Inserati ae sprejemajo in velji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, U n » it ii * >i
u n n n ^ n Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopis se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistvi (administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16.

Političen lisi za
slorasli narod.
Po pošti prejeman velja:
Za ceio leto . 10 gl. —	kr.
ca pol leta , . 6 ., —	,, J
2 „ 50	,/,'
za četrt leta
V administraciji velja: .
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 ,, 20 „ ta četrt leta . . 2 „ 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljan velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je na Bregu hišna
štev. 190.
Izhaja po trikrat na tedeu in sicer v torek , četrtek in soboto.
Misli katoliškega Slovenca o srbsko-turski vojski
Štiri sto let je že minulo, kar se je hudi Türk s svojim polmescem vstanovil v Evropi. Razdrl je tedaj nektere krščanske države, na pr. grško, bulgarsko, srbsko, ter podjarmil si mnogo ljudstva, ktero je vseskozi poskušalo znebiti se njegovega težkega jarma. Pograbil je nektere države in pribojeval si njih vladar-stvo; toda — kdo more reči, da je to njegovo vladarstvo pravno ? Nikdar se mu tudi narodi niso podali sami po sebi radovoljno v podlož-nost. — So-li dežele, ktere si je prilastil kralj talijanski, vzemši jih pravnim gospodarjem, nekaj celo papežu, sedaj res njegove? — Zgodovina spričuje, da turških vladarjev ni bilo skrb, da podložne narode krščanske vodijo k .časni sreči in blagostanju pozemeljske-mu; marveč bili so vedno tlačivniki vere in pravde. Raja t. j. čeda, živina; gjauri t. j. zanike-rni neverniki (psi) so jim bili kristijanje. črv se vije, kedar se stopi nauj; raja tudi ni tnalo neobčutljivo. Torej so se vzdigovali tu in tam, da bi znebili se hudega jarma, otresli sramotno sužnost, da bi rešili se trde podlož-nosti. Tako so vzrojili tudi lani po Bosni in Hercegovini, in tako so letos Srbi (Črnogorci so po rodu iu jeziku Srbi) podali se zoper Turka na boj. Čudovito se suče ta boj, in morebiti se ga v kratkem poprimejo tudi drugi narodi, vzlasti Rusje.
Ni še davno, kar so zavreščali po časnikih, da Rim drži s Carigradom zoper Beligrad, tedaj zoper Moskvo ali Petrograd. Dasi to ni
res: vendar — znamenito je vprašanje, s kterim naj držimo mi, katoliški Slovenci, s Turkom ali s Srbom? —
Verni zgodovinarji pravijo, da je nevrednim kristijanom v kazen poslal Bog Turka iz Azije v Evropo zarad razkolnije, zarad krivoverstva; no, upajmo, da so ti nevredneži trpeli doslej dosta, in da so storili pokoro. Torej pravijo, da je sedaj boj med polmescem in križem. Po tem takem vsak kristijan že ve, pod ktero zastavo se mu je vstopiti, kje stati. — Pa k r i ž ta r a z k o 1 n i š k i, kteri se je vzdignil zdaj zoper polumesec, ni križ Jezusa Kristusa, ampak je križ levega razbojnika, kteri je veči sovražnik pravega križa, kot polumesec v sedanjih časih (cf. La Croix v Bruselju). — Morebiti, da si ni gotovo; pa je vsaj — križ. Pomislimo, v koliko oži zvezi so vzhodnji kristijanje z nami po verskih resnicah in cerkvenih milostih mimo zahodnjih protestautov ali evan-geliškili luteranov, da molčim o nekrščenem Turku ter o njegovi slepi osodnosti in razuzdani gorečnosti. V resnici sramota je, da se je mogla Turčija doslej ohraniti v Evropi!
Bolje, bolje se je godilo iu se godi' katolikom na Turškem kot na Ruskem. Po protestan-tovski Prusiji in razkolniški Rusiji nadražena je jela Turčija preganjati unkrat katoliške Armence, in so zgodile se nektere grozovitosti v Solunu, v Bulgariji itd., toda za vse dala se bo sprava. Kako pa počenja s katoliško cerkvijo Rusija, kako trapi svoje katoliške podložnike, kako muči duhovne katoliške v Sibiriji, kako grdo tepta katoliške Poljake?! — Res je to, in zelö zelö obžalovati; vendar — iz vsega tega še ne sledi, da bi katoliški Slovenci dr-
žati smeli ali morali s Turkom. Voliti nam je tu in izbirati, in brez dvombe manjše zlo je, držati z Rusom, nego s Turkom. So-li Poljaki brez vse krivde? Kako rušijo na pr. slogo slovansko! Spravo dajo tudi Srbi, vzlasti srbska omladina, ktera je skoro očitno ponašala se s svojo brezbožnostjo! Dokaj so trpeli razkolnici na jutru, in rešeni hudega bremena morebiti pridejo k spoznanju resnice in pravice. Tudi drugod, celo po katoliških državah si vzmagujejo framasoni. Kako se godi cerkvi katoliški na Talijanskem? Kako počenja s katoliškimi duhovni in škofi preolikani Pius?I
Sploh pravijo, da se Turčija razsuti mora in da v kratkem propade sama. Potegovati se torej zanjo, bi-li to bilo pametno? — Da se je poslednji čas kristijanom, posebej katoličan o 111, nekoliko zboljšal stan naTurškem, to so dosegle katoliške vlade po vzajemnem zahtevanji in mnogo po prizadevanji poglavarja katoliške cerkve samega. In tako bode katoliškim vladam tudi v prihodnje sveta naloga, delati na to, da pravoslavni ne bodo žalili katoličanov, da razkolniška Rusija ne bode prizadevala jim krivice. Katoliški Avstriji bode vzlasti ta lepa naloga. Po tem takem ni dvombe, da pod ta prapor se bode zbirati i nam katoliškim Slovencem. Poleg tega mnogi trdijo, da zadeva ta p o 1 i t i č n a se nikakor ne da ločiti od cerkvene ali verstvene, in da le v zvezi z Rusijo more Avstrija obdržati veljavo svojo na jugu. Vrh vsega tega je pomniti, da kri ni voda. Slovenec je Slovan; Srb, Rus je tudi Slovan. V bližnjem sorodstvu sta si po materi in jeziku maternem.
Pa - bodi si, da se umakne polumesec iz
Šesti občni zbor društva sv. „Cecilije".
(Dalje.)
