15. številka ¥ Ljubljani, doe 18. aprila 1918 V. leto. Oeiavec izhaja vaalc petek datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5*20, za pol leta jv 2‘60, za četrt leta K 1 *30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za selo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatva na uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Šelenhurgova -Pica št. 6, prvo nadstr. DELAVEC Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostclpniini pe-tst vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri enkratni objavi po 18 vin., pri dne kratni po 16 vin., pri gtj.e kratni po 14 vin., pri cvoa letnih objavah po 12 viza vsakokr. — Za razne --s jave itd. stane peti! vrstica 24 vin. — Reklam, so poštni ne proste. — Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo. K Obvestilo Unijskega načelstva« Zaradi nastalih težkoč glede na preskrbo primernega prostora za Unijski zbor, je Unijsko načelstvo sporazumno s čiani celotnega načelstva preložilo neti Unijski zbor za osem dni. Peli Unijski zbor Unije rudarjev avstrijskih se bo vršil torej dne 25., 26., 27., 28 in eventualno 29. maja 1918 na Dunaju XVI/1, K*eitner-gasse št. 31—33 v *Olakrinškem delavskem domu". Razprave se prično dne 25. maja ob 10. dopoldne. Provizorični dnevni red: 1. Poslovništvo : a) določitev dnevnega reda in poslovnika; a) volitev komisije za pregledovanje predlogov in voiilne komisije. 2. Poročila : a) Unijskega načelstva in o strokovnem tisku ; b) blagajniško poročilo Unij'e (poroča o obeh s. Anton Jarolin); c) poročilo revizorjev. 3. Sprememba pravil (poroča s. Adolf Pohl) 4. Sprememba opravilnika (poroča s. Adolf Pohi). 5. Ndše zahteve med vojnim in po vojnem gospodarstvu (poroča sodr. Franc Ebert.) 6. Rudarsko pravo v vojni in pritožbene komisije (poroča s. Adolf Pohl). 7. Stanje rudarskega zavarovanja (poroča s. Anton Jarolim). 8. Volitev Unijskega načelstva. 9. Predlogi, ki jih ne bo mogoče rešiti pri gorenjih točkah. Vsi tisti sodrugi, ki žele, da jim Unijsko načelstvo za čas Unijskega zbora preskrbi stanovanja, naprošamo, da to čim-prej, najkesneje pa do 28 aprila, sporoče Uniji rudarjev. Opozarjamo obenem, da preskrba stanovanja na Dunaju sedaj v vojni nikakor ni tako lahka kakor je bilo pri prejšnjih Unijskih zborih. Vsi dopisi glede Unijskega zbora naj se pošiljajo na naslov: Unija rudarjev avstrijskih v Turn Teplitz, Kaiserstrasse št. 128. Unijsko načelstvo. Predlogi za Unijski zbor. I. Sprememba pravil: a) Predlogi načelstva sklenjeni na skupini seji dne 8. in 9. maja 1917. S 2, odstavek !, nad se glasi: »Ta namen se naj doseže s: I. Podpiranjem nje elanov v slučaju zaradi; bolezni aili drugačnih osebnih ali narodnogospodarskih vzrokov povzročene pridobitve nezmožnosti in slučajih obolelosti kakor tudi v slučaju smrti fakultativno po razmerju sredstev: podpora v smrtnih slučajih ne sme presegati 400 kron, z dovoljevanjem oravo voirst v a v obrtnih in v sporih, ki izvirajo iz unijskega razmerja. (§ 6, točka 4 in § 15. teh pravil«. S 5. naj se glasi: a) član Unije lahko postane vsak delavec ali delavka, ki so /.aposteni v rudarski in piavžarski indu-dosegli 16. leto ter naznanijo , 1 brlsbop Unijskemu načelstvu ali ka- kemu voditelju krajne skupine. Sprejema Unii.jsko načelstvo m sme odkloniti sprejem, ne da bi povedalo vzroke. — e) Vse strokovne organizacije in društva delavcev iv rudniški in piavžarski industriji, ki priznajo ,pravda Unije rudarjev avstrijskih kot pravnoobvezna, .satjejo priglasiti svoj pristop«. S 8, točka 4: >4. Podpora, v slučajih brezposelnosti, če se ni izvršil izstelk iz dela protizakonito, ob bolezni in na pioto-vanju kakor tudi v slučaju smrti se izplačujejo fakultativno po načinih, ki jih določi Unijsko načelstvo ter sporoči člianioim v razmerju z denarnimi sredstvi, ki so na razpolago, vendar ne -sme podpora v smrtnih slučajih presegati zneska 400 K. Ih) dovršenem enoletnem članstvu je Unijsko načelstvo opravičeno dovoljevati podpore«. b) Predlogi krajevnih skupin im revirjev : I. Predlog revirne konference v Mor. Ostravi k točki 1 Unijskih pravil: Unija rudarjev avstrijskih ima s;vtoj sedež na Dunaju. H. Sprememba upravnega poslovnika. Predlogi Unijskega načelstva so žfi objavljeni. . Predlogi krajevnih skupim iti revirjev : 2. Pr,odlog krajevne skupine Vordem-herg: a) Zvišanje prispevkov v zimiiislu 1; re d logov načels t va. b) Delitev prispevka: od vsakega tedenskega prispevka 1. in II. razreda dlabi krajevna skupina 20 h. strokovna komisija 3 h, blagajnik skupine 2 h, podblagiaijnilk 4 h. rezervni sklad za I. razred 17 h, 11. razred 5 h, Umijsika blagajna 35 h. c) Sprememba podpor: Bolniška pod-pora znaša v ztmnslu regulativa nričemši od 8. dneva dalje po 45 h na dati. Na j,višji znesek v letu 31 K 50 h. 3. Predlog krajevne skupine See-stadtl: a) Tedenski prispevki v zmi/slu predlogov načelstva. b) Delitev prispevka: Krajevna skupina 20 h, druga delitev kakor jo p;ne :!l!a m načelstvo. c) Bolniška podpora naj se opusti, znesek, ki tako preostane naj se odikuže rezervnemu skladu. 