"- 1*1* »—finto imillii — Poštnina 'plačana v Leto XXIII., št. 13 J Ljubljana, sobota 12. junija 1943-XXI Cena cent. 80 Umradroi L/ubljana. Pnccuulcn alica S. Telefoo fc. 31-22. 51-23. »1-24 loserams oddelek s Ijnbliana, Pucdnfieva alica 5 — Telefoo fc. 31-29. $1-26 fodnifata Noto mesto: Unbliainb cesti 42 Bačmrit t* Ljabltansicc pokra fino m pofeno čekovnem zavoda fc. 17.749, za ostale kraje Italije Servioo Cood. Con. Posl No U-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oclaae to Kt. Italije in fnnanimfva ima Ooiooe PubbllettS italiana V A MILANO iskala tuk dan Nitoiolai mata ntitjao U Ua vkljotoo • »PooedatiAkn J» Lu M.SO. fooada lika ■ 4 (Jtedaiiltoi Pnoanijeva alica ker. J. fcev. 51-22. 51-23. 51-24. RokopUl »c ■€ CONCESSIONARIA ESCLUSIVA po ta pob- bliciti di pcoveuienzf id fntfi 2 CJnione Pubblidti Italiana S. A. MILANO Junaška obramba posadke na Pantelleriji 20 sovražnih letal sestreljenih — 5000-tonski parnik torpedlran Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 11. junija naslednje 1112. vojno poročilo: Včeraj jn ponoči so se neprestano ponavljali napadi močnih oddelkov sovražnih bombnikov in lovcev na Pantellerijo, katere posadka je ponosno ostavila brez odgovora ponovni poziv k predaji, dasi nanjo udarjajo neprestane akcije kakega tisoča letal. Lovci 53. jate in IGO. skupine so se drzno zapletli v boj proti številčno močnejšim silam ter so v hudih bojih sestrelili 12 letal. V zraku nad otokom je bilo pokončan i h še 8 letal po zaslugi nemškega letalstva, ki je v bližini rta Bor.a prestreg-lo hi zrušilo v morje 2 letali tipa »Cur-tiss«. Na morju pri Belem rtu (Tunizija) so naša torpedna letala napadla neki konvoj in zadela 3000 tonski parnik. 7 naših letal se nj vrnilo z operacij tega dne. Sovražno letalo je skušalo napasti in obstreljevati nekoliko motornih izvidnic vzdolž obale Kalabrije, toda obrambno topništvo ga je sestrelilo. Nj. Vel, Kraljica in Cesarica med ranjenci Rim, 10. jun. s. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica je prišla davi v bolnišnico »Littoria«. Podala se je v paviljon »Flaviani«, kjer se zdravijo mnogi, ki so bili ranjeni ob nedavnem letalskem napadu na Civita-vecchio. Vzvišena vladarica je šla skozi paviljon in se zanimala za vse bolnike ter se z vsakim posebej 1 jubeznjivo razgovar-jala. Med obiskom so nazoči izkazali Nj. Vel. Krajjici in Cesarici svojo udanost. Gibanje preSektov Rim, 10. jun. s. S kraljevimi dekreti je bilo izvršeno običajno letno premeščanje prefektov posameznih pokrajin. Premeščeni so: dr. Francesco Palici iz Torina v ministrstvo s funkcijo ravnatelja javnega zdravstva, odvetnik Dino Dorri iz Genove v Torino. odvetnik Eduardo Salerno iz Bologne v Genovo, dr. Guido Litta iz Verone v Bologne., dr.' Tito Cesare Canovai iz Peruggie v Verono, odvetnik Giuseppe Russi iz Va-resea v Trapani, Pietro Giaccone iz Trapa-nija v Varese, dr. Mario Decesare zapušča funkcije generalnega ravnatelja sklada za bogočastje ter prevzema funkcijo generalnega ravnatelja za zadeve bogočastja. dr. Francesco Battiati iz Beneventa v ministrstvo s posl; generalnega ravnatelja sklada za bogočastje, dr. Emanuel Zannelli iz Catanije v Bolzano, Emilio Grazioli iz Ljubljane v Catanij0, Francesco Scassellati Sforzolini iz Cattara v Ancono, dr. Lucian Bicastri iz Castanzara v Viterbo dr. Elo-rindo Gianmidhele iz Viterbe v Cesaro, Giovanni Mosconi iz Cesara v Udine, odvetnik Leone iz Cagliaria v Brescio, dr. Gregor Notarianno iz Sassaria v Peruggio. dr. Al-bo Cavanni iz Gorizie v Chieti, inž. Romu-aldo Giannino iz Chietia v Livorno. dr. Manlio Binna iz Livorna v Spezio, Albert Varana iz Pes čare v Palermo z razpoloženja v Verceli, dr. Gianbattista Zanframun-do z razpoloženja v Avellino, dr. Franc BelKni z razpoloženja v Gorizio. Nova imenovanja: dr. Elmo Bracali, podprefekt, je imenovan za prefekta v Beneventu. dr. Ferdinand Flores, podprefekt, je imenovan za prefekta ter stavljen na razpoloženje, dr. Franc Mocai, podprefekt. je imenovan za prefekta in določen za Nuoro, dr. Josip Solimena. podprefekt, je imenovan za prefekta ter postavljen na razpoloženje z nadzorniškimi posli, dr. Franc Miraglia, podprefekt. je imenovan za prefekta ter postavljen na razpoloženje z nadzorstvenimi posli dr. Mario Carta, podprefekt, je imenovan za prefekta ter postavljen na razpoloženje z ohranitvijo dosedanjega posla, dr. Rudolf Biancorosso. podprefekt. je imenovan za prefekta ter določen za ministrstvo, ostane pa na svojem dosedanjem mestu. dr. Julij Cesar Rizza, podprefekt je imenovan za prefekta ter določen za Rieti. dr. Hugon Severini, podprefekt. je imenovan za prefekta ter postavljen na razpoloženje z nadzorniškimi posli, dr. Friderik Solimena, podprefekt, je imenovan za prefekta ter določen za Messino. dr. Alfred Salvatore, podprefekt, je imenovan za prefekta in določen za Campobasso, dr. Guido Brolise, podprefekt. je imenovan za prefekta in določen za Ascoli, dr. Tomaž Pavone, podprefekt, je imenovan za prefekta ter določen za ministrstvo, dr. Adolf Da Dominis, podprefekt, je imenovan za prefekta ter določen za ministrstvo, ostane pa na dosedanjem mestu. dr. Josip Festa, podprefekt, je imenovan za prefekta in določen za Cagliari, dr. Vincenc Ottaviano, podprefekt. je imenovan za prefekta in določen za Sassari, odvetnik Henrik Endrich, je imenovan za prefekta in določen za Co-senzo, dr. Mario Pigli je imenovan za prefekta in določen za Cattaro. odvetnik Peter Mozoni je imenovan za prefekta in določen za Catanzaro. Postavljeni so na razpoloženje: Adalbert Mariano. prefekt v Palermu, ker je imenovan na drugo mesto, odvetnik Rafael Ra-dogna, prefekt v Messini s posli generalnega nadzornika, dr. Kajetan Orru, prefekt v Nuoru, na lastno prošnjo iz zdravstvenih razlogov, dr. Vincenc Cicttola, prefekt. v Bresciji s posli generalnega nadzornika, dr. Viljem Froggio, prefekt v Bolzanu s posli generalnega inšpektorja. Upokojeni so zaradi dosege službene meje: dr. Robert Ausiello, prefekt v Anconi, dr. Josip Caratti, prefekt v Rietiju dr. Carrriine Senice, prefek na razpoloženju, dr. Josip Onnis Delicati, prefekt v Ascoli-ju, dr. Guido de Santis, prefekt v Oosenzr, dr. 1 Nicola Trifuoggi, prefekt v Aveninu, dr. Josip Cocuzza, prefekt v Campobassu, dr. Andrej Tincani, prefekt v Teranr*, dr. Alfonz P;ronti, prefekt v Speziji, dr. Albert Chiariotti, prefekt v Udinah, dr. Marij Montecci. prefekt na razpoi-i,enju, Vincenc Bellongo, prefekt na razpoloženju. Upokojeni so. ker so prevzeli druga i-ie-sta: Josip Mastro Maffei, prefekt na razpoloženju, prof. dr. Ivan Petragnani, prefekt na razpoloženju. Letalski boji na vzhodu Podmornice so zopet potopile 9 ladij s 43*020 tonami Iz Hitlerjevega glavnega stana, 11. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Z vzhodne fronte poročajo samo o delovanju izvidniških in napadalnih oddelkov. Pri poskušenem napadu močnih sovjetskih letalskih sil na nemška letališča za fronto so se v srednjem odseku vzhodne fronte razvili hudi letalski boji, pri katerih je imel nasprotnik težke izgube. V noči na 11. junija so nemška težka bojna letala napadla neko sovjetsko oborožitveno tovarno. V Sredozemlju so nemški in italijanski lovci sestrelili včeraj 22 sovražnih letal. Nemške podmornice So potopile v hudih borbah proti zaščitnim konvojem in posameznim enotam 9 ladij s skupno 43.000 br. reg. tonami in dosegle torpedne zadetke na dveh nadaljnjih ladjah. V času od 1. do 10. junija so pomorske Priprave za žetev In mlačvo Rim, 10. j"unija. s. Duce je sprejel ministra za poljedelstvo in gozdove, ki je Duceju podrobno poročal o pripravah za žetev in mlačvo in za izročanje prvega žita v zbirališča. Duce je poročilo z zadovoljstvom sprejel na znanje in izrazil prepričanje, da bodo proizvajalci z zavestno disciplino izvajali ministrske odredbe in ©lajšali z dejanskim sodelovanjem nalogo ministra, da se zagotovi potreben kruh italijanskemu narcidu. Spričo najnujnejših aaler. ki so bile poverjen« voditeljem žitnih podjetij z novimi odločbami ih spričo delovnih potreb, ki so nastale zaradi vojne, je Duce sprejel predloge ministra za poljedelstvo in odredil, naj se za tiste, ki opravljajo naravnost in stalno funkcijo oborožene sile in protileta'sko topništvo z morja uničile 10 sovražnih letal. S finskega bojišča Helsinki, io jun. s. Finsko vejno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah so finsk-e čete na Karelijski zemeljski ožini zavrnile napad sovjetskega oddelka, kj sta ga podpirala močan topniški ogenj in ogromna zavesa umetnega dima. Na fronti ob Aunusu so bili odbiti napadi sovjetske pehote. Na tronti Vzhodne Ka-relije je v odseku ožine Alaosolkaj oddelek finskih udarniških čet prodrl po siloviti topniški pripravi globoko v ruske postojanke. Pri tem je uničil utrdbe, zaklonišča in okope. Skupno je bilo uničenih oziroma zapaljenih 30 zaklonišč, 50 utrdb, eno skladišče z več kakor tisoč minami in mnogo drugih skladišč streliva. Pri poizkusu odpora so sovjetske čete pustile na bojišču 130 mrtvih, finski oddelek pa se je skoraj nedotaknjen vrnil na svoje izhodišče. voditeljev podjetij, kakor tudi za tehnične predstojnike, odbitek žita, dovoljen na podlagi nedavnih cdločb medministrskega odbora, poviša od 1.10 na 1.50 stotov na osebo. Za pridobitev pravice do tega poviška morajo interesiranci prositi pokrajinski odbor za poljedelstvo. Smrt bivšega maroškega sultana Tanger, 10. jun. s. Bivši maroški sultan Mu-laj Abdul Azis je umrl v svojem dvoTcu v Tangerju. Visoki komisar Španskega Maroka general Orgaz je izjavil svoje sožalje rodbini pokojnega vladarja. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE! SOSVET LJUBLJANSKE POKRAJINE OBNOVLJEN Duce je imenoval za njegove člane najvidnejše predstavnike našega gospodarskega in kulturnega življenja Duce Fašizma, predsednik vlade, notranji minister: V zvezi s svojo uredbo z dne 26. maja 1941-XIX, s katero je bil imenovan sosvet Ljubljanske pokrajine v zvezi s predlogi Visokega komisariata v Ljubljani za ponovno ustanovitev samega sosveta glede na člen 4. Kr. uredbe z zakonsko močjo z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, spremenjene v zakon dne 27. aprila 1943-XXI, št. 385, odreja: Sosvet Ljubljanske pokrajine se obnavlja in njegovi člani so: Leon Rupnik, ljubljanski župan; prof. dr. Milko Kos, rektor ljubljanske univerze; prof. dr. Milan Vidmar, predsednik Akademije znanosti in umetnosti; dr. Ivan Slokar, predsednik Pokrajinske zveze delodajalcev in njenega odseka za kredit in zavarovanja; dr. Branko Alujevič, predsednik PoTcrajinske delavske zveze; inž. Milko Pirkmajer, predsednik Zveze svobodnih poklicev in umetnikov; prof. Bogumil Remec, predsednik Pokrajinskega zadružnega združenja; Franc Heinrihar, industrijec, predsednik industrijskega odseka Pokrajinske zveze delodajalcev; Zvonimir Lukič, trgovec, predsednik odseka trgovcev Pokrajinske zveze delodajalcev; Ignac Pevec, kmet, predsednik kmetijskega odseka Pokrajinske zveze delodajalcev; Alojz Erjavec, litograf, predsednik odseka industrijskega delavstva Pokrajinske delavske zveze; Ludvik Korče, predsednik odseka trgovinskega delavstva Pokrajinske delavske zveze; Franc Majcen, predsednik odseka delavcev v bančnih in hranilni-ških podjetjih Pokrajinske delavske zveze; Karel Rojina, kmet, predsednik odseka kmečkega delavstva Pokrajinske delavske zveze