G. Battlog iz Gaschun-a je v resnem govoru povdarjal muzikalično vero. Pripovedoval je, da je bil pri smrti nekega organista — svojega prijatelja — ki je meseca avgusta umrl. Ta mož se je tako zavedal svoje imenitne naloge, da je malo pred smrtjo slovesno rekel: Terdno verujem, da bom pred Bogom dajal odgovor ne le za svoje življenje, ampak tudi zastran spolnovanja svojih dolžnosti kot organist in pevovodja; in ker sem te odgovornosti v srcu prepričan, zatoraj sem si prizadeval vsikdar spolnovati liturgične postave, ter ravnati se po pravilih društva sv. Cecilije. — Tako vest in vero je govornik priporočal duhovnim, ljudstvu in pevcem, potem, pravi, se ne boji za cerkveno petje.
Za tem stopi na oder že iz prejšnih večerov znani gospod Kaim. Govoril je o prednosti vokalne cerkvene glasbe pred instrumentalno. Ta govor jc bil po vsem izvrsten, in prav na pravem mestu, ker je neusmiljeno bičal nespodobnosti po naših korih. — „Gospoda
moja!" djal je, „morebiti se tudi po vaših cerkvah gode kaki škandali. Sem ter tje se morebiti še delajo tako zvane intrade ali tuši? Pri nas smo ta greh že iztrebili. — Jaz sem že večkrat videl, da so konji dirjali za stavo (Wettrennen); in konj, ki je prvi prišel do cilja, prejel je. premijo. Med to ceremonijo pak so godci zapiskali tuš. Drugje delijo premije naj lepšim in naj goršim govedom, in zopet zadoni tuš. Tako piskajo vsakej žival, ki pride na vrsto, celo — svinji. Gospodu moja! S tušem, s katerim svinje častimo, nečemo častiti svojega Boga! (Gromovito ploskanje). Morebiti po vaših korih še kraljujejo marši, polke in drugi merčesi. Gospodje, ako je kedo v tej slavnej skupščini, ki take škandale v svoji cerkvi trpi, o tedaj se pač sra mujmo vsi skupaj I" Še več gorkili je povedal ta blagi mož; ko bi jih pač biii slišali vsi slovenski duhovni in organisti.
G. Arminger, dekan iz Linškc škofije, pozdravil je zbor v imenu svojega škofa, potem pak izrekel eno zahvalo in eno željo. Zahvalil se je namreč osnovateljum programa, da s skladbami, katere so se prepevale, niso slavili le samih sebe, ampak ozir jemali tudi
na zunanje skladatelje; pobrali so dobro zrnje, kjerkoli so ga našli. — Nadalje govornik srčno želi, da bi ta zbor duhovnom bil glede glasbe to, kar so jim duhovne vaje v dušnem oziru. Slednjič hvali petje v stolnici, in pripoveduje, kako neusmiljeno so pa pred kratkim v neki cerkvi peli „Miserere", da se še danes spominja kritike starega duhovna: ,,Can-tabant miseri misere miserum miserere."
Podpredsednik na to bere imenitnejše liste, ki so došli od raznih k zboru povabljenih škofov in prelatov, od cesarskega namestnika bar. Kiibecka in dežel, glavarja Kaiserfelda; slednjič telegram goriškega „Slavca." — Potem Se enkrat z navdušeno besedo vtrjuje zbrane v njihovih sklepih in konča svoj posel. Toda preden smo se razšli, stopijo še knezoškof Zwerger na oder, in blizo takole govore: „Vi-sokočastita gospoda moja 1 Preden se razi-domo, želim še nekoliko besedi spregovoriti. Kde n mojih slavnih predgovornikov je primerjal ta C. občni zbor društva sv. Cecilje duhovnim vajam. Jaz grem dalje, in ga primerjam ljudskemu misijonu. — Kadar se v kaki fari misijon napove, čujejo se razni glasovi. Nekteri pravijo; „Hvala Bogu, da dobimo tudi mi en-
Evrope; miru cerkvi katoliški vendar ne bode, kajti ona je — vojskujoča. Vojskovati se je pravi cerkvi vedno, vojskovati celo po-samesnim udom. Dokler je tičala v miru in pokoju, podremali so pastirji, pospala je čeda. ali potrgali so jo volčje. Vojska torej mora biti. in po srbsko-turški vojski preti katoličanom vojska še hujša; toda — vojska ta se ne bo vršila, upajmo, ne z mečem krvavim, ampak z mečem žive besede, pravega nauka, resnične vede, pobožne molitve, lepega vzgleda, sploh iskrenega krščanskega katoliškega dejanja iu nehanja. V dosego tega namena pa se katoličani ne smejo umikati razkolnikom, ne se ogibati Rusa, pa se pajdašiti s Turkom! Da bi živel Slomšek, oj kako bi vzlasti sedaj klical Slovence v braternosv. Cirila in Metoda, da bi po teh svetih bratih zedinil zopet Bog odločene brate in sestre naše k svoji sv. katoliški cerkvi, naj bode kakor v nebesih, tako tudi na zemlji le eden hlev in eden naj viši Pastir!	I s ti nič.
Slovstvene zapreke, i.
Sedaj, ko na jugu orožje miruje, ozrimo se nekoliko nazaj na svoje slovenske zadeve. Opozorili bodemo danes slovensko občinstvo na rano, ktera nas zelo žuli in zavira narodni napredek. Ta rana so žalostne razmere raz-širjatve našega slovstva. Narodno slovstvo je podlaga narodnemu duševnemu življenju. Narod, kteri nima lastne narodne literature, mora propasti in potujčiti se, če bi prav vse bitve na bojnem polji sijajno pridobil. To je vedel ranjki Janežič, zato je s tolikim trudom nabiral in podpiral razširjanje domačih umotvorov, domače literature. Kakor čebelica je skujiaj znašal in mnogo koristil; pa imel se je boriti z mnogimi zaprekami, ki so še danes ravno iste. Glavna zapreka je pomanjkanje domačega vred-jenega kujigotržtva. Bralci tožijo, da nimajo kaj brati, pisatelji tožijo, da nimajo bralcev. Mi imamo pisatelje in bralce, pa pisatelji ne vedo za bralce, bralci ne za pisatelje. To ui fraza, to je istina.
