83. JfeuHRD.
Q UnMjani, v sredo 11. aprila 1SZ3.
Leto LUI.
%9
Izhaja fttk dan popoldne, Isvieail sedeli« ta praznike.
tU i do 9 petit vrst i 1 O, od 10*15 petit vrst A 1 D 50 p, večji inseratf petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 O; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženltne ponudbs beseia 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se orfloli znamka za odgovor.
tfptftvnlitvo »Slov. Maroda4 in
ulica it S, pritlično. — Tal« I on it. 304.
Naroda" Knatlova alloa TelaToa itav. M.
ta la podpisana la sad ostao franko Rokopisov 9m mm wraim„
si I, L aadstropfe
radaiitro „Ilov. Sopiaa sprafai
■V Posamnn9 Številke:
v Jugoslaviji vse dni po Oln — Inozemstvu navadite d ii Din i, nedelje Oln V
Poštnina plačana v gotovini.
„Slovenski Narod* velja:	f Jogo*l«Tijr ▼ Ljubljani          po poAtl		V IflOzemstTo
	Din 120-—	Din 144 —	Din 216 —
	60 —	. 72'—	, 108*-
«5          , ••••••	30-—	. 36-—	. 54-
	10'—	. 12—	. 18'-
Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno   S^P" po nakaznfei Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
Pred preobratom v naši notranji politiki?
Iz Zagreba so danes došle naravnost senzacijonalne vesti, ki napovedujejo popolen preokret v naši notranji politiki
Po tel vesteh odpotujeta že danes zvečer dva delegata Radićeve stranke dr. M a C e k in dr. K r n j e v i Ć. ki sta obenem tudi pooblaščenca slovenske klerikalne in bosanske muslimanske stranke, v Beograd, da tamkaj z vlado, odnosno z zastopniki radikalne stranke nadaljujeta že v Zagrebu započeta pogajanja in zaključita sporazum, ki bi naj napravil enkrat za vselej konec obstoječi vladni in državni krizi.
Ta vest, ki je sama na sebi gotovo razveseljiva, je tako presenetljiva, da jo sprejemamo z največjo skepso.
Doslej je ločila stališče, ki ga je zastopala radikalna stranka na eni strani in reviziionistični blok na drugi strani glede ureditve naše notranje politike, tako globok prepad, da je jedva verjetno, da bi se ta načelni prepad dal kratkim potom premostiti že pri prvem poskusu.
Načelno nasprotstvo med radikalno stranko, k! proglaša kot generalno točko vse svoje politike narodno in državno edinstvo, in revizijonlstičnim blo-Vom, čigar prva in poglavitna program-na zahteva je, »preureditev države na temelju svobodne zveze Slovencev, Hrvatov in Srbov na samoupravni podlagi« je tako veliko, da si tako brzega, rekli bi bliskovitega sporazuma ne moremo predstavljati drugače, kakor da se je ena izmed strank docela odrekla svojemu dosedanjemu političnemu kredu ter pred drugo kapitulirala na vsi črti.
Tn katera bi naj bila kapdtullrajoča
stranka?
Radikalna stranka, odnosno radikalna vlada? Malo verjetno se nam zdi to. da bi se radikali, k! so dosedaj ve-liali za nositelje državnega in narodnega edinstva, za pobornike najstrožjega centralizma, kar preko noči prelevili ne samo v avtonomiste, marveč celo v federaliste. Stranka, ki je doslej pač razpravljala o nasilnih sredstvih in amputacijah samo za to, ker je revizijonistič-ni blok zahteval reorganizacijo države ca federalističnem temelju, se ni mogla v treh dneh — In naj so bili to tudi velikonočni prazniki, v katerih so se baje vsaj včasih godili čudeži — spremeniti od temena do peta tako temeljito, da bi postavila na glavo vet svoj dosedanji političen program.
Ne preostaja nam torej drugega, kakor da si mislimo, da je Radjćeva reviziionistični blok tako vsestransko In radikalno revidiral svoje programne zahteve, da so vlada in radikali brez posebnega pomišljanja lahko pristali na ponuđeno jim roko.
Mož, ki je štiri leta neprestano gonil samo republikansko lajno in delal vtis, kakor da je republikanska ideja kvintesenca vseh njegovih političnih ciljev, a je pred tednom prostodušno izjavil, da ni njegovo republikanstvo v bistvu ničesar drugega, kakor pristni parlamentarizem, je sposoben za vsako metamorfozo. Zato bi nas nič posebno ne presenetilo, ako bi bivši samozvani prezident »hrvatske seljačke republike« reduciral svoje programatične zahteve na minimum in se ob koncu zadovoljil — recimo— z zopetno uvedbo — banske časti.
Kdor pozna Radića in kdor je zasledoval njegovo politično delovanje v preteklosti: ve, da se pri njem ekstremi kaj radi stikajo in da često proslavlja danes to. kar je zametaval in proklinjal še včeraj.
Predpostavljajoč, da je istinito to, kar poročajo iz Zagreba, se nam vsiljuje vprašanje, kaj je napotilo Fadiča, da je tako brez vidnega zunanjega povoda usmeril svoje stopinje proti Beogradu?
Vse kaže na to, da je njegovo preorijentacijo, ako smemo o tej v danem slučaju sploh govoriti, povzročil strah pred obnovo — radikalno - demokratske koalicije.
To je b?l nemara tisti bavbav. ki je Radića In tovariše tako prestrašit, da so nepričakovano postali mehki kot vosek in dostopni ne le za pogajanja, marveč tudi za sporazum.
Sicer pa povdarjamo vnovič, da je treba zagrebške vesti sprejeti z vso opreznostjo in previdnostjo, ker ni izključeno, da so tendencijozne in prera-čunjene v to, da napravijo sedanjo politično situacijo še bolj zmedeno, kakor je. Pri tem opozarjamo na okolnost da so se lani na jesen iz Zagreba širile prav slične vesti, ki so jih optimisti promtno porabili za prorokovanje o predstoječem splošnem preokretu v naši državni politiki, ki pa so se nato izkazale, zgolj kot poskusni balon.
Ako pa so te vesti resnične, bomo ml prvi ki bomo z odkritosrčnim zadoščenjem pozdravljali korak, ki bi vedel k notranji naši konsolidaciji, dasi bo morda pri tem trpela predvsem naša napredna stvar v Sloveniji
Ker pa je nam blagor države nad vse, radi položimo na žrtvenik tudi del naših strankarskih interesov.
Zbirajte znamke za ,JwqĐsiw8n$ko Matico"!
Pred sporazumom z revizijonističnim blokom.
ODHOD RADICEVIH  DELEGATOV V BEOGRAD.   — KORPORATIVNI
PRIHOD   BLOKA   V PARLAMENT.
— Zagreb, 10. aprtfa. (Izv.) Današnji »Jutarnji list« priobčuje to-le iz Zagreba 9. t. m. datirano politično informacijo :
Danes zvečer odpotujeta v Beograd podpredsednik 1IRSS dr. Vladimir Maček in narodni poslanec dr. Juraj K r n j e v i ć (tajnik Radićeve stranke), da na poz?v radikalne stranke pristopita k of?c!jel"5m razgovorom o rešitvi parlamentarne hi državne krize.
Dr. Maček In dr. Krnjevlć sta preskrbljena v tem pravcu z obširnimi pooblastil? za perfekcjjoniranje sporazuma med Hrvati, Slovenci, muslimani in radikali, za kateri sporazum se pojavljajo na obzorju vse bolj jasne konture. V nedeljo je dospel v Zagreb dr. Velja Popović. ki je stopil v stike z vodstvom Radićeve stranke, toda ni prišlo do sestanka z Radićem, ker je bil izven Zagreba na kmečkih zborovanjih. V ponedeljek se je vršila s Pašićevim zaupnikom dr. Popovićem več ur trajajoča konferenca v svrho zbližanja obojestranskih stališč. Ves teren je treba presoditi optimistično in padejo v najkrajšem času definitivne odločbe.
Pašić, ki je prejel informacije o stališču hrvatsko - slovensko - muslimanskega bloka, je bil v svojem mnenju utrjen po dveh avdijencah bivšega ministra in narodnega poslanca dr. Pele-ša. More se smatrati, da sam Pašić smatra dosego hrvatsko - slovensko -srbskega sporazuma kot delo, s katerim zaključi ob grobu svojega življenja svojo politično karijero.
Za   sporazum ima mnogo zaslug Ljuba Jovanović in večina radikalne stranke je tudi za to, da se sporazum razpravlja s Korošcem   in Radićem.
Dana je možnost sporazuma. Glede po-edinosti tega sporazuma se pa ta čas ne more govoriti, ker so pregovori šele v teku, toda videti je, da je dosežena platforma sporazuma v vprašanju banske časti, katero imajo rešiti tako, da bi imel eden minister naslov in čast hrvatskega bana. dosedanje njegove funkcije pa bi opravljal njegov namestnik v smislu starih hrvatskih ustavnih tradicij.
Če se sporazum perfekcijonirat te-dai se blok v celokupnosti udeleži drž. uprave na tak način, da se mu zajamči šte\'Un portfeljev, odgovarjajoče njegovi parlamentarni moči. Na vsak način bo blok vstopil v vlado kompaktno, za to so brezpredmetne vse kombinacije glede JMO. Za slučaj, da Hrvatje, Slo-venci in muslimani vstopijo v vlado, bo na Hrvatskem zasedla vodilna mesta hrvatska zajednica.
Na vsak način in v vsakem slučaju pa ne more biti izključeno, da Hrvatje, Slovenci in muslimani ne pridejo v Beograd v polnem številu in se udeleže parlamentarnega dela.
Koncem tega tedna v soboto je sklican v Zagreb parlamentarni sestanek poslancev Radićeve stranke. V nedeljo, 15. t. m. bo dopoldne velika javna skupščina, na kateri bodo objavljeni rezultati razgovorov in pojasnjene smernice nad al j ni taktiki
V nedeljo zvečer /5. t. m. odpotujejo Radirevi poslanci korporativno v Beoprad ter se udeleže prve seje narodne skupščine. Istotako korporativno prispo v Beograd Slovenci in musllma* nU
Delo v parlamentu in koalicija z demokrati
— Beograd, 10. aprila, (Izv.) Zapletena politična situacija se približuje odločilnemu momentu razpleta. Zadnji dnevi pred sestankom narodne skupščine morajo prinesti v položaj razčiščenje in jasno sliko. Beogradski politični krogi sedaj z veliko nestrpnostjo pričakujejo načelnih sklepov demokratskega parlamentarnega kluba, ki jih ima storiti na svoji prvi, obenem konstituira-joČi seji dne 12. t. m. Za to sejo vlada povsod veliko zanimanje. Gotovo je, da bo politična debata v klubu trajala več dni, do 14. t. m. V glavnem se sedaj bolj jasno opažajo konture nasprotij, ki vladajo med PribiČev|ćem in Ljubo Da-vidovićem.
Politični krog! razmotrivajo dve možnosti.  Ce se pokaže v demokrat-
skem klubu razpoloženje proti sporazuma z radikali, tedaj je gotovo, da se pojavi na politični pozornici revizijoni-stičnl blok v celoti. Za slučaj, da prevlada v demokratskem klubu tendenca, za koalicijo z radikali, tedaj računajo radikalni krogi z gotovostjo, da dobi vlada v skupščini večino. V tem slučaju bi se imela vidovdanska ustava izvesti do zadnje konsekventnostL V demokratskih krogih pa se dalje razmo-triva ideja popolne neodvisnosti in samostojnosti, pojavlja se ideja parlamentarne pasivnosti in da je treba radikalni stranki jasno objaviti, da prevzamejo radikali vso odgovornost za nadaljne politične dogodke v državi.
Sedaj pa postaja aktualno tudi vprašanje delovnega programa narod-
pilMIM^c     i I —---
ne skupščine. Vprašanje, k;»ko ustvariti v parlamentu delovno veČina jc najtežje, ker do danes ni podana od nobene politične skupine oficijelna deklaracija in se v tem oziru pojavljajo le kombinacije. Nekateri forsirajo skupščino s kratko dobo. drugi pa se zavzemajo, da imej skupščina dolgotrajni rok za delo.
Ker je glavni odbor radikalne stranke dal ministrskemu predsedniku in šefu stranke Pašiću popolnoma proste roke v svrho razpleta situacije in ustvaritve vladine večine, ie Pa£ić zadnic dneve o situaciii konferiral le z Ljubo J o v a n o v i ć e m in dr. Lazo Marko v i d e m. Tema dvema ie bila poverjena naloga, da sondirata teren za sporazum med demokrati in koaliciio ž njimi. PašSć je bil primoran, da vpo-števa dve kombinaciji: 1. redno delo v parlamentu in 2. koalicija z demokrati.
Narodna skupščina ima rešiti nai-preie najnujnejše zakone. Preišnja skupščina je v svojem legislativnem delu pustila nerešene velike, v politično, socijalno in gmotno Življenje globoko segajoče zakonske načrte. Gotovo je, da mora sedanji parlament nadaljevati započeto delo in nujna kon-sekvenca le, da sloni delovni program skupščine na tehle točkah: a) razprava in spreiem uradniškega zakona; b) invalidski enotni zakon; c) zemHoradniski zakon; d) zakon o organizacij! voi-ske; d) novi btidget za leto 1923/24; e) zakon o neposrednih davkih, s katerim se ima Izvesti definitivno Izenačenje* davčnega sistema za vse pokrajine na/ Še države.
V drugI kombinaciji glede koalicije
z demokrati predlagajo radikali potom Ljube Jovanovića in potom Laze Mar* kovica, da se ustvari koalicija na temelju razmerja 2:1, to je dvetretjinl ministrskih portfeljev naj dobe radikali in eno tretjino demokrati. Po tej kombinaciji bi se imeli izmenjati sedanji portfelji z novimi osebami. Notranje ministrstvo naj bi prevzel dr. Laza Markovlć, ki predstavlja v radikalni stranki pomirljivo strujo in se približuje po svojih zvezah demokratom. Od demokratske strani pa naglašajo, da stranka ni stopila še v nikake oficijelne razgovore In da odklanja predlagani sporazum v gorenjem razmerju.
V parlamentarnih krogih pa se sera! vedno bolj potrjuje vest, da ministrski predsednik Pašfć poda formelno demisijo svojega kabineta, če se mu ne posreči do 15. t. m. sestaviti delovne večine za narodno skupščino.
Zanimiv političen dogodek je bil dalje pred velikonočnimi prazniki, da sta v Beograd prispela zastopnika Nemcev posl. dr. S c h u m a c h e r in dr. Hans M o s e r. V narodni skupščini sta delj Časa konferirala z bivšim tajnikom radikalnega kluba dr. J a n j i ć e m. Izjavila sta mu. da nameravalo Nemci v
A. E. VV. Mason:
65       KLIC NA POMOČ.
Roman.
Celija se je obrnila in dala roke navzkriž. Stala Je tu v svoji svileni obleki, s svojimi belimi rokami in golimi rameni, njen vitki vrat je nosil njeno malo glavico s težkimi kodri in na njem je bil velik klobuk — slika nežne mladosti in lepote. Imela bi bila lahko delo to noč, če bi bili moški na mestu žensk, da jo razkril, kaj o. Toda ženske so imele svoje namene: gospa Dauvrav je že željno čakala seanse, Adela Tac6 in Helena Vauquier pa izvršitev načrta.
Celija je napela roke, da so postale mišice na njenih členkih trde in so se ustavljale pritisku vrvice. Adela pa jih je mirno obrnila in položila eno ploskev roke poleg druge. Celiji je postalo neprijetno. Vznemirjala je ni samo Adelina spretnost, temveč bila je tudi izredno občutljiva. Izredno zmožna, občutiti pri dotiku smer misli onega, ki se je je dotaknil. Tako jI je sedaj dotik Adeline krepke In nervozne roke vzbudil neki nejasen, neprijeten občutek. Bilo je to samo za en trenutek, toda bilo je čisto določno.
V naslednjem trenotku se je Celija stresla In se je morala ugrizniti v ustnice, da ni zav-pila. Tenka vrv jo je zarezala dvakrat okoli členkov, privezana je bila kruto, tesno in dobro zavozlana. Eno sekundo je bila Celija vesela, da je imela rokavice, naslednjo pa je še bolj obžalovala, da jih je morala obleči, kajti sedaj bo še težje za njo oprostiti roke, kakor če bi jih ne imela. Prišlo pa je še slabše.
»Prosim gospodično oproščenja, če jo Je zabolelo.« je dejala Adela,
In privezala je dekličine palce in male prste, Da bi razvozlala vozle, bi morala uporabiti svoje prste, čeprav so jo ovirale rokavice. Sedaj pa jih ni mogla več rabiti Začela je čutiti, da je bila v rokah mojstra. V naslednjem trenotku si je bila o tem na jasnem. Kajti Adela je vstala, potegnila vrv okoli lakti in stisnila komolce nazaj. Da bi si mogla pomagati pri oproščenju rok, bi morala dvigniti svoje komolce ,sedaj pa, ko so bili ti tesno privezani, je bilo to popolnoma nemogoče. Ves čas ji je postajalo vedno bolj neprijetno. Ustavila se je In zmaknila roke in obenem Je vrv popustila.
Madamofselle Celija meni, da je ne bom
Držite svoje roke tako, prosim, made- razkrinkala,« je dejala Adela z nasmehom go-moiselle,« je dejala Adela, »prste pa na rahlo.« I spe Dauvraj". »In temu se ne čudim.«
Celija je videla na blaznem in razburjenem obličju stare gospe naravnost obupen pogled.
Ali ste prestrašeni,   Celija?« je vprašala.
Strah in premja Je bila v njenem glasu, vse to pa je nadkriljeval strah — strah, da se bodo njene iluzije zrušile v nič. Celija je to čutila In bilo JI je mučno.
»Ne,« Je dejala pogumno, »nisem prestrašena;« in nato se ni več ganila. Njeni komolci so bili s silo potegnjeni nazaj In krepko privezani. Vedela je, da se ne bo mogla oprostiti. V obupu je pogledala Heleno Vauquier in tu se ji je zasvetil majhen žarek upanja. Kajti Helena Vauquier jo je pogledala z nekakim pomirljivim nasmehom; kakor bi ji hotela reči: »Prišla vam bom na pomoč.« Potem pa je Adela, da bi bila stvar še bolj gotova, obrnila dekle tako neprisiljeno, kot bi bila lutka, potegnila vrv od njenih rok naprej in oba konca spredaj zvezala ter jih pritrdila okoli pasu.
»Tako, Celija,« je dejala Adela s tresočim se glasom, ki ga Celija prej ni bila opazila.
Postajala je razburjena kot gospa Dauvrav. Njen obraz je žarel od rdečice, njeno vedenje je bile odločno in hitro. Neprijetni ob-
čutki Celijini so se izpremenili v strah. Lahko bi bila rabila besede, ki jih je Tlanaud izrekel naslednji dan v isti sobi —« Tu je nekaj, česar ne razuemm.« Ko so se je dotaknile roke Adele Tace, so ji povedale nekaj — nekaj, kar jo je nedoločno vznemirjalo. Ne bi bila mogla izraziti tega, tudi Če bi hotela, in ne bi smela, tudi Če bi mogla. Morala je samo čakati in se pokoriti.
»Sedaj,« je dejala Adela. Prijela je dekle za rame in jo posadila na svetlo mesto v sredo sobe. s hrbtom proti obokom, z obrazom proti zrcalu, kjer so jo mogli vsi videti.
»Sedaj, Celija,« — prenehala je z »madc-moiselle« in ironično nežnim tonom — «sku-šajte se sami oprostiti.«
Za trenutek so se premikale dekletove rame, njene roke so se zvijale, toda ostale so trdno zvezane.
»O, zadovoljni boste danes zvečer, Adela.« Je zaklicala navdušeno gospa Dauvray.
Toda v vsem tem navdušenju se je čutil, dvom in sum; tako Jo je bila Adela izpremenlLi. Celija pa je bila v svojem obupu odločna.