4. Predlog krajevne skupine Bilin: Karenoma doba miaij se skrajša na 26 tednov. 5. Predlog krajevne skupine Zuck-mantl: Plačevanje prispevka: Tedenski prispevek 1. razreda 60 h, II. razreda 30 h, III. razreda 15 h. Delitev prispevka im dovoljevanje podpor po dosedanjih določbah. 6. 'Predlog revirne konference F/alk - i h >v: S pričetkom zvišanega plačevanja prispevkov naj se izplačuje tudi zvišana smrtna, podpora. 7. Predlog revirne konference Mor. Ostrava: Tedenski prispevek maj ise zviša v I. razredu od 40 h na 60 h. 8. Predlog krajevne skupine Tho-masroith: ! edenslvi prispevek maj se zviša v 1. razredu na 50 h, v 11. razredu na 30 h in v Ul. razredu na 20 h. I leiiiev prispevka in podporne po dosedanji h določbah. 9. Predlog revirne konference v zahodni Galiciji: Strokovno- časopisje mali s,e po obsegu primemo poveča. 10. Predlog revirne konference Mor. Ostrava: Revirni' odbor strne sestajati iz 6 do 16 članov. 11. Predlog revirne konference v zahodni Galiciji. /a krakovski revir naj se nastavi tajnik, ki je poljak itn je- dobro vešč v strokovnih vprašanjih kakor tudi v rudarskih razmerah. 12. Predlog krajevne skupine Bory-slav: Za natbime delavce niad se ustanovi posebno tajništvo s sedežem v Boirv-slavu: K točki 5, in 7. 13. Predlog krajevne skupine Bory-slav: Zahteva se, da uvede Unija .nuiduirjev avstrijskih iznava akcijo za. izvedbo osemurnega. delovnega časa za vse rraf-ri-ne -delavce. UniiiSikomu načelstvu se naroča, da se zavzame za to, da se ne prezre -pri' viseli akcijah za rudarju, kaikioir zavainovataa vprašam ja, sprememba irudiniškega zaiko-) na in dr. uartinega delavstva. Predlog k točki 8. — Volitev Uiiij-! skea načelstva: 14. Pred mag revirne konferenco v zahodni Galiciji: V ožjem načelstvu Umije naj bodo zastopani poljski člani v -primeri s svojimi številom članom. 15. Predlog revirne konference Mor. Ostrava: V ožjemi načelstvu naj bioidlo -poljski!' člani zastopani po dveh članih. K točki 9. dnevnega reda: 16. Predlog krajevne skupina Št. Jo-achinistal: Unijskemu načelstvu, kr se izvoli, se naroča, da skrbi za 6c>. da stopijo državni rudniki in plavži, im sicer: Joachiimsfal, Pribramr, Bleibeirg, Briiseiegg, Raibl, Mri-,ia. Celje, Kirchbiiohl im Klaus«em v ožjo zvezo, da se izvedejo skupno izboljšanja mezdnih im delovnih pogojev. Prosta trgovina, prehodno prospodarstvo in pomanjkanje blaga. Živimo v dobi najrazličnejših pritiskov: vojnih, političnih im gospodarskih. Najbolj nas tišče im slabe zadnji', gospodarski pritiski, ker nam nalagajo dolžnosti, nositi s seboj lačen trebuh, im to mesec za mesecem, leto za letom in brez upanja, da bi se v kratkem obrnilo na bolje. Ljudje simo ustvarjeni v prvi vrsti iz mesa in krvi', ki sto. podlaga drugim po-prebam. S tem moramo računa-tii, zato mora biti danes naša posebna skrb, da si zagotovimo vsaj za bodočnost tak gospodarski položaj, da bo vsaj najmanj zado- vodjeva! naše potrelbe. Že dairfes enačimo j gtaaaave. ki zahtevajo da se -zopet uredi in i doivodi pnosta tngoiviiinia. Prosta tn.wvii«na j ■ne bi .smela biti neamieiiena v svicijeni dieilo- j Icro^u ni ti me v časih, to nd pomanjkanje j vsega blaga tako loibčutiliiivo' kakoir diaindia- ! nes, 'kari šele sedaj, to je treba ralaniiiriati | ■ljudske mase za vsak stot koruze! Prvi I predpogoj za prosto trgovin«!