Vzfrajnost! in nepopustfljivosi Anglije Že stoletja se drži Anglija osnovnega poli* tičnega načela: samo z na tleh ležečim nasprotnikom sklepati mir. Radi nenadnega pobotanja med sovjetsko Rusijo In Finsko predbaciva angleško časopisje vodilnim vladnim možem »vojno zamujenih priložnosti«, čakanje in neodločnost. To so očitki, ki so gotovo najtežjega značaja. Samo o enem molči angleška javnost in nihče noče slišati o kakem popuščanju ali o rastočJ mirovni možnosti. Ravno nasprotno! Nikdai še niso bili Angleži bolj odločeni, vojno bo jevati do zmagovitega konca, kakor ravnr sedaj, v trenutku tako zvanega diplomatskega poraza. Največja moč Anglije je ravno v tem, dr zamore vzdržatl poraze. Čeravno bi bila angleška vojska na suhem premagana, še vednc ostane nedotaknjen veliki angleški otok, na katerega ni stopila celih devet stoletij so« vražnikova noga. Od otoka daleč po vsem svetu pa se razprostira angleško svetovno vladarstvo, katerega je mogoče le počasi razgibati duševno, politično in vojaško, ako pa sa enkrat postavi na noge, se ne pusti zadržaU za nobeno ceno, da bi ne doseglo enkrat zastavljenih ciljev. In ti angleški cilji so: ne pustiti v ospredje nobene velesile, katera bi zamogla enkrat postati nevarna in križati koristi angleškega svetovnega vladarstva.