informator glasilo delavcev sozd emona ljubljana leto 8 junij 1978 št. 82 Akcija E-informatorja zaključena Iščemo najboljši Emona market LJUBLJANA, 17. junija - V desetih mesecih -in sicer od 1. septembra 1977 do danes - smo : obiskali 44 E-marketov, ki sodijo pod TOZD Maloprodaja, v njih nakupovali, spraševali iji opazovali, kako in kaj. Po naši »potrošniški« oceni, ki je vsebovala urejenost, ponudbo in ljubeznivost, smo največ zvezdic (od desetih možnih) 1 plus 9 prisodili E-marketu v Gornji Radgoni, ki je nedvomno lahko za vzgled vsem našim samopostrežnim trgovinam. Naslednja najbolj vidna in častna mesta so pripadla Črnomlju, Jesenicam, Opatiji, Celovški 63, Mengšu, Vižmarjem, Ilirski, Cigaletovi, Vodovodni 67 itd. Sicer pa si vrstni red in število zvezdic, ki svetijo, oglejte med rezultati. Posebna priznanja in nagrade bomo v soglasju z vodstvom TOZD Maloprodaja objavili v prihodnji številki. Po počitnicah bomo začeli novo ocenjevalno akcijo, v katero bomo skušali zajeti ostalo prodajno mrežo v okviru SOZD Emona, toda več o tem prihodnjič. E-INFORMATOR Market v Gornji Radgoni - prvak v Maloprodaji Emone ZA ONKOLOŠKI INŠTITUT Darovalci, ki so namesto cvetja na grob v počastitev spomina pokojnega gen. dir. tov. Franca Nebca darovali prispevke Skladu za gradnjo in opremo Onkološkega inštituta v Ljubljani (poročilo sklada): • Emona hoteli - TOZD Igralnica Casino, Ljubljana 1000 din, • Emona - Blagovni center, SPP, Ljubljana, 5000 din, • sig. Paolo Melingo, Trst 200.000 lir - 4.300,60 din Skupno: 10.300,60 dinarjev Vse skupaj do sedaj: 53.590,60 DOGOVOR O POSLOVNI POLITIKI, USMERITVI IN RAZVOJU SOZD EMONA 78/82 JASNO ZAČRTAN RAZVOJ SOZD EMONA Govori Ljubo Filipan, v. d., generalni direktor LJUBLJANA, 15. junija -Na posvetovanju v gradu Mokrice so direktorji vseh naših TOZD in DO sprejeli Dogovor o izhodiščih za poslovno politiko, poslovno usmeritev in razvoj SOZD Emona za obdobje 1978-82. To je dogovor med direktorji, da se bodo glede na svoje funkcije v TOZD in DO z vsemi močmi prizadevali za uresničitev dogovorjenih nalog s čimer je dosežena enotna politika, ki je podrobno opisana in razčlenjena v posebni prilogi našega glasila. Eno pomembnejših dejstev mokriškega Dogovora predstavljajo izdelane poslovne ^usmeritve za vsako našo TOZD in DO za petletno obdobje 1978-82, pri čemer je posebej poudarjena nujna potreba po specializaciji, zlasti pri tistih delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo z enako dejavnostjo. Tu gre predvsem za trgovino na veliko. NALOŽBE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV Dosledno uresničevanje in izvajanje tega Dogovora predstavlja solidno osnovo za vse razvojne in investicijske programe v tem petletnem obdobju. Ker želimo enakomerno uresničevati razvojne programe vseh osnovnih dejavnosti, smo morali sprejeti sklep o združevanju razpoložljivih (prostih) sredstev. Z ozirom na neenakomerno »investicijsko sposobnost« TOZD in DO v razdobju do leta 1982 še nismo sposobni, da bi posamezne TOZD in DO združevale sredstva za tiste naložbe, ki so zanje ekonomsko najbolj zanimive in upravičene, kot smo prvotno želeli. Spričo tega spoznanja smo se sicer dogovorili tudi za skupne naložbe - in ne več kreditne odnose - vendar iz združenih sredstev. Na osnovi tega principa je potekala razprava, ki nas je pripeljala do sklepa o sprejetju Dogovora o razvojnih programih naših TOZD in DO. V Dogovoru je seveda natančno opredeljen tudi vrstni red posameznih naložb, kakor tudi kriteriji za določanje tega vrstnega reda. Upoštevali smo vse dejavnosti v okviru SOZD Emona -nekatere bolj, druge manj - od proizvodnje in trgovine do hotelirstva, turizma in inženiringa. Seveda pa imajo ob vsem tem nekatere naložbe brez dvoma večjo težo kot druge. Na primer: povečanje farme bekonov v Ihanu, predelovalnica sadja, povrtnin in gozdnih sadežev v Ljutomeru, na- daljnji razvoj in razširitev maloprodajne trgovske mreže, ki smo jo v zadnjem obdobju investicijsko precej zanemarili, delno zaradi objektivnih, delno pa tudi zaradi subjektivnih vzrokov. Ta ugotovitev lahko obvelja tako za Ljubljano kot za Koper, Brežice, Novo mesto in številne druge kraje. Vzrokov za dejstvo, da pri razvoju maloprodajne mreže občutno zaostajamo, je več. Prvi je nedvomno v tem, da je postopek od začetne zamisli do dograditve - nove samopostrežnice na primer - odločno predolg, zapleten, skratka povezan s številnimi težavami, ki jih doživljamo na terenu, jim potem dodamo še nekaj svojih, in stvar se zlepa ne premakne ter nam jemlje voljo do investiranja. MOKRIŠKISKLEPO HOTELIH Kar zadeva mokriški Dogovor, je bila posebej težka pot do soglasja ob vprašanjih naložb v rekonstrukcije in razširitve hotelskih zmogljivosti pri celjski Evropi in mariborski Slaviji. Obe naložbi zahtevata veliko denarja. S posebnim ozirom na položaj hotelirstva pri nas se na novo vložen dinar vanje obrača mnogo počasneje kot pri drugih naložbah. Kljub temu so naši direktorji dojeli položaj ter se opredelili, da je - posebej glede na sprejete obveznosti po srednjeročnem načrtu -potrebno uresničiti rekonstrukcijo in razširitev obeh hotelov. Ce bo potrebna dokumentacija za celjski hotel Evropa pravočasno nared, bo štartal že letos. Poseben poudarek je dal Dogovor izvozni usmeritvi SOZD Emona tako v poslovnih težnjah Emona Commerce kot v potrebnih naložbah za proizvodnjo in predelavo blaga za izvoz. KONEC NEUTEMELJENIH ŽELJA Razprava je razkrila vrsto slabosti, ki se pojavljajo zlasti pri naših razvojnih usmeritvah. Naš razvoj je namreč vse prevečkrat zgolj na željah TOZD in DO ter družbenopolitičnih skupnostih kot na resničnih potrebah. Večina teh programov so le bolj velike želje kot pa pravi pristop k načrtnejšemu razvoju. V njih je vse premalo tehničnih, tehnoloških in drugih najsodobnejših spoznanj in rešitev; premalo je upoštevano kadrovsko vprašanje, neizdelani so programi možnih izboljšav, pestrost, izbor ponudbe ipd., tako da se bomo morali v prihodnje bistveno drugače lote- vati razvojnih zasnov, predvsem bolj smotrno, idejno bolj poglobljeno ter osvetljeno z vsemi možnimi parametri, ki ne bodo razreševali samo ekonomičnosti in rentabilnosti temveč tudi ostale nič manj pomembne vidike takšnih bolj ali manj »zaželjenih« in (ne)potrebnih naložb. Razprava in iz nje izluščen Dogovor sta nakazala enotnost SOZD v želji, da čim bolj dosledno uresničimo začrtane razvojne programe, v katere naj bi v naslednjem obdobju petih let vložili 330 S milijard dinarjev, in to v obstoječe dejavnosti ter nadaljnje aktiviranje TOZD in DO v okviru SOZD Emona. Sprejeti Dogovor pomeni nov pristop k uresničevanju poslovne politike SOZD kot tudi DO in vseh naših TOZD. Naše usmeritve so jasno začrtane, zato je pred nami velika obveznost, da svoje naloge s pomočjo samoupravnih organov, strokovnjakov, in drugih dejavnikov tudi izvajamo in uresničujemo. Dogovor med drugim predvideva tudi ukrepe in zadolžitve, s katerimi bodo delovne organizacije laže uresničevale in uresničile dogovorjene poslovne in razvojne usmeritve. JUTRI: KOLEGIJSKI POSLOVODNI SVET Tudi na' ravni SOZD se bomo morali odločiti za reorganizacijo, če bomo hoteli uspešno opraviti vse naloge, zato bomo predlagali določene spremembe v samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD Emona. Spričo velikih SOZD, njene raznolikosti in težnje po bolj učinkovitem vodenju bomo samoupravnim organom j titov T itrg posL j prost. predlagali, naj bi namesto individualnega poslovodnega organa - generalnega direktorja - imenovali kolegijski poslovodni svet (organ), sestavljen iz pet do sedem članov. V njem naj bi posamezni delavci prevzali specializirane zadolžitve o najbolj perečih in ključnih vprašanjih vodenja ter koordiniranja med delovnimi organizacijami in TOZD, kot so vprašanja proizvodnje, nadaljnji razvoj in tehnologija, odnosi s tujim svetom, povezava s proizvodnimi organizacijami, odnosi v okviru SOZD itd., je strnil bistveno razpravo mokriškega Dogovora Ljubo Filipan, v. d. generalni direktor SOZD Emona. rimski; stolp | e hotel evropa Skica starega in novega dela celjskega hotela Evropa (fasada) PREBERI: • Jutri 85.000 bekonov, str. 2 • To so naši hoteli, str. 3 • MIZ na Jadranu, str. 3 • Stara in nova Evropa, str. 4 # Služba ali delo?, str. 5 • Mokriški Dogovor - priloga - o poslovni politiki 78/82, str. 5 • Četrti na peti Živiliadi, str. 7 OBISK BURMANCI V ZALOGU Mašili Ljubljana, 7. junija - Sindikalna delegacija iz Burme - Worker’s Asioyane of Burma, v kateri so bili U KYAW THAN, vodja delegacije in pomočnik sekretarja izvršnega komiteja, U THA NOE in U BA HTVVE, člana Centralnega izvršnega komiteja, je obiskala delovno organizacijo Emone Mesno industrijo v Zalogu. V razgovorih z našimi predstavniki INŽ. JANEZOM ŠKRABO, direktorjem delovne organizacije, JANEZOM CAGMAJSTROM, predsednikom DS, IVANOM POSAVCEM, sekretarjem ZK, DUŠANOM KINKOM, predsednikom konference sindikata SOZD Emona, in DŽURICO OBRA-DOM, predsednikom sindikata DO Mesne industrije, so se pogovarjali o samoupravnih odnosih v organizacijah združenega dela in o vlogi ter nalogah sindikatov. OBISKI TRŽAČANI V E-BLAGOVNEM CENTRU IHAN, 15. junija - Investi- pripravljen. Nove hleve, v ka- graditvi - ob koncu prihod- cijski in tehnološki program terih bodo vzgajali bekone po njega leta - bo ihanska farma za gradnjo tunelskih hlevov v najnovejših tehnoloških na- nared za »proizvodnjo« ali Ihanu, v katerih bodo letno čelih, bodo predvidoma zače- vzrejo 85.000 100 do 110 kilo- vzredili 30.000 prašičev, je •* graditi pred jesenjo. Po do- gramskih pujskov letno. Ljubljana, 29. maja - Delovno organizacijo Emona Blagovni center je obiskala delegacija trgovinske zbornice iz Trsta. V delegaciji, ki jo je vodil DR. MARCELLO MODIANI, predsednik zbornice, so bili DR. SERGIO MAUREL, generalni sekretar, DR. EUGENIO VATTA, predsednik oddelka zunanje trgovine - odsek za maloobmejni promet, in LUCIANO VOVK odbornik za kmetijstvo. Delegacijo so spremljali gostitelji LOJZE FORTUNA, generalni sekretar Gospodarske zbornice Slovenije, STANE ROZMAN, član predsedstva, DR. PETER PAVLIČ, svetovalec predsedstva, LOJZE LESJAK, predstavnik PKJ v Trstu in sodelavec GZS ALJOŠA MRAK. V razgovorih z našimi predstavniki, MARJANOM KOČARJEM, direktorjem DO Emona Blagovni center, BRANKOM BREGARJEM, direktorjem DO Emona Commerce, BORUTOM LASIČEM, direktorjem sektorja za gospodarske in splošne zadeve v blagovnem centru ter IGORJEM DOLANCEM, direktorjem za stike z javnostjo SOZD Emona, so se zanimali za povezavo in sodelovanje proizvodnje s trgovino ter o načinu in oblikovanju prodajnih cen. Po razgovorih in ogledu blagovnega centra so obiskali tudi farmo bekonov v Ihanu. POLJSKI GOSTJE V EMONI Ljubljana, 30. maja - Poljska delegacija sindikatov trgovine in kooperacije, ki jo je vodil podpredsednik komiteja BOGDAN MILAČEVSKI, in v kateri so bili VANDA ZBIKOVSKA, predsednik sindikalne organizacije proizvodnega podjetja »Progal« (konfekcija in galanterija -8000 zaposlenih) in ŽENKA NOVACKA, članica sveta Vojvodske zveze poljedelskih zadrug »Vaška samopomoč«, je bila gost Zveze sindikatov Slovenije, ki je obiskala SOZD Emono, kjer se je v razgovorih z našimi predstavniki zanimala predvsem za ugotavljanje celotnega prihodka in razporejanje čistega dohodka za osebne dohodke in skupno porabo, kakor tudi za organiziranost sindikatov pri nas ter o vlogi naših sindikatov v združenem delu. KITAJCI V IHANU IN ZALOGU Ljubljana, 7. junija - Trinajstčlanska delegacija ministrstva za lahko in prehrambeno industrijo LR Kitajske, ki je v okviru dogovorjenih in predvidenih obiskov delegacij posameznih ministrstev LR Kitajske v Jugoslaviji gost Zveznega komiteja za energetiko in industrijo, ki jo vodi DU TSIDUAN, namestnik ministra za lahko industrijo, je obiskala farmo bekonov v Ihanu in Mesno industrijo v Zalogu. Kitajski strokovnjaki so z veliko pozornostjo spremljali razlago naših strokovnjakov ter se zanimali predvsem za ukrepe, ki vzpodbujajo nadaljnji razvoj prehrambene industrije, še posebno pa za našo tehnologijo, tako za vzrejo bekonov kot proizvodnjo konzerv, predelavo mesa, hladilnih in klimatskih naprav ter uporabo materialov za pakiranje. IHAN: TUNELSKA VZREJA PRAŠIČEV JUTRI 85.000 BEKONOV Ihanska farma je bila zgrajena v letih 1958/60, in sicer ž letno zmogljivostjo do 27.000 prašičev. S poznejšimi razširitvami so jo povečali na letno zmogljivost 55.000 repov, od katerih so jih imeli 3200 do 3400 za obnovo lastne plemenske črede, do 7000 repov pa so za razplod prodali drugim interesentom. Za zakol je letno ostalo 44.600 do 45.300 prašičev, kar pa je le okrog 60% letnih potreb MIZ. Po novi tehnologiji takoime-novane tunelske proizvodnje prašičev so vse proizvodne faze združene v enem samem objektu, ki si slede druga dru- gi, pri čemer odpade preseljevanje pujskov iz enega hleva v drugega. S tem tudi zunanji transport ostaja izven ograde, skratka zunaj farme. Predračunska vrednost te naložbe je ocenjena na 99,2 milijona din od česar je 60% kredit LB, 20% kredit KŽRS in 20% lastne udeležbe. Nova naložba v ihansko farmo torej pomeni povečanje farme za 30.000 pitancev, kar letno pomeni 85.000 prašičev, in sicer od tega 75.000 pitancev in 10.000 repov v isti liniji: pripustišče na začetku linije, čakališče, prasilišče, vzreja pujskov, predpitanje in konč- no ali finiš pitanje ter odvoz. Leta 80 bo ihanska farma torej dala na trg 85.000 pitancev (po 100 kg) v skupni teži 8,500.000 kg žive teže, za kar bo porabila 34.000 ton krme. Kar zadeva zahtevne čistilne naprave, ki so pri tako veliki povečavi farme nujne, Ihan sodeluje pri načrtovanju in financiranju skupne kamniško-domžalske komunalne naprave oziroma čistilnice, ki bo nared do konca prihodnjega leta, to je do začetka obratovanja povečane farme bekonov v Ihanu. E-INFORMATOR V obratu v »Lntmerku« so že postavili smrečico na streho skladišča LJUTOMERSKI OBRAT POD STREHO Ljutomer, 25. maja - Kot je razvidno iz fotografije, so naša prizadevanja za čimprejšnjo zgraditev predelovalnice sadja in vrtnin že dala prve sadove. Obvezo, ki jo je dal ob vzidavi temeljne plošče 4. januarja letos predstavnik izvajalca gradbenih del Gradis, da bo skladišče nared koncem junija, je včeraj ponovno potrdil vodja gradbišča inž. Avgust Požgan. Gradbinci nekaj dni po terminskem načrtu sicer kasnijo, vendar bodo, tako zagotavljajo, napeli vse sile, da bodo dela v roku končali. Novih skladiščnih zmogljivosti se najbolj vesele delavci proizvodno-odkupnega obrata v Razkrižju, kjer bodo tako lahko ukinili 15 skladiščnih mest, kolikor jih sedaj imajo, kar bo vsekakor zmanj- šalo njihove režijske stroške. Prav sedaj pokrivajo streho in nameščajo izolacijo, tla pa so že pripravljena za končno betoniranje, tako da lahko upravičeno pričakujemo, da bomo skladišče v juliju že uporabljali, proizvodni del obrata pa prevzeli v septembru. dipl. inž. janez Čeplak ŽEJA TARE PRŠUTARN0 LOKEV Tudi ona meni, da je Kras po drugi svetovni vojni precej porasel, da vreme ni več takšno kot je včasih bilo, bojda bur-ja nima več dobrih poti za svoj sprehod po kra-ških goličavah. »Veliko smo odvisni od vremena. Bomo videli kakšno bo, če bo sveti Peter dal ključe Pavlu bo za nas dobro, če pa jih bo obdržal sam bo za nas vreme slabo, vsaj tako pravijo stari Krašovci,« je z nasmehom povedal IVAN COK, predno smo se poslovili. E-INFORMATOR Pršuti zahtevajo mnogo nege, najprej jih dobro umijejo Lokev, 5. junija - V Lokvi pršuti kar dobro zore, le vreme jim je v mesecu maju malo nagajalo, preveč je bilo dežja, zato je bilo več kot še enkrat toliko dela s prelaganjem kraških pršutov in zašinkov. Pohvalijo se lahko s prodajo. Letos so prodali že 15.00 komadov pršutov, 34 ton kraške pancete in 18 ton budjol oziroma kraških zašinkov kot jih sedaj imenujejo. »Vodo čakamo, morda jo dobimo drugo leto. Glavne cevi so že napeljane, potrebno je le še napeljati omrežje po vasi,« je povedala IVANKA FILA, ki je že vrsto let članica prizadevnega kolektiva v Lokvi. GLOBTOUR PRIPOROČA: KAMNA POČITNICE? Marsikdo se še ni dokončno odločil, kje bo preživel nekaj prijetnih dni letnega dopusta, čeprav je ta že skoraj pred vrati. Da bo izbira lažja, objavljamo del ponudbe počitnikovanja, ki ga nudi naša turistična agencija Globtour. BOHINJ-BOHINJSKO JEZERO Bohinj, ena najlepših dolin v Julijskih Alpah je s svojim ro- mantičnim jezerom, slapom Savica in mogočnim Triglavom prav gotovo kraj za idealno letovanje. Hotel Zlatorog je nedavno prenovljen, sobe s kopalnico. Nov je tudi bazen z ogrevano vodo. S KI hotel na Voglu nudi svojim gostom enkratne razglede po Julijskih Alpah in prav tako razpolaga s sobami TWC. Idila v Bohinju 7-dnevni aranžmaji julij avgust junij september Hotel Zlatorog SKI hotel 1975 1220 1835 CERKNO Prijetno mestece s čudovito okolico nudi gostu počitek in rekreacijo, možnost za lov in ribolov. Tri kilometre od Cerknega leži legendarna bolnica Franja. Novozgrajeni hotel Eta ima vse sobe s tušem in WC, avtomatsko kegljišče, družbene prostore in disco klub. Cena sedemdnevnega aranžmaja 1.260 din LOGARSKA DOLINA Naselje Luče leži v Zgor-njesavinjski dolini pod slikovitimi vrhovi Savinjskih Alp. Lepi in prijetni sprehodi, ki nudijo čudovite razglede, so do »Igle« in presihajočega studenca, v ljubko dolinico Podvolov-jek, v naravni park - Robanov kot v vasico Strmec, rojstni kraj skladatelja Blaža Arniča. Prijetno gostišče Raduha v Lučah, znano po gostoljubnosti in domačnosti, nudi gostom prijeten počitek in oddih. Kopalnica je v nadstropju. Cena sedemdnevnega aranžmaja 1.140 din. VRSAR Privlačna ribiška vasica s slikovito okolico se razvija v čedalje bolj priljubljeno letovišče. Hotel Panorama S svojo lastno plažo leži na polotoku, nudi gostom udobje tudi v paviljonih Anita. Na razpolago so tudi zasebni apartmaji z možnostjo kuhanja (posteljni) ter sobe pri zasebnikih s polno oskrbo v restavraciji hotela Panorama. Vrsar postaja vedno bolj priljubljen kraj 7-dnevni aranžmaji junij september julij avgust Hotel Loža Zasebne sobe 1490 1070 1910 1255 10-dnevni 21.6. aranžmaji 9.9. 1. 7. 11. 7. 10.-20. 8. 21.-31. 7. 30. 8. Zasebne sobe 1510 1770 1820 1550 PAG Po dolžini tretji največji jadranski otok leži pod mogočnim gorskim masivom Velebita, povezan s trajektno zvezo rned Karlobagom in Jablancem ter novim mostom. Novalja - drugi največji turi- stični kraj na otoku, se odlikuje po dolgih peščenih plažah, obdanih s prijetnimi borovimi gozdiči. Hotel Loža Leži v središču Novalje, vse sobe TWC. Na razpolago so tudi zasebne sobe s prehrano v hotelu Loža. 7-dnevni aranžmaji junij september julij avgust Hotel Panorama (TWC) Paviljoni Anita (TWC) ^asebni apartmani ^Prenočišče) ^jsebne sobe 1230 1230 2100 950 1610 1610 3150 1160 RAB Najlepši otok Kvarnerskega zaliva povezan s kopnim z redno trajektno zvezo preko Velebitskega kanala z Jablancem. Banjol Prijetna vasica, oddaljena le 7 km od mesta Rab, znana po čudovitih peščenih plažah, razpolaga z zasebnimi sobami I. kategorije v strnjenem naselju. Prehrana je organizirana v restavraciji Banjol. Rab V samem mestu je namestitev v hotelih Beograd, Con- tinental, Slavija - vsi C kategorije. To so manjši hoteli z restavracijo in sanitarijami v nadstropju ter s pogledom na zaliv in mesto Rab. Suha Punta To turistično naselje je 4 km oddaljeno od mesta Rab, sredi zelenja, kjer sta dve osrednji restavraciji, samopostrežna trgovina, terasa za zabavne prireditve. Hotelsko naselje SAN MARINO je primerno za oddih z otroki, ker sega plitvina pokrita z mivko daleč v morje. Vse sobe TWC in pogled na morje 10-dnevni aranžmaji 21. 6. 9. 9. 1. 7. 10.-20.8 21 11. 7. .-31. 7. 30. 