Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 29. marca 2018 - Leto XXVIII, št. 13 ŽELELJMO VAM BLAJŽENE VÜZEMSKE SVETKE! Prpovejsti za odrasle stran 3 KRČMARICA, BAUTOŠICA … stran 7 Gnauk so posejali, dvakrat so poželi stran 8 2 Na svetek se trbej pripraviti od znautra pa od zvüna Župnik v ednoj našoj vesi, gda je kakšna dva kedna pred vüzmom pogledno po na pau prazni stolicaj pred mešov v cerkvi, je malo v šali, dapa bole žalostno pravo: »Vej gda mo šonko svečali, de cerkev tak puna, ka nej v stolicaj pa nej na kauruši nede mesta, korblov de pa telko, ka se nemo mogli geniti od njih.« Po njegvi rečaj se mi je porodilo pitanje, zakoj je važno (fontos) tistim lidam, stere ovak nigdar ne vidimo v cerkvi, ka na vüzem prinesejo vüzemske jedi svečat? Zakoj mislijo, ka vüzemska šonka, gren, djajca, sau pa krü ali kolač morajo biti blagoslovleni? Samo zatok, ka se tak šika ali ka je takšna šega? Če ne vörvlejo, ka mesau (pri nas šonka) simbolizira Kristušovo tejlo, na redečo pofarbana djajca kaple njegve krvi, gren cveke, s sterimi so ga na križ pribili, kolač pa trnjovo krono, zakoj se tak paščijo k blagoslovi, ka pridejo pred tistimi, steri redno odijo v cerkev? Zakoj je nam važen zvünešnji videz svetka, če v bistvo svetka ne vörvlemo? Okinčamo svoj ram z djajci, zavci, raužami, v graci na kakšno malo drejvo obejsimo telko plastični djajec kak listje pa trave ... Vej pa tau je zdaj nej težko, po bautaj dobiš vse, falejše ali dragše, vsakši se leko odlauči, kelko penez ma za tau. NARODNOSTNO VPRAŠANJE REŠ Madžarski Parlament je natanko pred sto petdesetimi leti sprejel zakonsko uredbo, ki je od leta 1868 uravnavala narodnostno politiko v ogrski polovici dvojne monarhije. Ob okrogli obletnici je Odbor za narodnosti na Madžarskem skupaj z Direktoratom za javne zbirke in prosveto pri Uradu Parlamenta 19. marca priredil znanstveno konferenco z naslovom »Narodnosti in zakonodaja na Madžarskem«. Svečani dogodek se je odvijal v dvorani zgornjega doma budimpeštanskega Parlamenta, ki je do potankosti identična z dvorano, kjer še danes zasedajo madžarski poslanci. Gostje so prostor napolnili do zadnjega kota, pozdravil jih je predsednik Parlamenta László Kövér. V svojem nagovoru je poudaril, da so se madžarski voditelji v času dualizma zmotili, ko so mislili, da bodo manjšine prisvojile madžarsko identiteto. Tako ve, Miklós Soltész. Poudaril je, stnega vprašanja, kar se pa je da gleda vlada na narodnosti izkazalo za zmotno. kot na vir moči, ne pa nasprot- Kot drugi je na govorniški nike, na kar kaže tudi 40-od- oder stopil akademski doktor stotna rast njihovega števila v Róbert Hermann, ki je preddesetih letih, ali to, da je med stavil svoja dognanja o prvem letoma 2010 in 2018 število madžarskem narodnostnem narodnostnih šolskih zavodov zakonu, sprejetem 28. julija naraslo z 12 na 82. Narodnosti z Madžari povezuje skupna rodna gruda, in se jim ni potrebno bati, kajti Madžarska ne skrbi le za zamejske Madžare, temveč tudi za narodnosti na lastnem ozemlju. Jubilejna znanstvena konferenca se je odvijala v treh sekcijah, vsem je predsedoval predsednik gostiteljskega odbora János Fuzik, sicer zagovornik slovaške narodnosti. Prvi predavatelj, Na povabilo slovenske zagovornice Erike Köleš Kiss so strokovnjak za t. i. Sombotela in Budim Nej je baja, če za te najvekši krščanjski svetek okinčamo svoje hiše, če red napravimo kauli iže, vej je pa tau vsigdar tak bilau. Gnauksvejta so vse tisto, ka je staro bilau, ka so kaulak ramov vküppograblali, z drejv dolazrezali, zažgali na ognji na velko soboto. Zatok je pa te ešče na več mejstaj goro ogenj, ka po par iž je na eno mesto znosilo vse tisto, ka je po dugi zimi zažgati trbelo. Kauli ognja so se te domanji lidgé bola na tijo radüvali goristanenji. Dapa ka nazaj pridem na čapaš svoji misli. Baja je tau, če se samo z zvünašnjim kinčanjom (okrasitvijo) spravlamo, če v tom časi, gda vsigdar silo mamo, nemamo časa za svojo notranjost, za düševno pripravo na svetek. Leko je tau molitev na samom, leko vküper z drugimi, gda se moli križna paut... Dapa leko je tau več tolerance ali pomauč drugim lidam, tistim, steri so potrebni pomauči. Samo dvauje vküper de valano, samo tak mo leko na vüzensko nedelo zazranka mirno k stauli sedli pa pogeli blagoslovlene jedi, samo tak mo leko z mirnov düšov se veselili pri vüzemski meši tauma, ka je Odrešenik od smrti vstau. Marijana Sukič »Zgornji dom« Parlamenta so napolnili gostje iz vse države in vseh narodnosti je po Trianonski mirovni pogodbi tretjina Madžarov prišla v manjšinski položaj. V naši skupni regiji pa danes vsem nam preti globalna vladavina, ki želi vsem odvzeti naravno identiteto. Zato je pomemben madžarski temeljni zakon (ustava) iz leta 2011, ki označuje narodnosti kot državotvorne dejavnike, je izpostavil predsednik Parlamenta. Posvet je s svojim nagovorom odprl državni sekretar, pristojen tudi za narodnostne zade- »reformno obdobje« Tamás Melkovics, je poudaril, da je bilo narodnostno vprašanje zmeraj ključno. Nekateri so menili, da je malomarnost prednikov, da niso asimilirali manjšin. Drugi so poudarjali, da bodo liberalizem, nacionalizem in osvoboditev tlačanov spontano spojili narodnosti z Madžari. V tem obdobju se je rodila zamisel o madžarskem narodu kot »edini politični naciji«, vsakdo je računal na samodejno rešitev narodno- Porabje, 29. marca 2018 1849. Evropskih vzorov v tistem času ni bilo, porajala pa so se vprašanja, ali iz priznanja neke narodnosti ne sledijo zahteve po ozemlju. Pogajanja so napredovala počasi, največ pripomb in pomislekov so imeli Hrvati, Srbi in Romuni. Končno so le sprejeli zakon, ki pa je dopuščal v glavnem le delno uporabo narodnostnih jezikov v uradih, šolah in cerkvah. Nekdanji vodja Inštituta za manjšinska vprašanja, akademik László Szarka, je spregovoril o nastanku narodnostnega zakona leta 1868. Izpostavil je, da je po »Nagodbi« prišlo še bolj v ospredje načelo »nedeljene politične nacije«. Na državnem zboru leta 1861 so avtonomistične težnje Slovakov, Srbov in Romunov pomenile nerešljive dileme. Minister za prosveto József Eötvös je predlagal samoupravljanje skupnosti po vzoru Švice, minister Ferenc Deák pa je kljub temu ohranil ne- 3 ŠEVALI TUDI PRED 150. LETI deljenost države z določenimi jezikovnimi, šolskimi in kulturnimi pravicami manjšin. Narodnosti pa so želele več, je pokazalo sledečih petdeset let. Po krajšem odmoru je sodelavec Madžarske akademije znanosti, zgodovinar András o se posveta udeležili Slovenci iz Porabja, mpešte Cieger, predstavil svoje ugotovitve o uresničevanju narodnostnega zakona iz leta 1868 v praksi. Ogrska država je podpirala razna društva kot sredstva kulturnega in gospodarskega samoupravljanja, z ohranjanjem madžarskega naroda kot »prvega med enakimi«. Srbski kulturniki so zahtevali podporo za Srbsko narodno gledališče, zaradi česar se je razplamtela polemika o enako/več/manjvrednosti posameznih narodov. Razprave so se razvile tudi o tem, ali lahko država podpira madžarske ustanove, če ne pomaga manjšinskim. Zgodovinski del konference se je zaključil s predavanjem mladega zgodovinarja Kálmána Árpáda Kovácsa, ki se je osredotočil na vprašanje šolstva in cerkve na dualističnem Ogrskem. S pomočjo diagramov je prikazal, kako sta se v letih dvojne monarhije razvijali na primer pismenost in šolanost v krogu narodno- stnih skupnosti. Obenem je naštel pravice manjšin do izbire jezika v lokalni upravi, cerkvenih obredih, umetnosti, znanosti, gospodarstvu in pri društvih. Narodnosti so se lahko odločale tudi o šolninah, učiteljskih službah, učnih načrtih ali učbenikih. Zadnja tri predavanja so se osredotočila na prvi narodnostni zakon po spremembi sistema, in sicer iz leta 1993. Vodja nekdanje »Manjšinske okrogle mize«, bolgarski sociolog Toso Doncsev, se je spominjal na sestajanje omenjene instance pred četrt stoletja. Majhne narodnostne skupnosti so zahtevale krovni zakon, s čimer sta soglašali tudi notranja in zunanja politika. Predavatelj je orisal razvoj delovanja okrogle mize, ki je pripravila in izvedla sprejetje zakona o narodnostih, podprtega tudi s strani takratne opozicije. Spominjanje je nadaljeval nekdanji predsednik Srbske državne samouprave Pero Lastić, ki pa je največ poudarka dal neuresničenim željam. Prpovejsti za odrasle vpliv ljudskega štetja in uvedba jezikovnega kriterija. Mednarodno pravno ozadje narodnostnega zakona je osvetlila namestnica varuha človekovih pravic za narodnostne pravice Erzsébet Sándor Szalay in poudarila, da je leta 1993 na Madžarskem nastal vzoren sistem za zaščito manjšinskih pravic. V tistih časih je v Evropi prevladovalo vzdušje, naklonjeno manjšinam, nastali dogovori pa so le delno zagotavljali zaščito. Naloga šolskih, samoupravnih in medijskih ustanov ostaja pripraviti mlade generacije za življenje v inkluzivni družbi, je