122. Številka. Ljubljana, v sredo 1. junija 1898. XXXI. leto.
SLOVBMSKI MRI
U h a j* »ce* dan eveeer, irimli nelelj« in pra*mke, ter veh* po polti prs jem an u avstro-ogers ke decels a «h leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., se jedca oueec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brce pošiljanja na dom ca m leto 13 gld., aa fetrt leta 3 gld. 30 kr. aa jeden meecc 1 eld. 10 far. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mecen, po SO kr. pa totrt leta. — Za taje delale toliko te£, kolikor poštnina anala. — Na naroCbe, brez istodobne vpoliljatve naročnine, se ne ozira. Za osnanila pladnje ee> od ttiristopn« petit-Trste po S kr., Ce se oznanilo jedenkrat tieka, po 6 ki, Os m dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj as mole f ran kovat   — Rnkopiai ec ne vračajo. — Orednittvo in apravniitvo is na riongresnem trgu £t 12. D pravniltva naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, osmanVa, t J vce administrativne stvari.
Telefon fet-
Vabilo na narocbo.
Slavno p. ss. občinstvo nl|is«lno vabimo aa ssovo uaroebo, »Urr iroapotle naruf-nlIte p«, katerim Je potolkla koserm meseca ssaročsslua. prealsue, da Jo ob pravom Savan peaote, da po-•lljaaje ne premema In da dolse vce številk«.
„SLOVENSKI NAROD"
velja aa IJubljsniko uaročslhr brea poall|a>
sija asa done t Vce leto. . . gld. I ietrt lesa. . . gl«l. ISO
Pol leta. . . ** 6*S0 I Jeden anecee. „ 1-10 Za poelljanje aa dom um rasama 10 kr. na nsecee, »O kr. ca četrt leta. H poŠll|anJesa po poŠti veljat Vce leto . . • ajld. la> — I Četrt leta . . . *-'«■- 4-— Pol leta ... „ S-— I Jeden snecee . „ 1-40 f$JkW MssroŠaJ« ce laksko a v ca k Itn dnevom, a h krmim ae mera poalall tudi naročnina, drssgace
ae ae eslramo sa dotleno naročilo. BmT* Ijlnt ce anlisvHm 1»». dass mm potekli aaroč-mlal brea oslra vsskfmc, kdor ae v po nI j« in te oa> pravem Šsaasa.
_ UpravništfO „Slovenskoga Naroda".
Na pragu absolutizma.
Danes se je zopet sešla poslanska zbornica, dasi so razmere alej kakor prej take, da je plodo nosno delovanje popolnoma izključeno.
S tem žalostnim položajem no zadovoljni jedino le nemški radikalci Schonererjeve in WoI fove vrste. S svojim hujskanjem so dosegli, da je bila vlada prisiljena, braniti državno avtoriteto, to pa jim je dalo novo, težko pričakovano orožje za uprizarjanje parlamentarnih bojev. Tiha obstrukcija tem ljudem že dolgo ni zadostovala, ker ni razburjala nemškega prebivalstva. Poskušali so opetovano, prisiliti svoje nemške tovariš«, naj začno zopet binpno obstrnkcijo, kakor za Badenijevih časov, a ni se jim posrečilo. Sedaj pa cvete zopet njihova pšenica. Razpust občinskega sveta graftkega jim je pomogel do zmage. Nemški listi že naznanjajo, da se začno takoj parlamentarni viharji, ako vlada ne da zadoščenja za razpust graSkega obč. sveta in za razveljavljenje sklepov, katere so na binkoštni po-
LISTEK.
M s t i.
(Danski spisal Axel Steenbuch.)
Bila je nbožno dekle delavčeva hči. Ko je imela dvajset let, jo je nekdo zapeljal ter ostavil njo in otroka.
Družabni sloj, h kateremu je spadala, ni zahteval, da bi stariši radi jednega samega pregreška izgnali svojega otroka iz hiše. Vzeli so jo torej k •ebi domov ter jej stregli, da je zopet okrevala, skrbeli so, kolikor so mogli, tudi v naslednjem pol letu za otroka, in delili so ž njima kruh, katerega so kupili za očetov dnevni zaslužek ter za bore krajcarje, ki jih je zaslužila mati s tem, da je pomagala nekaterim rodbinam srednjega stanu.
Toda bila je trda, kajti treba je bilo tudi de z drugimi deliti. Olrok je bil breme; radi njega ni moglo dekle služiti; ako bi bila ona v službi, ostajati bi morala njena mati doma, da pazi nanj. Nekega dne pa se je oče pri delu poškodoval, in tako je nastala iz revščine  prava beda.
Prav v tem času je bilo čitati v časopisih, da želi bogata rodbina brez otrok pohčeriti majhno, lepo dekletce. Naznanjen je bil čas in kraj, kjer se treba oglasiti.
nedeljek storili v Libercah odposlanci nemških me-it na Češkem, zbrani na ustanovnem shoda nemšk* gt .Stadtebundu".
Auspicije, pod katerimi se je danes sedla poslanska zbornica so torej jako Žalostne, kajti bilo bi naravnost smešno pričakovati, da se vladi posreči pridobiti nemške poslance, da odnehajo od obstrukcije in omogočijo redno funkcioniranje parlamenta. Vlada je v tem osiru storila vse, kar jej je bilo mogoče, a vse je bilo brez uspeha. Kdo naj potem veriame, da se vladi sedaj, po dogodbah v Gradcu in v Libercah, posreči to isto, česar poprej nikakor ni mogla izposlovati?
Zborovanje parlamenta, ki utegne trajati tri tedne, bo torej popolnoma brez uspeha. Nemci bodo morda razgrajali, a če se to tudi ne zgodi, če bodo nadaljevali samo tiho obstrukc jo, zato bo vender ta del zasedanja takisto brezploden, kakor predidoči. Parlament bo zboroval, da se bodo narodi novic prepričali, da ni sposoben za nobeno delo, da je narodom samo na škodo in da se narodi ne bodo preveč razburjali, kadar bode vlada jela porabljati § 14, kad ir se začne dobi absolutizma.
Tudi največji politiški kratkovidnež mora spoznati, da stojimo na pragu absolutizma, da je s sedanjim parlamentom absointno nemogoče, vladati konstituciionalno, in da mora vlada poseči po izrednih sredstvih in pomočkih. ker z rednimi ne more izhajati. Vlada bi mogla razpustiti državni zbor in poskusiti nove volitve, a sodi se, da tega ne stori letos, ker pride na jesen nagodba z Oger-sko na vrsto in ker bi rada preprečila volilni boj na predvečer cesarjevega vladarskega jubileja.
Pričakovati moremo torej, da se bode n» kaj mesecev vladalo s § 14 , absolutistično. V delegacijah se je sicer dr. Stransky izrekel dosti prijazno o tej eventuvalnosti, toda mi Slovenci z absolutizmom nikakor ne moremo biti zadovoljni. Jedino v parlamentu imamo upanje, da kaj izposlujemo. Birokracija nam ni prijazna in od nje ne smemo ničesar dobrega pričakovati. Umevno je torej, da gledamo s skrbjo v bližnjo prihodnjost.
Babica otrokova je čitala to objavo prva; otrokova mati jo je čitala pozneje Druga je vedela za drugo, da ji je stvar znana, vendar sta se izogibali, da bi se pogledali ali da bi govorili o tem.
Babica je sedela z otrokom v naročji, toda mati je šla k nji ter ga jej je vzela ; eedla je nato v kot sobe, pritisnila otroka k sebi, da ga skoro ni bilo videti ter je začela plakati . . . Starka ni rekla ničesar, temveč je šla mimo v kuhinjo.
Dekle si je položilo otroka v naročje, zrlo nanj, poljubljalo ga, in nje solze so padale na mali otročji obrazek. *
Ne, ne more, ne more ga dati od sebe, si je dejala.
Vstala je ter položila dete v postelj, ki je bila ubožna, veliko oprave ni bilo več na njej Ozrla se je po sobi; čim dalje bolj prazna je postajala. Drugo za drugim je romalo počasi v zastavnico. Obledela je, vzdihnila g'oboko ter pogledala zopet otroka.
Ne, ona ne more, ne more! — Zgrudila se je ihte* pred posteljo na koleni.
Kmalu na to sa je vrnila starka zopet v sobo; dela si je robec preko ramen.
p Kam pojdeš, mati?" je vprašala hči.
„V bolnico očeta obiskat".