»Moram imeti uspeh ta večer,« si je dejala sama se bi — «moram!«
parlamentu nastopati lojalno in neodvisno. Nemci uravnajo svojo parlamentarno politiko v smislu programa nemške stranke, sklenjenega lansko leto M kongresu v Sombotefju. O parlamentarni taktiki pa bodo ncmlkl poslanci sklepali dne 15* ko so se s t sne jo v Bo* ogradu.
Slovenska politika.
Vprašanje slovenske politike Jo enostavno in Jasno. 2al da o nJem premalo razmišljamo in da nas vodi* Jo politične strasti mesto trezni po* gledi na stvari.
Kako je že bilo Ž njo pred vojno? S politiko se vedno nekaj brani, gastopajo se z drugimi besedami interesi gotovega prebivalstva proti if»-terescm drugega naroda. Tako je bi-, lo v glavnih potezah tudi pri nas. Slovensko vprašanje je obstojalo v tem, da smo se zavedli svoje slovanske narodnosti, ustvarili v to svrho lastni jezik in ž njim hoteli dvigati Samosvoje kulturne zaklade iz naše notranjosti. To smo hoteli mi. DrugI Bo stregli za našimi pokrajinami, nji-
Eovimi zakladi In prometnimi žilami i končno za našim narodom, da ga taznarode. Slovensko protidelo pa je bilo preprečevanje raznarodovanja, poglabljanja človenskega čutenja, z tmo besedo manjšinska odpornost nacijonalne misli, šele tik pred svetovno vojno je omladina in razum-ništvo uvidelo, kakšne mednarodne sile se trgajo za velevažno slovensko ozemlje in je spoznalo, da je spas slovenskega naroda samo v političnem udruženju s Srbi in Hrvati. Presrečni slučaj zgodovine je ustregel tej želji in naklonil svobodo z ujedinjenjem v veliko in bogato državo.
Kako pa se vedemo sedaj? Prej Je bila slovenska politika manjšinska, ideja slovenskega naroda je bila praktična misel odpornega dela proti raznarodovanju in duševnega ustvarjanja s pomočjo slovenske govorice. To je bila praktična, konkretna misel slovenskega naroda. Ne rečemo, da je mogoče tudi prežvekovati romantične filozofične Ideje o nacionalnih dušah In krlstalizacijah. Toda tako umevanje se nanaša na preteklost Sedanjost pa Je praktična in konkretna.
Ta slovenska Ideja je danes mrt-•a. ker nima za osvobojene Slovence nobene praktične vrednosti. Enostav-jpo Je ne rabimo. V svojem Jezikov^ vem fn duševnem ustvarjanju smo prosti In nezavisni. Toda če hočemo, lil to ohranimo In da se ne vrnemo v suženjstvo, kulturno In politično izmed vojne, se moramo okleniti državne misli z veliko večjo ambicijo In ljubeznijo, kakor ostali deli Jugo-slovenske države, ker smo za državo največja politična žrtev, nje najopas-peJSa točka mednarodnih konfliktov. Slovenska politika današnjih dni da-JaJ državi protivrednost za zaščito, ki Jo nudi slovenski pokrajini in prebivalstvu pred italijanskimi in nemškimi pohlepi. Ali smo se Slovenci v tem oziru razdolžllf ali se razdotžuje-mo? Naša naloga je. da pridobivamo v državi simpatije, da jih iščemo, da jih gojimo,   da   postanemo vodilni faktor beogradske zunanje politike, v kolikor se tiče eksponirane ga položaja najsevernejše   jugoslovenske pokrajine. In naše gospodarstvo, ali ne rabi naravnost trgovske reklame po Jugu in vzhodu, ali ni navezano na fužna tržišča? Edino mogoče v kulturnem življenju smo zaenkrat lahko avtonomni, sami, samosvoji. Toda ali niso  ravno  naši  kulturni možje v splošnem nevroznem razpoloženju po isvetovnl vojni pozabili na misijo eks-panzivnega   raznašanja slovenskih kulturnih vrednot  z akademijami, predavanji. Izdajami aH čim odkrito-srčnejšiml  osebnimi stiki z zagrebškim In beogradskim duševnim svetom? Kakšno veljavo bi uživali, da f)i to storili!
Kaf nam Je bilo treba* posebnih ustavnih zahtev in nepotrebnih državnopravnih razdorov. Ali niso zunanjepolitični Interesi slovenske pokrajine, naše meje proti opasnim nasprotnikom, nadalje gospodarski interesi in kočno tudi kulturni edini pojavi, ki se odkrivajo praktičnemu in konkretnemu pogledu razumnega Slovenca? S simpatijami se ščitijo Interesi, z mržnjo pa se izoliramo. Ta stvaren pogled na dejanske potrebe slovenske pokrajine In na njene resnične Interese, gospodarske In politične v smislu državne obrambe slovenskega ozemlja, smo pozabili na ljubo nekaterim prespornim teorijam o narodih In plemenih. Povsod Je dovolj krivde. Eni so bili lent drugI pa trmoglavi. Manjšinska nevarnost proti svobodnemu notranjemu življenju je odpravljena, sedaj Je naša naloga, da sodelujemo z ljudmi. In z državo, k? povratek te nevarnosti stalno odklanja. Nadalje, da se (osvetimo kulturnemu In gQsood££v
skenra delu s podvojeno silo. Za vse troje potrebujemo propagando interesov in pa pridobivanje naklonjenosti. Ne programi, debata in čudaške teorije, ki ne spadajo, v realno, kon-
kretno. Interesno politika temveč skrb za potrebe gospodarske, politične in kulturne vsakdanjosti to bodi »slovenska« politika.
Telelraskfl tal brzojavna naroČila
POLITIČNI PROGKAM KEVI-ZIJONISTICNEGAISjOKA.
— Beograd, 10. aprila, <l*v.) O parlamentarnem nastop* ntvinVonistič-nega bloka Beograd nervozno razpravlja. Razširjena so različne, nekontroliran* vesti ki vse nosijo zank. da se hoče s njimi le premeteno manevrirati in začasno prikriti prave cilje. Tako je bila snoči lansirana v politično javnost vest o politični In parlamentarni taktiki revizijonističnega bloka. Korošec-Ra-dić in Spaho imajo najpreje za cilj popolno razdrobljenje beogradskih političnih skopni in onemogočanje koalicije radikalov z demokrati. Da dosežejo ta cilj. pride revlzljonlstični blok na prvo sejo narodne skupščine v veliki večini Pri volitvah začasnega predsednika naj bi blok skušal onemogočiti radikalom večino s tem, da bi volil za predsednika demokrata.
STALIŠČE BOSANSKIH ZEMLJORADNKOV.
— Beograd, 10. aprila. (Izv.) V Bosni izvoljeni pristaši zemljoradniške stranke, štirje poslanci-težakl niso popolnoma zadovoljni s sklepi zemljoradniške stranke, da njih parlament skupina vodi v skupščini opozlcijonalno politiko. Težaki nikakor ne zaupajo Joči Jovanoviću. Bosanski težaki niso za koalicijo, ker hočejo, da se paralizira delovanje dr. Spaha in so za to, da se priklopilo radikalom.
VPRAŠANJE DEMISIJE VLADE.
— Beograd, 10. aprila. (Izv.) Beogradski listi sedaj obravnavajo vprašanje demisije vlade. Navajalo razne izjave članov vlade, da Pašić v resnici namerava 15. t m. predložiti demisijo vlade. Na ta način bi potem najstarejši narodni poslanec na prvi seji narodne skupščine dne 16. t m. ob 9. dopoldne edino le prečita! ukaz o demisiji kabineta ter v smislu poslovnika odgodi! seje skupščine do definitivne sestave nove vlade. Po zatrdilu nekaterih parlamentarnih krogov namerava Pašić na ta način podaljšati pogajanja s šefi raznih strank In pridobiti na Času.
VCeraj dopoldne ob 11. so se v ministrskem predsedstvu sestali ministri ter so razpravljali o vseh možnih kombinacijah za rešitev politične krize. Do definitivnih sklepov nI prišlo. Splošno vlada v vladnih krogih razpoloženje, da je treba na vsak način do 16. t m. najti Izhod Iz kritičnega položaja.
AKCIJA VODITELJA  MADŽARSKIH FAŠISTOV.
— Budimpešta, 9. aprila, (izvir.) Vodim madžarskih fašistov Štefan Pridrich se je povrnil s svojega potovanja v Italijo in Malo Azijo. V nekem fntenvievu Je Izjavil, da Italija ne misli na skupno vezalko akcijo z Madžarsko, priznal Je dalje, da ga Mtisso-Hnl nI sprejel. O sestanku s Kemal paio nI izjavil ničesar bistvenega, pripomnil Je samo, da seda) potuje v Nemčijo, kamor prinaša važne vesti Iz Azile. Za tem bo potoval v Itali'o, kjer bo skušal stopiti v stike s Crnogorci m potem se zopet vrne v Malo Azijo.
LOUNCHER V LONDONU.
— Pariz, 8. aprila. (Havas.) O potovanja francoskega poslanca in bivšega ministra Loucheurja na Anzleško poroča »Petit Parlsien« sledeče podrobnosti: Pred odhodom Je Loucheur razpravlja! na sestankih s Poincarejem o politični situaciji. V razgovoru s Bonar Lavom In BaIwinom v Londonu |e znova pojasni! stališče slede reparacij In Izjavil, da to stališče ne im bi« Izprenenleno. Pogovor se le dotaknO tndl reparacij skesa načrta In Loucheur le Imel priliko spregovoriti tudi o angleškem stališču. Njegova misija le dosegla popolen uspeh. Loucheur se le vrni! v Pariz popolnoma zadovoljen, pa tudi angleški politični krogi so pomirjeni. V zvezi s temi pogajanji piše »La Nation Belee« o stališču belgijske vlsde In pravi: Belgijska vlada se ae namerava odreči svojih pravic In tudi orožja, ki ga Ima v rokah, ne odloži. O pogajanjih bo mogoče govorili šele tedaj, ko bo Nemčija na kolenih. Angleški listi flvahno komentirajo Loucheurov obisk. Nekateri od njih pišejo zelo optimistično In naslajajo, da bo sedaj mogoče začeti neposredna pogajanja med Frandlo ta Nemčijo. V tem slučaju bi šlo za to, da se stvori is Porenja posebna republika, nekaka »buferna« drsava pod protektoratom Društva narodov.
— Pariz, 9. aprila. Havasova Agensa poroča iz Londona: Stališče angleških političnih la dlplomatlčnfh krogov glede potovanja Loucheurja Je rezervirano. Francoska vlada n! dala dosedal angleški vladi nobenega povoda ss domnevo, da ni ss mogla njena polittka glede Izvajanja verafllstra •ogodbe tzpremenltl. Za to se angleška revna po Izjavi Pofncareja v parlamentarni komisiji la po najnovejši Izjavi brnseUske vlada.
ANGLEŠKA NAPRAM FRANCOSKI AKCIJL
— Venrtea, s. aprila, (rtsvan.) Angleški minister pošt Jovnson fflefcs le Isjavtt, da Je Francija okupirala Pomrje s namenom prisiliti Nemčijo, da Izpolni svojo dolžnost Minister nikakor ne odobrava besed,
to        vmjpo^_&Qtga jtgA Fran-
ciji. »Vsekakor upaou.lt StklJučil nsnlster svoj govor, »da je slmnanls devet* desetin angleške Invnosti na strani Frandle. cs skuša Stišati Nemalo, ds nrvrši svoje obveznosti,
OSJftAN-AGA STREŽE KEJKAUI PO
Življenju,
— Perla, 9. aprila. (Havas) »Petit Parlsien« poroča Iz Carigrada: Ko ie bil morilec poslanca Ali Sukrf, Osman aga razkrinkan, ie skušal ujeti Mustafo Kemal pašo kot talca. Hotel je obkoliti vilo Kemal paše, toda ta je bil pravočasno obveščen in je zbežal na avtomobilu v Angoro. Ko ej Osman aga 16 minut pozneje prispel pred vilo, je bila prašna.
ZAPLEMBA NEMŠKEGA DENARJA V RUHRSKEM
OZEMLJU.
-p. Berlin, 8. aprila. (Izvir.) Po poročilih berlinskih listov so Francozje v tiskarni Ernsia Marsa v Muhlheimu zaplenili poldrugo mfliiardo papirnatih mark, kl!še'e in za tisk potrebni papir. Pozneje so Francozi zaplenitev preklicali, izjavljajoč da je nastala pomota. Berlinski listi zaplenitev različno komentiralo, naglaSajo, da je nemška državna banka po mnenju reparacrske komisije privatni zavod, proti kateremu ne more biti Izvršena konfiskacija v smislu navodil francoske komande. Berlinski listi pa dalje omenjajo, da so Francozje zaplenili dosedaj nad 27 milijard državnega de-nara. Položaj v ruhrskem ozemlju Je v splošnem nelzpremenjen.
NENAVADNA IZVOLITEV.
— Pariz, 9. aprila. (Izvir.) V departe-mentu Pertlgnan je bil ponovno Izvoren za generalnega svetnika Martv, k( Je bil od vo'aškega sodišča obsojen radi upora kot vmfje -»oomfh mornarjev.
Poroka italiiaitske prinpezinje jolande.
— Rfm, 9. aprila. (Izv.) Z veliko pompoznostjo so se pričele svečanosti povodom poroke najstarejše hčerke italijanske kraljeve dvojice princezlnje Jolande s kapitanom grofom Calvi di Bergolo. Tekom nedelje so bile svečane pojedine, katerim so prisostvovali vlada, generaliteta kakor tudi drugI visoki dostojanstveniki In diplomatičn! kor. Vse mesto Je bilo tekom nedelje zvečer Iluminirano In v zastavah.
Kot doto Je krali V velikem notarskem pismu dal princezinfi devet milijonov lir. Jolandi so Se nadalje zatam-Čenl privilegiji Članice kraljeve rodbine. Poročencema je pililo iz vseh krajev Italije In Inozemstva mnogo poročnih daril. Poročene« sta pred poroko sprejela sveto obhajilo, ker Conte Calvi pripada verni katoliški rodbini.
Danes ob 10. dopoldne pa se Je Izvršila naipreje civilna poroka v kraljevi palači na Kvirinalu. Civilno poroko ie Izvršil ministrski predsednik Mus-solini ob prisotnosti senatnega predsednika Tittonija, ki je vrši! funkcije notarja kraljeve hiše. Po končanih oficijelnih ceremonijah se je vršila cerkvena poroka v pavlanskl kapelici. Cerkvene obrede je opravil dvomi kaplan. Opoldne Je bil slavnostni obed In po obedu sta se takoj po ročen ca odpeljala v letovišče San Rosore oz. na kraljev grad RacconlgL
Listi priobčujejo slavnostne Izdaje s slikama novoporočencev. Poroka Je vzbudila v italijanskem prebivalstvu Izreden ponos in je to smatrati kot političen dogodek.
OBUPNO STANJE AVSTRIJSKE VOJVO-DINJE*
— Dunaj, 10. aprila. (Izvir.) Po poročilih Iz Rima se nahaja brvša avstrijska volvo-dlnja Blanka s svojimi sedmimi otroki v zelo obupnem stan'u. Trpi pomanjkanje In živi od miloščin. N'en mož, la Je bi! prldeljen sv. generalnemu štabu za časa Karlove vlade, se nahaja ravnotako v obupnem stanju In mora beračiti. Blanka Je prosila špansko vlado za Intervencijo pri Italijanski vladi, da se Ji prepusti posestvo v Italiji, nekdaj last španskega pretendenta don Carlosa. To posestvo Je seda) pod sekvestrom.
ALI BIVA MACKCNSEN V MOSKVI?
— Berlin, S. aprila (IzvirJ VVolffov urad skuša demantirati vest pariške agencija »Havas«, da bi bival nemški general Mackensen v Moskvi.
VREMENSKO POROČILO«
— DnaaJ, 9. aprila. (Uradno vremensko poročilo) Cela Evropa Je snova pod vplivom polarnih, severovzhodnih vetrov. V severni Nemčiji Je Jasno In hladno, v ostalih krajih Evrope pa oblačno In obline padavine, ki to bile posebno znatne ob vzhodnem vznožju Alp. Temperatura stalno okrog 0. Razdeljena sršena atmosfera (nizka nad Sredozemskim morjem, visoka sad Skandinavijo) govori sa trajno slabo vreme. Zlatu ob vzhodnem vznožju Alp. Pričakovali Je večinoma oblačno, od časa do časa deževno ta hladno vreme s ostrimi vzhodnim!
Papirne zvitke
sa aoVeffftkn strel*
ne R« Ko. Uubjjooo
Politične vesti.
Seja načelstva Narodnona-predne stranke bo lutri v sredo ob 20. zvečer v uredništvu *Slov. Soroda*. Člane načelstva pozivamo, da se zanesljivo udeleže te seje.
= Tendenciozna senzacija nO resnica? O senzacionalnih vesteh, ki jih priobčuje današnji zagrebški »Jutarnji list«, smo se takoj telefonično obrnili na našega korespondenta v Beograd. Sporočil je nam. da je tudi v Beogradu novica »Jutarnjega lista« učinkovala kot senzacija, a da v Beogradu doslej nI ničesar znanega o baje že toliko, kakor perfektnem sporazumu med radikalno vlado !n revizijonističnlm blokom. Že prihodnji dnevi pokažejo, ako je zagrebška senzacija istina, ali samo navaden bluff.
sa Krali naj posreduje! Beogradska »Politika« priobčuje v   svoji nedeljski Številki dolg uvodnik, ki mu je dala naslov: »Intervencija   kronec. V tem članku dokazuje, da je politični položaj danes takšen, da more državo iz zamotanega položaja dovesti edino intervencija krone. Da podpre to svojo misel, navaja precedenčni slučaj za časa kralja Milana, ko je bi! političen položaj prav tako kritičen kakor danes. Takrat je med strankami posredoval sam kralj in imel je uspeh. Med drugim piše »Politika«: »V današnjem položaju lahko padalo ljudje   in stranke, krona pa mora ostati danes bolj kakor kdaj prej, ker je krona danes bolj potrebna kakor kdaj prej, in sicer potrebna ne toliko enemu človeku, kralju, ne temu ali onemu politiku, ne tej ali oni stranki, kakor predvsem celokupnemu narodu. Danes v tej strahoviti narodni in parlamentarni razcepljenosti je krona še edini centralni  stožer,  ki istočasno predstavlja narodno in državno edinstvo. Danes v tej splošni nezaupljivosti in v tej splošni in nevarnobolest-ni občutljivosti, ko nihče nikogar in ničesar ne priznava, vsi priznavajo krono. Ne priznava Pašić Radića niti Korošca, niti Spaha. ali tudi ti ne priznavalo Pašića. Ne priznava Pašić Davldo-vića. a tudi ta ne PaSiĆa. Ali vsi oni priznavajo krono. To splošno priznanje nalaga   kroni   tudi   splošno dolžnost: dolžnost da se aktivno udeleži rešitve krize, ne da bi pri tem vsiljeval kakšno svojo rešitev.   Ali zato   se krona, ostajajoč na temelju pariamentarnosti, ne sme zapirati   v   kruto pojmovane parlamentarne principe, v one, ki so bili sprejeti v normalnih časih in   za normalne čase. Nič lažje kakor to ali tudi nič nevarnejše, nevarnejše tako za krono kakor tudi za državo in za narod. Vloga kralja Aleksandra   je, njegova zgodovinska vloga, vloga posredovalca med krvavo preplrajočiml se tabori ki nimajo drugega posredovalca. Hrvati, ako so dobre volje, nimajo razloga, da bi se ne   odzval! kraljevemu apelu. Od njih se samo   zahteva ono, kar oni zahtevajo od Srbov: bratski dogovor: Takisto tudi Srbi nimajo razloga, da b! se ne odzvali njegovemu pozivu, najmanj pa Imajo Slovenci m muslimani povod, da bi se ne odzvali In da bi ne prišli  na zbor svojih dveh starejših bratov. A če ne pridejo? Ako ne pridejo, bo za njih veljala ona francoska prislovica, da oni,  kl  niso tu, niso nikdar v pravici... Ne izgubi ničesar oni. kl bratsko proži svojo roko, nego tisti, k! Jo odbija. Ako Jo Radič odbije, izgubil bo on. Ako se vi vsi ne sporazumete, bo se sporazumel narod preko Vaših glav.  Ako se VI sporazumete, bo to za Vas osebna pridobitev ali objednem tudi velika pridobitev za ves narod. « — Nasvet beogradskega lista Je popolnoma umesten, zlasti ako ne pride do sporazuma med radikali hi demokrati. Morda bo osebna intervencija kralja Aleksandra, ki uživa povsod! največji ugled in spoštovanje, največ doprinesla k zbllžanju med posameznimi strankami   in   plemeni ter najlažje razrešila gordijski vozel sedanje krize.
ss SLS ne reflektira na ministrske stolce. Iz Maribora nam poročajo: Na nedeljskem zborovanju SLS pri Gam-brinu se je med drugim tudi svečano Izjavilo, da ne sme postati minister niti eden narodnih poslancev SLS, pač pa da mora vsak izven vlade le bolj kot doslej delati za slovenski narod. Glede autonomije je dejal profesor Ve-senjak, da kar Je stranka svojem volil-cem obetala, to hoče tudi izvršiti. Niti Slovenci, niti Hrvati nočejo biti tlača-ni Srbov. SLS Je za Slovence to kar Je Radićeva stranka za Hrvate. Zato se mora SLS pogajati z Radićem. SLS Zeli In zahteva edinstvo države, a to naj bode slobodno, ne pa prisiljeno ujedinjenje vseh Jugoslovenov. Ako Pašić In Pribičev<ć želita novih volitev, Slovenci Jih ne žele. Klerikalci jih seveda ne žele,, ker tudi vedo, zakaj ne.
sa Delegacija JugosL muslimanov prt carigradskom kalifu. Beogradski muftija Zekič Je bil te dni sprejet od kralja Aleksandra v daljši avdijenci, pri kateri Je poročal o pomenu poklona Ju-goslovenskih muslimanov novemu kalifu v Carigradu. Kralj se je živo zanimal za verske razmere jugoslovensklh muslimanov. Beogradski muftija potuje skupio s firišUnskim v Cajifcra^kjei se
pokloni novemu kalifu z ostalimi člam jugoslovenske delegacije. Tretji član delegacije iz Sarajeva še ni določen. Delegaciji se pridruži tudi inšpektor ministrstva ver Hasan Rebac. Vodstvo je vlada poverila beogradskerm muftiju Zeklću. Tudi za to zadevo tiči neizbežni politikum. Napihnjen od volilnega uspeha. Je nameraval vodja bosanskih muslimanov Spaho izrabiti delegacijo in verski značaj poklona v svoje politične namene. Beogradska vlada pa ie izpregledala nakano in sestavila po svoje delegacijo, ohranivši ji s tem Z2"b versko-cerkveno stališče.