* tie pač ta, ' da trgotvina razpolaga is poiljubnitni /množin anii m zaliogiamii 'vsalkiarstnegia blaga. Dokler pa to rai 'in gotovo. me bo kiniaihi, je vsaka mteel na Sivofeidinio taaavto oidiveč in nje piofsiledioa bi bila, 'da bi imanj ilmioiv.iti ; sloji sploh ne d oibii-viall i tniifcafcršniegai blliaga, j ■ker bi prvič imiaviteui blagio pokupili, dni- i gič pa bi vsled nastalih visokih oen orni ne j arjoigili 'plačeiviati to ime kupovati. Na maše i današnje giospodarstvo je grozovito žalostma, iri da mas uriicire klliiub svojii r&všiaM im pomanijkiijiivioistii še vzdrževati im žiiviti. sre zasluga ile uvedbi apfloivizaai} In 'nekoliko pametnega razdeljevanja blaga. Vojnemu . gospodansitvu. bo sledil« prehodno gospodarstvo. Mi bo to gospodarstvo dvignilo .naš sedamjii fcngloiviimskii . promet 'm poivečalo iprodiukaijo blaga ter uvoz, danes še me moramo prasiofdliiti. Nedvomno bo gospodarsko ,stanite takrat, to bodo odprte na vse strani cmieje m motnjia pristopno prometu, boiljšie, kaktoir je da-sies; vprašanje pa iie, oc boltnlo Smeli1 za ta ' povojni pnonnet, .kli bo imioinal biti. inad v,se živahen, dovelj 'predj>ogojev in pripoimoč-kov: prometnih sredstev, Ijudii, kapitala. To so vsa vprašanja, ki Jih bo reševala najbližja bodioomost. Kar pa se tiče pre-skribovamja -inozemskega iblasa za lastne potrebe, bo marala biti trgovina previiidmia in bo miorala ekonomiono ilzbiirati ile milimo potrebno od omega, kar se da pogrešati. Prosta trgovina ne bo zmožna za to. Planila bo v naredili in brez načrta po blagu i iti se ne bo 'Ozirala na spiloišme i.n kričeče ! potrebe. Značaja ■vojinega gospodarstva j tudi prehodno gospodarstvo me bo smelo j izgubiti vsaij do tedaj ne, dokler bio astre- ; ženo najpoitirebneišimi zahtevam. Kot so- i cialiisti smo proti prosti trgovini tiiri že>liiimo da se reši maše povojno gospodarstvo zadružnim potom-. Porabiti pa tudi me smemo, da bio pteiM- ves sivet po blagu, kar ga bo še ostalo po voini In še dolgo potem i b^tiTO imieli' hudio konkurenco, teir utegne j blago doseči še višje cene. 'kakor jih lima že danes. Vsfed tega bi bilo pametno, izogibati v prosti trgovini. Pomislimo tudi, da bodo plače bržkone zmanjšane po vicxi-ni, draginja pa bo še večja! Odgovor severozahodnih čeških podjetnikov na rudarske zahteve. Skupina II. je dne 4 marca stavila zahteve in sedaj naz 'anja skupina I, da obravnave o mezdnih vprašanjih ne spadajo v področje zadrug. Odbor skup ne I. vztraia na stališču, ki ga je že večkrat zagovarjal in sporoča v soglasju z društvom za rudniške interese naslednjo izjavo: »Vzdržanje, oziroma povečanje pre mogovne produkcije pomeni v sedanjem težkem čosu eminentni državni žvl jenski interes in vlada iz aja na rudniške podjetnike najhujši pritisk, da bi povečali pro dukcijo premoga. Tozadevni napori podjetnikov so doslej ostali brez uspeha in priznati se mora, da produkcija premoga stalno nazaduje. Na|glavne|i vzrok temu tiči v tem, da delavci prav oč v dno manj delajo. To manjše delo ima negiede na pomanjkanje živil v prvi vrsti v tem, da pre jemajo delavci v obliki fiksnih doklad in plače bistven del svojega zaslužka tudi ne da bi delo opravili. Takozvane fiksne doklade imajo značaj minimalnih plač in omogočajo jake škod ijivo pasivno resistenco, s plačo, ki jo do- biva delavec več v slučaju praznovanja, ! kakor pa če dela, se ga takore-toč spodbuja k simulaci i in zapelje delavca da tudi takrat ne pride na delo, kadar resni;no malenkostno obolenje ne ovira njegovo delozmožnosi. Odbor skupine 1. je popotootaa prepričati po prejšnjih izkušnjah, da bi zaradi dovolitve dne 4. t. im. po delavstvu zahtevanega izbioiliišanfa mezde im skrajšanja š ih to v produkcija premogu dalije padala. Odbor meni torej, d,a podjetniki me morejo prevzeti za tako, držajvimeimn interesi! nasprotujoče -ukrepe .nikakršno odgovornost im morajo odkloniti predložeme zahteve. Za boi proti nevarno pretečenemu zmanjševanju dela morata marveč podjetniki i znova z vsem pou darkom! z astopati svojo opetovamo zahtevo, da se spremene fiksne doklade im določba o odškodnini, oziroma poraba § 1154 b obč. drž. zak. tudi za rudnišlvo. Glede vprašanja razdelitve šihtiov ;;b uvedbi palet-i nega časa so merodajne razmere pri posameznih obratih im se bo ma opravičene želliie delavstva, enako kakor lami, koilikor mogoče oiziralo«. Pladjjetmiiška skupina torej 'izjavlja, tki ni to.mpetenti.va, razsojati o mezdnih zahtevkih rudarjev, misli pa kljub temu, da je opravičena neoniimerno sumničiti ni-darije. Upamo, da bo pritožbena točeni5*« črriiprej razsodila o zahtevah rudartetv, ter bo gotovo vplivalo na rudarje poim-ir-| jevailmo. Da, da, radarji! Še burno potrebovali tudii mi krepko organizacijo! Zakc&sn o splošni delovni dolžnosti. Vlada je predložila nov delovni zakon državni zbornici, da pomiri avstrijske delavce, ki so dali duška svoji nezadovolnosti radi nevzdržljivih delovnih razmer pod katerimi so zdihovali ubogi