V Rimu. 31. maja 1943-XXI. Mussolini 1. r. Gornja uredba, ki znova oživlja izredno važno upravno institucijo Pokrajinskega sosveta, bo nedvomno z navdušenjem sprejeta pri vsem lojalnem prebivalstvu Ljubljanske pokrajine. Imenovanje sosveta je nov dokaz, da se politične prilike v pokrajini naglo normalizirajo in da stopa socialno. kulturno, politično in gospodarsko življenje slovenskega prebivalstva ▼ novo razdobje. Posebej moramo podčrtati sestavo sosveta. Novoimenovani člani so tako odlični in zaslužni možje, da bodo že njihova imena navdala vsakogar z največjim zaupanjem. Poleg predstavnika Ljubljane, njenega župana, in predstavnika našega najvišjega učnega zavoda, rektorja univerze, so člani novega Sosveta sami izredno izkušeni in sposobni možje, ki so se že • svojim dosedanjim delom na ožjem strokovnem področju zelo priljubili vsem, ki so prišli z njimi v stike službeno ali pa uradno. V Sosvetu so pravično zastopani predstavniki delodajalcev in delojemalcev. Tako je modro položena nova osnova za skladno sodelovanje med delavstvom in voditelji industrijskih, obrtnih, trgovskih in drugih podjetij po korporativnih načelih. V skladu s svojimi z uredbo predpisanimi funkcijami bo novi Sosvet gotovo napel vse sile, da bo dostojen pomočnik najvišjega predstavnika pokrajine Visor kega komisarja. Pri tem bo našel pri vsem prebivalstvu, ki si želi urejenega življenja in mirnega gospodarskega napredka, popolno zaslombo. Proslava dneva Kraljeve mornarice Po poklonitvi v svetišču padlih so kila v navzočnosti Kralja in Cesarja izročena mm mornarjem najvišja odlikovanja RIM, 10. jun. s. Peti dan Kr. mornarice je bil proslavljen v vsej Italiji z resnobnimi vojaškimi obredi, katerih se je goreč« udeležilo ljudstvo. Obnovljena in ojačena s fašizmom je italijanska mornarica s svojimi mogočnimi vojnimi sredstvi in brezhibno organizacijo svojih prevoznih ladij zagotovila mir na Sredozemskem morju med afriško In špansko vojno in sprejela v sedanji vojni napad najmočnejših mornaric na svetu. Kar je ta mornarica opravila v treh letih, je povedano s številkami, ki jih je priznal sam sovražnik in ki zdaj že pripadajo zgodovini. Njena akcija se je razžarevala na vseh morjih in najbolj oddaljenih Oceanih z uspehom, ki težijo vojno bilanco in bodo težjli bilanco v miru. Ni mogoče za molčati neizbežne in boleče izgube, ki jih je utrpela italijanska mornarica med napadom sovražnika, ki je trajal brez odmora neprestano. Mornariška organizacija pa je uspela obdržati mornarico v okoliščinah, ki lahko ustrezajo v celoti kakršnikoli zahtevi. Ves narod čuti, da se bo, kadar bo italijanska mornarica poklicana za še obsežnejše akcije kakor so bil« dosedanje, za akcije, Id jih lahko označimo kot titantske, še večja slava pridružila dosedanjim presenetljivim uspehom Domovine. S tem upravičenim prepričanjem je narod proslavil dan mornarice. Na manifesta^ cijah v vseh središčih so zastopniki krajevnih oblasti izročili vojaška odlikovanja. V Rimu je Nj. Vel. Kralj in Cesar hotel izpričati svoje goreče oboževanje junakov z morja in se je sam udeležil spominske proslave. Povsod je narod izkazal mornarici svojo ljubezen z neštevilnimi manifestacijami vzajemnosti In tovarištva. Povsod so se spominjali padlih in vsi obredi so bili posvečeni neminljivi slavi tistih, Id so sc žrtvovali. Svečanosti v Rimu Rim, 10. jun. s. Prcslava Kraljeve mornarice se je pričela s poklonitvi jo podtajnika Riccardija pred spomenikom Neznanega vojaka. Na stopnišču pred oltarjem Domovine je bilo postrojeno zastopstvo oficirjev in pcdoficirjev in oborožen oddelek vojske. Podtajnik mornariškega ministrstva je položil velik lovorjev venec v svetišču Sacello. kjer se je nato pomudil v pobožni zbranosti. Nato je odšel do žare padlih fašistov na Campidogliu, kjer je ponovil isti obred. Admiral Riccardi je položil še tretji lovorjev venec v mornariškem ministrstvu pred spominsko ploščo padlih mornarjev. Navzoča sta bila tudi podtajnik vojnega in letalskega ministrstva. Peti dan mornarice je bil proslavljen ob navzočnosti Nj. Vel. Kralja in Cesarja. Vladarja je spremljal njegov adjutant. Vladar je prišel ob 10. uri na kraj proslave in je bil sprejet s predpisanimi častmi in z vzklikanjem množice. Sprejeli so ga zastopniki oblasti, med njimi maršal Italije de Bono. veliki admiral Thaon di Revel, tajnik Stranke Scorza. minieter za Italijansko Afriko Teruzzi. minister za promet Cim, minister za ljudsko kulturo Polverelli, podtajniki vojaških resorjev, guverner, prefekt in zvezni tainik. Kralj jn Cesar je pregledal postrojene oddelke in pozdravil slavno zastavo Kraljeve mornarice, nakar je stopil na oder v obliki stolpa vojne ladje, ob katerem so pili pestrojeni kirasirjl. Na odru so bili mornariški atašeji prijateljskih in zavezniških držav, ki so se poklonili vladarju. Na posebnih tribunah so bili zastopniki, pohabljenci, ranjenci, prostovoljne bolničarke Rdečega križa ter prapori in znak: fašističnih zastopstev. Slavje je imeio samo eno točko, in sicer izročitev odlikovanj za vojaško hrabrost. fTedvaem je Nj. Vel. Kralj in Cesar izro-il visoka odlikovanja za vojaško hrabrest svojcem junakov, ki so si, žrtvujoč se za Domovino, zaslužili zlato kolajno za vojaško hrabrest. Imena junakov so odmevala v prostoru: ladijski podporočnik G'orgio Scaglia iz Rima. ki je. ko je sovražni ogenj razdejal zadnji top na njegovi ladji, s katero se je boril do skrajnosti s številčno premočnim nasprotnikom, odredil, naj se reši posadka in nato delil usodo z edinico. ki se je slavno pogreznila v morje; ladijski podporočnik Bisagno iz Genove, eden izmed najhrabrejših kondotjev Masov v operacijah proti sovjetskim utpdbam; pod-vodja manipola mornariške Miliee Carmelo Borgo Pisani, maltski mučenjk, ki je padel pod sovražnim svincom ob vzkliku: živela Italija!; korvetni kapitan Enner Betica iz Castagnolclanza, ki se je potem, ko je bilo izčrpano vse razpoložljivo orožje na njegovi ladji, vedro žrtvoval, dočirn je poskrbel, da se je njegova posadka rešila; korvetni kapitan Todaro Salvatore iz Messine, ki je hrepenel vedno po najbolj tveganih podvzetjjh in junaško padel za veličino domovine; diviyijski admiral Dorenzo Gas-parri iz Neaplja, ki je ob eksploziji muni-cijskega skladišča med opravljanjem naloge, ki ni bila njegova naloga kot poveljnika, pa si jo je vendarle zadal, sledeč svojemu velikodušnemu in junaškemu temperamentu in padel kot junaški vojak ter zaključil s slavo svoje demovini posvečeno življenje. Ob vladarju so bili posamezni svojci teh junakov in Nj. Vel. Kralj in Cesar jim je izročil odlikovanja obenem z najljubeznji-vejšo besedo za vsakogar. Predvsem so bili sinovi slavnih padlih, ki so sprejeli znake čistein nesmrtne plemenitosti. Med tem ko so čitali na glas obrazložitve in so podobe epičnih junaških dejanj vstajale v mislih, se je slišalo v vojaškem obredu prasketanje strojnic in bobnanje bobnov. Po zlatih kolajnah v spomin podeljenih, je vladar izročil odlikovanja svojcem pogrešanih. Slišale so se krasne obrazložitve za visoka oilikovanja, ki so jih dobili podpolkovnik Domenco Bastianini iz Tusca-nije. ki je, ko so bili razdejani stolpi in ustavljeni strelni stroji velikih kalibrov, čeprav je bilo dano povelje za zapustitev ladje, ostal na krovu in velikodušno pomagal uničiti edinico, da je ne bi sovražnik zajel; divizijski admiral Antonio Toscano iz Agrigenta. ki je bil hudo ranjen med prvimi in je ostal na svoji ladji, ko je bila hudo zadeta, na mestu poveljnika do najvišje žrtve; ladijski kapitan Giorgio Rodo-canacchi iz S. Miniata, ki je v nočni akciji izvršil čudovita dejanja žrtvovnaja in junaštva; poročnik Frsnco Storelli iz Gual-dotalina, ki je bil pozvan, naj opusti nevarno operacijo, pa je odgovoril s ponosnimi besedami, iz katerih je izžarevala vnema njegovega sklepa, da hoče izvršti do zadnjega svojo dolžnost. Sinovi žene in matere junakov so zopet stopile na oder, kjer je Vladar odgovoril na ponosen pozdrav svojcev z besedami ča-stitve njih dsogih, tako zaslužnih očetov, mož in sinov. Nato so stopili na odor, da bi sprejeli zlata odlikovnaja iz rok Kralja in Cesarja hrabri mornarji, ki so preživeli junaška dejanja. To so bili; frogatni kapitan Francesco Minbelli iz Livorna, junak s Krete, je s svojim majhnim tarpednim čolnom po- topil tri križarke ter nekaj sovražnih rušilcev ter se vrnil s svojo edinico v oporišče; korvetni kapitan Giuseppe Cigalli Fulgoei iz Piacenze, ki je tekmoval v istih vodah in v istih okoliščinah pri belem dnevu z junaškimi dejanji kapitana Minbelli ja v napadu na še številnejšo sovražno skupino; ladijski kapitan Enzo Grossi iz San PHola. v Braziliji, popularni potopilec dveh sovražnih oklopnic; ladijski poročnik Emilio Le gnani iz Milana, ki je odšel s svojim Maasom ter napadel sovjetsko skupino a potopil ob peklenskem ognju sovražnika eno križarko; kapitan aa dolge vožnje Cesare Rosasco iz Genove, ki je bil odlikovan z obrazložitvijo, katera še ni bila objavljena, glasi se pa takole: Kot poveljnik nekega majhnega paznika, kf.terega je napadla podmornica, se je izognil z manevrom dvema torpedoma ter j® z naglo odločitvijo takoj p; -redil ladjo za borbo. Pripravil je top najn^anjšega, kalibra in obstreljeval iz majhne razdalje sovražno pol mamico, ki je bila mnogo močneje oborožena, brž ko se je pojavila na površini. Njegova ladja je bila večkrat zadeta s topovskimi streh in neprestano ao jo obstreljevale strojnice. Pred njim je padel krmar. Ostal je sam na povnljniškem mostu in ni mogel več voditi ladje zaradi poškodbe na transmisiji ter je, čeprav je bil hudo ranjen na nogi, stopil v spodnji prostor in sam naravnost vodil stroj krmila. V trdnem sklepu, da bo rešH razen posadke tudi ladjo, je opustil manever, da bi ladjo privedel do obale. Z odločno besedo in z lastnim junaškim zadržanjem je pozival vojaško in civilno posadko, naj vztraja v neenaki borbi, dokler podmornica zaradi ponovnih udarcev ne bi opustila borbe. Izčrpan v silah, toda podpiran z železno voljo, je rešil svojo ladjo, ki je bfla preluknjana s streli. Na njej so bili mrtvi ln ranjeni. Bil je svetel zgled narjizbranejHh mornarskih in bojevniških kreposti. Vladar je na vsakogar naslovil vzpod-bujevalne besede, spominjajoč se dogodkov njih svetlih junaških dejanj. Takoj nato je Nj. VeL Kralj in Cesar izročil tudi srebrne in bronaste kolajne ter križe za vojaško hrabrost in je 1 jubeznjivo govon vso tretjo »knjigo« z naslovom »Ljubkovanje« in fragment »Epiloga Gospodu Tadeju«. Kdor prebere »Ljubkovanje«, ki nudi kot zaključen spev največ pogledov v pomembnost in moč Mickievviczevega epskega izraza, dobi trden pojem o tem, kaj pomeni »Gospod Tadej« ne le za Poljake, temveč tudi za druge, ki jim je ep dostopen v kvalitetnem prevodu.. Po Debeljakovih odlomkih smemo sklepati, da bo bodoči celotni slovenski »Gospod Tadej« več kakor samo prevod: da utegne biti eno izmed tvornih pesniških dejanj izrednega značaja in pomena. Upam. da ni treba prevajalca opogumiti k nadaljnjemu delu do uspešne dovršitve; je to naloga, ki je vredna truda in pesniško-stvarjalnega napora, zakaj prav tu velja Crocejeva; »Prevajati pomeni, ustvarjati novo pesniško delo«. Debeljaka usposabljajo za tako težko in odgovorno delo izrazite pesniške sposobnosti, predvsem njegov čut za lepoto in ubranost vezane besede. njegovo bogato pesniško