Knjigotržtvo med nami, ki bi imelo posredovati med pisatelji in bralci, je tuje; ono se ue briga za našo literaturo. Vzemimo, pisatelj piše knjigo v Ljubljani. Tu ima znance, tu so knjigarne, tukaj bo nekaj spečal. Kaj pa
krat že misijon; iu ti se ga pridno vdeležu-jejo. Eni sicer malo čudno gledajo, ali vsaj iz radovednosti prihajajo v cerkev, češ, kaj pa je vendar misijon. Eni pa so mu po vsem sovražni in nič nočejo vedeti o njem. čas misijona preteče , slovesnosti minejo in zopet drug glas gre po fari. Prvi, ki so se misijona veselili, pravijo, da so sicer veliko pričakovali, da pa resnica še vse presega. Tisti, ki so iz radovednosti k pridigam hodili, pravijo: Glejte, saj res ni kar tje v en dan. Nekteri pak ostanejo trdovratni. Enako je z našim zborom. Mnogo jih je prišlo v Gradec z veseljem in ukažcljnostjo, in ti so gotovo več slišali, kakor pričakovali. Drugi so se zbora vdeležili iz radovednosti, in gotovo bovo danes djali: Zdaj pa tudi jaz hvalim prizadevanje Cecili-jancev; to petje je v resnici cerkveno itd. Sovražniki društva pak — če jih je kaj, tega ne vem, znajo ostati še zanaprej nagajivi vendar te opozicije se ni bati. Bog daj tedaj, da bi bil ta zbor pravi ljudski misijon, in da bi njegov 6ad obstal.
Tudi danes so naš škof blagoslovili in katoliškim pozdravom zapustili, četrt na eno se je končalo zborovanje. (Dalje sledi.)
drugod, če nima znancev po raznih krajih Slovenije? Odprti ste mu le dve poti: 1. In-seriranje v slovenskih časnikih; pa to ima navadno le slab vspeh; ljudje berejo inserat, pa ga zopet pozabijo; da bi denar po pošti pošiljali, so mnogi prezložni, prezložni celo, da bi pisali listek, uaj se jim pošlje s poštnim povzetjem če na ta način dvajset naročnikov dobi iz cele Slovenije, je mnogo. 2. Druga pot je ta, da se pobota s knjigarji, naj pošljejo njegovo delo raznim knjigotržcem po Slovenskem Pa kujigar zahteva visoke procente, ali pa celo noče prevzeti tega posla, češ, saj se nič ne proda, saj se še poštnina ne izplača. Pa zakaj se nič ne proda? Naši knjigotržci pač niso naše gore listi, njim je za slovensko literaturo toliko mar, ko za lanski sneg? Slovenskih knjig mnogokrat še v izlogo ne denejo, ali pa jih potisnejo v kak kot, in se sploh ne potrudijo, da bi kdo kaj kupil; nemška literatura jim več nese, zato se s slovensko neradi vkvarjajo. Tako res pisatelji ne najdejo bralcev.
1'a tudi bralci ne najdejo pisateljev. Zakaj: prvič, slovenski časniki se premalo zmenijo za domačo literaturo: prišedši iz tujega, našel sem več knjig, o kterih v časnikih n sem bral, da so kedaj izšle. (V novejšem času naši časniki naznanjajo vsako novo knjigo in jo tudi kritikujejo. Vred.)
Drugič, tudi mnogo škoduje medsebojna zavist raznih pisateljskih strank: Kar piše A, tega časnik X ne omeni, ker ni njegove šole, in kar spiše B, to ignorira časnik Y, ker si osebno nista posebna prijatelja. Na občno korist pa se gleda premalo. Tudi kritika je mnogokrat strankarska, ali pa je celo nič ni, kar najbolj škoduje pisatelju, in literaturi sploh, ker si zarad bojazni pred materijalno zgubo nihče ne upa kaj izdati.
S takim ravnanjem se dela domači literaturi iu domovini sploh velika škoda in krivica. Bralcem se odteguje duševna hrana, in narodu sploh se zavira duševni razvitek.
Tretjič, je velika zapreka prepoved kol-portaže. Slovenci so še zelo pasivni, zelo malomarni; pri njih se s tiskano in pisano besedo nič ne opravi, treba je osebne agitacije. Slovenec ima premalo odločnosti in inicijative (ali kakor pravijo drugi „spontannosti"), da bi se potrudil do knjigarne, njemu je treba knjigo domu prinesti, potem jo kupi.
Prašaj nektere, ki berejo nemški zabavnik, zakaj ne bero raje kaj slovenskega? Kaj bodo odgovorili? „Ko nič nimamo, ko nam nobeden nič ne prinese; prinesite nam kaj, pa bomo brali !•' Ne potrudijo se poprašati, če eksistira kaka slovenska knjiga, in še manj se potrudijo, da bi si jo poiskali sami. Enaka je pri kmetih. Na Gorenjskem sem bral nekemu kmetu par pesmic iz „Prešerna". Tako so mu dopadle, da mi je ponujal za knjigo pet goldinarjev; jaz sem pa rekel, „naročite si jo v Ljubljani, kjer jo dobite za petdeset soldov". Pa prepričan sem, da si je ni naročil, kajti to je za nektere mnogo pretežavna reč.
To pasivnost, to pomanjkanje spontannosti vidimo pri Slovencih v obče. Piši desetim znancem vsakemu po eno pismo, in reci, naj ti hitro odgovorijo; od desetih ti bo odgovoril komaj eden.
Politični pregled.
V Ljubljani, 25. septembra.
Avstrijske dežele.
Vru«lni listi dunajski in ogerski pišejo, da boste Rusija in Avstrija marširali na
Turško, če se bo Turčija branila mir skleniti. Andrassy je bil sprva zoper tako posredovanje, a zdaj, ko ste Rusija in Prusija sklenili posebno zvezo, ko Italija in Francija podpirate njuno pol tiko in ko se celo Angleška hoče zvezati z Rusijo, je spoznal, da bi bilo za Avstrijo silno nevarno nasprotovati politiki omenjenih držav in se je udal, dasi je še nedavno „Naplo" pisal: „Dokler Andrassy in Tisza ostaneta ministra, Ogerska nikdar ne bo hotela služiti takej ruskej politiki". Tisza je pred letom rekel, da brez dovoljenja njegovega vojna avstrijska ne sme marširati čez mejo; če je zdaj še tiste misli, bo s svojimi prijatelji nekoliko ropotal, a naposled se bo potuhnil in pritrdil novi politiki, ali pa se bo moral drugim umakniti, ki privoljenja svojega ne bodo odrekli. ,,Kelet Nepe" naznanja, da si cesar avstrijski in car ruski osebno dopisujeta, in da je car glede zadev turških cesarju stavil odločne predloge (?). Vradni dunajski listi za trdno pričakujejo, da se bode premirje, ktero danes poteče, za štiri tedne podaljšalo, Turki pa sodijo, da se vojska jutri zopet prične; iz Sofije je vsled tega v turški tabor došlo osem novih batalijonov, na Babino glavo pa pet.
X Trstu bo volitev državnega poslanca še le 0. oktobra, ne pa 30. t. m., kakor se je uni dan govorilo. Kupčijska zbornica pa bode svojega poslanca namesto g. Teuschelna, ki se je s Porento vred poslanstvu odpovedal, volila 11. oktobra.
Vnanje države.