=r Verske razmere v Banatu. Bački In BaranjU Banat. Bačka in Baranja spadajo med naše pokra:ine. katerir verske razmere so najbolj zamotane. Mešanica veroizpovedanj je skorai popolna. V Banatu izpoveduje 30S.970 oseb pravoslavno vero, 224.328 rimskokatoliško 1754 grško-katolišVo. 33.843 protestantsko, 4622 pa židovsko. V Bački in Baranji je razmerje nekolik-izpremenjeno. 166.515 oseb pripada pravoslavni cerkvi, 495.938 rimsko-katoliški. 12.415 grško-katoliški, 100.03S protestantski. 14.155 pa židovski. V vseh teh pokrajinah je poleg tega še I70O muslimanov, 135! brezkonfesijonalcev. Končno izkazuje statistika še 14.7.T9 oseb. ki ne pripadajo nobeni imenovali veri.
še Ameriška pomožna akcija za Rusijo Je pretekli mesec prenehala s svojim poslovanjem. V svojem končnem poročilu naznanja, da se je Iz Amerike poslalo v Rusijo nekaj nad 13,000.000 dolarjev na nakaznicah z? živež in obleko.
— Provokacije avstrijskih karU-stov. Zadnjo nedeljo so dunajski monarhisti prvič proslavili obletnico smrti Karla Habsburžana. Pri proslavi ie pa prišlo do spopadov ter je bilo več oseb aretiranih. Izgredi so vzbudili v občinstvu veliko nevoljo. Karllsti, kl pripadajo večji del organizaciji »Ha-ckenkreuzlerjev«, so od dne do dne bolj smeli in puntarskL
~ Razgled po slovanskem sntp
— Prosvetno delo na P oljskem. Pred kratkim je obiskala skupina poljskih profesorjev Bolgarijo. Ob te} priliki ie priobčila znana poljska znanstvenica dr. Oansl-orovska-Onbnvska čhnek o prosvetnem delu na Pollskem. Poljsko prosvetno delo. pravi Orabovska, so J« razvijalo do sedaj v različnih okoliščinah treh delov Poljske, v odvisnosti od treh pokrajin: ruske, avstrijske in nemške. Najboljši Je bil položaj prosvetnega dela do osvobojtnja v bivšem avstrijskem delu Poljske, kjer so bile kot posledica politične avtonomije poljska lole. V bivšem pruskem delu le obstojal sicer zakon o obveznem šolskem pouku, toda šole so bile nemške. Najslabši le bil pol©-ža) So! v bivši ruski Poljski (poljsko kraljestvo) kjer je bil učni jezik ruski In poleg tega šole nfso odgovarjale potrebnosU prebivalstva. Ko to st priborili neodvisnost, so Poljaki nemudoma začeli borbo proti nepismenost!. Začetek te borbe le bil storjen že sa Časa ruske revolucije 1905 teta. Pred vojno Je tmelo poljsko kraljestvo na 1000 prebivalcev 599 nepismenih, v OallcIJ! pa samo 287, na Poznanskem 121 (Srbija Je Imela 790, Rusija 724, Finska 71, Prancl-la 126). 1919. leta Je b!l uveden poljski republiki obvezen šolski pouk. Toda ta odredba Je naletela na velike tefkoče, posebno glede pomanjkanja učiteljev m šolskih poslopij. V tem smislu se je začelo enerzio* no delo, ki Je rodilo bogate plodove. Nepismenost se le tekom nekaj let znatno zmanjšala, število učiteljev In učencev Je v dveh letih naraslo tako, kar bi naraslo v normalnih razmerah na zapadu v 10—15 letih. Število ljudskih šol Je znašalo v poljskem kraljestvu 1910—1911 leta 4718, 1919 —1920 pa fe 10.515; število učftellev pa se Je zvišalo v Istem času od 7216 do 17.864; število učencev pa od 379.690, t. J. 32 na tisoč prebivalcev do 1,020.658 aH 83 na tiso* prebivalcev. Tudi srednje šole so napredovale, dasl ne tako rapldno. 1910. leta Jo imelo poPsko kraljestvo 260 srednllh šol (4494 profesorji In 57.900 dijakov) 1921'2* leta pa 397 in 113.600 dijakov. V 1921 letu le Imela Poljska 25.621 Iludsklh šot z 50.380 tisoč učiteljev In 2 971.650 učencev fn 726 srednHh Šol z 10.668 profesor lev (6767 moških fn 3901 Ženska) In 211.263 din kov fn končno višjih kurzov sa učitelje 153. Na prosvetnem polju čaka Pol J tko le mnogo dela posebno v onem deln, kjer Je to vprašanje najbolj zanemarjena to Je v poljskem kraljestvu (bivša ruska Poljska), kl Ima 2,030.138 otrok v šolski starosti, od katerfb le omogočen šolski obisk samo 1.020.658. Toda sistematično delo Je 2e pričeto fn končna zmaga nad nepismenostjo nI več daleč. Ns polju univerzitetne Izobrazbe Ima Poljska snatne tradicije, posebno kar te tiče dveh univerz v bivši OalicHI: krakovske in lvovske. Danes razpolaga poljska republika s sledečimi visokimi šolami: 5 državnih univerz — varšavska, krakovska Ivovska, poznansks In vilnska, poleg teh pa Ima le privatno univerzo v LnbVnn In svobodno univerzo v Varšavi. Nadalje dve tehniki — v Lvovu m Varšavi, vtHo zem Ijedelsko lolo v Varšavi, pedagoško akademijo v Krakovu. akademijo umetnosti v Krakova, veterfnarno akademijo v Lvovi! državni sobotehnlčni institut v Varšavi. Pedagoglčnl mst«tut v Varšavi fn vfš'o trgovsko šolo v Varšavf. V teh šotah predava 1009 profesorjev, 826 docentov fn 91 lektorjev. Skupno število akademikov znaša 37.752, od niih moških 24.340 In žensk
8635, rednih slušateljev, ostali pa so Izredni »lula t »111 ' i
Ste v. 83
SLOVENSKI   NAROD« dne II. aprila iy*3.
Stran 5 -—w
Gospodarstvo.
NOVA IZJAVA MINISTRA STOJADINOVIĆA O NAŠIH FINANCAH.
Te dn! je pose tU beogradski dopisnik »Morning Posteč finančnega ministra Stojadinovića in ga zaprosil za mnenje o sedanjem stanju naših financ kakor tudi o bodočih perspektivah. Na stavljena vprašanja je gosp. minister ljubeznivo odgovoril nastopno:
Vzroki dinarskega padca.
— Gospod minister, kateri so glavni vzroki in pogreški, ki so povzročili in zakrivili padec dinarja?
— Padec dinarja od 1918.—1922. leta je vezan na na§e celokupno gospodarsko Življenje, ki se je začelo po osvoboditvi. Vse smo morali znova ustvariti: popravljati po vojni opustošene kraje, sestavljati nov državni organizem, zamenjati krone z dinarji, omogočiti razvoj industrije in trgovine, z eno besedo položiti temelj drŽavi. Potreba po kreditih je bila splošna. Vse to je morala Narodna banka zadovoljiti, bodisi potrebe državne kakor tudi domačih poslovnih krogov. Na ta način se je Izzvala papirnata inflacija, katero država ni mogla ograničiti z ozirom na težkoče, ki so obstojale pri zbiranju lastnih normalnih dohodkov. Živeli smo z budžetsklmi dvanajstinamL Prirodno Se, da je pod takimi okolnostmi bil padec dinarja neizbežen. Izvajanje trgovinske politike je bilo naperjeno proti lastni valutni politiki, dasi so eno In drugo vodile in Inspirirale Iste osebe. Pred mojim prihodom v finančno ministrstvo je obstojala doba omejevanja trgovinske in devizne politike. V trgovinski politiki je bila karakteristična zabrana izvoza, v devizni pa se je zavzelo smer splošnega borznega omejevanja s pomočjo dolarjev Bleerovega posojila,
Tm svobodno gospodarstvo In povečan izvoz.
— Katere so najvažnejše mere, gospod minister, ki ste jih ukreniti v svrho ozdravljenja zadnjega nizkega dinarskega kurza?
— Našel sem dinar v naglem padeš, ker Je državna intervencija na borzi prenehala in ker so se dolarske rezerve ameriškega posojila izpraznile. Takoj sem ukinil devizne odbore pri Narodni banki in dal večjo svobodo izvozni trgovini s popuščanjem pri carinskih ta-ritih na posamne proizvode, kl so od nekdaj zavzemali v naši trgovinski bilanci vidno mesto. Prenehala je državna intervencija na borzi in prepustil sem gospodarskemu zakonu ponujanja in povpraševanja, da s svobodnim svojim vplivom upostavl ravnotežje med stvarno ponudbo in devizno potrebo. Januarja meseca t I. se je pripetil nagel m nenadejani padec dinarja. Ta padec smo pripisali vzrokom izven naših mej, posebno merodajnim zapletljajem na zapadu (Porurje) in tendenčnfm vestem o naši kraljevini, ki so krožile po Evropi o nekem možnem spopadu z Nemci Madžari Italijani ln Bolgari. Toda od meseca februarja se je začel dinar popravljati m polagoma osvobolevatf od tega zunanjega vpliva. Vsled poslednjih odredb se Izvoz veča. Kljub vsakodnevnim izpremembam dinarja na borzi lahko rečemo, da smo v neki meri dosegli relativno stabilizacijo. In sfcer na višini, na kateri se le nahajal pri padcu proŠlega decembra. To za dinar povoljno dejstvo se Ima pripisati tudi odločni finančni politiki, kl Jo Izvajam v državnih financah. Od Narodne banke ne Jemljem ničesar potom kredita, razen kar predvideva budžet ln finančni zakon.
Budžetsko ravnovesje sred! poletja.
*— Kakšni so rezultati Vašega dosedanjega kratkega dela?
— Iz prejšnjega lahko razvidlte, da so se dosegli glede poprave dinarja zadovoljnjoči rezultati. Izvoz se veča, na borzi je večja svoboda, kl dopušča, da se manj čuti potreba po blagu. Državni dohodki stalno napredujejo ter obstoja nada, da sredi tega leta dosežemo budžetsko ravnotežje, to se pravi, državni izdatki se bodo krili z državnimi dohodki; skupaj okolu sedem' milijard dinarja.
Bodočnost dinarja.
—. Kakšna utegne biti bližnja m daljna bodočnost mednarodne dinarske veljavi?
— Mednarodna vrednost dinarja je slika našega celokupnega gospodarskega in finančnega stanja. Ako še dalje sprovajamo politiko š teden ja, ako dosežemo budžetsko ravnovesje ln popravimo trgovinsko bilanco, ki se neprestano boljša, ako se naše notranje politično življenje uredi, tedaj bo tudi naša valuta na potu popravka. Ali je popravek blizu ali pa daleč, to zavisi od časa. kl se bo dal jasni finančni In trgovinski politiki, kl je zgoraj obrazložena.
Finančni program ministra Stojadmo-vlča.
Za saniranje valute je potrebno potrpljenje in vstrajnost. Moj sedanji pro-f*mjtt&J* fenu & 9&* fina** *oU%l
goma usmerim v zdravi pravec. Zaradi izjemnega značaja izborne vlade mi ie bUo v tem kratkem času nemogoče začeti z izvajanjem drugih odlokov. Cim se sestane skupščina, U predložim svoi finančni program ln bom poizkušal Izvleči državo iz težke finančne krizo. Mere, ki sem jih doslej uporabil, kažejo dovoli, v katerem pravcu nameravam hoditi pri saniranju financ in naše valute. Ta je povečanje državnih dohodkov na vseh postavkah, podeljevanje Čim večje svobode privatni inicijativi, razširjanje izvozne trgovine in štedenja pri državnih izdatkih. Izhod Iz sedanje finančne krize tvort reforma neposrednih davkov ln večje obdavčenje onih krogov, ki doslej pri plačevanju davkov niso dovolj sodelovali.
•
—g Zagrebški trg. Zagreb, 9. aprila. Cene v dinarjih za 100 kg postavno bačka odnosno vojvodinska postaja notirajo: Pšenica (75—76 kg) 450—453. rž 400—405, ječmen za pivovarne 215—220. oves 290—295. pšenična moka »0« 700—675, »2« 675—650, »6« 650—625. za krmo 200—250. drobni otrobi 160—180, debeli 200—210. Tendenca mirna.
—g Tedneskl pregled zagrebškega žitnega trga. Zagreb 7. aprila. Promet preteklega tedna je bil nekoliko živahnejši. Glavn! vzrok minimalnega prometa i« pomanjkanje gotovine. Politika deflaclie pov-zročVe draginjo na tržišču, ker vsi kl imajo kapital za likvidiranje — banke— In trgovci, v prvi vrsti špekulant! — lahko sorazmerno blago poceni kupujejo in ga oddajajo dalje za visoke kredite. Cene so povprečno varirale: Pšenica 445—455 ab postala Bačka, rž nominalno 310—375, pomladni Ječmen 315—320 ab posta is na Tisi, oves ab bačka postaja 290—300, začasno suha, lepa zdrava koruza se Je nudila po 250—290, moka baza »0« 6.60, boljša kvaliteta 7, drobni otrobi ponudba 150—162.50. fižol brez Interesa, je notlral 4.50—4.75 beli In 4.75—5.50 pisani. Eksport je bfl neznaten nekoliko koruze se Je Izvozilo v Italijo. Tendenca na svetovnem trgu Je Čvrsta, stan'e setve je povoljno. Trdi se, da }e površina vseiane pšenice manTša nego preteklo leto m to rad! Jesenskih poplav preteklega leta v Banatu, Bosni |n Južni Srbiji.
—g Zagrebački Zbor. javi'a, da su sva raspoloživa mjesta n zatvorenom prostoru za IT. veliki sajam od 22. aprila do 1. mata o. g. potpuno razpačana. Brojne prljave, koie su stlzavale tek u zadnje doba zadavale su velike poteškoće, da se sve što bolje u skupine sredi. Uprava je ozbiVno Istražila t pitanje, neb? i! se fmalo urediti vec ©vaj puta posebno odjeljenje (depen-đenca) Izvan prostora Zagrebačkog Zbora u Martlčevoj ulic!, al! se je moralo odustat! od teh namfsli s tehničkih, fmanciialnlh, administrativnih ! Inih razloga. Ovom se prilikom mora Istaknuto naglasiti, kako otešča-va rad ureda okolnost, da se Izlagač! javljaju tek u zadnje časove, unatoč! svih rpozor iva n ja putem velesajamskog reda, novina 1 drugih načina. Zato se uprava Z. Z. već" danes ogradjuje proti svim eventualnim prigovorima u tom smjeru radi nesusretltt-vog postupku izlagačima. Med tu t Im se Z. Z. veo" sada zauziml'e za proširenje svog Izložbenog prostora, kako bi se moglo u buduće udovoljit! i mnogo večem broju izlagača.
—g Slavenska banka d. <L Na plenarni
seli ravnateljstva, katera se je vrSIla dne 7. tm.. le bil Izvoljen z živahnim odobravanjem za predsednika tega  agilnegm  zavoda, g. " Arko  vele'udusrrilalec v Zagre-
ba. Razven tega Je bfla predložena, poleg obsežnega poročila, kateri bele/? znaten napredek v vseh strokah bančnih poslov, bilanca za leto 1922, katera !zkazu;e Čisti dobiček v znesku do K 17,184.053.62. Stanje vlog Je narastlo od K 327,177.538.52 lanskega leta na K 511,427308.99, torej za K 184.249.770.47. doČIm se Je celokupni promet zvišal od K 84.945.974.977.02 na kron 141.945,806 *55.10. Ravnateljstvo je sklenilo sklicati dne 28. aprila ti. redni občni zbor, ter na istem predlagati Izplačilo 9% devt-dende. Nadalje Je bil storen sklep glede dal f ne emisije od nom. K 5Tj.OCt0.000.— delniške glavnice, s čim bi poslednja dosegla K 200,000.000.— In to na ta način, da se da starim delničarjem na podlagi treh starih delnic pravico opcije na eno novo. po tečaju od K 440.—, Na poslovno poročilo Slavenske banke d. d. povrniti se hočemo podrobneje po Izvršenem rednem občnem zboru. Upravo! odbor je izrekel soglasno gosp. generalnemu ravnatelju Avg. Praprotnik-u priznanje za njegovo uspešno delovanje.
—g Prodaja stare pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. aprila ti. ob 11. url dopoldne ponovna ustmena dražba okolu 50.000 kg stare pločevine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske fn obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
—g Dobava drv. Pri ravnateljstvu državnih Železnic v Subotici se bo vršila dne 21. aprila ti. ob 11. ur? dopoldne ponovna ofertalna licitacija glede dobave 3000 vagonov bukovih drv. JPredmetn! oglas je v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled.
—g Prodaja starega železa, Pri upravi Pomorskega arzenala v Tlvtn se bo vršila dne 23. aprila ti. ob 11. nri dopoldne ponovna dražba 93 ton starega železa. Predmetni oglas Je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani Interesentom aa vpogled.
—-g Senzacionalni Izum madžarskega inženirja. Budimpeštanski Usti poročajo, da je mg. Josip Desofl iznašel neki aparat s pomočjo katerega se lahko zajemajo električne struje Iz zraka brez najmanjšega stroška. Vlada je pripravljena podpirati mladega učenjaka pri njegovem delu.