zaključila strokovnjakinja za pravno področje. Konferenca v madžarskem Parlamentu se je končala z zaključnimi mislimi pobudnika posveta, zagovornika srbske narodnosti Ljubomira Alexova. Poudaril je, da je konferenco sklical z namenom predstavitve naprednih misli v preteklem stoletju in pol. Tendence se nadaljujejo, priča smo izboljševanju položaja, Letos je že drugič zvala Pokrajinska in študijska knjižnica iz Murske Sobote na poslüšanje prpovejsti tiste odrasle, steri tak mislijo, ka so pravljice (mesék) nej samo za mlajše. Najprva so bili na generalnom konzulati, 19. marcuiša je pa bila soorganizator Slovenska zveza. Navzauče v Slovenskom domi sta pozdravila predsednik ZSM Jože Hirnök pa direktorica soboške knjižnice Klaudija Šek Škafar. Na gosli je špilala Maja Cigan, stera je trno razveselila poslušalce s svojim lejpim igranjom. Prpovejdali so nam: (z lejve) Ana Sušec, Vesna Radovanovič, Metka Sraka, Branko Pintarič pa Karči Holec Pripovejdati je začnila Metka Sraka iz Murske Sobote, za te večer si je vöodebrala dvej porabski pripovejsti, prva je gučala o tom, kak je sodak znauro Cigana, druga pa o tom, kak se je Cigan ženo. »Tü počiva verti hvaležen kokautek,« je končala svojo dugšo pripo- Pravličarke pa poslušalci; v prvi vrsti violinistka Maja Cigan Ob zgodovinarjih so svoje poglede predstavili tudi narodnostni politiki Toso Doncsev (spredaj) in János Fuzik (zadaj) Odprto vprašanje po njegovem ostaja pod- ali prirejenost lokalnih, regionalnih in državnih samouprav; parlamentarno zastopstvo, ki (demografsko) omogoča polnopravnega poslanca le dvema narodnostima; pomanjkanje sankcij za kršitev narodnostnih pravic ter nekaj osebnih vprašanj, kot so registracija, izključitev tujih državljanov, je zaključil zagovornik, ki je želel posvet prirediti še v mandatu, ko so v madžarski Parlament prvič stopili zastopniki posameznih narodnosti. »Narod, ki želi biti nadrejen drugim narodom, postane krvnik ali klovn,« je za konec madžarskega pesnika Sándorja Weöresa citiral predsednik János Fuzik. -dm- vejst Ana Sušec, stera je pripovejdala o tom, kak je mali kokautek, steroga je njegvi vert sto zarezati, napravo iz verta krala. Naš kolega Karči Holec je pripovejdo štorijo iz svoje knjige Andovske pripovejsti z naslovom Biciklin. Zvedli smo, kak je Franci küpo stari nemški biciklin, dapa voziti se je nej znau z njim, zatok se je najšo v mlaki. Vesna Radovanovič je povedala lejpo pravljico Ferija Lainščka iz knjig Mislice, stere so vöprišle leta 2001 v knjižni zbirki »Med Muro in Rabo«. Žalostno-srečna zgodba Gustija pa Zalike je pá očarala poslušalce. Pripovedovanje je končo Branko Pintarič, prešto je prejkmursko pravljico o strici vuki, tetici lisici pa botri zavci z naslovom Kak so šli v lejs trejbit. Pravljični večer se je organiziro v okviru projekta Obujamo dediščino. M. Sukič Foto: L. R. Horváth Porabje, 29. marca 2018 4 PREKMURJE Variacije iz Herenda Svetovno znani porcelan iz Herenda, steroga je trno rada mela tüdi angleška kralica Viktorija, se je z razstavo z naslovom Variacije iz Herenda v Lendavi prvo paut predstavo v Sloveniji. Pozdravne guče so meli domanji župan Anton Balažek, dr. Attila Simon, generalni direktor Herendi Porcelánmanufaktúra Zrt., in umetnostna zgodovinarka Judita Krivec Dragan. Razstavo je odprla Damjana Pečnik, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Vsi tisti, steri te do 10. maja prišli v Lendavo, te si leko v njihovom gradi poglednoli 257 vrhunsko napravlenih falatov porcelana, vse od sklejc, šalic, talejrov, vaz in drügih umetnin, stere so vsevküper vredne 300 gezero evrov. V manufakturi Herendi Porcelánmanufaktúra Zrt., stero je leta 1826 gorspravo Vince Ferencz Stingl, ške gnesden delajo porcelan z rokami, nej mašinami. Njihovo posaudo in okrasne izdelke zaznamüvlejo ročne poslikave s cvetličnimi in živalskimi vzorci v pastelni farbaj in ornamenti. Njihovi izdelki so že dostakrat daubili nagrade. 1851. leta, gda je bila svetovna razstava v Londoni, pa je manufakturi Herendi posebno priznanje dala kralica Viktorija. Njoj se je jedilni servis, na sterom so bili stilizirani cvetje in metulji, tak povido, ka ga je naraučila za angleški dvor. Od tistoga cajta takši servis nosi ime Viktória, njegovi vzorci pa so ške gnesden med najbole priljubljenimi. Galerija-Muzej Lendava, stera je v zadnji lejtaj pripravila že dosta zanimivih razstav, de na lendavskon gradi 18. maja odprla ške razstavo del znanoga belorusko-francoskoga slikara Marca Chagalla. Silva Eöry OBČNI ZBOR DRÜŠTVA IN FORUM ZAGOVORNICE V Slovensko kulturno drüštvo Avgust Pavel v Somboteli má šegau vsikšo leto v drügoj polovici marciuša držati občni zbor, svoj velki djilejš. Letos 17. marca se je v kancelaji v središči Železne županije zbralo više tresti članov drüštva, ka aj bi spoznali, ka vse je drüštvo delalo v preminaučom leti pa kakše plane majo voditeli za leto 2018. Predsednica slovenskoga kulturnoga drüštva Ibolya Dončec Merkli je oprvin gučala o vertivanji v leti 2017, ka so navzauči člani enoglasno sprejeli. S pomočjauv projecirani fotografij jim je predsednica Sombotelske slovenske samouprave Marija Kozar nutpokazala, kakše programe sta drüštvo ino samouprava vküper organizirala v preminaučom leti. Leto se je začnilo s konferenco o Avgusti Pavli, aprila je bila že tradicionalna tura na cvejtno nedelo. Na paut so se podali v Monošter na Porabski dan (junij), na Gorenji Senik na 30. oblejtnico smrti Janoša Kühara (september) ino v artikularna mejsta Slovencov Nemescsó pa Surd (oktober). Z busom so se na prauško odpelali v »srce Slovenije« (Šmartno pri Litiji - junij), bili pa so glavni organizatori sombotelskoga Narodnostnoga dneva (pozvali so porabske penzioniste - september). Pevska skupina Sombotelske spominčice je gorstaupila na več mejstaj (Monošter, Verica, Sakalovci, Gorenji Senik ino Markovci), leto se je končalo s čakanjom slovenskoga Miklauša. Po tistom, ka so prejkpoglednili preminaučo leto, so leko sombotelski Slovenci vidli kratek film, šte- oblejtnico slovenske samouprave (1998-) ino slovenskoga kulturnoga drüštva (1999-), za šteroga vödajo Predsednica Ibolya Dončec Merkli je nutpokazala vertivanje Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel ri je nutpokazo slovenske varaše vnoči, s posvejtami. Tak so se leko spominali na vse prauške, na šteraj so do tega mau gorpoiskali že vse vekše krajine matičnoga rosaga. Člani drüštva so enoglasno sprejeli plane za proračun (költségvetés) za leto 2018, čüli pa so tau tö, kakše programe organizerata drüštvo pa samouprava v etom leti. Letos je Pavlova tura na cvejtno nedelo bila že na slejdnjo nedelo v marciuši, aprila do v Škanzeni igrali Špajsni-flajsni muzikanti. Ob 25. oblejtnici madžarskoga Zakona o narodnostaj Slovenci gorpoiškejo nemške vesnice v Železnoj županiji (maj), odpelajo pa se v Varaš na Srečanje Porabski Slovencov ranč tak (junij). Na prauško dejo v »središče sveta«, vesnico Osek pri Novoj Gorici (junij), v Škanzeni do pa vküper mlatili z Andovčari (avgust). Po Narodnostnom dnevi (september) avtori nutpokažejo svojo knigo o madžarski beguncaj v Sloveniji leta 1956 (oktober). Najvekši svetek držijo oktobra, 20. prospekt pa dajo napraviti eden film tö. Leto se konča decembra, gda slovenski Miklauš pá gorpoiške sombotelske mlajše. Sombotelske spominčice večkrat gorstaupijo, med drügimi v Razkrižji pa Mozirji v Sloveniji ino doma v Somboteli pa na Gorenjom Seniki. Člani drüštva so plane voditelov sprejeli. Predsedni- Köleš Kiss držala forum, na šterom je nutpokazala svojo delo v preminaučom mandati pa prosila Sombotelčare, aj se dajo v ském vekšoj numeri registrirati kak Slovenci na letošnji parlamentarni volitvaj (választások), pa aj déjo svoj glas dati tö. (Registracija se je zaklüčila 23. marciuša.op. urednika). Kak je povödala, dale de se tö trüdila za Slovence zvün Porabja, probala de poiskati tiste po drügi vesnicaj pa varašaj ranč tak. Najbole glavno je prej, ka vküper držimo ino cejnimo pa poštüjemo delo pa trüd eden drügoga, pa ka skrb mamo na svojo kulturo ino gezik. Moremo pozvati mlade na svoje programe, ka aj bi nej sploj vkraj od svoji korenjé prišli, je povödala zagovornica. Aj čütijo, čütimo, ka smo leko gizdavi na tau, ka smo Slovenci. Erika Köleš Kiss je cujdala, Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss je prosila Slovence, aj se registrirajo njini držinski člani tö ca Ibolya Dončec je eške vsikšoga pozvala, aj pride med 9. in 11. aprilom v sombotelski kino, v šterom do nutpokazali tri slovenske filme, tau baudejo Slovenski filmski dnevi. Dale v programi je slovenska zagovornica v madžarskom Parlamenti Erika Porabje, 29. marca 2018 ka nas je malo, eden človek more včási pet funkcij nositi. V preminauči štiri lejtaj so na Vogrskom prej začnili bole skrb meti na narodnosti, rosag je grato njini prvi partner, v prvom redej Ministrstvo za človeške vire (EMMI). V parlamentarnom Odbori 5 SOMBOTELI za narodnosti na Madžarskem (Magyarországi nemzetiségek bizottsága) so nutri vsi zagovorniki (szószólók), šteri so dosta kaj dosegnili. Narodnosti majo leko na priliko vrtce, osnauvne pa srejdnje šaule, univerzitetne katedre tak tö, če tá odi samo malo mlajšov ali dijakov. Zagovornica je eške gnauk pozvala k registraciji, vejpa se je do srejde marciuša za Slovence registreralo komaj sedemstau lüdi, od té pa samo malo več kak dvejstau za parlamentarne volitve. Brezi volivcov bau delo zagovornice žmetno, vejpa leko pitajo: »Kelko vas sploj geste?