8. Hotel Beograd 1420 1800 1850 1490 Hotel Slavija 1320 1850 1850 1490 Hotel Continental 1320 1800 1850 1490 Banjol zasebne sobe 1320 1800 1850 1490 Suha Punta San Marino 1820 2520 2570 1520 2120 2170 1720 1820 7-dnevni aranžmaji junij september julij avgust zasebne sobe 930 1250 TO SO NAŠI HOTELI Ljubljana, 8. junija - V srebrni dvorani hotela Union so delegati delavskega sveta delovne organizacije Emona hoteli razpravljali in analizirali poslovanje Emoninih hotelov v prvem trimesečju letos. Ugotovili so, da so sezonski hoteli - Riviera, Bernardin in Zdravilišče v Čateških toplicah v prvem trimesečju poslovali z izgubo, dočim so nesezonski hoteli Union, Slon, Slavija, Evropa in igralnica Casino poslovali brez izgube. DO EMONA HOTELI Največ dohodka, kar 55,5 odstotkov, sta ustvarila hotela Union in Slon. Seveda je potrebno upoštevati, da prvo trimesečje ne daje povsem realne slike gospodarjenja, saj bodo sezonski hoteli v drugem in tretjem trimesečju ustvarili največ načrtovanega dohodka. Ugotovili so, da je vsak zaposleni v DO Emona hoteli ustvaril v prvem trimesečju za 58.529 din celotnega prihodka, za kar je porabil v povprečju 38.009 dinarjev ter tako ustvaril 20.520 din dohodka. S prikazovanjem kazalcev poslovanja so primerjali dosežene rezultate posameznih temeljnih organizacij, s katerimi so združili delo in sredstva ter bodo tako skušali priti do boljših rešitev pri svojem delu in odločanju. Obravnavali so delo komisije za kadre in delo komisije za ekonomsko propagando ter sprejeli naslednje sklepe: • Skupno bodo jeseni nastopili v Nurnbergu, • Sestavili bodo predlog programa oglaševanja v domačih in tujih revijah, • V reviji Schone Welt bodo za leto 1978 naročili enostransko reportažo, stroške pa razdelili med posamezne TOZD, • Natisnili bodo skupni cenik za leto 1978 v nakladi 5000 izvodov • Orientacijske cene bodo v dinarjih. • Za naslednje leto bodo pripravili gradivo za skupni prospekt Emona hotelov. • Izdelali bodo stalno razstavo delovne organizacije Emona hoteli, s katero bodo sodelovali na vseh pomembnejših sejmih, ki se jih udeležuje Emona. • Za hotelske recepcije bodo izdelali posebne panoge za objavljanje informacij in prospektov. • Sprejeli so osnutek za serijo osmih značk vseh TOZD Emona hotelov. Sprejeli so dogovor o zamenjavi »lunch paketov« s toplim obrokom, ki obvezuje vse hotele v organizaciji Emone. • Znak Emona hoteli bomo v bodoče uporabljali na izdelkih, kot so: sladkor za kavo, serviete, skodelice za kavo in pribor. Dogovorili so se za enotne napisne table za Emona hotele in enotno hotelsko mapo. ' Dogovorili so se za enoten pisemski papir, ki bo obvezen za vse ter bo tiskan z rjavimi črkami na svetlodrap barvi. Vse temeljne organizacije bodo opremile s svojim propagandnim materialom vitrine v hotelu Riviera v Portorožu. Delovna organizacija bo izdelala analizo, ki bo zajela vsa tipična dela tako po številu točk, kot vrednosti točk v bruto zneskih, normativih in doseženem prometu oziroma odstotkih preseganja. Trimesečno bodo spremljali celotni prihodek, dohodek in osebni dohodek. V analizi bodo primerjali vrednostne norme za posamezne delavce. Dogovorili so se, da bo problematiko vzdrževalnih služb obravnavala komisija za kadre. E-INFORMATOR VEČ SONCA, VEČ KOPALCEV Čateške toplice, 4. junija - V štirih velikih in dveh manjših odprtih bazenih se je kopalo 7300 kopalcev, kar je letošnji rekord. Zanimiv je podatek, da se je v vseh dneh meseca maja kopalo v zunanjih bazenih le 5621 kopalcev, kar je tako malo, da v Čateških toplicah kaj takega ne pomnijo. Absolutni rekord v številu kopalcev so zabeležili lani ko se je v enem dnevu kopalo kar 10.000 kopalcev. V to število pa niso všteti kopalci, ki so se kopali v pokritih notranjih bazenih in 12 kabinah. Za naše bralce bo morda zanimiv podatek, da je absolutna zmogljivost šestih nepokritih bazenov tolikšna, da se. istočasno še brez prevelike gneče, koplje 4000 ljudi. Poleg tople termalne vode potrebujejo v Čateških toplicah torej še predvsem veliko sonca. E-INFORMATOR JE BARČICA Z ladjo Marino v Benetke! POREČ, junija - Že drugo leto najema turistična agencija Globtour ladjo »Marina«, last Lošinjske Plovidbe, za prevoz svojih gostov iz Istre v Benetke. , Ladja vozi iz Poreča vsak petek od 2. junija dalje pa vse do 15. septembra z odhodom ob 7. uri in povratkom iz Benetk ob 21. uri. »Marina« sprejme na svoj krov 400 potnikov, po potrebi pa tudi do 500. Vožnja v eno smer traja 4 ure. Pristanek ladje je v luki San Basilio, od koder je organiziran prevoz in ogled vzdolž slavnega kanala Grande do trga San Marco. Ob 17. uri je zopet povratek v Poreč. Ladja je luksuzno opremljena: 2 restavraciji, bar in ra- cigaret). Za prijetno vožnjo je poskrbljeno z glasbo in ležalniki na krovu. V petek 2. junija smo imeli otvoritveno vožnjo, se je je udeležilo že 250 turistov in veliko število povabljenih predstavnikov turističnih agencij in hotelskih podjetij. Vožnja po mirnem morju je bila več kot prijetna, le v Benetkah je bilo bolj toplo, kot smo bili do sedaj navajeni. Po vrnitvi iz Benetk je agencija Globtour skupaj z Lošinj-sko Plovidbo priredila sprejem (vvelcome party) in večerjo za turistične predstavnike v Istri. Sprejema se je udeležil tudi generalni direktor Lošinjske Plovidbe. Med ostalimi predstavniki so bili prisotni predstavniki agencije Vugotours in študijska grupa Kaufhofa. Večerja je minila v zelo prijetnem razpoloženju, navezanih je bilo veliko stikov in poznanstev in po zaključku v zgodnjih jutranjih urah je prevladala splošna želja vseh: »Kmalu spet nasvidenje na »Marini«! JURIJ ŠTIRN zumljivo »duty-free-shop« -brezcarinska trgovina, kjer se lahko poceni nabavijo tuje pijače in cigarete, seveda v okviru naših carinskih predpisov (1 liter pijače in zavitek 200 VODICE, 1. junija - Ob prisotnosti predsednika Skupščine občine Šibenik, inšpekcijskih služb, članov turistične zveze in predstavnikov naše delovne organizacije je bila slovesna otvoritev nove prodajalne v Vodicah pri Šibeniku. Prodajalna se nahaja v frekventnem delu Vodic v hiši lastnika Strikoma- MIZ NA JADRANU Nova mesnica v Vodicah pri Šibeniku na Anteja, ki je tudi njen poslovodja. Ponudba je bila dana z njegove strani z ozirom na večletno poslovno sodelovanje z Mesno industrijo Zalog. Glede na geografsko lego Vodic, smo bili mnenja, da je ta del Dalmacije dovolj interesanten za našo DO. Tudi transport je kombiniran z dostavo blaga v Split in Šibenik. Pričakujemo letni promet nad milijon (novih) dinarjev. Bralcem E-informator-ja, ki se bodo podali na dopust na ta del Jadrana, priporočamo obisk prodajalne. ŽUNKO FRANC (maljši) ____________________ E-IZOBRAŽEVANJE SO SEMINARJI ZARES NUJNI? Zapirajo se šolska vrata, zato je mesec junij tudi mesec veselja in razočaranj, kajti ocene v spričevalih bodo nekatere veselile, druge žalostile. Kako so se naši učenci DO Emona merkur »odrezali« v šoli, bomo poročali v prihodnji številki Informatorja. Tokrat bomo omenili uspešnost tistih, ki so v tem mesecu s preizkusom znanja pokazali, kaj so se naučili in kaj pridobili v zadnjih petih mesecih obveznega praktičnega dela na svojih učnih mestih. Žal tokrat nismo uspeli organizirati pripravljalnih seminarjev za vse naše učence v gospodarstvu; iz objektivnih razlogov so odpadli seminarji za učence oblačilne, kemične, tehnične, neživilsko-mešane ter gostinske stroke. Za učence živilske in mešane stroke pa so bili pripravljeni skrajšani seminarji, ki imajo poudarek na programu stroke in ki jih permanentno vodita Marija Jakličeva in Miro Zalaznik, ter na splošnem izobraževalnem programu, ki jih vodijo Tilka Muhičeva, Andrej Ceršak in Pavle Kogej. Sedaj, ko so za nami seminarji samo za učence mešane stroke in praktični izpiti za učence vseh strok, je zanimiva primerjava znanja in ocen enih in drugih, to je tistih, ki so svoje znanje preverjali na seminarjih in tistih, ki so se za izpite pripravljali sami. So seminarji za učence v gospodarstvu sploh potrebni ali nujni? Naj na to odgovarjajo rezultati dobljenih ocen. Izpitna komisija, ki jo sestavljajo trije člani, je dokaj strogo ocenjevala znanje učencev 1. in 2. letnikov. Končna ocena iz praktičnega dela je bila za učence, ki so sodelovali na seminarjih, sestavljena iz štirih delov, in sicer, iž ocene s vprašanjem iz programa stroke in postrežbe blaga, ocene poslovodje, kjer je učenec na praksi ter ocene iz samoupravljanja v OZD. Za tiste, ki seminarja niso imeli, smo ocenjevali le stroko in postrežbo, upoštevajoč tudi mnenje poslovodje. Vsekakor smo od prvih zahtevali veliko več kot od drugih; dejstvo pa je, da so nam prvi tokrat tudi več pokazali tako v znanju in splošni razgledanosti v svoji stroki kot tudi na področju samoupravljanja, predvsem pri vprašanjih o sestavi in organizaciji Emone, o organih upravljanja v DO in kako učenci samoupravno sodelujejo v svojih TOZD in v šoli. Njihove ocene praktičnega izpita so nad povprečjem, so prav dobre, odlično pa so preizkus opravile Senada Se-ferovič iz marketa Nove Jarše, Anica Hren iz marketa Vojkova, Sakiba Ključanin iz marketa Jesenice, Jožica Zalar iz A etaže Supermarketa Ljubljana in Irena Prezelj iz A etaže TH maximarket. Pri učencih, za katere nam ni uspelo organizirati seminarjev pred praktičnimi izpiti, so rezultati slabši, komaj dobri. Z oceno odlično je preizkus opravila le Marjana Meško iz B etaže ljubljanskega Supermarketa. Naj omenim, da se je tokrat ocenjevalni komisiji prvič dogodilo, da se ni mogla odločiti za pozitivno oceno za učenko, 1. letnika, ki ni pokazala prav nobenega znanja in jo je pred popravnim izpitom iz »prakse« rešila samo zadovoljiva ocena poslovodje. Tokratni rezultati preizkusa znanja oz. praktičnih izpitov naših učencev - bodočih trgovcev in gostincev so pokazali in dokazali, kako pomembno je, da se z mladimi načrtno ukvarjamo, sodelujemo z njimi, jim nudimo predvsem s seminarskimi oblikami več posebnega znanja iz njihove stroke ter splošnega znanja, kot je varstvo pri delu, samoupravljanje v ODZ ter psihologija dela. Šele potem ne bomo razočarani nad njihovim znanjem in njihovimi ocenami iz prakse, kot smo bili tokrat. VESNA RAZTRESEN NA VRSTI JE CELJE STARA IN NOVA EVROPA Med večjimi hotelskimi investicijami srednjeročnega programa je naj starejši celjski: »Evropa«, ki je tik pred začetkom gradnje novega in rekonstrukcije starega dela. Zgodovina tega projekta je precej dolga in zapletena saj je razen dotrajanosti sedanjih zmogljivosti (60 ležiščj bilo potrebno razreševati tudi ekonomičnost z razširitvijo na novi del, s skupno 200 možnimi ležišči. Zahtevna lokacija, kjer se je od prometnih, arheoloških, spomeniško varstvenih pojavljala cela vrsta posebnosti je imela nekaj bistvenih prednosti. Predvsem izjemna tradicija, kjer so se gostje, ne glede na vse slabše razmere, 'ustavljali desetletja, ob tem pa ugodno lego, ki je zagotavljala izjemno frekvenco (tudi več kot 80%). Prav to je bil temelj ekonomskih utemeljitev, ki predvidevajo tak odjem tudi v naprej in s tem možnost, da bo kolektiv prenesel razmeroma precejšna bremena odplačevanja obveznosti samostojno. Naloga projekta je bila, torej na eni strani ohraniti zunanjo arhitektonsko podobo, na drugi strani pa podati vsebino, ki bi z 200 posteljami, restavracijo ter drugimi gostinskimi uslugami ustvarila sodoben hotel B kategorije. Iz slike si bo lahko vsak ustvaril svoje približno mnenje v kakšni meri je projektantom uspelo spoštovati stari slog in vendar narediti nekaj resnega, medtem ko bomo prve odgovore na ekonomska vprašanja dobili leta 1980, ko bo stara in preizkušena posadka hotela Evropa imela na voljo opremljeno zgradbo, ki bo lahko enakovredno konkurirala današnji hotelski ponudbi. Investicijska vrednost je bila izračunana na 83 milijonov dinarjev. V tej vrednosti naj bi bila seveda zajeta vsa dela v novem in starem delu hotela. Gradnja naj bi potekala tako, da bi se lotili najprej novega dela, medtem ko bi stari obratoval. Novi del bi moral biti gotov do avgusta naslednjega leta. Za tem pa bi se preselili v novi in restavrirali stari del. Vse pa naj bi bilo nared koncem 1979. Ker pa vsaka gradnja z adaptacijo nosi precej neznank lahko ob Startu izkažemo naše najboljše želje, da bi zares ostalo pri teh številkah - tako v okviru financ kot pri časovni napovedi. E-INFORMATOR IZLET POZDRAVLJENI KOROŠKI SLOVENCI Celovec, maja - Ob 6. uri, zjutraj, 20. maja je s Trga osvoboditve odpeljal avtobus z 32 potniki, katerih veselo razpoloženje, spremljano z akordi harmonike maestra Dančija, ni bilo spremenjeno vse do cilja na Koroškem. Čisto vsakdanja stvar, boste rekli, pa se motite, to je bil izlet katerega je organizirala OO ZSM DO EMONA COMMERCE, Ljubljana in še to, da mladinci niso pozabili povabiti na izlet tudi tistih, ki niso več aktivni mladinci pa so se zato kar sami imenovali mladinci v mirovanju, so pa kljub temu po domače rečeno držali Štih z mladino, vse do Celovca, seda po opravljenih formalnostih na državni meji. Celovec je bil zanimiv samo po nakupovalni strani, kjer smo se ustavili samo za dve uri. Po nakupu smo se odpeljali do GOSPE SVETE, kjer smo si ogledali znameniti vojvodski prestol in cerkev matere božje, oboje velikega pomena za slovensko zgodovino tamkajšnjih ljudi, nato mimo Vrbskega jezera skozi turistična mesta Poreče, Vrbe in Peče. Nakar smo z večerjo v prijetnem gostišču pri »Korenu« zavednem in ljubeznivem Slovencu zaključili prvi dan izleta. Naslednji dan pa smo nadaljevali pot iz Bilčovsa po Koroški, Hodiško jezero, nato smo si ogledali čudoviti svet v miniaturi, nakar se je naša pot usmerila proti domu to j e zaključni del izleta mimo St. Primoža, kjer je moderna cerkev, ki je obenem edino mesto, kjer lahko slovenski Korošci s slovensko besedo in pesmijo izražajo svoja čustva. Gostišča, v katerih smo kosili in prenočevali, so last tistih Slovencev, ki se kljub političnim pritiskom avstrijskih oblasti zavedajo svoje narodnosti in se tega ne boje povedati. V zgodnjih večernih urah smo se vrnili na isti kraj, od koder smo se dan preje odpravili na izlet. Za organizacijsko izpeljavo izleta je poskrbela tov. Matičič od Globtoura. Moramo priznati obema in tudi tovarišici vodiču, da imajo smisel za organizacijo izletov. Na koncu pa samo še to: »Kje ste in zakaj se vedno v tako malem številu odzovete, kadar imate priložnost videti kraje, obenem pa se spoznavati med seboj Emonci?« PIZZUTO MAGDA Mladinci DO Emona Commerce na izletu v Korotanu Kooperacij? Kamnik: pogled na »javno razstavo« nove kmetijske mehanizacije pod milim nebom MALOPRODAJA POROČA ZARADI VZDRŽEVANJA ZAPRTO Tak je bil začetni del obvestila, ki je pričakal stalne obiskovalce E-marketa Gosposvetska 6, takoj po prvomajskih prazniki. Resnica je, da se je v komaj 10 dneh, kolikor je bil market zaprt, v njem postorilo veliko več, kot je bilo pričakovati iz tega obvestila. Že v mesecu aprilu smo pričeli z deli v ozadju prodajalne ter v njeni kleti. Poleg novih garderobnih prostorov.je bila v kleti deloma preurejena tudi strojnica. Za obstoječim skladiščem prodajalne je bilo prizidano novo, deloma pa se je preselilo v bivše prostore servisa. Medtem je bila preurejena tudi mesnica, ki ima sedaj ločeno razsekovalnico in funk-cionalnejši manipulacijski hodnik. Po zaprtju enote je bila odstranjena vsa stara oprema, ki je bila že odslužena. Potem, ko so bile zamenjane vse instalacije in položeni novi vodi, je bil prebrušen tudi tlak v prodajnem prostoru. Za gradbena in inštalaterska dela smo porabili 305.827 din, kar že samo po sebi priča o obsegu opravljenih del. Tudi v tej enoti smo z novo opremo, to je z višjimi prodajnimi gondolami, pridobili več razpoložljivega prostora za ra-stavljeno blago, ki je na voljo kupcem. Poleg gondol je nova tudi oprema za sadje-zele-njavo ter seveda blagajniški pulti. V ceni 315.905 din, kolikor je stala oprema, so vključeni tudi hladilni elementi za delikateso in mlečne izdelke. Bistvena je sprememba poti kupcev, ki je preusmerjena tako, da jim omogoča boljši pregled ter predvsem hitrejši nakup, kar je bil poleg povečanja izbire blaga tudi eden od razlogov za to obnovo. Tudi tu nam je ob izrednih naporih kolektiva uspelo blago napolniti v dveh dneh in prenovljeni E-market Gosposvetska 6 odpreti 13. maja zjutraj. RUTAR FRANC Vzorno obnovljen E-market na Gosposvetski cesti 6 v Ljubljani - delikatesni oddelek NA OBISKU PRI TIKVEŠU IZLET, DOLG 1100 km KAVADARCI, junija - Dolgoletno poslovno sodelovanje z Emono, t. j. z Blagovnim Centrom in TO Maloprodajo, je rodilo idejo, da predstavniki Emone obiščemo podjetje TIKVEŠ v Kavadarcih. V začetku maja nas je tako manjša skupina predstavnikov DO Blagovni Center in TOZD Maloprodaja obiskala Kavadarce in tam doživela nepozabno srečanje z bratskim narodom, ki goji do vseh Emoncev neizmerne simpatije. Povabilu, da si kot odjemalci ogledamo podjetje, in s tem tudi del Makedonije, smo se radi odzvali. Tikveš si med pridelovalci namiznega grozdja in vin utira pot med vodilne proizvajalce po kvaliteti. Njihova želja je, da bi pridelali še več in s tem zadovoljili kupce doma in v tujini. Nepozaben vtis pustijo na obiskovalcu prostrane plantaže vinogradov v okolici mesta, transporterji za grozdje v samem obratu, velike stiskalnice in klet, kar vse je lepo Franček Mlinarič urejeno v skladno celoto. Z vso to opremo so lahko vzor sorodnim podjetjem. Po ogledu njihovih proizvodnih obratov in polnilnic je bil kratek delovni sestanek, na katerem smo izmenjali mnenja in izkušnje v zvezi s plasmajem njihovih izdelkov, še prej pa smo z enominutnim molkom počastili spomin na našega pokojnega generalnega direktorja Franca Nebca, ki se ga predstavniki Tikveša spominjajo kot nosilca zaslug za sodelovanje med našima organizacijama. Pri ogledu Prespanskega ter Ohridskega jezera smo se lahko prepričali o naravnih lepotah Makedonije, saj jezera po svoji bistrosti spominjajo na naša. Med potjo smo si ogledali hidrocentrale, ki so izjemen dosežek domače tehnologije in plod domačih strokovnjakov. Resda smo se utrujeni vrnili v Skopje, toda nočni pogled na mesto s planine Vodno, ki se je kopalo v lučeh, nas je prevzel in želeli smo si, da bi tako izgledala tudi Ljubljana. Kljub naporni in dolgi vožnji z avtobusom smo si bili ob povratku enotni, da gostoljubnosti Makedoncev ni moč pozabiti, zato si takih srečanj še želimo. FRANČEK MLINARIC AKCIJA: E- INFORMATORJA IŠČEMO NAJBOLJŠI E-MABKET Za dober konec smo obiskali in nakupovali na Jesenicah, v Novi Gorici, Sežani, (ponovitev), v Opatiji, Črnomlju, na Celovški 63, v Bezenškov!, v Podpeči in Ihanu - Konec dober, skoraj vse dobro - Zakaj so dislocirani marketi med boljšimi? Klik - in'ujeli smo Črnomaljke v objektiv LJUBLJANA, 5. junija - Za dober konec akcije »Iščemo najboljši E-market«, ki smo jo začeli pred ustanovitvijo SOZD Emone, zato v njej nismo »našli« prostora za številne druge markete, smo »podelali« kar sedem poslednjih in en market za povrh (ponovitev), in sicer na Jesenicah, v Novi Gorici, Opatiji, v Črnomlju, in ljubljanske na Bezenškovi, Celovški 62 in v Podpeči. Integralna ugotovitev: dislocirani marketi so tako po ponudbi kot ljubeznivosti, čistoči in splošni urejenosti bistveno boljši kot osrednji ali ljubljanski. Zakaj? Pojdimo lepo po vrsti in skušajmo po svojih skromnih potrošniških močeh - s takšnimi očmi smo hodili naokrog in iskali dlako v jajcu, kot menijo nekateri, ugotoviti, kako in kaj. Za vsakega poslednjih marketov posebej in za vse - ali celotno akcijo skupaj. nost? Pa brez zamere! Aluminijasti in močno zdelani pepelniki niso ravno v čast E-kvali-teti! Živahno pester jedilnik. Neverjetno: lepo izkori- ščena izložba - in celo prijetno aranžirana, kar nasploh ni posebnost E-marketov. Na prvi pogled je jasno, da tod gospodari skrbna in prizadevna roka. Stranišče je slabši del »hiše«: razbito ogledalo, navadna vrv namesto verižice in še kaj, dobro, toda to ni vsem in vsakomur na očeh. Pred marketom, čeprav navsezgodaj polno zasedenim z avtomobili, stoje tri stojala za snago, vendar brez originalnih posod. Skrbna roka je podnje postavila prazne škatle. Zelo prijazni blagajničarka in prodajalka na delikatesnem oddelku. Istega dne ob 10.45 nas je zagrabila lakota v novogoriškem marketu Emone. Točajka je v neznosni pripeki odre- trakom zakrpano šipo, so v tem bifeju z notranje strani »zadelali« s polno embalažo radenske, deita in drugih pijač. Znajti se je pač treba. Obledele in natrgane nalepke marketu niso v čast, posebno ne tiste, ki pričajo o tridesetletni tradiciji Emone. VROČI HLADILNIK V N. GORICI V samopostrežnem delu marketa smo pri priči ugotovili, da mesa ni in ga ne bo (dva ali tri dni), ker se je pokvarila hladilnica oziroma ker so jo prav v prvih letošnjih pasjih dneh začeli obnavljati. Morda zato, ker je spet dovoljen uvoz keramičnih ploščic? Malce nerodno, zakaj v Novi Gorici je konkurenca med mesarji zelo močna. Izložba in pogled v njeno notranjost na neurejeni ali razmetani notranji pult ni vzpodbuden. Trije betonski četa iste firme, če imamo dovolj lastnega iz Lokev? »Telefonska« žica namesto vrvice na stranišču, pomanjkanje sanitetnega papirja... Škoda. V Sežani se je tega dne pokvaril avtomat za kavo, zato je ugasnila ena zvezda za njen E-market. Črnomelj 5. junija