delavci v vsih podjetjih ki stoje pod vojnodajatvenim zakonom. Ta vladna predloga nikakor ne odgovarja svečani vladni obljubi. Ta zakonski načrt je mnogo slabejši kakor enak zakon v Nemčiji. Novi zakon ni odpravil starih napak, ampak je le v novi obliki podal obstoječe in še celo poostrene določbe. Ce bodo poslanska zbornica sprejela ta zakon, bode delovna dolžnost za može od 17—60 in za žene od 19—40 leta uveljavljena. Te določbe označuje § 1 tega zakona. Delo se srne zahtevati ne le za dr avne, marveč tudi za deželne in občinske svrhe; če je to v splošnem interesu, potem tudi za gotove fizične in juridične osebe. Izvzete so osebe, ki se nahajajo le mimogrede v državi ali pa one osebe katere uživajo pravico eksteritorijalnosti in ki so oproščene na podlagi mednarodnih pog db. V službi sptošnosti se nahajajoče osebe so oproščene tega dela: vse osebe oborožene sile, orožništvo, v vojnem službavanju se nahajajoče osebe in dvorni, državni, deželni, okrajni, občinski uradniki ter člani vstavnih korporacij, načelniki okrajnih zastopov in njih namestniki, notarji in učitelji na javnih šolah. Nadalje so tudi oproščene osebe ki službujejo v zdraviliščih in preskrbovalnicah. Vlada tolaži delavstvo s tem, da se k delu le tedaj splošnost pritegne, če primanjkuje prostovolnih priglašencev. Kdo za vraga se bode k temu delu prostovoljno priglasil ? Upoštevati je treba pri vpoklicu osebno zmožnost posameznika. Tudi kazenskih določb ne manjka v temu načrtu in sicer za delojemalce kakor tudi za delodajalce. Kazni so do 200.000 kron, kdor pa nima denarja se ga pa zapre toliko dlje časa. Tukaj je menda naredila vlada račun brez delavstva, katero se ne bode pod nobenim pogojem pustilo oropati svojih pravic. Upamo, da se bodejo tukaj zavzele za ljudstvo vse stranke in bodejo po svojih poslancih preprečile ta nestvor zakonskega osnutka. Domači pregled, Preskrbnina. Uradna „Wiener Zeitung" ! je objavila dne 31. marca 1918 zakon glede j dovoljevanja podpor moštvu, njih svojcem i in zapuščencem ter izvršilno naredbo, ki ! jo je izdala vlada. Te podpore dobi vse I moštvo (avstrijski državlisni), id prejemajo j vsled sedanje vojne prejetih poškodb in-. | validno penzijo in so je potrebni. Odmera 1 te podpore se izvrši po stopnii nezmož- j nosti za delo moštva in po njih bivališču I pred vpoklicem letao po 360 do 1080 kron. j Podpore imajo namen, da se izb dtšajo do- i sedanje nezadostne vojaške preskrbne prt-! stojbine in se morejo dovoliti le za toliko i časa, dokler velja sedanji vojaški preskrbni i zakon. Anaiogne podpore v izmeri 360 do I 720 K na leto dobe tudi svojci takega | moštva, kakor tudi zapuščenci po padlih, j umrlih (pogrešanih) osebah iz moštva, če so te vojaške osebe svojce ali zapuščence j vzdrževale ali trajno podpirale ter so po-j trebne. Izključeni so le tisti svojci in za-; puščenci, ki že prejemajo predtrbnmo. Pra-! vica do te podpore se mora enako prigia-| siti kakor ona za preskrbnino. Osebam, ki ] že prejemajo državne podpore po cesarski j naredbi z dne 12. juaija 1915. se priznajo podpore uradno. O dovolitvi podpore bodo ; odločevale obstoječe presktbmnske komi-■ sije, kakor se tudi vse drugo postopanje ravna po določbah zakona o preskibnini jz | leta 1917. Pristava za otroke. Soci-dno demo-kratično društvo „Otroški prijatelj" je dobilo od države za petdeset let v nijem d-žavno ! posestvo Finsterleiten v dunajskem gozdu. Posestvo meri petindvajset hektarjev travnikov, njiv in gozda. Najemnina znaša letno 600 kron za zemljišča in 80 kron za poslopje ter ,pe vseh petdeset let ne bo povišala. Dfuštvo irna na posestvu tudi gradbeno pravico. Tu bodo sedaj osnovali letni dom za slabotne — a ne še bolne — dunajske delavske otroke s popolni m lastnim j gospodarstvom. Skozi celo leto bo na po-| sestvu po 100 otrok, vsak po dva meseca; razen tega bodo za poletne mesece priredili počitniško naselbino, v katero bodo sprejeli v dveh skupinah tisoč otrok, vsako skupino (petsto) otrok za šest tednov. V^ko leto bi se tore) okrepčalo na pristavi 1600 otrok. Za enkrat si mislijo pomagati kar s šotori po zgledu stezosledcev; ob demobilizaciji upajo dobiti postelj in po-stelinine, kuhinjsko orodje in podobno. Stroške za vzdrževanje doma, zgradbe in zabave nameravajo pokriti z uvedbo „o-troškega vinarja", to se pravi: vsak organizirani delavtc bo plačeval en vinar od vsake krone svoje plače v ta namen. Na ta način si je tudi delavstvo v Triestingstalu