„Toda — ali ne boš prej kaj jedla?"
„Jedla? Bs>j nimamo ničesar!"
V I Jubilant, 1. junija. Kršenje nagodbe Ogerske in Hrvateko-Slavonske Ogerski minister notranjih del, pl. Perczel je izdal naredbo radi izvešanja ogerske za« stave na javnih poslopjih na praznik sv. Štefana, na dan sankcioniranja postav I 1848. in na roj stveni dan Nj. Veličanstva. V zmislu nagodbe iz 1. 18G8. sta Hrvatska in Slavonija i glede notranje uprave i glede zakonodajatva in e<kekutive a v-to mu i. Ogerski minister nima torej v tem oziru nobene inicijative in ingerence ter krši s svojo naredbo Ie imenovano nagodbo. V svoji nareibi se sklicuje minister sicer na soglasje mioiater.skega predsednika, finančnega in trgovin-skega ministra, kar pa stvar le še pohujša, saj kaže, da krši vsa ogerska vlada nagodbo v soglasju. Ogerski ministri bi pač radi s svojimi naredbami polagoma odvzeli vse pravice kraljestvu Hrvatsko Slavouskemu in njegova avtoDcmija bi bila kmalu iluzorna, ako se ne upre takemu kršenju hrvatski minister ali hrvatska vlada.
Strankarski shod nemško • avstrijskih socijalnih demokratov se vrši od Binkošti do konca tega tedna v L i n c u. V strankinem poročilu se je povdarjalo, da so socijalni demokrati sicer jezikovno deljeni, a veže jih principijalna in idejna jedinost. Glavno delovanje v minulem letu je bilo obrnjeno proti Badeniju in vlado podpirajočim strankam. Dnevi Badenijega poraza so ponos vse stranke. Dr. Adler je naglašal potrebo različne taktike proti različnim vladam. Proti Bade-n'ja, ki je bil največji pospešitelj reakcije in pro-vzročitelj novih narodnostnih bojev, ni bilo nobeno orožje preveč ostro. Tinino vu vlada je v jako težkem položaju. Thun se hoče ohraniti do konca jubilejnega leta na krmilu ter \saj dotlej prikriti popolni bankerot sedanje vladne umetnosti. Dr. Adler se je izrekel proti predlogu, da se nastopi proti nemškim nacijonalcem z isto energijo kakor proti krš", socijalistom, ki so staro klerikalno stranko le galvanizirali ter pod radikalno zastavo vodijo boj za reakcijo. Posl. Resel je zavračal očitanje nacijo-nalcev, da socijalisti v Gradcu niso podpirali svo-
Starka je šla k vratom ter položivši roko na kljuko, obstala in gledala nazaj. Hči je vedela, da jo mati gleda; toda ni se upala obrniti se, da se ne bi njiju pogleda srečala. Nekaj čaBa je bilo tiho, slednjič je dejala mati: .Mi že lehko pretrpimo, toda — mala bi se morala tudi učiti tega, česar pa ne bode mogla prestati". Potem je šla . . , Hči se je smrtno bleda obrnila ter zrla na zaprta vrata, Ko je začelo dete plakati, je šla k njemu, a na polovici pota je obstala. Človek bi bil skoro menil, da se boji, pogledati ga. Zakrila si je z obema rokama obraz ter hodila ali letala po sobi sem in tja, mej tem ko je postajal jok male vedno hujSi in hujši. Slednjič je šla v kuhinjo ter zaprla vrata za seboj. Skušala je domišljevati si, da nima več otroka; videti je hotela, jeli bi mogla prebiti brez njega. Toda poskušnja se je slabo obnesla, kajti čula je dete plaka i. Šla je na kuhinjski prag ter zaprla tudi vrata kuhinje. Sedaj je bilo dvoje vrat vmes, toda elišala je dete vender, in zalotila S9 je celo pri misli, da ni storila prav, ko je šla tako daleč proč. Položila je uho na vrata h ključavnici, da bi bolje slišala. Bila je vsa obupana, hotela je hiteti zopet k otroku, poljubovati ga ter mu povedati, da ga ne moro dati od sebe. Toda v istem trenutku se je spomnila btarkinih besed, in obstala je v kuhinji.  Tu ni bilo ognja, preteklo je 2« več
bodomiselnih akcij nemških n-cijonaleov. Socijalisti se le ne dado izrabljati za demonstracije, k« so samo nacijonalcem na koriat. Mnogi nemški poslanci soc jalnih demokratov na ČeSkem so povdar« jali, da ondi nacijonalci socijalni demokraciji niso nevarni. Pernerstorfer je ostro napadal kršč. socijalna liste in dr. Luegerja ter predlagal resolucijo, da je Vtacega socijalista dolžnost pobijati antiseaiite, ki so hlapci fevdalcev in klerikalcev in ki s s\ojimi Pgitactjami ljudstvo le še bolj v surovost in nestrpnost zavajajo Resolucija je bila soglasno sprejeta, Shod se nalaljuje.
Grški prestolonaslednik jo prišel s svojo SOprogO v goste k nemškemu cerarju. Temu posetu pripisujejo važ»u političen pooaen. „Beri. Tagblatt" piše da ve i/ z mesiji ve« \ vira, da «e je prestolo-nasledniški dvojici posrečilo odpraviti nemški odpor proti imenovanja princa Jurija kretskim guvernerjem.
Špansko ameriška vojna Toliko je sedaj g>tovo, da ni bilo pri Santiago nobene bitke, in da ni bil torej nihče premagan, španski admiral Cer-vera je Ae vedno v laki Siotiago ter je nabrežue trdajave ba,č prav dobro utrdil. Admiralu Schlevu, ki leii s svoj m brodovjem pred luko, bo torej težko doseli k.«k uspeh, ako mu ne pride na pomoč sreča. (Vrv ra je napravil Santiago za središče vse španske opSffacijfl na Kubi in bržčas namerava od ondot voditi vsa podjetja proti Ameriki. Ker pride v pat tednih pomožna španska eskadra iz Kadiksi, se Cerv-ri ni ničesar bati. Admiral Sampson ima baje nalogo podpirati in spremljati ekspedicijo generala Shat'rerja na Filipine. Ta ekspedicija pa se menda še ne izvrši fcako kmalu, ker se j* pri iuspekciji Mac Ktnleva v taborišča Pallcharoh (Virg nia) izkazalo, <la so prostovoljski polki docela nedostatno oboroženi in preskrbljeni.
Dopisi.
I / .VIa ribOB*U| 30 maja. Izkaz do se je, da je b la govoricM, da je firma Ctrl Scbrrbium & Sdhne mešala mej moko mavec ali druge rnči, po-poluoma neosnovana. Sele sedaj, po preteku šestih tednov, se je tirmi C. Sclieibaum in sinovoma zdelo potrebno, to stvar pojasniti v časnikih, kakor je raz videti iz „Sii Isteir. Pošte". Da se je govorica Urila v tem velikem obsegu in v tako pretirani vsebini, kakor vsaka „farna crescens eundo", je zakrivala jedino tirma sama, ker je stanovitno mol-čala. Molčanje tirme se je različno tolmačilo, samo ne njej na korist, pač pa je pospeševalo govoričenje Gotovo bi se ne moglo razširjati v tem obsegu, da seže cdo na Koroško in na Tirolsko, ako bi se pravočasno objavil popravek, razjasnilo in svarilo. Največ povoda pa je dala tirma govoričenju, ker si je prej naročila po nepotrebnem jeden vagon ^lps.t za gospodarske potrebe, kar bi pa tudi morala objaviti in razjasniti v časnikih, ker vsak človek ne ve. da se potrebuje gipa tudi za gospo d irske potrebe. Sploh bi pa tovarna za moko bolje Storila, ako bi opustila naročevanje gipsa že zaradi sumn 'en a, k*r imamo dragih boljših umetnih gnojil dovolj na izbero, katera so popolnoma ne-aumljiva, za primešavaDJa pa nerabljiva, vsaka sumnja torej izključena. Naravnost neumljivo in nespametno je bilo čakanje in odlaganja z objavo zir.-di izida tožeb proti obrekovalcem in prouzroči-
dnij, oJkar niso ničesar kuhali. Vrata kuhinjske omare so bila odprta, niti skorjic-i kruha ni b lo vi leti,
In mrmrala je predse:  „ Mala bi se morala tudi učiti tega, česar pa ne bo prestala!* . . .