ob 17.25. uri. V bifeju, ki ima kdo ve zakaj na reklami za coca colo napis Buffet, čeprav je zunaj pravilni napis bife, vladata red, čistoča in domačna ljubeznivost. Luči gore pri belem dnevu zato, ker je arhitekt »pogruntal« takšne okrasne planke, da zastirajo dnevni svetlobi prodor v lokal. Napaka. ČESTITKE ČRNOMALJCEM Tudi samopostrežni del marketa je lahko za vzgled komurkoli naših marketov, kar zadeva urejenost, čistočo, prijaznost in ne nazadnje izbiro. Vse je domala tako kot iz škatlice, prodajalke pa vljudne in prijazne. Popularne »Šest dni šest jedi«, made in MIZ, imajo samo v »razsutem stanju«, ne pa v priročni embalaži, kakor smo je vajeni, če je to sploh napaka. Pri blagajni si lahko kupite celo posebne vrečke za smeti, ki jih v Ljubljani nismo znali odkriti! dnosti, priporočali bi jim le še kakšen košek za odkadke pred trgovino. Vroče bo in otroci bodo še bolj posegli po sladoledih, kam bodo odmetavali papirčke? Market v Podpeči je bil odprt 25. oktobra 1968. Majhen je, le dva sta še manjša, sezonski v Preluki pri Opatiji in v Ihanu. Komaj 75 kvadratnih metrov ima, a kljub temu so prejšnji mesec naredili kar za 100 starih milijonov prometa. Obiskujejo ga kupci iz bližnje in daljnje okolice zato imajo kar dobro ponudbo in so lepo založeni, čeprav na rovaš natrpanosti. Do ljubljanskih trgovin je približno 14 kilometrov, ki so zaradi nuje in pomanjkanja časa še daljši kot običajni. DOBRA STARA ŠOLA NA CELOVŠKI 63 Market na Celovški 63 v Ljubljani ali market pri stari cerkvi, sodi med tiste najmanjše samopostrežnice, ki nimajo bifeja, vendar po čistoči, skrbni urejenosti in prijaznosti sodi med najboljše, med tiste, ki so vredni vse pohvale. Zakaj? Celo izložba je izložba, zakaj iz nje padajo v oči vsi tisti predmeti, ki bi jih človek rad kupil, ne da bi se moral potruditi v mestno središče. Človek ne bi verjel, pa vendar: lonci, posode, kozarci in razno drugo »galanterijsko« blago za kuhinjo in dom gre tu neverjetno dobro v promet, kakor pravi nadvse prijazna prodajalka. Čistoča, red in prijaznost na vsakem koraku. Kapo dol! Dobra stara trgovska šola, ni kaj. PESTRA GNEČA V PODPEČI V kletnih prostorih so namestili tehnično trgovino, kjer prodajajo domala vse, kar kupci potrebujejo - in to od barv, lakov, čopičev, žag, po-dolita do bele tehnike, elektro-materiala in betonskih cevi za gradnjo hiš in betonskega železa, tako da kupcem iz bližnje okolice, Vnanjih in Notranjih goric in Kamnika pod Krimom res ni potrebno, da se po podobnih nakupih odravljajo v Ljubljano, kot nam je zatrdila prodajalka v tehnični trgovini Mihaela Dolinar. Ker so do skrajnosti utesnjeni, jim že res ne moremo in ne smemo šteti v zlo v embalaži nameščeno blago v hodnikih med policami. Ob odhodu smo si potihem zaželeli, da bi tudi ta Emonin market kaj kmalu doživel obnovitev, saj v tozdu Maloprodaje vedo in so sami zapisali: Tudi obnova je razvoj. Poslovodkinja v Bezenškovi ulici in njeni sodelavki SNAGA NA JESENICAH V jeseniški E-market smo po tradiciji najprej stopili v bife, in sicer, verjeli ali ne, ob 7.30 uri zjutraj. Zakaj v sicer čistem bifeju pod stropom manjkata dve luči, nismo mogli ugotoviti. Da ni posredi tradicionalna gorenjska varč- zavo pribila, da lahko dobimo samo mineštro ali samo golaž ali oboje, nikakor pa se ne moremo zmišljevati, da bi mineštro malo »oplemenitili« z golažem. Če ne gre, pač ne gre, vendar kljub temu škoda. Saj veste, gost in kupec imata zmeraj prav, kjer pač imata! Razbito, čeprav z lepilnim koši pred hišo, preveč oddaljeni od trgovine, so najbrž vzrok, da je po bližnjem grmovju nastlano preveč papirnatih odpadkov. Čeprav polnih rok dela, izredno ljubezniva in potrpežljiva mlada prodajalka na delikatesnem oddelku. Zakaj pršut carnex in pan- Del izložbe je prijetno izrabljen kot razstavni prostor, ki človeka privablja. Nikjer po tleh umazanije, papirja, odpadkov. V bifeju so trije veliki stoječi pepelniki in hkrati koši za odpadke, ideja vredna posnemanja. Vsa čast, komur čast! Market v Opatiji smo obiskali 5. junija ob 14.10 uri, torej prav v času opoldanskega počitka, ko je promet v trgovini bolj »redek«. Market v Opatiji je že lani 15. julija praznoval desetletnico. Sodi v srednjo kategorijo marketov s 336. kvadratnimi metri. POCENI KAVA V OPATIJI Prav prijetno smo bili presenečeni, ko smo v bifeju zagledali lepo pogrnjene mize s steklenimi in celo emoninimi reklamnimi pepelniki »Kava special«. Temno leseno steno lepo krasi prava pravcata amfora, kot se spodobi za Opatijo, ki jo opevajo pesmi. Kot bi vedeli, da moški nismo spogledljivi, samo v stranišču teman okvir brez ogledala in kot po že nekakšnem nenapisanem pravilu ni veržice za izplakovanje, temveč samo zvozljana vrvica. Enotnost čez vse! Presenečeni smo bili, ko smo plačevali ekspres kavo. V Opatiji stane le 4,40 dinarjev!! In to v centru mesta in na pogrnjeni mizi. Pa govore, da je naša »infrastruktura« turizma predraga. Bife marketa lahko pohvalimo tudi zato ker imajo kar 21 različnih obrokov tople malice, sicer ne vse vsak dan, vendar so tega dne imeli kar 9 različnih jedi in to po povsem navadnih oziroma normalnih cenah. Mesar v mesnici marketa ima v ponedeljek popoldne zaprto, meso lahko kupite le od 7. do 12. ure, zato pa ima odprto tudi ob nedeljah od 7. do 11. ure dopoldne. V trgovini imajo dokaj pestro ponudbo, zaman pa smo iskali paket Mesne industrije »6 dni - 6 jedi«, 40 gramske paštete, kraška panceta pa je bila Carnexova. Marketu res nismo mogli kaj očitati glede ponudbe in vlju- SLUŽBA ALI DELO? • Če skušamo potegniti črto pod številne ugotovitve, ki smo si jih nabrali na obiskih po naših marketih, potem ne moremo mimo dejstva, da so samopostrežnice izven centrov praviloma bolj skrbno urejene, prodajalke prijaznejše in trgovine nasploh boljše kot v močni mestni konkurenci. Zakaj? Odgovor se ponuja kar sam od sebe: v mestu je služb na pretek, na podeželju pa prav narobe. Potemtakem je tu, če je ugotovitev blizu resnici, vzrok, da ponekod delavci predvsem samo hodijo v službo, drugje pa tudi delajo! Se vam zdi misel preostra? Resnica je morda še nekoliko drugačna: v centrih je naval na naše markete močnejši kot na podeželju, ponekod imajo več ali manj srca za vrsto elementov, ki ustvarjajo dober ali slab glas in še kako drugače. Ob zaključku akcije je vsekakor prav, če priznamo, da smo pri ocenjevanju marketov marsikdaj izrekli kakšno ostro besedo, preveč zašiljeno, kot gre glas naokrog, vendar še zdaleč ne zlonamerno, temveč zato, da bi s prstom pokazali na tiste pomanjkljivosti, ki so nas kot Emonce predvsem zabolele in prizadele - ter zato, da bi jih morda prizadeti opazili in čimprej odpravili. Market v Ihanu, ki je le dober streljaj oddaljen od naše farme bekonov smo obiskali 7. junija ob 10. uri dopoldne. Market, eden najfnanjših Emoninih marketov, saj meri z vsemi prostori le 62 m2, se prav sramežljivo stiska v pritličju stanovanjske hiše. Čeprav izredno majhen, mu moramo priznati, da je dokaj dobro založen in je bližnjim in daljnim potrošnikom še kako potreben ter jim prihrani marsikatero pot do oddaljenih trgovin v Domžale ali Dol pri Ljubljani. Market je 16. junija letos praznoval svojo 5-letnico. Malemu marketu skorajda nismo imeli kaj očitati, razen nekaj dotrajanih nalepk in gneče na prehodih, ki pa je zaradi pomanjkanja prostora opravičljiva. Kljub temu, da je bila dokaj neprimerna ura za nakupe (deset dopoldne), je le bilo toliko kupcev, da smo komaj utegnili dobiti v fotografski aparat vse tri delavke. SEMENA NISO ČAJ! Tudi market v Bezenškovi ulici 23 v Ljubljani sodi med manjše emonine markete s svojimi 107 m . Market ni več tako mlad, odprt je bil 20. oktobra 1964 leta. Na obisku smo bili 7. junija ob 8. uri zjutraj. Prav tako kot Ihanski je tudi ta v pritličnem delu stanovanjske hiše. Kot vsi emonini marketi, ki gostujejo v stanovanjskih hišah, ima tudi ta velike težave zaradi pomanjkanja prostora in priročnih skladišč. Kot potrošniki in jedci testenin smo se spotaknili nad testeninami, ki so bile »spravljene« na tleh na kartonski škatli pod policami. Tudi kompletu porcelanastih skodelic v izložbenem oknu ne sodijo vrečke s semeni. Market pa se lahko pohvali s svojimi 65-70 starimi milijoni prometa. Metka Žibert, ki je že eno leto poslovodja marketa pa je potožila tako glede prostora, ki ga primanjkuje, kot tudi glede delavcev. Dopoldne so delale tri, popoldne pa bosta le dve, ki bosta morali napeti vse sile, da bosta nadomestili dve delavki, od katerih je ena bolna, druga pa na dopustu. »Smo Kranjice me košate,« pravijo Jeseničanke Delovni kolektiv marketa v Ljubljani na Gosposvetski cesti 6 je nadvse zadovoljen z obnovljeno trgovino. V desetih dneh, od 3. do 13. maja so preuredili in v višino »razširili« prodajni prostor in tako funkcionalno pridobili na prostoru. Poslovodja SAFET DUZIČ pravi, da mu je to najlepše darilo za njegovo obletnico dela v tem marketu. Mesar je tudi zadovoljen, ker ima sedaj prodajni prostor in razsekovalnico, lepo je urejen delikatesni oddelek in je strogo ločen od oddelka za zelenjavo. Z novimi višjimi policami so za 40 odstotkov povečali izbiro blaga, zaposleni pa so še posebej zadovoljni z novimi garderobnimi prostori, pisarno in pomožnimi prostori, skupaj z njimi pa deli veselje tudi MILAN MRAVLJE, ki dela pri gradbeni operativi TOZD Maloprodaja. ZVONE GJURIN m. Prodajalke v Emoninem najmanjšem marketu v Ihanu jgnute&i Police se hitro praznijo, zato jih prodajalke sproti polnijo © supermarket LJUBLJANA, Pasaža na Ajdovščini Primer propagande, ki si je ne želimo. Zakaj? Ugibajte! MLADINA AGROEMONE DOMŽALE ODLOČNE AKCIJE DOMŽALE, junija - Minilo je že 31 let, odkar je ustanovljena Emona, od takrat pa do decembra 1977 ni bilo ustanovljene v našem TOZD nobene OO ZSMS. V našem TOZD je zaposlenih 239 delovnih ljudi, od tega 25% mladih, ki niso starejši od 27. let. Naposled smo se odločili, da v našem TOZD ustanovimo OO ZSMS s ciljem, da mi mladi pripomoremo današnji socialstični družbi. Definitivno smo se uradno registrirali decembra minulega leta. Naša OO ZSMS ima 23 članov, ta številka ni velika, ampak zadovoljiva glede na aktivnost. Najprej smo se seznanili z dogovori, ki so bili sprejeti na zadnjem posvetu oz. seminarju za predsednike in sekretarje. Na naslednjih sestankih smo skušali nekatere dogovore že uresničevati. Tako smo evidentirali nekaj članov, za organe OK ZSMS, nekaj mladincev pa se je prijavilo tudi za MDA. Formirali smo razne sekcije: literarno, dramsko, športna, kulturna in glasbena. Včasih je kulturna komisija sama pripravila program in ga tudi izvedla. Ostali mladinci pa so samo poslušali. Od decembra pa je drugače. Kulturna komisija pripravi tak program, tako da vsi mladinci sodelujejo. Tako smo vsi skupaj sodelovali pri novoletni proslavi, proslavi ob dnevu žena, proslavi ob 100-letnici rojstva Otona Župančiča in pri proslavi sindikalne konference TOZD PG Domžale s kulturnim programom. Odločili smo se, da izvedemo redno akcijo v okviru našega TOZD. 9. 4. je 35 brigadirjev (mladinci in pionirji) želelo da bi 3 ha gozd preobrnili v plodno zemljišče, s katerega bi že v jeseni pobrali prvo zrno koruze s tega močvirnega zemljišča. 30. aprila pa smo izvedli še eno lokalno akcijo. Preuredili smo naš klubski prostor, očistili več kanalov, zasadili smo cvetje in drevje po parkih in naredili klopi za počitek. Med 52. OO ZSMS v Domžalski občini OO ZSMS Agroemona, TOZD PG Domžale kot no-voorganizirana se je izkazala kot prva v I. polletju 78. DRAGI ARSIČ PREKLIC HKS Preklicujemo veljavnost naslednjih hranilnih knjižic in čekov Službe za Kreditno-hranilno poslovanje Emone Ljubljana: • Plemelj Erna, osebna številka 084053, zaposlena v DO Emonamerkur-market Kranjska gora, je prijavila izgubo hranilne knjižice številka 172072. • Peternel Mirjam, osebna številka 081240, zaposlena v DO Emonamerkur TOZD Trgovska hiša, je prijavila izgubo hranilne knjižice številka 118638. e Špiclin Anton, osebna številka 2011277, zaposlen v DO Emona hoteli TOZD hotel SLON, je prijavil izgubo hranilne knjižice številka 149559. • Novak Marjetka, osebna številka 102558, je prijavila izgubo hranilne knjižice 130518; zaposlena v DO Emonamerkur-računski biro. • Korlat Edvard, osebna številka 131706, zaposlen v DO Emona blagovni center Šmartinska cesta 102, je prijavil izgubo hranilne knjižice številka 0D1412. • Žužek Vera, osebna številka 533976, zaposlena v DO Emonamerkur TOZD Trgovska hiša-slaščičama Park, je prijavila izgubo hranilne knjižice 172155. • Džekič Liman, osebna številka 203497, zaposlen v DO Emona hoteli TOZD hotel SLON, je prijavil izgubo hranilne knjižice 162152. • Nikolič Zoran, osebna številka 075515, zaposlen v DO Agro emona Ljubljana TOZD Poljedelstvo-govedo-reja Domžale, je prijavil izgubo hranilne knjižice 052100. • Oplančič Zelinda, osebna številka 730119, zaposlena v DO Emona hoteli TOZD hotel Bernardin, je prijavila izgubo hranilne knjižice 137125. • Hajdarevič Lilijana, osebna številka 066506, zaposlena v DO Emona hoteli TOZD hotel Bernardin, je prijavila izgubo hranilne knjižice številka 0D3307. Prosimo vsakogar, ki bi našel ali kaj vedel kje se nahajajo zgoraj navedene hranilne knjižice, da to javi na upravo Službe za Hranilno-kreditno poslovanje Emona, Kidričeva 13 a osebno ali po telefonu na štev. 24-973 in 20-752. HKS EMONA REZULTATI AKCIJE Kriteriji: ljubeznivost, urejenost, ponudba-ocena od 1-10 so v očeh potrošnika dobili: E-market Gornja Radgona ********* +(9+) E-market Črnomelj ********* (9) E-market Jesenice, Opatija ******** *-(9-) E-market, Koper JLA, Celovška 63 ****** **(8) E-market Savsko naselje, Kranjska gora, Celovška 163, Sežana ******* +(7+) E-market Mengeš, Vižmarje, Ilirska, Cigaletova, Vodovodna 67 ******* (7) E-market Celovška 91, Podpeč ******* -(7-) E-market Kamnik, Vojkova, Hubadova, Škofja Loka, Stražišče pri Kranju, Dol pri Ljubljani, Slomškova 6, Litija, Hrastnik, Nova Gorica, Bezenškova, Ihan, ****** +(6+) E-market Šaranovičeva, Vodice, Titova 65, Titova 82, Trbovlje ****** (6) E-market Gogalova, Potrčeva, Titova 25 in Kisovec ***** +(5+) E-market Prule, Gosposvetska, Vir pri Domžalah in Zagorje ***** (5) E-market Nove Jarše **** (4) E-market Celovška 407 **** -(4-) E-INFORMATOR PAVLE GODEC PONOVNO DIREKTOR MALOPRODAJE Ljubljana, 5. junija -Delavski svet temeljne organizacije TOZD Emona Maloprodaja je na predlog razpisne komisije, ki so jo podprle družbenopolitične organizacije, ponovno imenoval Pavla Godca za direktorja. Pavle Godec, ekonomist, je bil rojen 1929. leta ter se je že 1963 zaposlil pri Prehrani, predhodnici današnje Emone kot vodja plansko-ana-litske službe, kasneje pa je postal pomočnik direktorja maloprodaje, od 1971. pa je opravljal dolžnosti direktorja. Kot družbenopolitični delavec je aktiven tudi izven svojih delovnih dolžnosti, je član komisije za preskrbo Ljubljane pri mestni skupščini, predsednik gospodarskega odbora SD Slovan itd. Tudi hotelirji iz Cateških toplic znajo dobro potegniti ŠPORT IN REKREACIJA ČETRTI NA V. ZlVILIADI Maribor, 10. junija - Tudi letošnje poletne športne igre živilcev so mimo. V soboto 10. junija se je v Mariboru zbralo 1250 delavcev iz živilske, kmetijske in tobačne industrije, da bi se pomerili med seboj v osmih športnih panogah: v krosu, malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju, šahu, vlečenju vrvi in rokometu za moške, za ženske pa samo v streljanju, kegljanju, krosu in namiznem tenisu. Emonci smo se prijavili v vseh disciplinah, vendar v rokometu nismo nastopali, ker nekaj tekmovalcev ni resno in dovolj odgovorno jemalo te športne prireditve in enostavno niso prišli na zborno mesto. Predvsem so se izkazale naše ženske ekipe in nam priborile lepo število točk. Iva Rotar iz TOZD Prašičereja je bila v krosu najstarejša udeleženka, a ne mislite, da je zato kaj zaostajala! Nasprotno, prva je pretekla 800 metrov in si zaslužila medaljo. Čestitamo! Lahko je za zgled drugim. Rajka Račič iz TOZD Glob-tour je tekmovala prvič, sicer zadnja prispela na cilj, a vseeno ona zasluži priznanje. Ni omagala, borila se je do zadnjega metra, kot pravi športnik in se tudi po njej marsikdo lahko »špegla«. Recimo tisti rokometaši, ki niso prišli. Zinka Kastelic je s svojo igro v namiznem tenisu navdušila gledalce in spravila v obup svoje nasprotnice. Ni bilo nobenega dvoma, da zasluži prvo mesto daleč pred vsemi. Tudi med moškimi ekipami se je našel dober Emonec. Pavle Groznik je tekmoval v krosu in »šišal« vse v svoji starostni kategoriji. Čestitamo! Vsi, ki so sodelovali, so se potrudili. Vsak po svojih močeh. Skupno smo osvojili četrto mesto, kar je med 19. prijavljenimi delovnimi organizacijami lep rezultat. Rezultati: CROS - ekipno moški točke za uvrstitev 1 HMEZAD Žalec 47 točk 14 2. EMONA Ljubljana 3. KK Vipava (skupina 44 točk 10 C) 4. MLINOTEST 31 točk 7 Ajdovščina 5. ŽITO Ljublj. (skup. 31 točk 5 C) 6. FRUCTAL 30 4 Ajdovščina 7. SLOV. SADJE 30 točk 3 (skup. C) 22 točk 2 8. INTES Maribor 22 1 Rokomet: 1. MLINOTEST 2 1 0 1 26:26 12 2. INTES 2 1 0 1 25:25 2 8 3. MERK 2 1 0 1 22:22 2 5 4. SLOVIN 2 2 0 0 42:25 4 3 5. POMURKA 2 1 0 1 32:31 2 2 6. FRUCTAL 2 0 0 2 27:45 0 1 Šah: 1. mesto »Intes« Maribor 46 točk 20 2. mesto »Agrokombinat« Mbr. 37 točk 16 3. mesto >*Merx« Celje 35,5 13 4. mesto »Žito« Ljubljana 34 točk 11 5. mesto »Koloniale« Maribor 32,5 10 6-7. mesto »Eta« Kamnik 26 točk 8,5 6-7. mesto »Tališ« Maribor 26 točk 8,5 8. mesto »Jelša« Šmarje 24,5 točk 7 9. mesto »Fructal-Alko« Ajdovšč. 20 točk 6 10. mesto »Pivovarna« Laško 19,5 5 11. mesto »Slovin« Ljubljana 17 točk 4 12. mesto »Etol« Celje 16,5 3 13. mesto »Emona« Ljubljana 15,5 2 14. mesto »Mlinotest« Ajdovšč. 14 točk 1 Vlečenje vrvi: 1. ŽITO 13 točk 2. INTES 9 točk 3. SLOVIN 6 točk 4. MLINOTEST 4 točke 5. LJUBLJ. MLEKAR. 