pomagalo in kupilo posestvo Herbsthof pri Rohrbachu za 57.000 kron, kjer je uredilo pristavo za otroke. Preskrba s premogom. V ministrstvu za javna dela se je te dni vršila konferenca cesarskih namestnikov in deželnih predsednikov, v kateri se je razpravljalo o vprašanju preskrbe s premogom za pr bodrijo zimo. Ndglbšalo se je, da se je sistem preskrbe privatnih zalog v poletnih mesecih za mrzlo zimsko dobo dubro obnesel, da bi bil ta sistem tudi za letošnje leto. Deželne vlade so izdale naredbe, lu ustavljajo kurjavo za toploto od 7. t. m. Pomanjkanje tobaka. Ako bi se p*‘ nas različne v varstvo poraoljivcev izdane odredbe smatrale za resne in bi se morale izvišiti, tedaj bi morali sedaj odgovorni vo; ditelji c. kr. tobačne uprave že davno stati pred sodnikom. Tobak za kajenje, se prodaja v tobačnih trafikah, obstoj* namreč iz dobrih petdeset odstotkov ‘z bukovega listja in druge mešanice, ki se prodaja kot .strašilno sredstvo", in c. kr. tobačna uprava se ne žinira, da zato zahteva še posebno zvišanje tobačne cene. Vzetn|«JP’ da ie fiksusu dovoljeno, ako na ta naC‘ uprizarja dnevno nešteto atentatov zdravje prebivalcev, katero bi se moralo em čssu bolj kakor kdaj negovati, tedaj bi jo morali gotovi tnor.aiični pomisleki zadržavati, da ne bi prestopila tako čestokrat v varstvo „proti motenju v blagovnem prometu*1 izdano naredbo in na ta način dajala slab izgled. Kaj bi se reklo o zasebnih prekupčeva c h, ki hočejo prodajati svoj .nadomestni tobak" kpt pravi tobak? C. kr. tobačna uprava pa to dela in si pusti za to še plačati ceTO kakor za pravi, polnovredni tobak. Varstvo porablji-cv in proti moteni« v blagovnem prometu izdelana naredba zahtevala, da se c kr. tobačne trafike prekrstijo v c. kr. trgovine z listjem. Tobačne karte. Dunajski listi vedo poroč«-.ti, da se v kratkem uved jo karte na tobak. Vsega prebivalstva s;cer ne bo mogoče preskrbeti s tobakom, zato se karte ne bodo izdajale na način, kakor živilske izkaznice, pač pa se bo uvedlo rajoniranje. Splošne rekviziclje. Z Dunaja poročajo: Po celi d žavi se v naikiajšem Casu prično splošne rekvizieje. Komisije bodo pregledale posamezne luše in gospodarstva. Kdor bo oddal mi prvi poz v svo|e cd tržite, ne bo kaznovan, če tudi jih je dose-daj priicrival in mu bodo plačani. Kdor pa tega ne bo storil, bo zapadel hud' ka/.ni. Graščino Bled z veleposestvom in jezerom je kupil od neke dunajske dražbe I hotelir Ivan Konda v Sofiji. Kenda je biil Pred leti hotelir v Ljubljani. Na Bledu je že pred kupil lioteHa Mallner in Triglav. Deželni glavar dr. Šušteršič je skii-cal zaupaj shod. V po.ndel.jek je sklical deželni glavar dr. Šušteršič, kakor poroča »Slov. N.<. zaupen shod v Ljubljano v deželni dvoroc. Zaupni shod Kmečke stranke je baje obiskalo 143 duhovnikov in 22 neduhovnikov. Sklenil je shod tudli, da prione izdajati »Resnico« kot dnevnik. O shodu samem ne maramo izreči nobene sodbe, dokler dobimo kaka poročila. V glavnem so govorili na shodu dr. Šušteršič. dr. Lampe, dr. Pegan liin idrijski dekan Arko. Gaiiufija z „ogrskinii*‘ prašiči. Pred nekaj dnevi ie odkril v Gradcu n<-ki orožnik goljufijo, ki jo ie hotel izvesti sin klerikalnega poslanca, Higenhofer ki posluje pri graški d >bavl|almci za živino in je vsled tega opioščen vojaške s'užbe. Hagenh fer je hotel namreč odlati na neki posiap : sod za jabolka in dva kovčeka. Ke pa mmajo že od divnega časa z vzhodnpga Stajerja na Dunaj p >šiljatve govejega in sviniskega ttiesa, je posvetilo orožništvo tem goljufijam več poz Taisti: To pot je imel doba^atelj za živino smolo. Orožnik je natančneje ogledal Hdgenhoferjeve pošiljatve in ugotovil, d* v sodu ne morejo biti jabolka in v kovčkih ne izdelki; opazil je, da se nahajajo v sodu in v kovčk h izrezani pra-š|či in sicer skupne ttže 458 kilogramov, tžgovo', da so to »ogrski “ prašiči, ni o-inagal, kajti eno prašičie uho te nosilo na slov nekega štajerskega kujovalca ž vine. Blago so nato zaplenili, in ga o »dali graški dobavljalnici za živino. Hdgtnh >fer bi bil imel s prodajo tega mesa najmanj mesa najmanj 6000 kron dobička. Ka| poreče k temu državno pravništvo in aprovizačni nadzorovalni urad? Ljudstvo je videlo zopet škandal! Ru>kl vjetnlkl — prosti ljudje. Te dni izuie mimstrs V- Feller-ju. lekarnar v Stu-i* *Ji,rg štev’ ^34. (Hrvatsko), dokler zaloga in dokler se morejo preparati še izdelovati in sicer stane: Fellerjev bol-olajšajoci fluid z znamko „Elsaflu poročilo: Tretji Hindenburgov udarec jo zadel Angleže. Na 20 km široki fronti Armentieres La Bas.see so vrgli Neimoi Angleže in Portugalce iz prvih pozicij. Veliko število vnetih iri vpleniieniih topov da sklepati na peimien tega uspeha. Smer sunka gre proti črti Callais-Boulo-g.ne. Nemška fronta v ediseku Armentie-res - La Bassee je že dosedaj molela, preko severnih in južnih sosednih obrambnih črt. Nemški sunek ie potisnil fronto' še bcilj napreu' ‘ter ogroža zlasti položaj Angležev v odseku piri Ypresu. Novi nemški •napad jc mnoigo boilj nevaren, kakor napad ob Aii let ti'. Zelo dvomljivo je, ali bodo Angleži in Francozi 'mogli vzdiržaitii iv svo-iih pozicijah pri.Arrasu in Amlietnsiu. Naenkrat sto® general Focli pred novimi nalogami, katerih rešitev je zelo 'težavna. Šele pred par dnevi je moral postaviti v boj več divizij iz svoj rezerve v prostoru pri Soissonsu, da zadrži nemški sunek. Sedaj ije prisiljen, braniti nasprotno krilo gllavmie bojne fronte, da prepreči večjo nesrečo. Popolnoma je izgubil inicijatlvo, se mora prilagoditi Hinidenburgovm načrtom teir se mora omejiti na odbijanje napadov. V nedolgem času mu girozii kriza, če razpoložljive sile ne bodo več zadostovale trajno In povsod ustaviti mogočne sovražne sunke. Rezerve, s katerimi 'razpolaga Foch, niso neizčrpne. Kakor kažejo dogodki zadnjih tednov, zadostujejo te rezerve koimai, da. krijejo črto Arras-Albert-Amiiens-Montdidiier. Nemški napad na krilili te fronte sili francosko Vodstvo, da uporabi dele teh. rezerv na drugih točkah. Vsled tega je obramba na oeli fronti oslabljena, kar bo oemišteo armadno vodstvo v danem trenotku brez dvoma izrabilo. Premikanje rezerv in njim pripadajočih formacij pa iirna za posledico tudi desorganizaerjo In negotovost, kar vpliva tudi na moralo čet. Udarci Nemcev so zato vedno bolj nevarni. — Kljub vsem uispehom se pa vojna ne dkreme kroti klancu. Vse države sporazuma vztrajajo (Spanje) noče priti, ako nas mučijo bolečine, ako trpimo na preveliki nervoznosti, ako pričneio vse rane zopet boleti in pri raznem b 'lestuem trpljenju. Za take slučaje op zarjamo zopet na Felleriev, bolečine odpravljajoči, živce pomirjajoči rastlinski ese*>čni f u;d z. zn. Eha* ■ fluid. To izborno domače sredstvo učinkuje pri bolečinah razne vrste izredno b'»godejno. pomiri živce in prinaša zaželjeno spanje. Mnogo čez 100.000 zahvalnih pisem in veliko zdravniških priporočil potrdi v soko vrednost tega dobrega d^mačegi sredstva 12 s^kieirc sUneio p >vsod samo 14 K 32 h franko. Edmo pristne ^d lekarnarja E. V. Feller, Stubica Elza-trg št. 334 (Hrvatsko). Iitotam se lahko naroči Fellerjeve, milo odvajalne Rabarbara- krogljice z zn »Elza* - krogljice. One so najprijetneiše odvaialno sredstvo sieu neja, neškodljivega učinka in imajo piednost pred drastičnimi, črevesiu škodliivimi odvajalnimi sred^Ni. 6 škdtlpc stane franko 7 K 37 vin. Oba domača sredstva naj bi bila vedno v hiši. Koliko )ih ihti od bolečin, ki jim jih povzročajo kurja očesa, vzamejo nož ki je v takih slučajih že mnogokrat napravil nesrečo. Takim čitateljem bi bilo lahko z ma'im denarjem in hitro pomagali, ako bi naročili za 1 in 2 kroni Fellerjevega uničevalca kurjih očes. na končni zmagi in Angleži že napovedujejo vojno tudi še za leto 1919. Wiii!son, ki lic tako lepo pošiljal v svet mirovne poslanice, je ostal smešna karikatura s svojimi problemi. Nihče ga ne posluša, nihče ne jeniltie njegovih besed resno in danes iz-jav.liia Wj.isom tako jasno kakor še nikoli, da mora. vojna, nadaljevati. Nemški kancler irmolči. Grof Czernln je govori pred z-astopniki diiuaiiskega c-bv«Tsk.'-->:a sveta, a o kakor bi hotel* imeti doma prepir an na zunad odbiti vsak poSkas spo-razuimnega miru: zakaj goivoril je narav-nost vojni govor, povsem drugačen, kakor kdaj prej. - Na drncih b .ji.