Naslonila se je na vra^a. Noge jej skoro niso botels več slutiti, V tem, ko je stala, predočila si je V mislih mali obrazek, ki postaja vedno bolj upal; in oči te drage, čiste male oči so izbuljene, telesce 8^ trese v mrzlici. V.d*la je samo sebe, kako sedi s takim b.oln m. malim bitjem v naročji ter si pripoveduje, da mu ne more pomagati, da more le v« •traha zreti rjanj ter čakati, di umrje.
Odprla je burno vrata, zgrabila otroka, ga opravila, ne da bi mu pogledala v obraz. Dete je nehal* jokati, vzela ga je v naročje ter odšla. Po ulicah j« akcro tekla, vedno hitreje in hitreje, kakor da eo boji misliti, kaj namerava ...
Jeden najbogatejših, mlajših velttržcev glavnega mesta, pravše njegova žena si je želela dra-žestno, malo dekletce. Toda gospa se ni hotela z vsakim zadovoljiti, hotela je v prvi vrsti lepega otroka, v to svrho je morala imeti priliko voliti, prevdarjati. Po dolgem premišljevanji se je odločila] da hoČe naznaniti svojo željo v Časniku ter povedati *as, v katerem  naj  se zbero ponudniki v njenem
stanovanji. ..
(Dalje pnh.)
tel jem govorice, ker bi morala firma že prej vedeti, da morajo biti obsojeni na vsak način, občinstvo pa za tožbo sploh ni vedelo in je šele v zadnji številki .Siidsteier. Post1 in Marbargerce izvedelo, da so bili trije obso;eni na tri dni zapora ali 30 gld. globe Kar se tiče koaaumnega društva in paromlinske moke gosp.. MajdiČa zalog*, bi bil zdaj najugodnejši čas, dokler se staro zaupanje ne povrne.
Dnevne vesli.
V L j obijani, 1. junija.
— („Velik škandal".) Pod tem zaglavjem nam je .Slovenec" sinoči posvetil kar cel listek, da ž njim dokaže, kako smo podobni prijateljem sv. Hijeronima, o katerih je ta pisal, da so mu po-ljubo vali roke, potem pa so s kačjim jezikom gnusih njegovo ime, da so ga pomilovati z ustnicami, v srcu pa so se režali. Dokaz za to očitanje mu je št 102. našega lista, v kateri smo priobčili dopis o škandalu, ki se je po takratnih govoricah primeril v ženskem samostanu v Brezah. O tej stvari so pisali vsi listi in ker se je bila radi njo začela sodna preiskava, i*mo bili pač opravičeni jo omeniti. To je naša pravica in naša dolžnost, ka tere si ne damo kratiti. Naj nam „Slovenec" še tolikrat očita, da sni) framasonski list — iz Ta-xilove in Miss Vaughanove šole? — kateremu je jedini smoter, trgati iz src krščansko vero, zato vender ne bodemo zamolčevali vsega, kar je njemu neljubo. Še bolj pa, kakor naš dopis, obžaluje „Slovenecu, da prinašamo naj raj še pikantne novica o duhovnikih in samostanih ter da jih nikdar ne prekličemo, četudi se je očitno izkazali nedolžnost, potem pa pše doslovno: „Solili bi, da bo („S!ov. Narod') naročil svojemu dopisniku naj poizve, kaj je dejal dižavni pravduik, ki je takoj šel tja (v Breze) s komisijo, kaj so odgovorili z Dunaja, kamor so vender hitro brzojavili, češ, da se ta živinski slučaj ne sme kar tebi in meui nič mirno potlačiti. To bi terjal blagor cerkve, to bi terjala pa tudi vsaka še tako majhna trobi poštenja. A nič! že 18. maja je naznanilo deželno Bi d išče. da je državni pravdnik vse pustil „w4gsn Abgaogea eine8 stratlichen Thatbestaudes" celovški dopisnik .Narodov" pa še do danes ni zinil nobene o tem.tf Na to nam je odgovor prav lahak. Celovško sodišče je naznanilo 18. maja, da je ustavilo začeto preiskavo, mi pa, ki nikdar ne prekli četno pikantnih nove o duhovnikih iu samostanih, četudi se je očitno izkazala nedolžnoit, mi, ki nimamo niti še tako majhne troh-j poštenja, mi smo že štiri dni prej, dne 14. maja v „SIov. Narodu", v št. 109, na 5. strani koustatovali, da so bile vse govorica glede škandala v samostanu v Iirežih neosnovane in da se je sodno postopanje ustavilo. Kaj pa naj sedaj rečemo o postopanju čestitih gospodov v šenklavškem farovžu? Mogoče, d* so se zmotil', verjetno pa to nikakor ni.
— II narodna dirka „kluba slovenskih bioiklistov .Ljubljana"4,) ki se boda vršila dne 5. junija t. 1. po že priobči nem programa, obeta postati prav zanimiva. Prijavilo se je že jako mnogo d rkačev, mej njimi prvaki „1, hrvatskega bicikl, društva" ; pa tudi slovenski kolesarji, kateri so ravnokar prinesli iz Zagreba lovorike, gg. Drag. Bo-hinec, Jak. Gorjanc in A Speil. so že prilno trenirajo Skoro vsa prijateljska kolesarska društva slovenska in hrvatska pa so obljubila, da se udeleže" slavnosti po deputacijah. Telovadno društvo „Sokol" priredi v svoji prijaznosti na predvečer, dno 4 junija t. 1., družbinski večer z vojaško godbo; v nedeljo dne 5. junija je zajutrek pri „Lloydua, pri kateri priložnosti bode tudi svirala vojaška godba; ostala slavnost viši se po naznanjenem vzporedu. I)/e točki, t. j. dirka juniorov in dirka na angleško miljo, rezervirani t>ta it slovenske dirkače. To se je storilo zlasti z namenom, da se ustanovi od leta do leta rekord slovenskih kolesarjev na angleško miljo, iz katerega se bole moglo videti, v koliko napredujejo domaČi dirkači. Darila so že došla. Izbrana so prav ukusno. Razstavila se bodo pri gg. Gričarju in Mejaču. Predprodajo vstopnic je prevzel iz prijaznosti g. Š šark, S9lenburgove ulice št. 1.
— (Kranjsko društvo za varstvo lova)
je imelo dne 2G. maja svoj občni zbor. Društvo ima 23 ustanovnikov in 337 udov. Dohodkov je imelo 1897. 1. 744 gld GG kr., izdatkov pa G31 gld. G3 kr. Društveno premoženje znaša 307(i gld. 84 kr. Kakor vsiko leto je tudi letos razdelilo nagrade osobju za varstvo lova, ki si je v preteklem letu pridobilo zaslug v službi za varstvo lova. Nagrade so dobili: Polainer Primož, Kokra, lovski in gozdni Čuvaj gospoda Gilberta Fuchsa: diplom in dva cesarska cekina; Jansenberger Kristijan, Ribje rovte, lovec gospoda Adolf Muhra: diplom in jeden ces. cekin; Schleimer Mat., Lienfeld pri Kočevju, gozdni čuvaj kneza Karla Auersperga:   dva ces.
cekina; Pečnik Ivan, Krvava pač, lovski is gozdni čuvaj grofa Leva Auersperga: dva ces cekina; Gradišar Martin, Weidloch, lovski in gozdni čuvaj grofa Leva Auersperga: dva ces. cekina; Kocjan Peter, Staje, lovski in gozdni čuvaj grofa Leva Aneraperga: dva cea cekina; Pirmanu Matija, Ns-dlišek, lovski nadzornik grofa Lwa Aaersperga: dva ces. cekina; Rabitsch Gregor, Mojstrana, lovec Mojstranske lovske družbe: dva ces. cekina; Rabitsch Ivan, Mojstrana, lovec Mojstranske lovske družbe: dva ces. cekina; Dimnik Mat., Rute, lovec Mojstranske lovske družbe: dva oes. cekina. Viso kemu ministeratvu za deželno brambo poslalo se je 300 gld s prošnjo, naj jih razdeli mej orožnike, ki so se posebno odlikovali s Čini, ki se tičejo interesov društva.
— (Mestna hranilnica ljubljanska.) Meseca maja 1898 vložilo je v mestno hranilnico ljubljansko 687 strank 312.020 gld. 58 kr., 687 strank pa vzdignilo 299.549 gld. 42 kr.