3 točke 6. KOLONIALE 2 točki 7. EMONA 1 točka Namizni tenis - ženske: 1. EMONA Ljubljana 17 2. SLOVENIJA SADJE Ljubljana 13 3. INTES Maribor 10 4. LJUBLJ. MLEKARNE 8 5. SLOVIN Ljubljana 7 6. MERK Celje 6 7. MLINOTEST Murska Sobota 5 8. FRUCTAL-ALKO Ajdovščina 4 9. TALIŠ Maribor 3 10. CENTER Celje 2 11. ŽITO Ljubljana 1 NAMIZNI TENIS - moški 1. TALIŠ 26 2. DROGA 22 3. EMONA 19 4. RADGONA 17 5. FRUCTAL 16 6. SLOVIN 15 7. ŽITO 14 8. MERK 13 9 ABC POMURKA 12 10. AGROKOMBINAT 11 11. LAŠKO 10 12. ETOL 9 13. LJUBLJANSKE MLEKARNE 8 14. INTES 7 15. MLINOTEST 6 16. VIPAVA 5 17. CENTER-CELJE 4 18. ETA 3 19. KOLONIALE 2 20. KOLINSKA 1 STRELJANJE ženske krogi točke 8. ABC Pomurka M. Sobota 737 14 9. Mesna ind. Nova 716 13 10. ŽITO Ljubljana 691 12 11. KK Gornja Radgona 690 11 12. MERK Celje 687 10 13. HMEZAD Žalec 678 9 14. EMONA Ljubljana 661 8 15. TALIŠ Maribor 655 7 16. ETA Kamnik 654 6 17. ETOL Celje 649 5 18. JELŠA Šmarje 585 4 19. SLOVENIJA SADJE Ljubljana 567 3 20. Ljublj. mlekarne Ljubljana 527 2 21. CENTER Celje 482 1 KEGLJANJE MOŠKI kegljev točk 1. INTES Maribor 384 28 2. MLINOTEST Ajdovščina 372 24 3. TMI KOŠAKI Maribor 360 21 4. SLOVIN Ljubljana 340 19 5. FRUCTAL-ALKO Ajdovščina 324 18 manj praz metov 6. HMEZAD Žalec 324 17 7. DROGA Portorož 320 16 8. ŽITO Ljubljana 313 15 9. KOLONIALE Maribor 312 14 10. EMONA Ljubljana 310 13 11. MERK Celje 297 12 12. TALIŠ Maribor 296 11 13. ABC POMURKA M. Sobota 285 10 14. ETA Kamnik 267 9 15. MESNA IND. Nova Gorica 265 8 16. LJUBLJ. MLEKARNE Ljubljana 264 7 17. UNION Ljubljana 260 6 18. SLOVENIJA SADJE Ljubljana 258 5 19. KK Gornja Radgona 250 4 20. SAVINJSKI MAGAZIN Žalec 239 3 21. CENTER Celje 237 2 22. LAŠKO PIVO 228 1 ekipno ženske 1. MLINOTEST Ajdovščina 32 točk 12 2. EMONA Ljubljana 28 točk 8 3. ŽITO Ljubljana (sk. C) 27 točk 5 4. MERK Celje 27 točk 3 5. INTES Maribor 25 točk 2 6. FRUCTAL Ajdovščina 25 točk 1 Mali nogomet: 1 KK G. Radgona 23 točk 2. ABC Pomurka M. Sobota 19 točk 3. KOLONIALE Maribor 16 točk 4. TMI Maribor 14 točk 5. INTES Maribor 13 točk 6. MERX Celje 12 točk DROGA Portorož 11 točk 8. ŽITO Ljubljana 10 točk 9- MESNA IND. Nova Gorica 9 točk !0. PEKS-Skofja Loka 8 točk U. SLO VIN Ljubljana 7 točk !2. UNION Ljubljana 6 točk 13. LJUBLJ. MLEKARNE Ljubljana 5 točk !4. FRUCTAL-ALKO Ajdovščina 4 točke EMONA Ljubljana 3 točke 16. TALIŠ Maribor 2 točki 17. KK Vipava 1 točka 1. INTES Maribor 621 18 2. FRUCTAL Ajdovščina 569 14 3. MLINOTEST Ajdovščina 563 11 4. DROGA Portorož 518 9 5. MERK Celje 508 8 6. ŽITO Ljubljana 475 7. ETOL Celje 430 6 8. EMONA Ljubljana 418 5 9. PIVOVARNA 416 4 10. LJUBLJ MLEKARNE 373 3 11. TALIŠ Maribor 319 2 12. CENTER Celje 271 1 STRELJANJE -moški: 1. PIVOVARNA Laško 797 27 2. KOLONIALE Maribor 795 23 3. MLINOTEST Ajdovščina 770 20 4. FRUCTAL Ajdovščina 769 18 5. DROGA Portorož 758 17 6. INTES Maribor 752 16 7. KK Vipava 743 15 KEGLJANJE - ženske 1. MLINOTEST keglji točke Ajdovščina 238 24 2. ETA Kamnik 190 20 3. TALIŠ Maribor 189 17 4. ŽITO Ljubljana 5. FRUCTAL-ALKO 184 15 Ajdovščina 6. ABC POMURKA 181 14 M. Sobota 180 13 7. EMONA Ljubljana 165 12 8. ETOL Pelje 160 11 9. INTES Maribor 156 10 10. SLOVIN Ljubljana 151 9 praz. metov 11 HMEZAD Žalec 12. Mesna ind. Nova 151 8 128 7 13. CENTER Celje 14. LJUBLJ. MLEKARNE 123 6 Ljubljana 120 5 15. DROGA Portorož 16. SLOVENIJA 117 4 SADJE Ljubljana 103 3 17. MERK Celje 18. KOLONIALE 87 2 Maribor 65 1 PISMO IZ VODNJA - SR SRBIJA EMBLEM EMONE V SMEDEREVU Dragi drugo vi, SMEDEREVO-VODANJ, junija - Neizmerno smo zahvalni Vašem cenjenom predu-zeču koje je odlukom Ra-dničkog saveta dodelilo našem skromnom Sportskom društvu u 1978 godini finan-sijsku pomoč u vrednosti od 7000 (sedamhiljada dinara), a za 1979godinu stenam obečali još 8000 (osamhiljada dinara) što ukupno iznosi 15.000 (pet-naesthiljada dinara). Verujte, posebno nam je drago što naši sportisti mogu sa ponosom da noše na svojoj sportskoj odeči toliko cenjeni i poznati amblem »EMONA COMMERCE« - LJUB- LJANA, a još nam je draže da u našem selu Vodnju gradite svoj objekat koji če biti od posebne važnosti za naše mesto, užu i širu okolinu. Budite ubedeni da ste iza-brali, dobru lokaciju za svoj objekat, a naši sportisti če dostojno reklamirati i reprezen-tovati Vaše preduzeče kroz takmičenje naših fudbalera, odbojkaša, stonotenisera, ša-hista i drugih, jer gostujemo na širem području uže Srbije i na svakom mestu sa am-blemom »EMONA COMMERCE'« - LJUBLJANA. Naša je velika želja usposta-vimo medusobnu saradnju putem obostranih susreta i po-seta, kao i odigravanja više prijateljskih utakmica, a sve u cilju trajnije saradnje, ostvari-vanja još prisnijih odnosa i produbljivanja medusobnog prijateljstva. Dozvolite nam da VAS na kraju ovoga pisma još jednom odista drugarski, iskreno, toplo i prijateljski pozdravimo! D. MILIVOJE VIČ ŠPORTNIKI IZ KOPRA POKAL ZA 10 kg RIB Koper, junija - Ob praznovanju občinskega praznika so amaterski ribiči tekmovali v »trnkarjenju« - lovu rib. Delavca Antonaz Pino in Burlin Klavdio, zaposlena v poslovalnici v Semedeli, sta osvojila 3. mesto. V tekmovalnem času sta ulovila 10 kg rib in ribic. Poslala sta nam sliko z osvojenim pokalom, ki bo odslej krasil vitrino njihove sindikalne organizacije. Ribičema iskrene čestitke! IZ ČATEŠKIH TOPLIC VODA IN TELOVADBA - ANTIREUMA Zdravilišče Čateške toplice - za 170 gostov ali gostov-pacientov kot jih imenujejo, skrbijo štirje zdravniki in osem fizioterapevtov. Gostje-pacienti so večinoma zavarovanci vojni invalidi ter delavci iz delovnih organizacij, le 3% teh pa predstavljajo gostje iz tujine. Več kot 20% je tako imenovanih stalnih gostov, ki koristijo terapijo, ki traja 21 dni. Na sliki je telovadnica Zdravilišča za razgibavanje. SREČANJE MLADINE USMERITEV E-SOZD 1978/82 SOGLASJE 0 BISTVENEM BREŽICE, 26. maja - Po lanskoletni združitvi sedemnajstih delovnih organizacij v Sestavljeno organizacijo EMONA smo se znašli pred nalogo, da z ustreznimi samoupravnimi odločitvami zagotovimo njeno učinkovito delo in razvoj. Pogoj za potrebno kakovost teh odločitev je v prvi vrsti vsklajenost poslovnih in razvojnih interesov, usmeritev in ciljev organizacij, ki so združene v SOZD. Začeti je torej treba pri vsklajevanju interesov in pogledov na to, kaj, koliko, kako, kdo in kdaj naj v SOZD-u stori, da bo doseženo čim hitreje, čimveč v prid posamezne organizacije in vseh, ki so združene v SOZD. Prvi korak so morali napraviti tisti, ki so odgovorni strokovni predlagatelji samoupravnih odločitev glede poslovne politike in plana ter odgovorni organizatorji izvajanja teh odločitev. Zato so se v dneh 25. in 26. junija letos v Gradu Mokrice sestali poslovodni organi temeljnih in delovnih organizacij EMONE z namenom, da bi obravnavali in sprejeli predlog »Dogovora poslovodnih organov o izhodiščih za poslovno politiko, poslovodne usmeritve in razvoj SOZD EMONA v obdobju 1978-1982«, ki ga je dalo poslovodstvo SOZD in da bi določili skupni predlog Programa investicij SOZD EMONA v obdobju 1978-1982. Razprava je bila vsebinska in tvorna ter je prinesla na predlagano besedilo dogovora za celih šest tipkanih strani upoštevanih predlogov za dopolnitev besedila, po katerih je to besedilo pomembno pridobilo na vrednosti. Razprava je tudi dokazala, da v Emoni ni tako nasprotujočih si interesov, da jih ne bi bilo mogoče vskladiti, in da se naši najodgovornejši delavci zavedajo, kako pomembna je dogovorjena enotnost v gospodarskih usmeritvah za uspešnost vsake posamezne TOZD in DO ter za uspešnost SOZD kot celote. Po razpravi in dopolnitvi predlaganega besedila so poslovodni organi soglasno sprejeli in podpisali »Dogovor o izhodiščih za poslovno politiko, poslovne usmeritve in razvoj v SOZD EMONA v obdobju 1978-1982« in s tem sprejeli obveznost in odgovornost, da bodo • pri dajanju strokovnih ocen, predlogov in usmeritev v postopku priprave in sprejemanja samoupravnih sporazumov o osnovah planov ter srednjeročnih planov in letnih načrtov • pri predlaganju ukrepov za izvrševanje teh sporazumov in planov, • pri predlaganju poslovne politike in ukrepov za njeno izvrševanje, • pri vodenju poslovanja ter pri organizaciji in vsklajevanju delovnega procesa, izhajali iz izhodišč v tem dogovoru, skladno s svojimi nalogami, dolžnostmi in pravicami, ki jih imajo po zakonu in po samoupravnih splošnih aktih. Besedilo dogovora objavljamo v tej številki, ker je potrebno da se z njim seznanijo vsi delavci, ki združujejo delo v SOZD EMONA. Iz besedila samega zlasti v delu od 50. odstavka dalje, kjer je govora o ukrepih za uresničevanje dogovorjenih poslovnih in razvojnih usmeritev, je razviden nadaljnji potek delovanja strokovnih dejavnikov in samoupravnih organov za dosego skupnega cilja: BOLJŠE GOSPODARJENJE, HITREJŠI RAZVOJ, VIŠJI DOHODEK. POTROŠNIŠKI INFORMATOR MOŠKO PERILO -IN DIVJAČINA Trgovska hiša Emona-Maximarket • Nova pošiljka gramofonskih LP plošč jazz glasbe proizvodnja ENJA v prodajalni plošč v kletnem prehodu. Med izvajalci so znana imena Cecil Taylor, John Surman, Chick Carea, Dave Holland, Erič Dolphy, Teru-masa Hino in drugi. • Na pultih posebnih prodaj v kletni etaži od 12. do 17. junija ugoden nakup moškega perila: - pižame iz bombažnega trikoja po 191,95 din - enobarvne srajce z dolgimi rokavi v klasičnem, po-loprijetem in oprijetem kroju po 109 din - prijetne srajce z drobnim karo vzorcem za poletne dni v oprijetem kroju in kratkimi rokavi po 143 din - spodnje perilo (majice in spodnje hlačke) druge klase po ugodnih cenah. • Na oddelku modnih dodatkov v I. nadstropju velika izbira moških kopalk. • V samopostrežnem delu kletne etaže priporočamo za izlete, vikend, dopust: vse mogoče vrste sira, lahko bi rekli največja izbira v Ljubljani, vse vrste mesnih, zelenjavnih in ribjih konzerv, ter že pripravljena posamezna jedila. Naj omenimo samo komplet konzerv »6 dni - 6 jedi« izdelek Emonine mesne industrije iz Zaloga. Marsikdaj posebne specialitete: meso divjačine in pa-zinskega purana. • V času svetovnega nogometnega prvenstva je Elektronska industrija iz Niša pripravila kupcem njenih televizijskih barvnih sprejemnikov izredno presenečenje. Do 30. junija je možno televizijski barvni sprejemnik kupiti za 5 odstotkov ceneje. MOŽNOST POTROŠNIŠKEGA POSOJILA! NAGRADNI E-REBUS Wm-»? Kraški zašinki so »dozoreli« ZADNJA VEST NOVI DIREKTOR E-H0TEL0V Ernest Zagrajšek imenovan za predsednika kolegijskega poslovodnega organa DO Emona hoteli. Ljubljana, 8. junija -Delavski svet Delovne organizacije Emona hoteli je na predlog razpisne komisije imenoval Ernesta Zagrajška za predsednika kolegijskega poslovodnega organa DO Emona hoteli, ki imajo skupaj skoraj 4000 postelj v sedmih hotelskih hišah v SR Sloveniji. Ernest Zagrajšek, roj. 1920 je v gostinstvu, zaposlen od leta 1947. Takoj po osvoboditvi je opravljal dolžnosti na pomembnih poslovodnih funkcijah v gostinstvu in turizmu. Bil je zaposlen na upravi za turizem Slovenije, komiteju za turizem ter poverjeništvu za turizem v Mariboru. Bil je tajnik gostinske zbornice v Mariboru ter tajnik mariborske turistične zveze, od leta 1963 dalje pa direktor hotela Slavija v Mariboru. Delavski svet je bil mnenja, da je bil Ernest Zagrajšek s svojim dosedanjim delom in uspehi tako na strokovnem področju kot tudi z delom v družbenopolitičnem življenju uspešen, zaradi česar ga je imenoval za predsednika kolegijskega poslovodnega organa. Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana-Center je dal o Ernestu Zagrajšku pozitivno mnenje in predlog podprl. Čestitamo! SUPERMARKET LJUBLJANA NAČRTI MLADINE Mladinci TOZD Supermarket Maribor smo se dogovorili, da bomo tudi mi spregovorili o delu naše mladinske organizacije. Ker se vam doslej nismo oglasili, vas bomo tokrat seznanili s tem, kaj smo naredili dosedaj ter kakšen program smo si zadali za prihodnje. Že lani smo pričeli s proslavami, ki jih sedaj prirejamo za vsak večji praznik. Ker pa nismo zadovoljni samo s proslavami, smo na občnem zboru sindikalne organizacije nastopili tudi z raznimi skeči. Imeli smo tudi tekmovalni kviz, v katerem so se pomerile naše mladinke med seboj v splošnem znanju. Proslav, ki jih prirejamo ob praznikih, so naši sodelavci zelo veseli, daj jim tako omogočimo, da se ob takšnih trenutkih razvedrijo in pozabijo na vsakdanje skrbi in dolžnosti. Večina mladih hodi peš, zato smo se udeležili trima na Pohorje 4. junija 1978 in za udeležbo prejeli posebno priznanje. Na kratko smo vam opisali našo dejavnost do junija letos. Naša naloga pa je pripraviti in izpolnjevati pester program dejavnosti v prihodnje, saj se doslej nismo intenzivno udejstvovali, zato želimo popraviti to napako in se udeležiti športnih iger, zlasti emonskih, ter raznih drugih prireditev v okviru Emone. Da bo naše delo v bodoče še bolj pestro, bomo mladinci pripravili šaljivo tekmovanje za delavce TOZD SMM na Pohorju. Pripravili bomo tudi razstavo, na kateri bomo prikazali naše risbe in druge prispevke, ki smo jih izdelali doma ali v šoli. Še naprej bomo prirejali proslave, se razveselili ob novem letu, pripravili še kakšen kviz ali skeč, izdelali vizitke, predvsem pa se bomo potrudili za praznovanje 29. novembra in prihodnjega 1. ter 25. maja. V naši TOZD imamo precej ostalih organizacij, zato se bomo aktivno vključili v delovanje le-teh, da bomo na široko seznanjeni z delom in nalogami na družbenopolitičnem področju, saj bomo le na ta način lahko uspešneje in aktivneje delovali v mladinski organizaciji. Sklenili smo tudi, da bomo drug drugemu pomagali, ker le z vzajemnim in tovariškim delom bomo lahko izpolnili načrtovane naloge, ki smo si jih zadali. NADA ŠAUPERL ŠPORT SEPTEMBRA V. EMONSKE IGRE Začel se je čas počitnic, lepšega vremena (upajmo) in več prostega časa. Torej kot nalašč zato, da si privoščimo kakšno trimanje več kot ponavadi, daljši sprehod, pol ure veslanja, plavanja. Spomnimo se pri tem na naše športne igre, ki bodo 23. in 24. septembra. Zmerno si pridobivajmo kondicijo, oziroma jo ohranjajmo, da ne bomo na Emonskih tekmovanjih ostali brez sape! Tekmovali bomo v na slednjih športnih panogah: mali nogomet, kros (m-ž), streljanje, šah, vlečenje vrvi, balinanje, plavanje (m-ž), namizni tenis (m-ž), kegljanje (m-ž), košarka (m-ž) in tenis za posameznike. Pravočasno v vaših DO in TOZD sestavite ekipe in organizirajte kakšen trening. Če boste vse prepustili naglici za zadnji teden pred športnimi igrami, ne bo uspeha. Za vsakršen nasvet, za pomoč ali informacijo se lahko obrnete na Miro Težak, Kersnikova 2. Vsa tekmovanja bodo v športnem parku Kodeljevo v Ljubljani, kot rečeno 2 dni. Prenočišča bo rezerviral organizacijski odbor iger. NASVIDENJE! MIRA TEŽAK NAGRADE: Pravilna rešitev E satov-nice: e. Maxim, m. salama, o. Ale-man, n. murena, a. Emonka, e. Milena, m. lamela, o. natege, n. tantal, a. takten Nekateri reševalci so pod vprašanjem e. v drugi vrsti napisali žensko ime Milica, kar smo pri žrebanju tudi upoštevali. Izžrebani so bili in prejmejo: 1. nagrado - vrednostni bon za 300 din: Marina Kafol, delovna skupnost SOZD Emona, 2. nagrado - vrednostni bon za 200 din: Minka Trilar, DO Emona Merkur, Ljubljana 3. nagrado - vrednostni bon za 150 din: Stane Pirnat, upokojenec Emone, Ljubljana, Erjavčeva 4, 4. nagrado - vrednostni bon za 100 din: Elio Bizjak, DO Emona Ilirija, Ilirska Bistrica 5. nagrado - vrednostni bon za 50 din: Bogdan Selan, embalažni oddelek DO Emona Blagovni center, Šma-rtinska Čestitamo! supermarket Nagrade za nagradni E-re-bus: 1. nagrada: vrednostni bon za 300 din 2. nagrada: vrednostni bon za 200 din 3. nagrada: vrednostni bon za 150 din 4. nagrada: vrednostni bon za 100 din 5. nagrada: vrednostni bon za 50 din Rešitve nagradnega E-re-busa pošljite v zaprtih kuvertah z oznako nagradni »E-re-bus« do 15. julija 1978 na naslov: E-Informator, 61000 Ljubljana, Kersnikova 2. DOLENJKA NA OBISKU V DUGI RESI Duga Resa, junija - Ob občinskem prazniku občine Du-ge Rese smo bili mladinci TOZD Emona Dolenjka iz Črnomlja gostje mladih trgovske delovne organizacije MREŽNICA iz Duge Rese, s katerimi smo se pobratili letos februarja. Dopoldne smo z gostitelji položili venec na spomenik padlih borcev NOB, ki stoji blizu tekstilne tovarne. Po ogledu mesta smo obiskali tudi blagovnico Mrežnice, zatem pa so nas gostitelji povabili na kosilo v restavracijo »Roga-nec«. Pri mladih, polnih energije seveda ne gre, da se ne bi -prijateljsko pomerili še v športnem srečanju, šahu, namiznem tenisu in keglanju. Veseli in zadovoljni, po večernem plesu smo se razšli z obljubo, da se kmalu ponovno srečamo. JOŽE STEGNE ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega očeta in skoraj istočasni izgubi brata in tasta se iskreno zahvaljujem za izrečena sožalja sodelavcem delovne organizacije Emona Commerce in SOZD Emona. ZVONE VEBER ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem vsem delavcem marketa v Savskem naselju in sindikalni organizaciji za darovana venca, izrečena sožalja in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. ANA KOCJANČIČ z družino ZAHVALA Celotnemu kolektivu DO Globtour ter delavskemu svetu se iskreno zahvaljujem za pozornost, ki ste jo izkazali mojemu pokojnemu soprogu Stanetu Mencingerju ob 10. obletnici ustanovitve Globtoura. Istočasno pa se želim zahvaliti za darovan venec, ki ste ga položili na njegov prerani grob. MARJANA s hčerko MAJO informator glasilo delavcev SOZD emona lutllj. Izhaja enkrat mesečno-Ureja uredniški odbor; glavni in odgovorni urednik Miran Blaha. Uredništvo: 61000 Ljubljana, Kersnikova 2, tel. 310-655, int. 225 ali 316-472 - Tisk: ČGP »Delo«, Ljubljana - naklada: 10.000 izvodov - Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov. DOGOVOR o izhodiščih za poslovno politiko, poslovne usmeritve in razvoj SOZD EMONA v obdobju 1978-1982 Ljubljana, 20. junija 1978 -•> «'*• i» c c: v c IX r.: * > 1 Poslovodni organi delovnih in temeljnih organizacij v sestavu SOZD EMONA z namenom, - da opredelimo vsklajene interese, usmeritve in cilje, ki jih bomo enotno upoštevali, ko bomo predlagali strokovna izhodišča za smernice, ki jih določajo delavci za plane temeljnih organizacij in strokovna izhodišča za predloge elementov za sklepanje samoupravnih sporazumov o osnovah planov delovnih organizacij in o osnovah plana SOZD EMONA, ki jih dajejo delavcem delavski sveti temeljnih organizacij; - da opredelimo enotna pravila poslovne politike, po katerih se bomo ravnali, in skupne cilje poslovnih usmeritev, za katere si bomo prizadevali pri predlaganju odločitev, ki jih sprejemajo delavci ali samoupravni organi, pri izvrševanju njihovih odločitev in pri svojem poslovodnem ukrepanju; - da na ta način zagotovimo tako stopnjo vsklajenosti in realnosti planov v SOZD EMONA in ustreznosti ukrepov za uresničevanje teh planov, da bodo v obdobju 1978-1982 zadovoljeni tisti interesi združevanja v SOZD EMONA ter drugi posebni in skupni interesi in potrebe, ki jih z združenimi zmožnostim, z gospodarnostjo in z vsklajenim ravnanjem v tem času želimo zadovoljiti; sklenemo DOGOVOR o izhodiščih za poslovno politiko, poslovne usmeritve in razvoj SOZD EMONA v obdobju 1978-1982 Poslovodni organi delovnih in temeljnih organizacij v sestavu SOZD EMONA (v nadaljnjem besedilu: »organizacije«) s tem dogovorom a) ugotavljamo: 1. gospodarsko sposobnost organizacij v času sklenitve tega dogovora; 2. pomanjkljivosti in slabosti sedanje organiziranosti poslovne aktivnosti in kadrovske politike v SOZD EMONA; b) določamo izhodišča: 1. za poslovno usmeritev organizacij in dejavnosti; 2. za razvojno usmeritev organizacij in dejavnosti; 3. za določitev prioritet razvoja v SOZD EMONA; 4. za ukrepe, s katerimi bodo organizacije uresničile dogovorjene poslovne in razvojne usmeritve; c) sprejemamo obveznosti za izvršitev tega dogovora v obsegu in na način, ki je skladen s pravicami in dolžnostmi poslovodnih organov. I. UGOTOVITEV GOSPODARSKE SPOSOBNOSTI ORGANIZACIJ (1) Gospodarska sposobnost organizacij v času sklenitve tega dogovora je po posameznih svojih elementih izkazana v prilogah št. 1 do 10 k temu dogovoru, in sicer: - v prilogi št. 1: proizvodna, prometna in storitvena sposobnost kot je bila uresničena v letu 1977; - v prilogi št. 2: akumulacijska sposobnost kot je bila dosežena v obdobju 1973-1977; - v prilogi št. 3: donosnost povprečno uporabljenih poslovnih sredstev kot je bila dosežena v letih 1976 in 1977; - v prilogi št. 4: odplačilna sposobnost, kakršna je bila v letih 1976. in 1977 in kakršna bo po planu za leto 1978., z oceno obveznosti za odplačilo dolgoročnih kreditov v obdobju 1978; - v prilogi št. 5: obveznosti za odplačilo dolgoročnih kreditov v obdobju 1978-1985 glede na stanje 31. 12. 1977; - v prilogi št. 6: investicijska sposobnost (ob realnem načinu pokrivanja povprečnih zalog) za leto 1978; - v prilogi št. 7: stopnja iztrošenosti delovnih priprav po stanju na dan 31. 12. 1977; - v prilogi št. 8: struktura financiranja osnovnih sredstev, obratnih sredstev in plasmajev po stanju na dan 31. 12. 1977; - v prilogi št. 9: sposobnost samofinanciranja tekočega poslovanja pri članicah interne banke v obdobju 1973-1977; - v prilogi št. 10: pregled sredstev v obveznicah po dospelosti; - v prilogi št. 11: pregled nameravanih investicij v obdobju 1978-1982 s predlogom za vskladitev (2) Po oceni zbranih podatkov ugotavljamo, da je gospodarska sposobnost organizacij gledano z vidika celote tolikšna, da omogoča pospeševano uresničevanje interesov združevanja organizacij v SOZD. Posebnosti, ki jih moramo upoštevati v tem dogovoru in tedaj ko ga bomo izvrševali, so: 1. V procesu nastajanja posameznih organizacij in same SOZD pa tudi zaradi določenih oblik razreševanja poslovnih problemov pri nekaterih organizacijah je prišlo do pomnoževanja določenih poslovnih linij, kar z vidika celote ni niti gospodarno niti razumno. 2. Visoke obveznosti za splošne in skupne potrebe omejujejo obseg naše investicijske sposobnosti. Na to sposobnost vpliva tudi naraščajoči obseg obveznosti za odplačilo kreditov, ki jih za zagotovitev razvoja najemamo zaradi nezadostnih lastnih sredstev v prevelikem deležu od vrednosti investicij. 3. Ravnotežje v dinamiki investicijskih naložb na področja z večjo akumulativnostjo in na področja z nizko akumulativnostjo in visokim deležem kreditov, ki smo ga določili že v letu 1974 in nato še s srednjeročnim programom razvoja za obdobje 1976-1980, je porušeno. Naložbe v donosnejša področja zaostajajo, s temi pogojene naložbe v gospodarsko težavnejše dejavnosti pa tečejo po programu. 4. Nobena od organizacij ni sposobna ob normalni udeležbi kreditov sama, z lastnimi silami, dolgoročno uresničiti svojega investicijskega razvoja, niti dohodkovnih povezav, ki so nujne za njen normalni poslovni razvoj. To lahko štejemo za enega izmed dokazov utemeljenosti združevanja v SOZD. Posamične toda skupno vskla-jene programe razvoja organizacij bo mogoče uresničiti le z združevanjem sredstev in dela v SOZD v oblikah, ki jih narekujejo vrste in intenzivnost medsebojnih interesov in gospodarske povezanosti. 