besedje ln izrazje, neprisiljenost in lahkota, s katero ob ikuje verze ter ne v zadnji meri — njegovo spoštovanje do izvirnega teksta, najsi se oblikovno ne drži najstrožjih pravil, kar Da je v največ primerih samo koristno slovenskemu stihu. — Knjigo zaključujejo prevajalčeve pojasnjevalne o-pombe. Kakor »Bahčisarajški vodnjak«, je tudi »Kitico Mickievviczevih« opremila slikari-ca Remec, in s svojimi ilustracijami nemalo pripomogla k estetskemu učinka knjige in k njeni nevsakdanji vrednosti. Razen ene bolj dekorativne ko umetniške ilustracije in slike na ovojnem listu, ki sta izrezani v linoleju, so vse ostale (15 po številu) izdelane v cinku, kar jim je vtisnilo očitno in v kvalitetnem smislu nedvomno plemenitejšo razliko od linolejske tehnike. Tanke bele črte teh ujedank. izvedenih na čmi osnovi, podajajo prikupno eleganco ilustratorične obdelave posameznih pesniških motivov ali prividov, pa naj gre za merijansko vizijo ali za Marijo Čenstohov-sko, za zaljubljeno dvojico, za epski pri-zof iz »Treh Budrysov«, za sloveče nabiranje gob v tretji knjigi »Gospoda Tadeja«, ali za kak drug podoben motiv. Tehnika takega oblikovanja zahteva veliko ekonomičnost v izraževalnih sredstvih; tako so n. pr. krajinska ozadja naznačena bolj simbolično nego realno, takisto se morajo figure prilagoditi skopesti sredstev. Vzlic temu učinkujejo v večini ilustracij nenavadno prijetno in kažejo, da je tudi ta ilu-stracijska tehnika primerna za lepo knjigo in njene tenkočutne estetske zahteve. »Kitica Mickievviczevih« je izšla v 350. numeriranih izvodih in se pridružila tistim izdajam, ki tudi v vojnih razmerah vzdržujejo plamen slovenskega knjižnega kulta. Medvedovi ^ Stari In mlsifl" Medvedova drama »Stari in mladi« je ostala tudi v predelavi Milana SkrbinŠka, kakor smo j0 videli na četrtkovi premieri, dramatski šibko delo. Prav na tem primeru vidimo, da ne. zadošča, če ima neka drama dramatsko snov. konflikte, ostro karakterizacijo značajev, zapletljaj in razplet, primeren dialog in etično vodilno idejo. Skrivnost polnega učinka drame je v medsebojni uravnovešenosti vseh sestavin, v notranjem ritmu, ki stori, da ni ni-čgsar ue preveč ia ae premalo. Taka achi« Kronika Naše cenjene oglaševalce opozarjamo, da sprejemamo oglase za binkoštno številko danes samo do 12. dopoldne UPRAVA JUTRA * Množestvenl sprejem pri papežu. V sredo 9. junija je papež sprejel vernike, mei njimi več sto vojakov in približno sto ranjencev in pohabljencev. Poleg tega je sveti oče sprejel 600 parov novoporočen-eev. Papež je skupine nagovoril m se z vsako posebej pogovarjal z očetovskimi besedami. * Smrt nemškega specialista za tropske bolezni. V Hamburgu je umrl ravnatelj ondotnega zavoda za tropske bolezni prof. dr. Muehlens. Pokojnik je veljal za avtoriteto v stroki tropskih bolezni ter si je stekel v tem pogledu velike zasluge za moderno medicino. * Riževa žetev se je pričela. Iz Pavije poročajo, da se je v zgornji in srednji Italiji začela letošnja žetev riža. Za to delo je trenutno na razpolago nad 40.000 delavcev in delavk. Lastniki riževih nasadov nudijo delovnim močem domačo prehrano in tudi prenočišče. IZ LJUBLJANE Prodaja mesa na odrezek „G" Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 12. junija potrošniki dobili pri svojih običajnih mesarjih na odrezek »G« junijskih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani 100 gr govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. Razdeljevanje krompirja Pokrajinski Prehranjevalni zavod obvešča konsumente v Ljubljani, da si od sobote 12. do 23. t. m. lahko nabavijo po 3 kg krompirja na odrezek »E« živilske nakaznice za mesec junij izdane od občinskega preskrbovalnega urada. Krompir bodo razdeljevale naslednje tvrdke: Kmetijska družba, Jelačin, I. Delavsko Kcnsumno društvo (v vseh poslovalnicah). Konsumno društvo (Vič in šiška), Gre. gorc, Niekelsbacher, Smrkolj, Nabavljal-na zadruga železničarjev, šarabon, Nabav-Ijalna zadruga drž. uslužbencev, Ekonom. Bahovec, Lunder Terezija, Rožna dolina, Marinko, Prisojna ulica. u— Nov grob. Za vednc je zapustila svojce soproga sprevoinika državnih železnic v pokoju ga. Marija Mazijeva. Za njo žalujejo soprog, sinova, hčerka ir- drugo sorodstvo. K večnemu počitku bocio blago pokojni co spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svoicem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Promocija. V soboto 12. junija ob 12. bodo promovirani za doktorja prava gdč. B a t i č Rozalija in gg. č e r n e Franc, E i 1 e t z Leopold, K o b a 1 Boris, Korit-n i k Nikolaj, K o š č a k Anton, Ličen Bogomir, Pik Boris, Svetina Anton, Z a p u š e k Jože in Rozman Pavle. u— Nebo se je zvedrilo. Ko se nam je za Medardovo vreme tako lepo izkazalo, smo bili že prepričani, da ne more biti drugače, kakor 40 dni lepo. V tem pričakovanju pa smo se vsaj prva dva dni uračunali. Takoj po omenjenem vremenskem svetniku je bilo vreme sila neprijazno in večji del deževno. V četrtek proti večeru se je začelo polagoma jasni ti, pokazla se je lepa zarja, tako da smo upali, da bo naslednji dan spet kraljevalo sonce v vsej svoji moči. Močno smo bili presenečeni, ko je bilo včeraj zjutraj nebo popolnoma zamreženo z oblaki. Iz previinosti so meščani vzeli dežnika pod pazduho in šli po poslovnih opravkih, prepričam, da jih ne nosijo zastonj. Toda že v teku dopoldneva so se oblaki večji del razpršili in posijalo je sonce. Barometer je kazal v petek zjutraj 766 mm, najnižja jutranja temperatura je znašala 11.2» C najvišja temperatura v četrtek čez dan pa je bila 17<> C. u— Po osebne izkaznice naj pridejo od binkoštnega poneJeljka 14. t. m. dalje v sobo št. 37 nad trgovino mestne elektrarne na Mestnem trgu vsi, ki so oddali prošnje pred 1. junijem, vendar pa izkaznice niso mogli dobiti, ker občina ni imela tiskovin. Po izkaznice naj hodijo samo popoldne od 15. do 18. ure. u— Zamenjava starih obrtnih listov. Mestno poglavarstvo v Ljubljani obvešča, da se za zamenjavo starih obrtnih listov vlagajo nekolkovane prošnje s priloženim starim obrtnim dovoljenjem v glavnem vložišču mestnega poglavarstva na Mestnem trgu št. 27, soba št. 18. u_ Tramvaj na binkoštno nedeljo 13. t. m. zjutraj začne zaradi ukinjenega električnega toka voziti šele ob 7. uri. u— Prekinjena dobava električnega toka. Na binkoštno nedeljo 13. t. m. zjutraj mei 4. in 6. uro bo ves okoliš ljubljanske mestne elektrarne brez električnega toka, ker bodo v centrali snažili visokonapetostne naprave. u— Sedanja razstava slikarja Bruna Vavpotiča v zgornjih prostorih Obersnelo-ve galerije na Cesti Arielle Ree je njegov drugi samostojni nastop. Prvič je razstavil v Kosovem salonu, pred tremi leti pa v družbi s svojim sedaj že pokojnim očetom v Obersnelovi galeriji. Znani pa so tudi njegovi nastopi v Pragi in Beogradu. Na ogled postavljeni akvareli so lep prikaz umetnostnega razvoja Bruna Vavpotiča. Razstava bo odprta do 2(J. t. m. Ogled vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. u— Sprejemni izpit za prvi razred gimnazije. Tekom tega tedna začno posebne inštrukcije za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Temeljita in vestna učna priprava iz vseh predmetov po novih predpisih. Razlaga, ponavljanje tvarine, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji - strokovnjaki. Prijave se sprejemajo še ta teden, dopoldne tn popoldne. Lepi šolski prostori v središču mesta: Kongresni trg št. 2, II. nadstr. Specialne strokovne inštrukcije za gimnazije in meščanske šole. u— Ali se hočete naučiti italijanski brez truda in napora? Nabavite si dr. Gradov: Italijanski tečaj za Slovence, ki ga dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, šelenbur-gova ul. 3. Knjiga je namenjena samoukom, ki se ob točnem vpoštevanju predpisanih navodil z lahkoto nauče v kratkem času italijanskega jezika. Mehanično suge-stivna metoda. u— Mali gospodar — žegosa, Gallusovo nabrežje 33, obveščata svoje člane, da bo v sredo 16. t. m. o'o pol selmih zvečer v posvetovalnici važno predavanje o perut-ninarstvu. V nedeljo 20. t. m. bo istotam ob pol 10. dopoldne važno predavanje o prehrani vseh vrst malih živali. u— Namesto venca na grob pokojnemu gdu. Martinu Jermanu iz Ljubljane, je daroval g. Anton Koritnik, lastnik hotela Slon, 250 lir Društvu slepih. Plemenitemu dobrotniku se odbor najiskreneje zahvaljuje. u— Nesreče. V četrtek so v ljubljansko bolnišnico sprejeli 4 ponesrečence. 63-let-nega posestnika Antona Puntarja iz Unca je vol pritisnil tsko močno ob vjz. da mu je nalomil rebra. S strehe je paae: ln dobil notranje poškodbe 481etni klepar Ivan Borštnik iz Ljubljane. liJletni ključavničar Franc žnidaršič iz Ljubljane 3i je poškodoval levo oko. Iz Dolenje vasi je iskala zdravniške pomoči v bolnišnici 10-letna hčerka posestnika Marija Grebenčeva. ki io je konj brcnil v desnico. B O Foto - Studio PHTHc Ljssbljassa, Šelenburgova uL 6 odprt nepretrgoma od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer, ter posebno opozarjamo cenjene stranke, da se poslužijo za fotografiranje opoldanskih ur. MODERNA FOTOGRAFIJA TER PRVOVRSTNA IZDELAVA! tektonika, sloneča na najboljši izbiri in razporeditvi snovi m na dognani usklad-njenosti vsebine in forme, intuitivnih in logičnih stvarjalnih impulzov, je ena najtežjih nalog v slovstvenem ustvarjanju Medved je z vsem svojim dramatskim delom pokazal, da ni obvladal zadnje skrivnosti dramatske arhitekture; bil je dober konstrukter fasade in slabši arhitekt notranjega dramatskega tlorisa Notranje nesorazmerje dramatskih sestavin je potemtakem tisto, kar v tej. morda še najboljši Medvedovi igri predvsem pogrešamo. Prav zato je njen učinek medel in površinski. Propadanje kmečkega doma zaradi pogospodenja otrok in pohlepa po denarju resda ne daje več posebno izvirne snovi, vendar še vedno lahko zanima. Konflikt med starimi, ki se drže zemlje in tradicije, in mladimi ki hodijo v svoji sproščenosti napačna pota. je lahko prav tako mikaven in dramatsko upravičen. kakor tolikokrat obravnavani spoprijemi med ljubeznijo in dolžnostjo, med interesom in vestjo in kar je še konfliktov v tej drami Pomembnost drame ni vedno v njeni izvirnosti, marveč v silovitosti in prepričevalnosti ter v tvorni veščini, s katero se dramatik polašča snovi. Medved se je trudil, da bi prikazal svoje kmečke ljudi ali na pol gosposko Aleno in agenta Kraglja s kolikor moči izrazitimi poudarki. Zgodilo se mu je kakor slikarju, ki je vzel s palete preveč barve; razlila se je in zabrisala tiste poteze, ki šele ustvarjajo podobo Senco in svetlobo je razdelil preveč neenakomerno, zato nas ne more prepričati, da bi imelo vse dejanje m nehanje teh ljudi v danem trenutku tisto življenjsko, realno nujnost, ki jo smemo zahtevati v realistični drami. Z neke nasilnostjo nam daje narejeno življenje tam. kjer bi hoteli imeti iluzijo spontanega deja, notranje utemeljenosti, as le slučajnost in »deus ex machina«. Dialog je vzlic vsemu kmečkemu stilu, ki ga je Medved poznal, marsikje suh, papirnat in včasi menda cele s prireditelje-vimi dostavki razvlečen (na pr. takoj v prvem prizoru). Etična ideja je preveč opazna, ni položena v globino igre. mar več na nje površino, kakor vidimo pri tolikih poizkusih katoliške moralno-poučne dramatike. Anton Medved je bil tudi kot dramatik epigonska. umetniško drugovrstna osebnost, najsi je sicer imel pravi umetniški