ia&aj* tmlM dan popoldne, urrxemsi nedelje is praznike. — InseratS do SO petit UREDNIŠTVO IN CTPRAVNIATVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg $t. 8. — NOVO MESTO. Lvjut>ijan*ka oeata
k Dtn a.—, do 100 rrst DIB 2..V), od 100 do 300 mt S Din S.—. večji inseratt peUt uitrijava knmfl|__ . telefon It 26 - CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayer]eva urica 1, telefon It. 6&,
rrsu Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« ' podružnica oprave: Kocenova ulica 2. telefon sL 190 — JESENICE. Ob kolodvoru ML
>elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—t sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon it. 8122, 3128, 8124, 8126 in 8126 Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351.
Alojzi] Poljšak pred dunajskim sodnikom
Obtožen je bil mazaštva, pa ga je sodnik oprostil. - Zanimiva izpoved
dvornega svet nika dr. Funkeja
-PRED SESTANKOM GOSPODARSKEGA
SVETA MALE ANTANTE
Važne naloge vrhovnega gospodarskega organa Male antante — Splošna politična situacija v Evropi imperativno nalaga ojačanje
gospodarskih stikov
trebne smernice in inicijative. V tem pogledu se morajo že za prihodnje leto točno opredeliti trgi, kontingenti in cene za posamezne pridelke, da se na ta način izogne nepotrebni medsebojni konkurenci. To bo prvi in najvažnejši korak za razširjenje in povečanje medsebojnih trgovinskih zvez.
Naloge, ki čakajo gospodarski svet Male antante. so velike, težke in komplicirane. Toda splošna politična in gospodarska situacija v Evropi ne dopušča, da bi se njihova rešitev še nadalje od-
lagala in zavlačevala. Gospodarski svet Male antante mora zaradi tega odločno pristopiti k reševanju tudi najbolj zamotanih problemov in ob malo dobre volje in uvidevnosti jih bo mogoče rešiti ne sarno v korist držav Male antante, nego tudi v korist gospodarske sanacije in obnove vse Srednje Evrope. Sestanek gospodarskega sveta Male antante je zaradi tega ne samo velevažen gospodarski, marveč tudi izredno važen politični dogodek, ki ga spremlja z največjim zanimanjem vsa evropska javnost.
Zaupnica Sarratitovi vladi
Zbornica je sprejela vladno deklaracijo precej hladno — Socialisti stoje ob strani, zaradi česar vlada nima
zanesljive večine
Beograd, 4. novembra, r. Dne 15. novembra se sestane v Pragi gospodarski svet Male antante. Po razvoju političnih dogodkov v Ženevi dobiva sestanek najvišjega gospodarskega organa Male antante še prav poseben značaj. Že po neuspehu londonske konference se je videlo, da ni računati s kakimi splošnimi mednarodnimi sporazumi v pogledu gospodarskih problemov, ki stoje danes v ospredju vsega zanimanja in ki se tičejo zlasti še srednjeevropskih držav. Izstop Nemčije iz Društva narodov pušča le malo nade, da bi se gospodarski problemi Srednje Evrope reševali v okviru Društva narodov. Vse bolj jasno se kaže, da bodo morale srednjeevropske države, a pred vsemi Mala an-tanta po lastnih močeh reševati gospodarske probleme, pred katere so postavljene pod silo prilik ter da bodo morale zastaviti vse sile, da se bo gospodarski razvoj v tem delu Evrope usmeril v oni pravec, ki najbolj odgovarja življenjskim interesom teh držav.
Na drugi strani pa se mora priznati, da se je na polju gospodarskega zbli-žanja držav Male antante doslej storilo le bore malo. Sedaj bo treba z naglimi sklepi in energičnimi ukrepi nadomestiti zamujeno. Z zadovoljstvom se mora ugotoviti, da so v tem pogledu v vseh treh državah Male antante že izvršene velike priprave. Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija so že zbrale vse potrebno gradivo z vseh področij gospodarskega in finančnega življenja ter naznačile razna pota in sredstva, ki vodijo do cilja, to je Čim tesnejšega sodelovanja na vseh področjih gospodarskega življenja. Skorajšnji sestanek gospodarskega sveta Male antante bo moral odločati o prvih konkretnih ukrepih za gospodarsko zbližanje Male antante ter položiti temelje bodočemu delu za gospodarsko organizacijo Srednje Evrope.