— (Trgovsko pevsko društvo) naznanja členom pevcem, da bo jutri zvečer po redni skušnji važen  razgovor, ter vabi k polnoštevilni udeležbi.
— (Utonil) ja včeraj popoludne v Auerjuvem ribniku v Rakovniku 9 let stari šolski učenec K merili Dežman. Dfček se je kopal. V vodi našel gaje Ivan /iobre, črevljar na Dolenjski cesti št. 16.
— (Imenovanje.) Začasni okrajni zdravnik v
Grobninga, gosp. Alojzij K d ni g je imenovan začasnim okrajnim živinozdravnikom v Kočevji. —-Notarski kandidat gosp. dr. J o s i p B a r 1 e je imenovan notarskim snbstitutom v Slov. Bistrici.
— (V blaznosti) Na binkoštno nedeljo je v Kočevji pri jutranji maši 45letna žena mestnega gozdnega čuvaja Schleimerja nakrat zblaznela. Napadla je kaplaua Eppicha, ko je delil sv. obhajilo, mu raztrgala mašno obleko in skušala, ni u izviti kelih iz rok. Navzočniki so prijeli ženo in jo izročili policiji. Poklicani zdravnik je konštatoval, da je žena zblaznela in je odredil, da se prepelje takoj v blaznico. To se je izvršilo, a le iz te-.ka, ker se je žena ustavljala z vso silo. Sodi se, da so žalostna domače razmere in beda spravile ženo ob pamet.
— (Co)je so hode tudi oglasiti.) V nemških listih čitamo, da je tudi Celje razburjeno „kakor še nikdar poprej", seveda radi razpusta obč. s veta graškegi. Celjski obč. zaatop je bil včeraj sklican na sejo, baje da se oglasi proti imenovanja grofa Gleispacha, proti bosenskim vojakom in proti degrudiranju reservnih častnikov. Kakor se kaže, hočejo celjski Germani vlado na vsak način prisiliti, da razpusti celjski obč. svet. Morda upa celo WoI-fov tast, dr. Stepischnegg, da postane potem žnpan.
— (Graške razmere.) Piše se nam iz Gradca: Deželni odbor štajerski ni izpolnil vseh nadej nemških nacijonalcev. Ti so pričakovali, da se deželni odbor odločno postavi proti vladi. To pa se ni zgodilo. Deželni odbor je — in to samo z večino glasov — izjavil, da ne smatra vzroke razpusta graškega obč. sveta za zadostne in razpusta da ne smatra opravičenim. Sicer je tudi to že dovolj, kajti deželni odbor se je tudi s tem sklepom postavil na stran obč. sveta, a nemški nacijonalci vender niso zadovoljni, ker so pričakovali, da bo dr. Derschatta sklep tako stilizira!, da bi se iz njega raz videlo soglasje deželnega odbora z resolucijo, katero je sklenil obč. svet in radi katere je bil razpuščen. Včeraj zvečer so imeli členi razpu-ščenega obč. sveta posvetovanje, pri katerem se jim je naznanilo, da hoče vlada imenovati šest bivših obč. svetnikov, dra. Baverja, Kollerja, Plessa, Poschacherja in Zieglerja, za člane so veta, s katerim naj vladni komisar vodi občinsko upravo. Bivši obč. svetniki so sklenili, da nobeden izmej njih ne sprejme tacega mandata.
— (Razpust grafikih bur&evskih društev) Piše se nam iz Gradca: „Oatdeutsche Rundschau" poroča, da namerava vlada razpustiti graška bur-ševska društva. Ako vlada to res namerava, potem ni posebno previdna, da je pustila to vest v javnost, ker bodo sedaj mogli burši v stran spraviti jako zanimive spise, katerih imajo cele kope in s katerimi se lahko dokaže, da so burši prav za prav sami pruski agentje, da so v najtesnejši zvezi z raznimi društvi v Nemčiji in da dobivajo na leto precej pruskih mark za pangermansko propagando.
— (Slovanska čitalnica v Mariboru) priredi pri ugodnem vremenu v nedeljo 5. junija po-poludan izlet v Šent Ilj.
— (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Žalcu) ima dne 9. junija t. 1 v gostilui gospe llausenbichler svoj letai občni zbor. Začetek ob 4. uri popoludne.
— (Umrl) je v Dolini na Primorskem tamošnji župan in posestnik, značajni rodoljub gosp. Ivan Sancin.   N. v m. p. 1
Dalja v prilogi,
Priloga »Slovenskemu NaronV,
* (Omd OMb utonilo) Dne 27. p. m je utonilo osem oseb na Dunavu, preko katerega so le h tele v hudi nevihti prepeljati. Mej njimi je bil tudi 84l«ten starček.
* (Nesreča na železnici) V Guetscbpredoru na Gotthardski progi, v bližini Luzerna, je delalo 14 delavcev. Ker se je približal vlak, so ae delavci umaknili na sosedno progo. Nakrat pa je prihrumel neki posebni vlak ter povozil 11 delavcev. 7 delavcev je mrtvih, trije so težko ranjeni, jeden pa lahko  Vai so očetje.   Trupla  so grozno razmesar-
i'ena. Lokomotiva je zanesla jedno truplo prav na juzernaki kolodvor.
* (900 klavirjev sgorelo) je pri velikem požaru, ki je up-pelil Irnlerjevo tovarno klavirjev v Lipsiji. Škode je več 100.000 gld.
* (Razstavo punčkj priredi v Nsuvfieda romunska kraljica. Za to razstavo se ženstvo baje* silno zanima. Is Bukarešta je odšlo v Neuvried že troje vagonov punčk, iz Pariza je odšel velik vagon, a tudi od drugod, slasti z dvorov dohajajo punčke trumoma na razstavo. Punčke so poslali italijanska kraljica, švedska prestolonailednica, srbski kralj in dr. Vsa najvišja aristokracija tekmuje v tem, kdo posije lepšo ali originalnejeo punčko Večina punčk je v narodnih kostumih.
* (Nevesta kot dobitek v loteriji.) V Smo-lsnsku ter vsej provinciji ae vrii štirikrat na leto čudno srečkanje. Jedini dobitek je mlade, le p o dekle; vsaka srečka velja 1 rubelj, izdajo jih pa 5000. Svota 5000 rabljev, katere iztržijo za srečke, je objednem dota onega dekleta. Kdor dobi srečko, poroči ae torej z onim dekletom ter dobi 5O00 rabljev. Ako mu dekle ne ugaja, prepusti jo lahko svojemu prijatelja, seveda z doto vred. Ako pa nevesti ženin ne ugaja, delita si 5000 rabljev ter se potem sopet razstaneta. To se zgodi navadno I
* (Tovarna bankovcev.) V New Yorku so pred kratkim zaprli tri ponarejalce avstroogerakih bankovcev, kateri so hoteli za 200.000 gld. dese-takov zmenjati. Sumi se, da je bila zbrana cela truma krivcev, kateri so imeli veliko agentov, ki so raspečavali denar. Tudi angleška banka je poslala v Ameriko v Pariz, na Dunaj, v Budimpešto, Prago in Rim privatne redarje, da bi zasledili ponarejalce, a do sedaj so dobil* šele tri. Voditelj tovarne bankovcev je neki Schenermacher, kateri je prišel pred štirimi leti iz Vacova na Ogerskem v Ameriko.
* (Kaznovan minister) Siamski kralj Chu-lalongkorn je zapodil iz službe svojega ministra Ćau-Pei-Rexa, ker je zanemarjal svoje uradne dolžnosti. Kraljevski dekret se je glasil tako-le: „Moj minister ČauPei-Rex je odpuščen, zato se mu odvzamejo vsi redovi ir. vsi častni znaki. Obrije se mu tudi brada. Sedem dnij po obritju mora začeti kositi seno za svete slone in to službo mora opravljati do svoje smrti.- O kaki pokojnini v tem dekretu ni govora.