5. Obveznost pokrivanja zalog s trajnimi obratnimi sredstvi je v preteklih letih pripeljala do visoke stopnje gospodarnosti na področju financiranja tekočega poslovanja. Negativna posledica je očitno zanemarjanje normalne obnove delovnih priprav, ki so v povprečju zato iztrošene že skoraj 70%. 6. Stopnja samofinanciranja je še zadovoljiva vendar utegne ob uresničevanju željenega razvoja s krediti v deležih, ki jih omogoča poslovna politika temeljnih bank, za kmetijstvo in hotele ter za trgovine na področju Ljubljane, pasti pod gospodarnostnih 50%. 7. Organizacije so izkoristile možnosti internega bančnega poslovanja do skrajnosti, kar se tiče izrabe sredstev za tekoče poslovanje. Za uresničenje usmeritev po tem dogovoru, bo treba na enak način izkoristiti možnosti, ki jih omogoča interno bančno poslovanje na področju izvedbe financiranja razvoja. Zlasti je treba razviti vse možnosti, ki jih nudi združevanje dela in sredstev znotraj SOZD in z drugimi OZD, aktivirati sredstva, ki jih imajo organizacije naložene v obveznicah in uvesti ustrezne vrste vrednostnih papirjev za učinkovitejšo izrabo razpoložljivih investicijskih sredstev. II. SLABOSTI V SEDANJI ORGANIZIRANOSTI IN POSLOVANJU (3) Soglasni smo, da so se organizacije združile v SOZD z namenom, da v močni, dobro organizirani gospodarski celoti, v kateri bodo koncentrirale svoje gmotne in strokovne zmogljivosti, z dobrim gospodarjenjem dosegajo sebi in družbi najustreznejši razvoj ter dohodek, ki bo z vidika celote največji. (4) Temu ustrezno je treba s zdravo gospodarsko pametjo, podprto z analizami in strokovno utemeljenimi dokazi čimprej ustvariti splošno pripravljenost, da se odpravijo tiste slabosti v organiziranosti in poslovanju, ki so posledica načinov dosedanjega nastajanja in razvoja naših organizacij in SOZD pa so subjektivnega značaja zaradi tradicionalističnega, regijskega, firmskega ali skupinsko lastniškega gledanja ali celo medsebojnega nezaupanja in nepo-slovnosti. Glede na svoj izvor, so slabosti te vrste tiste, ki jih je treba najhitreje, čeprav jih bo najtežje, odpraviti. Strokovne službe za analize SOZD in delovnih organizacij morajo skupaj s tehnologi za posamezna področja kjer ugotavljamo take slabosti, čimprej pripraviti prepričljivo študijo, ki bo z razumljivim prikazom pozitivnih učinkov gospodarnejšega ravnanja samoupravnim in poslovodnim organom pomagala pri premagovanju subjektivnega z objektivnim. (5) Tako bo ustvarjena podlaga, da bomo lahko hitreje odpravljali tudi tiste slabosti, ki so pretežno objektivnega značaja. (6) Sodimo, da ovirajo hitrejšo dosego ciljev združitve v SOZD in doseganje večje učinkovitosti organizacij zlasti tele pomanjkljivosti in slabosti v sedanji organiziranosti in poslovanju: 1. Delovna skupnost SOZD ni kadrovsko usposobljena in organizirana za izvrševanje svojih nalog na področju vsklajevanja razvoja in poslovanja dejavnosti v SOZD in za koordinacijo med njimi. 2. Strokovni potencial plansko-analitskih služb SOZD, Interne banke, delovnih in temeljnih organizacij je skoro izključno usmerjen v rutinska opravila. Značilna je nesamostojnost, neustvarjalnost in neprodornost teh služb. 3. Določene istovrstne dejavnosti izvršuje več organizacij poleg tistih, ki jim je taka dejavnost glavna. Poleg DO Kmetijke, kooperacije pita govejo živino v kooperaciji tudi DO Mesna industrija. Poleg DO Mesna industrija proizvaja delikatese tudi DO Blagovni center. Mesne izdelke prodajata na veliko DO Mesna industrija in DO Blagovni center. Z nabavo in prodajo mesa na veliko se ukvarja tudi TOZD Trgovina obala. Koper. Imamo pet organizacij, ki se ukvarjajo z nabavo in prodajo blaga na veliko, še posebej pa nabavlja na veliko tudi Biro maloprodaje. Imamo dve organizaciji, ki opravljata zunanjetrgovinsko dejavnost. Poleg DO in TOZD maloprodajne dejavnosti opravlja prodajo mesa in izdelkov na drobno tudi Mesna industrija. 4. Nimamo sistema v načrtovanju razvoja (investicij). Ne gospodarimo pravilno niti z idejami niti s časom, v katerem naj bi jih uresničili. Ni izdelan in dogovorjen celotni postopek od sprejemanja idej o razvoju in njihove strokovne verifikacije, prek tehnične in ekonomske pretvorbe verificiranje ideje v zasnovo, investicijske namere, ki bo vsebinsko in količinsko primerna za uvrstitev med temelje plana vrednostno pa za uvrstitev v srednjeročni program, investicijskih namer do končne verifikacije tako opredeljene idejne zasnoVe v vsebinsko, vrednostno in časovno določenem investicijskem programu, ki dokazuje ekonomski učinek nameravane investicije in njeno izvedljivost v določenem obdobju glede na razpoložljiva sredstva in vsklajenost z interesi celote, kar vse so elementi za dokončno uvrstitev investicijske namere v srednjeročni program razvoja in letne načrte za uresničevanje tega programa. Ob tako izpeljanem sistemu načrtovanja razvoja, letni rebalansi srednjeročnega programa ne bi bili več vsakoletna korekcija programa želja, temveč akcije realnega kontinuiranega planiranja in uresničevanja razvoja. 5. Zato zamujamo tudi z uresničevanjem sprejetih programov razvoja. Program za leto 1976 je bil uresničen 39%, za leto 1977 pa 68%. Razen tega, da nismo dobro organizirani za pripravo investicij, tudi nismo pametno organizirani za razreševanje konkretnih problemov v zvezi z njihovo izvedbo (projektiranje, lokacije, dovoljenja, komunalni prispevek, zaklonišča, zbiranje ponudb, pogajanje, spremembe, podražitve, itd.) kar povzroča nepotrebne zamude in povečuje investicijske stroške. Predvsem se ukvarjajo s tem direktorji organizacij poleg rednega dela. Zato se tudi porajajo po organizacijah posebne investicijske službe, kar je sicer draga a edina rešitev dokler ne bomo organizirali ustrezne tozadevne strokovne službe za celo SOZD. 6. Nismo organizirani in skladno z zakonom o združenem delu dosledni pri uveljavljanju pogojev za odločanje o obveznostih za zadovoljevanje skupnih potreb in splošnih družbenih potreb v odvisnosti od zmožnosti organizacij. Ker tako nastale finančne obveznosti rastejo hitreje kot naša akumulacija, postopno upada naša investicijska sposobnost, s tem pa se zmanjšuje tudi naša bodoča sposobnost za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb. 7. Zaradi nezadostne organiziranosti in vsklajenosti delovanja, zamujamo pri uresničevanju vsebinskih zahtev in možnosti po sporazumih o trajnem poslovnem sodelovanju z drugimi OZD. Zato ostaja ves izkoristek teh povezav na ravni golega komercialnega dogovarjanja o novih oblikah iste vsebine. 8. Po združitvi v SOZD so zlasti očitne organizacijske slabosti kot so: - raznoterost načinov zbiranja, evidence in obdelave podatkov; - pomnoževanje istovrstnih opravil na več ravneh ali popolen izostanek določenih, za uspešno delovanje nujnih služb oziroma funkcij; - pomanjkanje enotnega sistema informacij in informiranja po ravneh upravljanja in poslovanja; - nezadostna medsebojna povezanost, obveščenost in sodelovanje. 9. Na področju kadrovske politike delujemo nenačrtno in neusmerjeno. Zlasti to velja za ključne zadeve kot so: - enotna in usmerjena skrb za priliv mladih strokovnjakov; - enotna in usmerjena skrb za dopolnilno usposabljanje in strokovno izobraževanje ob delu; - odločujoč skupni vpliv na evidentiranje in izbiro kandidatov za poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v organizacijah in v SOZD; - usmerjena skrb in odgovornost poslovodnih organov za kadrovsko in strokovno kontinuiteto v organizacijah. 10. V organizacijah in v SOZD ni dosledno izpeljan sistem spremljanja izvrševanja sporazumov, sklepov in ukrepov ter izvajanja odgovornosti, če niso izvršeni, Prepuščanje zgolj delovni zavesti in dobri volji, slabi to zavest in voljo ter povzroča, da so vse bolj potrebne izjemne intervencije in nepotrebno trošenje sil celo najodgovornejših delavcev tudi za uresničenje soglasno sprejetih odločitev. 11. Ne gojimo stikov z javnostjo načrtno in tako, - da bi na podlagi svojih gospodarskih dosežkov in dobrega dela stalno povečevali njeno zaupanje in spoštovanje ter tako krepili svoj gospodarski ugled, - da bi na podlagi kritičnih povratnih informacij subjektov javnosti izboljševali svoje delo, poslovanje in družbeno koristnost. V tem pogledu je bilo zlasti premalo storjenega pri ustrezni vzgoji tistega velikega števila delavcev, ki je s to javnostjo dnevno v neposrednih stikih, dalje pri usposobitvi internega glasila za usmerjeno obveščanje zlasti potrošnikov in drugih naših kupcev ter na področju usmerjenega obveščanja javnosti o naših dosežkih in problemih z uporabo splošnih medijev. 12. Čeprav organizacije zaradi široke palete dejavnosti spoznavajo zelo široko področje problemov našega gospodarstva in zaradi strokovne sposobnosti svojih delavcev tudi lahko dajo mari-skatero koristno pobudo in predlog za razreševanje te problematike, pri tem nismo bili dovolj dejavni. Zlasti smo v ta namen premalo uporabljali široko udeleženost delavcev iz naših organizacij v organih D PO, DPS, SIS, GZ in drugod, kjer bi lahko s posredovanjem naših idej in predlogov mnogo več prispevali k izpopolnjevanju gospodarskega sistema. družbenega vpliva na tržišče surovin, polproizvodov in gotovih proizvodov, da bo na področju proizvodnje in prodaje živil ter izvajanja storitev, ki so pomembne za devizno bilanco, dosežena trajnejša in gospodarno usmerjena skladnost v pogojih nabave surovin, proizvodnje in prodaje proizvodov ter akumulativnosti in obveznosti za skupne in splošne potrebe; 9. da bodo organizacije združevale na ravni SOZD tiste poslovne funkcije, ki jih lahko učinkoviteje opravijo združeno kot posamično; 10. da bodo organizacije z ustreznimi samoupravnimi odločitvami o nalogah delovne skupnosti SOZD ter o pooblastilih poslovodstva SOZD zagotovile uspešno uresničitev poslovnih usmeritev po prejšnjih točkah tega odstavka. III. IZHODIŠČA ZA POSLOVNO IN RAZVOJNO USMERITEV, ZA DOLOČITEV PRIORITET RAZVOJA IN ZA UKREPE (7) Poslovodni organi bomo pri izvrševanju svojih nalog, dolžnosti in pravic, ki jih imamo po zakonu in po samoupravnih splošnih aktih organizacij, - pri dajanju strokovnih ocen, predlogov in usmeritev v postopku priprave in sprejemanja samoupravnih sporazumov o osnovah planov ter srednjeročnih planov in letnih načrtov; - pri predlaganju ukrepov za izvrševanje teh sporazumov in planov; - pri predlaganju poslovne politike in ukrepov za njeno izvrševanje; - pri vodenju poslovanja ter pri organizaciji in vsklajevanju delovnega procesa; izhajali iz izhodišč, ki jjih določamo v tem dogovoru. Dogovorjena izhodišča istočasno pomenijo naš skupni predlog poslovnega ravnanja in usmeritev, ki ga dajemo izvršilnemu odboru delavskega sveta SOZD za pripravo predloga elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o osnovah plana SOZD, ki jih bo dal delavcem SOZD v obravnavo in določitev delavski svet SOZD ter za pripravo predloga akta o poslovni politiki SOZD, ki ga bo sprejel delavski svet SOZD. 1. Izhodišča za poslovno usmeritev dejavnosti in ogranizacij a) Poslovna usmeritev SOZD (8) SOZD kot celota mora biti poslovno usmerjen tako: 1. da bo z ukrepi za boljšo samoupravno, pravno in poslovno organiziranost ter racionalnost poslovnih linij dosežen harmoničen ustroj in sestava v njej združenih ekonomskih subjektov; 2. Da bo aktivna v pobudah za pridruževanje tistih novih organizacij, ki opravljajo katero izmed dejavnosti SOZD praviloma na takih lokacijah v Sloveniji in Jogoslaviji, ki jih bo mogoče gospodarno vključiti v poslovni proces upoštevajoč načelo racionalnosti in ekonomičnosti; 3. da s pridruževanjem novih organizacij v njen sestav povečuje svojo notranjo zaokroženost in poslovno sposobnost ekonomskih subjektov, ki jo sestavljajo; da bo torej vsako tako pridruževanje v liniji obstoječih dejavnosti SOZD, osnova njenega plana in njene poslovne politike; 4. da bo aktivna v povezovanju z drugimi po dejavnosti sorodnimi DO in SOZD zaradi: - učinkovitejše nabave in prodaje; - zagotovitve ustreznega asortimana surovin in gotovih proizvodov; - boljše oskrbe potrošnikov in boljše ponudbe sploh; - večje učinkovitosti pri izvrševanju finančne funkcije; - vsklajenega razvoja proizvodnih, skladiščnih, prodajnih in storitvenih zmogljivosti; - skupnega in enotnega nastopanja pri uveljavljanju družbeno-priznanih interesov. 5. da bo delovala za razvoj in rastočo učinkovitost poslovnih skupnosti, oblikovanih na podlagi samoupravnih sporazumov > trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev, ki jih organizacije sklenejo z drugimi proizvodnimi oziroma prometnimi organizacijami; 6. da bo aktivni dejavnik za koncentriran nastop in uveljavljanje na zunanjem trgu najmanj tistih OZD, s katerimi bo SOZD ali katera od organizacij sodelovala po 4. ali 5. točki odstavka; 7. da bo vzpodbujala in organizirala združevanje sredstev in dela: - za vsklajeni razvoj organizacij; - za naložbe, ki organizacijam trajneje zagotavljajo surovine, blago ali plasman blaga oziroma storitev; - za naložbe, ki jih zaradi družbenega pomena SOZD uresničuje določena nosilna organizacija pa imajo razen ekonomskih tudi politični pomen; - za pospeševanje izvora blaga in storitev ter kreiranja devizne bilance z OZD; - za skupne naložbe na podlagi transformacije obveznosti za pomoč nerazvitim; 8. da bo delovala z uporabo vseh družbenih možnosti in sredstev, zlasti pa prek svojih delegatov in drugih predstavnikov v ustreznih organih družbenopolitičnih skupnosti, zbornic in interesnih skupnosti za tako družbeno politiko cen, kompenzacij in drugih oblik b) Poslovna usmeritev dejavnosti in organizacij (9) Pri določitvi izhodišč za poslovno usmeritev dejavnosti in organizacij predvidevamo tako organiziranost ekonomskih subjektov v SOZD, po kateri: 1. bodo delovne organizacije specializirane po strokah (bančno načelo); 2. bodo tiste delovne organizacije, ki bodo glede na posebne zahteve trga in pametne organiziranosti izjemoma izvrševale prek temeljnih organizacij v svojem sestavu več dejavnosti, tako tesno poslovno in dohodkovno povezane z organizacijami - nosilci stroke v SOZD, da bo dosežena potrebna enotnost ravnanja in aktivnosti v posamezni stroki. (10) Temu strežno morajo biti tudi poslovne in razvojne usmeritve take, da bodo krepile specializiranost organizacij: - glede na dejavnost; - in glede na proizvodni oziroma storitveni program, ki ga bodo sposobne izvajati. (11) Kmetijska dejavnost mora biti poslovno usmerjena 1. na področju poljedeljske proizvodnje v - proizvodnjo krme za lastno govedorejsko proizvodnjo; - proizvodnjo poljedelskih proizvodov po naročilu skladno s potrebami kolobarjenja; 2. na področju govedorejske proizvodnje v - proizvodnjo mleka v sedanjem obsegu in s povečanjem, ki ga lahko dosežemo s povečanjem produktivnosti pri sedanjem številu krav; - proizvodnjo pitancev v obsegu, ki je pogojen s količino lastne krme in tej ustreznim ekonomičnim dodajanjem močnih krmil; - nadaljnji razvoj tehnologije pitanja in proizvodnje mleka; - gospodarno nenamensko izrabo objektov, ki jih zaradi ekoloških ali ekonomskih razlogov ni mogoče uporabljati namensko; 3. na področju prašičerejske proizvodnje v - proizvodnjo 85.000 kom. pitancev pretežno za potrebe naše mesne industrije; - proizvodnjo plemenskih živali za lastno reprodukcijo; - proizvodnjo plemenskih živali za prodajo v obsegu, ki ga je mogoče doseči glede na povpraševanje, z omejitvami, ki so izključno lahko samo tehnološkega značaja, torej tudi na račun zmanjšanja proizvodnje pitancev; proizvodnjo umetnih gnojil na podlagi predelave gnoja; " - nadaljnji razvoj tehnologije; '4. na področju proizvodnje močnih krmil v - proizvodnjo krmil za lastne potrebe in krmil za druge porabnike po dogovorjeni delitvi proizvodnega programa in prodajnih področij; - proizvodnjo premiksov, mineralov in posebnih preparatov, ki btnogočajo višjo stopnjo akumulacije in večje področje plasmaja; uvajanje proizvodnje novih proizvodov v sodelovanju z mlinsko industrijo, tovarnami sladkorja itd.; - dogovarjanje z drugimi proizvajalci o delitvi proizvodnega programa in področij plasmaja; - skupni nastop z drugimi proizvajalci in porabniki za trajnejšo ugodno oskrbo s koruzo in drugimi žitaricami ter z uvoženimi Surovinami, kakor tudi za zagotavljanje potrebnih pogojev za uvoz na podlagi izvoza; - zagotavljanje potrebnih količin koruze in drugih surovin pod najugodnejšimi pogoji glede na nabavo, transport in skladiščenje; - pocenitev proizvodnje in konkurenčnost z večjo produktivnostjo, programiranjem receptur, modernizacijo proizvodnje in transporta ipd.; 5. na področju kooperacije v - ustvarjanje trajnih kooperacijskih razmerij z dohodkovno soodvisnostjo s kmeti kooperanti na področju občin Bežigrad, Domžale, Kamnik, Ljutomer in na področju odkupnih postaj izven Slovenije; - strokovno in materialno usposabljanje in oskrbovanje kmetov kooperantov za dopolnilno proizvodnjo tistih kmetijskih proizvodov, ki jih potrebujemo za lastno predelavo ali ki jih lahko na podlagi trajnejših pogodbenih razmerij plasiramo velikim odjemalcem; ‘j- zlasti pa v dopolnilno proizvodnjo mleka, perutnine, govedi, prašičev, jajc in vrtnin ter organizirano zbiranje in odkup gozdnih sadežev iz zelišč. (12) Dejavnost mesne industrije mora biti usmerjena v - visoko stopnjo specializiranosti za predelavo; nov izbor izdelkov in delikates za velike odjemalce in za potrošnike; - nove ponudbe na področju predpriprave mesa (konfekcionira-nje za družbeno prehrano, hotele, bolnice, pakiranje za maloprodajo, pripravki za proizvodnjo pripravljenih obrokov); - usposobitev za povečan izvoz mesnih izdelkov in konzerv; .