Po programu, ki je bil določen za po-: slovanje gospodarskega sveta Male antante na konferenci Male antante meseca maja v Pragi, so v mnogih vprašanjih že pripravljeni konkretni ukrepi. Med te ukrepe je treba v prvi vrsti prištevati tesnejše sodelovanje vseh treh železniških uprav in vzpostavitev boljših direktnih zvez, unifikacijo železniške službe in prometa, kar naj vodi k izenačenju železniških tarif. V to skupino spada tudi tesnejše sodelovanje paroplov-nih družb na Dunavu, sodelovanje v zračnem prometu in enotno v^reditev poštne službe, ki naj se oblikuje v poštno unijo vseh treh držav Male antante, a to v okviru svetovne poštne zveze, znižanje poštnih, telefonskih in brzojavnih pristojbin v medsebojnem prometu in slično.
Poleg teh ukrepov, ki se nanašajo na tesnejše zveze v medsebojnem prometu, je zelo važna tudi akcija za tesnejše sodelovanje emisijskih bank. V času, ko je mednarodni denarni nromet z raznimi deviznimi omejitvami tako zelo otežkočen, bi bilo tako sodelovanie silno važno za učvrstitev medsebojnih trgovinskih odnosajev.
V programu dela gospodarskega sveta Male antante je tudi vprašanje izenačenje zakonodaje v pogledu trgovskega, čekovnega in meničnega prava, dalje ukrepi za vzajemno pospeševanje tujskega prometa, kakor tudi tesno sodelovanje na polju normalizacije in statistike, kar je največje važnosti za izboljšanje gospodarsko-informati-vTie službe.
Ne na najzadnjem mestu ima gospodarski svet Male antante v svojem programu tudi sodelovanje gospodarskih institucij in industrije. Gre pred vsem za intimno sodelovanje trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic, industrijskih zvez. kmetijskih zbornic ter raznih drugih trgovskih in splošno-gosoodar-skih ter zadružnih organizacij. Posebno važno je sodelovanje industrije vseh treh držav v pogledu vzajemnega izkoriščanja sirovin, razdelitve trga itd.
Jedro vsega problema pa je v razširjenju vzajemnih trgovinskih zvez med državami Male antante. Doslej je v tem oogle^u hudo občuteno pomanjkanje sistematičnega načrta. Sedaj je pokrenje-no tudi to vprašanje in gospodarski svet '^ale antante bo smatral za eno svojih -vih nalog, da v tem pogledu izda po-
Pariz, 4. novembra, r. Včeraj popoldne se jo nova francoska vlada predstavila poslanski zbornici. Ministrski predsednik Sarraut je pri tej priliki prečita! deklaracijo vlade, v kateri poudarja, da bo tudi sedanja vlada nadaljevala politiko miru, čuvajoč mirovne pogodbe in v najtesnejšem sodelovanju z Društvom narodov ter z ?ajpeoikJ Francije. V notranjepolitičnem pogledu poudarja deklaracija, da bo vlada nadaljevala od prejšnje vlade pričeto delo na sanaciji državnih financ ter bo v kratkem predložila zbornici svoj sanacijski načrt.
O deklaraciji vlade se Je razvila obširna debata, ki pa je potekla dokaj mirno. Samo v začetku so skušali prirediti komunisti demonstracije, ki pa so bile kmalu zadušene. V splošnem je bila izjava vlade dobro sprejeta, lo socijalisti so ostali rezervirani in hočejo poprej videti vlado na delu in bodo šele nate opredelili svoje stališče. V poznih večernih urah je bilo glasovanje. Sar ra utovi vladi je zbornica s 307 proti 39 glasovom izrekla zaupnico, pri čemer pa se je 250 poslancev vzdržalo glasovanja. Za vlado so glasovali meščanska levica, centrum in desni centrum, do-čim so se socijalisti in desnica vzdržali glasovanja, proti pa so glasovali komuni-
Nj. Vel. kraljica v Zagrebu
Zagreb, 4. novembra, r. Danes dopoldne ob 8.15 je prispela v Zagreb z dvornim vlakom Nj. Vel. kraljica Marija, ki je dopoldne prisostvovala svečani otvoritvi srednješolskega azila. Na kolodvoru so Nj. Vel. kraljico pričakovali in pozdravili predstavniki oblasti z banom dr. Pero vičem in mestnim županom dr. Krbcom na čelu. Ko se je Nj. Vel. kraljica pojavila pred kolodvorom, jo je zbrana mnogo tisoč gl a va množica sprejela z dolgotrajnimi in navdušenimi ovacijami. Od kolodvora pa vse do azila je tvorila šolska mladina špalir. Po svečani otvoritvi poliklinike se je Nj. Vel. kraljica poda'a v dvorec. V Zagrebu ostane nekaj dni in bo drevi prisostvovala tudi svečani predstavi v Narodnem gledališču. Ves Zagreb je v zastavah in zelenju. Trgovine so bile dopoldne zaprte, da so se mogli nameščenci udeležiti sprejema Nj. Vel. kraljice.