Kultura.
i
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA USCA V LJUBLJANI.
OPERA.
Torek 10. aprila: Toscm. Oostovaaje gos.
Hane Pirkove. Red A. Sreda 11. aprila: Janko In Metka Red Đ Četrtek 12. aprila: Čarostrelec Red E Petek 13. aprila: Plesal večer Izven. Sobota 14. aprila: Janko la Metka Red C Nedelja 15. aprila: Gorenjski slavček laven.
DRAMA.
Torek, 10. aprila: Sirota Anka, spevoigra. Pevski zbori malih Slovenk. Prireditev »Splošnega ženskega društva«. Začetek ob po hi šest! uri popoldne. Izven.
Sreda 11. aprila: Otok In struga Red C
Četrtek 12. aprila: Othello Red D
Petek 13. aprila Idljot Red A
Sobota 14. aprila: Otok m struga Red E
Neder a 15. aprila popoldne Ugrabljene Sa-b*nke. Izven.
Nedelja 15. aprila: Zvečer ob S. Hasauagt-nica. Gostovanje z Mihajla MarkovlČa. Izven.
Ponedeljek 16. aprila: Hasanaglnlca. Gostovanje g. Mihajla MarkovlČa, Red B. •   • •
— Gostovanje gnc. liane Pirkove v
•Tesel«. Danes, torek, dne TO. t m. gostuje v naslovni vlogi Pucclnijeve opere »Tos-ce« gna Hana Plrkova, članica slovaškega Narodnega gledališča v Bratislavi. Red A.
— Gostovanje Marile Vere v Ljubljanski drami. Ga Marija Vera, članica Narodnega gledališča v Beogradu gostuje v ljubljanski drami v soboto, dne 14. tm_, v nedeljo, dne 15. tm. ra v ponedeljek, dne 16. fm. Nastopi v naslovni vlogi Ibsenove drame »Hedde Gabler«. Sobotna predstava (14, t m.) se vrši za red B, nedeljska (15. tm.) sa Izven in ponedelkova (16. tm.) za red C. Abonenti ostalih redov so to gostovanje Ze Imeli.
— »Jugoslavenska Ntfva« prinaša v aprllsk? Številki tole vsebino: Jural Deme-trovlć: Uzroci I posljedice 18. marta. — Dr. M. Prelog: Car Aleksandar Prvi. — Vlad. Dvornikovič: Shakespeareov Hamlet I ha-mletlzam u Kranjčevlča. — Vladimir Nazor: Pjesme istarskoga prognanika. — Stanko Tomaš'ć: Srce Isusovo pod kundakom. — Josip Kulundžlć: O umetnosti — Dane Trbo}ev*6 : Obrazovanje glave 1 roke.
— Operni libreti »Janko In Metka«. —• Pravkar je izšel 10. zvezek Zbirke operetnih in opernih tekstov in sicer »Janko In Metka«, bajna Igra v treh slikah, zložila Adela j da Wette, a glasbi! Engelbert Humper-dinck, poslovenil Mihael MarkT£, 43 strani. Cena S Din. Libreti se dobivajo pri založnici v Zvezni tlskamni v LJubljani (We4-fova ulica 1.) Razprodajalcetn običajen popust. V razprodaji so v tukajšnjlh knjigarnah .kakor tudi pri blagajni v operi la prt opernih bit Jeter Jih.
Glasbeni veslnik
— Pevski  zbor Glasbene  Matice v
LJubljani. Skupna pevska va*a se vrši v sredo II. tm. ob 6K zvečer. Koncert v nedeljo dne 22. In 23. tm. Točno. — Odbor
— Koncert »Glasbene Marice« v Bre-
ž'crifi. Iz Brežic nam poročajo: V nedeljo dopolnde Je priredila »Glasbena Matica« koncert v Brežicah. Pevce Je pozdravil na kolodvoru dr. Hudelist v imenu brežiške čitalnice ln v fmenu drugih tukajšnjih narodnih društev. Za pozdrav se ie zahvalil predsednik g. Tronk iz L'ubliane. Pripravljeni vozov! so odpeljali pevski zbor v mesto, kjer Jih Je pred slavolokom pozdravfl upravitelj tukajšn'e favna bolnlee Z. Zajec. Mesto Je bilo okrašeno z narodnimi In dr-< žavnfmi zastavami. Koncert Je Izborno I uspel, solist! so pel! zelo dobro, posebno Je j treba omeniti go. Bohinčevo Iz Ljubljane, k? je pela vse s vole arije dovršeno in s po-S polnim uspehom. NPeno petje Je aavdulilo vse poslušalce, zlasti jih je ganflo fzvsfanie zbora Scfnrabove kompozicije »Ave Marla«: mojstru Hubadu pa ie bfl Izročen krasen s\*ež venec Iz zelenja povit s trakovi v slovenskih narodnih barvsh. V koncertni dvorani ie pozdravil pevski zbor med odmorom g. župan dr. Zdolšek. Po končanem koncertu Je narodno občinstvo pogostilo naš pri-riuVUcf pevski zbor. Ko je zbor zapel »Gor čez jezero* ie dr. Hudellst (koroški Slovenec Iz Vellkovca) omenfl v tvojem govoru žalostno usodo koroških Slovencev, in poziva! navzoče nai ne Izgube upanja, da se bomo končno združili tudi s temi zasužnjenimi brat?. Skrbimo le za to, da se dotlej neineveiijo našemu narod«. V prisrčnih besedah le pozdravfl goste brežiški župan dr. Zdolšek, kl Je ornen'al zasluge »Glasbene Matice«, zlasti pa n'enega vodle g. Hubada. Ravnatelj Hubad se je zahvalil za vse navdušene napitnice in pripomnil, da mu Je v veliko 2?ćoš*cn*e. da ie bfl njegov pevski zbor v Brežicah tako lepo spre et. Nato <o se naši mili slavčki poslovil! od nas in se odpeljali na kolodvor.
— Slavnostni koncert glasb, društva »Lin bi jao a« ob prilik! 30-lemfce. Vsled nebrojnih. mnogokrat usodnih prilik in ne-prilik, kakor jih je preživljalo nt Jih Še preživlja vsako pev. društvo (in to ne samo pri nas), tudi gl. društvo ».Ljubljana« ae more reči, da Je bil njen današnji koncert rezultat 30-letnega dela. 30 let ni karsibodi. la ako bi »Ljubljana* (in tudi druga naša pevska društva) Iste pevce ves čas glasbeno vzgajala, tedaj bi današnji koncert ime! drugačno lice. Večno menjavanje pevcev, absolutno nezadostna njihova pevska izobrazba, minimalna kultura glasov Itd. so splošne rane skoro vseh naših pev. društev ne izvzemšl »LJubljane«. Tradicije tridesetih let pač dvigajo ponos društva ves Čas zvestega pevca, novinec lih ne sna ceniti,
j tem manj, ker Čuti, da stoji na Isti stopnji pevskega znanja (morda celo na višji), kakor stari pevec ki Je preživljal vsa društvena dobra in slaba vremena, a se glasbeno ves čas ni posnel nič višje. Morda ne Jubi-I Ura danes v »LJubljani« 5 % prvotnih pev-<ctv. Zalo t* ml so* vse taka proslava
ne, votlo bobnenje,   dobrodošla prilika za darove in nezasluženo   čaščenje oseb, ki pred toliko in toliko leti, ko se Je društvo ustanovilo,   morda niti na svetu niso bile, kaj šele, da bi imele kal zaslug za toliko-leten obstoj društva. Sicer pa samo dolgo živeti ni zaslužen Je, Jaz vsa) za svojo osebo se za vsakovrstne jubileje ne morem navduševati. »Ljubljana« danes ne razpolaga s prvovrstnim pevskim materijalom. Ne motim se. ako trdim, da je bil ta materija! lani boljši. Ali pa Je bil bnlj koraiien. kakor danes. Soprani so šibki. Da bi ne bilo g. Bajukove In še nekaterih bi se marsikatero mesto občutno zamajalo. Isto velja za tenorje. Zelo dobri so alti. pa tudi basi postavijo svojega moža. Vseh skupaj lih Je nekaj nad 60. Glasovi niso uravnani, kar le težko doseči,   saj ima pevovodja z večno novim naraščajem silno težaven posel. Pri vsem tem pa bi se pevci dela kmalu naveličali, bi pobegnili, ako bi Jih pevovodja za-hotel sistematično vzgajati. »Pevec«, ki nI prej nikjer ust odprl, hoče po svojem vstopu v društvo koj pri prvi vaji pet! »Buči, buči!« Ako pa to zna, tedaj ga ne uči več, on zna vse! O. Bajuk Je Izredno žilav, neupogljiv in neugoncbljiv delavec. Ko bi mu dali za vsako prelito kapljo potu vinar, sme-Jal b! se lahk~» danes vsem našim verižnl-kom skupaj. Pa     praSalte. kal Ima od vsega svojega prekletega truda! Koncert Je bil zasnovan v velikem slogu. Po vojni menda prvi vokalni koncert združen z orkestrom. Ne vprašam, koliko to stane. Za tak-le Jubilej si društvo marsfkal privošči, če tudi nič ne ostane. Saj dobiček nI namen prireditve. Vendar pa bi ofjl somišljeniki vsaj lahko napolnili dvorana Solidarnost njihova naf ne lež? samo v cenenih besedah. — Premrlov »v Korotan« te v narodnem slogu pisan srčkan zborček brez harmoničnih iznenađeni kakor smo to sicer vajeni pri Premrlu.   Poersterjev šestero glasen »Mladi mornar« Je prilična, starejša skladba, kl mt nI niti po glasbi, niti po besedilu simpatična. V vsakem ozira se čuti Iz nle prlsllje-nost. Kako se ie Je g. Baluk lotil, ne razumem,   »Ljubica« pa Je Se vedno krepka stvar, zlasti v tako temperamentni Interpretacij kakor Je bila Bajukova danes. »Vra-golan« |e vrlo zanimiv ženski zborček s klavirjem, zlasti po svojem živahnem, penečem ritmu. »Pesme s Kosova«. XII. rukovet MokranJca ml Je v mešanem zboru ugajal najbolj. »Zlato kangljlco« Schwaba, »Gozdno •amoto« Lalovica In II. de! Sattnerjevega oratorija »Asnmptio«   Je pel zbor z orkestrom.   Pred vsem Je blagodejno vplivala •Gozdna samota«.   Lajovfčevo mladostno delo. ki bo vedno tako tudi ostalo; globoko občuteno, aežno-tskreno, polno pritajene gozdne prelesti, v »Assumptio« bi tenorski solo dovršenelše pel rajši kak drug solist Ce al le »Ljubljana« Iskala za DvoFakov klavirski koncert pianistko celo v Brnu (do-čim lih Imamo najmanj tako dobrih tudi doma), bi našla lahko tudi tenorista solista. Dal Višek koncerta na! bi bil Dvofakov klavirski koncert kakor po navadi pod taktirko g. dr. Cerina na svojem mestu, a solistka le bila šibka, morda celo nekoliko preplašena; pri ne baš silnem udaru JI je ušlo tudi aemtertam kaj is rok. A to so malenkosti. V splošnem le ta točka bila najpn-vlačnejla vsesa skoro do pol 1L ure trajajočega koncerta. Z neprijetnim občutkom pa moram konstatirati, da publika nI ume!a ceniti velikanskega truda prirediteljev in ni s svojo malomarno hladnostjo kar nič dvignila temperature pevskih are   Kakšen pogum da pevcem Iskreno priznanje publike in kako podžge njeno živo odobravanje, ve samo v to posvečeni. Pridnim ln neustrašenim delavcem v kraljestvu glasbene umetnosti pa se nadaljnjega obilnega uspeha.
Jnllsha krajina.
— tz Istre. Poslanec dr. Stanger se le pritožil pri mučnem ministru radi krivic, ki Jih trpi jugoslovenske ljudstvo na šolskem polju. Seveda le svojo pritožbo najkrep-kejše utemeljil. Ali Iz Rima je dobil odgovor, da ao njegove pritožbe pretirane, minister Oentlle pa je Izraz »pretirane« nadomestil z izrazom »neosnovane«. Torej vsa bridka resnica, ki jo je povedal dr. Stanger, je neosnovana! Pa imajo italijanski državnik! sicer vedno polna usta pravice in kavalirskega ravnanja z Jugoslovenl! TI ljudje se tako radi zgražalo nad »balkanizmom«, toda balkanizem Je stokrat poštenej* šl od faSizma. — »Popelo dl Trieste« hoOn posušiti vse močvirje od Rase do Učke, a čemur bi se pridobilo deset tisoč hektarjev zemljišča, na katerem naj bi se naselili Italijan! iz Abrucev! Pa prav kmalu se to najbrž ne zgodL
— Z Goriškega. Zveza slovenskih županstev v Gorici bo imela 14. t m. svol redni letni občni zbor v hotelu »pri zlatem jelenu«. — Goriški godbeni krožek priredi v soboto 14. t. m. v Trgovskem domu * Gorici igro »Mali Parižan«. — Stavblnske zadruge ao zopet zborovale v Gorici m zopet tožile kako počasno ln pomanjkljivo le plačevanje vojne odškodnine. Z mesecem majem se ustavi izplačevanje predujmov na vojno odškodnino. Zadruge hoče Jo poslati v Rim k MussolinJJu deputacijo, ki bi mu razložila sedanje težave sUvblnskin zadrug.
— Italijanski železničar zadavO svojo slovensko ženo. Svoj Čas smo poročali, kako le mladi italijanski železničar Luca Priore zadavil svojo slovensko ženo Antonijo, doma iz Št Petra na Krasu. Po dolgi preiskavi se da z gotovostjo sklepati, da ie bila zadavljena, dasi Priore to taji. Ta ničvredni mladi Italijan Je Imel, dasl Je bil poročen z lepo mlado ženo, neko ljubico v Trstu In govori se o njem tudi to, da Je kot Železničar v svoji službi na postaji t Sv. Andreju v Trstu izvršil več tatvin. Svojo 2eno Je bn s sladkimi besedami Izvabil ?z št Petra v neki bnžnji zozd kler Jo Je zadavil, potem pa jo ie obesil na drevo ln pod njo položil obliko kamenja, da bi se nos!* mislio, da le iivilUa samomor.
Turistjka in sport.
GOSTOVANJE HAŠKA V UUBLJANL S. K. Primorje : Hašk 2 4 (0 :2). ILriia . Hašk 1:2 (0:0). (Konec.)
Tekmo drugega dne. kl smo K> pričakovali še z večjo napetostjo, !• v težkih snežinkah  tekom cele  igre padajoči sneg popolnoma pokvaril. V prvem polčasu, kf je ostal neodločen 0:0 sploh nt bilo videni mogomelne Igre temveč počasnega premikanja za nepreračunljlvo po snegu zadrta-, nimi žogami, šele v drugem polčasu sta ss moštvi znašli v odločilni ambiciji. 2e pre| je Ilirija parkrat pretrgala  nasprotno obrambo in solistično napadla Haškovo mrežo, kjer  e tičal liki Mefisto sloviti Prldrlc* In e nepopisno bravuro pograbil nekaj ne-varnh šutov Omana. Po krasni kombinaciji na predor požene leta v drugem polčasu » prečnim udarom žogo v goal. Ilirija vodi ST: 1 : 0. Nepopisno veselje publike ki Je to pot imela svoj velik! dan. Hašk napenja vse le, iz opasnih skoro slgurnls šans reši go-alman Sokllč. Med lahko premočjo zagrebškega moštva scortaio gosti 2 goala In S tem odločijo Igro sko neraslužno v svojo korist. Vreme Je kot rečeno onemogočilo; pravo igro. Zato se o sedan:em razmerju med zagrebškim  In ljubljanskim prvakom ne da nič defrn'tlvnega navesti. Sigurno Je, da Je danes Ilirl'a v taktiki napada In pO" silnem Šuterju Omanu v veliki formi. To le splošen kratek dojem   včera'šnje tekma. Hašk nI igral bol'e kakor v sobto proti Primorju, dasl je postavo nekoliko IzpremenlV Velik p'us je   prinese!   le reprezentančni vratar Frledrich. S sodnikom Vodi*kom nI bilo nedisciplinirano občinstvo zadovoljno* V tehničnem pogledu Je res bil pomanjkljiv. Nad napadalno vrsto nI pazil od blizu nt zanesljivo. Mogoče Je prezrl tudi kak fout Zagrebčanov. Toda videlo se le. da le topot gledal, da se ne prenagli In da sodi objektivno. Potrudil se Je. o tem nI dvoma. Motivi, ki so b!!! merodavnl so neznani is postranski. Da bi vedno ohranil tako strogo ln nepristransko pozicijo napram moli* vom, katerim sodil
— Novomet v Beograda. Beograd, 9J aprila, (Izvir.) Včeraj popoldne Je bila no>4 gometna tekma med beogradskim športnlni klubom in »TrHcoloTe« iz Bukarešte. Re^ zultat 6 :1 v korist športnega kluba. Obisk! Je bff mnogobrolen. Vladal je močan veter^
Vlenna v Zagrebu. Prihodnjo nedelln, gostu »e v Zagrebu prvorazr. dunajsko nuW štvo Vlenna ln sicer nastopi v soboto proti Hašku in v nedelio proti ConcordUL Tre* notno se na hala Vlenna v dobri formi.
— Reševalni odsek S. P. D. — Iz da-« nov Osrednjega odbora SPD se je sestav^ reševalni odsek, ki ima na razpolago vse potrebno orodje za slučaje nesreč In ne* zgod: nosilnico, vrvi, lekarniški ročni kovček s potrebščinami za prvo pomoč Itd. V vseh važneišh gorskih krajih se določilo domačini, k! bodo vsak Čas pripravljeni sodelovati pri rešilnih ekspedcljah. — Odbor. SPD opozarja javnost, da Je vsako nesrečo, oz. nezgodo javiti ustmeno, telelonlčno ali brzojavno na pisarno SPD, v LJubljani Kralja Petra trg, ali pa na najbližjo podruf« nfco SPD, k| po potrebi obvesti Osrednjf odbor,
— Osrednji   odbor SPD   v LfabUanf
prosi dottčnega. kl si Je Izposodil ob prDlkS klleš) »Hotel Zlatorog«, da ga nemudoma^ vrne osrednji pisarni SPD v Ljubljani, kar ga društvo nujno potrebuje.
— Vstopnina k nogometnim tetrmani! Povodom zadnjih tekem na Igrišču SK IH* rije so se Iz vrst obiskovalcev čule prltoiV be, da se zahteva previsoko vstopnino. Ker le med širšo publiko marsikje razširjeno mnenje, da so športne prireditve zvezano z le neznatnimi režijskimi stroški, dale SK !1!rt!a sledeča pojasnila: Tu emu klubu Jo treba kriti vedno potne stroške za 12 do IS oseb za 3 alf 2 razred os. ali brz o vlaka, kompletno prehrano za čas potovanja te bivanja v Ljubljani ter stan v LJubljani« Inozemskim klubom razen tega le prlstok blne za potne liste In za vizum. T. u. SV. far Monakova. kf je fgral v LJubljani 1. la £ aprila se je Izplačalo na primer samo za] potne stroške m vizum Din. 7500; prehrana« stan. reklama, občinska taksa, varnostmi služba Itd. so zvišali Izdatke na preko 15 tisoč dinarjev. Za gostovanje praške S1m vije 5. rn 6. maja znašajo samo potni stroški Praga-Ljubljana-Praga preko 10.000 dinar-! Jev Itd. Razven tega mora upoštevati klub! tudi stroške za opremo moštva, vzdržen vanje Igrišča in razne druge Izdatke, ki sa] ne kr!;eJo iz članarine. V primerjanje naj služi še vstopnina v Zagrebu. Povodom go-j štovanja Uniona, Žižkov (Praga) Je stalo! nafcenele *to!fšče Din. 10.—, pri pokalnf tekmi HAŠK : Konkordtja Je veljal najslabši sedež na tribuni Din. 20.—. Iz tega nf težko razvldetl, da prevzemajo nai( klubi s vsako športno priredltvI?o, zlasti pa ■ tkmami s kvalitativno boljšimi, renomfra* ml klnbl !z inozemstva, kolih gostovanje pa! Je predpogoj za lastn! napredek m edina] uspešna propaganda za sport, velik flnan^ cijelni rlzlko že ob ugodnih vremensklfc razmerah, kaj Šele. ako te upošteva mof-š nost deževnega vremena. Pri nas zahtevane vstopnine so najnižje, kl Jih la mogoča) zahtevati, v mnogih slučajih celo ne sadov1 stujejo za kritje stroškov.