I¥a ftrliskcm je stalni odbor narodne skupštine 22. t. m. sprejel to-le resolucijo: „Stalni odbor narodne skupštine z veliko radostjo čuje, da se je Milan Obrenovič oklical za prvega kralja srbskega in vladi priporoča, da uaj se to kakor hitro mogoče tudi vresniči. Turčija je s svojimi pogojami prelomila pariško pogodbo, iu vsled tega nobene mednarodne dolžnosti srbski vladi in skupštini ne morejo braniti, da bi ljudstvu spolnile te želje". Milana pa je jako osupnila novica, da so ga oklicali za kralja, in že se je govorilo, da hoče nemudoma sklicati skupštino in vladanju se odpovedati, ker ga Černajev sili, da naj krono sprejme, ali pa se odpovč. Tudi car ruski mu je neki poročil, da naj sa hitro odloči, kar jasno priča, da ima Rusija svoje namene že dovršene.
Ruski listi pišejo, da se bode ohranil mir, ker so vlade glede zadev na izhodu enih misli (?). Vendar pa vlada dela priprave za vojsko, in je, kakor se „Gaz. Narod." naznanja iz Bukurešta, vodstvo rumunskih železnic vprašala, koliko zamorejo prevaževati. Tudi naglemu odhodu velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča iz Varšave v Berolin prištevajo veliko politično važnost. — Car ostane do konca meseca novembra na Krimskem polotoku.
Turški sultan menda čuti nevarnost, ktera žuga njemu in državi njegovi, če vojske ne bode kmalo konec, in ministrom prigovarja, da naj mir sklenejo. Najbolj se temu upira minister vnanjih zadev, Savfet paša, in bode vsled tega neki stopil iz ministerstva. Ker je sultan zarad priljudnosti in natančnega spol-novanja verskih dolžnosti pri vojaštvu in ule-mih jako priljubljen, bo smel pri sklenitvi miru marsikaj dovoliti, česar bi si kak drug sultan nikdar ne upal. - Dr. Mizotaki, kterega so bili na Kreti na povelje guvernerjevo prijeli in odpeljali v Carigrad, je bil po tridnevnem zaporu izpuščen in se je že vrnil domu.
tiir&ki kralj pride te dni v Trst s svoj f ga popotovanja; kraljev parnik „Amfitrite" čaka že dalj časa v tamošnji luki. „Amfitrite"
je oni znameniti parnik „Panhelenion", ki je ob času vstaje na Kandiji kljubu vsem turškim vojnim ladijam donašal živež in orožje, kakor tudi prostovoljce na otok, ima štiri dimnike, je prav tenak in dolg z velikimi stroji, in jako urno plava. Ko je po vdušeni vstaji moral v Trst v ladjedelnico priti, da so ga popravili, spremljevala ga je ruska ladija, ker sicer bi ga bili morda Turki na planem morji vzeli. Tudi tukaj je severni stric pomagal.
V Kkvndorii v južni Ameriki se je po telegrafičnem naznanilu „Liberte" vnela revolucija. Prezident Borrero, naslednik izvrstnega od frajmavrerjev umorjenega Garzia Morena je odstavljen in general Wentimjela za prezidenta izvoljen.
Izvirni dopisi.
X Gorenjskega, 23. septembra. (Popravite pota, in povzdignili böte blagostanje posameznih krajev, povzdignili blagostanje cele dežele!) Pred kratkim je slavni dež. odbor razposlal duhovnijskim predstojništvom izkaze, deželno blagajništvo pa denarje za izplačevanje stroškov ljublj. najdenčkov za I. polletje 1876. Vedši, da s tem prihrani deželi mnogo stroškov, je naše rodoljubno duhovstvo radovoljno izvršilo ta posel — zastonj.
Čul pa se je glas, naj bi si. deželno blagajništvo z denarji vred blagovoljno odposlalo tudi blankete za pobotnice, ktere bi farna predstojništva le podpisala in precej odposlala. S tem bi se ustrezalo duhovskim uradom, ki so sedanji čas z opravki že tako večidel kar preobloženi, pa tudi dež. blagajništvu bi to prav došlo, ker bi zahtevano pobotnico urnejše zopet sprejelo.
Slavni deželni odbor in zbor, kterih vsa skrb je blagostanje prebivalstva mile nam Kranjske, želim pa prav posebno opozoriti na neko napako, ki je sicer lepi Kranjski grd madež, pa tudi vsi deželi, posebno pa še prebivalstvu dotičnih krajev močno na kvar. Ta duševni in materijalni razvoj dotičnega prebivalstva močno ovirajoča napaka je slaba zveza občin med seboj in posebno pa še s poglavit-uejšimi kraji dežele; to vse pa zbog pomanjkanja potov in cesta, kakor tudi vsled pomanjkanja srenjskih služabnikov, ki bi vsaj po enkrat na teden na bližnjo pošto in od nje donašali, kar bi bilo za občane potrebno.
Ozrimo se najpoprej na ceste iu pota.
Tu najdeš še dandanes cele županije, cele duhovnije, ki nimajo ne ene dobre ceste, ne enega za vožnjo pripravnega, poštenega pota. Kmet je večidel v tej zadevi v lastno škodo zelo nemaren. Ded in preded sta se po tacih potih prekucevala in živino trpinčila, zakaj bi pa še zame dobra ne bila, si misli in vse v nemar pušča. Videl sem lansko leto z lastnimi očmi, kako je kmet zbog gole nemarnosti pri-šedši z vozom do plaza prsti, ki jo je močno deževje s hriba na pot potisnilo, najprej spre-gel oba volička in sama čez plaz pregnal, potem pa šel nazaj, svoj voz razdrl in najprej predni, potem pa še zadnji konec voza na ramah prenesel čez plaz rajše, kakor da bi bil plaz malo postrgal in poravnal. Drugi sosedje pa, kteri niso imeli ravno prav nujnega opravka na tisti strani in o popravah potov med občani večidel nobene prave vzajemnosti ni, se za oni plaz popred še zmenili niso, dokler tudi njih sila ni prignala. Omenjeni kmet pa je, naloživši ua voz mrvo, naloženi voz rajše pustil pri bližnjem sosedu druge vasi, in volička sama domu gnal, kakor da bi se bil kake pol ali eno uro pomudil pri poravnanji
plaza na potu. Reči moram, da na tako zani-karnost še nisem naletel vse žive dni.
