna Tiskarna"
v LJubljani.
• i^H^^H^BHMHaMM^aHBaaaaaH^H •
♦ ^HaiB I*
* ■■TTillf "fflM'MI! \W \ iT i Mt ti 1" J m -
• mm LVVH^LH It
R
Spisal *** Stat nominis urabra. Cena 70 kr., po pošti 6 kr. več.
i
BUDIMSKA
Ak6czy
katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. StbTzel v Monakovem, profesor dr. Hardy v Parizu in profesor dr. Tichborn* v Londonu, priporočajo profesor dr. Uebhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. llokitanskv v lnomostu, profesor dr. Zetssel na Dunaji in profesor dr. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove bogate vsebine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi grenčicami posebno izredno priporoča. Dobiva ae po vseh lekarnah in l.rodaiiiltucnli miue-rnlnih vodii, vedno na novo natočena. Prosi se, da »o zahteva Izrecno Budimska Rak6ozy. (240—19)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
izdatelj iu odgovorni urednik: Iva u Železni kar.
Lastnina m tisk „Naroune TiHkarue'
061