ti in dol krajne desnice.
V teku debate, ki so se je ude'ežili zastopniki vseh parlamentarnih frakcij, je socialist Vetlouce zahteval od predsednika vlade, naj predloži zbornici podrobna pojasnila o svoji bodoči finančni in gospodarski politiki.
Predsednik vlade je ob zaključku ponovno povzel besedo in pozval vse republikance, naj bodo zvesto na strani radi-kaLno socialistične ^tianke, hkratu pa naj jih prešinja tudi ljubezen do domovine. Upa. da zLorniea ne bo sledila onim, ki skušajo omajati vlailno večino. Sedanja vlada ni izpremen ila političnih smernic svoje pteho'lnice. Izpremembe se tičejo političnih smernic nekih osebnih pre-g.edov na neka podrobna gospodarska vprašanja. če vlada ni ponudila socialistom sodelovanja, je to opustila za to, ker so socialisti že trikrat odklonili sodelovanje. Vlada ne izključuje nikogar in računa tako z levico, kakor z desnico. Vsi morajo sodelovati, da bo parlamentarni režim posloval redno, točno in z velikim praktičuim uspehom. Le v tem primeru bo mogla francoska republika izvršiti svoje poslanstvo v mednarodnem življenju.
ostavka Soonga, ki je na Angleškem dobro znan po svojem patriotizmu in intransi-gentnosti nasproti Japoncem, zraven pa čisto zapadnjaško vzgojen diplomat. List ironično zaključuje, da bo Kitajska, še preden bo minilo leto dni, priznala status quo v Mandžuriji, sklenila sporazum z Japonsko in zagrozila, da izstopi iz Društva narodov.
>News Chronicle« pa misli, da je sklep japonske vlade manj posledica volje za spravo s Kitajsko kakor pa izraz napadalnih namenov Japonske nasproti Rusiji. Vzlic temu pa upa, da se bo spor le dal preprečiti.
Tajno oboroževanje Nemčije
Pariz, 4. novembra. A A. Dunajska >Ar-beiter Zeitung< poroča, da je neka hambur-ška tvornica pred dnevi zaposlila veliko Število delavcev. Ti so se morali pismeno obvezati, da bodo v največji tajnosti izdelovali nova bojna letala. Ce bi izdali te tajnosti, bodo obsojeni na smrt. Tvornica je že izdelala 25 lovskih letal. Odpremili so jih v VVessel v zapadni Nemčiji.
Dunaj, 4. novembra. Pred okrajnim sodiščem I. na Dunaju se je moral te dni pred sodnikom poedin-cem zaeovarjati znani raziskovalec raka, bivši učitelj Alojz Poljšak, ki je bil obtožen mazaštva. Obtožen je bil. da je lani lečil neko žensKo, ki je bolehala za hudim neuralgičnim glavobolom, s svojim mazilom proti raku in tako povzročil poslabšanje njenega stanja. V drugem primeru jt* Polj-šak, kakor trdi obtožnica, lečil neko ženo, ki je hudo bo'ela za prsnim in pljučnim rakom in je podlegla potem, ko jo je nekaj časa pred smrtjo zdravil Poljšak.