Pred malo časom sem se pomenkoval o potih z nekim malo bolj razumnim kmetom. „V teh krajih, mu pravim, res veliko trpite ljudje in živina, pa tudi precejšno škodo imate zarad tabo slabih potov. Le pomislite, nadaljujem, kar bi drugače po dobro napravljenem potu lahko v eni uri storili, se po tako slabem potu mudite po 2 ali 3 ure. „Gospod, včasih tudi pol dne", mi mož seže v besedo. Zdaj pa pomislite, koliko ur zgubite ali po-tratite na ta način v enem letu, koliko potem v 20 letih in sprevideli böte, koliko škode vam tako slaba pota napravljajo. Prevdarite pa še dalje, kar bi lahko po dobrem potu pripeljali z enim samim živinčetom, pripeljete zdaj komaj z dvema ali s tremi. Koliko škode trpite na leto zopet od te strani. Dalje, kadar kako reč prodaste, bodi si lesovje, žito ali kaj druzega tacega, morate vselej toliko ceneje prodati, kolikor več vožnja stane. „Vse je res, gospod", pritrdi kmetovalec, če pa kako reč kupite, morate enako drago plačati kot drugi ljudje, kajti zato, da vas bo toliko stalo, predno kupljeno stvar polagoma spravite na svoj dom, ne porajta nobeden prodajalec. Nikdo vam zarad tega tudi za krajcar ceneje te ali une reči ne bo dal, vso škodo morate trpeti sami, bodi si kar več za vožnjo potrosite, ali kar se vam vozovi ali tudi naloženo blago pri tako slabih potih pokvari." „Gola resnica je, gospod, kar pravite. Pa ljudje nas drugam pode, za nas pa nimajo nobene .-krbi. Drugim moramo pota popravljati, po kterih sami nikdar ne vozimo, razun ko cesto popravljamo, za popravo lastnih potov nam pa potem časa zmanjkuje. Vselej nas boli, kadar pride zapoved, da moramo na uno cesto, ki nam ni nič mar. Letos, ko nam je hud naliv vse meje udri in pota raztrgal, da še od vasi do vasi uismo mogli z vozom, pa je naenkrat prišlo povelje, ta in ta dan morate iti tje doli vsak sebi odmerjeni kos ceste popraviti itd. Za božjo voljo, kako bom šel, ko še do bližnje vasi z vozom priti nisem mogel. Tako se kar brez vsega premisleka dela. Moralo bi se vendar poprej poskrbeti, da moremo do ceste z vozmi predreti, potem še le zamoremo tudi cesto popraviti." „To je vse res", odgovorim, „pa vedite, da tega ste največ krivi sami. Ali se ne spominjate več, kako so vam priporočali vaši duhovni pastirji iu kako vam je prigovarjal oni svetni gospod, dokler je še pri vas kot okrajni predstojnik bil, da si napravite in poskrbite cesto skozi svojo faro, pa ste se le branili iu vstavljali? Naposled pa, ko niste nič marali, so dotični gospodje mislili: Je že prav, ker nočete dobre ceste, böte imeli pa slabo; ker niste hoteli sami sebi napraviti dobrih potov, pa hajdi, nasipajte jih drugim. Res je, da tega jaz ne odobrujem, da za grehe svojih malo presvojeglavnih prednikov trpite tudi še vi; prav bi bilo, da bi se tudi vam storila enaka ponudba, da si namreč smete izbrati cesto in si jo napraviti tam, kjer jo potrebujete tudi za-se, drugi pa naj vsakteri v svojem kraji skrbe za poštene ceste. Potem ne bomo imeli nobenega kraja v tej zadevi tako zapušenega, kakor so žalibog nekteri dozdaj."
Kaj pa nam je v teh žalostnih okolščiuah storiti, vpraša kmetič, da se vendar enkrat rešimo iz teh nadlog? Druzega nič, kakor da se s prošnjo obrnete do zadevnih svojih višjih, in upam," da böte uslišaui, odgovorim. Tudi to je možu všeč. Ali se bo pa pri znani ne-vzajemuosti kmetov res kaj storilo, skoraj dvomim. Da bi bili rešeni poprave onega, vča-
sih od zadevnih silno oddaljenega pota, to pač vsi želč, da bi si pa doma napravili poštena pota, o tem le pri premnogih kmetih še pojma ni. To tudi nikdar poprej ne bo šlo, dokler o tem višji kaj ne storč. Tega sem po lastni skušnji popolnoma preverjen.
V dokaz le en izgled. Pri neki priliki prigovarjam zbranim kmetom, naj bi si vendar pota nekoliko popravili, zarad ktere z .živino vred toliko trpe. Možje malo pomolče, na to se pa nekdo drzovito odreže: Ako z enim vo-ličkom ne gre, se vprežeta dva, ako dva ne zadostujeta se vprežejo štirji. Ako se v eni uri ne pripelje, privozi se pa v dveh ali treh gotovo ali pa še malo več. Iz med nazočih mož eni molče, eni pa se namuzneno drže prav dajaje govorniku. Na to urno odgovorim: „Kdor hoče 4 voličke vpreči, jih mora popred imeti. Vi pa, ki zbog svoje oholosti in zani-karnosti ne napravite poštenega pota skozi domače vasi in morate zdaj hoditi cesto nasipat tje v četrto faro, kjer ceste nikdar ne rabite, zdite se mi v svojem odgovoru podobni onemu nespametnežu, ki je v lastno hišo hodil po lestvi skozi streho, ker pri svoji hiši nobenih vrat ni imel, med tem ko je bil sosedu napravil in potem tudi vedno popravljal vežene vrata, skozi ktera je sosed prav lahko v svojo hišo dohajal; prijateljsko opomnjen, naj bi raji še sebi napravil vrata, skozi ktera bi vse bolj lahko hodil v svojo hišo kot dozdaj, ko mora po lestvi skozi streho notri lesti, bi se pa na dobrohoteči opomin oholo odrezal: Ako v svojo hišo ne morem tako urno, doi-dem pa bolj polagomo, ako se notri ne pride tako lahko, pride se pa malo bolj težko, to mi je vsejedno. Veste, komur ni svetovati, temu tudi ni pomagati. Le toliko še povem, da vaša uboga živinca se mi smili, ktero dostikrat vidim, kako nepretrgano vleče, pa jo le še vedno bijete in pobijate. Kdor pa -je neusmiljen do živine, tudi do ljudi usmiljenja ne bo imel. Zato se ni čuditi, da ste v vednih prepirih in bojih, kakor tudi v vednih tožbah in pravdah med seboj. Takih neusmiljenih in surovih ljudi pa jaz ne maram enkrat pred sodbo božjo zagovarjati". Te poslednje besede kterih pomen so dobro razumeli, da jih namreč rajši popustim, kakor da bi še dalje tolike narodnosti pri njih trpel, jih osupnejo, da nikdo ne črhne ne ene več in že čez nekaj dni doide jih več prosit me, naj nikar ne zamerim.