Darila i
Podporno društvo za slovenske visoko Solce v Gradcu. IX iz kaz: 32 goldinarjev so darovali v Idriji in okolici sledeči rodoljubi: Veleč, g. Mihael Arko, dekan (podp. (len) 5 gl.; g. Janez Gruden, inpan in posestnik v Jeličnem Vrhu 3 gl.; gg. F. Goli, trgovec in posestnik, Anton Grošelj, posestnik v Žireh nad Idrijo, Vinko Kolšek, c. kr. notar, Dragotin Lapajne, župan, dr. Fr. Mahorič, ces. kr. sodnijeki pristav, Josip Šepetavec, trgovec, Neimenovani, F. Vedrnjak, c. kr okrajni sodnik po
2 gl. ; gg. Josip Kogovšek, posestnik, J. Landsinger, c. kr. rudniški nado skrbni k, Kajetan vitez Premer stein, posestnik po 1 gld. 50 kr ; gg : čast. g. J Čibasek, kapelan v Spodnji Idriji, V. Helmich, poštar. Val. Lapajne, trgovec po 1 gld.; g. Lavoslav Punčuh, učitelj v Spodnji Idriji 1 krono. Omenjeno svoto je nabral na počitnicah gosp. Alfons Serjnn, stnd. med. — Vrhu te svote so de darovali preblagi „Citalniški Slovani v Idriji* 10 gld. 30 kr. — Za vsa ta darila izreka odbor najprisrčnejšo zahvalo. — Nadalinji prispevki naj se blagovolijo pošiljati tč. blagajniku gosp. prof. Fr. Železinger-ju, Gradec, Zinzendorfgasee 32.
Uredništvu n aš eg a I i s t a s o poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: G Evgen Lab , predsedstveni tajoik pri magistratu v Ljubljani 10 kron, mesto venca svojemu pok. bra trancu Otonu Lahu. — Gdčna. Rezika v gostilni .Mira mar" (gosp. Tostija) v Ljubljani nabrala
3 krone 3 2 vin. pri veseli družbi mej ljubljan skimi in tržaškimi rojaki mej sviranjem diletantskoga koncerta. — V gostilni pri g. Iv. Tosti-ju V Trnovskem predmestji 90 vinarjev nabranih kot kazen za zadeljene karte. — Skupaj 14 kron 2 2 vin. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki I
Za Prešernov spomenik : Sobotno konsumno društvo prostovoljnih gasilcev žeje v Bončarjevi gostilni na sv. Petra cesti 2 1 kron. — Živeli darovalci in njih nasledniki!
Enjliuvnost.
Nova skladba je maša v čast sv. Alojziju, patrona šolske mladine,   kojo je za 4 moške (ali ženske) glase sraven s introitom, gradualom, ofer torijem, komunijonom  >n z responsorijsmi sloiil
St. 122 ini 1. jnnija 18*8.
Anton Foerster, op. 67. Pevci pojo lahko iz partiture, ker je maša lahka in ne presega v najvišjem glasu „g" (samo pri „Alleluja* v gradualu je jedin „a"). Orgle so „ad libitum". Cena zvezku (19 .strani) je 50 kr. (pri več iztisih po 40 kr.) Založil skladatelj.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 1. junija. Pred današnjo sejo poslanske zbornice so se sešli nemški nacijo nalci na posvetovanje glede svojega postopanja zaradi razpusta občinskega sveta graškega. Sklenili so, nujno predlagati, naj vlada raz pust prekliče, a Če bi zbornica temu predlogu ne priznala prijoritete, potem podajo jutri predlog, naj se ministerstvo obtoži.
Dunaj  1. junija.   V današnji seji po slanske zbornice je vlada predložila zakonski načrt, s katerim se priznava naslov „inžener" vsem absolventom tehniških visokih šol in rudniške akademije v Ljubim.   Finančni minister dr. Kaizl je predložil zakonski načrt o od odpravi   časni skega  in koledarskega kolka, zakonski načrt o davku od prodanega sladkorja, in pa budgetni provizorij za čas od 1. julija do 31. decembra. Dalje je predložil načrt zakona o p r o v i z o r nem davku na sladkor in načrt zakona, s katerim se podaljša veljavnost zakona o davčnem kontigentu od špirita. Trgovinski minister Barnreither je predložil načrt zakona o delavski statistiki. Na to je bila prećitana dolga vrsta interpelacij in samostojnih predlogov.   Okrajno sodišče v Kamniku zahteva dovoljenje sodno postopati proti posl. Kušarju. Gross je interpeliral zaradi ukaza finančnega  ministra,   vsled katerega morajo praški finančni uradi mestni občini v Pragi dopisovati v češkem jeziku. Hohenburger je interpeliral  vlado   radi  imenovanja grofa Gleispacha višjesodnim predsednikom v Gradcu. V interpelaciji  vprašuje,  je li  bil Gleispach imenovan  na  predlog vlade in s čim more vlada ta svoj predlog  opravičiti.   Potem je prišla na vrsto piece de  rĆ3istence današnje seje.   Hofman - "VVellenhofje nujno predlagal,   naj   zbornica  pozove  vlado, da prekliče   razpust   graškega   občinske sveta. Po preči tanj i drugih interpelacij, predlogov in peticij je Hofman -Wellenhof uteme ljeval svoj predlog.  Ob hrupnem pritrjevanju okolu Schonertrja zbranih poslancev je bosan sko vojaštvo strastno napadal in je sramotil ter zahteval, naj se njegovemu predlogu prizna pri joriteta pred vsemi drugimi predlogi. Proti tej zahtevi je govoril načelnik mladočeškega kluba dr. E n g e 1, ki je opozarjal, da so prav tisti poslanci, ki zdaj zahtevajo, naj se prej podani predlogi umaknejo njihovim predlogom, za časa Badenija pro?zročali najhrupntjše prizore, ker je desnica v nekaterih slučajih tako postopala, kakor zahtevajo sedaj obstrukcijonisti. Scho nercr, Wolf in njiju ti vanši so govornika ves čas motih.  Wolf je za vpil:   „To je nesram nost, da se nam zdaj še rogate" in je obkladal Čehe z raznimi psovkami   Nekateri češki po slanci so hoteli \Volfa dejanski insult.rati, kar pa je Engel preprečil. Engel je imenoval Wol fovo  postopanje pobalinstvo.   Zbornica o Hofman Wellei)hofovi zahtevi niti glasovala ni, ampak je kar prestopila na dnevni red in nadaljevala razpravo o jezikovnih predlogih Prvi je govori Hofman - VVellenhof, kate rega je poslušalo samo 20 poslancev, potem sta govor la dr. F o f t in G 0 t z.
Dunaj 1. junija. Nemška napredna stranka je imela danes sejo, v kateri je sklenila, izreči vladi svojo nezadovoljnost, češ, da postopa Nemcem sovražno, jn sporočiti bivšemu graškemu obč. svetu svoje simpatije.
Dunaj 1. junija. V imenu takozvane nemške napredne stranke je dr. Gross brzo javil bivštinu graškemu županu Grafu, da bo njegova stranka z vso odločnostjo tirjala od vlade zadoščenja radi razpusta graškega obč. sveta. Gross imenuje vladno postopanje nasil-stvo in kršenje prava.
Dunaj 1. junija. Nemški nacijonalci so izdali komumkć, v katerem naznanjajo, da bodo nastopili z najostrejšimi obstrukcijskimi sredstvi, ker zbornica Hofman-Wellenhofovemu nujnemu
predlogu ni priznala prijoritete pred drugimi predlogi.
Dunaj 1 junija. Finančni minister pred loži jutri poslanski zbornici zakonski načrt o odpravi eraričnih mitnic in zakonski načrt o znatnem znižanju pristojbin pri prepisu kmet skih posestev.
Dunaj 1. junija.  V poslansko zbornico je došla danes brzojavka, naznanjujoča, da je ekskapitan Drevfuss umrl.   Ta vest še ni po trjena.
Dunaj 1. junija. Pri današnjem sreč-kanju srečk iz leta 1864 je glavni dobitek v znesku 150.000 gld. zadela srečka serija 1987 št. 38, drugi dobitek v zneska 20.000 gld., srečka serija 3275 št. 36, tretji dobitek v znesku 10.000 gld. srečka serija 2395 št. 52.
Praga 1 junija. V imenu mestne občine je župan Podlipnv poslal praškemu polka, ki je sedaj v Tridtntu, srebrn lovorjev venec in to povodom praznovanja dvestoletnice. Polkovnik je županu naznani), da bode polk nosil ta dar na zastavi.
Budimpešta 1. junija. Na Margaret-nem keju se je podrl stavbeni oder; 40 oseb je bilo zasutih. Jedna ženska je bila ubita, 6 oseb je smrtno nevarno ranjenih, ostale pa so lahko poškodovane.
Rim 1. junija. Vlada je razpustila vsa klerikalna društva.
London 1. junija. Iz Novega Vorka se poroča, da bombardira ameriško brodovje utrdbe pri Sautjagu na Kubi in da se je unela ljuta bitka mej španskimi in ameriškimi ladjami.