- povezovanje s proizvajalci industrijskega prehrambenega blaga zaradi udeležbe v skupnem proizvodu (proizvajalci zelenjave in polpripravljenih ali pripravljenih obrokov); - dogovarjanje z drugimi mesnimi industrijami najprej na področju Slovenije nato pa z drugimi za sodelovanje pripravljenimi proizvajalci o skupnem programu, po katerem bodo doseženi: delitev proizvodnega programa sodelovanja v proizvodnji enotnih izdelkov, opredelitev področij za zagotavljanje surovin in odkupna politika, enotni nastop v maloprodajni mreži ter vsklajen nadaljnji razvoj zaradi preprečevanja neracionalnega pomnoževanja zmogljivosti; - trajno zagotovitev surovinske baze na podlagi kooperacije trajnega proizvodnega sodelovanja ali skupnih naložb; - definiranje svoje ponudbe s prodajnim katalogom. (13) Organizacija »EMONA - Ribarstvo« mora biti usmerjena 1. na povečanje proizvodnje sladkovodnih rib v lastnih ribogojnicah in odkup dopolnilnega asortimana v obsegu, ki ga je mogoče plasirati na domačem trgu v izvoz; 2. v ureditev specializiranih prodajaln rib v Ljubljani in drugih večjih mestih Slovenije; 3. na organizacijo odkupa in predpripravo žabjih krakov, rakov, polžev in drugih specialitet za izvoz in domači trg; 4. na razvoj možnosti za skupno proizvodnjo morskih specialitet; 5. na neposredni prevzem dela uvoza rib v sodelovanju z »Emona Commerce«. (14) Dejavnost trgovanja na veliko mora biti usmerjena v 1. osredotočenje te dejavnosti po nabavi prek dogovorjenih nosilcev sklepanja poslov za vse organizacije, ki kupujejo na veliko; 2. enotni nastop v sporazumevanju o trajnem poslovnem sodelovanju, o združevanju dela in sredstev zaradi ustvarjanja skupnega prihodka in skupnega dohodka ter v izvedbenih pogodbenih razmerjih z dobavitelji prek nosilca stroke zlasti pa še v vspodbujanju in organizaciji trajnega poslovnega sodelovanja po in v blagovnih skupinah; 3. racionalizacijo razmestitve distribucijskih skladišč prehrambenega blaga in v koncentracijo skladišč neprehrambenega blaga; 4. racionalizacijo nabave po obsegu, asortimanu in načinu dobave blaga ter v trajno povečevanje celovitosti oskrbe maloprodajne mreže z blagom iz svojega asortimana; 5. racionalizacijo zalog, racionalizacijo tehnologije skladiščenja, transporta in distribucije ter racionalizacijo tehnologije prodaje sploh; 6. vključevanje odjemalcev v EPOM sistem; - specializacijo na področju trgovanja na veliko z neprehram-benim blagom, v mejah splošne oskrbe prebivalstva; 8. specializacijo na področju trgovanja z industrijskimi proizvodi v mejah že utečenega delovanja (biro stroji); 9. posebno aktivnost DO EMONA Blagovni center, ki nastopa kot nosilec stroke in ima še posebej nalogo, da najpozneje do konca 1979. z organizacijami, ki bodo v tem času tudi opravljale dejavnost trgovanja na veliko in strokovnimi službami SOZD dogovori in izpelje enotno organizacijo in tehnologijo dela zlasti glede - računalniške obdelave in tehnike poslovanja, - načina naročanja blaga v skladišču, - normalnosti zalog, - načina distribucije blaga, - prilagajanja asortimana blaga lokalnim zahtevam in potrebam; z namenom, da se doseže enotni poslovni in tehnični nastop v kupoprodaji, enotna organizacija dejavnosti in usmerjen razvoj grosističnih skladišč s povdarkom na kvalitetni in hitri oskrbi lastne maloprodajne mreže; 10- dogovarjanja z drugimi organizacijami, ki poslujejo na veliko z istovrstnim blagom v Sloveniji o področjih prodaje in o vrstah ponudbe blaga, da se doseže čim večja ekonomičnost poslovanja, racionalnost distribucije, rentabilnost skladiščnih zmogljivosti in boljša oskrbljenost potrošnikov; 11. skupne naložbe v izgradnjo jproizvodnih, skladiščnih in maloprodajnih kapacitet zaradi zagotovitve željenega asortimana po dinamiki in obsegu ter najugodnejše, razmerje celotnega prihodka nasproti stroškom distribucije na podlagi širokega toda pametno lociranega plasmaja; 12. zagotavljanje možnosti za potrošniški nakup na veliko pod ugodnejšimi nabavnimi pogoji (diskont prodaja); 13. vsklajevanje interesov z organizacijami maloprodajne dejavnosti in zunanje trgovine zlasti glede izbora domačega in uvoženega blaga in zahtev potrošnikov ter razvoja ustreznega dopolnilnega asortimana; 14. poslovne povezave in skupne naložbe za trajno oskrbo s kvalitetno svežo zelenjavo z ustreznimi proizvodnimi organizacijami na Primorskem ali Posavju; 15. izvajanje nalog, ki jih imajo organizacije kot nosilci materialnih rezerv; 16. koncentracijo predstavništev ter racionalizacijo specializacijo njihovega delovanja. (15) Zunanja trgovinska dejavnost mora biti usmerjena v 1. osredotočenje te dejavnosti v celoti v eni delovni organizaciji, ki bo po strokovnih področjih razdeljena na temeljne organizacije; ta proces mora biti zaključen v letu 1978; 2. specializacijo za izvoz kmetijskih proizvodov, mesnih izdelkov, konzerv, delikates, specialitet in zelišč, zlasti pa s povečanjem izvoza blaga iz lastnih proizvodnih virov; 3. specializacijo za uvoz prehrambenega blaga, zlasti južnega sadja, rib, delikates, specialitet in pijač, industrijskega blaga za široko potrošnjo, surovin, repromateriala in opreme za agroživilsko proizvodno področje ter grosistično prodajo blaga, ki ni predmet dejavnosti trgovanja na veliko organizacij v SOZD in blago, za katerega te organizacije ob predponudbi niso bile zainteresirane; 4. krepitev in večanje maloobmejnega prometa z Italijo, Avstrijo in Madžarsko; 5. kreiranje zastopstev za področje uvoza blaga iz 3. točke tega odstavka ob istočasnem uresničevanju možnosti skupnih naložb principalov; 6. iskanje, organizacijo in razvoj možnosti za nakup blaga iz 3. točke tega odstavka v socialističnih državah in v državah v razvoju ob enakovrednosti izvoza na ta področja; 7. organizacijo in razvoj možnosti za povečanje količine in izbora gozdnih sadežev, zelišč, vrtnin in specialitet na podlagi kooperacije, odkupa in proizvodnje v sodelovanju s področnimi organizacijami, z ustrezno predelavo teh artiklov za izvoz; v koordinacijo prodaje tega blaga na domačem trgu z organizacijami, ki trgujejo na veliko; 8. sodelovanje zaradi celovitejšega obsega poslov z DO Inženiring; 9. usmerjeno organizacijo in razvoj novih podjetij in predstavništev zlasti na področju arabskih držav, ZSSR, Avstrije, v Trstu ipd.; 10. skupne naložbe zaradi večanja obsega poslov in krepitve devizne bilance SOZD in SR Slovenije; 11. iskanje in zagotavljanje možnosti za trajnejšo poslovno povezanost z OZD v državi, ki potrebujejo zunanje-trgovinske storitve na področju naše specializiranosti, zaradi povečanja obsega poslov in krepitve devizne bilance SOZD in Slovenije; 12. trajno aktivnost v smeri poslovno-organizacijskega osredotočenja zunanjetrgovinskega poslovanja OZD z agroživilskega področja v Sloveniji zaradi učinkovitejšega poslovanja, enotnejšega nastopa, nižjih stroškov in večjih deviznih učinkov; 13. usposabljanje kadrov za zunanje-trgovinsko poslovanje. (16) Dejavnost trgovanja na drobno mora biti usmerjena v 1. poslovanje s prehrambenim blagom in industrijskim blagom v mejah splošne oskrbe prebivalstva vključno tehnične predmete in stroje, ki so običajni za standardno opremo doma; 2. oskrbo potrošnikov z blagom iz prejšnje točke v tipiziranih prodajnih centrih in tehnološko racionalnih blagovnicah, lociranih v večjih stanovanjskih naseljih oziroma krajih z ekonomsko ustrezno koncentracijo potrošnikov na relacijah gospodarnega oskrbovanja prodajnih mest; 3. omogočanje potrošniškega nakupa na veliko v krajih, kjer tega ne omogočajo trgovci na veliko pa prostorske in tehnološke možnosti prodajnega objekta to dopuščajo; 4. vključevanje zainteresiranih proizvajalcev kot sovlagateljev za izgradnjo maloprodajne mreže ali kot najemnikov prodajnega prostora v prodajnih cenah in vključevanje na podlagi najemniškega razmerja v tuje prodajne površine; 5. razvijanje sistema potujočih trgovin zaradi ekonomičnejše oskrbe odročnih krajev v katerih sedaj kot nosilci oskrbe zagotavljamo to oskrbo z nerentabilnimi malimi prodajalnami. 6. organizacijo in razvoj skupne nabavne službe iz sedanjega Biroja maloprodaje za vse organizacije maloprodajne dejavnosti. (17) Hotelirstvo mora biti usmerjeno v 1. zagotavljanje storitev s tako kakovostjo in politiko cen, ob katerih bo dosežena kar največja stopnja zasedenosti zmogljivosti, ki zagotavlja pozitivne ekonomske učinke; 2. dolgoročno gospodarno ponudbo, ki bo zagotavljala tako razmerje med domačimi in tujimi gosti v hotelih, da bo dosežen najugodnejši devizni učinek ob čim višjem izkoristku razpoložljivih zmogljivosti (ki ga predvsem omogočajo domači gostje); 3. zniževanje stroškov in izboljšanje kvalitete na podlagi oskrbe pri lastni mesni industriji (s porcioniranim mesom in mesnimi izdelki) in trgovini na veliko; 4. oblikovanje in izvajanje enotne poslovne politike, s katero bo zagotovljeno poslovanje po usmeritvah iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka; dogovorjena enotna poslovna politika mora zagotavljati tudi - skupno propagando, - skupno prodajo, - enotni rezervacijski sistem, - postopni prehod na enotno opremljenost; 5. intenzivno usmeritev na inozemski turistični trg, ki naj omogoča optimalni obseg ustvarjenih deviznih sredstev za kreiranje devizne bilance SOZD; 6. prizadevanja za resnično uveljavitev načel iz družbenega dogovora o pospeševanju inozemskega turizma ter v tem dogovoru predvideno devizno stimulacijo za tovrstne storitve. (18) DO »EMONA Hoteli« bo odprta za pridruževanje hotelskih in zdraviliških OZD, ki so ustrezno dograjene, moderne in locirane na področju obstoječe mreže Emona hotelov. Ne bomo prevzemali nikakršnih obveznosti glede investicijskega razvoja ali rekonstrukcije tako pridruženih organizacij, dokler ne bodo izpolnjene tovrstne obveznosti po dogovorjenem programu do tovrstnih organizacij, ki so že v sestavu SOZD. (19) Turistična dejavnost mora biti usmerjena v 1. pripravo in prodajo programa letnega oddiha in programa zimskega oddiha v različnih oblikah v krajih v domovini, ki bodo privlačni za domačega turista; tak program naj služi kot osnova za pripravo skupnega programa domačega turizma v sodelovanju z ostalimi slovenskimi agencijami; 2. organizacijo turističnih izletov in strokovnih ekskurzij na turistično oziroma strokovno zanimive lokacije v domovini,, 3. nadaljuje pospeševanje inozemskega turizma ter iskanje in razvoj novih tržišč v Skandinaviji, ZDA, Kanadi in pod.; 4. prizadevanja za skupni nastop z drugimi agencijami na najzahtevnejših tujih tržiščih; 5. večjo aktivnost pri prodaji lastnih hotelskih zmogljivosti; 6. pripravo in prodajo skupnih enotnih programov izletov in ekskurzij za tujce skupaj z drugimi slovenskimi agencijami; 7. oblikovanje prodajnega kataloga, ki bo predmet prodaje tudi drugih slovenskih agencij na podlagi ustreznega sporazuma z njimi; 8. racionalizacijo tehnike poslovanja in obdelave dokumentacije. (20) Dejavnost inženiringa mora biti usmerjena v 1. izvajanje kompletnih inženiringov za organizacije v SOZD in za druge domače in tuje interesente, ki obsega specializirano prodajo znanja (tehnologije), projektov, priprave investicijske doku- mentacije in same investicijske graditve, gradbenega nadzora in strokovnega usposabljanja za delo v novo zgrajenih zmogljivostih na področju proizvodnih oziroma poslovnih zmogljivosti za živinorejsko in perutninsko proizvodnjo, skladiščenje blaga, notranji transport in prodajo na drobno, na podlagi izkušenj in spoznanj pri izvrševanju teh dejavnosti v SOZD in s prenosom najustreznejših tujih spoznanj in strokovnih rešitev; 2. povezovanje s specializiranimi proizvajalci opreme za potrebe po prejšnji točki zaradi skupnega nastopa v državi in tujini in zaradi učinkovitejše skupne nabave opreme za potrebe organizacij v SOZD; 3. povezovanje in sodelovanje v OZD s tovrstno dejavnostjo zaradi delitve delovnega oziroma prodajnega programa in zaradi medsebojnega dopolnjevanja; 4. študij in nadaljnji razvoj tehnologije proizvodnje in poslovanja v dejavnostih v proizvodnje živalskih proizvodov, zelenjave, skladiščenja in prodaje na drobno s posebnim povdarkom a) pri skladiščenju na učinkovitejših rešitvah z uporabo palet in kontejnerjev, tehnike nalaganja na transportna sredstva in razlaganja, evidence in dopolnjevanja zalog itd.; b) pri prodaji na drobno na učinkovitejših rešitvah razmerja med prodajnim prostorom in izborom blaga ter na izvedbi najustreznejše vrste umesnih vrgt objektov - med objektom vrste »market« in objektom vrste »potrošniški center«, - med objektom vrste »potrošniški center« in objektom vrste »blagovnica« (glede na širino asortimana), ki naj zadovoljijo tovrstne posebne potrebe razvoja organizacij maloprodajne dejavnosti; 5. strokovno, kadrovsko in potrebam SOZD ustrezno dopolnjevanje sposobnosti za posebne storitve na področju - obdelave in strokovne verifikacije investicijskih idej, zasnov in namer posebej tudi z možnostjo variantnega prikaza možnih rešitev; - izbire investicijske opreme; - projektantskega in gradbenega nadzora; 6. trajno prizadevanje, da v SOZD pridobljena strokovna spoznanja in rešitve prodaja kot ekskluzivni dosežek združenega dela EMONE in pod to storitveno znamko; 7. povečevanje možnosti za zadovoljevanje potreb organizacij glede pomoči pri strokovnem, organiziranem in hitrem pripravljanju in uresničevanju razvojnih programov; 8. povečanje in razvoj uveljavljanja s svojimi storitvami na zunanjem trgu, zlasti v socialističnih državah in državah v razvoju. (21) Dejavnost pekarstva in konditorstva mora biti usmerjena 1. v spremembo sedanjega proizvodnega asortimana v smeri proizvodnje novih, za tržišče glede na standard in okus potrošnikov trajno zanimivih pekarskih in konditorskih proizvodov, ki jih druge organizacije s to dejavnostjo tržišču še niso ponudile ali pa njihova ponudba ne krije povpraševanja; 2. v sodelovanju z organizacijami maloprodajne dejavnosti pri izdelavi novega proizvodnega programa na podlagi modernizacije pekarne, ki naj izhaja iz - izločitve osnovnih vrst kruha iz proizvodnega programa, - osvojitve proizvodnje specialnih vrst kruha in peciva, - osvojitve, proizvodnje pekovskih in konditorskih polproizvodov in njihove finaliza cije. (22) Na področju proizvodnje živil moramo biti usmerjeni v kakovostno dopolnitev asortimana sedanje proizvodnje (mesni izdelki, konzerve, delikatese) s pridruževanjem kvalitetnih proizvajalcev in poznejšim organiziranjem posebne organizacije za proizvodnjo predpripravljenih prehrambenih proizvodov z več specializiranimi ter proizvodno povezanimi TOZD, kakor tudi s tesnješim trajnim poslovnim povezovanjem za tak namen z drugimi ustreznimi proizvajalci. (23) Dejavnost računskega centra mora biti usmerjena v 1. poenotenje sistema avtomatske obdelave podatkov v SOZD; 2. racionalizacijo in nadaljnji razvoj avtomatske obdelave podatkov v ustrezno sistemsko celoto, ki bo glede na posamezno raven odločitev in obseg za to potrebnih podatkov zagotavljala sprotno in celovito analizo stanj ter hitro in učinkovito odločanje o nadaljnjih ukrepih v gospodarjenju in poslovanju; 3. seznanjanje odgovornih služb in delavcev z možnostmi razvoja sistema in cilji avtomatske obdelave podatkov; 4. tako organizacijo tiskarskih storitev, ki bo omogočala hitro zadovoljevanje potreb organizacij po teh storitvah, zlasti kar se tiče tiskanja samoupravnih splošnih aktov in informacij. (24) Dejavnost interne banke mora biti usmerjena v čim hitrejšo celovito dosego ciljev iz 1. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko EMONA še zlasti pa v 1. ustvarjanje in zagotavljanje pogojev, načinov in oblik čim bolj ekonomične in racionalne uporabe razpoložljivih lastnih sredstev za tekoče poslovanje in razvoj; 2. razvijanje vseh tistih oblik internega bančnega poslovanja in sodelovanja z drugimi organizacijami, po katerih bo dosežen op-timum možnosti za hitrejši in celovitejši investicijski razvoj organizacij; pri tem mora biti dan poseben povdarek razvoju najustreznejših oblik združevanja dela in sredstev, aktiviranju posebnih možnosti, ki jih nudi uvajanje in poslovanje z vrednostnimi papirji, ter povečevanju skupnih finančnih možnosti z vstopanjem v konzorcije z drugimi internimi bankami, s temeljnimi bankami ter z drugimi zainteresiranimi uporabniki družbenih sredstev; 3. vsklajevanje in povezovanje materialnih interesov organizacij v obsegu možnosti na liniji finančne funkcije združenega dela. 2. Izhodišča za razvojno usmeritev dejavnosti in organizacij (25) Pri določitvi izhodišč za razvojno usmeritev dejavnosti in organizacij upoštevamo 1. dogovorjena izhodišča za poslovno usmeritev dejavnosti in organizacij; 2. dejanske možnosti razvoja glede na obseg razpoložljivih lastnih sredstev za te namene in možni delež dopolnilnih sredstev iz združevanja dela in sredstev v dohodkovni soodvisnosti in kreditov ob trajnem ohranjevanju likvidnosti in gospodarske trdnosti organizacij in SOZD kot celote; 3. potrebo po vsklajenem razvoju organizacij v smeri njihove polne družbenoekonomske učinkovitosti pri čemer morajo biti od- ločitve o vrstah, obsegu in dinamiki naložb utemeljene glede na velikost pričakovanega dohodka z vidika celote SOZD; 4. samoupravno zrelost in pripravljenost delavcev v SOZD, da združujejo sredstva in delo za uresničevanje razvoja pod pogoji iz prejšnje točke; 5. potrebo po ohranjevanju materialne osnove dela v polni proizvajalni oziroma poslovni sposobnosti. (26) Predpostavke iz 25. odstavka tega dogovora so vsebinsko in količinsko določene pri izhodiščih za ukrepe, ki so potrebni, da bi organizacije uresničevale poslovne in razvojne usmeritve po tem dogovoru. (27) Ob uresničevanju razvoja mora biti zagotovljeno ohranjevanje obstoječe materialne osnove dela najmanj v taki povprečni stopnji sposobnosti, kakršna je v SOZD ob sklenitvi tega dogovora. Zato bodo organizacije vsako leto zagotovile potrebna sredstva 1. da se z ustreznim investicijskim vzdrževanjem vzdržuje normalna sposobnost objektov za proizvodnjo in poslovanje; 2. za redno letno obnovo delovnih priprav v takem obsegu, da se vštevši tudi tovrstna vlaganja v razvoj in povečanje materialne osnove dela, sedanja povprečna stopnja iztrošenosti delovnih priprav v SOZD ne bo povečala nad sedanjih 69,6%, temveč, da se bo v obdobju 1978-1982 postopno znižala do vsaj 60%; 3. za modernizacijo obstoječih kapacitet in za povečanje zmogljivosti že obstoječih objektov, kjer to dopuščajo lokacije, tehnologija in tržišče. (28) Uresničevanje razvoja mora biti pogojeno tudi 1. z ohranjevanjem dosežene stopnje samofinanciranja osnovnih sredstev v letih 1978, 1979 in 1980 ter postopnim povečevanjem te stopnje nad sedanjih povprečno 53,3% v SOZD (glede na sedanjo vrednost) po letu 1980 za najmanj 0,5% letno, dokler ne bo dosežena stopnja vsaj 55% (Opomba: pri današnji sedanji vrednosti pomeni 0,5% za din 13.056,240 večji delež lastnih sredstev za osnovna sredstva), organizacije bodo z akti poslovne politike interne banke določale, v kolikšnem delu se bodo v posameznih obdobjih štela kot lastna sredstva oziroma kot samofinanciranje tudi sredstva OZD izven SOZD, ki jih bodo te združevale na podlagi dohodkovne soodvisnosti; 2. z angažiranjem vseh prostih lastnih sredstev za pospešeno izvršitev vsklajenih dogovorjenih investicijskih programov s tem, da bomo v letih 1978, 1979 in 1980 v ustrezno povečanem obsegu pokrivali povprečne zaloge s krediti za obratna sredstva, z odlaganjem plačila na podlagi izdaje menic in z največ 65% prostih sredstev rezerv; po letu 1980 pa lahko teče investicijski razvoj le v obsegu, ki ga dopušča vzporedno vsakoletno večanje deleža lastnih virov obratnih sredstev za najmanj 3% od skupne vrednosti obratnih sredstev v preteklem letu, dokler ne bo dosežena stopnja samofinanciranja obratnih sredstev, vštevši sredstva odstopljena od NB v trajno uporabo, najmanj 40%; 3. z ustreznim sorazmerjem med naložbami v zmogljivosti, ki v delovanju glede na doslej dosežena povprečja v SOZD prinašajo letni dohodek po stopnji nad 60% od povprečno uporabljenih poslovnih sredstev in naložbami v zmogljivosti, katerih donosnost je pod to stopnjo; sorazmerje mora biti doseženo po dinamiki in obsegu posameznih naložb tako kot je predvideno v izhodiščih za ukrepe za uresničevanje poslovnih in razvojnih usmeritev po tem dogovoru; 4. z ravnovesjem med obveznostmi za odplačilo glavnice za dolgoročne kredite in amortizacijo ter med obveznostmi za odplačilo obresti za vse kredite tako, da v SOZD obveznosti za glavnico ne bodo večje od amortizacije, obveznosti za obresti pa ne bodo presegale 12% dohodka; v tem okviru se določi normalna stopnja zadolževanja za vsako organizacijo posebej; 5. s potrebo, da se z novimi naložbami trajno vzdržuje tudi ugodna devizna bilanca SOZD glede na količino deviznih sredstev, prostih za lastne in poslovne potrebe organizacij; pri tem pa je treba zagotoviti, da na zakonit in sporazumno dogovorjen način sodelujejo pri vzdrževanju normalne devizne bilance tudi tiste organizacije izven SOZD, ki so trajni uporabniki tistih naših proizvodov, ki vsebujejo deloma ali v celoti uvožene surovine. (29) Razvoj kmetijske dejavnosti mora biti usmerjen 1. v poljedelski proizvodnji v - zaokrožanje proizvodnih površin; - postopno pridobivanje in usposabljanje novih proizvodnih površin na področjih, ki so perspektivno varna pred urbanizacijo, za proizvodnjo po 1. točki 11. odstavka tega dogovora; - strojno opremljenost, s katero se zmanjšuje potreba po ročnem delu in povečuje proizvodnost glede na vrednost uporabljenih sredstev za delo; 2. v govedorejski proizvodnji v - rekonstrukcijo in racionalnejšo ureditev obstoječih objektov za proizvodnjo mleka (Vodice, v letih 1978/79) na način in v vrednostnem obsegu, ki bosta zagotavljala najmanj ohranitev dosedanje stopnje rentabilnosti proizvodnje mleka na tej farmi; - rekonstrukcijo pitališča Smlednik v obsegu, ki ga dovoljujejo možnosti trajne ekonomičnosti proizvodnje pitancev prvenstveno na lastni krmni osnovi in z ekonomično ureditvijo problema gnoja; ostali del objektov se preuredi v skladišča za zainteresirane OZD in z njihovimi sredstvi; 3. v prašičerejski proizvodnji v - izgradnjo dopolnilnih zmogljivosti v Ihanu za proizvodnjo 30.000 pitancev; - izgradnjo naprav za sedimentacijo gnoja in obrata za predelavo gnoja v umetna gnojila na podlagi skupne naložbe s proizvajalci umetnih gnojil; - izgradnjo poskusnega centra izven Ihana za nadaljnji razvoj tehnologije prašičereje; 4. v proizvodnji močnih krmil v - izgradnjo nove avtomatizirane tovarne močnih krmil in preparatov s kapaciteto 60.000 ton v eni izmeni s pripadajočimi silosi za polletno zalogo koruze in za druge komponente ter s silosi za polletno zalogo koruze in za druge komponente ter s silosi za tridnevno proizvodnjo krmil; - skupne naložbe z drugimi porabniki žit in s proizvajalci žit za trajnejšo zagotovitev potrebnih količin koruze (predvsem za obratna sredstva, po potrebi tudi za izgradnjo sušilnice na proizvodnem področju); 5. na področju kooperacije v - izboljšanje opremljenosti za odkup, skladiščenje, predelavo in pripravo proizvodov iz tovrstnega sodelovanja; - izboljšanje opremeljenosti za oskrbo kooperantov z repromate-rialom in opremo; (30) Razvoj mesne industrije mora biti usmerjen v 1. nadaljnjo modernizacijo obstoječih