« Erika Köleš Kiss pravi, ka v Sloveniji gučijo ništerni že o konci Porabski Slovencov. Una pa misli, ka tačas, ka vküper odimo, ka se slovenski pogučavamo, nas eške itak geste. Tak je prej na pamet vzela, ka se matična domovina malo menje briga za nas kak za Slovence po drügi sausednji rosagaj. Naša veuka šansa je prej turizem, depa moremo dosegniti tau tö, ka mladi ostanejo v Porabji - ne smejmo pozabiti na poštije, infrastrukturo. Napraviti bi mogli svojo narodnostno mikroregijo s svojim gospodarskim programom, je zaklüčila zagovornica. Predsednica slovenske samouprave Marija Kozar se je eške zavalila Eriki Köleš Kiss, ka je dala dobre tanače za pridobitev državne podpore (feladatalapú támogatás). Srečanje sombotelski Slovencov se je končalo s spejvanjom porabski ljudski pesmi. -dm- Sándor Vályi: Iz dežele daljne PRIŠLA JE NOVICA V VAS Dr. Bojan Zadravec ter Pokrajinska in študijska knjižnica v Murski Soboti sta povabila na predstavitev pesniške zbirke Sándorja Vályija Iz dežele daljne, napisane v madžarščini in v prevodu dr. Jožefa Smeja v Franc Kuzmič. »Med pregledovanjem soboškega tednika Muraszombat és vidéke (izhajal 1884-1919) pred prvo svetovno vojno so me še posebej pritegnile pesmi v madžarščini, pod kateri- Pesmi Sándorja Vályja je na predstavitvi zbirke interpretirala dramska igralka Polona Vetrih slovenski jezik. Pesmi je zbral in uredil Franc Kuzmič, ki je ob prevajalcu tudi avtor spremne besede. Založnik knjige je Bojan Zadravec, ki je za naslovnico izbral sliko Endreja Gönterja Ravnica. Kar nekaj kulturnih dogodkov je bilo doslej v Pokrajinski in študijski knjižnici dobro obiskanih, zelo verjetno pa nobeden doslej ne bolje. Vzrok za to je, med ostalim, verjetno v tem, da je bil Žid (po sedanji uradni terminologiji v Sloveniji Jud), zato tudi udeležba judovske skupnosti iz Ljubljane na predstavitvi zbirke ter avtorjevega dela in življenja. Na dogodek je prišla tudi Vályjeva vnukinja Kathy Vályi, ki živi v Združenih državah Amerike. Dr. Sándor (Aleksander) Weiner (1883 – 1944) je bil rojen v Sombotelu. Priimek si je spremenil pozneje. Študij prava je končal v Budimpešti in kot pripravnik prišel v Mursko Soboto, kjer je postal odvetnik. Pripravnik pri njem je bil Štefan Kovač – Marko, narodni heroj, katerega sin prav tako Štefan Kovač, ki živi v Nedelici, je bil med udeleženci dogodka. Kako je nastala pesniška zbirka Iz dežele daljne, opisuje mi je bil podpisan nekdanji soboški advokat dr. Sándor Vályi. Postal sem pozornejši in hitro ugotovil, da je teh pesmi kar precej, pravzaprav kar za majhno zbirko. Že na prvi vtis so se mi pes- mi zdele vabljive in nekako drugačne, branje treh pesmi v poskusnem prevodu Jožefa Pappa pa je dalo še jasnejšo in zanimivejšo noto. Porodila se mi je ideja, da bi vse objavljene pesmi prevedli in tudi izdali, saj v Prekmurju v tem obdobju niti nimamo književnikov. Vály pa je, čeprav rojen na Madžarskem in tam tudi šolan, zelo mlad prišel v Prekmurje, se tu kaj hitro tudi udomil in ostal vse življenje.« Francu Kuzmiču je uspelo pridobiti dobrega prevajalca iz madžarščine in tudi pesnika Jožefa Smeja, ki je sprejel izziv, ker so mu bile pesmi všeč. Zelo hitro se je lotil prevajanja. Kmalu sta se projektu pridružila Klavdija Sedar in Bojan Zadravec, ki je navezal stike z Vályjevimi sorodniki v Ameriki. Sándor – Aleksander Vályi je pisal ljubezenske, domoljubne in nabožne pesmi. Prevajalec Jožef Smej tudi na kratko opiše, kako je razumel in dojel vsebino pesmi, kjer izpostavi pesnikovo narodnostno in versko pripadnost ter povezanost z okoljem, v katerem je živel. V zbirki je štiriintrideset pesmi, med katerimi je tudi »izposojena« za naslov zapisa: Prišla je novica v vas. In še nekaj značilnih naslovov: Iz dežele daljne, Moje pesmi, V slovo, Pravljica, pravljica, Vstali bomo, Silvestrska pesem, Pisanke, Prepevam o nekem dekletu, Amorja so umorili, Kaj bo z nami? Pesmi Sándorja Vályja je na predstavitvi zbirke interpretirala dramska igralka Polona Vetrih, ki je zelo pohvalila prevod kar je očitno iz tega, kako tekoč, brez zatikanja je verz. Spomine na svojega dedka je opisala vnukinja Katyi, ki se je najprej zahvalila Bojanu Zadravcu, ker je rešil stoletne pesmi iz knjižničnih arhivov ali ker je našel dvojezičnega pesnika, da jih je prevedel. Ernest Ružič Porabje, 29. marca 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Leko se domau zvozijo drva, stera so že podrejta Pomalek se začna vegetacijski čas v gauščaj pa po pravici potejn bi več nej bilau slobaudno tam nej sekati pa nej vövoziti drva, sploj pa če je zaščiteno območje (védett terület). V Železni županiji tau najbola vala za Porabje, Őrség, pa za Kőszeg, gde so najvekše pa najbola zaščitene gošče. Po zakoni je tak, sto ma dovoljenje pa ščé sekati, tisti pozimi mora drejvdje podrejti pa vküpzožagati, do konca marciuša pa tau vse vözvoziti, še prvin kak bi se vegetacija začnila. Samo ta zima pa sprtulejt sta nej bili taši, ka bi v gauštja leko delo pa drva vövozo. »V Porabji je lüstvo vsigdar v harmoniji živelo z naravov, zato sem proso Nacionalni park Őrség, aj lüstvo tisti lejs, ka so ga že vöpodrli, v vegetacijskom časi leko vözvozi,« je pravo V. Zsolt Németh, državni sekretar pa poslanec te regije. Direktor Nacionalnoga parka Őrség je tapravo, kak dotejga mau vsigdar, zdaj tö dopistijo, samo k tauma vsakši, sto drva štje vövoziti v vegetacijskom obdobji, najprvin dovoljenje (engedély) mora prositi od Gozdarskoga urada, zato ka ta regija je fejst zaščitena. Tak ka zavolo nji tista drva, stere še zdaj podrejto v gauštji ležijo, ne pridejo na kvar. Dapa tau vsakšoma tapovejo pa dolanapišejo, na koj morajo skrb meti, če v vegetacijskom časi v gauštji delajo. Tak ka zdaj že samo zatau trbej nam moliti, nej ka bi potejm deževno vrejmen prišlo. Tau je vse lejpo pa dobro, dapa tau zato itak ne razmejm, kak je tau, ka v Sloveniji pa v Avstriji, par kilomejtrov kraj od nas, cejlo leto leko podira pa drva vozi iz gauštje! Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Predsednik vlade je odstopil Potem ko se je vrhovno sodišče odločilo, da razveljavi referendum o drugem tiru, je predsednik vlade Miro Cerar sporočil, da se je odločil podati odstopno izjavo državnemu zboru. »Danes se je prelila kaplja čez rob, projekt drugega tira je doživel nov udarec, ki so ga povzročili tisti, ki želijo ustaviti pozitivni razvoj Slovenije. V takšnih zgodbah ne želim sodelovati,« je v izjavi po seji vlade dejal vidno razburjeni Cerar. Spomnil je na slabo stanje države izpred treh let in pol, ko je njegova vlada nastopila mandat, in zatrdil, da je danes stanje popolnoma drugačno. »Imamo tretjo najvišjo gospodarsko rast v EU, napovedi za letos so zelo dobre, imamo najnižjo brezposelnost po 2009, prvič po 2008 imamo uravnotežen proračun, posledično se bo javni dolg letos znižal z 80 na 70 odstotkov, v državo smo pripeljali tuje investitorje, ki odpirajo kakovostna delovna mesta, z mrtve točke smo premaknili projekt drugi tir,« je naštel Cerar in še sporočil: »Spoštovane državljanke in državljani, država je danes v bistveno boljšem stanju kot leta 2014. Oblast vračam v vaše roke.