Verjemite mi, da k surovosti in zaroblje-nosti ljudi veliko pripomerejo slaba pota, po kterih se po ubogi živinci neusmiljeno udriha. Otrok se v mladih letih trdosrčnosti do živali od očeta priuči, s tem pa zgine tudi vse blagočutje vsa milosrčnost, vse usmiljenje do ljudi. Zato se pa ni čuditi, da so v tem kraju . ne daleč na okrog v dobrih dveh letih do dobrega potolkli ali usmrtili kakih 8 ali še več ljudi. Ako se hoče tej surovosti priti v okom, treba je med drugim gledati, da ljudje milosrčnejši ravnajo s svojo živino. Da se bo pa to zgodilo, treba je napraviti boljših potov. Toraj dajte nam boljša pota ali ceste, in podpirajte naše domorodno duhovstvo, da tolikanj ložej izmed našega ljudstva prepodi neukretno surovost in trdosrčnost, ki le še vse preveč njemu na kvar in nečast biva med njim; s tem pripomorete dotičnim krajem k zboljšanji in blagostanji, s tem koristite celi deželi, če posamezni deli dežele lepo cveto, je cveteča vsa dežela; če pa je le en del života bolan, kmalo prične bolehati in hirati celo telo. Naj o tej reči povem še eno smešno pa resnično. Gnalo me je pozvediti, kaj da jc vendar vzrok, da se nekteri tolikanj
branijo napraviti v domači fari pošteno cesto, ter rajši hodijo na tlako v tretjo ali četrto faro, kjer posiplejo cesto, po kteri, kakor že rečeno, morebiti nikdar ne vozijo, razun ko jo popravljajo. Čujte, kaj sem zvedil. Naše priprosto ljudstvo se še vedno silno boji sovražnika, posebna Turka, od kterega za gotovo pripoveduje, da bo še tako daleč pridrl v naše dežele, da bodo turške mule pile nemško „Reno". Tedaj bodo vse požgali, vse pomorili kodar bodo hodili, za naše kraje pa še vedili ne bodo, ker v nje nobena cesta peljaja ne bo.
To je tudi eden poglavitnih vzrokov, zarad kterega so se posebno po nekterih bolj hribovskih krajih vedno upirali napravite ceste.
Zato pa tudi vsakakoršna poročila o zmagi Turkov nad kristijani prosto ljudstvo silno vznemirujejo in plašijo. Če se tedaj kdo zavoljo vznemirovanja ljudstva kaznuje, zaslužijo pač kaznovani biti taki poročevalci, ki si zmage Turkov še zmišljujejo.
Domače novice.
V Ljubljani, 26. septembra.
(Banka „Slovenija") bode imela 28. t. m. občni zbor. Današnji številki smo pridjali pregled premoženja bankinega, kakoršen se 28. t. m. predloži delničarjem , da ga že prej nekoliko pretresejo. Druga potrebna razjasnila se izvedo pri vradu likvidujočega odbora in se bodo dajale tudi pri občnem zboru.
(Banka „Slovenija".) Kako slabo da so naši časopisi čestokrat v najvažnejših zedevah naših interesov podučeni, spričuje vnovič „Slovenski Gospodar" v svojem zadnjem listu od 21. t. m. preočitno! — Ovi list ima zopet o o banki „Sloveniji" notico, koja pa je od prve do zadnje besedice popolnoma neresnična 1 Tu nam ne gre vse ove napačnosti, koje o pogajanji naše banke z druzimi, sosebno pa z društvom „Donau" prinašajo, popravljati, -bilo bi to zares preobširno, pa se nam tudi nepotrebno zdi, ker se bodo tako pri prihodnjem občnem zboru 28. t. m. delničarjem vse bankine razmere in delovanje likvidacijskega odbora natanjčno pojasnile — ampak s tem hočemo na ono notico le to omeniti, da „Slov. Gosp." zlobno a jako puhlo novico naših nasprotnih „žurnalov": „Laib. Tagbl,,. in „Laib. Ztng.", da je pri zadnjem požaru v Logatcu našo banko škoda za celih osemdeset tisuč gld. zadela, posnema in kot „pogreto rihto" po svetu trosi 1 — Čudimo se, kako da „Slov. Gosp." popravek, ki smo ga „Tagblatu" poslali 10. p. m. (štev. 182), v kojem konstatiramo, da banka „Slovenija" ni več, kakor s 400 gld. pri onem požaru inte-resirana — koja škoda pa je sedaj s 350 gld. že poravnana — nič manj kot ignorira! — Prosimo vas, da vi ovi popravek sprejmete.
Likvidacijski odbor.
(Zavarovalnica „Donau".) V petem odstavku našega članka o tej zavarovalnici, ki smo ga zadnjič priobčili, se je vrinila tiskarska pomota. Kakor je lahko posneti iz prejšnjih stavkov, znaša ves dohodek po premiji v gotovini 2,132.540 gold. O tej priliki še pristavimo, da je gospod Peter Grassel i v Ljubljani glavni zastopnik tega društva.
(Naznanilo in poziv v pevske vaje narodne Čitalnice Ljubljanske.) Za prihodnjo zimsko sesouo se pevske vaje moškega zbora začno v torek 26. dne t. m. ob 8 uri zvečer in se bodo vsak torek in petek redno nadaljevale. — Šola pevska: za gospodičinje vsako sredo in saboto ob 5 uri popoldne, — za začetnike vsako sabo t o ob 8. uri zvečer, — za že ne-Izdajateij in odgovorni vrednik: Ferd. Pev
koliko izurjene pevce vsako sredo ob 8. uri zvečer. Šola za vse te tri oddelke se začne v sredo 27. dne t. m.
Razen udov čitalnice zamorejo tudi gos-podičine in gospodje, ki niso društveniki pa imajo veselje do petja, vstopiti v šolo in event-uelno v ženski ali moški zbor.
Oglase sprejema v dotičnih urah v pevski sobi čitalnični pevovodja gosp. Anton Stoekl.
čitalnični odbor.
(Za bogoslovske šole,) kakor je bilo že enkrat naznanjeno, seje treba 3. oktobra oglasiti, 4. oktob. ob enajstih se bodo brale Statute, zvečer pa se prično duhovne vaje.
(PreČ. g. kanonik Franc Kramar,) bivši general-vikar in vodja semeniški, deželni poslanec itd., bodo v nedeljo 1. oktobra svojo zlato mašo obhajali v Stari loki, kjer so bili skoz 23 let za fajmoštra in dekana ter so so-zidali prekrasno cerkev, ki je ena najlepših na Kranjskem. Prijatelji, znanci in nekdanji kaplani in učenci preč. g. jubilanta se bodo te slovesnosti gotovo prav obilno vdeležili.
(Mestni zbor) ima danes popoldne ob 5. uri redno mesečno sejo, pri kteri se bosta volila tudi 2 uda v mestni okrajni šolski svet.