temperament Ustvarjal je na prehodu dveh literarnih struj, pod pritiskom svoje notranje razklanosti, ki ga je silila k ideološki stilizaciji misli in čustev. Bil je izrazit človek svojega časa in življenjskega okolja. Skrbinškova obnova »Starih in mladih« je precej temeljita dramaturška operacija. Prireditelj je skušal približati dramo sodobnim zahtevam in višji dra-matski ravni, vendar nas je samo prepričal. da tega ni mogoče doseči, če se ne iz-premeni notranja zgradba. Delo je kakor človek: ali je osebnost ali ni, njegovih bistvenih potez konstant njegovega značaja. ni mogoče do temeljev predrugačiti. Morda ie pripomogla dramatska šibkost drame, da niti vprizoritev nj bila taka. da bi nas ogrela in prepričala, nam dala tisto duhovno zadoščenje, ki je zanesljiv znajc dobrih predstav. Večkrat kvalitetna uprizoritev rešuje dramo, v tem primeru jo je le nekoliko povzdignila. Nekaterim igralcem »ne leže« vloge in se tokrat niti niso mogli pohvaliti, da bi jih dobro znali, kar bi nemara kazalo, da je bila premiera prenaglo pripravljena. Na splošno opažamo že nekaj let, da se pri nas čedalje bolj izgublja to, kar so tako dobro poznali naši stari igralci: čut za pristno, ne teatralno kmečkost in za naravno kmečko govorico (pri čemer niti ne mislim na različnost dialektično-fonetičnih odtenkov v istem kraju). Medvedove dramo je zrežiral Milan Skrbinšek in dal njenipi podrobnostim in ealeti tolik® učinka, kolikor sta ga le dopuščala sanja drama in zassdba posameznih vlog. Starega Jamnike igra L i p e h . ki ga že dolgo nismo videli v večji vlogi kmečkega ©čanca — vlogi, o kateri bi dejal, da mu ne mere biti naj- " ......... - " r Spodnja štajerska V Slovenskih Konjicah se je poslovil krajevni skupinski vodja Karel Laurich, ki je odrinil k vojakom. Za novega vodjo je bil postavljen Valter Ropoea. Izmenjava je bila Izvršena z večjo svečanostjo, pri kateri je igral konjiški orkester, govoril pa je okrožni vodja inž. Doboc-zky. 65 let zveste službe. Leta 1878 je prišla 121etna Polona Tepeževa služit v kuhinjo Brlizkove trgovine v Rogatcu. Danes Je stara 77 let. Vzgojila je tri Brliskove rodove in še vedno gospoduje v družini kakor dober duh. Ob 65!etnici zveste službe je bila primerno počaščena. Novi grobovi. V Mariboru sta umrli 51-letna Amalija Senekovičeva in 66 letna za-sebnica Terezia Petovarjeva iz Rogoznice. V Celju so umrli; 74 letni krojaški mojster Franc Motoh, 60 letni Konrad Ceh, 42 letna Marija Kranjčeva, 57 letna Ana Vedetova. Albert Jamgišek, 46 letna Marija Brežni-kova-Volavškova, 31 letna Ljudmila Oseti-čeva, 46 letna Ana škrubejeva, 66 letni Lovro Kovačič in 56 letna Ema Potočnikova. Na Dobrni so umrle: 73 letna Amalija Učakarjeva, Rezika Avberškova in Marija Felicijanova. stara 69 let. V Ptuju je umrl upokojeni železničar Jurij Hlupič, v Spodnji Poljskavi pa Marija Hrastnik-Godčeva. V Rogaški Slatini je umrl po daljšem trpljenju 631etni Rudolf Verbošek, dolgoletni občinski nameščenec. Vodil je urad za izmenjavo kart Bil je na glasu vestnega uslužbenca. GLEDALIŠČE DRAMA Sobota, 12. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red B. Nedelja., 13. junija, ob 18.30: Deseti brat. Zadnjikrat v sezoni. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Ponedeljek, 14. junija, ob 18.30: V Ljubljano jo dajmo. Zadnjikrat v sezoni Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Torek, 15. junija, ob 18.30: Skupno živi je. nje. Premiera. Red Premierski. Sprememba dramskega repertoarja. Zaradi obolelosti g. Vladimirja Skrbinška je morala Drama spremeniti že napovedan: repertoar od petka 11. t. m. dalje. Gori objavljeni repertoar je pravilen. Anton Medved: »Stari in mladi«, drama v treh dejanjih, v priredbi Milana Skrbinška. Osebe: Jamnik — Lipah, France — Presetnik,. Mica — Starčeva, Metlja — Simčičeva, šepar Fragee — Gale, fcidano-va Alena — Gabrijelčičcva, Tine Remec — Verdonik Blaže — Bratina. Ivan Kragelj — Gorir.šek, orožnika — Blaž in Benedičič. Režija: M lan Skrbinšek. Prva repriza bo danes v soboto ob 18.30 za red B. Za binkošti bo ponovila Drama dve izvirni deli: Jurčič-Gorevega »Desetega brata« in Ogrinčevo igro »V Ljubljano jo dajmo«. Zasedba vlog cb ča_'na. Režija Desete ga brat?, je prof. šestova. režija igre >V Ljubljano jo dajmo« pa Milana Skrbinška. Ker sta obe deli o praznikih zadnjikrat na repertoarju in veljajo za obe predstavi zelo zn žanc cene od 12 lir navzdol, na obe uprizer tvi pra.v posebno opozarjamo. OPERA So.bota, 12 jun., ob 18.: »Tiha voda«. Opereta Izven Cene od 28 lir navzdol. Nedelja, 13. junija, ob 17.: Thais. Izven Cene od 28 L navzdol. Ponedeljek, 14. junija, ob 17.; Prodana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Torek, 15. junija: Zaprto. * J. Massenet: »Thais«. Osebe: Atanael — Primožič, Nicias — Lipušček. Palemon — Lupša, suženj — Dolničar, Thais — Heybalova. Krobila — Mlejnikova. Mirta-la — Stritarjeva, Albina — Golobova. pu-ščavniki: Kristančič, Rus. Gašperšič, Smre-kar. Štular, Drobnič, Gregorin, Skabar Humar,- Sekuia, Marenk. Plešejo: Bravni-čarjeva, Japljeva, Remškarjeva. M Kir-bos, Pogačar in baletni zbor. Dirigent: Ni-ko Štritof. Režija: C. Debevec; vodja zbora; R. Simoniti: koreograf: P. Golovin Načrti za kostume: Jela Vilfanova B. Smetana: »Prodana nevesta«. Pojo: Janko. B. Stritarjeva, Vidalijeva. Dolničar Karlovčeva, Banovec, Čuden. Lupša Jelnikar. Ramšakova Marenk. Dirigent D. Zebre Režiser: C Debevec; vodja zbora: R Simoniti: koreograf: ing. P Goo vin. bolj prikladna. Presetnik in Gale sta se v vlogah dveh mladih kmetov izčrpavala bolj v vnanji igri in možačenju dasi ie imel z'asti Presetnik nekaj lepih momentov. Med ženskimi vlogami so opozarjala nase Gabrijelčičeva kot Alena, čeprav je dramatsko prav ta vloga slabo utemeljena, dalje Simčičeva in Starčeva v vlogah Jamnikovih hčera V ptičarju Blažu, ki ga igra Bratina, je Medved nakazal nekak svoj ideal dobrega kmečkega človeka, dal pa mu je nekoliko čuden poklic in ga z njim postavil na stranski tir kmečkega življenja Agenta Kraglja. ki zapelje Jamnikovega sina in zeta v ponarejevalsko afero in navsezadnje spelje Aleno. igra Gorinšek. Verdonik pa nastopa v vlogi hlapca Tineta. Občinstvo je vzlic vsem hibam sprejelo to domače delo s simpatijami in je sodelujoče zlasti na koncu živahno pozdravljalo. Prejeli so mnogo šopkov. Kraljevska Visokost Princesa Piemontska izroča darila 45 častnikom ln vojakom, ki so sprejeli obhajilo v katedrali v Velletriju SPOR T Veliko vojaško športno slavje V nedeljo ves dan na stadionu ob Dunajski cesti Za zaključek športnih prireditev med vojaštvom našega Armadnega zbora, ki jih je rszp sala Fašistična federacija, bo to nedeljo na stadionu ob Dunajski cesti velika prireditev, ki bo med drugim obsegala zanimivo nogometno tekmo med moštvom Armadnega zbora in reprezentanco Vene-z*e Giulie, kakor tudi finalne tekme za častnike, dalje finale v vlečenju vrvi in tekmovanja patrulj. V soboto in nedeljo dopoldne bo po prej določenem sporedu še nekaj drugih tekmovanj, ki bodo štela za celotno oceno na teh tekmovanjih, na katerih bo zbrano veliko število tekmovalcev in moštev, ki so se kvalificirala za finalne nastope v živahnih prejšnjih pre žkušnjah. Nogometna tekma Ne glede na tehnično in športno vrednost vseh tekmovanj, ki jih obsega to vojaško športno slavje, je gotovo, da bo najbolj privlačna nogometna tekma, na kateri se bodo srečali igralci dveh prav dobrih moštev. Enajstorca Armadnega zbora, ki ima v svojih vrstah nekatere znane igralce, bo morda nekoliko trpela zaradi kratke priprave. toda kljub temu bo gotovo z v.»o odločnostjo hotela doseči uspehe. Za nasprot-n ka ji bo postavljena reprezentanca Ve-nezie Giulie, ki jo sestavljajo mladi igralci, kj pa so se že uveljavili v narodmh tekmah. Moštvo se je pripravljalo za nastop v Triestu pod vodstvom strokovnjakov onega okrožja ital janske nogometne federacije, ki ;e z navdušenjem sprejelo vabilo, naj poSlje v počastitev Oboroženih sil izbrano sestevo na to prireditev. Za to srečanje je italijanska nogrmetna federacija poslala enega boljš h italijanskih sodnikov. Vse to kaže, da bo imel ta športni Jan lep uspeh. Urnik prireditev V nedeljo, 13. t. m., na igrišču Ljubljane : ob 8.30 zbor udeležencev za vlečenje vrvi in za hojo s streljanjem zaradi pregleda; ob 9.30: tek na 100 m (po!fina!i); ob 10.: vlečenje vrvi (prvo srečanje); o 11.: zbor sodniškega zbora; ob 16.30; mimohod udeležencev; ob 16.40: vlečenje vrvi (prvo srečanje); ob 16.50: tek na 100 m (finale); ob 17.: nogometna tekma (prvi polčas); ob 17.45: vlečenje vrvi (prvo srečanje); ob 17.50: tek na 1000 m (finale); ob 18.05: nogometna tekma (drugi polčas); ob 18.50: vlečenje vrvi: ob 19.: prihod tekmova'cev v patrul.jah in ob 19.15: razdelitev nagrad. Prost vstop na igrišču Za vojaške športne prireditve te nedelje bo vstop na igrišče prost za občinstvo brez vsake omejitve. To sporočalo bodo spcrtn;ki in ljubljanski meščani gotovo sprejeli z živahnim zadoščenjem, ker bodo tako lahko prisostvovali zanimivi i.ogometni tekmi in mnogim napetem tekmovanjem druge vrste. Športnim voditeljem Ljubljanske pokrajine! Jutri, v nedeljo, 13. t. m., bo generalni tajnik C.O.N.I.-a nar. svetnik Puccio Pue-cj govoril ob 11. v mali dvorani »Glasbene matice« športnim voditeljem Ljubljanske pokrajine. Povabljeni so vsi člani pokrajinskega odbora CONI-a, predsedniki in tajniki športnih zvez. predsedniki in tajniki športnih klubov in sodniških odborov. Izcstanki niso upravičeni. G. B u r a 11 i, zaupnik CONI-a, s. r. 9 e Kaj na igrišču v Dvojno srečanje Hermesa in Marsa na stadionu v Šiški J. Winckelmann. V Triestu so te dni proslavili spomin 175-letnice smrti slove-čega nemškega raziskovalca antike in este-ta Johanna Winckelmanna. moža. čigar odkritja klasične umetnosti in zakonov nje ne lepote So globoko vplivala na Goetheja in na cele generacije prijateljev umetnosti in tankočutnih raziskovalcev klasične starine. Winckelmann je poleg Goetheja največ pripomogel, da se je zlasti v času nemške romantike razširilo celo v široke kroge tisto značilno hrepenenje po Italiji, ki je prineslo nemški poeziji prav kakor historični in umetnostni znanosti toliko plodov. Usoda je hotela, da je ostalo Winckelmannovo ime neločljivo zvezano s Triestom Ko je 8. junija 1768 izstopil v tem mestu, da bi se čimprej odpeljal z ladjo preko Benetk in Ancone v tisti Rim čigar klasični spomeniki so imeli v njem .tako vnotega raziskovalca, je postal v Triestu žrtev roparskega napada. Obležal Je mrtev, m šele nato so v neznanem tujeu odkrili slavnega moža, .ki jo postal s svojim delom ne le trajna vez med italijansko in nemško kulturo, marveč tudi Evropec starega, blagorodnega kova. Nov lep;k. zdaj že dobro znan, se je pojavil po glavn'h mestnih ulicah, iz katerega smo ugotovili tudi mi, da na b nkešt-no neaeljo Ljubljana le ne bo brez športnega sporeda, čeprav je prvenstveno tekmovanje ta dan odgodeno in je tudi ponovna otvoritev lahkcatlctske sezone določena šele na nedeljo 20. t. m. Za dobro stvar m dooer namen so se — kakopak — žrtvovali naši nogometaši, ki jim v zadnj;h tednih res ne gre odrekati izredne agilnosti in silnega veselja do njihovega športa. Med vsemi, starimi in mladci, dobrimi m slabim'-, discipliniranim- in nediscipliui-• ranimi in kdo ve. kakšne vrste jih še poznamo pri nas. zaslužita s te strani gotovo