Pred sodiščem ge je obtoženec, ki sta ga zagovarjala dr. Staniek in dr. Glaser, odločno zavaroval proti očitkom, da bi ga imeli za mazača in tako postopali z njim Izvajal je. da se že dobro leto bavi z zdravljenjem za rateom obolelih po svoji metodi, ki so jo uporabljali v raznih bolnicah zdravniki in čije važnost je priznalo tudi pristojno ministrstvo s tem, da je podprlo s subvencijo izdelavo zdravil Poljšak je poudarjal, da ne jemlje za zdravljenje ni-kakšne nagrade, temveč cie preživlja s podporami mnogih zdravnikov Kar se tiče zdravljenja za rakom hudo obolele ženske ki je podlegla bolezni, je izjavil Poljšak, da je pripovedoval o tem primeru že prej primari ju Rudolfove bolnišnice dvornemu svetniku dr. Pun keju in da mu je dvorni svetnik dovolil, da zdravi to žensko.
Prav zanimiva je izpoved dvornega svet. nika dr. Karla Putik^ja, Ki je bil pritegnjen k razpravi kot izvedeniška priča. Priča je povedala, da pozna Poljšaka že kake tri leta in da je zdravil po njegovi metodi raka v bolnišnici.
Sodnik: S kakšnim uspehom? Priča: Lahko rečem, da je nekaj na tem. Svcje-časno sem tudi v Rudolfovi bolnišnici trem
Razstava slovenskih znamk
Ljubljana. 4. novembra.
Popoldne od 16. dalje bo. kakor smo žs opozorili. Slovensko filatelistično društvo razstavilo v dvorani hotela Štrukelj zbirko slovenskih znamk, ki je na svetovni razstavi na Dunaju dobila srebrno medaljo in častno darilo ter bila pozneje odlikovana tudi v Zagrebu. Z zbirko so hoteli naši najboljši strokovnjaki pokazati, kako moramo zbirati slovenske znamke, razstavili so pa tudi osnutke akademskega slikarja g. Ivana Vavpotiča za naše znamke, ki so gotovo nailepše med vsemi prevratnimi znamkami Poleg tega je v zbirki tudi* več poskusnih tiskov, raznih silno redkih provizorijev in mala kolekcija najzanimivejših žigov, ki nam nazorno kažejo, kako smo po prevratu uvajali slovenščino na pošti in kako smo se borili za svoje meje. Zato so razstavljene tudi prekmurske znamke. Najlepši del vse zbirke so pa gotovo tako imenovani obeski, s katermi se ne ponaša nobena druga država Ker ni vstopnne na razstavo, si jo tudi naša za znamke vneta mladina lahko s pridom ogleda.
Nove pretiskane znamke smo že podrobno opisali in navedli tudi, koliko je bilo teh znamk pretiskanih po posameznih vrednostih. Ker so znamke pretisko-vali z največjo naglico in morali posamezne pole tudi dopolnjevati z znamkami, ki so polam manjkale, se je večkrat primerilo, da pretisk na znamkah ni normalen, pač pa obrnjen ali pa tudi dvojen. Portovna znamka za 5 Din je rumena, a rumena barva pri umetni luči. kakor znano, izgubi svojo intenzivnost, da je znamka skoraj bela. Ker so znamke pretiskavali tudi pri luči. se je zato večkrat primerilo, da so polo teh znamk 'ožili v stroj narobe in je tedaj številka znamke pokončna. n*tisk pa stoji na glavi. Lahko je pa katerikoli poli manjkalo nekaj znamk, ki
so j'h na poštah porabili in vrnili v Beograd nepopolne pole. Kar je poli znamk manjkalo, so jih pred tiskom spet dodali in lahko se je dogodilo, da v naglici te znamke niso bile pravilno prilepljene, temveč narobe. Ko je bila taka pola pretiskana, so filatelisti opazili šele naravno posledico te zmote pri krpanju pol, da so vse znamke prvotne pole -ravilno pretiskane, na glavi stoječi dodatek je pa tudi pretiskan v smeri cele pole. Če pa stvar vzamemo narobe, pa znamka stoji pravdno, pretisk na njej pa narobe.
Nekatere vrednosti teh znamk so seveda priv redke, drugih je pa snet precej, ker so nač varčevali z znamkami in pustili v promet tudi vse --»resno pretiskane znamke. Tako je -reče j nortovnih znamk vseh vrednosti z obrnjenim nreti-skom. filatelisti so na naMi t idi frt.nkovne znamke po 3 in 15 Din, a -otovo bodo našli rudi še dru«e vrednoti z obrnjenim pretiskom. Zaradi ".T*Iice v tiskarn? niso izločili tudi znamk z dvojnim pretiskom in so dosedaj znane filatelistom take por-tovne znamke po 1 E>:n. 5 Din in 10 Din, vendar bodo pa najbrž našli še tudi ostale vrednosti. Kdor opazi k-ko tako zanimivo posebnost, ga presimo, Ja mm jo pošlje na o<?led. d?i o n ijdb' obvesti > ostale zbiralce nato pa znamko vrnemo lastniku.