(Pogorela) je v soboto zvečer po devetih neka vrtna hišica nasproti Samassovi tovarni v pasjih ulicah. Ogenj je neki nastal po neprevidnosti neke ženske, ki je šla iz hiše, pa luč pustila tako blizo notri yiseče obleke, da se je obleka vnela in zapalila tudi hišico.
Razne reči.
—	Paragraf 19. je dobil klofuto. Tržaški magistrat z okolico uraduje izključ-ljivo v laščini. Politično društvo „Edinost" se je vsled tega obrnilo do c. k. namestništva nadejaje se, da magistratu zaukaže spolnovanje člena 19., in to tem bolj, ker namestništvo omenjeni § 19. strogo spolnuje in vsako slovensko vlogo slovnski rešuje. Te dni pa je došel političnemu društvu jako čudni odgovor c. namestništva, ki se od črke do črke tako-le glasi: „Na odgovor vloge od 15. Junija t. 1. Namestništvo oznanuje temu društvu, da mu nemore priznati pravice, neprimati uradne dopise tukajšnega Magistrata v laškem jeziku pisane, ker magistrat rabi ta jezik kakor uradni jezik in nobena stranka nemore prepisati postavljeni oblasti kakim se ona jezikom ima poslužiti.
Radi tega se društvu povernejo tukaj priloženi magistratovi razkazje, eden teh še ne-otvoren, kateri so za gor imenovanom vlogom sem predloženi bili.
Magistratu se pa razodeva naj v okolici, kjer ljudstvo večinom samo slovenski zna, na-redbe zmeroj tudi v slovenskem jeziku razglasi." — Kako se ta odlok s § 19. striDja, pristav-ja list „Edinost", to naj sodi narod, ki mu je znano, da § 19. jasno govori: „Vsi narodi so ravnopravni, država pripoznava ravnopravnost vseh narodov in vsak narod ima nedotakljive pravice govoriti in razvijati svoj jezik v uradu, v šoli in javnem živenji."
—	Politična društva goriška bodo zborovala 28. t. m. v goriški čitalnici, in sicer: „Gorica" ob 10. uri, „Soča" ob 11. uri dopoldne, „Sloga'1 pa ob dveh popoldne. Goriškim Slovencem priporočamo, da naj se teh zborovanj vdeleže v prav obilnem številu, da izdatno dementirajo čenčarije ljubljanskega „turškega lista", da se ljudje več ne brigajo za slovensko reč.
V r e d n i k d u n a j s k e g a „'V a t e r 1 a n d a" baron Manndorff je bil 23. t. m. od porotnikov ec.
za krivega spoznan in od sodnije obsojen na 4 mesece zapora. Tudi zapade 500 gld. kavcije.
—	Vinorejska razstava v Mariboru je bila 23. t. m. sklenjena. Izmed Kranjskih razstavljalcev sta dva dobila svetinje.
—	Za logaške pogorelce: Iz Jesenic farmani s svojim duh. oskrbnikom 32 gld.
Iz pred sodišča.
Sodnijska obravnavaproti Brand-stetterju, ki se je 22. t. m. pred porotno sodnijo celjsko pričela, bo trajala kakih 10 dni. Predseduje ji višji deželni sodnik Ileinricher, votanta sta gospoda Pezarič in pl. Schrey, tožnik je državni pravdnik Dueller, zagovornik pa dr. Ilolzinger iz Gradca. Prvi dan se je prebrala obtožba, ki Brandstetterja dolži, da je ponaredil 26 menj c za 56.100 gld na ime svoje ranjke žene, 119 menjic za 233.062 gld. 57 kr. pa na ime poslanca Konrada Seidla in da je svoje 3 mladoletne otroke ogoljufal za 18.000 gld., ktere so imeli po ranjki materi dobiti. Reč je sodniji naznanil g. Seidl 21. novembra 1875, ko je imel plačati več takih ponarejenih menjic. Sošlo se je bilo k obravnavi veliko radovednega ljudstva, gosposkega ženstva celjskega. Okoli 12. ure o poludne se je pričelo izpraševanje zatoženca, zlasti ki je 44 let star. 1860 se je kot vojaški častnik brez premoženja poročil z jako bogato, vdovo, grofinjo Rozo Orzichovo, in je kmalo potem vojaščini dal slovo. L. 1873 se je jel pečati z rudarstvom in je 4. sept. 1874 z državo sklenil pogodbo, da hoče v 10 letih zanjo poskrbeti 450.000 centov cinkove rude. Država mu je na račun dala 60.000 gld., pa 23. januarja 187G je sklenjeno pogodbo zopet razdrla. Razun teh od države prejetih 60.000 gld. je Brandstetter na svoj rudokop in malo zemljišče svoje pri Ileinrih Russu na posodo vzel 80.000 gld. in ponaredil tudi gori omenjene menjice za 289.062 gld.
Pri cenitvi meseca junija t. 1. se je pa pokazalo, da je Brandstetterjev rudokop z vsemi pripravami vreden komaj 22.930 gld. Na vprašanje predsednikovo, se li čuti krivega, je Brandstetter odgovoril, da ne! Njegov namen je bil, vse pošteno poplačati. Če bi ne bila vlada ž njim sklenjene pogodbe raztrgala, bi bil vsem upnikom, tudi Seidlu, vse plačal, ki si je še le potem dal dati potrdilo, da je za 100.000 gld. menjic zanj podpisal, ko so bili njega (Brandstetterja) meseca novembra 1. 1875 prijeli zarad zapuščine. Seidl in dr. Duhač iz Maribora sta bila pooblaščena obrok za razna plačila podaljšati, a ker sta dr. Duhač in dr. Kocmut menda rekla, da se (Brandstetter) po nobeni ceni ne more rešiti, se je reč naznanila sodniji, ki je s privoljenjem državnega zbora Brandstetterja prijela in zaprla. Zatoženec obžaluje, da se državnemu zboru ta sramota ni prihranila.
Na večer so prišle v razgovor na ime ranjke žene ponarejene menjice. Upnik Krochmal iz Gradca trdi, da so te menjice prave, in da hoče zatoženec le otrokom svojim rešiti to premoženje. Brandstetter pa to taji in pravi, da je te menjice na ime žene svoje ponaredil, ker je žena za se preveč potrosila Priče baron Recbach, Jože Murle in Elizabeta pl. Rösller pa trdijo, da žena Brandstetterjeva ni bila zapravljivka.
Telenrnllčne denarne ccne 25. septembra.
Papirna renta 66.90 — Srebrna renta 69 80 —
18fi0ietno državno posojilo 112---Bankine akcije 862
— Kreditne akcije 152-60 — London 121'--• Srebro
101.90 — Ces. kr. cekini 5-76 ~ 20frankov O^1/,.