največ pohvale moštvi Hermesa in Marsa, ki sta že v zgodnj: spomladi bili prvi, ko je bilo treba po dolgem zimskem odmoru spet priti na plan in pokazati, da ljubljanski nogometaši še niso zaspali na svojih lovorikah sicer pa sta tudi zdaj ob tei prazniiki priliki takoj pripravila majhen spored v lastni režiji, samo da njuni aktivni pristaši ne bodo držali križem rok. Hermes in Mars. to sta v sedanjem nogometnem okolju imeni, ki sta razen Ljubljane zap;sani največkrat z najboljšimi pridevki. Hermes in Mars spadata po svojem dolgoletnem delu na zelenem polju med stebre lJub!janskega nogometa in vselej, kadar trčita drug ob drugega, se igra že zasuče tako, da prijatelji in gledalci sploh že pridejo na svoj račun. Hudomušnež bi lahko izpopolnil to ugotovitev tako, češ da se to dogaja v glavnem zaradi tega. ker pri vsakem medsebojnem srečanju odpove v^aj eden, včasi pa kar oba in so potem senzacije skoraj neogibne. Toda pustimo šalo, nihče ne more oporekati, da Hermežani in Marsovci ne bi znali zaigrati, da jih je veselje gledat* in mar-s kdaj smo se že odkrito navdušili zanje, čeprav ;'e bilo najmanj tolikokrat tudi obratno. Nc. in zakaj bi potem, recimo, jutri, ko se bodo spet enkrat sestali kar tako v prijateljski tekmi, da ne izgubijo prostega dneva, ne »digrali spet partije, ki bi sodila med one, ki navdušujejo. Čeprav ne bodo imeli pred seboj mti nagrad, niti naslovov, niti posebnih časti in niti ne denarja. Kar tako iz samega pravega športnega navdušenja, ki ga tako priporočamo in ki je prav za p-'av ono na-globlje gibalo vsakega športnega tekmovanja. Pri vsem prijateljstvu pa, ki veže že dolga leta oba jutrišnja nasprotnika, je med nj*ma le še nekaj neporavnanih računov, ki bodo gotovo lebdeli nekje nad to tekmo. Saj tega še ni dolgo, ko so Hermežani dobili Marsovce v roke na dan, ko slednji niso bili ravno najboljše volje, in dvoboj je vrgel šiškarjem dve dragoceni točki z nedvoumnim rezultatom 3 : 0. Tako se je končal med njima prvi letošnji obračun za točke in zdaj kujeta oba načrte im račune za naslednjega, ki bo v dogledni bodočnosti. Jutrišnja tekma pa bo kakor generalna skušnja za ono drugo tekmo za točke — v znamenju revanše za oni preveč izdatni 0 : 3. Lepak, ki smo ga videli na cesti, naznanja, da bo spored na stadionu Hermesa v šiški po naslednjem razporedu: ob 15.: Hermes—Mars rezervj in ob 17.: Hermes—Mars (I. moštvi). * P. S. Prosimo prireditelje vsaj za lepak, da ne bo treba ... SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONI-a NOGOMETNA ZVEZA Objava štev. 16. Ljubljana, 10. junija. 1. Verificirajo se naslednje prvenstvene tekme, odigrane dne 6. t. m. I. div.: Ljubljana—Mars 7:0; II. div.: Vič—Korotan 1:3; rezerve: Mladika—Korotan 4:2; Hermes—Vič 0:2; Dopolavoro t. t.—žabjak 2:10; Ljubljana—Mars 2:1; mladine: Hermes—Vič 1:0; Mars—žabjak 2:0; Ljubljana—Dopolavoro t. t. 5:0. 2. Odobravajo se naslednje prijateljske tekme, prijavljene za 13. t. m. igrišče Hermes: mladinski turnir: 9.30 Hermes—žabjak, 10.30 Vič—Mars, 15. Hermes—Mars rezerva. Hermes—Mars; igrišče Mladika: 10.30 Mladika—Dopolavoro t. t. mladine, 16. Mladika—žabjak rezerve, 17. Mladika —Dopolavoro t. t.; v ponedeljek, 14. t. m.: igrišče Hermes: Mladinski turnir ob 16.: premaganca in ob 17. zmagovalca prejšnjega dne. 3. Kaznujeta se z ukorom igralca Pišek Janez (Mars) in Pelicon Slavko (Ljubljana). 4. Suspendira se do nadaljnjega igralec SK Marsa Perko Bogdan. 5. Pozivajo se na zaslišanje v pisarno Zveze naslednji igralci: Perko B., Slamič H., Doberlet M.; (vsi Mars) in Perharič Stane (Ljubljana) v torek, dne 15. t. m. ob 17.30. 6. Verificira se na podlagi poročila sodnika igrišče SK Korotana. 7. Kaznuje se s trimesečno prepovedjo igranja po § 24. kaz. prav. igralec SK Žab-jaka Baumgartner Bogdan. Všteje se mu suspenz in mu kazen poteče dne 7. avgusta t. 1. 8. Kaznuje §e s tritedensko prepovedjo igranja po § 18 kaz. prav. igralec SK Mladike Keržič Zvone. Všteje se mu suspenz in kazen mu poteče dne 28. junija t. 1. 9. Kaznuje se z dveletno prepovedjo igranja igralec SK 2abjaka Sajovic Jože, po § 19 kaz. prav., upoštevajoč § 13 kaz. prav. Všteje se mu suspenz in mu kazen poteče dne 7. junija 1945. 10. Kaznuje se s petmesečno zabrano igranja igralec Dopolavoro t. t. Nagode Drago po § 24. in 30. kaz. prav. Všteje se mu suspenz ter mu kazen poteče dne 7. novembra 1943. 11. V nedeljo, dne 13. VI. ob 17. bo na stadionu nogometna tekma med vojaško reprezentanco Armadnega zbora in reprezentančnim moštvom Venezie Giulie, na katero imajo prost vstop vodje društev, včlanj'enih v zvez sodniki in igrale; s predložitvijo izkaznic. V Parizu Od velikih pariških umetnostnih zbirk jih je le malo, Id so v dobi sedanje vojne dostopne občinstvu. Umetnine, ki so jih hranili v Louvreu, so že davno zapustile svoje prostore ter se nahajajo v varnih zakloniščih. Težje vprašanja kakor sike so predstavljali kipi, zlasti originali iz marmorja, in tako se je zgodilo, da je danes Musee Rod in skoro edina zbirka v Pairizu, ki je občinstvu dostopna brez znatnih vrzeli. Stari hotel »Biron« v bližini Doma invalidov je seveda tudi sicer svojevrstna zbirka. Palača, ki je nekoč sprejemala vase visoke politike, si je v novejšem času pridobili slavo, da je v nji bival kipar Auguste Rodin, in še dar.es je tu zbran velik dal kiparjevega. življenjskega dela. Rodina je v to palačo pripeljal njegov tajili J t Rilke, znani nemški pesnik, rojen na Češkem. Rodin ova zbale a je razvrščena po vi likih, ki jih je določil sam veliki mojster. Znano je o Rodinu, da ni bil samo velik umetnk, temveč tudi neutru len delavec. Njegovo, če se sme tako izraziti, ročno delo, je bilo že samo na sebi ogromno. In šele v skupinski rs cs ta vi, katera je dostopna v hotelu »Bironu«, spoznamo, kakšna je bila pot, ki jo je napravil Rodin cd navdihnjenja do uresničenja. Bslzacova glava s svojo skoro komediantsko gesto, se zli na prvi pogled, kakor dai visi v zraku. In vendar, kako trdna! je in kako konsistentna je oblika tega telesa! Preden je Rodin izdelal to glavo, je napravil niz BaJzacovih kipov, ki so vsi združeni v njegovem muzeju. Med njimi se nahaja celo Balzac kot akt, ki izpričuje, uHMM ; 1 \ c lUnm ffEMFEŠrT I HSUL COLFO Drammsrlca svvanfura d'amore r.eUa fastoss cornieo dl Nspolt borbonica i Dramallln* IJubavna pustolovščina v razkošnem okvlr|u burbonskega Napolja UnFilm LUI p, R l G H E L LI kako jc-Rodin študiral pisateljevo telo, da je na koncu od vsega tega ostala glava. Zato pa je Balsacova. glava z vratom teka mojstrovina, da si jo lahko mislimo 3amo trenutno ločeno od ostalega života. In takšna umetnina kakor Balzacova glava so vse Rcdincve stvaritve. Tudi Victor Hugo je Rodina dolgo zaposloval in napotil mojstra k mnogim poskusom. Vsi ti so bild potrebni, da se *je slednjič iz njih izločil dokončni kip. V veliki osrednji dvor: ni vidimo sloviti Rodinov »Poljub«, v njegovi bližini pa več skupinskih aktov, ki so si vsebinsko med seboj povezani. Dela te vrste nam tolma-čiio v vsej obsežnosti pravo Rolinovo bistvo. Viharni temperament in strastno prebujenje razodevajo vse njegove figure. Kamen, iz katerega je umetnik izklesal svoje umetnine, spričo tega izgubi vso togost in ves hlad. Ko človek stoji pred njim, se zdi, da živi, kajti vse točke njegove površine se živo obračajo proti očem gledalca. Površina — to ne pomeni za Rodina omejitve, zaokroženosti, mai-več srečanje svetlobe in kaimna, torej dramatičnega prizora. Tej dinamiki se imajo zahvaliti skupine, kakršne je na primer »Poljub«, za tisto čutno vedro strastvenost, ki jo jedva razodevajo umetnine v kamnu pred Rolinom. Popoln vtis Rodinove umetnosti pa dobi gledalec šele potem, ko si je poleg notranjosti hotela »Birona« og1 edal tudi vrt. Tam stoji slovita Rodinova umetnina »Porte d 1' Enfer«. Ta vrata si je zamislil Rodin kot vhod k Dantejevemu »Peklu«. Zdi se, da predstavlja prav ta umetnina orjaški olli- tek ce&okupcega Rodinovega življenjskega dela, kajti vse, kar se nam razodeva v posameznih plastikah in skupinah prejšnjega časa, je tukaj združeno v veliko simfonijo, ki dvigne gledalca. Mislec,. Proklctt, vse to je predstavljalo časih posamičen problem za kiparja Rodina ter je našlo tudi svojo odgovarjajočo obliko. V muzeju najdemo vse te primerke. Toda »Vhod v pekel« je veliko življenjsko delo, nekakšna zaključna bilanca Rodina„ ki prikazuje skupek Rodinovih zmožnosti in njegove umetnosti v desetletjih njegovega dela. Tudi tukaj prevladuje veliki Rodinov ritem. Človek odhaja iz tega muzeja v zavesti, da si oblik ne sme vtisniti v spomin kot nekaj širokega, marveč nekaj globokega. To je osnovno načelo, s katerim je Rodin oplodil vso svojo umetnost, ki živi preko njegove telesne smrti. Po osmih mesecih najdeno truplo Približno pred osmimi meseci je izginil na planinskem pohedu ing. Federico Francheti ki je padel s stene Fasana v planinskem sklopu Grgne v neki piepad. Ing. Francheti se je podal s svojim prijateljem dr. Malacutijem dne 25. oktobra lanskega leta na Fasano. Hribolazca sta že obvladala najnipornejši del ture, ko je Ing. Francheti ju izpodneslo nogo, da je zdrknil v prepad. Mesto, kjer se je zgodila nesreča, je bilo znano, toda zaradi težavnih razmer v planinskem svetu ni bilo mogoče dvigniti trupla vse dotlej. — Telesne ostanke ing. Franchettija so položili v krsto in pokopali na domačem pokopališču. Fercnc Kormendi: O o Peter Likar, učenec IV. razreda: Skrivnosti kresne noči Pozno ponoči je že bilo, ko So zagoreli prvi kresni ognji. Ta večer je imel vsak pastir v škornjih praprotno seme. Posebno Boltežar je v kresni noči kaj rad poslušal živali. Tudi letos je šel pred hlev in jel vleči na uho. = Sivka je rekla ostali živini: »Boltežar me vedno pretepa in muči na paši.« Bik pa je odvrnil: »Z menoj je Boltežar vedno zelo prijazen in me nikoli ne tepe.