ščih so s: mariusi boli. O nasprotstvih med izjavami C!e-menceaua hi grofa Czernlna sodi anek-sionistično raihovsko časooisie boi j skeptično nego dunaiski li ti. O tem piše be-rolinski ^Vo'warts“: Vsenemci trdijo vedno suhop^rnejše m očitnejše grofu Czerninu v obraz, da mu ne verjamejo. Skrivnostno namigujejo, da njegova izjava ne bo mogla obstati. Zlasti jasno pogreša bcrolinska „Post“, da grof uzernin Gemenceaujevega očitka, da je Jagal, ni mogel zavrniti s tiditvjjo, da je razgovor med dunajskim in pariškim zaupnikom se pričel na Clemen-ceaujevo iniciativo. Vorwarts pristavlja: Czernin je podal izjavo, Clemenceau je odgovoril, da Czernin laže in sedaj se dviga vsenem^ko časopisje in kriči: „Da on se lažel“ Kai bi očitali nam, če bi mi nastopali kot C^menceaiiieve rvričel Internacionalni ženski dan v inozemstvu. V nekaterih deželah inozemstva so se vršili meseca marca internacionalni ženski dnevi; v kakem obseou in s kakšnim uspehom, nam danes še ni znano: gotovo pa je, da je bilo povsod dovolj razumevanja in gibanja za žensko vprašanje in za ženske shode. V splošnem se je poudarjala na vseli teh »ženskih dnevih« zahteva po enakopravnosti žene z možem, željo po splošnem in tračnem miru, ki ga hoče vbodoiče ravno žena varovati, iin prprečiti, da se še kdai ponovijo grozote vojne. S svojo 'miroljubno naravo bo vplivala v javnem: življenju ne le na Društveni funkcionarji in člani, pozor! ”Hlf l| Da vsa nerazporazumijenja odstranimo, sporočamo da je v soboto 15. tedenski prispevek t. 1. zapadel. Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 5. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo. Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 8. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. ______i javno mnenje, temveč tudi rui 'odločuijoče tiržavrrLke in korporacije1. Ženski dnevi se vršili na Finskem. v Švici (inajmamj v 45 kraljih), ciaije tudi v Bul:?ariji in na Svetovna vojna — bankerot kapitalističnega družabnega reda. Norveška zveza časnikarjev je imela nedavno letno glavno zborovanje v Kristijan?ji in je priredita ob koncu pojedino, na kateri je bil tudi zunanji minister Ihlen. Na pozdrs ni govor zveze je odgovarjal minister za zunanje stvari in rekel med drugim: „N-loga časopisja v teh resnih časih je pomembna. Dopovedati mora ljudstvu, da ostat e solidarno. Ali je družbeni red, ki smo ga dosedai gradili pravi in ali ga moremo zagovarjati ? Ce vid mo nesrečo, ki jo je pripravil ta red, ia zlasti blaznost, ki jo pomeni vojna, tedaj moramo odgovoriti na to vprašanje, da ne. Opažati moremo tudi, da staro v nekaterih deželah pada, in tudi mi ni smerno ostati slepi za vse to, kar se na tem polju dogaja. Tudi .mi ne moremo zapirati oči pred novim; zakaj uvideti mora mo, da se družabni red, ki omogoča tako veliko nesoglasje med delom in zaslužkom, kakor se to sedaj godi, ne da zagovarjati. Vojna in kriza sta za ljudstvo in družbo nova bodoča perspektiva, in to novo se obrača tudi na nas.“ Top, k5 strelja VŽG km daleč. Nemci obstreljujejo Pariz iz topa, ki strelja 120 kilometrov daleč. Ta vest je presenetila ves svet. Ko so Nemci obstreljevali Dunkerque so se vsi čudili, da je mogoče s topom streljati 40 kilometrov daleč. Najnovejši nemški top pa strelja trikrat tako daleč. Dosedanji Kruppovi ladijski topovi bruhajo 24 cm, 200 kg težke granate z močjo približno 85.000 rneterski ton skozi ozračje. Vzemimo okroglo 10.000 ton in daljavo 16 do 20 km 1 Če bi hoteli doseči daljavo 120 km, bi bila potrebna 6—8 krat večja moč. Torej 60—80 tisoč metrskih ton. Največja Kruppova krogla, ki tehta 620 kg in ki se izstreli s približno 1000 m začetne hitrosti, razvija silo, ki odgovarja 25 do 30 tisoč metrskim tonam. Za novi top, ki ga je izdelala tudi Kruppova tovarna, bi tedaj rabili dva. do trikrat večji naboj, kakor ga že dalje časa uporabi ia jo za veliki Kruppov top. Tako velika količina smodnika ni izključena, kajti napraviti se da končno tudi taka cev, ki prenese ta dvojni ali trojni naboj, ne da bi počila. Zanimivo je, kako vi-sočirio doseže taka velikanska kroglja. Granata, ki je padla v Pariz, je morala prileteti iz nedosegljive višine, gotovo z viška kakih 40 do 50 kilometrov. Koliko strelov prenese novi top, to pokaže bodočnost. Da leti krrgla po zraku hitreje nego najhitrejši brzovlak ali avtomobil, se razume samo ob sebi, ker bi sicer padla predčasno na tla. Granata ne leti naravnost, marveč v loku, ki meri 140 do 160 km. Imeti bi morala 2400—2800 m začetne brzine, da razvije omenjeno visoko si o. Potrebovala bi približno 20 minut ali še manj, da prileti do svojega Cilja. Brzovlak potrebuje za isto daljavo 2 uri, najhitrejši avtomobil pa dobro uro. Sicer pa so vse sama ugibanja’ kajti sestava tega ogromnega topa je vojna tajnost. Mirovna pogodba z Rumunsko. Be- lOlmsIki .vLakailaniziaiger« piše: Glasom poročil z Dunaiia se zdi, da poznajo tam vsebino mirovne pogodbe z Rumunsko že popolnoma natančno; im odkrito kažejo, da prinaša Avstro-Gigrskii velike ugodnosti'. Vedno simo .niaglašaM ozko zvezo im da privoščimo zavezniku plačilo