Štev. 9.
V Ujubljani, 1. kirnavca 1904.
Leto V.
V najlepšem kraju.
.Kj, ta stari Žu2elj. mož po božji voljt: Kar je rekel. kakor bral bi rože tam na polji I
Vivček je napravil pa tako je rekel: vem deželo, lepše ni je. naj bi svet obtekell
V božjo milost solnce tam ne gre nikoli. Božja milost — Bog sam tam je na prestoli . . .
In lijd vse križem s solnca božji žarki. v morju čuvstev sladkih pfavaš kakor v barki.
Glej. pred tabo lahna. lahna kot meglica z lilijo gre v roki pot krasnd Devica.
\n v naročju nesc dete — Solnce večno. Kdor bi ga pogledal. žitjc mu |e sreeno . . .
In ie bl se v misllh
samo ga dotaknil,
vsi odmrl bi skrbi.
v radost se zamaknil . . .
V haljl toJnoresni angel peva pesem: Pridi, dele. pridi. k Bogu te poneseml
Gisto. 0ogu vdano             -t
daj mi. daj dušico. jaz na ramo vsako dam ti perutnicol         ¦ -"
Daj mi. daj dušico
pa z očmi zamiži,
ko oči odpreš — glej! —
že sva v paradiži.
S svetim križem v rokl tam gredo junaki, konji njih nevzdržnl brzi so oblaki.
Vzhod in zahod gleda radosti brezimne, zbor neStoti peva Bogu v slavo himne I
Križ se sveti bllska. truma gre neSteta, večna ji Ljubezen lovor-venec spleta!
Fran Žgur.