zmogljivosti zaradi racionalizacije dela ter usposobitve za širši in kvalitetnejši asortiman in izvoz; 2. dopolnjevanje zmogljivosti skladno z dogovorjenimi poslovnimi usmeritvami; 3. formiranje potrebnih dodatnih maloprodajnih površin za njene proizvode. (31) Razvoj DO »EMONA Ribarstvo« mora biti usmerjen v 1. fazno izgradnjo ribogojnic s končno zmogljivostjo 500 ton rib v letu 1982; 2. izgradnjo in adaptacijo objektov za pripravo in predelavo rib (prekajevanje, kuhinjska priprava sveže ribe itd. ter rakov, žab in podobnih specialitet iz odkupa; 3. odpiranje specializiranih maloprodajnih mest. (32) Razvoj dejavnosti trgovanja na veliko mora biti usmerjen v 1. modernizacijo skladiščenja in transporta blaga; 2. skupne naložbe za razvoj maloprodajne mreže; 3. izgradnjo ali odkup založnih skladišč v distrubicijski mreži, ki so nujna za ekonomično oskrbo maloprodajne mreže, kljub že obstoječim skladiščnim zmogljivostim; 4. usposobitev za predpripravo pakirane zelenjave za velike neposredne porabnike (hotele, restavracije, družbeno prehrano) skupaj z DO Mesna industrija oziroma DO EMONA ŽIVILA (ko bo ustanovljena). (33) Razvoj zunanje trgovinske dejavnosti mora biti usmerjen v 1. kompletiranje proizvodno predelovalnega obrata v Ljutomeru (hladilnica) in odkupnih postaj v Srbiji; 2. skupne naložbe za razvoj in povečanje poslov; 3. dokončanje investicije v EMONA CAFE po minimalni varianti rentabilnosti; 4. nadaljnje finančno usposabljanje podjetij v tujini skladno z dogovorjenimi poslovnimi usmeritvami. (34) Razvoj dejavnosti trgovanja na drobno mora biti usmerjen v pospešeno izgradnjo novih maloprodajnih zmogljivosti od vzpostavljenih distrubicijskih poteh. Prioriteta in skupna podpora bo priznana le tistim tovrstnim investicijam, pri katerih bosta objekt in tehnologija v njem ustrezala dogovorjeni in v SOZD razviti tipizaciji. Posamezne organizacije, ki izvršujejo dejavnost trgovanja na drobno, bodo uresničevale svoj razvoj; 1. TOZD »Maloprodaja« na področju mesta Ljubljana in v smeri Gorenjske, (Kranj, Bled) tako, - da vsako leto do leta 1982 dogradi najmanj en prodajni center; - da vzporedno rekonstruira in povečuje obstoječe prodajne zmogljivosti kjer to dopušča vrsta in lokacija objekta; - specializira posamezne manjše prodajalne za prodajo ekskluzivnega blaga (delikatese, siri, ribe, perutnina); 2. DO »Posavje« na področju Brežic in v smeri proti meji s SR Hrvatsko, predvsem pa z izgradnjo blagovnice v Brežicah; 3. DO »Dolenjka« na področju Novega mesta in v smeri proti Trebnjem in proti Črnomlju, predvsem pa z izgradnjo blagovnice v Novem mestu; nerentabilne prodajalne v odročnih krajih bo postopno nadomestila s potujočimi prodajalnami; 4. DO »Ilirija« na področju Ilirske Bistrice in Postojne ter v smeri Rijeke z izgradnjo prodajnih centrov v Postojni in Rijeki; nerentabilne prodajalne v odročnih krajih bo postopno nadomestila s potujočimi prodajalnami; 5. TOZD »Trgovska hiša Maksimarket« - s povečanjem prodajnega prostora v Maksimarketu po izselitvi Biroja maloprodaje; - z izgradnjo prodajnega centra v soseski pri Ruskem carju; 6. TOZD »Supermarket Ljubljana« - z dokončanjem rekonstrukcije SM; 7. TOZD »Trgovska hiša Maksimarket« in TOZD »Supermarket Ljubljana« - kot nosilca vsak za izgradnjo enega prodajnega centra v smeri Štajerske (Žreče, Mozirje, Celje ali Rogaška Slatina); ta dva pro- dajna centra bosta imela v ustreznem obsegu tudi splošni asortiman blagovnic; 8. DO »Jestvina« in TOZD »Trgovina Obala« skupno v obalno-kraški regiji in Istri, predvsem pa - z izgradnjo prodajnega centra v Semedeli; - z izgradnjo trgovin na Koprskem (Lucija, Ankaran, Jagodje); 9. DO »Merkur« na ptujskem področju in v smeri prtiti Ljutomeru in Ormožu, predvsem pa z izgradnjo prodajnega centra v Ptuju; 10. TOZD »Maloprodaja Centromerkur« z rekonstrukcijo m povečanjem blagovnice v Ljubljani; 11. TOZD »Supermarket Osijek« na področju Osijeka - z rekonstrukcijo SM in - z izgradnjo prodajnega centra v Osijeku v enem od novih stanovanjskih sosesk; 12. TOZD Supermarket Maribor v Mariboru z izgradnjo prodajnega centra v soseski Maribor-Jug. (35) Na področju hotelirstva je do leta 1983 lahko razvoj usmerjen izključno le v 1. dograditev začetih objektov v Ljubljani in Čateških Toplicah; 2. rekonstrukcijo in modernizacijo hotela Evropa; 3. rekonstrukcijo hotela Slavija; 4. izgradnjo samopostrežne restavracije ter povečanje plaže in rekreacijskih površin pri hotelih Bernardin; 5. adaptacijo prostorov Igralnice Casino v Ljubljani. (36) Razvoj DO Globtour mora biti usmerjen 1. nadaljnjo izgradnjo (nakup, opremo) verige poslovalnic s pov-darkom na ključnih lokacijah; 2. uresničenje programa radijske povezave poslovalnic in avtobusov vzporedno z izgradnjo poslovne stavbe SOZD; 3. skupne naložbe za nabavo avtobusov in plavnih objektov z organizacijami, ki trajno poslovno sodelujejo s to DO. (37) TOZD »Pekarna Center« svoj razvoj uresniči skladno poslovni usmeritvi po 21. odstavku tega dogovora. (38) Organizacije bodo v času od leta 1980 vskladile svojo meha-nografsko opremljenost tako, da bo možna enotna organizacija vnosa in avtomatske obdelave podatkov. 3. Izhodišča za določitev prioritet razvoja v SOZD (39) Glede na lastna sredstva, ki so na razpolago za želj eni razvoj in glede na omejitve, ki jih moramo upoštevati, da ostanejo organizacije normalno poslovno sposobne in gospodarsko trdne, morajo biti določene v SOZD prioritete razvoja kot osnove za odločitve o selekciji, izločitvi ali časovni prerazporeditvi posameznih investicijskih namer. (40) Osnovno izhodišče za opredelitev prednosti posamezne investicijske naložbe mora biti, gledano z vidika SOZD kot celote, njen učinek za 1. skupno gospodarsko trdnost in poslovno sposobnost organizacij v SOZD; 2. večjo nadaljnjo investicijsko sposobnost SOZD; 3. boljšo notranjo organiziranost in večjo racionalnost poslovnih linij. (41) Ne morejo biti izvršene investicije, zaradi katerih bi bili kršeni pogoji iz 28. odstavka tega dogovora. (42) V pogojih omejenih možnosti morajo biti uresničene investicijske namere po temle vrstnem redu: 1. dokončanje začetih investicij; 2. zagotovitev normalne obnove osnovnih sredstev po letno dogovorjeni stopnji (odstotek od nabavne vrednosti); 3. izgradnja najmanj dveh E - prodajnih centrov letno, povečanje zmogljivosti za proizvodnjo pitanih prašičev za 30.000 kom. letno in modernizacija mesne industrije; 4. predvideni razvoj kmetijske dejavnosti; 5. skupne naložbe za povečanje surovinske baze, skupne naložbe za povečanje obsega izvoza; 6. izvršitev ostalih investicij po dogovorjenem srednjeročnem programu. (43) Ne glede na prejšnji odstavek so v okviru razpoložljivih lastnih sredstev za investicije vselej možne poslovno upravičene skupne naložbe v druge OZD, če so recipročne po vrednosti in dinamiki. (44) Ne glede na prednostni red iz 42. odstavka so možna vlaganja v izgradnjo a) grosističnih skladišč, b) hotelskih zmogljivosti, c) zmogljivosti, za katere po poslovni politiki temeljnih bank ni mogoče dobiti več kot 30% dopolnilnih sredstev (kredita); le v razmerju 30% od že izvršenih naložb v SOZD v zmogljivosti, ki prinašajo letno dohodek po stopnji nad 60% od povprečno uporabljenih poslovnih sredstev, upoštevajoč za ugotavljanje tega sorazmerja naložbe od 1. 1. 1978 dalje brez naložb v TOZD »Zdravilišče Čateške Toplice« in v poslovno stavbo SOZD. 4. Izhodišča za ukrepe, s katerimi bodo organizacije uresničile dogovorjene poslovne in razvojne usmeritve (45) Dogovorjene poslovne in razvojne usmeritve bo mogoče uresničiti le s skladnim delovanjem organizacij in z združitvijo njegovih gospodarskih in strokovnih zmožnosti. To pa zahteva - zavestno in gospodarno vsklajevanje interesov; - ravnanje po gospodarski logiki in z učinkovito poslovnostjo; - soglasnost glede sprejetih usmeritev ter dinamike in načina njihovega uresničevanja; - prizadevnost in vztrajnost poslovodnih organov kot strokovnih nosilcev pobude. (46) Soglasni smo, da je najtrdnejši temelj za uresničenje predvidenega razvoja organizacij in SOZD kot celote ter za njihovo nadaljnje gospodarsko učvrščevanje visoka stopnja medsebojnega soglasja, zaupanja in podrejanja zahtevam dobrega gospodarjenja pri vseh delavcih v SOZD in njihovih samoupravnih in poslovodnih organih. Temu izhodišču ustreza naše stališče, da organizacija, ki se ne bo mogla ali želela vključiti v uresničevanje dogovorjenih usmeritev, ni dolžna sodelovati, da pa ji soglasna večina tudi ni dolžna pomagati pri uresničenju njene lastne smeri ali njenih posebnih ciljev, dokler ti ne bodo vsklajeni s skupno dogovorjenimi. (47) Prav tako smo soglasni, da je za uspešno izvršitev tega dogovora potrebno - na razumljiv način, - dosledno in brez oportunizma, - obrazloženo s podatki in strokovnimi utemeljitvami, seznaniti z vsebino in cilji tega dogovora vse samoupravne organe organizacij in SOZD ter delavce na zborih, da dosežemo njihovo celovito podporo in zavestno sodelovanje. Na enak način je treba zagotoviti tudi obveščenost delavcev SOZD o izvajanju tega dogovora. (48) Z vsebino in cilji tega dogovora bomo organizirano seznanili tudi organe družbenopolitičnih skupnosti, koder izvršujemo svoje dejavnosti, da bi z njimi vksladili in verificirali naše poslovne in razvojne usmeritve glede na svoje mesto v osnovah planov ter družbenopolitičnih skupnosti. (49) Predvidevamo, da bodo za uresničevanje dogovorjenih poslovnih in razvojnih usmeritev potrebni a) ukrepi na področju organizacije dela in poslovanja; b) ukrepi za učinkovitost kadrovske politike; c) ukrepi za učinkovitost poslovne politike; č) ukrepi za učinkovito izvajanje finančne funkcije; d) ukrepi za uresničenje razvoja; e) ukrepi za izvajanje in spoštovanje tega dogovora; ki jih določamo v nadaljnjem besedilu tega dogovora. a) Ukrepi na področju organizacije dela in poslovanja (50) Na področju organizacije dela in poslovanja bodo potrebni zlasti tile ukrepi: 1. Najpozneje do 31. 7. 1978 mora biti kadrovsko ustrezno zaseden sektor za razvoj in poslovno vsklajevanje v delovni skupnosti SOZD. Prvenstveno je treba v tem sektorju organizirati in začeti izvajati koordinacijo trgovskih dejavnosti ter koordinacijo med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami SOZD. 2. V istem roku je treba organizirati delo Službe za plan in analize SOZD v smeri ustvarjalnega sodelovanja z organizacijami na področju ugotavljanja in uresničevanja možnosti za boljše gospodarjenje in poslovanje ter spremljanja izvršitve dogovorov, sporazumov in sklepov, pomembnih za SOZD kot celoto. 3. Delovanje poslovodstva SOZD je treba racionalizirati in povečati učinkovitost poslovodnih povezav v SOZD ob istočasni krepitvi vloge poslovodstev delovnih organizacij pri izvajanju poslovnih funkcij. Temu ustrezno se uporaba posameznih kolegijskih oblik poslovodnega posvetovanja in dogovarjanja racionalizira tako, da se - sestaja širši poslovodni kolegij, ki ga sestavljajo poslovodni organi vseh organizacij, največ trikrat letno zaradi zadev, ki terjajo enotnost odločitve in akcije v vseh organizacijah; - sestaja ožji poslovodni kolegij, ki ga sestavljajo poslovodni organi določenih tangiranih organizacij, največ enkrat mesečno zaradi spremljanja izvajanja samoupravnih sporazumov, planov in tega dogovora, spremljanje akcij na področju trajnega poslovnega sodelovanja med proizvodnimi in prometnimi organizacijami, spremljanja sodelovanja s sorodnimi SOZD in delovnimi organizacijami na podlagi gospodarske in poslovne povezanosti ter zaradi priprave ukrepov v tej zvezi; - sestaja koordinacijski kolegij, ki ga sestavljajo koordinatorji dejavnosti, po potrebi v zadevah uspešne koordinacije in izvajanja dogovorjene enotne poslovne politike; - sestaja poslovodstvo SOZD po potrebi zaradi odločitev v poslovnih zadevah SOZD ali zaradi priprave predlogov za poslovodno dogovarjanje v prej naštetih oblikah in predlogov za samoupravne-organe SOZD. 4. Z namenom, da se poveča povezanost in stalna medsebojna obveščenost o poslovnih problemih in uspehih med poslovodstvom SOZD in poslovodstvi ter samoupravnimi organi organizacij je treba v sektorju za razvoj in poslovno vsklajevanje do 31. 7. 1978 določiti tudi osebo in način za vzdrževanje rednih notranjih stikov in zvez z organizacijami ter za pridobivanje povratnih informacij. Delavec s to zadolžitvijo vodi tudi evidenco in kontrolo izvajanja sprejetih samoupravnih aktov, sklepov in dogovorov na ravni SOZD. 5. Najpozneje do 30. 11. 1978 je treba pripraviti za samoupravne odločitve notranjo reorganizacijo zaradi specializacije organizacij po dejavnostih oziroma strokah in njihovega učinkovitega nastopa. Predloge za to reorganizacijo pripravi poslovodstvo SOZD skupaj s poslovodnimi organi organizacij, ki naj sodelujejo v tej reorganizaciji, najpozneje do 30. 9. 1978. Predlogi morajo vsebovati tudi oceno ekonomskega položaja zajetih organizacij po predlagani reorganizaciji. 6. Skladno s predlogi po prejšnji točki je treba po stanju 1.1.1979 izpeljati a) samoupravno organiziranost po temeljnih organizacijah v DO Blagovni center; b) samoupravno organiziranost po temeljnih organizacijah v DO Emona Commerce; c) morebitne prestrojitve posameznih organizacij v določene delovne organizacije, ustrezno ciljem reorganizacije po 5. točki tega odstavka; za kar bodo dali potrebne strokovne pobude, predloge in utemeljitve poslovodni organi zgoraj omenjenih organizacij skupaj s poslovodstvom SOZD najpozneje do 30. 11. 1978. 7. Poslovodstvo SOZD pripravi ob sodelovanju strokovnih služb SOZD, Interne banke in organizacij z izvedbenimi navodili opremljene predloge a) sistema zagotavljanja evidence in kontrole izvajanja sprejetih dogovorov, samoupravnih sporazumov, drugih splošnih aktov in sklepov na ravni TOZD, DO in SOZD, najpozneje do 30. 9. 1978; b) - organiziranost in delovnih področij plansko-analitskih služb na ravni TOZD, DO in SOZD; - organiziranost informativnega sistema glede na vrste, obseg in raven poročanja in obveščanja; - zasnove poenotenja sistema zbiranja in vnosa podatkov za avtomatsko obdelavo in postopnosti prehoda po organizacijah in po vrstah obdelav na centralno avtomatsko obdelavo; - poenostavitve in racionalizacije administrativnih opravil v SOZD; najpozneje do 31. 12. 1978. c) organiziranosti in delovnih področij služb za kadrovske zadeve in zadeve strokovnega izobraževanja in usposabljanja na ravni TOZD, DO in SOZD, najpozneje do 30. 9. 1978; č) programa razvoja E - Informatorja v učinkovito sredstvo obveščanja in povezav z javnostjo, zlasti potrošnikov, najpozneje do 31. 10. 1978; d) samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi združenih deviznih sredstev, najpozneje do 30. 9. 1978; in jih posreduje v obravnavo kolegiju poslovodnih organov delovnih organizacij, ki bodo najpozneje 30 dni za tem dali posamezni prečiščeni predlog v odobritev samoupravnim organom organizacij, ki jih predstavljajo. b) Ukrepi za učinkovitost kadrovske politike (51) Na področju kadrovske politike bodo za njeno večjo učinkovitost potrebni zlasti tile ukrepi: 1. V sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami v SOZD je treba v letu 1978 izdelati sistem trajnega evidentiranja možnih kandidatov - za poslovodne organe organizacij in SOZD ter za njihove namestnike; - za dela in naloge pri katerih ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti. 2. Poslovodstvo SOZD pripravi najpozneje do 31. 10. 1978 z izvedbenimi navodili opremljene predloge za a) sistem spremljanja strokovnega in osebnostnega razvoja delavcev v organizacijah in SOZD, ki naj zagotavlja - usmerjeno usposabljanje delavcev za odgovornejša dela in naloge; - napredovanje delavcev v skladu z njegovimi sposobnostmi in prizadevnostjo; - kontinuiteto pri uspešnem izvajanju poslovodstev ter del in nalog pri katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornosti; b) sistem mentorstva poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi nad delavci, ki naj postanejo njihovi pomočniki ali potencialni namestniki; c) sistem koncentracije ali ustrezne razporeditve kadrov v DO in SOZD na podlagi ustrezne organizacije skupnih služb oziroma združenih funkcij v primerih ko je to potrebno zaradi večje racionalnosti uporabe strokovnjakov ali deficitarnosti določenih vrst strokovnjakov; č) organiziran in enoten nastop pri zagotavljanju novih kadrov na podlagi - štipendiranja, - usposabljanja ob delu, - animiranja za vstop na delo v organizacije ali SOZD; d) dogovor o prehajanju delavcev iz ene v drugo organizacijo, pri čemer je treba dati poseben povdarek uveljavljanju možnosti prehoda na odgovornejša delovna mesta skladno s pokazano delovno sposobnostjo ter pravilom po katerih se organizacije med seboj dogovore o prehodu delavcev med njimi; in jih posreduje v obravnavo in sprejem kot predloge po 7. tč. 50. odstavka tega dogovora. 3. Delovna skupnost SOZD najpozneje do 31. 7. 1978 izdela sistem evidence o članstvu v delegacijah ter o članstvu in funkcijah delavcev SOZD v organih družbenopolitičnih skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, SIS, Gospodarskih zbornic, bank, združenj in drugih organiziranih oblik družbenega udejstvovanja. Poslovodni organi bomo zagotovili, da bo nato najpozneje do 30. 9. 1978 vsaka organizacija zase in za skupno evidenco pridobila ustrezne podatke. Delovna skupnost SOZD objavi zbrane podatke 30 dni za tem v posebnem biltenu. Organizacije in delovna skupnost bodo skrbele za ažurnost te evidence in za redno splošno obveščanje o spremembah. Organizacije, njihovi organi in njihove strokovne službe bodo zbrane podatke uporabljale, ko bodo želele prek posameznih delavcev - članov omenjenih organov dajati pobude in predloge za spremembe ali izpolnitve določenih obstoječih rešitev oziroma ureditev. Svoje pobude in predloge bodo tem delavcem dajale prek delavca za zveze v delovni skupnosti SOZD (4. točka 50. odstavka). c) Ukrepi za učinkovitost poslovne politike (52) Za učinkovitejšo poslovno politiko bodo potrebni zlasti tile ukrepi: 1. Poslovodni organi organizacij, ki opravljajo dejavnost trgovine na veliko in maloprodaje, najpozneje do 30. 6.1978 sklenejo pismeni dogovor o organizacijah - nosilcih sklepanja poslov po nabavi za posamezne blagovne skupine; 2. Poslovodstvo SOZD pripravi najpozneje do 30. 9.1978 osnutek samoupravnega sporazuma organizacij o nosilcih posameznih dejavnosti oziroma strok in o načinu oblikovanja enotne poslovne politike v SOZD. V tem sporazumu se bodo organizacije dogovorile - o organizacijah - nosilcih posameznih dejavnosti oziroma strok; - o obveznosti nastopanja pri nabavi izključno prek organizacije - nosilca; - o enotnem nastopu v prodaji; ' - o skupni aktivnosti za povečano uspešnost v nabavi in v prodaji; - o načinu medsebojnega predhodnega dogovarjanja o skupnem nastopanju in poslovni politiki; - o obsegu samostojnosti organizacij, ki opravljajo maloprodajno dejavnost, pri nabavi;- - o vstopanju v razmerja skupnih naložb s poslovnimi partnerji izven SOZD; - o drugih zadevah, pomembnih za usmerjenost in racionalnost poslovne politike. Ta sporazum mora biti v vsklajenem besedilu sprejet najpozneje do 30. 11. 1978. 3. Poslovodstvo SOZD pripravi najpozneje do 30. 6.1978 predlog dogovora poslovodnih organov organizacij in SOZD o odgovornih nosilcih in načinu izvajanja in razvoja razmerij in sodelovanja po sklenjenih samoupravnih sporazumih o trajnem poslovnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev med proizvodnimi in prometnimi organizacijami. Poslovodstvo SOZD skupaj s predvidenimi odgovornimi nosilci poskrbi za takojšnje formiranje poslovnih odborov po teh sporazumih (odbori blagovnih skupin in dr.); 4. Poslovodstvo SOZD bo s strokovnimi službami SOZD in skladno z izhodišči iz tega dogovora najpozneje do 15. 6.1978 pripravilo osnutek akta o poslovni politiki SOZD, na podlagi katerega bo oblikoval izvršilni odbor DS SOZD ustrezni predlog tega akta, ki naj ga^obravnava in sprejme delavski svet SOZD najpozneje do 15. 5. Koordinacijski svet redno spremlja izvajanje poslovnih usmeritev in dogovorjene enotnosti v poslovni politiki zlasti tudi na področjih iz 1., 1. in 3. točke tega odstavka. Koordinacijski svet daje pobude in predloge za ukrepe za večjo učinkovitost poslovne politike. I č) Ukrepi za učinkovito izvajanje finančne funkcije (53) Za učinkovito izvajanje finančne funkcije združenega dela v SOZD je treba v vseh organizacijah povečati in načrtno usmeriti prizadevanje strokovnih služb in samoupravnih organov za uresničenje ciljev iz 1. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko EMONA. V zvezi s temi prizadevanji bodo potrebni zlasti še tile ukrepi: 1. V organizacijah je treba povečati neposredno udeleženost delavcev pri obravnavanju in razreševanju zadev s področja finančnega gospodarjenja in njihovo obveščenost o teh zadevah. Temu ustrezno je treba čimprej uresničiti tudi priporočilo Zbora interne banke od 18. 11. 1977 o ustanovitvi komisij za finančno gospodarjenje. 2. Zbor interne banke določi najpozneje do 30. 6. 1978. - normalno povprečno vrednost zalog članic, normalno povprečno vezavo njihovih obratnih sredstev in stopnjo povečanega nadomestila, ki ga obračunava interna banka na povprečno uporabljena dopolnilna obratna sredstva, ki jihih članica potrebuje za prekoračitve; - normalno likvidnost članic; - normalno raven zadolževanja. 3. V organizacijah je treba takoj in dosledno zagotoviti operativno finančno planiranje skladno s 40. členom samoupravnega sporazuma o združitvi v Interno banko EMONA. 4. Poslovni odbor interne banke naj z ukrepi, za katere je pristojen v zvezi z ohranjevanjem likvidnosti interne banke in članic vpliva, da bo finančno gospodarjenje tako, da bo zagotovljena čim večja razpoložljivost investicijskih sredstev ob istočasni stalni gospodarni likvidnosti in ekonomičnosti uporabe obratnih sredstev. Posebej naj usmerja politiko emisije vrednostnih papirjev (menic) po obsegu, roku dospelosti in posebnih pogojih tako, da se ohrani poslovna sposobnost in polna likvidnost članic, ter omogoči njihov hitrejši razvoj. 5. Interna banka mora imeti stalen ažuren vpogled v stanje in ročnost obveznic, s katerimi razpolagajo organizacije, da bo lahko predlagala ustrezne transakcije in eskontiranja kadar bi lahko na tak način zagotovili hitrejši investicijski razvoj ali ohranitev normalne stopnje samofinanciranja ali gospodarnejšo uporabo razpoložljivih sredstev. 6. Interna banka mora krepiti povezave z drugimi internimi bankami zlasti na področju - skupnih akcij za normalno financiranje tekočega poslovanja in koncentracije njihovih tovrstnih možnosti; - skupnih akcij za uveljavitev na tržišču denarja in vrednostnih papirjev; - skupnih akcij za večjo učinkovitost oziroma hitrejše kroženje kvalitetnih sredstev za investicije. 7. Interna banka mora biti aktivna tudi v povezavah s temeljnimi bankami zaradi sodelovanja v zvezi z zagotavljanjem obojestranske likvidnosti in sposobnosti financiranja potreb članic. 8. Skupaj z poslovodnimi organi in strokovnimi službami organizacij pripravi interna banka najpozneje do 30. 9. 1978 pregled možnosti za transformacijo obveznosti za posojilo nerazvitim republikam in pokrajin v skupne naložbe v investicije, s katerimi se lahko zagotovi katera od predvidenih razvojnih usmeritev. d) Ukrepi za uresničitev razvoja (54) Na podlagi podatkov iz priloge št. 11 (Pregled nameravanih investicij) ugotavljamo, da ni mogoče uresničiti vseh investicijskih namer v predvidenem obsegu in dinamiki, ker razpoložljiva lastna sredstva, predvideni priliv teh sredstev v naslednjih letih in dejanske možnosti za pridobitev dopolnilnih sredstev na podlagi združevanja sredstev z drugimi OZD in kreditov, ne zadostujejo za kritje vseh predvidenih investicij. Poslovodni organi se zato obvezujemo, da se bomo takoj po sklenitvi tega dogovora dogovorili o realnem obsegu investicij, ki bodo po namenu, vrsti, obsegu in času, v katerem bodo uresničene, najustrezneje zadovoljile posamične in skupne interese razvoja in gospodarske krepitve SOZD. (55) Na podlagi dogovora po prejšnjem odstavku poslovni odbor interne banke najpozneje do 15. 6. 1978 predloži članicam interne banke predlog za rebalans njihovih srednjeročnih programov razvoja v obdobju 1978-1980 in v letih 1981-1982., ki se dodajo skladno z načelom kontinuiranega planiranja. Predlog mora vsebovati tudi stopnjo prioritete ter konstrukcijo financiranja za vsako predvideno investicijo. Ustrezni rebalansi srednjeročnih programov in wnega načrta za leto 1978 morajo biti v organizacijah nato obravnavani in sprejeti najpozneje do 15. 7. 1978. (56) Poslovni odbor interne banke predloži istočasno s predlogom za rebalans planov članicam v obravnavo in sprejem tudi predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničevanje z rebalansom po prejšnjem odstavku skupno vsklajenega srednjeročnega programa investicij v SOZD v obdobju 1978-1982, v katerem bo urejeno to združevanje skladno z naslednjimi izhodišči: 1. Podpisnice sporazuma združujejo sredstva in delo za uresničenje soglasno dogovorjenega programa investicij v SOZD v obdobju 1978—1982. 2. Za primer, da pride do izpada pričakovanih lastnih sredstev za investicije, do nepredvidenih podražitev zaradi višje sile ali do nepričakovanega izpada zunanjih finančnih virov (manjši delež kreditov ipd.), določijo podpisnice v programu investicij tudi prioritetni red posameznih investicij, po katerem se med izvajanjem programa odločijo o potrebnih redukcijah programa oziroma o prenosu posameznih investicij na poznejše obdobje. 3. Podpisnice združujejo vsa prosta sredstva, ki jih interna banka ugotovi za posamezno podpisnico na podlagi bilance njenih investicijskih sredstev in obveznosti za posamezno leto planskega obdobja, razen a) tistih sredstev, ki jih po sprejetem programu in dogovorjenih kriterijih normalne obnove osnovnih sredstev potrebuje za to obnovo; b) tistih sredstev, ki jih po dogovorjenih kriterijih podpisnice v posameznem letu ohranijo za samofinanciranje zalog. Kriteriji po tej točki se določijo v vsakoletnem letnem načrtu. 4. Podpisnice za dogovorjeni program 1978-1982 združujejo tudi tista sredstva, ki jih morajo vložiti v svojo dogovorjeno investicijo kot lastno udeležbo, (glej tč. 7). 5. Podpisnice združujejo sredstva za posamezne investicije pri interni banki postopno tako kot nastaja obveznost za izločitev in plačilo in to v sorazmerju svoje letne obveznosti za združevanje. Letna obveznost se ugotovi vsako leto do 31. marca. 6. Interna banka je zadolžena in pooblaščena, - da sklepa posebne pogodbe z uporabniki združenih sredstev o uporabi in vračanju teh sredstev; - da usmerja združena sredstva skladno z dogovorjenim programom; - da obračunava v imenu in za račun podpisnic z uporabniki združenih sredstev deleže podpisnic na skupnem dohodku iz zmogljivosti, ki je bila zgrajena z združenimi sredstvi; - da sprejema od uporabnikov združenih sredstev obračunani doseženi skupni dohodek, ki pripada podpisnicam in da ga nanje razporeja v razmerju njihovih deležev na vloženih združenih sredstvih; - da izvršuje letni poračun letne obveznosti za združevanje; - da upravlja druge bančne in finančne posle po zadolžitvah in pooblastilih iz sporazuma. 7. Posamezna podpisnica, ki je združila sredstva za realizacijo dogovorjenega programa, je sorazmerno svojemu deležu v združenih sredstvih udeležena v seštevku skupnih dohodkov, doseženih v posameznem letu na podlagi združevanja po tem sporazumu. Udeležba je torej taka, da prinaša povpreček vseh doseženih skupnih dohodkov. 8. Kot uporabnik združenih sredstev je posamezna podpisnica udeležena na skupnem dohodku iz zmogljivosti, pri kateri je uporabljala združena sredstva in sicer v sorazmerju z delom, ki ga je vložila v ustvarjanje skupnega dohodka. Če je pri ustvarjanju skupnega dohodka uporabljala poleg združenih tudi druga sredstva (krediti, lastna obratna sredstva in podobno), ima seveda pravico do dela skupnega dohodka tudi na podlagi teh sredstev, ki jih je vložila v gospodarjenje. 9. Podpisnica, ki združuje več sredstev kot jih je v posameznem letu potrebno za lastno udeležbo za njene investicije iz programa, ima pravico do nadomestila razlike med povprečno obrestno mero za kredite za obratna sredstva, ki jih je morala najeti zaradi združitve sredstev za investicije in stopnjo nadomestila, ki ga prejme v deležu na skupnem dohodku za uporabo združenih sredstev, če je ta stopnja nižja od povprečne obrestne mere za obratne kredite. Razliko refundira interna banka na račun podpisnic, ki so združile manj sredstev kot jih potrebujejo v posameznem letu za lastno udeležbo pri svojih investicijah iz programa in na račun podpisnic, ki združujejo v odnosu na svoj poslovni sklad manj kot podpisnice v povprečju. 10. Združevanje sredstev in dela . po sporazumu traja za posamezno investicijo 6 do 8 let. 11. Glavnica se letno revalorizira po stopnji povprečne zakonske revalorizacije osnovnih sredstev v dejavnosti SOZD, v kateri je naložena. 12. Višina nadomestila za uporabo sredstev znaša - najmanj toliko kot obrestna mera za bančne kredite za investicijo, v katero so vložena sredstva, in - največ še enkrat toliko (8%:16%). 13. Glavnica in nadomestilo se odplačujeta tudi iz drugih sredstev uporabnika združenih sredstev. 14. Če razpoložljiva sredstva ne zadostujejo za vsakoletno redno odplačilo glavnice, se razmerje podaljša za toliko časa dokler uporabnik ne odplača celotne glavnice. 15. Za uporabljena združena sredstva izdajo uporabniki obveznice (potrdila), ki jih interna banka aktivira skladno z 3. odstavkom 100. člena sporazuma o združitvi v interno banko. 16. Za čas uporabe združenih sredstev za plačilo investicijskih del in storitev do dneva, ko je investicija aktivirana plača uporabnik interkalarne obresti po stopnji 8% letno. 17. Za vsako leto predložijo nosilci investicij v tistem letu rokovnik poteka investicije in porabe sredstev za to leto. V primeru, da poraba združenih sredstev po njegovi krivdi ali malomarnosti ne poteka po dinamiki, ki jo je predložil nosilec investicije, je dolžan za čas ko sredstva niso porabljena v obsegu po dinamiki plačati od neporabljenega dela sredstev obresti po stopnji 1% letno kot penale za neizpolnitev programa. O taki obveznosti nosilca investicije odloča glede na njegovo krivdo ali malomarnost poslovni odbor interne banke. V primeru spora odloča o zadevi notranja arbitraža SOZD. Tako zbrana sredstva uporabi interna banka za refundiranje obresti po 9. točki tega odstavka. 18. Združevanje sredstev na podlagi tega sporazuma se podaljša v obdobje po letu 1982 na podlagi: a) obveznosti organizacije, ki je uporabila več sredstev za svoje investicije kot jih je združila, da v letih od 1983. dalje združi (letno v obsegu svojih možnosti) skupno najmanj toliko sredstev za potrebe drugih organizacij v SOZD, kolikor znaša uporabljeni presežek v obdobju 1978-1982; b) pravice organizacije, ki je združila več sredstev kot jih je uporabila za svoje investicije, da v letih od 1983. dalje (letno v obsegu dejanskih možnosti združevanja po a. točki) dobi za svoje investicije najmanj toliko sredstev iz združevanja, kolikor znaša združeni presežek v obdobju 1978-1982; 19. Za skupne naložbe v investicije OZD izven SOZD, ki so dogovorjene v skupnem srednjeročnem programu, dobi organizacija, ki stopi v tako naložbo iz združenih sredstev kredit za dobo največ 15 let in z obrestno mero najmanj 8%. Dosežene obresti se vključujejo v skupni dohodek iz združevanja sredstev po tem sporazumu, organizacija, ki je naložila sredstva v drugo OZD pa beleži na skupnem dohodku iz take naložbe neposredno. 20. DO EMONA Inženiring takrat, kadar za določeno organizacijo izdela projekte ali projekte in tehnologijo za investicijo iz srednjeročnega programa po tem sporazumu a) zaračuna organizaciji investitorju stroške za svojo storitev v višini dejanskih stroškov (režijsko) brez akumulacije; b) vstopa z razliko med vrednostjo storitve po režijskem obračunu in vrednostjo storitve po svojem ceniku kot združevalec sredstev in udeleženec na skupnem dohodku z enakimi pravicami in obveznostmi kot organizacije, ki po tem sporazumu združujejo finančna sredstva (vštevši interkalarne obresti). (57) Interna banka in služba SOZD za plan in analize izdelata do 15. 6. 1978 študijo investicijske sposobnosti organizacij in SOZD kot celote za obdobje do leta 1983. glede na: - obseg pričakovane akumulacije in amortizacije (brez novih investicij in z upoštevanjem realizacije investicij po dogovorjenem programu 1978-1982); - obseg obveznosti (zadolženosti) po najetju kreditov za investicije po dogovorjenem programu; - gibanje potreb po obratnih sredstvih in zadovoljevanje pogojev za ohranjevanje likvidnosti; - uresničevanje pogojev iz 27. odstavka tega dogovora. (58) Interna banka skupaj s službo SOZD za plan in analize najpozneje do 30. 9. 1978 izdela predlog sistema programiranja investicij v SOZD in ga predloži v obravnavo in sprejem delavskemu svetu SOZD. Pri tem mora upoštevati ugotovitve o slabostih dosedanjega načina programiranja, ki so navedene v 4. točki 6. odstavka tega dogovora, in dati ustrezne rešitve, s katerimi bodo te slabosti odpravljene. (59) Organizacije - investitorji potrošniških centrov in blagovnic morajo iskati in razvijati možnosti, da pridobe proizvajalce s privlačno ponudbo blaga kot najemnike za del prodajnega prostora v omenjenih centrih, kjer bodo prodajali neposredno in na svoj rizik. V najemno razmerje je treba vključevati tudi zainteresirane banke in pošto (agenture, izpostave). Tako bo omogočena in utemeljena gradnja teh centrov s površinami, ki so racionalne glede na instalacije in infrastrukturo (ogrevanje, zaklonišča, zunanja ureditev ipd.) ter glede na perspektive povečanja potrošniškega zaledja. Z najemninami pa bo olajšano odplačevanje kreditov. (60) Poslovodstvo SOZD, strokovne službe, ki so v SOZD odgovorne za uresničevanje razvoja in DO Inženiring so dolžne dajati pobude in predloge za boljšo zakonsko in organizacijsko ureditev postopkov od katerih je odvisna ažurna uresničitev posameznih investicij vselej in povsod, kadar imajo možnost, da na take spremembe vplivajo s svojim angažiranjem pri tvorbi predpisov in pri ravnanju strokovnih služb družbeno političnih skupnosti. c) Ukrepi za izvajanje in spoštovanje tega dogovora (61) Izvajanje in spoštovanje tega dogovra s strani poslovodnih organov, ki smo ga sprejeli, bomo varovali z ukrepi po 517. členu Zakona o združenem delu. (62) V akcijah za pridruževanje novih delovnih organizacij je poslovodstvo SOZD dolžno pravočasno seznaniti poslovodni organ take DO s tem dogovorom. Postopek pridružitve se lahko izvede, če poslovodni organ DO sprejme ta dogovor in da pismeno izjavo, da ga bo podpisal, ko bo pridružitev izvršena. O morebitnih dopolnitvah tega dogovora, ki bi jih poslovodni organ DO predlagal kot pogoj za sprejem dogovora, odločijo vsi podpisniki tega dogovora. (63) Kandidat za naloge in odgovornosti individualnega poslovodnega organa mora pred vložitvijo prijave na razpis pregledati ta dogovor in dati pismeno izjavo o tem ali ga bo podpisal ali ne, če bo izbran za individualnega poslovodnega organa. IV. OBVEZNOSTI ZA IZVRŠITEV TEGA DOGOVORA (64) Razen obveznosti, ki so vsebinsko že opredeljene v tem dogovoru, prevzemamo poslovodni organi v zvezi z uresničevanjem samoupravnega planiranja v organizacijah in SOZD izhajajoč iz vsebine tega dogovora zlasti še tele obveznosti: 1. Poslovodstvo SOZD bo s strokovnimi službami SOZD pripravilo: a) osnutek akta poslovne politike SOZD za obravnavo na IO in DS SOZD najpozneje do 15. 6. 1978; b) osnutek predloga elementov za sklenitev samoupravnega sporazuma o osnovah plana SOZD najpozneje do 30. 8. 1978; c) osnutek srednjeročnega plana in programa razvoja SOZD za obdobje 1978-1982 najpozneje do 30. 8. 1978; č) osnutek letnega načrta SOZD (del za investicije) za leto 1978 najpozneje do 30. 8. 1978; 2. Poslovodni organi delovnih organizacij bodo s strokovnimi službami organizacij in ob pomoči strokovnih služb SOZD pripravili ustrezne osnutke predlogov za samoupravni sporazum o osnovah plana DO oziroma za spremembe in dopolnitve tega sporazuma skladno z usmeritvami iz tega dogovora, če je v DO tak sporazum že sprejet, najpozneje do 30. 8. 1978, tako, da bo ta sporazum samoupravno sprejet najpozneje do 30. 9. 1978; 3. Poslovodni organi temeljnih in delovnih organizacij bodo s strokovnimi službami organizacij in ob pomoči strokovnih služb SOZD pripravili in organizirali rebalans z dopolnitvami za leti 1981 in 1982: - srednjeročnega plana in programa razvoja organizacije; - letnega investicijskega načrta za leto 1978 najpozneje do 20. 6. 1978 tako, da bodo ti planski dokumenti samoupravno sprejeti najpozneje do 15. 7. 1978. 4. Poslovodni organi organizacij bomo organizirali postopek obravnave in sprejema samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničitev programa investicij v obdobju 1978-1982 (56. odstavek) tako, da ga bodo organizacije sprejele najpozneje do 15. 7. 1978. 5. Priprava in sprejem planskih dokumentov Interne banke EMONA poteka časovno v skladu z roki iz 1. do 4. točke tega odstavka. (65) Poslovodstvo SOZD najpozneje do 30. 6. 1978 v soglasju z zainteresiranimi organizacijami formira komisijo, ki bo pripravila predlog organizacije in vsebine dela službe za razvoj in uresničevanje investicij ter komisije, ki bo natančneje razdelala pravila ravnanja v nabavi blaga in njegovi distribuciji. (66) Z vsebino tega dogovora bomo seznanili vse delavce v SOZD tako kot je predvideno v 47. odstavku tega dogovora in sicer: 1. z objavo dogovora v E-Informatorju, 2. z razlago vsebine in ciljev dogovora na zborih delovnih ljudi, 3. na posebnem seminarju za člane delavskih svetov organizacij. V. KONČNE DOLOČBE (67) Dokler ne bodo sprejeti planski dokumenti, ki so navedeni v 64. odstavku tega dogovora so po našem soglasnem mnenju za presojo medsebojnih pravic in obveznosti veljavni samoupravni splošni akti s področja planiranja, ki so bili sprejeti v nekdanji DO Emona in v zvezi s pridruževanjem novih organizacij v sedanjo SOZD EMONA. Ti akti so predvsem: - samoupravni sporazum o osnovah plana DO Emona za obdobje 1976-1980 in razvojni program DO Emona za to obdobje; - elaborat o ekonomski utemeljenosti pridružitve OZD, ki so se združile v SOZD EMONA po sprejemu aktov iz prejšnje alinee. (68) Ta dogovor je podpisan v 60 izvodih. Vsak podpisnik hrani 1 oodpisan izvod, ostale podpisane izvode pa hrani poslovodni organ SOZD. V Mokricah, dne 26. 5. 1978 Podpisi: TOZD/DO Ime in priimek 1. Poslovodstvo SOZD 2. Poslovodstvo SOZD 3. Poslovodstvo SOZD 4. DO Agroemona 5. TOZD Poljedelstvo-Govedoreja 6. TOZD Prašičereja 7. TOZD Tovarna močnih krmil 8. DO E-Kmetijska kooperacija 9. DO E-Mesna industrija 10. DO E-Ribarstvo-export 11. DO E-Commerce 12. DO E-Blagovni center 13. DO E-Merkur, Lj. 14. TOZD Maloprodaja 15. TOZD Trg. hiša Maksimarket 16. TOZD Supermarket Ljubljana 17. TOZD Supermarket Maribor 18. TOZD Supermarket Osijek 19. TOZD Trgovina Obala Koper 20. TOZD Pekarna Center 21. DO E-Ilirija, Ilir. Bistrica 22. DO E-Centromerkur 23. TOZD Trgovina na veliko 24. TOZD Maloprodaja 25. TOZD Zunanja trgovina 26. DO E-Posavje Brežice Ljubo Filipan, 1. r. Ivan Muhič, 1. r. Miran Blaha, 1. r. Jože Pentek, 1. r. Franc Peterlin, 1. r. Lucijan Krivec, 1. r. Matija Počivavšek, 1. r. Janez Hren, 1. r. Janez Škraba, 1. r. Stojan Jakovljevič, 1. r. Branko Bregar, 1. r. Marjan Kočar, 1. r. v. d. Milan Sax, 1. r. Pavle Godec, 1. r. Janez Dovjak, 1. r. Franc Žunko, 1. r. Jože Veleč, 1. r. Robert Lizska, 1. r. Stanko Funa, 1. r. Vojko Cuder, 1. r. Janko Šabec, 1. r. Jože Snoj, 1. r. Franc Logar, 1. r. Dušan Eržen, 1. r. Jelka Otujac, 1. r. Ivan Grmovšek, 1. r. 27. TOZD Trgovina na veliko BrežiceMarjan Blaževič, 1. r. 28. TOZD Trg. na malo, Brežice 29. TOZD Gostinstvo, Brežice 30. DO E-Dolenjka, Novo mesto 31. TOZD Engro-detajl, Novo mesto 32. TOZD Detajl, Črnomelj 33. DO E-Merkur Ptuj 34. DO E-Jestvina, Koper 35. DO E-Hoteli 36. TOZD Hotel Slon Lj. 37. TOZD Hotel Slavija, Maribor 38. TOZD Hotel Evropa, Celje 39. TOZD Hotel Riviera 40. TOZD Hoteli Bernardin 41. TOZD Zdravilišče Čat. Toplice 42. TOZD Grand hotel Union 43. TOZD Igralnica Casino 44. DO E-Globtour 45. DO E-Inženiring 46. DO E-Elektronski center 47. Interna banka. Emona Karel Čater, 1. r. Ciril Koležnik, 1. r. Lojze Urbanč, 1. r. Marjan Polovič, 1. r. Janez Brodarič, 1. r. Marjan Ostroško, 1. r. Bruno Eller, 1. r. v. d. Riko Rižnar, 1. r. Janko Havliček, 1. r. Ernest Zagrajšek, 1. r. Miloš Planinšek, 1. r. Herman Terčon, 1. r. Joža Senica, 1. r. Vlado Deržič, 1. r. Riko Rižnar, 1. r. v. d. Božo Kristan, 1. r. Davorin Ferligoj, 1. r. Rado Linzner, 1. r. Miloš Pertovt, 1. r. Mitja Svetelj, 1. r. . I -