za njegovo sodelovanje. Naša dolžnost pa je, da mislimo tudi na sebe. Z ozirom na to stališče sprejemamo dunajska poročila z mešanimi čustvi. Zdii se, da se hoče diplomaciji Caemtima posrečiti doseči nekako levje- p o godb o-<, ki bi nam ne pustila mnogo ugodnosti. Na srečo pogajanja v Bukarešti še niso končana in je mogoče preprečiti še najhujše. Tireba je temeljito varovati nemške interese, kakor odgo- varja to naši poziciji in delu armade. V ■ nasprotnem slučaju se je bati. da boiniio- v bodoče gospodarsko in splošno politično potisnjeni v ozadje. Pomanjkanje premoga v Italiji. Itahia je uvozila pred vojno mesečno 950.000 ton premoga. Leta 1917 je znašal ves uvoz le še 524.000 ton, letošnje leto pa je postala preskrba s premogom še bolj kritična. Zaloge so namreč popolnoma izčrpane, tako da je bilo bati, da bodo morale ustaviti železnice in vojne industrije svoje obrate. Italiji se je posrečilo najprej le, da je dobila 240.000 ton francoskega in 360 000 angleškega prem ga. Tri četrtine, te množine porabijo le vojne industrije, dočrni kurijo železnice le z lesom. Privatna industrija je čisto onemogla. Ruska ustava. Izvršilni glavni odbor je izdelal ustavo za socialno zvezno republiko. . Ruska meščanska pravica. Glavni izvršilni odbor jo obelodanil razgtlas, s katerim sc pravice ruskih meščanov prepišejo. Vsak v Rus# stanujoči inazamec postane ruski meščan po prejšnji izjiavl in predložitvi svojih rojstnih dokumentov pred krajevnim sovjetom. V posebnih slučajih lahko postanejo Inozemci, ki žive izven mej Rusije, ruski meščani, akd vlože sv-ojo prošnjo »na zastopajočo oblast ruske t rg ovsk e r epu Mik e. izdajatelj fvan Mlinar. Odgovora) urednik Viktor Zore. Tiska „ Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Vsaka žeraa i, n tj bere moje velezanimivo navodilo o Preizkušen svet, če uvenejo ali niso dovolj polne! Pišite zaupljivo na naslov: Ida Kirause, Pressburg (Ogrsko), Schanzstrasse 2. Abt. 97 Ne stane nič! Revirna konferenca podružnic in vplačevalnic Unije rudarjev avstrijskih za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Istro se bo vrSilu v nedeljo, dne 14. aprila, ob 10. dopoldne v prostorih »Delavskega doma“ v Trbovljah. PROVIZORIČNI DNEVNI RED: 1. Poročilo zaupnika. 2. Predlog unijskega odbora za povišanje prispevkov. 3. Časopisje. 4. Razni predlogi in nasveti. Podružnična vodstva naj na podlagi poslanega dopisa naznanijo delegata in predloge, če take imajo, revirnemu zaupniku v Trbovljah. M. Čobal, načelnik rev. odbora. SaSu Hal iresiisiiJ-OMaMia ausdswjia s omejema uaveat©' Y8sk<»vSM© ara is* Najmod©?’ trteli® j»laE«Me ius wa£>IEa zs> shod® im wes®83«e. Letne zaključke Najmodernejša uredte zsa Msfean#® šistov, knlig, bro-sur, smuzliialSj 8Sd. Sftereotlplja. Litografija* raiaiaaiaiaaie i ill ii lil, Ljubljana Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo šinili strajii in stroje n Ms (Miiiasrtii) za lajiiisi in oiirt Mni slioii II21. 4>:w u 'mm*«*-**- ■ MM ■ t* ■ II' ' ■i ■ : Vozna kolesa. Ceniki se dobe zastonj in franko. Okrajna bolniška blagajna ===== v Ljubljani = ■ s Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldn? Ob nedeljah in praznikih Je blagajna zaprt* Zdravnik blagajne Ordinira dopol.| popol. I : Stanovanje Or. Košenina Peter splošno zdravljenje Dr. Ivan Zajec splošno zdravljenje Dr. Franc Minar kirurg in spl- zdr. Dr. Alojz Kraigher splošno zdravljenje '/2U-1/2! '/210-Vjll . 2-3 '/sl.—'/23 1—3 Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag. TurjaJki trg 51. < FrinliDanrtiilt Turjaški trg št. 4 v okr-bol. blag- Poljanska cesta 18- Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se jnor‘,J zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se ji® ’, stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasni*; /■ brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučaj' Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član sani F*( zove druge zdravnike, da ga ločijo, ne povrne . niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika l P". .. njeni bolniški list se mora takoj oddati v biag niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se or ,r0b!t le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je nakaznice. Zdravila se dobe v vseh oto> lekarnah. Bolniščnina se izplačuje vsako »o« dc če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zj 0#-1. popoldne. 8 pritožbami se Je obračati čelnlka okrajne bolniške blagajne. Načelstvo.