„Kino Tivoli".
L del 12. 13. 14. 15. aprila. POm, ki brezdvomno najsijajnejša vloga glasovita4 Priljubljene filmske dive Lve Mare, prek** ša po svoji originalnosti vse dosedaj tukaf igrane filme Lye Mare. Prikazuje nam Lyo Maro kot varietetno plesalko, kt oduševljuJe gledalce. Cel svet moških Ji pada k nogam. Al} ona jih zavrača. Neki bogati lord se strastno zaljubi v njo In Jo konečno poroči. Ali niegovi sorodniki mrzljo nizko devojko od »Picadlla« in si izmislijo trik. da In spravijo od hiše. Med neko pojedino Izgine dragocen nakit. Kdo je tat se vprašuje? Ns* ravno devojka od ... V svesti svoje ne* dolžnosti se poda sama na lov za zločinci, j Romantična gonja se prične. Kako bo kan« IjSalaJL' ' -***&:*~*6*ć
Dnevne vesti.
V Uabtjanl. dne 10. aprila 1923.
~ Odvetniška zbornica jo sklicana ilS plenarno sejo dno 19. t. m. popoldne, da reši pritožbo dr. Ivana Šosteršiča zoper sklep, s katerim je odvetniški odbor zavrnil njegovo prošnjo za vpis v imzrnk odvetnikov. t>r. šusterŠič je svojčas iz tujine resigniral na odvetništvo in prosi zdaj za vnovični vpis.
— Upor klerikalcev proti vladi. Poročali smo že, da je večina ljubljanskega občinskega sveta na pritisk klerikalcev v nasprotju z zakonom In vkljtib vladnemu opozorilu izvolila nove zastopnike v šolski svet, dasl funkcijska doba starih članov te korporacije Še ni potekla. Klerikalci silijo sedaj na to, da bi se čim najprejs sklicala seja mestnega šolskega sveta in da bi se k tej seji pozvali člani, ki jih je zadnjič izvolila klerikalno - komunistična veČina občinskega odbora. Predsednik mestnega Šolskega sveta je vsakokratni župan, sedaj torej dr. Ljudevit PeriČ. Radovedni smo, ako se bo le-ta uda! klerikalnemu pritisku. Ako razpiše sejo In pozove k tej seji na protizakonit način Izvoljene člane, krši zakon ln izvede konflikt z vlado, ki pač nikakor ne more trpeti, da bi kakršnakoli podrejena oblast zgolj Iz političnih samopošnih motivov kršila obstoječe zakone in kljubovala poleg tega rudi izrecnim nared-nam vlade same. Ako pa župan skliče sejo ter povabi na to stare člane mestnega šolskega sveta, priznava sam ne-sakonitost volitev, ki jih je izvršil v svoji zadnji seji občinski odbor, obenem pa izzove tudi konflikt s klerikalci, ki Ima lahko za posledico razpad klerikalno - komunistične koalicije. Kakor ie iz navedenega razvidno, se nahaja župan dr. Peric v zelo mučni situaciji. Kako se bo Izmotal iz te zagate, ko mu na eni strani grozi konflikt z nedogled-nirni posledicami z vlado, ako ustreže Želji svojih klerikalnih zaveznikov, na drugi strani pa konflikt s klerikalci in razpad koalicije, ako se ukloni vladi in zakonu? Katero pot bo ubral? Ena, kakor druga ga lahko stane glavo!
— 2 našega vseučilišča. V ponedeljek, dne 9. t m. popoldan ob 17. ur! Je Imel izredni profesor dr. Ojorgje T a s i 6, kf js prišel te subotlške pravne fakultete, svoje nastopno predavanje G. dekan dr. Ku Sel i je predstavil novega tovariša zbranemu poslušalstvu, med katerimi so bili tudi g. rektor dr. Ušertičnik, več profesorjev filozotlčne, pa ^i profesorji Juridične fakultete. G. Tas*č Je Izbral za predmet svojega predavanja temo: »Pravo 1 glediSta na svet«, ter podal v lepi obliki svoje nabore o bistvu in funkciji prava. Njegovim Izvajanjem je sledila živahna po-nvala. Svoja redna predavanja o pravni filozofij! prične g. Taslč še ta teden.
— Predavanje v Pravniku. V sre-d>», dne 11. aprila bo na sestanku društva »Pravnika« gospod finančni delegat dr. Karel Savnik nadaljeval predavanje »O nstavn! (politični) kontroli nVlavnega gospodarstva«. Na predavanje, ki Je vzbudilo zadnjič veliko zanimanje, opozarjamo vse pravnike. Vrši se on 5. url popoldne v pravosodni palači St. 79.
— 2A AŠKERČEV SPOMEN'R. (IX. likaz prispevkov od 1. februarja do 31. marca 1923.) 300 Din.: uradni-Utvo »Jadranske banke« v Ljubljani namesto venca na prob matere svo-fe?a kolege g. Janka Košenlne; po 109 Dfn.: znsp. major Mirko S. Cvah-te. komandir pripravlj. šole V. San-đarm. brigade na Fužinah, zbirka on-dotnena moštva; Južnoštajerska tira-rtiMca v Celju; Okrajna posojilnica in hrctnflnlca v Škof ji loki; 10 Din.: gospodična Mira Stravssova v Ljubljani. Skupaj 610 Din. Doslej nabrana tetoforpna svata 12.140.75 Din. Blagajnik: dr. V. Klsovec.
— Železn?čai?eni in državnim name-ičencem! Fo sklepu akcijskega odbora sklica jemo sa četrtek dne 12. tm. ©b H S. url zvečer v dvorani Ljudskega doma širši se-<staitek železničarjev, državnih nameščencev in vpokojencev. Dnevni red: Poroč'lo e doseđffn'em ln bodočem dem akcijskega odbora. Državni nameščenci in železničarji udeležite se tega sestanka, da bodete o delo afccitskega odbora poučeni. Vabijo se rudi državnf nameščenci fn železničarji Izven LJubljane. Akcijski odbor.
— Okrevališče »Jadran«, kl ga Ima O-fcrožnf urad za zavarovanje delavcev v Ljubi ani na otoku Rabu, se bo v kratkem izročil prometu. Kakor hitro se oddaš ta razpisani službi ekonoma ln bolniškega strežnika, bo mogoče v okrevališče poslati prve bolnike.
— Zvišanje občinskih davščin na pivo hi znanje v Mariboru dovoljeno. Pokrajinska uprava je z naredbo 31. marca t L it
0208, dovolila mestni občini v Mariboru pobiranje davka od hI pive 50 Din, ter od navadnega žganja m od vsakega likerja 30 dinarjev od hetotiterske stopnja alkohola.
— Notranja kolonizacija. Naključje Je
r.nncslo, đa se je prvi transport jugosloven* »km opvantov la Baranje naselil v Ovčjem polju, odkoder so njihovi dedi pred 350 leti
; za časa turških navalov iz Crnojevlčev po* begU n« Madžarsko. Ministrstvo notranjih del in agrarne reforme sta kolonistom šla VSectrsmskO na roko. Na Ovčjem polju se naselita še nadali na dva transporta barsnj*
i Sklh optantov. Zanje najpotrebnejša
axm op.-ntov. ^anjc najporobne^t fjav    balai^lJS MdUl«
— S pošte. Za prrvr. poštarje ozfr. po-štarice I. razreda so imenovani: Anton Sitar. Danijela Skalovnik, Marija PetcrtelJ. Hermina Ostrin, Angela Bernik. Marija Simen, Elizabeta Hrovat, Vera Ph> han, Marija Ha vi [ček. Julija Albrecht, Mihaela Killer, Zora Jerše, Hedviga Legat, Ivana Grad, Viktorija Pertout, Marija Pet-rlč, Justina Puppis, Olga Ropotar, Mara Podgornik, Iv. Babšek, Mihaela Vidali, Ljudmila Kržišnik. Silvester Kavčič. Fran Kranjc, Josip Puntar in Miroslav Kališ. — Odpovedali sta se poštni služb! poStartcJ Ana Mastnak in Rezina Remžgar. Odpuščena je poštna odpravnica Josipina Dolžan v Tupaličah. — Odvezana sta službene pogodbe poštni odpravnik Avguštin Aber v Gor. Mozljti m poštna odpravnica Berta Toplic v Smarjeti ob Pesnici. — Začasno so upoko'ertl: poštarlca I. r. Ani. Zagorjan na Rakeku, poštarica IV. r. Štefanija Hoffman v Ljubljani, poštar Dragotin Ternik v Zg. Sv. Kungoti, kvalificirana poštna odpravnica Berta Šešerko v Planini pri Sevnici. — Trajno so vpokojeni: kontrolor Janko Kranjc v Mariboru, činovnice Pranja Peterman v Domžalah. Marija Ur-bančič v Skocijarru pri Mokronogu, Marija Klopčič v Radečah pri Zidanem most« ter poštarica Marija Uran v Mariboru.
— Pcšt«*r?ska prostost bo!n škega sklada za drž. prometno osebje* Pisma in dopisnice bolniškega sklada so v prometu z ustanovami za zavarovanje ter v prometu s državnimi oblastmi oproščeni poštnine.
— Gdranja invalidskega doma v Beogradu. Udruženje vojnih invalidov je sklenilo, da se dar kraljeviča Gjorgja v znesku 1,000.000 Din. vporabi v fond za gradnjo invalidskega doma v Beogradu. Udruženje podeli v znak zahvale kraljeviču kot svojemu največjemu dobrotniku posebno umetniško diplomo.
— Zdravstveno starce v LUttMfanL Zdravstveni Izkaz mesta Ljubljane izkazuje v času od 1. do 7. aprila tole statistiko: Umrlo ?e 25 oseb. 17 moškega in 8 ženskega spola (tujcev 13). Smrtni vzroki: jetika 5, pljučnica 2, drage n^lezluve bolezni 1, možganska kap a\ srčna hiba, bolezni žilja 1, rak 2, drugi naravni smrtni vzroki 7, samomor 1. slučajne smrtne poškodbe 3. Med tem Časom se je rodilo 2S otrok (5 mrtvorojenih) 12 moškega in 16 ženskega spola. Naznanjene nalezljive bolezni: davi-ca 2, žkrlatinca 2, dušljivi kašelj 3.
— Ant*kvaričn? ces+no pof'c'fsk! redi. Tulci, ki potujejo po nnši deželi, dobijo čudne pojme o našem napredku, ko čltajo na tablah svarila: »Zavoro sli pa 2 gld. kazni!« Navadno pa Je na tabli grobo n->stfkr\na cokla, spodai pa napis »ali pa 2 gld.*- Okr. glavarstva naj b? ukazala kmečkim obč'mm, da se tudi v tem oziru maderniziTa'o. Kateri voznik pa se bo danes ustrašil globe pol dinarja, da bi zaradi tega imel respekt pred svarilom!
— Sezonsko prVerfjfve ▼ Fo.-ers»$M «?|a. t!nf. Društva in tirrcfnik?. ki namerava'o v tekoči sezon? prirediti v zdravilišču Rogaška Slatin?, koncerte, se vabijo, da anznanjje ravnateljstvu zdravilišča do 15. ma»a t. 1. dan in druge podrobnost! nameravane prireditve. Poznejši naznanila bo lavnafeH-stvo moglo upoštevati le po*em, če bo zdraviliška dvorana na rarorlago.
— Odrrovcrfr.no slavje mnrrhorsfce požarne fcram^e. V nedel'o zvečer b; se imelo vršiti v Gotzov! dvorani veliko slavje požarne hrambe v prid kritia stroškov za novo avto turbinsko brirgalnico. Na večer je dospelo na to slavje tudf mnogo udeležnf-kov, večinoma Nemcev iz okolice. Pred Ootžovo dvorano je bfl zbran večli oddelek favn« straže v uniformi in cTvlht Toda dvorana le ostala temna in zaorta. K^kor čujemo, so na odpoved te slavnosfj vplivali deloma dogodki v Slov. Bistrici, deloma grožnja Chrfttan radi nemške komande pri nameravanil* vatah z anto tnrb'nsko brtz-galno. deVma pa so čtonf društva iz jeze tuđi sami štrajkali. S pred.polnočn»m vlakom so se odnehati zadn^! vnanfl nde'eŽen-cf prott Cel'n. Da nbsto'a pri Mariborski požarni hramb! kakor tudi v večini teh društev v okolic? še danes nemška komanda, tega so kriv! tudi Slovenci sami. Poskuša-lt so že prvo leto po prevratu preolaviti to društvo s slovenskimi člani, vrš:lo se je tozadevno *e mnogo shođov. agitiralo se Je na pristop Slovencev k društvu, ampak kakor se kaže, je ostalo vse Te pri besedah ln brezplodnem z?bavl'anHi. Ravno glede tega društva, k! bf moralo stati izven vsake politike, se Je pokazalo, da Slovenci v Mariboru in okolici Še niso dalje prišli s svojo vztrainostio, kakor do zabavljanja. Preobrat je bil pripraven za to. da se tudi tukaj napravi red in sicer z delom, re samo z besedami. Toda kakor rečeno do danes je ostalo še vse pri zabavljanju. In to se zna nekoč bridko maščevati.
— Soc'Jarzem v katonšk' cerkvi. NnŠa mlajša duhovščina se kaj rada bav? s teorijo takczvanegg krščanskega socializma, katerega učitelj In propagator je bf! dr. Krek. Toda zdi se nam, da se ogrevajo za sociialne probleme le kaplani, ki se po vsej pravfcf fn resnfcf štetejo med najrevnejši proletarijat. Ko pa dobi kaplan dobro župnijo vrže socflalistične teorije med staro šaro ter smatra svojega kaplana za hlapca In potrebno zlo, kakor Je popre) njega smatral njegov župnik. Višje ko zleze duhovnik po Jetstvi, tembolj prezirljivo M zanfeljrvo gleda na sobrate pod seboj. Pa tudi med dohodki župnij je tako velikanska razlika, da bije v obraz vsaki socijalni pravičnosti. So župniki, ki imajo pravcata veleposestva s tucan živine, vinograde ali gozde s lastnimi žagami, nasprotno na so sonet župnije, kl nimajo prav nič sveta aH te boren vrtiček za solato. Tu naj Izvede cerkvena anarhija sociialisfranje.
— Celjske novice. — V konkvrz« Sta celjski rvrdkl Pertlnnč la Putnik ovič. Pod tem naslovom smo v naši številki »SL Na roda« od minule sobote poročali, da se aa-
K temu našemu poročilu ae nam od omenjenih tvrdlc poroča, da se ne nahajate v konkurzu. ampak samo v denarni krizi, katera je danes nastopila vsled pomanjkanja denarja v splošnem, v skoro vsej industriji v Jugoslaviji. S tem ugotovilom lojalno popravljamo našo tozadevno vest, ker vemo, s kakimi težkočami se ima danes boriti naša industrija in ker nočemo nikomur delati krivice. — Umrl ie v Celin g. Jakob Janič. posestnik takozvanoga »Kapunovega grada« na Miklavževem hribu v stsrosti 73 let Umni je bil svoj čas trgovec v Žalcu. — Oprostitev vajencev se je v nedeljo 8. aprila vršila v Celju. Oproščenih je bilo 7 Čevljarjev. 4 peki. 2 sedlarja, 1 tapetnik, 1 lončar in 1 medičar. Vajenci vseh strok su preizkusni komisiji predložili samostojno Izvršene izdelke, pri čemur so dosegli delomu dober, deloma prav dober uspeh.
— Zahvala. Bolna zidarja »Kranjske stavbinske družbec J. Peric m A. Podberšič se na tem mestu iskreno zahvaljujeta ing. g. F, Tavčarju fn vsem drugim plemenitim darovalcem, ki so njima priskočil! z dobro-volinimi prispevki na pomoč in olajšali v nesreči njun težki gmotni položaj.
— Razne nezgode. V Malem Javorulku sta se sprla posestnika Pran Kosvč In Fran GabrŠek. Kosič j« v prepiru Gabrška sunil z nožem v levo roko. — Delavcu Antonu Pugelht iz Vidma je pri obdelovanju kamenja ocletel kamen v oko in mu ga težko poškodoval.
— Kandidat smrti. Ivan Kapnik, pivo-varnlški paznik v Unlonn si je v nedeljo zjntraj v svoiem stanovanhi z britvijo prereza! vrat. K srečr je bila britev preveč topa in tako si je Kapnik prizadjal samo več nevarnih poškodb. Prepeljali so ga v bolnico.
— Čigav je ukraden nra?»net* Aretiran le bil šofer Ivan JakŠe, doma iz Ruperč vrha, ki ;e imela na vesti več tatvin. Pri nJem se ie našel avtomobilnl magnet tipa Bosch Z. R 4 Poleg tega le imel tudi dve ukradeni zračni cevi za kolo. Lastnik Mondenih predmetov se naj ozlasf prt policijskem ravnateljstvu.
—- Aretacija pnfK'čnega pustolovca. Zagreb, 10. aprila. (Izvir.) Pred dnevi se Je pojavil v Zagrebu mlad človek, kf Je fnter-vievval o nolifrČnl situaciji nokraifnskega na-mestnfka dr. Č!miča in St;epana Rodiča. Rezultate interviewov je v redakciji »Ju-tarnega Usta« telefoniral beogradskemu »Balkanu«. V redakciji ga le spoznal reki član uredništva. Bfl Je to Zvonko M?ftm-kovič rodom Zagrebčan, ki je Zvezi filatelistov pred dvema letoma poneverfl večjo SVOtO denarja ter na to pobegnil. Martlnko-vfc ie bf! nato aretiran na kolodvoru pred oć'ioCoui heogradskega vlaka. Na ipollcij! ie priznal svoje dejanje ter omenil, da je Iz Zagreba pobegnil na Madžarsko, kjer so ga hranSarl odvedi? v taborišče Zala-gerszeg, m ga silil!, da vstop! v takozvano ^hrvat-sko legijo«. Končno se mu ie posrečilo H taborišča Pobegniti m Je srečno dospel v Beograd. Tu se je preživljal sprva zelo bedno, končno le dobil slufbo iporočevalca v uredništvu »Halkana« rn ie bi! obenem tudi korespeodent novosadskoga »Volksblatt« Kakor ?e sam polici"! izjav!!, je zadrMi čas v »Batfomli zelo mnogo pisal o aUlpilČncIJt
— Ponarefea 1000 d'narski bankovec v Mariboru. V kavarni »Beograd« v Mariboru je plačal račun s tisoč dinarskim bankovcem in.1:. Kruger s Duna;a. Plačilni natakar pa ie poslal bankovec iz previdnosti menjati v Centralno banko, kiar so ugotovili, da je fa!s:f?kat. Kruzer le o?1 aretiran v svrho po-jasnitve od k?e je dobil ta falzifikat.
— *K!no ldeaf» predva?« rd četrtka do vStevš? nedelje J. 12. do vltevši 15. t. HL~ fflm »Teodora«, bizantska carica, v katerem igra glavno vlogo Rrta Jollivet. Film je sc-dr! rj«.jveč"e monument?ino fTlmsko delo v 6 deranTfn. Predstave se vrse za ta program !z;emoma vse ŠtfrI dni dopoldne !n popoldne fn sicer dopoldanska predstava ob pol II. ur!, popoldanske predstave pa: 3, po! 5. 6. pol 8. in 9. Rad! reda se vljudno prosi, da se k predstavam prihaja točno.