« Miro Cerar je tudi poslance v parlamentu že obvestil o svojem odstopu. S tem je prenehal mandat celotni vladi, ki bo opravljala le še tekoče posle. Cerar je znova poudaril, da je Slovenija v zadnjih treh letih bistveno napredovala in je v precej boljšem položaju kot leta 2014. »Naj živi sodobna, solidarna in svobodomiselna Slovenija,« je svojo obrazložitev odstopa zaključil Cerar. Ali bodo volitve, ki sledijo, redne (junija) ali izredne (maja), bo odločil predsednik republike Borut Pahor. KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... PRVA OPRAVILA – SETEV, PIKIRANJE, PRESAJANJE Najprej sejemo zelenjadnice, ki potrebujejo veliko toplote in časa za vzgojo, in sicer že proti koncu januarja, februarja. Nadaljujemo v mesecu marcu. Paprike, jajčevci, feferoni, bučke in čili so plodovke, ki se jih najprej lotimo. Pri nas je v tem obdobju mrzlo, prekratek dan za kakovostno vzgojo sadik, zato s setvijo ne hitimo. Poznati moramo zahteve rastlin, da dobimo nepretegnjene rastline s kompaktno koreninsko grudo. Takšne rastline bodo imele optimalne možnosti za nadaljnje oblikovanje stebel, cvetov in plodov. Za dosego takšnih ciljev je potrebnih več dejavnikov. SETVENI SUBSTRAT Pripravimo primerno ogret substrat za setev, ki ga lahko napolnimo v lončke ali setvena korita že nekaj dni prej. Tako preprečimo šok, ki rastlin izbiramo najtoplejša mesta v stanovanju. Pomembno je, da ohranjamo nizkih temperaturah posevke tudi manj zalivamo. Setveni substrati vsebujejo Kapucinke so prekrasen okras za gredice, pa tudi za uporabo v kulinariki visoko temperaturo zraka, enakomerno osvetlitev in primerno vlažnost. Razlika zadostno količino dušika za tvorbo listov in stebel, zato ga ne dodajamo. To še posebej velja, če smo za setev uporabili substrate z dodatnimi makro- in mikrohranili. Pri dno setvijo semena ali tudi iz sadik. Česen, tudi spomladanskega, pridelujemo s sajenjem strokov. Ne pozabimo pa pospraviti z vrta zadnje zelenjave, uporabne ali odpadne. Čebula razvija plitev koreninski sistem, to pomeni, da mora imeti na razpolago dovolj hranil. Praviloma jo gojimo za vrtninami, ki smo jih gnojili s hlevskim gnojem. Neposrednega gnojenja z večjimi količinami hlevskega gnoja pred sajenjem čebule se izogibamo. Ne pozabimo, da ima kakovostna sadika za presaditev od štiri do šest, lahko tudi do osem pravih listov. Po dolgih mesecih skrbne vzgoje sadik nikar ne sadite prehitro v premalo ogreta tla. To opravimo, ko imajo tla npr. 15 °C, to je približno konec aprila ali v začetku maja. PREBLISK Ne pozabite sejati cvetlic, ki so na pravem vrtu nepogrešljive. Z njimi lahko tudi naj- Poletne astre sejemo v korita na notranjih okenskih policah; poleti so primerne za šopke z dolgo vzdržljivostjo bi lahko onemogočil optimalen vznik, kot če bi uporabili substrat iz mrzlega prostora. Uporabimo profesionalne substrate, ki so toplotno obdelani in tudi razkuženi. Substrat za setev naj ne bo preveč fino mlet, a hkrati ne pregrob in mora dobro zadrževati vlago in hranila. POSKRBIMO ZA PRIMEREN PROSTOR S TOPLOTO IN SVETLOBO Za setev najzahtevnejših med dnevno in nočno temperaturo naj ne bo večja od 5 do 10 °C. Po vzniku moramo sadike redno vrteti okrog svoje osi, da se ne bi preveč usmerile proti viru svetlobe, sicer lahko postanejo krhke, pretegnjene in se rade lomijo. Poleg svetlobe, toplote, vode in hranil je pomembno zračenje, predvsem v toplem vremenu. ZALIVANJE IN GNOJENJE Pri premajhni osvetlitvi in Pikiranci paprike v dovolj veliki posodi iz časopisa, v kateri razvijejo bogato koreninsko grudico oskrbi mladih sadik plodovk je veliko pomembnejši fosfor, ki ga rastline potrebujejo za razvoj koreninske grudice. Med prvimi, ki jih spomladi sejemo in sadimo, ko sneg skopni in se zemlja dovolj osuši, so: bob, peteršilj, grah, rukula, čebula in spomladanski česen. Čebulo lahko pridelamo iz čebulčka, z neposre- Porabje, 29. marca 2018 manjši košček zemlje spremenimo v barvit del našega življenja. Sejemo enoletnice (poletne astre, kapucinke, cinije, orlice, zajčke, sončnice, gazanije in druge) in tudi suhe rože (različne statice, črno kumino, pajčolanko, slamarice, gomfrene, lan). Besedilo in fotografije: Olga Varga 7 Štefka Kalamar iz Trdkove KRČMARICA, BAUTOŠICA, ŠOFERKA, SAKAČICA… Štefka Kalamar iz Trdkove, stera je lani decembra slavila svoj 90. rojstni den, je gor rasla (te ške s priimkom Skledar) v vesnici Rogašovci, ge so meli njeni krčmo: »Bile smo štiri sestre. Ges sam najstarejša, drüga se je rodila Albina, ona ške furt žive na Štefka Kalamar našoj domačiji, za njauv Micka, po tistom pa ške Terezija, stera je pred dvema letoma mrla v Dajčlandi, gé je živela.« Štefka je že od malih naug pomagala v domanji krčmi. Že njena stara mati in njeni drügi mauž, steri se je piso Bagari, sta mela krčmo: »Moj oča, steri se je v Rogašovce priženo, je biu vövčeni mesar. Ges sam svojoga moža Alojza spoznala v poklicni gostinski šauli v Murski Soboti. Šaulanje je držalo eno leto. On se je iz Martinja v Soboto s piciklinom vozo, ges pa iz Rogašovec z busom. Spaumnim se ške, gda smo meli na konci vižgo, so trge profesori prišli iz Ljubljane in so nas spitavali. Vse sam znala, odgovarjati smo mogli slovenski pa tüdi po nemško smo mogli znati povedati, kak se kakšnomi gestiji pravi. Dobila sam tüdi eno pitanje povezano z ribami, samo ka smo se mi tau nej včili, tak ka sam tau te nej znala. Naš profesor je tistim iz Ljubljane pravo, ka naj oprostijo, ka nas je on tau nej navčo.« Tüdi držina Alojza Kalamara je mela krčmo v Martinji: »Tau je tak bilou, ka je njegova mati živela v Meriki in je ške prva, kak je prišla domau, moži pošilala peneze, ka je leko napravo krčmo. Nej samo krčmo, tüdi dosta grünta so küpili. Moj mauž, oženila sva se 1955. leta, je škeu, ka bi šla živet in delat na Gorenjsko, na Bled, ge se je on prva že neka cajta včiu in tüdi delo. Samo po tistom, ka je njegov mlajši brat šau k sodakom, je trbelo titi domau pomagat materi in oči delat v krčmi. Vsi štirge pojdje so trno gledali na mater, moj mauž pa ške najbole, tak ka sva te ostala v Martinji. Že prva kak sva se oženila, je on tam spodkar v vesi zazido ram in tam smo duga leta tüdi živeli, prva kak smo te sledkar zazidali té ram v Trdkovi, gé ške zdaj živemo.« Alojzi in Štefki sta se v zakoni naroudila dva sina, 1959. leta Danilo, pet let sledkar ške Srečko. »Ge sam te ške večkrat domau šla pomagat našim v Rogašovce. Po tistom, ka je njegov brat prišo nazaj od sodakov, je moj mauž začno delati v zadružni bauti. Ge sam njemi včasi tüdi pomagala, pauleg toga sam dosta na grünti delala, vej pa smo meli konje, krave in svinje. Sledkar sam tüdi ges redno slüžbo kak bautošica dobila,« je raztolmačila Štefka in povedala, ka je 1964. leta kak ena prvih žensk na Goričkom napravila vižgo za auto. Ške gnesden se iz Trdkove sama pela na obisk do svojih sester, sterivi kak dovici živeta pri Svetom Juriji in v Rogašovcaj, pauleg toga pa ške v cerkev pri Nedeli: »Rada vozim, samo ka me več ne pistijo preveč daleč. Začnila sam s fičkom, zdaj vozim clio. Malo pred rojstnim dnevom so mi za dve penez so mi dali za bencin. V glavnom so lidge bili vajeni, ka ges nikdar ne povem nej, pa tüdi če je bilou slabo vreme. Vala baugi, sam nikdar nej mejla nesreče, štraf pa sam tüdi samo gnauk plačala. Enoga pojba sam dostakrat zadvečerek pelala k njegovi deklini. Ona je v Tej kejp je biu napravleni, gda je Štefka slavila 90. rojstni den leti podukšali vižgo.« V šestdeseti lejtaj preminaučoga stoletja je nej melo dosta lidi na Goričkom autoja. »Ges sam vižgo napravila malo po tistom, kak se je Srečko naraudo. Te sam že v Ženavljaj v bauti delala. En šujster mi je pravo, ka fabrika Mura v Soboti pripravla tečaj za tau, ka se leko navčiš voziti auto, pa sam šla. Za tau sam se odlaučila tüdi zavolo toga, ka je moj mauž slabo vido, pa je on nej mogo voziti. Malo po tistom, kak sam vižgo napravila, smo tüdi prvi auto küpili,« raztolmači sogovornica, stera je, sploj prva leta, ene fajte taksistka bila, vej pa je nej znala prajti nej, če jo je sto proso za foringo: »Rejsan sam v tisti lejtaj malo spala. Sina sta bila ške maliva, ges pa sam pauleg slüžbe v bauti večkrat tüdi sredi noči lidi vozila k padari, v špital in inan, kama je trbelo. Ob ponedelkaj sam dostakrat prek granice na panhof v Ženavce (Jennersdorf) vozila tiste, steri so v Avstriji, Švici ali Dajčlandi delali. Neka Muri delala, on pa v Avstriji. Zrankoma sam ga te na cug mogla pelati. Gnauk mi je bencina sfalilo. Vala baugi mi ga je en, steri se je mimo pelo, posaudo. Samo te sam že malo zamüjala in sam zavolo toga malo bole na plin staupila. Malo prejk granice so me avstrijski policaji stavili in me štrafnoli za tau, ka sam prehitro vozila.« Štefka Kalamar je dobra sakačica, tak ka je dostakrat tüdi na gostüvanjih pomagala küjati in pečti. »Djajca pa melo smo meli, tak ka smo leko kaj dobroga spekli. Od mesa se je največ kokošeče nücalo, tüdi za župo. In mi, stere smo bile v küjni, smo mogle iz tistoga, ka smo mele, napraviti pojedino,« se ške spaumni Štefka Kalamar, stera je ponosna (büszke) na oba sina, pravi samo, ka preveč delata. Samo znamo, ka je dostakrat tak, ka djaboko ne spadne daleč od dreve. Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Štefke Kalamar Porabje, 29. marca 2018 ... DO MADŽARSKE Veliko denarja za šport in cerkev V letu 2016 je madžarska vlada namenila za športno in cerkveno področje 7,1 odstotka vseh svojih odhodkov, v ostalih državah Evropske unije namenjajo športu in cerkvi okrog 2 odstotka vseh odhodkov. Proračun športnih dejavnosti je v letu 2016 znašal 299 milijard forintov, medtem ko je bilo temu cilju namenjenih eno leto prej le 129,7 milijarde forintov. Še večja razlika je bila na cerkvenem področju. Medtem ko so dobile cerkve leta 2015 60 milijard forintov, jim je vlada leta 2016 namenila 171 milijard. Medtem ko v Evropski uniji namenja prav Madžaska največ denarja športu in cerkvi, je država na področju socialnih izdatkov med zadnjimi, le malo na boljšem mestu je na področju zdravja in šolstva. Alternativna lista Skupina bivših ministrov, ki se imenuje V18, želi opozicijskim volivcem pomagati s tem, da objavlja, kateri opozicijski kandidat ima največ možnosti v določenem volilnem okraju, da premaga kandidata sedanje vladne koalicije. Država je razdeljena na 106 volilnih okrajev, po mnenju bivših ministrov bodo opozicijski kandidati v 25. okrajih zmagali tudi brez usklajevanj opozicijskih strank in odstopov ostalih opozicijskih kandidatov. Bivši ministri menijo, da obstaja 40 volilnih okrajev, kjer lahko opozicija zmaga le v primeru, če bodo vse opozicijske stranke podpirale najbolj primernega kandidata, njihov kandidat pa bi se umaknil. Taka usklajevanja bi pomagala volivcem, da bi lahko jasneje videli, kdo ima največ možnosti za zmago. Rezultat je lahko ugoden za opozicijo le v primeru, če bodo volivci, člani ali pristaši določenih strank pripravljeni dati svoj glas kandidatu druge stranke, ki jo preferirajo. Vodja skupine V18 Péter Balázs, bivši zunanji minister, pravi, da njihova skupina ne svetuje, le beleži dejstva. 8 Gnauk so posejali, dvakrat so poželi Prejšnji keden, gda sem v Števanovci odo, je bola mrzlo bilau kak v zimi, zaman smo že pomalek vö iz marciuša. Če ostane tau vrejmen pa snejg, te zavec na vüzem mlajšom gvüšno ka neda djajca talo, sem si mislo, kak sem tam stau na placi pri cerkvi. Kama aj zdaj dem, sem zmišlavo, dapa nej dugo, zato ka s planin taši mrzel veter začno fudati, ka sem skonznatne oči daubo. Zato sem pa nika nej zmišlavo, na prva dvera, ka sem ji zagledno, sem nutraskočo. Aranka Borovnjakina, po možej Oreovecz, so sejdli pri dobrom toplom špajerti. »Poj, pa se malo segrej,« so mi prajli še prvin kak bi se leko poklono, »vanej je tak mrzlo, ka človek leko zmrzne.« - Aranka neni, če tak ostane, te letos snežena vüzem baude, ka je še vejn tak nikdar nej bilau. »Dja tašo ne paunim, ka bi na vüzem snejg bejo, ma biti, ka ne ostane, dapa zdaj tak vögleda, ka toplo gvüšno nede. Starejši so vsigdar tau prajli, aj marciuša snejg nede, zato ka če samo z vrečov prejk vleče, pa de sildjam škaudilo. Zdaj nej ka samo malo bi bilau snega, redno je ostano pa ga še veter nosi. Gda sem dja mala bejla, te na praznik 15. marciuša smo že vsigdar bausi prišli pa s kratkimi rokavi, te je že tak toplo bilau, ka je lejpa trava začnila rasti. Vidiš, zdaj je pa snejg zapadno, ka dja vejm, nazaj na tašo se ne spaunim.« - Kak se je prvin lüstvo kreda dejvalo na vüzem? »Gda sem dja mala bejla, te smo na fašenek do paunauči še djeli mesau, od papanice do vüzma pa več nej. Zdaj bi tü tak moglo biti, dapa mi zdaj že do velkoga tjedna djejmo. Na veltji tjeden že ne dam djesti, zato kak so prvin tö prajli, te na vüzem šonka nede tak dobra, nede tak žmana. Moj dejdak, Bo- lo čakati na šunko. vüzem je vsakši pejški üšo, rovnjatjin, je pravo, gda je »Prvin na vüzem je vse za- tau je tak šega bejla.« on v Rusičkom bejo, tam so prejto bilau, še podnek je - Ka je lüstvo svečat nosilo na papanico cejlo posaudo dostakrat vse zaprejto bilau. na vüzem v cejkri? vöspekli v peči, potejn so več Od nas sta ati ali mami nosi- »Šonko, djajca, hren, sau, penika nej dali djesti štirdeset la mesau svečat, steri kak je rece, kröj pa malo piti. Moji dni, samo bubrike (kumare) cajt emo. Rana meša se je v stariške so malo vina vsigpa kröj. Na slejdnja je dar nesli svečat, pa te že tau mislo, ka se ma doma je s tauga vsakši zmejša, samo nakvašaza edno malo kupico ne bubrike pa kröj je daubo. Gda je človek djo, nika pa nika drügo tak dougo nej djo menej, taši siguran post je sau pa šonko, tau je te tam bejo, ka nej djajca, preveč žmano bilau. nej mlejko so nej smeli Gda smo k stauli seli, djesti.« brž smo vse dolapodje- Ka so vaš dejdak v li, nej zaman, vejpa nas Rusičkom delali? je doma šest bilau, dej»Zgrableni je bejo v dak, baba, ati, mama, bojni, pa te je pet lejt v dja pa Djoži.« Kaukazuši mogo biti. - Bilau je tak, ka ste Dostakrat je pripovejnej meli na vüzem do, ka tam so gnauk šonko? sejali pa dvakrat želi, »Bilau je tak petdesetotaša dobra zemla je ga leta, ka na vüzem je bejla. Gda so prvo paut nam saused dau eden želi, te je telko zrnje mali falat šonke, zato Borovnjakina Aranka iz Števanovec vözlatelo pa vöpognaka smo štiri lejta nej lo, ka še gnauk so leko žetvo šestoj vöri začnila, gda so do- zabadali.« meli. Vsigdar v nedelo so se mau prišli, te je že skur devet - Zaka? vöodpelali na njive, stere so vöra bejla. Brž smo se nadje- »Vse so nam krajvzeli, pa tau fejst daleč bile, cejli tjeden so li pa smo šlej nazaj k deseti so prajli, ka pri nas doma vanej bubrike pa kröj žejva stvar ne mora djeli pa samo v soboto biti. Eden den je iz Saso prišli vsigdar nazaj. kalovec prejšo elnök Gda tau našim gučim, (predsednik) pa vse naši tau ranč ne vörvtjüppaubro, ka je pri djajo, ka je tašo bilau.« rami bilau, samo edna - Pri nas so zato tö drkokauš je ostala, stera žali post, samo nej tak se je skrejla. Tau kosigurno. kauš smo te prejknesli »V zimi, gda smo nika k sauseda, k Döjnini, nej delali, te smo kloce, steri so go nam polagaslive, posüšene gröjške li. Tak nam je te vsakši djeli dostakrat, zvün den edno djajco dala, tauga smo še djajce če je kokauš znesla ali pa kaj mlejčnoga djeli, nej. Tau je zato bilau, špejk, mesau pa kaj taka so nam vse odnesli, šoga nej, dapa z žiraum ka smo prej kulactje (mastjo) smo tjöjali. bili. Zaman, ka ati pa Vejm, ka smo te že kumami sta edno drtinje Stari držinski kejp, na njem so: Aranka, brat, mati mar čakali, aj mesau zamle nej mejla, zato ino oče posvečajo pa aj leko ka je vse dejdak emo djejmo. Na vüzem smo rano meši. Te so gospaud Marko- pod svojim imenom. Saunesli mesau svečat, odtec vič bilej pop, oni so vsigdar sedje so ma prajli, aj prejk da iz Verice, pa dočas smo nej dougo mešo meli, bilau je spejsati pulonje na sina, ka mogli djesti, ka so od meše tak, ka so že zvonili pa lüstvo nam krajvzemejo, ka mo kuše itak v cerkvi sejdlo. Edni lacdje, dapa dejdak pa baba pejštji nej domau prišli.« - Če so se v Števanovce v kr- so pejški odli k meši, drügi sta nej dala, zato ka taša čmej stavili, te je dosta trbe- pa z biciklinom, dapa na svoja sta bila. Tak so te nam Porabje, 29. marca 2018 cejlo gauštjo, vse, ka smo doma kauli rama pa v rami meli, krajvzeli pa te še Békekölcsön smo mogli goravzeti. Petdesetoga leta smo te mi štiri djezero forintov mogli goravzeti, ka smo nej mogli vöplačati, pa te smo še porcije (davke) meli, vejš, ka je tau bilau. Osemnajset plügov goštje so nam krajvzeli, gde so se najšli taši borauvdje, steri so sedem kubikov meli. V rama je tü nikanej ostalo, moja mati je na Francuškom slöjžila pa dosta maudroga blaga mejla, prčece, postelino, omare, postale, dapa nika drügo nej ostalo, samo štiri stene. Še postele smo nej meli, spodkar na zemlej smo spali en čas, dočas sta nam Tek iz vesi pa Löfner, steri je križe delo v Varaši, postele nej dala. Samo enga konja smo meli pa grünt, šteroga so nam zato njali, aj leko delamo pa doladavamo državi. Gda so odškodnine bile po 1990. leti, dja sem daubila, ka bi si leko kaj nazaj tjöjpili, dapa moj pokojni mauž Jenő je samo našo gauštjo sto nazaj tjöjpiti, na drügo on nej sto tejti. Tak smo te brezi goštje ostali, zaman sem ma pravla, aj nika tjöjpi, zato ka našo nikdar ne dajo nazaj, zato ka je nej bila za odškodnino vöspisana. Dapa on je taši bejo, ka je on na drügo nej üšo, nej sto nekakoma drügoma gauštjo dolaküpiti, samo svojo. Naslejdnje je nika zato tjöjpo, dapa na tistoj gauštji je dosta lastnikov (tulajdonos), nej raznokrazmerdjena, tak pa te s tistoga tü nika haska nega. Moram prajti, ka sem dja nikdar v življenji nika sreče nej mejla. Dapa dostakrat si mislim, ka vrag si z njim, samo aj zdravje mam, zato ka s seuv tak nika nemo nesla.« (Kejp na prvi strani: Baba Borovnjakine Aranke (s prave) na števanovskom cintori.) Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 8. Od lübezenski senj do želenja smrti Rejč »klasika« znamenüje lejtaj je biu betežen, ništerni kejp djagra, šteri strejla na fti- maj, v njegvom mišlenji je brodi pesnik, tau mišlenje pa tau, če je edno delo nika naj- pravijo, ka je večkrat sto sebé če pa donk nika ne zavadi. V najbole krepka razmenost, do svoje smrti eške večkrat baukšoga, če je v prvi klas vmoriti. Mrau je 8. februara pesmi »Zvezdogledam« čüje- nej pa čütenje. Nej je biu eške dojspiše. valon. Nücali so go že mo broditi pojba, šteri romantik, v štiluši pa metriki Takzvane »Sonete nesreče« v antiki, od 16. stoletja je iz oči liblene prešto pa je biu že veuki majster. je Prešeren napiso leta 1832, dale pa tau pravijo za srečo v lübezni, depa je Gda se je pesnik povrno v Ljub- gda so se ma izpiti v Celovci najvišišo poezijo. Leko je naaupek brodo - ranč ljano, je začno brž stapati lagvo prišikali. Za peldo je tau preveč dobra zdrüžitak kak astronomi, šte- prauti romantiki pa svojim vzeu evropske sonete o obtev idej, forme pa štiluša ri z zvejzd škejo gorpri- zrejlim časom. Na tau ga je vüpanji ino želenji po smrti. ali pa kombinacija najti na vrejmen. napelavo padaš Matija Čop, Vsej sonetov je bilau oprvin višiši, metafizični ino Prva Prešernova bala- začnili so vödavati »Krajnske sedem, iz »Krajnske čbelice« moralni živlenjski pitanj da »Povodni mož« je čbelice«. Prešeren je začno pa je vönjau ednoga. Prvi, s vsakdenešnjimi probletö bole vesela. Idejo je na svejt pa na žitek gledati sonet o Vrbi, spejva o začetki mi. Pesmi Franceta Predaubo od indašnjoga romantično; s humorne ero- nesreč, žau ma je prej, ka je šerna so vse tau vküper: polihistra Janeza Vaj- tike je prejküšo na romantič- nej v paverskom svejti austo. za njega mamo šegau karda Valvasora, pri no mišlenje o lübezni; žitek Tam bi leko merno ino idigučati, ka je prvi - pa najšterom je bila Urška človeka je začno vküpzakap- lično živo, nej kak v varaši. vekši - klasik slovenske Scheffer iz 16. stoletja čivati z zgodovinov in bodau- V drügom soneti je mladi literature. lagva dekla, štero je čnostjov naroda; pesniki je človek kak liki v püstinji, pa Prešeren se je naraudo za razvüzdanost - kak pripišüvo veuko znamenje za gorpride, ka je istina prauti leta 1800 v gorenjskoj Prvi kejp o Franceti Prešerni, šteroga je po spomini boža kaštiga - zlaudi narod pa človečanstvo; začno idealnomi svejti. Sonet o (h) vesnici Vrba, v bogatoj odneso v pekeu. Pre- je nücati klasične romanske rasti nutpokaže drejvo, štero namalo nemški slikar Franz Goldenstein paverskoj držini, v šteroj šernova Urška samo pesniške forme. je potro zimski viher - ranč je bilau že več vönavčeni dü- 1849, te den je od leta 1945 zbéra med pojbami, tak, kak čleka potere hovnikov. Mati so ga steli ranč svetek slovenske kulture, »Pre- njau zgrabi figura iz nesrečni žitek. V štrtom tak za plebanoša dati, depa šernov den«. mlašeči pripovejsti - posoneti se lidgé zaman bimladi France je pri dvajsti lej- Prve pesmi Franceta Prešer- vaudni mauž. Glaven jejo prauti usodi (sors), taj raj odišo štanderat pravo na poznamo že iz leta 1824, tau verša je dinamičen mér samo v smrti naj(jog) v Beč. Šaule je končo leta do leta 1828, gda se je za vsik- ples, depa nej je vse tak dejo. Péti sonet je vrejek 1828 pa se povrno v Ljubljano, dar povrno v Ljubljano, pa strašno, liki bole špajscikluša, nutpokaže najgde je delo kak pripravnik je je nej dosta napiso. V tom no, vejpa gizdavo žensbole kmične misli: žitek po kancelajaj. Leta 1833 je cajti je gledo eške na starejše ko poštrafajo. je vauza, njegvi zakon je spozno svojo velko lübezen pelde, piso je léke lübezenske Mladi cajti Franceta Prepreminevanje, v njem Primičevo Julijo, čer bogate pesmi, visike »romantične« šerna se končajo z ropa je glavno obvüpanje ljubljanske bautoške držine, lübezni je eške nej pozno. mancama »Učenec« ino ino krivda - smrt je kak štera je nikdar nej nazaj da- Njegvi pogled je včási ironi- »Hčere svet« (tanač). V rešenje ino pozablenje, vala njegvi čütenj. Najbaukši čen, depa skoro vsikdar opti- prvoj zalübleni štander je glopko spanje. Slejdpadaš Matija Čop ma je mrau mističen. Brigajo ga lübezen- sam sebi pripovejda v nji sonet guči o resileta 1835, spozno pa je mlado- ske avanture, nej pa narod ali trej talaj: trpi zavolo fagnaciji, štera je več nej lejtno Ano Jelovškovo, s šterov politični svejt. šenka, vej je pa cejle peprautistavlanje usodi je kisnej emo tri mlajše. V tej Prva Prešernova pesem, štera neze zagono, štere sta Sonet »O, Vrba« v »Krajnskoj čbelici« iz leta 1834 - ali želenje po smrti, liki lejtaj se je padašivo s poljskim je vöprišla, nosi ime »Dekle- ma poslala oča pa mati; žitek brezi čütenja. malo eške ovak, kak ga gnes poznamo zbiratelom ljudski pesmi Emi- tam«. Vse dekle opomina na v fašenskom cajti je V zrejli lejtaj je Prelom Korytkom ino s starim tau, ka ne smejo zberati med nika nej štandero; v etom časi Nauve cajte so oprli nauvi šernova poezija dosegnila prijatelom, bohemom Andre- mladoženci, vejpa leko osta- pa se je z drügim oženila njeg- verši: »Slovo od mladosti« klasično ravén: v sebi drüži jom Smoletom, pred smrtjov nejo same na stara lejta. Idejo va lübica tö. Drüga roman- nutpokaže nauvo mišlenje o živlenjsko najvišiše téme z düšteroga sta eške vödala pesmi pesnik nutpokaže s kejpami ca má že ovaško lübezensko žitki, štero je sploj romantič- hovnim znamenjom ino sploj Valentina Vodnika. Po leti biblične mane, rauž pa rose, pripovejst: oča preti čéri, ka no pa je o tej témi pisalo dosta majstersko formo z žmetni1840 je Prešeren sploj sam štere vse preminéjo - ranč tak prežené njenoga lübina, šteri evropski pesnikov. Za Prešer- mi verzi pa krepko estetiko. živo, zalübo se je v čer edno- kak lepota dejkeu. k njej odi - dekla pa ma tana- na je mladost srečni čas, gda V prišešnjom tali naše serije ga ljubljanskoga krčmaroše. Djenau takšo miseu nosi čiva, aj go raj oženi s pojbom, človek eške ne vidi protiv- spoznamo eške več pesmi s Dugo je nej daubo svojoga »Zarjovena divičica«, v šte- vej je tau edno samo rešenje. nosti med ideali pa istinov, toga cajta, v šterom je France kancelaja kak advokat, eške roj stara dekla premišlava o V svoji mladi lejtaj je Prešeren v starejši lejtaj pa zavolo nje Prešeren slovenskoj literaturi samo leta 1846 v Kranji, gde je svojoj mladosti, gda je prosce eške nej piso o živlenjsko-fi- zgübi volau. Želenje po sreč- dau njene najvekše kinče. živo s svojov sestrov. V slejdnji tazagnala. Prešeren pokaže lozofski ali socialni proble- nom žitki se nikdar ne spuni, -dm- Porabje, 29. marca 2018 10 KRATKO POROČILO O DELU SLOVENSKE ZVEZE V LETU 2017 Zveza Slovencev na Madžarskem bo imela 7. aprila redni letni občni zbor, zato objavljamo kratko poročilo, ki ga je predsedstvo Zveze sprejelo na seji 13. marca. Uredništvo Zveza Slovencev na Madžarskem je tudi v letu 2017 nadaljevala vrsto aktivnosti v skrbi za naš narodnostni obstoj. Koordinirali smo delovanje kulturnih skupin in organizirali različne programe za porabske malčke, osnovnošolce, dijake in odrasle. Prav tako smo sodelovali z drugo krovno organizacijo, Državno slovensko samoupravo, s slovenskimi društvi v Porabju, Sombotelu in v Budimpešti. Kot sem omenil, je naša najpomembnejša naloga ohranjanje slovenskega jezika, slovenske kulture in razvoj gospodarstva. Ohranjanje naše bogate kulturne dediščine pa je naša druga pomembna naloga. Največ so za ohranitev slovenske identitete v Porabju prispevale porabske kulturne skupine, kar je zasluga približno 120 članov v devetih kulturnih skupinah in njihovih mentorjev. Gre za ljubiteljsko kulturno dejavnost in skupine, ki ob ohranjanju ljudske kulture ter ustvarjanju kulturnih vrednot prispevajo tudi h krepitvi jezikovne identitete in narodne zavesti Slovencev na Madžarskem. Kulturne skupine so v lanskem letu opravile približno 80 nastopov na Madžarskem in v Sloveniji. Delamo za Slovence na vseh področjih po svojih najboljših močeh. Za to sem hvaležen svojim sodelavcem. Veliko lahko storimo že s tem, če se uspešno prijavljamo na slovenske in madžarske razpise. In ne samo to, pri prijavljanju na razpise pomagamo tudi drugim porabskim društvom. Spoštovani, dovolite mi, da vam naštejem večje dogodke, prireditve in uspehe, ki smo jih dosegli od zadnjega občnega zbora. V razstavnem prostoru smo pripravili otvoritev ene fotorazstave in štirih slikarskih razstav umetnikov iz Madžarske in Slovenije. Avgusta smo pripravili že 16. mednarodno likovno kolonijo v soorganizaciji Galerije-Muzeja Lendava ter Občine Monošter. V okviru projekta »Obujamo dediščino« smo skupaj s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota večkrat organizirali pravljični večer za odrasle v različnih porabskih krajih. 12. februarja smo organizirali proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku, kjer smo predstavili tudi zgoščenko Edna ftica priletejla z ljudskimi pesmimi iz Porabja iz arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta Slovenije. Pripravili smo predstavitev knjige Branka Šömna in potopisno predavanje Srečka Kalamarja. Dvakrat smo organizirali trimesečni tečaj slovenščine, enkrat za začetnike, drugič za nadaljevalce. Organizirali smo več zborovskih koncertov in gostili različne zbore iz Slovenije. Pripravili smo recital Med Müjrof pa Rabof pesnika Tineta Mlinariča v sodelovanju z Moirissimo quartetom ter uglasbeno poezijo Ferija Lainščka, ki sta jo predstavila pesnik in mlada glasbenica Ditka. Za otroke iz porabskih vrtcev smo izvedli štiri delavnice »S kravo Cifro na kmetijo« na Vzorčni kmetiji in v Hiši jabolk na Gornjem Seniku. Na koncu teh delavnic so otroci s slovenskima vzgojiteljicama pripravili razstavo v Slovenskem domu. Delavnice »S kravo Cifro na kmetijo« so se izkazale kot zelo uspešne, ker so se otroci skozi igro, druženje in pomoč na kmetiji naučili tudi novih slovenskih besed. 