A. G.
gospodom iz ministrstva za socialno upravo, ki so se zanimali za Poljšakovo metodo, pokazal dvoje primerov, v katerih sta bila bolnika po tej metodi z uspehom zdravljena. Gospodje iz ministrstva so Izdali potem dovoljenje za nadaljno zdravljenje po tej metodi in je ministrstvo podelilo takrat subvencijo v znesku 6000 šilingov. Pozneje smo morali zdravljenje« po tej metodi v bolnišnici ustaviti ln to zaradi velikih stroškov Omejili smo se le na prav redke primer
Sodnik: Kaj je zdravljenje drago? Pri ča: Mazila stanejo mno&u u^uarja.
Dvorni svetnik Funke je izpovedal, da gre tu za zadevo, ki bi Jo bilo treba na široki podlagi preizkusiti. Poljšak je pre. izkušal svojo metodo na neozdravljivih, navadno brezupnih primerih. bi videl, če se obeta njegovi metodi uspeli.
Sodnik: No, pa se je uspeu pokazal? Priča: Zal ni bilo pri brezupnosti primerov ponavadi mosroče rešiti življenja pacijentov, pač pa se je pokazalo, da se da s tem zdravljenjem pogosto uničiti obsežne zatekline. Na vprašanje zagovornikov je izjavila priča, da je pri lažjih primerih Poljšakova metoda, če jo uporabimo pravočasno, lahko učinkovita in da je mogel Poljšak svoja mazila pač pravilno uporabljati. Neka drusa priCa je izjavila, da Je Ho jšak ozdravil težkeea raka njegovi ženi.
Sodnik je oprostil obtoženca, ker a« ni posrečil dokaz, da sprejema Poljšak, ki se ni učil zdravilstva, pa je vendar izvajal zdravniško prakso, kakršnokoli nagrado za »svoje zdravljenje. Ne glede na to pa se tudi ne da po v«em dokaznem postopanju trditi, da zdravljenje, ki ga Poljšak uporablja pri neozdravljivih pr* merih, ogroža pocijenta.
Požar v Šmartnem ob Savi
Ljubljana. 4. novembra.
Danes ponoči je stra/nik Jože Stare pri nočnem obhodu v Mostah zaslišal biti plat zvona. Stopil je na vzvišeno mesto in zagledal, da žari nebo v smeri proti Šmartnem ob Savi. Takoj je obvestil še dva tovariša in vsi skupaj so pohiteli v Šmartno. Kmalu so tja prispeli tudi gasilci iz okoliških občin, tako gasilno društvo iz Stožic z motorno brizgalno, domači gasilci in gasilci iz Zadobrove-Smederje, ki so črpali vodo iz 300 metrov oddaljene Save.
Gorelo je poslopje posestnice Ivane Zajčeve v šmartnem ob Savi št. 8. Gasilci so se na vso moč trudili, da uduše ogenj, kar se jim je pa samo deloma posrečilo, pač pa so preprečili, da se ogenj ni razširil tudi na sosedna poslopja in bližnja hiše. Pogorelo je 50 metrov dolgo poslopje in je le deloma ostala nepoškodovana hiša. Ogenj je uničil vse podstrešje hleva in tudi žitnice. Do tal so pogoreli steljnak, skedenj, shramba za seno in orodje in drvarnica. Ogenj je pa tudi uničil 21.000 kg sena in detelje. 500 kg slame, 90 kubikov drv, več voz stelje, elektromotor za pogon kmetijskih strojev in mnogo poljskega orodja. Plameni so objeli tudi sosedno prazno Šupo za vozove posestnice Marijo Pleškove. Štiri metre dolga ?upa je zgorela, dočim se je posrečilo rešiti živino, svinje, vozove in noljsko orodje.