— Kino Matica predvaja od 8.—10. t. m. nad vse zanimivo in krasno dramo iz detektivskega ?ivl!en'a »Leteč! avto.« V glavni vlogi svetovnoznani Harry Ple!, kateri s svoMmi naravnost virtuoznim! sposobnostmi nudi občinstvu naTtcpši užitek. Drugi del te senzac?Tske drame se predva'a od 11. do 13. t. m. ter dosega tehnično svoj višek v momentih, kTcr nastopa Harrv Piel z letečim avtom ter izvaja naravnost neverjetne in vratolomne skoke s svojim avtomobilom. Cenjeno občinstvo ter vsa Šolska ravnateljstva opozarjamo na film »Danice pot v nebesa« po motivih Gerharđa Hauptmana, ki se bo pređva'al od 14. do 16. tm.
— Koncert v kavarn! »Emona« se vrši danes v torek ob 8 uri zvečer. Godba drav.
divizije.
— Cevtfe kupalie od domačih tovaren tvrdke Peter Kozina 6j Ko. z znamko »Pekoč, ker so isti priznano na'boljši In na;-cene'?!. Glavna zaloga na debelo in drobno LJubljana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. l___ __
— Harry Plot v Kino Matica. V kinu Matica se predva'a te dni detektivska drama v dveh delih »Leteči avto« v glavni vlogi svetovnoznani Harrv Piel. Da je ta fflm zelo priljubljen ha vzbuja splošno za-dovollnost, priča to dejstvo, da je bfl kino v nedeljo 9. Um. ves dan popolnoma razprodan. Cenjeno občinstvo opozarjamo, da se danes 10. t m. vrši zadnja predstava prvega dela tega krasnega filma. DrugI del se predvaja od 11.—13. t. m.
Prof n!a!
leva Oromova. šanflova, Slčeva, Jankoviče-
Odbor z a prjvoz   v   Judenbnrgu leta \
1918 po nrekem Mna> ustreljenih vojakov 1
bivšega 17. pešpnjka in odbor za postav'.sev ; nagrobnega spomenika vsem. ki so pc.ali zg
našo svobodo, prost vse one, ki hranijo po- r
sebno zanimive   spomine na dogodke tistih i
dni v Jadenburgu, Radgoni in Murau, da '■. blagorjolllo te spomine popisati in poslati ni
imenovani odber. Ti ko bi b:li zlasti zanl- j
mivi spomini očividcev o poteku uporov v '
Judenbnrgu, Radgoni in fl'nran. osebni spo- \
mini na ustreljene žrtve, na njih zadnje dni \
itd. Posebno dobrodošli bi b'U spomini do- \
godkov v Kotora. Pulju in Codrolpi, zlasti ■
va,
Šk
Stari eva
ova, Pogačnikova
ln
Podkrajškova. Po volitvah so sestre na nredlov; predsednic vstale in počastile spo-nrin v minulem Icin marna rSanir. Na predlog neko drnge sestre, ki je naelaJala da ie delovanje »kota« ?ice>- VZvf^eflo in v marsikaterem slučaji' pomaga bednemu, nima pa
sp'osnega, narodnega ali državnega značaja, bodo jugoslovenske sestre sčasoma razširile svoj delokrog. Med drugim bo novi Ođbdf razpravljal o ustanovitvi počitniške kolonije za našo siromašno deco. ki 1© zlasti radi nezadostne in slabe brane podvržena različnim boleznim. Ta kolonij a naj bi bila ustano\'!iena nck^e na Gorenjskem ali
nko se tičejo ob tek prilikah ustreljenih in • ^b morji!, kjer h: na deco Vpliva] zlasti bla-
justificiranih oseb jugoslovenske narodnosti.
Jugoslovenske dobrovoljce prosimo za popise dogodkov na solunski fronti in v Do-brudii, v kolikor so ti dogodki v zvezi z Junaško smrtjo posamnega slovenskega dobrovoljca. Tudi osebni spomini o življenja in razpoloženju teh junakov v obče v do-brovoljskih legijah morejo dvigniti in poglobiti spomin na padle borce za nvšo svobodo.
Odbor prosi za omnefene opise in popise do 24. ^aprila 1923 na naslov: dr. Tone Jamar, Ljubljano. Prešernova ulica št. 5.
Poizvedbe«
— Pogreiha se fs pelerina na progi do-tenskega kolodvora. Poznane osebe se opozarjajo naj jp Istoče Trnovo, Cesta na loko §tev. i.
_— Osebo, ln Je v nedeljo 9. tm. v kavami »Emona« vedoma popoldne sa menjala dežnik, se opozafia, da istega nemudoma odda v nmvarnjiki garnerobl. ker je dobro
^ zodejui sorski aH morski zrak* Tudi predlog I jrledc posebne krojne šole za članice bo no-I izvoljeni odbor upošteval.   H    koncu se Je i predsednica   ponovno zahvalila navzočim » sestram,   \*s^.r$ č brotnlkom ln prijateljem i »kola«, zlasti pa onim riaŠiftl (Istom, ki so ob vsak! priliki fsđevolje pomr.'ral! Juroslo-vensklm sestram pri njihovem Zborovanje Je Zaključita t bcrednr.i! neke čeSke starke, kl Je rb priliki ženskega k^npresa v Pragi Sakllcala Zbranim Ženam: »Sestre, delajte In molčite!«
— Sobotno predTvanje društva »Soče« Se zopet privabilo polno dvorano »Pri Levu«. Predavanja -Soče* r=o sicer vedno prav lepo obiskana in bi nv»j;la sluf.Iri našim lju-{ dem za vzgled, sobotno predavanje pa Je j bilo še posebej   privlačno,   ra«'i zanimiv« j vsebine. Predaval ie primorski  rojak go-I spod notar dr. Ivo £or!i »o položalu prlbe?-i nikov v Jugoslaviji«. Gospod predavatelj Je f v svojem govoru omenjal pred vsem one vzroke, ki povzročajo nek videz, kakor da so Primorci med tukajšnjimi rojaki nekako neprlUrMJen*.    Poudaril ie ko! v začetku svojega predavanja, da govori v krogu svojih rojakov in za svoje rojake. Razpravljal Je o očitkih, ki jih Je največkrat čut! na rovaš Primorcev - pr!be2niko-v ln k! so bm , t^korekoč podlaga njegovemu predavanja. — Mnogokrat se Primorcem   očfta njihov kraški naglas. Predavatelj je dejal, da *o-vortce sam« na sebi ne zre izpremlnjati, ker bi bilo to smešno. Pač pa b{. se lahko opustilo tiste različne *pej«. »ma«, »oštja« 1. dr.    SIcer pa bi bil ta naglas najmanjša I stvar, kl bi mr*:la vplivati   neurodrto na I razmerje med Primorci !n tukajšnjimi ro-
InHran m\\.
— Občni zbor »Ko!a jugoslovanskih sester«. Včeraj zvečer se Jc vršil v Mestnem domu H. redni občni zbor kola jugosloven-skih sester,   ki se ga Je udeležilo nad 50 članic. Zborovanje je otvorila predsednica ga. T ran j a dr. Tavčarjeva, ki je ugotovila sklepčnost zbora, pozdravila navzo- l če sestre, nakar je v kratkih besedah orne- j niia zasluge nKola« na vseh poljih javnega ; življenja. V letošnjem sklepčnem letu se Je j zasvetila nova zvezda na obzorju naše dr-Save — na* kralj Ji je dal mlado kraljico, j »Kolo« ie ob tej priliki darovalo večjo vso- } to »Dečjermi dotmi«, poslalo v Beograd k poročnim slavno?tlm svoje zastopnice, k! so izročile kraljevi dvojici krasno poročno darilo. Predsednica kliče kralln Aleksandru in kraljici Marij!: Živela! in predlaga poslftfi jima udanostne pozdrave. Nato se obrača k zbranim sestram. Preteklo leto je bilo leto dela. fepoV in uspeha. Neustrašne ln neumorne so J^fle kolašice na poti k svojemu
vzvišenemu cilln - otre« solrc S!ro™<Sn!m j ,^T~oBf Priramcišta.'d.
sfolem. n.?o se Me napora, vedno, kadar fe | JQ ^ _ Ta oatek |e
bilo treba priskočiti na pomoč sestri ali bra- i tu - Jugoslovenn. so našle Čas,   voljo In I
gospod predavatelj povsem mimo zavrnil. To. kar Je neki funkcllonar Imel za priho-
energllo. Govornica s hvaležnostjo omenja ( ,     y  a        o„0 ,pecIt,cno
zlasti prvo ln drnso taj- | „,---1_ „'..v„„._. " pa si jo ttotovt
me, napačno razlagajo. Tretfi očitek je babavost, češ
nne Članice, zlasti prvo in drugo taj- i rSS^isJT Vi ™Tei
ki so si pridobile za kulturno In huma- J^^^^^JS, . ,      .    , .          .        „.         ; krog*, kt mer^'Kn?! mešajo poj t io delovanje >ko!a« posebno velike za- i , _. __... *_ .   - -.
posamne Članice nico. nitarno
sln^e. Toda »kolo« bi ne moglo vršiti svoje misije v polnem obsegu, uspeh bi ne bil dosežen v tolik! meri, če b! ga ne bila podpirala mestna občina, vlada, banke in drugI zavodi, zlasti pa ljubljansko občinstvo, ki v tem oziru maiodane nima primera. Predsednica se zahvaljuje vsem dobrotnikom ■ kola«, k! so mu vedno rade volje pomagal! Is zadrege. Marljivo in vestno so vršile svojo nalogo ttrd) podru?nice, posebno se Je odlikovala podružnica v Kranlu pod vodstvom sestre ŽnidaršlČeve, k! Je z vzoj-nlm ln požrtvovalnim delom dosegla Izredne uspehe. Dalje omenja zasluge, k! so si jih pridobili na polju humanitarnega dela številni odseki »kola«, kakor odsek za pletenje košaric, sa slikarstvo na steklu !td. Končno se obrača predsednica k prisotnim sestram z iskreno prošnjo, naj Se nadalje vztrajajo v dosedanjem delu. naj Žrtvujejo vse svoje sile za »kolo«, kajti baš v teh zbeganih In nenormalnih časih nosilo jugoslovenske žene veliko moralno odgovornost. S svojim vzgledom in vplivom morajo nastopiti proti demoralizaciji naše javnosti ln v tem oziru bodo našle močno In zanesljivo oporo pri srbskih ženah. Zaključuie besede predsednice: vmed jugoslovenskimi ženami ne poznamo besede amputacija ln živela srečna ht nedeljiva Jugoslavija!« so sprejele navzoče sestre z Živahnim odobravanjem. Nato Je sledilo obširno stvarno poročilo tajnice sestre EngeImanove,ki Je navnfats statistične podatke o delovanju »kola«. Spomnila se Je velikega genija, umrlega dr. Tvana Tavčarja, čigar spomin je počastilo »kolo« z obdarovanjem Dečjega doma ln pozvala prisotne, naj mu zakličejo: »Slavn!«. Omenila Je tud! zaslužno članico s. Dokićevo, ki je v preteklem letu sipastila »kolo«. Dalje Je Izvajala, da je »kolo« zasnovano na najširši demokratični podlagi, da Je omogočen dostop ženam iz vseh slojev, kar mora v dogled-nem času razširiti nlegov delokrog. Namen »kola« je v prvi vrsti humanitarno delo. Na tem polju so se Jugoslovenske sestre ndej-stvovale ob vsaki priliki. Neštetokrat so po- j magale osiroteli deci. sodelovale so pri vseh J narodnih in kulturnih prireditvah, prirejale :
da se primorski Slovenci, zlasti Intetlgenea. pterad! trka*o na prsi In se postavljajo S svojo narodno zavednostjo. Ta zavednost le nad vse lepa čednost Je dejal rospod predavatelj, vendar ne sme m ponalaufe z Ttfo predaleč, ker rodi pri domačfh dostikrat nekak odpor. Končno fe omenil Še zadnji očitek', namreč neko etično manjvrednost Primorcev Id se Je zrcalila zlasti V verižništvu med volno In po vojrrf. Med vojno te bil marsfltafc begunec prisiljen, da Je Izrabil konftmktnro in se preživlja! s tr-govanlem. Ko r*» so ste razmere uredile. Je prestala tn tudi ta cestna trgovina. Končno le poudarja! go**>od predavatelj velike naloge, kf tfh mor«Jo Iznolnltl trkaj*n|l Primorci — vr dno oznanjati osvoboditev bratov tam preko. — Po predavanju se Je ras-vfla debata, v katero so posegli rosp. predavatelj, g. vi šli Šolski nadozrnik Josip Wester, M je povedal svoje stališče In mnenje glede Primorcev, ki so rmt na'df vse 'dragi bratje, in <pa g. ravnate!? .loško Cvete, kl Je prav temperamentno ožigosal ono primorsko mladino, k? S !fs!!!?nčenjem vrbnjs pri tuka!?nj!l] Slnvenelb odpor pron vsem Primorcem. Končno ie še v živahnih besedah začrta! pot In naloge tukajšnjih Primorcev: vedno osveževat! spomin na zasužnjene brate In pomaga«, dokler ne bodo svobodni. Predavanju Je sledila "prisrčna, neprisiljena zabava, kakor Je običajna na prijetnih večerih »Soče«.
— Predavan!« o »nnaanagfnfe*« v nrn-Stvn »Soča«. V soboto, 14. t. m. predava v salorm »pri Leva« gospod profesor Josip Bačic o »Hasanaglnlcl«, dramatizirani narodni baladi, ki se ravnokar predstavlja v tnk. dramskem gledališču. Brcrdvomno bo strokovmaŠka razlaga zanlmnla posebno dramo oblskuločo občinstvo, ki je na to predava me Šoecijelno r»nozor:eno. Začetek ob po! devetm zvečer. Vstop prost.
Borzna n>oro6l!a.
— Zagreb, 10. aprila (Izvir.) Zaklluček. Devize: Cnrih 18.20, 1S.35. Pariz 6.65, 6.70, so predajanje oljkinih vejic, srečolov in dru- j London 464.50. 467. Berlin 0.4725, 0.4750,
zt zabave, da omogočilo siromašnim slojem čim večio pomoč. »Kolo« ima svoje podružnice v Babnem polja, na Rakeku, v Celju. Črni, Hrastniku, Kranju, Krškem, Mokronogu. Novem mestu. Ponikvah. Leskov-cu, RfeŽfcii Logatcu. Mostah, Oplotnic! Ptuju, Ptujski gori, Radovljici, Rogaški Slatini, Studencih in Žireh. Svoje poročilo Je tajnica zaključila s pozivom, naj se pridružijo »kolu« vse naše iskreno misleče In lugo-slovenski ideji zveste žene. Iz poročila blagajnice je razviden denarni promet »kola«. Kako obširno Je njegovo delovanje, sledi iz dejstva, da ima ne glede na znatne podpore, ki jih je dajalo ob vsaki priliki m vsem potrebnim, dosedaj nad 62 tisoč din. Čistega dobička. Po poročilih tajnice in blagajnice | so sledile volitve odbora. Za predsednico |e bila med splošnim odobravanjem izvoljena J dosedanja predsednica ga. Pranja dr. Tav- I Carjeva. Odbor, ki se bo konstituiral na pr- j vi odborov! seji, je bil izvoljen iz sledečlb
Praga 297.50, 299. Bukarešta 47, 47.50. New-vork 98.50, 99.25. Brflssel 5.65. 5.70, Valute: dolar —, 98. lira 4.85, 4»8.
— Curih. 10. aprila. 0zvh\) DanaŠnla predborza: Zagreb 5.-15, Berlin 0.0259. New-vork 5.465., London 25.75. Pariz 37. Mflan 27.17 Praga 16.30, Budimpešta 0.125, Varšava 0.0135, Duna! 0.00765, ovstr. žig. krona 0.0077, Sofi'a 4.15.
— Cnrlb. 9. april a (TMr ektno). Zagreb 5.48, Duna! 0.00765. Berlin 0.026, Praga 16.30 Milan 27.125. Pariz 36 80, London 25.465, Newyork 5.465.
— Trst, 9. aprila. Zagreb 20.30 Berlra O.0975, Praga 60.40. Parit 135, London 94, Ne vvork 20.05. Zr>rrreb 20.30. Curih 370._
— Prt hemoroidih, oteklim Jeter in bolečinah v krizu raba grenčice »Franz-Josel«
v mnogih slučajih privede do ozdravitve
vi oaoorovi sen, je du izvoljen iz sieuecin j      . . -  . . ,— "
sester, Bartičeva, Žerjavov*, Engelmanova, I ^elej pa bolečme prijetno olajša. Majaronova. OaŠperlinovn, Mediceva, To- ; ■ mažinova, Zbasnikova, Llndtnerjeva. Kral- j gherjeva, KokalJ-TrŠkanova, Kruharjeva, s Mulecova, Pristouova, Rozmanova. PoČkar- * Jeva, Meškova, Saplova, Pajnlčeva. Rav- | nibarieva, Đerbuoeva, Franketova, VVesaer- |
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK.
• Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR*
FERIJALNI SAVEZ.
Že od nekdaj so dijaki čutili potrebo potovanla v glavnih počitnicah. Vedeli so, da jim je potovanje potrebno za izpopolnitev njihove naobrazbe In da je tudi nil-hov prvi korak, s katerim to pridobili ne-kai življenskega izkustva.
Ko so profesorji in druga inteligenca uvideli važnost tega dijaikega jokrjta. so ga podpšralj s tem, da so dijake združevali v organizacije; pa tudi meSčanstvo ^ir-o ■:h ie podpiralo s številnim obiskom iji-fcovih prireditev in dobrovoljnim! prilogi, kot n. pr. za maturalna potovanja, ekskur-zie itd. Tako je bilo pred vojno. V težkem vojnem času pa se je redko potovalo. Toda takoj po osvobojenju so začeli nekateri pre"Šnji potovalci širiti propagando za potovanja. Med dijaki je propaganda uspela lako dobro, veliko manjši pa je bil uspeh pri profesorjih in drug! Inteligenci. Dijaki so ustanovili organizacijo, ki je že v prvem letu svojega obstoja štela okoli 10.000 članov. Organizacia Je dobila Ime »Ferjalnl Savez*, in si je predpostavila sledeče naloge:
1. Da iz posluje pri prometnem ministrstvu svojim članom olajšavo, t j. da se Članom »F. S.«, na vseh državnih železnicah in parobrodlh Izdajajo vozne karte s 7S% popustom običajne cene.
2. Da bi se dijakom potovanja čim bol) olajšala, si je društvo postavilo v nalogo, da med dijaki Sin smisel za medsebojno pomoč in vzajemno podpiranle.
3L Da se potujočim članom eagotovf in oskrbi prenočišča, je društvo sklenilo ustanoviti potom svojih podružnic »tato* čišča F. 5.«, ki naj bt služIla izključno le ra prenočišče potujočim članom.
V teh borbah ra vozne olalšave hi rrreianju razmer z ozirom na dobrotvorno ?n potujoče Članstvo poteka Že četrto leto obstanka »Fer. Savez«. AH že v prvem leni so se pokazali razni nedostatki, kakor n. pr. v administracij v poslovanju t podružnicami itd. zaradi tega Je bil koncem prvega poslovnega leta sklican kongres >Ferij. Saveza« v Sarajevu. Tukaj so se razčistile mnoge stvari, ki zo zapirale delokrog društva In društvo le stopilo s precej stabilnejšimi koraki naprej. Letos se je vršil v času velikih počitnic II. kongres F. S. v Zagrebu In občinstvo Je Imelo priliko, da se upozna z njegovim delovanjem preko naiib dnevnikov.
CIQ »Feriainezn Saveza*.