« Tako so se živali pogovarjale med seboj. Boltežar je globoko zamišljen krenil od hleva proti gozdu, da bi se tam z drugimi otroki vred veselil in kresoval. Do prvega ognja na pečini je bila še dolga pot. Ko tako ubira korake, ga zdrami iz premišljevanja prasket ognjičev, ki so se pokazali pred njim. Mislil je. da so iskre od kresov vžgale suho dračje. Pa niso bile iskre, ampak zakladi, ki so goreli. Da bi Boltežar odkopal zaklad, bi se bil moral prekrižati in z golimi rokami grebsti v zemljo. Stopal je dalje, ne da bi se ustavil. Kmalu nato so po zraku završale čarovnice, ki so letele na vragovo svato-vanie. Ali ga je bilo strah! Čim bolj se je bližal pečini, tem večja čuda je doživljal, še več pa groze. Nekaj metrov od sebe je mahoma zagledal kralja dreves, ob njegovem znožju pa se je lesketala krona. Stražarjev je bilo malo, Kraljica rož O rožah, ki prav sedanji čas čudovito krase naše vrtove, smo v torek objavili nekaj nasvetov za gojenje. Evo še nekaj pouka! Vzimljene vrtnice dvignemo pomladi šele tedaj, ko se nam ni več bati prevelikih mrazov in to ob oblačnem ali toplem deževnem vremenu, nikdar pa v vročem soncu. Prebujajoče rastline naj se počasi privad:jo na toploto, zlasti pa na veliko svetlobo. Prav pogostokrat sade vrtnice pregloboko, zaradi česar začno gnati iz debel, po-sebno tik zemlje vodeni poganjki, ki zelo slabe rast in razvoj cvetja. Visokodebelne vrtnice sadimo po 1 m vsaksebi, šibko rastoče grmiče pa po 40 do 60 cm narazen. Ob suši moramo vrtnice večkrat in temeljito zaliti, da prodre voda do najglob-j h korenin, škoduje pa vrtnicam preobilo zalivanje ali stalna talna vlaga, ker se mokra zemlja rada kisa. Po vsakem zalivanju, pa tudi po deževju, vrtnice okopi jemo in zemljo globoko prerahljamo, da zdrobimo skorjo, ki se posebno rada napravi na težji ilovnati zemlji. Najboljše izvršimo to delo cb jutrih, ko je zemlja napoj en a z roso in nočno vlago, bolj sipka. S tem omogočimo in pospešimo dostop zraka in toplote, pospešimo pa tudi delovanje bakterij, ki so za dobro rast nujno potrebna. Ce imamo zemljo potrošeno s kompostom ali zdrobljeno šoto, kar smo že prej omenili, nam ni treba zemlje tako pogostokrat rahljati. Vrtnice, ki bolehajo in nočejo odgnati, položimo in prisujemo z vlažno prstjo, kakor smo storili pri sajenju. Ko začno odganjati, jih ob vlažnem ali vsaj oblačnem vremenu odgrnemo in dvignemo. Mnoge vrtnice poganjajo iz divjaka, posebno na korenja«, močne vodene poganjke, ki jih spoznamo po močni rasti. Ti poganjki odvzamejo vrtnicam mnogo hranilnih sokov in slabe rast, zato jih čim prej prav v živo odrežemo. Ce poganjajo poganjki iz korenin, zemljo odgrebemo m odrežemo poganjke prav v žvo. Prve cvetne pepke, ki jih nastavijo vrtnice v prvem letu po sajenju odstranimo. JIPTK© a zalegli so toliko več: bile so kače klopotače, ki so jezno branile kačji zaklad. Ze je lezel navzgor po pečini. Ko je priplezal na vrh. je od začudenja kar onemel: namesto prijateljev in prijateljic, ki jih ie iskal, se mu je odprl pogled v osrčje skale, kjer so rajale čarovnice in hudobci! Boltežar je v silnem strahu zavpiL Tisti mah se je zavedel ,da leži doma na svi-slih. Pomel si je oči in pogledal skozi lino. Vse naokrog je bila topla noč, le v daljavi so po hribih in bregovih polagoma ugašali kresni ognji... Kdor ne verjame tej zgodbi, naj gre gledat. Mogoče se še dandanes v kresni noči godijo taka čudesa, da se vrag ženi s čarovnico in da stoji kraj poti kralj dreves s kačjo krono ob znožju! Man i ca: S>va lesnik 3) "I Fl 2| a b M n • i 3 4 j rn t r A Ll I. Črke zamenjajte tako, da dobite vodoravno 1 soglasnik, 2 gozdni sad, 4 ima vsak človek, 5 samoglasnik. Srednja navpična in vodoravna vrsta vam pove nekaj, kar je zdaj aktualno. II. Sreda, večnost, nemir, obisk, znanka, prost, ptiček. Vzemite iz vsake besede po dve zaporedni črki. pa dobite moj današnji pozdrav. Rešitev rebusa PETER PETEK pek PEKEL Mala žrtev je potrebna, da se novo posajene vrtnice bolj okrepe. Isto se priporoča tudi pri vrtnicah, ki spomladi slabo od-ženo, posebno, če so jih prejšnje leto ovirali v rasti razni škodljivci, zlasti listne ušice. Slabe in od žuželjk objedene popke tudi odstranimo, ker iz njih ne bo lepega cvetja. Odcvele cvete porežemo čim prej, ne samo zaradi lepote, marveč tudi zato, da pospešimo nastavek in razvoj novih cvetnih popkov. Istočasno odstranimo na mlad kah, s katerih smo odrezali odevetele cvete, tudi vrhnje liste. Ce hočemo imeti posebno velike in močno razvite cvete, odstran mo pravočasno vse stranske popke. To napravimo posebno pri onih sortah, ki rade nastavljajo po več cvetnih popkov na eni mladiki n. pr. Ophe-lia in njej sorodne sorte. Cvetove za okrašenje sob režemo ob jutrih, ko so se popki odprli, pa niso še povsem razcveteni. Razcveto naj se popolnoma v posodah. Narezanim vrtnicam menjamo vodo vsak dan, najboljše ob jutrih. Ob tej pril ki prirežemo malo tudi stebelce. Ce prinesemo cvetje v šopku cd prijatelja, ali nam je bilo poslano v zavoju, ga takoj razvežemo, peclje nekoliko prirežemo in ga postavimo za nekaj ur v škaf sveže vode prav do cvetnih vratov. Dokončno obrežemo vrtnee pomladi, takoj ko jih odkrijemo, prilično v marcu. Zgodnja rez je priporočljiva zato, da ne zgube vrtnice preveč moči v zgornjih odganjajočih očesih, katere moramo odrezati. Obrezovanje vrtnic se ravna po tem, v kake svrhe jih gojimo: ali za okras vrta, ali za rezanje cvetja. Predvsem moramo izrezati iz krošnje vse šlpke in bolne, kakor tudi polomljene mla-dke. Mnenja, glede obrezovanja vrtnic so kaj razTčna, vendar veljajo v obče naslednja temeljna pravila. šibke in še ne ukoreničene vrtnice obrežemo kolikor mogeče malo, kajti premočna rez rastline slabi. Zdrave in krepke rastline, ki rastejo v dobri zemlji obrežemo lahko vsako leto na 2—3 očesa. Tako obrezani grmi cveto sicer nekoliko kasneje, zastavijo pa krepke poganjke in nastavijo močne popk«. S kratkim obrezovanjem pomladimo vrtnice vsako pomlad z nova. Ce režemo na dolgo t. j., da pust mo na vsak mladki po 8 do 10, ali še več očes, bomo imeli sicer cbilo cvetja, toda spodnji deli mladik bodo hitro oleseneli in ostali gliol. Ves grm oziroma krošnja pri viseko-debelnih vrtnicah se bo prehitro razrastln in bo prezgodaj ostarela. Posamezni cveti bodo majhni in le slabo razviti. Srednja pot je najboljša pot. Vobče prirežemo mladike na 3 do 5 očes. Krepko rastoče sorte obrezujemo vobče na več očes, šibko rasteče pa na manj očes, torej v živo. Grmiče mncgocvetnih vrtnic režemo v splošnem precej v ž vo. Novi poganjki, ki priženo iz korenjače, dajo najlepše cvetje. Rožni grmiči poženo večkrat visoke in krepke poganjke. Te prikrajšamo že v jeseni na polovico. Vrtnice vzpenjalke obrežemo takoj po cvetju in sicer na ta nač n, da odstranimo starejše odevetele mladike. S tem pospe-šmo rast novih poganjkov, ki bodo dali prihodnje leto najlepše cvctje. Spomladi izrežemo šibke in bolne poganjke, naj-krepkejše pa pustimo v miru in jih prl-vežemo k zidu ali na napravljeno ogrodje. Poletno obrezovanje izvršimo takoj po cvetju v juliju. Tedaj odstranimo še vse neporezane o>dcvetele cvetove in izrežemo šibke in pregoste poganjke, ki odvzemajo po nepotrebnem hrano. Jeseni prikrajšamo predolge, še nedozorele mladike za tretjino ali celo za polovico, da se bolj razvijejo spodnja očesa. Tudi dobe vrtnice lepšo obliko, hkrati pa odstranimo preveč razrasV mlad'i®, ki senčijo, so pa pogostokrat tudi zbirališča raznih škodljivcev in bolezni. Nekatere sorte so posebno podvržene raznim boleznim, predvsem rožni plesni. Plesen preganjamo, če rastline, kakor hitro se pokaže, poprašimo ob mirnem in sončnem vremenu z žveplenim prahom Zelo dobro branimo vrtnice pred raznimi glivičnimi boleznimi, Če jih pomladi, ko jih dvignemo, poškropimo z 2o/0 bakreno-apneno brozgo ali z 2% Ramato. Listne uši ln druge zajedalce zatiramo na vrtnicah, če jih večrat poprašimo s tobačnim prahom, ali poškropimo z 2o/n tobačnim izvlečkom. h • 0 A Roman Kako dolgo stanuje tu? Morda sploh nikoli ni živel drugje. Zdaj je za Donavo vzhajalo sonce, pronicalo s svojimi žarki skozi vlažni zrak in posijalo v sobo. Nekaj se je zasvetilo na pisalni mizi in odbilo sončno luč na temno rdeči zastor. Janko je, zatopljen v misli, odsoten v duhu, opazoval majhno, svetlo, brezoblično pego na vinsko rdečem žametu. Naglo je vstal in stopil k pisalni mizi. Pri kraju mize je stala fotografija v ozkem črnem okvirju, doslej je ni niti zapazil: poročna fotografija njegovega očeta in matere. Skromno sta oblečena v praznične obleke, na obrazih imata nekam otrpli nasmeh in iz oči jima sije nepremagljiva napetost svečanega trenutka. Gimnazijski profesor s svojo ženo, hčerko župnijskega pisarniškega uradnika. Sončni žarek je zaplesal po steklu, ki je varovalo porumenelo fotografijo. Ta slika je stala na pisalni mizi še v njegovi stari sobi, v najeti sobi v Fran-čiškovi četrti. Navadil se je je in ker jo je vsak dan gledal, se ni niti zavedal njene navzočnosti. A zdaj, tu, na tem novem mestu..., kakor da je to neka druga podoba. Ali se je ponovila, ali iz-premenila? Ali pa je dobila neki novi, posebni pomen? Janko je vzel podobo v roko. Očetove mirne, pravilne poteze, bistro čelo, pošteni pogled, vedno vzpodbujajoč, vedno tolažeča usta, in materin podolgovati, krasni obraz, na katerem se celo v tem blaženem trenutku zrcali tista tiha, čustvena otožnost, ki kakor megla zastira vsako njeno misel in vsak njen zgib. Tu se je začelo njegovo življenje, iz sinteze tega zaupljivega in tega odpovedujočega se značaja, da bi z globino časa vlekel seboj tih nemir truda in spokojstva in da bi predal svojim potomcem usodo, ki si jo je prinesel seboj iz globin časa — odkod? Od koga? Nenadoma pa se vse izpremeni. Naglo stopi pred črno zaveso čarovnik in pravi : gospe in gospodje, poglejte sem — kaj vidite? Človek gleda in ne verjame, da vidi resničnost. Tisto resničnost, ki jo je v lastni osebi in v pravem pomenu besede, ne v pravljici in ne v snu doživljal Janko prvič takrat, ko je prvič stal v Waltrovi tovarni, v svoji novi delovni pobi. pred svojo pisalno mizo, ko je začutil sveži, surovi voni novega pohištva in ko je z drhtečo reko vzel iz modre škatle fino posetnico, na kateri so lepe črke govorile: »Dr. J3nko Fiilop z ženo«. 2. Brez trkanja je stopil Andrej Walter v Jankovo sobo. Pod njegovo nestrpno roko so se vrata naglo na stežaj odprla. »Servus, Jeni!« je zaklical in zamahnil z roko. »Si že tu? Oprosti, da sem se zakasnil! Ali bolje, ti si prišel prezgodaj, kaj? Saj še ni devet.« Janko se je branil. Da, prišel je raje bolj zgodaj, oziroma prišel je prej, kakor je nameraval, ker ni vedel, kako dolgo bo hcdil cd doma do tovarne. V duhu ga je bilo nekaj sram, vedel sem s? kot potuhnjenec in zasačili so me pri tem, je mislil, z neprijetnim občut- Kaf zssam? 273. Ko";ko rogHcv ma grofovska krona? 274. Ali človek lahko diha samo s pljuči? 275. V kateri eperi se imenuje junakinja Gilda? 276. Križanka. Vodoravno: 1. domača ptica. 7. osebni zaimek in znak za prv;ro, 8. osebni zaimek. 10. vzklik. 11. struja 13. predlog, 14 pravilnik, vrsta, uredba. IS. drog, 17. borišče. prizorišče (tujka». 10 pokoj, 19. prvina, ki jo nahajamo zlasti v morski vodi in v ščitnici, 21. znak za prvino. 22. popularen filmski komik. 24. predlog in znak za prvino, kj jo dobimo v soli, 25. nil:a'nica. 26. kralj (ital.), 27. strelica. m 1 2 3 i 1 4 5 ! H 6 7 8 9 10 ■i ■2 j 13 14 15 16 Sgjc 17 18 1 ^ Vži 19 20 21 22 23 24 25 26 IBSjM 27 kom. Nato je na videz malomarno odgovoril na vprašanje Andreja Walterja: »Pravkar sem prišel, iskal sem te, pa so mi rekli, da te še ni, no, pa sem šel gori, kot kak tujec, dokler nisem zašel sem in sem na vratih zagledal posetnico s svojim imenom ... nisem se mogel premagati, da ne bi vstopil... Sedi tu k meni!« Pokazal je na stol in se zasmejal. Tudi Andrej se je zasmejal. »Hotel sem te vpeljati v tvojo novo delavnico ... a nič zato.« Na široko je sedel pred pisalno mizo. »Je vse v redu? Si zadovoljen s svojo sobo?« »Hvala. Vse je lepo. Morda ne bi bilo potrebno tako vse na novo opremljati.« Pri teh besedah je opazil v Andrejevih očeh nekam prezirljiv pogled. »Človek se namreč počuti strašno tujega med novim pohištvom.« »Nov položaj — nova soba,« je odvrnil. »Tako mora biti. Sicer pa ...« in po njegovem naglem premolku je Janko dobro čutil, da je zagrešil napako : sicer pa je v tej tovarni, ki ti je omogočila ta položaj, brez pomena, ali je stala tvoja soba tisoč pengov manj ali dva tisoč pengov več. Tako bi bil moral Andrej nadaljevati in resnično bi imel prav. Andrej Walter je trenutek pomolčal, ko pa se je znova oglasil, je postal njegov nasmeh ostrejši: »Obojega se boš navadil... upajmo.