Priloga „Slovenca" k štev. 112., 26. septembra 1876.
Izkaz premoženja — Jlcrtudgcnöflanö
,prve občne zavarovalne banke SLOVENIJE" v Ljubljani 4. avgnsta 1876. — ber „erfteit allgemeinen 2$erfidjerung3banf SLOVENIJA" in £aibad) am 4. SJnpft 1876.
Prva občna zavarovalna banka SLOVENIJA v likvidaciji. — «rile allgemeine llcrrtdjcutiujsbaitli SLOVENIJA iu Liquidation.
V Ljubljani 4. avgusta 187(3. — Saibadj am 4. Stuguft 187(i.
Posamezno — P c t a i l
Zaporedna štev.
3ßoft4Rr.
1
2
3
4
5
6
7
8 9
10 11 12
13
14
15
16 17
Activa.
Gotovina v blagajnici 4. avgusta 1876 ......
Äaffabaarfcfjaft am 4. Stuguft 1876
Nepremakljivo posestvo: hiša št. 24 v gledališčnih ulicah 3mmobi(aricn-Sonto: ,«pau§ sJlro. 24 in ber 2(jcatcvi]a||"e
hiša št, 160 (tovarna za kolomaz) |>au«=9iro. 160 (©djmierfabrif) Vrednost pohištva: pisarniška in hišna oprava .... SRobtlarien=Sonto: ftanjlei= unb ginunereinridjtung
Vrednost tablic...... .......
<3ef)ilber=6onto
Ustanovili stroški oddelka za ogenj.......
©riinbuugsfoftcn für bie gcucrabtl)ciluiig
Ustanovni stroški oddelka za življenje......
©rünbungefoften für bie ßeben§abt|eilung
Organizačni stroški oddelka za ogenj.......
Drganifationsfoften fiir bie geuerabtbeihtng
Organizačni stroški oddelka za življenje......
Organifationčfofteu fiir bie £cben§abtfycihtng
Kurzni razloček..............
ßur§biffcrenj=6onto
Račun menjic..............
2Bedjfel=ßonto
Trjatve pri delničarjih...........
gorbevuugen bei beu Stctiouäreu
Posestvo v Radečah............
fRentitöt in Račah
Razni upniki...............
®iuerfe ®ebitoreit
Trjatve pri zavarovalnicah..........
^orbevuitgcu bei ben Saufen
Od tega imamo zavarovalnicam povrniti......
$ieüou ab bie ©egetiforberungen ber Saufen Trjatve pri zastopnikih v oddelku za ogenj gorberitugeit bei ben Slgeitten ouž bem genergefdjäft Trjatve pri zastopnikih v oddelku za življenje .... g-orberutigeu bei ben Stgenten auš bem 2cben§gefd)äft
Z ozirom na izkazano premoženje (Activa) z ... .
SJfit SRücffidjt auf bie au§gemiefenen Slctioa pr.
in z ozirom na delnični račun, trjatev od 2337 delnic
po 90 gld...............
unb ben 2lctien=C£onto für 2337 Slctien bie aieftforberuug ä fl. 90
je skupno premoženje............
ergie&t fid) ber ©efammtbermögensftanb mit
Po vknjiženju Sau t Sud) un g
posamezno	vkup
einjeln	jufantmen
fl. kr. fl. ki^
89 11 89 11
45000 —
12000 — 57000 — 52000 — 9438 99
6007 75 15446 74 3000 — 45908 47 9910 06 35841 06 883 49
30418 92 122962 — 200 — 3069 62
1201 — 4270 62 2570 62 3299 22 3299 22 4464 06 500 —
30554 03
12071 79 18482 24 13000 — 74238 95
19566 87 1 93805 82 46902 91 ____121561 86
7706 73 210330 —
218036 73
Vzemimo, da I je vredno «fredna 3titgenomme= s'lfV-ner JBert*
fl. kr.
IlPa-ssi^ra,.
1	Zemljiščino vknjižen dolg na liiši štev. 24 ..... — — — — 10300 —
Xabularpoft am .panje sJh\ 24
2	Neizplačani kupon............. — — — — 421 90
Uiibeljobette 3iitfeit=®ouponč
3	Premijna reserva neposredne in posredne kupčije po od-
bitej pozavarovaluini........fl. 39255
Saarprümicureferöe beS bireeteu unb bes sJtetroceffion§= gefdjäfte» nad) Stb^ug ber ÜiücföerfidjcnmgSquoteit
4	Premijna reserva v odd. za življenje; po tarifi I.—XV. fl.2400 — — — — 41655 — ^rämienreferüe Sehen; Xarif I,—XV.
5	Trjatve podedovanskih društvenikov z obresti vred . . — — — — 10300 — ©utl)aben ber 5Iffoeiation§mitg(ieber fammt 3'nfeu	r
6	Dolgovi vsled posojila............ — — — — 10800 —
Sin rücfjti$al)lcnbem ®aidet)cn
7	Požarnih škod je še plačati $u be}al)(enbe ^ycuevfdiäbeu
a) Za škode, ki so bile uže cenjene......'28271 48 12093 25
$ür bereits liquibirte <2d) Ab en h J Za škode, ki so sicer že z 5897 gld. oglašene, pa
še ne cenjene............ 4400 — 1300 —
gür mit fl. 5897 bereits angenietbete aber und) itidjt liquibirte @d)äbeu
c)	Ne pripoznane, t. j. take škode, ki so sicer že oglašene in deloma tudi že cenjene, vendar pa bodo še
le po pravdni poti rešene......... 16500 — 10200 —
Sdjroebenbe, b. 1). bereite angentclbetc unb tfjeiliueife aud) liquibirte Sdjiibcu, meld)e fid) im Sßrojeffe befiuben
d)	Z 15238 gl. naznanjene, vendar pa še ne vravnane škode, katere se imajo pozavarovalnim društvani poplačati 12500 — — — 38078 23 3)?it ft. 15238 aitgemel&ete, jebod) nod) uidjt liquib (j 1 (JT1 48 23593 25
geftellte (Sdjiibcu, lueldje an bie sJtiirfoerfid)ernng»an= ftalten ^u gcdjlen finb
8	Reserva v škodah v oddelku za življenje..........2300 —
©d)abcnrcfcrue Sebeit
ij Aktiva..................................7706 73
Slcttoa	121561 86
Potrebnost
za poplačanje	°d tega je	Potrebnost
škod	pozavarovano	novcev
Posamezno — U C t rt i l ®rforbeiniB	Č>icoon ift	©elb«
jur ©ajaoeti»	rüdoerfidjert	(Srforbcrmš
,ial)lu»a	______
____fl. kr.	| fli kr?	fl. ' kr.