Goreti je začelo okrog 1. zjutraj v steljnaku, od tod se je o^enj razširil na vsa poslopje. Kako je ogenj nastal, dozdaj šo niso ugotovili. Ljudje so prepričani, da jo ogenj delo zločinske roke. Zajčeva je zavarovana za orodje in seno za 7500 Din, za poslopje pa za 75.000 Din. dočim znaša škoda nad 150.000 Din. Pleškova, ki ima škode za 2l*>> Din, je zavarovana za 1500 Din.
Iz Novega mesta
— Osebna vest. V torek nas je zapustil splošno priljubljeni sodnik dr. Rudolf Kvovskv, ki je odšel na svoje novo službeno mesto v Maribor, belimo mu, da bi se enako dobro počutil v Mariboru, kot se je v Novem mestu.
— Prvi sneg. Prvi sneg je zapadel tudi pri na Gorjancih. Pobelil je lo za nekaj časi Trdinov vrh s Konjem.
— Brezobzirno divjanje avtomobil'istov. Zadnje čnse se z >net upa/a da nekateri avtomobHisti zlasti tuji, ne pozn.jo cest-no--»olicijskih predpisov. TjaO se je pripetilo nekemu gospodu, J„ ga je avto oškropil od vrha do tal z blatom, ki ga im mo sedaj že r cveč. To pa dogaja tudi drug;m skoro vsak dan. Menda smemo upati, da bo oblast stopila takim brez-obz:rne?em  ener£j:čno  na prste.
Ali si že obnovil članarino VofftviV^vp druJK* za l*tos?
Sorzna ooročiSa.
INOZEMSKE BORZE.
Curi h: Pariz 20.20. London 16.15, NTewyork 333, Bruselj 72, Milan 27.17, Madrid 43.20. Amsterrlam 208.25. Berl!o 123.10, Dunaj 58, Praga 15.33, Varšava 57.90,  Bukarešta 3.05.
Ustavne izpremembe v Italiji
Pariz, 4. novembra. AA. Iz Londona poročajo, da je Mussolini sklenil po parlamentarnih počitnicah razpustiti italijanski parlament. Uvedel bo nov sistem, po katerem bodo zastopniki kapitala in dela dobili tako oblast, da bo mogroče nadzirati vso proizvodnjo. S to revolucijonarno izpre-membo bi bi litalijanski parlament popolnoma odstranjen. Na njegovo mesto bi prišel svet delegatov industrije, trgovine in gospodarstva.
Napetost med Rusijo in Japonsko
London, 3. novembra AA. Se nepotrjene vesti, da bo Japonska umaknila svoje okupacijske čete na Kitajskem onstran ki-ta.5ske.2ra zidu. so vzbudile v An?hji precejšnje vznemirjenje, zlasti v laburističnih in liberalnih krogih, ki se boje, da ne bi izbruhnila  vojna na Daljnem vzhodu.
V splošnem so listi preoričam. da je napetost med Kitajsko ln Japonsko ponehala. Tako naglasa diplomatski urednik lista >DaiIy Herald<,    da je velikega pomena
I     Pogajanja za izvedbo nemškega konkordata
Rim, 3. novembra, d. V zvezi s podajan i i J nemške državne vlade in Vatikana je vče-I raj prispel « Rjm kardinal Schulie. nadškof I v Kolnu. Po sprejemu pri napežu <«e je da-! lie časa raztrovarial e- kardinalom državnim tain;kom   Pacollijem   o  izvedbi nem&kega konkordata, o IjJuMBi       imel v zadniiii Lednih razgovore po naročilu   nemške vlade že ministrski svetnik Buttmann. Kakor znano, se je mudil pred tedni v Rimu tudi vra-tislavski škof Bertram. Po pripombi papeža ob priliki sprejema zastopnikov organfzaei-i ie katoli5ke mladine v Nemčiji, da gleda • j skrbjo v bodočnost v*»re v Nemčiji, eklepa-| jo. da Še niso razčiščena vsa nesosrla&ia.
Proces prod atentatorju na Dollfussa
Dunaj, 3. novembra AA. Dne 18. t. m.
se bo pred tukajšnjim porotnim sodiščem pričela razprava proti Rudolfu Dertilu, ki je izvršil atentat na kancelarja Dol-fusaa.