London 1. junija. Ameriški ladji .Florida" se je posrečilo, izkrcati na Kubi 400 ustaše v pod vodstvom generala Lacreta.
London 1. junija. General Miles je s generalnim štabom odpotoval v Tampo.
Berolin 1. junija. „Lokal Anzeiger* javlja, da je ameriška ladja „Saint Paul" po kratkem boju zaplenila neko angleško ladjo, ki je v Sanjagu izkrcala mnogo živil za špansko vojsko.
Narodno-gospodarske stvari.
Lastno in tuje imetje slovenskih posojilnic
(Spisal I. Lapajne) (Dalje.)
Če tudi imajo te posojilnee neomejeno ssvezo, vender se to razmerje ne more do pičice odobravati. Seveda se bodo ta števila od leta do leta zmanjševala, ker bode število udov rastlo, ker bode vsled tega vedno več in več deležev in ker bodo tudi reserve od leta do leta večje, dočim ae nasprotno tuje imetje znabiti ne bode tako zelo množilo. V zadrego pa bi prišle te posojilnice, ako bi nameravani zakon v življenje stopil, ker bi se te posojilnice brez lastne škode tujih denarjev ne mogle znebiti tako bi tro, lastnega premoženja pa bi tudi tako hitro ne mogle zvišati.
Že iz tega razvidimo, da RaifTeisenov sistem v obziru malih deležev, kakeršnt bo vpeljani po tem sistemu, ne bi bil ugoden za daljni razvitek slovenskih posojilnic. — Nasprotno pa tudi visokih deležev ne moremo priporočati, kajti če jib posojilnica obrestuje, zlasti če jih visoko obrestuje, na loži se posojilnici veliko davka. Ako jih pa ne obrestuje, peče to ude, katerim denar v posojilnici mrtev leži.
Za posojilnico samo je pa velike vrednosti to, ako svetu imponuje z lastnim imetjem Imamo tudi na Slovenskem že nekaj takih zavodov, kateri imajo veliko v svojih rezervah in v deležih. Je nekaj takih posojilnic, pri katerih tuje imetje le za malo presega lastno premoženje. Recimo: posojilnica pri sv. Jakobu v Rožni dolini na Koroškem ima z majhno rezervo vred skoro toliko deležev, kolikor je tujih denarjev, kajti razmerje je le: 1*08. V tem obziru imaio nadalje ugodne razmere posojilnic-: Krško (Centralna posojilnica) a 3*04, Postojina s 487, Krško (Okrajna posojilnica) s 4 09, Ljubljana (hranilno in posoilno društvo) s 0 36, L.ubijana (obitno pomožno društvo) s 3 88, Ljub-1 ana (vzaj. podporno društvo, ki je pa drugače osnovano kakor so posojilnice) s 0 81 Ajdovščioa s 4 16, Gorica (Ljudska posojilnica) s 6 48, Koper s 4 74, Nabrežina z 20, Fram pri Mariboru 8 658, Gornja Radgona s 6 9, Ljutomer s 313 Maribor e 5 12, Ormo? z 294, Pišece s 63, Slovenska Bistrica z 2 09. (Konec prih.)
		
	Slovenci In Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1	
Listnica upravnistva.
Gosp. Simeon P—ž v Laneville, Francija: Naročnina na »Slov. Narod" je poravnana do konca septembra tekočega leta. Rojak v Nancy jo. stanuje Rue Sellier, 38. Srčen pozdrav iz domovine!
Oeaeno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobroznanega, pristnega „Mell-orega 8eid I iti praska",
ki se dobi za nizko ceno in kateri upliva najbolj trajno na rse težkote prebavljenja. Originalna skatljica 1 gld. a. t. Po poltnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlanben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. Manj kot 2 fikatljici se ne posije naravnost. 1 (5—8)
MeteorologiČno poročilo.
Visina nad morjem 306*2 m.
I	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v <€	Vetrovi	Nebo	1*1 Qu -
31.	9. zvečer	730 5	134	si. jug	del. obl.	00J
1./6. n	7. zjntraj 2. popol.	731 -5 731 7	135 19 1	si. vzhod sr. jzah.	del. jasno pol obl	
Srednja včerajanja temperatura 141°, sa  193 pod normalom.
aDvLii©^©!^:^ "borza
drv 1. junija 1898
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru    .   . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4°« ....
0 merska zlata renta t' ,......
Ogerska kronska renta 4°/a .... Avstro-ogerske bančne delnice    .   . .
Kreditne delnice........
London vista.........
Nemški drž. bankovci za 100 m.irk . .
20 mark...........
20 frankov..........
Italijanski bankovci.....i* »
C. kr. cekini..........
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočatja ob priliki bo lezni in smrti, kakor tudi za mnogoštevilno udeležbo pogreba soproga, očeta, deda in tasta. gosp.
Antona Lodes-a
bivSega nadlogarja in častnega občana občine „Podkraj"
izražajo srčno zahvalo
žalujoči ostali.
Postoj ina, dne 30. maja 1898. (866)
101 gld 85 kr.	
101 B	75 ■
121 ,	10 ,
101 „	60 ,
121 ,	10 ,
99 ,	io ;
912 j	- t
358 ,	50 .
120 ,	40 ,
58 9	871/, ,
11 s	76 .
9 ,	53 ,
44 „	4*2'/, .
5 .	65 .
Privatni uradnik
Šell »sojo sedasjo alušbo spremeniti.   Isti j« v
odvetniških in notarskih poslih popolnoma izurjen in so-sebno tudi zmožen samostojno koncipirati. Reflektuje se I« na službo v odvetniški, eventuvalno tudi v notarski pisarni v I.Jubljmnl. Naslov pove upravnifitvo tega lista. (860-1)
Za avgustov termin m odda
1 "I     f    1     ■ (850-2)
lepa prodajalmca
tt z-iTra.lxza.eixi delu mesta.
Kje? se izve ▼ upravniitvu „Slov Naroda".
Starosta v no žveplano kopališče na Hrvatskem
*S »aražliusRB toplico »K*
ob zagorski železnici (Zagreb Čakovec). 1
Analiza po dvornem svetniku profesorja dr. Lud-wigu L 1894. 68° 0 vtoc vrelee, žvspljtao mahovjs, nedosegljivo v svojem delovanji pri miiićni ikrninl in koiteninl v členkih, bolesnih ▼ igifcih in otrpnenjn po vcttlol in zlomleaju koiti, protlnu, živinih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih la tajnih boleznih, kroničnih boleznih oblztlj, mehornem kataru, ikrofeljnlh, angleški bolezni, kovnih dizkrazijah, n. pr. za»trapljsnju po iivem srebru ali i vincu i. t. d.
Pitno zdravljenje & ZJftAfe
in v črevih, pri zlati žili itd. itd.
Elektrika. — masaža.
Zravilisće s vsem komfortom, celo leto odprto; sezona trnja od 1. maja do 1. oktobra Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi isleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo dlani orkestra zagrebške kr. opere.
Plesne zabave, koncerti itd.
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbnistvo kopališča.
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A> Longhino. — Prospekte in brošure razpošilja zastonj in poStnine prosto
(666—7) oskrbniitvo kopališča.
Učenec
ki bi imel veselje za dimnikarsko •krt, M
takoj vzprejme. Učiti ee je 8l/s leta in je s ▼sem preskrbljen.
(865-D_Ig. €»-imt v Borovljah.
lice se spreten, popolnoma sposoben
korespondent
vešč etonograflje, ki naj bi se iskasal a dobrimi spri čeli. Nastop službe čimprej«. — Potrebno opremljene ponudbe naj ae pošiljajo pod naslovom : l*ar«>sullH, Celje. (823—3)
Ljukljana, LattermanaT-drevored
v»ak teti videti:
Karola Kludskega
neoporečno največji, potujoči
zverinjak
Evrope, s slonovim in ponija ki m cirkusom.
Skoro vse vrste ži valij so v njem in lastna gojilnica levov.
Krmljenje in predvajanje levov, tigrov in neoporečno najbulje dresiranega slona sveta i roškim polnokrvnim viilahom po ki oti I ki in krotitelju je vsak dan ob 5. uri in ob 7. uri popoludne. (840—8)
Ob nedeljah in praznikih ob 11. uri, 3. uri, 5. url in 7. url krmljenje in
velika predstava.