Na koncu šolskega leta so dijaki veseli, da so prevrgll zopet eno leto In niti se mislilo na to, kako bi počitnice čim bo* !:e izkoristili. Tako se navadno zgodi, ds cela dva meseca preideta »sine llnea«. Približa se L september, a dijak se Čudi, kako to. da so mu počitnice tako hitro potekle.
da on tega skoraj ds opatli ni. Redko se kdo vpraša takaj sta ta dva meseca sanj
ako naglo prešla. Splošna napaka mladih 'judl je. da neradi polagajo računov o sebi, če bi bilo to drugače, tedaj bf bilo v rsakemn jasno, da so mu tf dnevi zato tako brzo pretekli, ker nI takorekoč ničesar delal v tem času. Res le, da so tudi taki, ki ne lenuharljo v teh dveh mesecih, ampak a. pr. marllfvo Čltafo. AI| tudi ti so nezadovoljni s počitnicami, ker Hm je življenje na ta način preveč monotono In s čitanjem se vendar bavijo celih 10 mesecev med šolskim letom. A mladina Je polna stremljenj, ona bi rada vedno kal novega doživela, neprestano hrepeni se spremembami. In kaj daje življenju več sprememb kot potovanje? Vsak dan na stotine novih otteov. Vsak dan v stiku s drugimi ljudmi.
vsak dan se slišijo druga mnenja itd. Kaka razlika je med dijakom, kl Je počitnice prebil na potovanju in med dijakom, kl Je pričakoval poldne v postelji in ponoči tumaraj po promenadi.
Ce pride ta članek v roke kateremu od gg. profesore v, naj razmisli, kako delujeta na vzgojo mladeniča ta dva načina življenja v počitnicah in tedni naj vzporedl svoje, po vsi priliki, pasivno stališče napram Ferijal. Savezu.
Roditeljem pa ravno tako polagam na srce, naj svo.im sinovom in hčeram ne branijo potovanja ampak naj jih pri tem po možnosti podpirajo, kajti dijak, kot mlad fnteligent more le na potovanja dostojno prebiti ferije.
Učlteijstvo in rerffatol Savez.
Vsekakor bi mogel Ferijalni Savez napredovati mnogo bolle, če bi ga pri njegovem razvitku podpirali !gg. profesorji. Oni bi pravzaprav imeli biti oslomba Fer. Saveza, a za stabilizacijo podružnic so oni neobhodno potrebni V odbor podružnic prihajajo vsako leto včasih popolnoma drugi član!, kl nimajo ni kakega pregleda o delovanju prejšnjega odbora tako, da se često dogaja, da drud odbor uporablja v dosego istega cilja popolnoma druga pota, kakor Jih je uporabljal prvi, kl je Imel v gotovi smeri že ostro začrtano pot. Tako se Je zgodilo že, da Je vsled neizurJenega odbora podružnica zapadla v dolg. kar pa često odvzame vol'o ta delo onim, ki pridejo pozneje v odbor. In v takih slučajih b| morali biti profesorji v upravi podružnic nekaka vez med starim fn novim odborom, katerim naj bi dalall potrebne Informacije In končno bi morali s pašnim očesom gledati na to, kako In kal se dela v podružnici z novcem. Na ta način bi bile podružnice rešene pogostih likvidacij. Udruženje profesor ev je sicer pokazalo neko zanimanje za »P. S.* in nam je obljubilo svolo pomoč katere pa v praks! ni bilo opaziti. Čudno Je sploh, da gg. profesorji kažeio mnogo več zanimanja ca vse drage dijaške orgs-ntzacffe kakor za »F. S.« Kle le vzrok temu? Morda se gg. profesorji bojijo, da bt jfm ne izkazovali člani-dljakl dovolj spoštovanja. Proti temu naj govorijo fakta. Edini gg. profesorjev, kl je bil na letošnjem kongresu v Zagrebu je Izbran za predsednika našega udruženja, a drugI, čeprav ne prisoten je Izbran v revizijski odbor. Edini, ki je bil prisoten kongresu v Sara:evu. Je bn ravnotako Izbran za tajnika našega udruženja. Mislim, da Je to dovoli, da pobije vsako misel, da bf se gg. profesorje omalovaževalo. Ne, nasprotno, mj jih prosimo, da se čim boli ogreTelo za stvar Fe-rljalnega Saveza In da čim več storijo za njegovo Izpopolnitev. Ml bomo s svoje strani storil] svoje In bomo ob vsaki priliki izkazali jasno priznanje, koliko so on! storili v korist »F. S.*.
Zatočišča  (svratišta)  Fer. Sav.
Vsaka podružnica »F. S.* Je dolžna, da ustanovi na svojem zavodu zatočišče za prenočevale potujočih članov. Do sedaj se Je postopalo takole: Od g. direktorja dotlčnega zavoda je P. »F. S.€ na tem zavodu dobila eno sobo. V tej sobi je podružnica namestila postelje ali v slučaju pomanjkanja postelj slamo, ker so prenočevali oni člani, ki so dopotovall. Z zatočiščem Je uporabljal ^Lokalni odbor*, a ta le sestojal iz onih, ki so imeti dolžnost dežurstva preko glavnih počitnic. »L. O.« je določil dežurne, a ti so imeli dolžnost, da sprejemajo potu oče člane in da se brigajo sa red In čistoto svratišta. Kolikega pomena dobro upravljena svratišta,   to vedo
Drav dobro naši potovalci, katerim so brezplačna prenočišča na nota eajvetia ugodnost
Dobrotvori Ter. Saveza* Pojasniti treba predvsem v česat obstoji dobrotvorno članstvo,
Mesec ali dva pred koncem šolskega leta izda odbor podružnice svojim članom nalogo, da prično zbirati dane dobrotvore t. 1. one ljudi, kl bi bili pripravi eni vzeti k sebi na stanovanje ali na hrano oziroma na oboje člana ali članico m to najdalje n dva dni. (Vsak član »F. S.* je po pravilih dolžan, da najde enega dobrotvora.) Na ta način smo naši i vsako leto približno 2000 dobrotnikov, kl so se z lastnoroč. podpisom zavezali, da bodo izvršili eno Izmed omenjenih podpor. Ferijalni Savez Se natisnil njih Imena v »Popisu«, katerega je razposlal svojim članom, ki so na podlagi tega poiskali te dobrotvore v slučaja prihoda v dotično mesto. Naši člani pa so bili pri tem pogosto razočarani. Prišedli k takemu dobrotvoru so bil često zavrnjeni: »Imamo že enega ferijalca na stanu« ali »obljubili smo samo za članico« itd. Mi se nismo spuščali nikjer tako nizko, da bi se informirali, je U to resnično in da se sklicujemo na lastnoročni podpis dotičnih »dobrotvorov«. vendar pa vprašamo te ljudi, ali so pomislili, kam Je član. ki le pričakujoč njihove pomoči, potrkal na vrata, odbit vsled ajlhove ne gostoljubnosti. Ali so pomislili, kako ma je bilo, ako Je moral lačen prenočevati v mestnem parku? Po nekoliko takih Izkušn'ah ne preostaja našemu potniku ničesar dragega, kakor to, da se razočaran vrne domov. Res Je, da so tudi med člani dobrotvori Izjeme, kl po vsej pravici nosijo to ime. Vsled grdega ravnan »a nekaterih dobrotvorov so morali biti tt preveč obremenjeni. Upajmo, da oni razumelo In nvldevajo razloge, vsled katerih se mora »P.S.« boriti s takimi težkočami, ki so jih deloma sami deležni, zato pričakujemo, da ne bodo Izgubili volje podpirati nas rudi v bodoče. Jasno Je, da bo postal »F. S.« s Časom organizacija, s katero se bo moralo v javnosti računati fn tedaj boste vi lahko s ponosom pokazali na veliko delo, ki ste ga Izvršili v prid našega društva.
Kotenja »F. S.«.
Marsikateri dijak po končanih študijah, ko misli, da je dosegel svoj eni. za katerim je stremel, uvidi, da Je za življenje skoraj nesposoben, ker čuti, da mu Je celo telo klonilo in vsled tega ne more slediti vzletu duha. Hoče, da se posveti popolnoma temu celju, za katerim je hrepenel, hoče postati dostojen Član človeške družbe In da zavzame stalno mesto v državi, ali ne more; telo mu Je oslabelo, živci so izmučeni, ideje so ubite. Vzrok temu fe njihovo bedno življenje, ker razen učnega sred Iva. ki je predpisano, morajo pogosto skrbeti sa obstanek na ta način, da v prostem času prevzamejo kasno službo in si potom te oskrbijo vsaj najpotrebnejše. Zaradi tega pa navadno zanemarijo svojo prvo dolžnost in končno jim ne preostane drugega kot, da to nadomestijo v času velikih Šolskih počitnic In tako se često dogaja, da za odmor določeni Čas ne prevedalo faktično v odmoru, ampak, da ravno v tem času najbolj napenjajo svoje sile. More H mladeniču, kateremu ti dnevi, kl ostanejo bole situiranim diiakom v najlepšem spominu nalagajo največje brige, sploh kakšna ideja ogreti dušo? Borba za obstanek Je v niem ubila zadnje ostanke altruizma. Ideje so genij iluzije, ki so se razpršila že za časa prvih let n!egovfh Itudij. Vzrok dekadence   današnje   omladine so torej v
glavni meri razmere, v katerib se nahaja. •Ferjalni Saveze je lasno   uvidel bedno
njeno stanje In potrebo, da se mladini da vsaj kratek čas odmora, zato se Je odločil organizirat! na sv o th podružnicah in pri centrali delo za postavitev odmora : — kolonij. Te kolonije bi imela v glavnem namen, da služijo kot kor odmorišče onim članom, ki bi se preko leta utrudili z delom, da tukaj primerno preživijo del počitnic. Služile bi tudi kot odmorišče onim aanaaa, ki bi se tekom potovanja utrudili na dolgem potu. Razum! ivo je, da bi se ta kolonije postavile v najbolj zdravih In najlepših krajih naše domovine, kakor na primer na Bledu, v Bohm'u itd. Nekaterim podružnicam se Je posrečilo osnovati take kolonle, ker so našle odziva pri občinstvu in oblastih v svojem mestu, drugod pa se je ta poskus bodisi vsled nemarlivosti članov dotičnih podružnic. sodiš? vsled nerazumevanja stvari od strani občinstva, in kompetentnih oblasti popolnoma izjalovit
Posebne vrste kolom j bf bile za žensko članstvo In za one. ki so si vs'eđ bednih razmer v teku Studil in v voml nakopali kako bolezen kakor n. pr. znčelke tuberkuloze itd. Ustvaritev te vrs*e kolonll pa Je še v teoriji in bomo dojene načrte sa njihovo gradno objavili pozneje
Poslano."
Hm analov pokrajinske oprave ▼ LJubljani.
V Belok raini na ve le posestvu Fmanu-ela Kfihne) v Cradacu živi neVl Češki *!d z imenom Josef Hofmnnn. Človek zelo dvomljive preteklosti Ze leta in leta se klati po Sloveniji brez pravilnih osebnih dokumentov in večno san a in govori o navideznih milijonih, kupuje rudokope, gozde in vele-posestva. pri tem pa lovi v svojo mrežo lahkoverne ljudi, ki konečno postanejo njegove Žrtve. Zapisan v nekatera narodna društva. Izrablja ista v dokaz svojega slo-vanstva, katero mu služi v dosego njegovih nečistih namenov, z druge strani pa zopet zmerja naše ljudi z »Windische Hunde« in »Jugoslovanske barabe« ter govori povsod nemško. Dobro mi le znano, kaj je Hofmann delal na Kozjem (Štajersko) In kako so ga kmetje preganjali. Tudi ml je dobro znano, kako 7e moral kot zagrizen Nemec po prevratu Mokronog zapustiti, ker niso tam marali, da bi Jih Hofmann še da (je osrečeval s svojimi milijoni. Kot kralj črnega diamanta in stokratni milijonar vara danes češki ž Id Josef Hofmann naše ljudstvo po Belokrajlnl da jo hoče osrečiti. Moram priznati, da ima Belokralna do sedaj za pustolovščine Jožefa Hofmaana rodovitna tla. Leta 1921 je ustanovil v Črnomlju premogokopno družbo »Belokrajina« In se mu je posrečile vjeti v svojo mrežo neke Čehe Iz Prage in na žalost tudi mene. Dve leti te vlekel Hofmann Cehe za nos in molzel od njih denar, a v premogokopu na Kanlžarici pa n{ prav ničesar naredil. Ko so Cehj nekega dne prišli Iz Prage v Črnomelj, da se prepričajo, kako Hofmann napreduje, so dobili takoj na prvi pogled vtis. da imalo opravka z navadnim špekulantom In ne podjetnikom. Omeniti moram, da Je pustil Hofmann posekati v bližini premogokopa najlepše smreke In hraste ter jih prodal tukalšnlm lesnim trgovcem, če bi bil on resen podjetnik, ne bi posekanega lesa prodal, ampak bi istega porabi! kot Jamski les. Danes toži premogokopna družba Belokrajina Hofmanna za milijone odškodnine In premogokop na Kanlžarici stoji popolnoma zapuščen — zanemarjen — ter nam nudi žalostno  sliko gospodarstva
češkega Žida Josefa Hofmanna. Ko le Hofmann uvidel, da je na Kanlžarici svojo vlogo končal in da mu v Črnomlju ni več obstanka,   je Jzfiinii in se n^^lEJ v Gradacu, kjer se je poda! v nove doblčk; nosne pu-stolovcem. Je takoj iz$avH, d.i posrbe ne je posrečilo češkemu        Josefu ffrJrmannu, da je na predrzen način zvabil podpi* >d grajščaka Emanuela Kflhncl v Gr?d-,c: kupil od nega veleposcstvo z gozdovi je zra ščak KflhneU starček pri 83L le* K p zneie spoznal, da ima oprav Na z ve*, fm r stolovcem,   je takoj izjavi! da p ;  *e ne prizna, ker da ga je Hofmann prestra?.' dz mu od veleposestva vsled no\ ih drv agrarno-reformnih odredb ne bo več kakor 1—2 mili ona krcn ostnlo In vse drocn sc mu bode odvzelo. Da prevari hWn* «-*■• javnost in da pospeši čim pr<j~šn o ra&tev svo'e prošne pri  vladi, razbobnai   ie. da kupuje KOhnelove gozde za iassskj ' -premogokop na Kanlžarici. kar  e s : - ps vse skupa  le navadna laž in pesek V . ker vsakemu je dobro znano, da v preotrj; kopu »Pelokrama*. Hofmann nim» nobene besede več. Kakor srno se veselili, da bo v
vn; fn od davna zanenr-r[eJH Belbkta ▼as'-a^o solnce sreče, da se bo t>ovr<] s Industrija, ko bode krali črneča či .»rr, in stokratni muTonaf 5 r' I ~:l J »sel Hof-mann odpr1 premogokop na Kanlžarici« tako smo seda: vsi razočarani, ker srr > sp nalt, da Imamo opravka z navadnim pa lovcem. Med tem ko sed- dane« onstolOvec Josef Hofmnnn mirna In brerhr!*nr. v C -đacu, dobro pi;e 'n ;e na račun lahkovernih ljudf,   vjetih v njegova mreže, prekini kmet»e na Kozfem Hofmanna. v Mokronoga
pa ras*e trava po rudokopu ?n pa?t'rTi pasejo krave, a v premosrokopu na Kanfr*r:r' pri Črnomlju jrn'I:e?o barake, r:avno stroH za vrtan'e. razpada opeka — hreTmise'nn zabftl mflronf tu'ega denaria! Ni U to zločinstvo prve vrste na telesu našega naroda, na tnkšen način oškodovati narodne interese, ubfjatt In diskreditirati našo narodno Imovino?! Če ?>rfde veleposes+vn Gradac v roke češkega Žida Josefa ffofmanna. bode dočakal Orad^e Isto usodo kakor Kozle, Mokronog In Crnomfl'-Kanlžarlca. Hof mann vara oblasTl In uradnlštvo, kako je on v Beogradu upUvna oseba, kako Je on pp bratovščino z ministri v Feopradu in kak^ razpolaga z neštetimi mllPonl, pri tem pa se nesramno la/e: »leh muB die Spltzen <*:• Behorden aushalten«. Kaj bodo na to reki vode rblastev? Zelo Je zanimivo, ds |e pustolovec češki Žid Josef Hofmann vje! v sVojo mrežo tudi bivšega pokrajinskega ni-mestnika Ivana Hribarja, ki letal za nJega v Beograd In tam mešetarll za gozde graščine Oradac. Končno pa vprašam, zaka* *c Josef Hofmann kot češkoslovaški državijar skriva pred svoihn konzulatom v Ljubljani? Zakaj nima on češkoslovaškejp potnega Usta? Od katere oblasti in na pod-lajr? katerih državljanskih dokumentov Je dobi! baje Hofmann naš potni list, z katerim hodi nemoteno po naši državi In Čez melo? Apeliramo na pokrajinsko uptavo, da energično pozove češkega Žida Joseta Hofmann« k redi: fn da temu staremu pustolovcu In Izkoriščevalcu naših narodnih Interesov, našega narodnega tnepodarstm, pokala vrata (z naše države, ker je že konec nase potr' pežl'fvostl v Belokrajlnl.
Toliko za danes tudi vsem onrni nesrečV nežem. ki bi hoteli sklepati a Jožefom Ho*
mannom kakšne kravje kupčije.
Črnomelj, a. aprila 192»,
Mr. Ph. šptfp Vmnkovlč, lekarnar m vrh
zadeti
•)2a ta spfs uredništvo ne odgovarta.
Proda se parcela
NA LJUBLJANSKI PERI. FERIJI ob državni cesti. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3691
Mesarji pozor!
KOT UČENEC v mesarsko obrt 2ELI VSTOPITI deček iz boljše družine. — Ponudbe pod »Mesarski  vajenec 23
3693« na upravo lista.
Manjša hiša ali vila
s vrtom SE KUPI. Najraje v trnovskem okraju ali na Viču. —- Ponudbe z navedbo cene do 15. t. m. pod »Hiša ali vila/3711« na upravo lista.
15ČEM poštenega In treznega
zagarja k vodni žagi.
Vstop takoj. Plača po do* govoru. — Alojzij STROJ, gostilničar in trgovec z le« som v Zapužah pri Begu* njah. Gorenjsko. 3694
IŠČEM   ZA   TAKOJ eno večjo ali dve manjši
meblovani sobi
a separatnim vhodom ter električno razsvetljavo. Na» jemnina postranska stvar. —. Naslov pove uprave Usta
pod »F. C 311/3697«.
vizithe in kuverte
priporočal
v UubllanL
Mefalovano mesečno sobo
s posebnim vhodom ali brez — I9ČE URADNIK JU2NB ŽELEZNICE. — Ponudbe se pro* si na upravo »Slov. Naroda« pod »Mesečna soba/3685«.
RADI POMANJKANJA PRO, ŠTORA SE PRODA
dobro ohranjen klavir
za 4500.— dinarjev. — Naslov pove uprava lista. 3700
IŠČEM ZA TAKOJ v sre* dini mesta ENO ali DVE
prazni sobi,
prikladni za pisarno. — Po« nudbe pod »M. H. 510/3698« na upravo »Slov. Naroda«.
Zastopnike
za mesta, trge In večje kra* le v Slovenije ISCE LJUB* LJANSKA TVRDKA. — Ponudbe pod »Zastopnik/3672« na upravo »Slov. Naroda«.
Otroški voziček,
prav malo rabljen, skoro nov, SE CENO PRODA. Ogleda se lahko od 13. do 14. in 18. do 20. -~ Naslov pove uprava lista, 3699
Inteligenten mladenič*
se želi seznaniti v avrho ženit« ve s gospodično lepe zunanjo* stt staro 18 do 24 let a primer« nlm kapitalom- — Dopisi naj se pošljejo* če mogoče s sliko, na upravo »Slov. Naroda« pod »Tajnost sajam cena/3673«.
Katera šivilja,
o Izurjena fn fntelt* gentna, BT HOTELA STOPITI V KOMPANIJO z gospo, kl ima lepo stanovanje in vso pri* pravo, ter potreben kapital In
ttudi dobra Uvilja.'— Ponud* pod »Lepa priložnost/3671« i na naenva ajta*.
Kompletna postelja
in VISOKA OMARA za obleko in perilo, oboic v dobrem stanju. SE KUPI. — Ponudbe pod »Postelja ali omara/3695« na upravo lista.