Darujte za nesrečne poplavljence
Nujnost sistematskih javnih del
Iz referata ing. Jožeta Kuralta na članskem sestanku Udruženja jugoslovenskih lnženjer]ev In arhitektov, « sekcija Ljubljana
Ljubljana, 4. novembra Prilično stlii leta so potekla, odkar Je ▼ gospodarski mašiner.jl sveta nastal pr-vj usodni defekt, kateremu so nato zaporedoma sle'liH še drugi, tako da smo danes priče nenadejane gospodarske depresije, kakršne si še nedavno nismo niti mogli predstavljati. Tudi v naši državi je zastoj gospodarskega življenja prišel do hude ostrine, ki je spričo njenega pretežno, agrarnega značaja nismo pričakovali, miBleč. da bo zli pojav ostal omejen več ali manj le na industrijske države. Toda sporedno z gospodarskim zastojem javljajoče se autarktstične težnje Industrijskih držav _ njib nezavedne refleksivne kretnje _      pa so imele za posledico tudi otrp-
njenje agrarnih držav, ki so spet postale zaradi tega še slabši trg za industrijske drŽave. Končna posledica tega začaranega kroga pa je ta, da se je
nevarno porušilo tudi  socialno ravnotežje •veta.
Čedalje večje množice zapadajo v siromaštvo, ogromne mase ročnega delavstva ao brez dela, zato brez zaslužka in žive v največji bedi. Tem velikim masam se stai-no pridružujejo množice umskega delavstva, uradnik in privatni nameščenec ob skrčenih dohodkih komaj životarijo, beda •e J« hudo zajedja tudi v srednji, meščanski sloj. Posledic še ni konec, beda ogroža tudi zadnji najsolidneje fundirani sloj, kmet, ki svojih pridelkov ne more prodati meščanu in delavcu, ker ta dva nimata denarja, oziroma ker kmet mora, absolutno mora prodati, prodaja za slepo ceno. Kmet t svrho ohranitve cen svoje produkcije ne more omejiti, ker ne plačuje davka na poslovni promet, temveč zemljarino, ob-nbožanju se torej ne more izogniti.
Ali naj bo konec vsega tesra res splošna gospodarska propast, zakon civilizacije, razpad zapadne kulture, kakor to trdijo pesimisti, ali pa vendarle z vero v regenerativno silo človeštva moremo upati, da »e mu bo le posrečilo znova oživiti gospodarr.tvo, znova pognati v polni obrat svetovni gospodarski stroj in paralelno s tem
vpostavitl socialno ravnotežje sveta.
Na prvi pogled se zde te nade majhne, majih/ne vsaj v toliko, da bi se to zgodilo nepričakovano hitro. Treba je namreč misliti v prvi vrst! na to. da se odstra nijo vzroki gospodarske depresije. Kakor pa so slednje izluščile njih neštete analize, kakor deflacijski proces, protinaraven sistem kredita, struktura gospodarskega sistema, miselnost vladajočih razredov 1. t. d. je po njih značaju sodeč nemogoče pričakovati, da bo čez noč zasijala svetu spet doba prosperitete. Več kakor gotovo Je, da bo ta prehod počasen, pa naj si bo evolucijonalen aH revolucijonalen. Pri razglabljanju ln pri delu rešitev ix te »aga t« si torej nihče ne more delati ilu-
itS.
NeodpustlJIv gTeh pa je, iz navedenega ■tališča, prav Iz razlogov da &o izgledi na takoj&nji uspeh neznatni, smatrati vsako stremljenje v tej smeri za odveč Unrav nasprotne, vsak uspeh zateva ln predpostavlja v to usmerjeno delo in čim inten-viznejše Je delo, tem večja je možnost »speha. Pri nas smo v tem pogledu
neverjetno mnogo grešili.
Vsa javnost, oblast, državna uprava je napram rastočemu gospodarskemu zastoju kazala neverjetno apatijo. Končno smo pričeli >krizo> naravnost obtoževati "er smo se topo predali njeni oblasti, ne zavedajoč se, da
kriza izhaja Ir človeka samega
in da Jo neizogibno mora rešiti Človek sani. In tako moramo po preteku štirih let krize žalibog konstatirati, da za nje 10 rešitev nismo storili popolnoma nič, te več, da komaj vemo, da smo v njeno >omil:enje«   ustanovili   »bednostni fond«..