« Trenutek sta se gledala. Zelo dobro sta se poznala, že iz ljudske šole, vedela sta si čitati misli z obraza, iz negibnih potez. A v tem novem položaju kakor da bi se morala znova seznaniti. Ponosen je, da je bil prej ubog, in še razglaša to, glej, glej ..., ali pa to tudi resno misli? je razmišljal Andrej. Zakrivil sem napako, — je razglabljal Janko, to z opremo stanovanja se mi je zdelo vse preveč važno in moja razlaga je zvenela neiskreno. V tem kratkem premolku je nastala med njima neka neprijetna hladnoča, kar je Andreja zares jezilo, saj je hotel sprejeti Aninega moža tudi v tovarni z isto prijaznostjo, s katero ga je bil že prej sprejel doma v rodbini. To pa je mučilo tudi Janka, ki od tistega trenutka, ko je postal Andrejev svak, nekako ni mogel najti pravega tona pri razgovoru z njim. Po kratkem., nekam hladnem molku je spet povzel Andrej: »No, da, prijatelj, razumem te. Jaz sam delam sredi stvari, ki sem jih vajen. To je seveda stvar okusa, ki ga lahko doma uživaš, tu pa to ne gre. Moraš se reprezentirati, ravno tako se mora re-prezentirati tudi kraj, kjer boš sprejemal tuje ljudi. No torej, prosim te,« — z naglim glasom je ošinil svojo uro — »ukazal sem sicer, naj nama dajo do poldneva mir, vendar ne bo škodovalo, ako začneva ... Rad bi te predstavil...« zakašljal je, »hotel bi te seznaniti z uradništvom ... in dobro bi bilo, da se pomeniva o tem in onem, v zvezi s tvojim delom. »Aha« — pokazal je na pisalno mizo —, »tam so tiste posetnice in dopisi?!« »Da,« je dejal Janko nekam razdraženo, »jako lepe stvarčice.« skladišče, kašča, 9. seznam po tednih in mesecih urejenih dni, 12. oblika glagola obetati, 13. predlog, 15. poklonilo. 16. vpra-šalni zaimek- 20. osebni zaimek. 22. z lastnimi nogami. 23. števnik, 25. medmet • • • Rešitev nalog 10. t. m.: 269. Mehiški domačini so Azteki. 270. Bete! je neka vrsta popra. Malajci žvečijo betlove liste in oreške. 271. Ljudje, ki ne pripadajo nobeni, po svoji državi priznam veroizpevedi, se imenujejo disidenti. 272. Za računarje 6729/13458 = 5823/17469 = 3942/15768 = 2697/13475 = »/,. Navpično: 2 latinski veznik, 3. rimski cesar, 4. staro orožje, 5. veznik, 6. ^Saisio za ženske" Iz Buenos Airesa poroča 2>Frankfurter Zeitung«, da se pomanjkanje gumija in nadomestnih delov že močno občuti v prometu. Doslej je bilo že okoli 30% razpoložljivih voz cestne železnice izločenih iz prometa. Težkoče v prometu pa imajo tudi mnoge neprijetnosti za potnike. Nesreče se množe, ker so vozovi prenatrpani, zlasti ko se začenja in končuje poslovni čas. Na postajah cestne železnice stoje cele vrste ljudi, ki čakajo na vozove. Ker argentinska oblastva ne zaupajo popolnoma gaJantno-sti moških, nameravajo uvesti posebne vo-zo e, namenjene samo za ženske. Ob začetku in koncu poslovnega časa bodo poskrbeli vozovi s temi napisi, da bo žensko nameščenstvo nemoteno prihajalo na delo in se vračajo domov. Dotrpela je naša ljubljena soproga, dobra mama, stara mama, teta in tašča, gospa MARIJA MAZI soproga sprevodnika drž. železnic v pokoju Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto, dne 12. t. m ob C. ur ; o, Idne z žal — kapele sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 10. junija 1943. Žalujoči: FRANC, soprog; RADO, JANEZ. liRiSTA, olr-ci; PEPINA, KATJA, sinahi; ROMAN FREI> vnuk; — in ost sorodstvo »JUTRO« št. 131 .v.; : Sobota, 12. VL 1943-XXI -—• v--, - Naša najstarejša jed — prosena kaša V davnini |e bila obredna jed, a tudi dandanes je zelo cenjena Marsikateri jedi bi bilo treba zapeti hvalnico; toda ne smete takoj misliti na kakšne izredne poslastice. Tudi za jedi velja, da se dobro olago samo hvali. Kranjskim klobasam baje ni treba peti hvalnic. Takšnih jedi je več, a o njih Lt bomo govorih. Zdravniki radi pritrdijo, da je koristno zdravju, če človek razmišlja o priljubljenih jedeh, kajti že zaradi tega delujejo živan-neje žleze, ki izločajo prebavne sokove. Sokovi sami na sebi res še niso dovolj, a nobena jed bi ne bila jed v pravem pomenu besede, če bi je telo ne sprejelo primerao pripravljeno za prebavo. Ob neki priliki sm0 pisali o ugotovitvah biologa, kako grešimo v prehrani ter da je treba prebavne motnje tn bolezni pripisovati predvsem nenaravnemu življenju tudi v hrani; dandanes se hranimo s precej drugačno 'ira-no kakor naši predniki, čemur se pa telo še ni moglo povsem prilagoditi. Upoštevali bi najbclj stare jedi, ki bi jih lahko imenoval; »narodne« po te. i, da so bile priljubljene že med našimi davnimi predniki. Prastarih jedi se ni posebno mnogo ohranilo. Dandanes ne pridelujemo več toliko nekaterih vrst živeža kakor so ga naši predniki. Se v prejšnjem stoletju so ljudje pri nas sejali mnogo več ajde, pa tudi prosa so najbrž pridelovali več. Tedaj so se hranili mnogo bolj pogosto s »sokom«, močnikom in zelo je bilo priljubljeno tudi sočivje. Spremembe v hrani Velika sprememba v naši hrani je nastopila ko se je v začetku prejšnjega stoletja pri nas bolj razširil krompir. Kmetje so se s;cer dolgo branili krompirja in najbrž bi se pridelovanja še ne oprijeli tako hitro, če bi ne sprevideli v letih lakote po napoleonskih vojnah, posebno 1. 1817, kako pomembno živilo je krompir. Večkrat je bilo že ugotovljeno, da ni bilo več prave lakote, ko se je razširil krompir, ki je začel nadomestovati moko. Prejšnje čase so se ljudje pri nas, zlasti kmetje, hranili predvsem z močnamiti jedmi. Poslej se jim ni bilo treba več tako zelo bati slabih žitnih letin, ker niso več porabili toliko žita. V začetku so kmetje cenili krompir bolj kot živinsko krmo kakor človeški živež. Tako so kmetje na češkem pridelovali krompir, ko se je pridelovanje začelo širiti, predvsem za krmo. Tudi pri nas ljudje niso znali v začetku pravilno ceniti krompirja. Krompir je začel sčasom izpodrivati nekatere druge pridelke, da jih niso pridelovali več k?kor prejšnje čase. Sicer drugi pridelki zaradi tega niso še izgubili svoje veljave in jih tudi niso pridelovali mnogo manj, prav tako so pa kmetje še vedno cenili stare jedi. Toda stare jedi poslej niso prihajale več tako pogosto na mizo. Jedilnik je postal bolj pester. Na kmečko kuhinjo je seveda tudi nekoliko vplivala meščanska, zlasti v krajih, kjer so morali do-kupovati živež. Tako se je kmetom zelo priljubila kava, ki je začela izpodrivati tečne žgance, prežganko in druge podobne dobrote, namenjene za zajtrk. V starih časih se je kmet zjutraj pošteno najedel, da je lahko delj časa vzdržal pri težkem delu. Tu in tam so se kmečki delavci zjutraj prav za prav najedli skoraj za ves dan, kajti za kosilo včasih ni časa, ko mora tudi gospodinja iz hiše, tako da si opoldne le osvežijo grlo s kakšno zelenjavo. Kmetje so se navadili jesti tudi riž, ki pa ne odtehta kaše. Tako se je kmečki jedilnik vedno bolj spreminjal, da so tu in tam začeli opuščati prastare domače jedi. Najboljše kmečke jedi Kmetje dobro razločujejo med prazničnimi in »navadnimi« jedmi. Nekatere jedi pridejo na mizo samo ob praznikih. To velja predvsem za mesne jedi. Sicer uživajo boljše jedi tudi včasih cb delavnikih, ki so pa tudi slovesni dnevi, namreč, ko opravljajo kakšno pomembno in težko delo ter najamejo delavce. Meščani ne delajo takšne razlike med praznično in delavniško hrano (tudi med vojno ne). Predvsem meščani v navadnih razmerah pojedo več mesa. V mirnem času je govedina dan za dnem na meščanski mizi. Kmetje se pa mastijo z govedino navadno le ob največjih praznikih. Bolj pogosto uživajo svinjino in v hribovitih krajih ovčje meso, vendar spadajo vse mesne jedi med praznične. Sploh velja meso na kmetih med najboljše jedi. Kljub temu pa poznajo pravi kmetje še druge praznične jedi, a ne v vseh naših pokrajinah. Med najboljše jedi spadajo pogače ki so se ohranile najbolj še v Slovenskih goricah. Tam poznajo celo vrsto pogač. Kdor je kdaj jedel pogače, bo priznal, da ni boljše poslastice na svetu Pogače so pa mo-r biti seveda pristne, narejene ter speče -j po prastarem načinu. Naši predniki so znali peči pogače iz več vrst mok. Pogače navadno pečejo brez uporabe kvasa Poznajo pa tudi kvasenice iz pšenične moke. a to niso prave pogače. Najboljše pše-n čne pogače so gibanice ali gibanjce, pe- čene v pogačni skledi. V ustih se tope same od sebe. Testo med pečenjem prepoji smetana, ki se spreminja v vročini v masio, in vse sestavine pogače se zlijejo v nebeško slaščico. Ne pariška in katera koli slovita druga kuhinja na svetu še ni iznašla boljše in bolj zdrave jedi. Po pogačah še ni nihče nikdar obolel. Pogače so tako slastne, da si jih je zaželel že marsikateri bolnik v svoji zadnji uri. Tudi kaša je dobra Kaš pozna naše ljudstvo več vrst, vendar navadno razumemo pod imenom kaš.-. iz prosenega pšena skuhano kašo. Meščanom, ki sicer dandanes tudi čislajo kašo, je treba še pojasnjevati, kaj je prav za prav kaša. Imenujejo namreč pšeno jn kašo z istim imenom — »kaša«. Besede pšeno menda Ljti ne poznajo. Pšeno pa nikakor še ni kaša, kakor moka še ni kruh. Nekateri menda niti ne vedo, kako nastane pšeno, ki ga imenujejo »kaša«. Tu in tam imajo kmetje še starinske stepe z phanje oro-sa — na nožnj pogon. Prav bi bilo, da bi se učitelji telovadba seznanili z gimnastiko — s phanjem prosa. Stopa je v glavnem sestavljena iz dveh delov: iz klade, ki je v njo vdolbena okrogla vdolbina, precej globoka; iz stope same. to se pravi iz bruna, podobnega velikemu kladivu. Stopa se vrti okrog vodoravne osi, naslonjene na stojalu sredi njene dolžine. Stopo poganjajo z nogo kakor vzvod: enakomerno je treba, brcati na koncu bruna, da se dviga leseno kladivo ter spušča v dolbino na proso. To je najboljša gimnastika za otroke, da se jim dobro razvijejo noge. Toda proso je treba znati phati. Stopa ne sme udarjati preveč, sicer bi ne dobilj iz prosa pšena, temveč prah. Proso je treba med phanjem večkrat premešati in pregledati, kako napreduje phanje. Kdcr je kdaj phal proso, se mu zdi kaša še tem slajša. Kmečka prosena kaša, mlečna, je res imenitna jed. Rek pravi nekako tako: Prosena kaša, slastna paša. Seveda je pa treba tudi znati kašo kuhati. Samo pšeno še ni kaša, četudi je dobro skuhano. Prava kaša pa tudi ni zmes pšena in krompirja, kakor mislijo nekatere meščanske kuharice. Kaj bi govorili — saj bi vam ne mogli pričarati sladkosti ki so skrite v prosenih, belih kolinah! Kdor jih je kdaj jedel, ve, da meso ni najboljše ter da ga poseka celo prosena kaša. Sloves prosene kašs v znanosti Tudi znanstvenik ve marsikaj povedati o proseni kaši. To je najbrž ena naših najstarejših jedi. V davnini naši predniki niso še poznali niti žita, ko so že pridelovali proso. Zato so pa proso pač tem bolj cenili. Dr. J. Mal piše v razpravi o slovenskih mitoloških starinah (Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo 1940) tudi o obrednih jedeh naših prednikov. Med obrednimi jedmi, ki so jih darovali in uživali, omenja razen kruha, medu in sira tudi kašo. Pisec pravi, da je bilo pros0 posebno v časteh, ker je bila po starem arijskem verovanju prosena kaša s skledo prispodoba sonca. Sončno božanstvo so častili kot varuha zakonske zveze in zaradi tega baie je še do novejšega časa ziljska nevesta zvečer pred poroko postregla gostom s skledo kaše. Naši predniki so kuhali kašo ob krstu na čast rojenicam; kuhali so jo s posebnim obredom, ki je izviral iz vere o navzočnosti umrlih sorodnikov. Znanstvenik tudi omenja, da je šesti vesoljni carigraj-ski koncil v letih 680/81 prepovedal »pripravljati neko jed in jo na drugi božični dan na čast porednim bolečinam svete božje Matere dajati porodnicam«. Da je bilo pri naših prednikih razširjeno obredno, pogansko kuhanje kaše, ko so bili že kristjani, spre vidimo tudi, da so spovedniki vpraševali, ali je vernik ob bo::iču kuhal kašo. Ponekod na Ruskem imenujejo drugi božični praznik »babji kaši«. Pri nas so praznovali rojenice z »drugo« mizo ob božiču. Potemtakem bi naj bila prosena kaša v zvezi s čaščenjem sonca jn božanstvom rodovitnosti. Bila je obredna jed. ki so jo jedli ob porokah in rojstvih. Toda obrednih jedi niso le jedli, temveč so jih tudi darovali mrtvim prednikom, odnosno božanstvom. — Nas pa dandanes zanima prosena kaša, seveda predvsem kot jed ki im3 čitateljem v Srbiji Na vprašanja od raznih strani sporočamo čitateljem »Jutra« v Srbiji, da se lahko na naš list tudi naročijo. Naročnike sprejema tvrdka PRESSA A. G„ Beograd, Vlajkovičeva 8 (tel. 25-552 do 25.555; pošt. pretinac 630). Tja se je obračati tudi z reklamacijami glede dostavljanja lista. — Mesečna naročnina znaša Din 96.