VBtopnlna: I. prostor 50 novo., II. prostor 30 novČ., galerija 80 noro.
VIZITNICE
priporoča
„Narodna Tiskarna"
po nizki ceni.
Na večstranske atelje
bodo
v gledališču učenih psov
do nedelje 5. t, m.
vsak dan ob 4. uri popoludne In sveeer ob S. uri
predstave.
(867—1)
Psi elta|o, pl*>|o, raennnjo, ovira i o al**' bene toekc sa klovlrju ln lavajnjo pantomime.
3STott©! FrTrUcrait! ITottoI
Vsak dan ob 8 nri zvečer rastopi Misa Astarte a svojimi 12 dresira nimi čudovitimi golobi v družbi liliputanca „pritlikovca Jean Pioolo".
Najsečja atralt<'l|a fantaMtlćuega načina. ZnlSnne cene:  Zaklj. sedež 40 kr., I. prostor 30 kr., II. prostor 20 kr., III. prostor 10 kr.   Otroci in vojaki na vseh prostorih za sedeti plačajo polovico.
V nedeljo, 5. junija, bodeta nepreklicno zadnji dve predstavi.
St. 6105.
(858—2)
Več kakor /000 najlepših vzorcev svilenega blaga pošljem čast. damam rado v oljno na izbe r o
na dom.        Z odličnim velespoštovanjem
Sfenrik Menda
(780- 6)        Ljubljana, Mestni trg 17.
m
m
V deželni ulaznici na Mtudencu se bo zgradilo Jednonad-•tropno, prosto fttoJecV poalop|e m atanovanje zdravnikovi
na oba že obstoječa oddelka za besne pa se bo postavilo Še jedno nadstropje. Za oddajo tega dela ee raspisuje psmena ponudbena obravnava do vštetega
Ane IO. junija t« 1.
do 12. are dopoldne.
To delo se bo oddalo le jed ne m a glavnemu podjetniku proti plačila po pavšalnih zneskih za dovršeno delo ter se bodo torej sprejemale le take ponudbe.
Dotični stavbineki podatki, namreč pogoji, načrti, popis stavbe eo na razgled v pisarni deželnega stavbinakega urada na Turjaškem trgu It 4 v navadnih uradnih nrab.
Ponudniki naj svoje ponudbe vsaj do I O. |iinlj* t. 1. do 12. are dcpoludne oddajo pri vlotnem zapisniku deželnega odbora kranjskega
Ponudbe morajo biti kolekovane in zapečatene a napisom na savitku: „ Ponudba za zgradbo poslopij na Studencu". Vsaki ponudbi se mora priložiti 2000 gl. jam&čine, bodisi v gotovini, bodisi v hranilnicah knjižicah, ali v avstrijskih državnih dolžnih pismih po kurzni ceni, če ta ne presega minimalne vrednosti.
Vsak ponudnik se mora v ponudbi izjaviti, da so mu znani vsi zgoraj omenjeni stavbinski podatki ter da se pogojem podvrže.
Ponudniki naj zapišejo razločno s številkami in z besedo, kateri pav* ialni znesek zahtevajo sa obe hiši za besne in za biso za zdravniško stanovanje ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan in lastnoročni podpis.
Deželni odbor si pridržuje pravico, izmed ponudnikov po svojem prev darka izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko kdo zahteva, ali pa tudi razpisati novo obravnavo.
Oziralo se bo le na pismene, v razpisni dobi doSle ponudbe.
Glede varščine (kavcije) opozarjajo se ponudniki na splošne pogoje.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 27. maja 1898
ST Vsaka deseta srećka Bjjjj "tJl
Loterija jubilejske umetniške razstave.
300 000 tresk. l>ii»»i lMf>£».        30 000 dobitkov.
Žrebanje bode na Dunaju g-otovo dne 12. julija 1898.
Glavni dobitki kron
20000, lOOOO, 8O00,6000
i. t. d. vr.
Srečke po SO kr., 10 srečk po 5 gld., poštnina in zaznamek
dobitkov 10 kr. (861—1) priporoča in razpošilja tudi proti povzetji zneska
loterijska pisarna zadruge tvarjajočih umetnikov dunajskih
Dunaj, Kunstlerhaue, Z., Lothringerstr. 9.
Kuponi is pisemske znamke se vzprejemaje v plačilo. == Na 10 srečk z rsporednlsil sUvilkaH pripade dsSitsfcT
S
I Zavarovalni agenti I
n*ko .*«*«"-»teo ua|enino iavar»v»l,iloo
4i J? ."v ™* 80,1 nB°dni- Ponudbe na „Unio catliollca", ^  DunMf, 1., Bfecker»tra»« 14. (835—2)
Podpisanec nsojam si vaem p. n. obiskovalcem Bleda in okolice svojo z najboljšimi opravami oskrbljeno BVOJ0 z
restavracijo „pri Finžgarju"
(poprej Jos. Jekler)
n«. Bledu
tik letoviškega vrta in letoviške hifie iinjudanejge priporočati
Dobijo se vedno pristna vina in sploh izvrstne pijace, lzvntna gorka in m«la jedila in 14 najlepše urejenih .ob ia preno"liol
b prekrasnim razgledom cez jezero in okolico. K mnogobrojnerau obisku uljudno vabi
(864-1)
Jos. Wucherer
oitlr in mesar.
Odo
Častitim cdjemalcem piva!
P. n.
Usojamo si Vam uljudno naznaniti, da smo pz*l<tbbill od gospoda l'»niiuer<ja>
zalogo piva
nsi 2^a,xije Terezije cesti št. 2
ter bodemo tnka| nvoje povsod na dobrem glasu znane
češke izdelke piva
v sodčkih in steklenicah
po gledć izvrstne kakovosti nizki eeiil razpečavali.
Ob jednem pripomnimo, da gospod Odo 1'aimner ostane v naSi službi kot voditelj zaloge ter bode nafia skupna težnja, ločno in poftteno ustreči zahtevam Castitih odjemalcev.
V prijetni nadeji, da nas blagovolite razveseliti z naročili, priporoča se z vclespoštovanjem
kneza Adolfa Josipa Mirttola pivovarna 7 Proti«.
V Ljubljani, dnč 23. maja 1898.
(822—3)
Redka prilika za izredno ugoden nakup!
Usojam si velečastitemu p. n. občinstvu uljudno naznanjati, da bodem vso svojo zalogo blaga, to je
j uvele, zlatnino in srebrnino
mej tem najzadnje novosti, od «lu< 11. mnja naprej prodajal po lastni kupni ceni in tudi pod njo.
Veleepoštovanjem
J. E
(753~7} juvelir v Ljubljani.
Samo so tr. za 4 žrebanja. lZail"j ■msn-Gll™?*teMOO.OOOS25.000ta!!.
Srečke jubilejske razstave |
(837-2)  a 5 O Is p.
Šrek«ii|ei 3*5. Junij« 1h»h. ireb»n|«i   «. hvkuhIh 1s»h.
III. irebmajet 15. septembre 1*9*.
IV. žreb«n|e>: 22. oktobra 189».
pripomba X. O. MJLTER "bemlsa. "v I_.j-a.-bl3a.nl.
od 1. Junija 1898.
705
708
7«
723
7a3 7*7
804 «08
8« 8«» 8*< 858 90« 9'* 93*
9 »a 10»« IO'« 10*2
UM UM II" 120«
12«7 12«
12*3 12<*
102 108 190 131
1« ir.2 201
219
8«0
2r'3
307
402 405 410 41» 431 443 4 M 501 51 s
f,21 5N .M3
5«*
gp
'S
72
715 ' |2<)5
7™ ' 12"
7R 12«
7^ I2ii 7j^ ly7T
80H )2M
H1J    1 <Tj
850
i n
i it
iT.
1 M
gol 2>T1
_' ■'
3JJ
5j» 5**
f>63
6«
7<n 7~
Ljubljane (juž. kol.)   v .r>*2 C iz r>2
v Km
J ) Ljubljana (drž. kol.) {
Vižmarje....... L f>3l
Medvode....... r>~
&kofja Loka..... f>~
Krauj ......... 4"
Sv. JoSt (postajal.) . 4"
1'odnart-Kropa  . . . 4™
Otoče (postajal). . . 4™
Radovljica (postajal.) 4 H
L» sce-Hled...... j 4™
Zarorolce...... 3™
Javormk....... y"
Jesenice....... ] 3™
Dovje......... sjl
Kranj tka Gora . , . 90
; -f   Kadeče-Dela Peč . . fj lž"
•    v   Trbiž......... H aj
ZE-0-ci.TDljaLrLa — Stietza,.