Stavbno podjetje
ISCE SAMOSTOJNO GO* SPODIČNO z večletno pra* kso za takoj Sni i nastop ali s 1. majem. — Pismene oferte ter osebna predstavitev. — Na« slov pove uprava Ust«. 3600
Brivski pomočnik,
19 let star. ISCE SLUŽBE v m^stu ali na deželi z \'so oskrbo
v biši. Službo bi nastopil od 15. do 20. april«. — Poizve ae pri njegovem očetu Jožefu Bevčiču, Spodnja Hruaica Ste v. 29 pri Ljubljani. 36*9
Potnik,
34 let star, popolnoma založen slovenščine in nemščine, do sedaj potoval za veliko lnožem« sko tvrd k o po Sloveniji in de« loma tudi Hrvatski, prosi z« tozadevne ponudbe pod »Agi« len'3705« n« upravo list«.
Promraadne čevlje
ZA DAME, boljše, lepše in ceneje kakor v trgovinah dobite pri
JANKO KOSU. čevljarju v Rosni dolini pri LJubljani.
3670
Kupi se bencin nofor
do 10 HP. prikladen na polja
sko železnico, dalje SE KU« PIJO istotaa ia rabljen« TRAČNICE za poljsko ia« leamlco. — Ponudbe na opre* vo »Slov. Naroda« pod »Bena
Proda se gramofon
z 29 ploščami PO UGODNI CENI. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda« 3710
išče se DRUŽABNIK
ZA DOBRO VPELJANO OBRT s 60.000 Din. — Po« nudbe na upravo lista pod »Ljubi fana/3684*.
Priklopni voz
za tritonski »Praga« auto KUPI tvrdka F. HEINRI« HAR lesna industrija, Skof«
ja Loka, 3679
Denarni zavod IŠČE mlajlegm
bančnega uradnika
S PRAKSO za mesto likvida« torja in ENEGA ZAČETNIKA — Ponudbe pod »St. 563 3677« na upravo »Slov. Nar.«.
BospodiBno,
veščo italijanskega, nem« škega in srbohrvatakegs Je« zika ter knjigovodstva in strojepisja ISCE OBRTNIK
Naslov pove uprsve lista. 3511
Portland
(najboljši dalmatinski) ter zdrav GORENJSKI KROM« PIR nudim po nsJnUji ceni v vsaki amoflnf. Ljudevit SIRCt KRANJ.
mm
Manijf aktura Kriiper
PfUDELOVAMJE VATE
LJUBLJANA ROŽNA ULICA 19.
PridchiJ* m Ima v selogr vse vrata pamučna vere. Zrn odaja, krm n«v«rVo» bandešlšta as koau
Soba,
zračna in snažna, SE TA« KO J ODDA le gospodom. Naslov pove uprava list«, 3683
Perfekten knjigovodja
2ELI PREMENTTI MESTO — Ponudbe pod BilanČnik 36S6 na upravo Usta. 3686
Enodružinska hiša
z lepim ograjenim vrtom v Rožni dolini št. 106 (pri Marlaku) — TAKOJ NA« PRODAJ. Stanovanje pro« sto. 3516
Proda se:
2 POSTELJI z nočnima omari* ~**ria ir mcht-<.fjn lesa. 2 MO« DROCA, 2 MRE2I. MIZA za jedilno sobo a 4 stoli iz ore« hovega lese, GRAMOFON z 18 ploščami. Vae Se skoraj no« vol — ter VOZIČEK sa sede« nje in ležanje, tudi se skoraj nov. — Naslov pove oprava »Slov. Naroda«. 3559
Vabilo
k
občnemu zboru
Pmjnnice za Bled in okolico
na dan 29. aprila 1923. ob 3. asi popoldne v posojilni* Hdh prostorih. Dnevni red: 1. Potr j en Je letnega računa sa leto 1922. "
2» Sklopi o opombi čfstegs
% Volitev.
4 RaanoterostL
ob
določeni url ne bfl sklepčen, ssosi sa beda pat osa poaneje drugI občni sboe, ttaanebreSj gojfao sklepati.
Na Bledu, % aprna 1925
ON
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
conojo In trajnija no kakor uanenol Najbolj« varstvo proti vlagi I mraza I
Lepo posestvo na Štajerskem s vso novo hišno opravo kakor tudi vsem inventarjem v najlep« sem redu. SE PRODA. — Naslov: A. MEUZ. Sloven, ska Bistrica. 3704	Meblovano sobo TSČE SAMOSTOJNA GOSPODIČNA, eventualno tu* di S HRANO. — Cenjene ponudbe na Anončni in re« ktamnl zavod »APOLLO*. Ljubljane. Stari trg 19/11.
	
i •	
1
Potrti globoke žalost! Javljamo, da je naia predraga mati, gospa
Frančiška Dermota
roj. Klemenfiž
danes ob 18. url po težki bolezni v 74. letu starosti, previđena s tolažili sv. vere preminula.
Pogreb nepozabne rajnice bo v sredo, dne 11. t m. ob 18. uri iz hiše žalosti na tnkajanje pokopališče.
ialeinikJ, dne 9. aprila 1923.
Bloboho žalujoči ostali.
Ljubljana, Stari trg 19-11 izdala najmodornojle In
Toina postrežba.
Naikulantneiši in najmodernejši anončni in reklamni zavod
APOLLO" R. Golebiowski
«-r».w-.,ij#ipmB».--.iwđiv
— Sprnjama naroČila sa vsa ta In Inozemska Časopisa. — Kakor tudi naroČila za vsakovrstne tisno-
vi„. .trni itd. Konkurenčne cene.
Fotografski pomočnik,
pozitivno In negativno retuSer, zmožen tudi boljšega posnetka, SE SPREJME v boljšem atelU je ju. — Ponudbe pod »Fotograf
3680« na upravo list«.
Brivski saloni
POSTOJEC 30 LET, dobro idoč. v najlepšem zdravili« šču Jugoslavije, SE PRO* DA* — Vprašati pri A* M a* tanićti. Rogaška Slatina. 3588
Anton Rudar Štetanka škerletova
poročena
LJubljana, % aprila 1623.
Proda se
popolnoma nova, modema, selo lepa plaična oblaka i enako površno Jopico, 2 lepa slamnika, več parov čevljev št 38, 1 moder poletni plato m še nekaj draga oblaka po jako nizki ceni. Ogleda sa lahko od 8.—2. Bleiweisova cesta 16, visoki parterre, desno, 3675
15.000 kron
DAD ONEMU, KI MI PRESKRBI STANOVANJE z 2 ali 3 SOBAML Najemnina postranska stvar. — Ponudbe na upravo »SI. Nim pod »St. 606/3535«
Proda se
60 m suhih BUKOVIH DRV. NEKAJ TRANSPORTNIH in HRAMNIH SODOV (Lager, fasser). — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3507
Proda se
povsem nov SERVIS za 12 oseb, krasna izdelava; dalje SERVIS ZA KAVO za šest oseb. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 3606
Hiša se proda
is proste roke v Spodnjem Ka&> Iju št. 22 s gospodarskim poslopjem (hlev. skedenj, svinjak) vse v prav dobrem stanju. K hi5l »padajoči travniki, njive In nekaj gozda. — Poisve se pri Tereziji Sluga. Spodnji Ka« Seli 22, o. D. M. v Polju. 3589
Proda se
zaradi preselitve malo posestvo v lepem kršiti: Hiša z 2 lepima sobama, kuhinjo, mebllr. klet (100 litrov vina, svinjak, presa, vinogr. in sadni vrt, tri Če trt joha; zemljišče za vinogr. (10.400 trt) pri Sv. Janeze za ceno 50.000 Din. Poštni urad Ptnlska gora.
A. Bartlll. 3626
Belega vina prtma 1921
IS ht belega vtna, prav dobrega okoli 90 hI in 20 hI rdečega vina 1922 proda graŠElna 3485
■Bffkavee« polta laćrvtje, Hrvatsko.
fdor ttl preskrbi v sredini mesta eno ali dve sobi za lisam Ponndbe na npravo lista pod platta dobro 3668.
osip Peteline
UUBUHNH, So. Petra nasip 7.
Priporočamo na velike in amale galanterijo, nogavice, fazne sukanca, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarska in krojaške potrebščine.
ttalalile
Ponikljanje.
Sprejr t o se v ponikljanje vsakovrstni predmeti kakor dvokoiesa, otroški vozički i. t. cL, ter brušenje vsake vrste zdravniških instrumentov in enako. Dela se izvršujejo po najnižjih cenah. Se priporoča Akeriak fai dret, Ljubljana, Poljska cesta 18. 3624
PnovntDiHM
svi
6eno alat v podih ta ročkah,
terpentltiiko olje, Dekalin
na lanaao olfa nudimo po najnižjih dnevnih conah.
Hrovat & Comp.v LJubljana.
Telefon latarnrban SOI.    2939    Snoja vb ei Horvatport.
CUHARD LINE
Najhitrejši   parobrodi sveta. Direktni potniški, tovorni In n ekspresni promet
iz aaVfirfj ii OnrtoFtj n Amerika hi Koads
t dimniki, 5 ta pol dal. Lastne kabine za potnike HJ. razreda Potnike spremijo izkušeni uradniki do luke vkrcanja in i m prožijo v vsakem pogledu J rakovo! j no vsaka pomoč
Navodila daje:
Glavno zastopstvo a« Jugoslavijo :
Jajusnaia ankt 11, lanft
Glavno zastopstvo aa
Slovenijo:
LjiMjm. Xsfotrfortka asa IS
Brzojavni naslov: ..CUNARD'
P VIII 325/11
prostovoljna Jražba nepremičnin.
Na predlog lastnice ELE BURGER, Sp. Šiška 29, po varuhinji Ani Bttrger, poštni oradnid. Celovška cesta 29, na javni dražbi nepremičnina NJIVA pare. 50 k. o. Sp. izklicno ceno 49.200 Din dne 4. maja 1923 ob 10. na pare. 50 prt hiši, Celovška cesta 29 v Sp. Šiški. Mera 1230 kvadr. metrov.
Pogoji prodaje in plačevanja so aa vpogled pri okr. sodni ji Ljubljana, soba 33, med uradnimi urami m na dan dražbe na Ucu mesta.
Okrajno sadiste v LlaMissn.
dne 6. apdla lS0aV
BVjaBAVAVSSScZr^- „ J—^    .... - - *
Sprejme se
samostojna in spretna ŠIVILJA NA DOM. — Natančneje ▼ kavarni »Central«, Sv. Petra naaip 37. 3597
sravnio velike
hišo
v mestu ali na periferiji mesta Ljubljane event z gostilno ali trgovino. Ponudbe pod .Resen kupec 3635* na upravo Sloven. Naroda. 3635
Prodam
stavbna paroele v eredinl In aa periferiji most«.
Ponudbe pod .Ugodna cena" na An. zav. Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ul. 5. 3518
Učenec
močan, zdrav, poštenih staršev s primerno šolsko izobrazbo, ne pod 15 let star, se sprejme takoj v trgovini Ignac AndraSič, Kranj. Predstaviti se je osebna 3522
PRODAM
pred 3 leti zidano, elegantno, komfortno vilo z lepim vrtom v Ljubljani. Kupcu celokupno stanovanje, obstoječe iz 7 sob In pritiklin, meseca maja na razpolaga — Slike in načrti na ogled. Ponudbe pod .Selitev" na An. zavod Drago Beseljak m drue, Ljubljana, Sodna ul. 5. 3521
Industrijalci pozor!
Prodam v Sp. Šiški, tik glavne proge stavbeno parcelo 2000 m? za ugodno ceno. — Ponudbe pod .Prilična možnost za izpeljavo industrijske proge" na An. zav Drago Beseljak in drug, Ljubljana. Sodna ul. 5. 3520
Proda se
krasna, pred 17 leti zidana vila s velikim vrtom v Ljubljani za primerno ceno. Kupcu stanovanje,
obstoječe iz 3 sob In pritiklin, takoj na razpolago. — Ponudbe pod .Takoj stanovanje" na An. zav. Drago Beseljak, Ljubljana,
Sodna ul. 5. 3519
Rod selitve
prodam
enonadstropno vili podobno hišo, pred 12 leti zidano s ca 2000 vrfi obsežnim vrtom In malim gospodarskim poslopjem, 8 minut od Glavnega trga mariborskega oddaljeno, za nizko ceno. — Kupcu tekom 1 meseca stanovanje, obstoječe iz 2 sob in pritiklin na razpolago. — Slike in drugi pogoji pri An. zav. Drago Beseljak in drag,  Ljubljana. Sodna ul. 5.
Moderno urejena pekarna
na zck> prometnem kraju v Ljubljani SE ODDA. — Naslov pove uprava lista. 3510
Gospodična
srednje starosti z nekoliko rrre« moženja 2ELI ZNANJA 2 značajnim gospodom. — Le resne ponudbe a sliko pod šifro Ljubezen/3552 na upravo lista.
V najem vzamem lokal
ZA TRGOVINO. Plačam visoko nagrado oziroma od* stoonino. — Ponudbe pod »Odstopnina/3560* na upravo »Slov. Naroda«.
Kupilo se modelčki
ZA SUŠENJE STRESNE OPEKE (tudi že rabljeni). — Ponudbe z navedbo cer na Obrtno centralo, Ljutv Ijena, Prašakova ul. 3. 3562
Proda se
večja množina lepih NEM? SKIH KNJIG; istotam 5 m črne pristne ŠVICARSKE SVTLE 120 cm široke. — Naslov pove uprava lista. 3563
Prodasta se
DVE stari KRANJSKI AVBI In NEKAJ DOBRO OHRANJENIH OBLEK aa mlajšo gospodično. — Ogleda se lahko vsak dan od 3.—-6. ure. Cesta na Rožnik št. 5, pritličje. 3547
ie
V LJUBLJANI Poljanska cesta St. 13, tHnadstropna z
vrtom. - Ves" se poizve v pi* sani odvetnika dr. D. Majaro* na v Ljubljani, *Ukloš:~--»va ce* sta st. 18. 3595
Ustupa se
GOSTIOriČARSKO * K As
FANSKA RADNJA sa kompletnim namještajem po pogodb\ Lokali se nalaze na zgodn- rr položaju u Du* brovniku. — Reflektanti nek se obrate na Ivana Lučića u D'^-^vniku. 3497
Krasno posestvo
na periferiji mesta Ljubljane SE POD ZELO UGODNIMI POGOJI PRODA. — Obstoji iz dveh enonadstropnih hiš t vami pritiklinamim. Dalje je prostorna trgovina s pisarno, obširno skladišče, lep, velik hlev, prostor za spravljanje se* na in vozov in nekaj vrta. — Prostor je zelo ugoden za kako večjo obrt. Prodasta se tudi pot
someznt hiši. — Naslov se irve v upravi It sta. 3509
Izdelujem vsakovrstne športne Cepiče a vseh oblikah kakor tmtf Cepiče za gasilce in
po najnižjih cenah
ELIGU EBBER, krznar, Renptii trg. LJUBLJANA
16 HP močan motor na surovo olje
se proda. Poizvedbe pod »Motor-3646 na upravo Sloven. Naroda.
J/totorno kolo
znamke NSU 2 in pol HP z novo pnevmatiko v najboljšem stanju se proda za Din 7.500.— Popraša se Št. Vidu nad Ljubljano, v gostilni pri Cebavu. 3645
CRES LO
lomljeno, kupi
Josip Kono, Zagreb, Jelačićev trg 19. Brzojavi: Ornega.
SOBO
Išče se ena ali dve sob: s separatnim vhodom, tudi v L nadstr. v bližini poŠte, proti dobri nagradi. Ponudbe pod »SOBA« ns Anončni zavod Drago Beseljak in drug. Ljubljana, Sodna ulica 5. 3654
Gostilničarji pozor!
"'roda se jako po ceni takozvani
.PIANO-ORCHSETRION * opolnoma dobro obran en, firme J. Klepetar, Praga, z dvema valj-cema. katerih vsak igra osem komadov. Naslov pove upravništvo Sloven. Naroda. 3641
Trgovci, domačini in Primorci!
PRODA SE dobro idoča velika TRGOVINA na prometnem in=» dustrijskem kraju s krasnim stanovanjem za 400.000 Din — TAKOJ. — Ponudbe pod »Sreč* na bodočnost/3493« na upravo »Slov. Naroda«.
PRISTNI
firotshi
1 gmga gm g za športne obleke, lUUlll   solidno in trpežno blago pri tvrdki
A. k L Sk beni l\ti\\m, lastni trg 10
Pozor! Bjjm-
Oglejte si veliko zalogo otročjih vozičkov, dvokoles, motorčkov, šivalnih strojev in pnevmatike. .TRIBUNA", tovarna dvokoles 33S6 in otroških vozičkov.
LJUBLJANA. Karlovska cesta 4.
Ravnokar došlo:
pomladanske = ===== novosti
A.Sinkovicoasl.K.Soss
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
„DIAMALT"
Pozor pekli .DIAMALT* tovarne Hauser In Sobolka, Dunaj-Stadlau, v predvojni kakovosti se zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo
EOURRD DUŽAREC. Zagreb
Skladište: Strossmaverova ul, 10.
Za mesto Ljubljano
dobi se   .DIAMALT*  v pekarni VILJEM   BIZJAK, Gospo-svetaka cesta 7 po originalni tvorniški ceni. 3123
Vse ursfe trdega
In mehkega lesa
prevzamemo za rezanje o različnih dimer?r?: na nall parni žagi, mese£no 500 — GHG m8. Pli po dogovoru, lsioiain se pradajata bukoa!, hr stani In smrekovi odpadki, zadnji vezan! i? IH Vsa pojasnila daje Franjo Brine, d. d. aaraplla
Crnome!].
liedlclnaiaa mila:
•yso!no. hatranovo« katrano-iveoleM. ive^i --mlečno, lanolinovo, boraks kakor tudi vre ara toaletnega mila nudi ob natuarodielših cestah znan! i?a|bQl"si kval'teU- Tvornica sa?u*<a RIS" d. d- Sušak Glavno z^siGn*t 'o n z ilena sa celo Slovenijo Drntba „SLOVENIJA", aVJoblfana
Gosposka ulica 4. p
Želimo kupiti
LOKOM
90 do 120 konjskih sila, stabilni ili polu-stabilni. Ponudo aa naznakom sustava, proiavodne godine i dosadanje uporabe neka ao uprave ne: Industrifafni odio Prve hrvatske Itedionlce u Zagrebu.
Delouodje
pridnega, poštenega in energičnega, zmožnega sannostojnega vods*\a
večjega oddelka aprefme ladnatrllako podiotje v Ljnbllanf
POGOJI: temeljita strokovna naobrazba, teoretična in pr*k-tčna v 2elezarski otroki. Dobri rf^arfl-konstruiittrjl imajo prednost. Nastop takoj, lahko tudi kasneje. Ponudbe s točnimi • o-datki glede študij, praktične usposobljenosti, starosti, dosedanjega delovanja kakor tudi zahteve glede službenih prejemkov je vnosi »ti dO SO* t. w*m na upravo Slov. Naroda pod Samostojno delo 3709.
BRESLAU
(VRATISLAVA )
TchnlSkf semenj.       Stavbni semen).
Razslana pisarniških sfrolec.
3e—5. mala 1923.
Vsa pojasnila  glede potnih Hstoo, prlpotovan]a, prenočICCa Ltd. daje BRESLRUER ITlESSE-RfTlT.
J. PENIC ■ ZAGREB    PRERADO VICEVA S
Brz. naslovi „Keramlja" - Zagreb Telefon   interurban   broj   17 — 98
Pločice
OJE
Uzorno ekledlete i 11 it u n n u   u     Preradovloeva ulica broj 9
a oplatu zidova. Cijevi iz kam en Mi ne. Karamitne ploće.   Glinene peći    Vrataioa za peći. Stednjeol« šamot
i O i
Posestniki novih stavb
3f vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih pred metov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer
vseh oni ti volna, late, kokosovega im statika bdelznlk zasforov aa kosa
aa rolete ta
In dtvanoo. d«. KiBeaa aoittH— mam, kakor ta hI trta«, pernice, flmcUsfc
odele lx klalo.
Cene primerne!
ooh» ta tofle.
Postrežba solidna)
JL&L Jkofierne, Uilaoa.
66
22