—. mnogo več opraviti s stvarnostjo kakor bajeslovjem. Ne prihaja sicer tako pogosto na mizo, ker naši kmetje ne pridelujejo posebno mnogo prosa, zato se nam pa zdi prava praznična jed, ko se z njo sladkamo, četudi ni kuhana na mleku. Vse visoke šole v Siriji zaprte Angleški vrhovni komisar v Siriji Spe-ars je odredil, da se morajo vse visoke šo. le zapreti za 40 dni ker se med študenti vedno bolj širi protiangleška propaganda. Sam se je operiral Vojvoda Leopold Avstrijski je padel na turnirju v Grazu L 1190 s konja in si težko poškodoval nogo. Ker mu zdravniki niso mogli pomagati je zahteval, naj mu nogo odreže jo. Toda noben zdravnik ni hotel tvegati težke in nevarne operacije. Tedaj se je pa vojvoda odločil za samopo. moč. Na nogo si je nastavil težko sekiro in zapovedal svojemu komorniku, naj na vso moč udari po njem s kladivom. Ko-mornik je trikrat udaril s kladivom po sekiri in končno je bila noga odsekana. Potem so pa morali priskočiti vojvodi na pomoč zdravniki, da so mu ustavili kri in obvezali rano. Buoni Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serie di dei Tesoro quinquennali 5% di L. S millardi clascuna G premi Interessi e premi esenti da ogni itn posta presente e futura PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-mento; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrisposti ai sottoscrittori gli interessi 5% dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno detto. Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in contanti, ma vengono accettate come contante ie cedole arnmesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L 5 miliardi di Buoni concorre annualmente a n. 10 premi per un ammontare complessivo di L. 10.000.000 mediante estrazioni semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca dTtalia: Banca d'Italia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previ-denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per PAssiourazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo dl Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e d'Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-1'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-zaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca ProvinciaJe Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — S°cieta Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta, Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Fiuanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma; Banca Vonvviller — Credito Industiiale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Breseiano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano "— Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodl — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commercio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Tutte le altre Banche, Banchieri, e Banche Popolari, nonehe tutti gli Agenti di Cambio rappresentati nella firma dell'atto consortile dagli Istituti e dalle Compagnia Finanziaria sopra menzionati. Od 7. do 21. junija bosta emitirani dve seriji zak!adniEi bonov s premijami vsaka po S milijard lir Obresti in premije sa oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vplačila; za vpisovanja od 7. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija. Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir, ki se žrebajo vsakih šest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavoda Banca dTtalia. Banca d'Italia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previ-denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'Americana e d'Italia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-1'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-zaghi, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnolo, Bologna — Banca S. Paolo. Brescia — Societa Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia dl Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta. Trieste — La Fondiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Catnbio del Regno, Roma; Banca VonwilIer — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Breseiano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Gaudenzio Sella & C. Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A Grasso e FigUo, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credtto Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca di Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola. Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra - Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa, Ravena — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestiti per Commercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese. Vse ostale Banke, Bančniki, Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi menjalničuJ Agenti, ki so člani zgoraj omenjenih zavodov in družbe »Compagnia Finanziaria«. '_ A. ALEXANDER: 62 POZABLJENE flPEV_ .ROMAN »Moj Bog, kako sem neroden!« je Hearn potožil. »Poglejte, kaj sem napravil z ubogim gospodom Huntingtonom!... A zavest se mu vrača, vidite? Še malo, pa bo pri sebi... Nu, hvala Rogu!« Z obrazom spačenim od jeze in bolečine se je detektiv počasi pobral. »Hvala za vašo skrb,« je rekel s posiljenim smehljajem na bledih ustnicah. Ves premočen je bil in od mraza se je tresel kakor šiba na vodi. »Bodite prepričani, kapetan, da vam bom znal dokazati svojo hvaležnost!« »Ali smemo vedeti, kaj je bilo?« je nestrpno vprašal Wubbe!s. »Kaj je bilo?« Hearn je stopil na stol in pogledal skozi okno. Nato se je pri svitu žepne svetilke pazljivo razgledal. »Saj sem vedel!« je vzkliknil in zlezel s stola. »Lopov je bil tu notri v zasedi in bi me bil skoro zadavil. Ko sem ustrelil, je pahnil Huntingtona v kot... kaj ne, Huntington ? ... nato pa skočil skozi okno in izginil. Izginil tako korenito, da ni pustil niti sledu po sebi, čeprav so tla mokra in mehka.« Vsi so se hoteli prepričati o resničnosti te ugotovitve. Osuplost je bila tem večja, ker niso odkrili sto metrov na okrog niti najmanjšega sledu razen tistih, ki so jih bili napravili iskalci sami. »Takisto je, kakor da bi bil ušel po zraku!« je rekel Wubbels, preklinjaje kakor Turek. »Ta misel je vredna uvaževanja,« je menil Hearn. »Res pa je, da letala ni bilo slišati.« Wubbels je bil bled od togote. »Vi ste krivi! S svojo lahkomiselnostjo ste omogočili zločincu, da je pobegnil! Ko bi bil jaz na vašem mestu ...!« Hearn se ni zmenil zanj. Obstal je pred mizo in jel pri trpoleči svetlobi sveče, ki jo je bil nekje dobil, ogledovati vrče in kozarce, ki so stali na mizi. V roki je držal papir z raznimi odtisi prstov in oči so mu begale med papirjem in posodo sem ter tja. »Zdaj vem, kar me je zanimalo vedeti,« je rekel mahoma z veliko gotovostjo. »Manhattan je bil tu in z njim vred še drugi, toda Wilkinsa ni bilo med njimi. Pa bi človek vendarle pričakoval...« »Oh, ta je lepa! ...« je vzkliknil Huntington, ki je od mraza šklepetal z zobmi. »Kako morete trditi kaj takega? Menda nam ne mislite natvesti, da imate Wilkinsove prstne odtise. Kar jaz vem, se policiji do danes ša ni posrečilo dognati, kdo je.« »Točno,« je Hearn priznal. »Vkljub temu pa mi je uspelo dobiti njegove prstne odtiske... po brzojavni poti, če vas zanima. Dobil sem jih nekaj trenutkov pred odhodom, in da ste mi prišli pol ure prej v roke, bi zdaj najbrže vedel, kdo je Wilkins!« »Toda odkod ste jih dobili? Ali je nemara uradna skrivnost?« »Nikakor ne!« Hearn se je nasmehnil. »Iz Winni-pega, kakopak. To bi si sicer lahko mislili, saj ste strokovnjak. Gotovo še niste pozabili zanimive zgodbe, ki nam jo je povedal Lux. Winnipeška policija je zelo spretna, zato sem ji poslal obširno brzojavko, prepričan, da dosežem svoj namen. In res je eden izmed tamkajšnjih uradnikov iztaknil v arhivu star uradni spis o neki kupčiji s kožami, ki mu je bila priložena Wilkinsova pobotnica z njegovim podpisom in prstnim odtisom.« Videti je bilo, da se Huntington vendar že zaveda resnosti položaja. »In mislite, da se vam bo namen posrečil, samo zato, ker imate Wilkinsove prstne odtise?« je počasi vprašal. »Precej dela boste še imeli, preden ga dobite v pesti!« »Ne verjamem,« je Hearn s pritajenim glasom odvrnil. »Doma, v predalu pisalne mize, imam prstne odtise enajstih ljudi, ki sumim, da bi utegnili biti Wilkins. Eden izmed njih je gotovo pravi.« Huntington je zamišljeno umolknil. V koči ni bilo več kaj početi, zato so enodušno sklenili, da krenejo nazaj. Wubbels in gospa Isacik sta šla naprej, prereka je se in trdeč vsak svojo; za njima sta jo ubirala Wilbur in Lux, ki sta se prijazno in mirno pogovarjala, kakih sto metrov dalje zadaj pa Hearn in Huntington. Precej časa sta korakala molče, zatopljena vsak v svoje misli. »Prava sreča, da je strelnega orožja, pištol in revolverjev, toliko vrst, ki se razlikujejo po tovarni in kalibru...« je nazadnje izpregovoril Hearn. »Kako mislite?«« je Huntington raztreseno vprašal. »Vaša dreysovka na primer ima krogle povsem svojevrstne oblike, ki jih ni moči uporabiti za nobeno drugo orožje. Zato sem prepričan, da bi bili končali na električnem stolu, če bi se bil našel v mojem truplu tak izstrelek, glede na to, da sem opozoril druge na čudno pištolo, s katero ste bili oboroženi... Ali se vam ne zdi?« »Kakor hitro se vrnem v New York, si kupim brovvning!«« je z mrkim obrazom rekel Huntington. »Dajte, kupite si ga!« je Hearn pritrdil. »In potem nikar ne pozabite vzeti browning iz žepa, kadar stopite v temno kočo, da bi prijeli morilca. To je dejanje previdnosti, ki se priporoča celo tedaj, kadar naprej veste, da ne boste našli morilca, niti če bi ga iskali z mornariškim žarometom... Ni treba, da bi to tudi drugi takoj uganili! Jaz na primer sem precej vedel, da ne bova dobila v koči žive duše, ko sem videl, da se s praznimi rokami odpravljate nad zločinca. S tem je odpadel zame vsak vzrok za razburjenje, kajti imel sem zavest, da se mi je varovati le še tistega, ki bo z menoj vred stopil v kočo. Stvar je bila na moč preprosta, tem bolj, ker sem se lahko zanesel, da niti ne bo utegnil streljati po meni.« »Peklenšček ste!« je polglasno rekel Huntington, od jeze škripaje z zobmi. »Hvala za poklon,« je odvrnil kapetan in si zadovoljno pomel roke. »Tako me ni še nihče pohvalil.« Urejuje; £»av.oria fia_vijen m ^JUttra&i Narodno tiskajd.d.t M^^^^S^Ja^i^^ inaeratiu daj je odgogorea:X.o®& — X* Z Ijubljani