41 75a
8 7"
I'I
733 720
«5C
t;**
(J3 7
020
1117 111*
1112
1105 1U55 10*^ 1031 11.i".
lOi*
lOo* 1150
950 «J3B
I 1)30
; 9«
: H'« 83*
8^
457 45*
4 t:t
4*1
4:10
417
403
:.»" ;\v.\
321 ;ji5
255
■j"- Q
23» ,;~
lr>r> j;" la«
Me
8J2 8g 750
7g
7'2J
705
955
au
fJM 93? •Ji 907 8™
«73
•m
803
(JI 5 (J37
r,3«
700
725 739 761 805
8i<
830
835
8**
8r>»
931
913
956 1015
12«
109 1*1 129 145
20H
23* 2*3
310 326
1(35 351 404 430 Ml 5** 6"° 6lS
8*0 6« 6g 7« 7n 745
fS
8j^ 9™
9"
8M 85*
417
Ljubljane (jut. žpI.) v Ljubljanu (dol. želj
Lavrica.......
ŠkoHjica.......
Smarje-Sap.....
Grosuplje......
Žalna (postajal.) • . Višnja Gora.....
Zatlćlna.......
fit Vid pri ZatiCini(p.) Radohova Vas .... Št. Lorenc 11. K.ji.z. p.
Velika Loka.....
Trehnje.......
Mirna Peč......
Z JNuvo Mesto.....\lz
12 ) J v
v  Straža........iz
8*»
«08
75a
7*5
731
721
640
629
6"
S«>3
"»11
m|
4 H
in™
102*
<-2.il
231
2'Hi 159
1**
133 1 «3
12«i
1232 1157 1 151 H32 1121 1 107 102I 950 <)30 911
8« H-"
Boi
aj
7~
73S
d™
''H
6« 8<n r»"
5*3
51»
441!
427
B4I
030
71-, 731 740 755
807 838 8*5
913
2oo 2io
225
2*o
253 313
330 357 4<J5
73r,
t£
808
8~
8« 8« j 1 (Tj
{»••12 Ji"
iz Grosuplja.....
Predole (postajal.)
ČuSperk......
Lubre Polje . . . . Velike Lašiče . . .
Ortenek......
Ribnica.......
Srednja ^'as .
v
A
Kočevje.......fz
71*
i;
650
(jar,
G2 3
i;o4 f)*'
5 ta
r,,T7i
1*5
110
101 12*0
123* 1215
11 '-•
1 ia *
1116
732 717
o~
6™
68 Bel 533 524
723
738
739
800
803 813 833 837
208 218 231 2*2
250
300 goo
319
650
753 8~
lU'i2 I   iz. Ljubljane (drž. kol.) v
10J3 I    M  Tiivćarievdvor(post.) ^
10« Črnuče* (postajal) .
lig Trzin.....
1 lj| Domlale.......
11« Jarie>Mengil ....
li-^| y Homec (postajal.) . .
11^       v   Kamnik.......jz
056
6« 6N
()13
611 w~ 6*5
1108 1055 1051 1031
10«
1013
100«
953
r>57
f)B8 ,r>33 f,20 f, 15 f)08 456
«)55
aQ 937
!•1 o
900
sfj
8*0
* Se vozi le ob nedeljab in praznikih do konca oktobra.
Nofitn čas od 6. ure zvefer do f>. ure 59 minut zjutraj (622 do 552) označen je s tem. da so podortane številke minut. 1
* BRENNAB0R +
biciklov!
Najboljše vrste kolesa
tu- in inozemskih tovarn (Peugeot, Brenua-bor, Liglet Cycle „American" iu dr.) priporočata
podpisanca
po kolikor mogoče nizkih cenah.
BeV~ Vsa v to Btroko spadajoča  |»«>|»rt« vi 1» se
bodo točno, solidno in po ceni izvrševala. Oen-ilce razpošiljala, na, zahtevo.
Z vtlespoStovanjem
(309—21)
Bohinec & Majcen
Dunajska cesta št. 5. Istotam tudi mehanična delavnica.
Naš zastopnit v RnAoIfovem je g. J. Medved.
5
0E
Stenograf
•e vzprejme pod agodnimi pogoji v pisarni odvetnika
dr. V. Krisper-ja. (868—1)
ki je dovršil 14 leto ter je priden, pošten in iz tiobre hiše, vzjmjme se v manufakturno trgovino
Logar & Kalan v Kranju. (85i-i>)
Parcelovan stavbni prostor
v Karlovskem predmestji
na  katerem  se  vrnejo  zidati tudi   pritlične hiše,
je po nizki ceni na prodaj.
VW-  8m   p«.izve   pri   gospej 2s4IOOS-OTri, ItfNl I«- » >• Ml. I. .832 — 3)
i o
s
« *
s
Za spomlad in stavbeno dobo!
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
OrHli*. liriku«-, topafte. inodt. «•, krunipc, \lle.
vsakovrstne   zim t*, p>le.
lonci  Itlrtolld in plnf.iV-
Vin :t ti ', iiiii:ri't("l različna mUtaritliU.
sMr-lin, U. I jint* * u i -<'«r»k«,    koiKMkn lil
i» *.n ;Hri>lot onnl|H. AltMliliiikl.   pri, ko. t. min   !■■    i uljnu u a«*-11-bo.    vsakuvrstno   k a« lilu|wWo   orotlje, ko-
.In
In c«l** lilMr. ŽelnuU •Ur«   AU«>   »n olMike,
Zaradi opustitve trgovine
oblastveno dovo'jena 20)
popolna razprodaja
vsakovrstne železnine
po tovarniških cenah }V
Najlepša prilika rosji. trgovcem vsakovrstno železnico najceneje si naroć ti.
Andr. Druškovič
železarija, Mestni trg št. 9/10.
croirnl, Atorjr* mas »trope, dratence in dr«*;, vsakovrstne telit* nlce, vsakovrstna plu-Arevfuns uiealnicnefn, pakfonHMla, bakrene, «iuk»«U, 1m»Im In e» um in porlnkMiia. Trouibe ■a voilo In g-uojnleo ; svetilke ia v»aa*e; različna k n%mi f m km ko* **!•• HI|a*nlnlee, nie-
■IniCMete kl|uke, pnute I u Mpahe, pletene   euinre   In pipe in pivo itd itd. itd.
Koncesijr>niran po vis. c. kr. miuisterstvu z odredbo z dne 7. maja 1894, St. 5373.
'Severno-nemški
Brao p arnli ke voinjt v N e w y o r k :
I/ Bremena ob torkih in sobotah.
Iz Southamptona o/.ir. Cher-bourga ob sredah in nedeljah. Iz Genove Miroma Neapolja via
Gibraltar
2*3krat inetjećn-
Bremen - Avstralija. V Adelaido.
Melbourne,
(335— 1») 8ydney.
Bremen-Iztočna Azija, v Kino.
Prekomorska vožnja
v lfewyord
*>—7 dni).
I Najboljša iu najcenejša potovalna prilika.
Generalno ravnateljstvo v Ljubljani: 2d vaid Tavčar.
haj a
V naj elegantnoj si opremi z nmetnisko prilogo iz-
li
MLADOST".
Smotra za moderno književnost in umetnost.
Sodelujejo prvaki hrvatske, slovenske in srbske književnosti.
Cena za četrt leta 2 gld. Za dijake 1 gld. 25 kr. (7) Posamezne številke 40 kr.
Narocbe vzprejem«j*-1 vse knjigarne, poštni uradi in
Uprava: Wien, IX., Turkenstrasse 23, II., 2,19,
p^jT* Prva Številka vsakemu na ogled. fJEM
M
m M
T. C.
-e
I:
•i
?j
»)
i
baraka
na Kongresnem trgu v Ljubljani
po
7j vsemi vr njej postavljenimi
a mi
je na prodaj.
Ogleda se jo lahko vsak dan od 2. do 4. ure popoludne, izvzemši nedelje in praznike.
Pismene in  zapečatene  ponudbe se vzprejemajo istotaui do 15. julija 1.1.
V Ljubljani, dne? 25. maja 1898.
(824 - 3;
Izdajstelj in odgovorni nrođtuk: Josip Nglli Uitnin« n> tiak .Ndrodne liakune'