10. junija smo pripravili mednarodni festival plesa Lipafest, ki smo ga tokrat združili z 22. srečanjem Porabskih Slovencev, »Porabski dan«. 2. septembra smo v Sakalovcih praznovali 20-letnico delovanja FS Sakalovci. v decembru smo organizirali Porabski božični bazar in obisk Miklavža, ki je obdaril porabske otroke. V našem vsakdanjem življenju so pomembne tudi šege in običaji, ki tudi vplivajo na krepitev naše identitete. Tako sta na fašenski torek Fašenek in Lenka spet hodila po Porabju in plesala za »kusto repo in za dugi len«. Jeseni pa smo skupaj s Porabskim kulturnim in turističnim društvom Andovci organizirali že peto Vrajžo nauč (pot), ki je v zadnjih nekaj letih postala ena izmed najbolje obiskanih prireditev v Porabju. Spoštovani, to je le bežen pregled našega bogatega in pestrega delovanja, vsega niti nisem naštel. Na to smo lahko ponosni in veseli. Vesel sem tudi tega, da našo vsestransko delo cenijo tako na Madžarskem kot v naši matični domovini Sloveniji. Maja nas je obiskal László Kövér, predsednik madžarskega parlamenta, avgusta pa prvič tudi novi slovenski veleposlanik RS v Budimpešti, dr. Robert Kokalj. Naša organizacija, Zveza Slovencev na Madžarskem, je lansko leto prav tako podelila odlikovanja oziroma štipendije za mlade, ki so najbolj aktivni na kulturnem področju. Upamo, da bo štipendija pomagala pri tem, da se mlada generacija bolj aktivno vključi v naše delo. Na Porabskem dnevu pa smo podelili tudi priznanja »Za Porabje«, ki so jih dobili Laci Bajzek, Iluš Dončec in Feri Gerič. Ob kulturnem dogajanju, ki ga je organizirala naša Zveza, so uspešno delale ostale slovenske institucije in društva. Razvojna agencija uspešno dela na gospodarskem področju. S svojimi aktivnostmi so pomagali tudi mladi Porabja ter društvo upokojencev, ki je prav tako zelo aktivno. Pri našem delu je pomemben tudi političen dejav- Porabje, 29. marca 2018 nik. Zveza Slovencev na Madžarskem je tudi v letu 2017 uspešno sodelovala s slovenskimi političnimi in kulturnimi institucijami, predvsem z Uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, z Javnim skladom za kulturne dejavnosti RS, z Olimpijskim komitejem Slovenije, z Občino Murska Sobota, z občinami na Goričkem in madžarsko narodnostno skupnostjo v Prekmurju. Na Madžarskem uspešno sodelujemo z Državno slovensko samoupravo in našo zagovornico v madžarskem Parlamentu. Pri našem delu smo lahko zmeraj računali na pomoč generalnega konzulata RS v Monoštru in veleposlaništva RS v Budimpešti. Spoštovani, prepričan sem, da smo kljub posameznim oviram tudi v prejšnjem letu uresničili naše cilje in izvedli naše programe. Celo več, kot smo načrtovali. Moram pa priznati, da sem malo razočaran, da nimamo na naših prireditvah več obiskovalcev iz Porabja. Vse te programe in prireditve delamo za vse nas, ki se še čutimo Slovence in ki nam ni vseeno za obstoj slovenskega jezika v Porabju. Tako vas na tem mestu še enkrat vljudno vabim na vse naše prireditve. Vsem, ki ste pomagali pri našem delu tudi v lanskem letu, se iskreno zahvaljujem in vas prosim za nadaljnjo pomoč. Jože Hirnök predsednik ZSM 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 30.03.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost: Kaj nam povedo jamski sedimenti?, oddaja o znanosti, 12.25 Zlata dekleta (I.): Mala ljubezen, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip: Dolga pot odpuščanja, 16.25 Zlata dekleta (II.): Odpusti mi, oče, ameriška humoristična nanizanka, 17.0 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Leteča veterinarka, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Med valovi, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.05 Cinecitta - zgodba o seksu, mamilih in črnih srajcah, italijanski dokumentarni film, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal PETEK, 30.03.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Prisluhnimo tišini, 9.15 Bleščica, oddaja o modi, 10.10 Hišica v preriji (IX.): Časi se spreminjajo, ameriška nadaljevanka, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 14.25 Dober dan, 15.10 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.35 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.00 Migaj raje z nami, 16.30 Halo TV, 17.10 Drage moje tovarišice kuharice, dokumentarni film, 18.00 Evangeličansko velikonočno bogoslužje, prenos iz Gornjih Slavečev, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Goreči škof, dokumentarna oddaja, 21.00 Svete stopnice, dokumentarni feljton, 21.15 Križev pot, prenos iz rimskega Koloseja, 22.50 Marie Heurtin, francoski film, 0.30 Glasbeni spoti, 1.35 Zabavni kanal, 5.20 Glasbeni spoti SOBOTA, 31.03.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 11.15 Tednik, 12.20 Kaj govoriš? = So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.40 Mame, slovenska nanizanka, 2018, 15.05 Ambienti, 15.35 Profil, 16.00 Cesarjev kuhar, japonska serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse, novozelandska dok. serija, 17.45 Popolna družina: Polonca, humoristična nanizanka, 18.00 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Miriam, risanka, 18.40 Pujsa Pepa, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Bučke, izmišljene novice, 21.40 Zapuščina, danska nadaljevanka, 22.45 Poročila, Šport, Vreme, 23.15 Vrnitev na Itako, francosko belgijski film, 0.50 Profil, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.30 Info-kanal SOBOTA, 31.03.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 10.00 Čarokuhinja pri atu: Tajska, 10.30 10 domačih, 11.15 Med valovi, 12.00 Wolfgang A. Mozart: Rekviem v d-molu, K. 626 (Solisti, Simfonični orkester RTV Slovenija in Loris Voltolini), 13.25 Škofjeloški pasijon, adaptacija predstave, 14.10 Ruševec, dokumentarni fim, 15.00 Najdenček, mladinski igrani film, 16.15 Drage moje tovarišice kuharice, dokumentarni film, 17.00 Hišica v preriji (IX.): Dobrodošli v Olesonvillu, ameriška nadaljevanka, 18.00 Dva vodika, en kisik, dokumentarni film z zvočnim opisom za slepe in slabovidne, 18.55 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.10 Življenje z avtizmom, dokumentarni film za otroke in mlade, Velika Britanija, 19.25 Čist zares: Escape room, mladinska dokumentarna serija, 20.00 Umori na podeželju (XVIII.): Žetev duš, britanska nanizanka, 21.40 Pot na SP v nogometu, 22.05 Alpski magazin, 22.40 Lado Leskovar - 60 let na odru, gala koncert, 0.50 Glasbeni spoti, 2.00 Pot na SP v nogometu, 2.30 Alpski magazin, 2.55 Zabavni kanal, 5.15 Glasbeni spoti NEDELJA, 01.04.2018, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.10 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 9.20 Džamila in Aladin, angleška otroška nanizanka, 9.50 Ozare, 10.00 Velikonočna maša iz Vatikana, 12.00 Urbi et orbi, 12.30 Obzorja duha: Kristus je vstal, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.45 Nekateri so za vroče, ameriški film, 16.45 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 In to je vse!: Predelovalnica papirja, risanka, 18.45 Dobrodošli pri Jonu: Piknik, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Mame: Kriza srednjih let, slovenska nanizanka, 20.30 Intervju, 21.20 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.10 Pričevalci: Boris Pahor - slovenska vest stoletja, dokumentarna oddaja, 23.45 Za lahko noč, 0.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.25 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.20 Info-kanal NEDELJA, 01.04.2018, II. spored TVS 6.45 Duhovni utrip: Dolga pot odpuščanja, 7.00 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 7.50 Glasbena matineja, 9.25 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse: Avtomobilski trki, novozelandska dokumentarna serija, 9.50 Slastna kuhinja: Goveja rulada z omako, 10.05 Ko letijo vrane, francosko-belgijsko-luksemburško- kanadski film, 11.35 Svetovni popotnik: Cesta 40: Patagonija, 12.45 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Tone, javi se!, dokumentarni film, 15.20 Koncert ob 50-letnici delovanja New Swing Quarteta, 16.20 Romanje k svetemu Jakobu, dokumentarna oddaja, 17.50 Rokomet - pokal Slovenije (Ž), 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Zgodba o Bogu: Zakaj obstaja zlo, ameriška dokumentarna serija, 20.55 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.25 Ambienti, 21.55 Avtomobilnost, 22.25 Bleščica, oddaja o modi, 22.55 Bučke, izmišljene novice, 23.15 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 0.35 Glasbeni spoti, 1.40 Rokomet - pokal Slovenije (Ž), 4.00 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 4.25 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti PONEDELJEK, 02.04.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, 9.00 Sestre, dokumentarni film, 9.55 Kuharija na kubik, kuharska oddaja, 10.25 10 domačih, 10.55 Vem!, kviz, 11.45 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.25 Zlata dekleta (I.): V Rosini postelji, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Sveto in svet, 14.30 S-prehodi, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 Osmi dan, 16.00 Z glasbo in s plesom, 16.25 Zlata dekleta (II.): Dolgo potovanje v marinaro, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Posebne zgodbe, dokumentarni film, 17.55 Novice, 18.00 Young Village Folk: Camille in Roger iz Korzike - mlad par z dvema kmetijama, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Gora plastike, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 20.05 Odhajam na pot, nemiški film, 21.40 Vonj po starem mestu, dokumentarna oddaja, 22.05 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Pesem zvonov, dokumentarni feljton, 22.55 Glasbeni večer, 0.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, 1.20 Dnevnikov izbor, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal PONEDELJEK, 02.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 11.05 Goreči škof, dokumentarna oddaja, 12.00 Svete stopnice, dokumentarni feljton, 12.10 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.20 Deček in svet, brazilski film, 14.55 Hišica v preriji (IX.): Bes, ameriška nadaljevanka, 16.00 Avtomobilnost, 16.50 Lado Leskovar - 60 let na odru: Nekoga moraš imeti rad, gala koncert, 18.55 Čudogozd: Hišica na drevesu, igrane domišljijske zgodbe, 19.05 Animiranka: Mravlje in murn, animirana pravljica, 19.10 Vetrnica: Palačinke, 19.20 Bukvožerček: Mala čarovnica Lili - Potopljeno kraljestvo, otroška oddaja o knjigah, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Najzanimivejše južnoameriške pustolovščine, 20.55 Inšpektor Banks (V.), britanska nadaljevanka, 21.50 Broadchurch (III.), britanska nadaljevanka, 22.45 Led in nebo, francoski dokumentarni film, 0.20 Glasbeni spoti, 1.25 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti TOREK, 03.04.2018, I. spored TVS 6.25 Dnevnikov izbor, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Obzorja duha: Kristus je vstal, 12.25 Zlata dekleta (I.): Resnica vedno pride na dan, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: dr. Peter Štumpf, 14.35 Kino Fokus, 15.00 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 15.30 Otroški program: Op! 15.55 City folk - Obrazi mest, dokumentarna oddaja, 16.25 Zlata dekleta (II.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Žvenkci: Kristalna drevesa, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Brata Dassler - pionirja in tekmeca, nemška nadaljevanka, 20.50 Iran skrivno potovanje po deželi ajatol, francoska dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 23.05 Pričevalci: Francka Anžin in Anita Ana Pleško, dokumentarna oddaja, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.50 Info-kanal TOREK, 03.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Slovenski vodni krog: Sava Dolinka, dokumentarna nanizanka, 9.25 Village Folk Ljudje podeželja: Jose Bove, dokumentarna serija, 9.50 Alpe-Dona- Porabje, 29. marca 2018 OD 30. marca DO 05. aprila va-Jadran, 10.30 Hišica v preriji (IX.): Bes, ameriška nadaljevanka, 11.15 Dobro jutro, 14.10 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 14.50 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 16.10 Čarokuhinja pri atu: Amerika, 16.30 Halo TV, 17.10 Nogomet - pokal Slovenije: Gorica - Aluminij, polfinale, 19.15 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.40 Prenosni telefon in gospodar reke, kratki igrani film EBU iz Japonske, 20.05 Onkraj avtističnega spektra, kanadska dokumentarna oddaja, 21.05 Prava ideja, 21.40 Akcent: Gospodarske nagrade skozi čas, 22.35 Mejniki zvoka: Človeški inštrument, ameriška dokumentarna serija, 23.35 Glasbeni spoti, 0.35 Nogomet - pokal Slovenije: Gorica - Aluminij, polfinale, 2.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti SREDA, 04.04.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Slastna kuhinja: Fondi, 12.00 Vonj po starem mestu, dokumentarna oddaja, 12.25 Zlata dekleta (I.): Lepo počasi, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju, 14.35 Duhovni utrip: Dolga pot odpuščanja, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.35 Male sive celice, kviz, 16.25 Zlata dekleta (II.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.05 Dobrodošli pri Jonu: Bala sena, risanka, 18.10 Mimi in Liza: Diši po vanilji, risanka, 18.15 Dobrodošli pri Jonu: Žareča Špelca, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Križišče 48, koprodukcijski film, 21.40 Luknja, kratki igrani film AGRFT, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.55 Sveto in svet, 23.55 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Info-kanal SREDA, 04.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Kanape - Kanapé, oddaja TV Lendava, 9.30 Neznana Slovenija - Razgledi s stolpov, dokumentarna oddaja, 10.15 10 domačih, 11.00 Halo TV, 11.35 Dobro jutro, 14.15 Dober dan: Iz mariborskega studia, 15.10 Vikend paket, 16.30 Halo TV, 17.10 Ambienti, 17.55 Nogomet - pokal Slovenije: Olimpija - Celje, polfinale, 19.55 Žrebanje Lota, 20.00 Glasba skozi čas: Barok, 1. del, nemška glasbena dokumentarna serija, 20.45 Spogledljiva klasika…: Kralj se zabava (F. Gulda, Menuett), 20.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.55 Bleščica, oddaja o modi, 22.25 Prevara (I.), ameriška nadaljevanka, 23.30 Glasbeni spoti, 0.30 Nogomet - pokal Slovenije: Olimpija - Celje, polfinale, 2.15 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti ČETRTEK, 05.04.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.25 Zlata dekleta (I.): Operacija, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Akcent: Gospodarske nagrade skozi čas, 14.30 Slovenci v Italiji, 15.00 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.50 Prava ideja, 16.25 Zlata dekleta (II.), ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Dan odprtih vrat evropske hiše, 18.05 Mala kraljična: Hočem svoj zob!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Šport, Kultura, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Veliki slikarji na malem zaslonu, britanska dokumentarna serija, 0.30 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal ČETRTEK, 05.04.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Slovenski vodni krog: Sava Bohinjka, dokumentarna nanizanka, 9.30 Med valovi, 10.10 Nigel Latta dela eksplozivne poskuse: Avtomobilski trki, novozelandska dokumentarna serija, 10.50 Fani Okič: Polepšali ste mi dan, dokumentarni film, 11.55 Halo TV, 12.45 Dobro jutro, 15.50 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Halo TV, 17.15 Hišica v preriji (IX.): Mali Lou, ameriška nadaljevanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Mulčki: Jutri je pouk, risanka, 19.05 Pesem iz oblakov, kratki dokumentarni film iz Slovenije, 19.25 Čudovita Japonska: prefektura Ivate: Izlet po zelenju, japonska nanizanka, 20.00 Prvinska preizkušnja: Pri plemenu Tagbanua, britanska dokumentarna serija, 20.55 Avtomobilnost, 21.30 Stranski učinki, ameriški film, 23.20 Slovenska jazz scena, 0.20 Glasbeni spoti, 1.20 Zabavni kanal, 5.25 Glasbeni spoti Rokodelska delavnica za ozaveščanje v Sakalovcih Udeleženci so se v okviru rokodelske delavnice spoznavali s tem, kako lahko pomagajo, da bi njihovo naselje bilo čistejše, da bi bilo v vasi čim manj odpadkov. Otroci so pripravljali igračke in slike iz odvečne embalaže, plastičnih kozarčkov in plastenk. Delavnica za ozaveščanje je bila izvedena s finančno podporo kmetijskega ministrstva. L.R.H. Češčenje oltarskoga svetstva v Slovenski vesi Zveza Slovencev na Madžarskem vas vljudno vabi na VABILO MEGHÍVÓ A Magyarországi Szlovének Szövetsége szeretettel meghívja OTVORITEV RAZSTAVE GRAFIK Önt MIHA ERIČ képzőművész LINOREZ/LESOREZ GRAFIKAI (LINÓMETSZET, akademskega umetnika FAMETSZET) Mihe Eriča, kiállításának megnyitójára, ki bo v petek, 6. aprila 2018, ob melyre 2018. április 6.-án 17. uri (pénteken) kerül sor a Szlovének v Slovenskem domu v Monoštru. Háza kiállítótermében. Spremljevalni glaseni program: A zenei programban mag. Natalija Šepul - citre közreműködik: Miha Erič - orglice Natalija Šepul – citera Miha Erič - szájharmonika TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB 21. marciuša so v Slovenski vesi meli celodnevno češčenje izpostavljenega oltarskoga svetstva (najsvetejšega). Oltarsko svetstvo so izpostavili pri sveti meši dopodneva, po tejm so leko verniki cejli den čestili (molili) oltarsko svetstvo individualno. Zadvečerek po večernici so verniki prejeli blagoslov oltarskoga svetstva. L.R.H.