V opisani otopelosti smo prišli celo tako daleč, da že kar a priori smatramo vsako stremljenje po rešitvi Iz krize za sanjarjenje. Takoj imamo pri roki ležerni izgovor, češ, kaj pa more naša drža-a storiti, ko pa je celotno svetovno gospodarstvo med seboj tesno povezano. Saj ;'e to slednje res, prav tako pa je res, da je kljub temu naša, oziroma vsaka država v veliki meri gospodarsko suverena. Konkretno rečeno za primer: vendar nihče ne bo trdil, da je razsul našega kreditnega sistema izključna posledica bančnih polomov v Ameriki. Brez dvoma mere naša država svojo organizacijo krelita vpostaviti ne oziraje se na ostali svet m prav tako gotovo si mora tudi v drugih <ziiih pomagati sama. 3aj so imgod tudi tega mnenja, da namreč država p^edslsvija neko več aH manj zaključeno gospodarsko enoto, saj nekateri celo sanjajo o absolutni autarkiji.
Tu Je greh, javnost, odnosno ml le topo čakamo, in če nismo ničesar zahtevali, ah ni povsem v redu, če nam niso ničesar dali?
Po štiriletnem mrtvilu Je skrajni čas, da se energično lotimo aktivnega dela, da se spustimo v intenzivno borbo. To velja predvsem za inženjerje, za stan, ki Je z gospodarskim življenjem v najožjem neposrednem stiku in ki je prvi sačutil teike posledice gospodarskega zastoja. Stan kot celota je v največjih težavah v primeri s drugimi inteligenčnimi stanov* in že davno prej kot drugod se je tu pojavilo vprašanje zaposlitve naraščaja. Upravičena je torej zahteva, naj stanovska organizacija >Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektove enegično povzame inicijativo za borbo za življenje gospodarstva, upravičena rudi zato, ker se je v Udruženju čutilo doslej pomanjkanje živega stika s :avnim gospodarskim življenjem naroda ^riznano aktivna ljubljanska sekcija naj i inicijativo razširi tudi na ostale sekci-v državi.
Kdo je klical.
— Marička, je kdo telefoniral v moji
tnosti ?
- Da, gospod doktor, telefoniral je "d, ki vedno pravi »napačna zveza«, ir milostiva ni sama pri telefonu.
Vprašanje Je le, kako ln t kaki smeri naj se ta akcija vrši. Brez dvoma rabi Udruženje inženjerjev v tem bojn močnih zaveznikov, te mora na vsak način poiskati ln sicer kjer so. Na ožlvljenju gospodarstva imajo v prvi vrsti in največji interes delavski in gospodarski krogi. Saj so tudi sicer tehniki z njimi r najožji zvezi; ti ne morejo prosperirati, ne morejo biti zaposleni. Če mso zaposlene široke mase delavstva, in gospodarski krogi, ki imajo identične interese na delu, ne morejo nuditi dela. če nimajo pogojev za to.
Kaj je torej bolj naravno, kakor da vsi ti krogi tvorijo skupno fronto, stopijo na čelo javnosti jn Izvojujejo pogoje za delo.
Prva naloga Udruženja Je torej organizirati to fronto in druga zainteresirati javnost, da se vendar že dvigne v borbo za gospodarsko življenje države. Ta velika naloga, čeprav na prvi poglel težka, ne bo težka, saj se vendar je s-»o-n iično oglašajo posamezni klici po gospodarskem dvigu, saj se tu in tam celo sliši klic po — gospodarskem načrtu, treba Je le *sa ta posamezna stremljenja sistema lično strniti v eno mogočno voljo
Drugi del vprašanja, v kateri meri naj se ta akcija vrši, pa vsebuje brez dvoma vel,ke probleme Naše gospo lirske pril-. ke so v resnici slabe in oo treba močnih impulzov in globokih posegov v gospodarsko strukturo, da bo mogoče misliti na uSDeh. Cisto gotovo je. da brez nekega gospodarskega načrta ne bo šlo. Izdelava takega načrta pa pomeni veliko delo, ki se mora poveriti primerni ustanovi, ki bo mogla razpolagati z vsemi sredstvi, potrebnimi za to delo Take ustanove bi bile, primerno formirani odseki banovinskih samouprav V naši banovini bi se na premer tak odsek dal zelo enostavno formi-Iz nekaterih že obstoječih banovin-uradov.    -Imamo  namreč elektrifika-
rati skih
cijskl odsek, urad srn pospeševanje obrti iti upravo »bednostnega fonda<. Združitev teh uradov (eventualno tudi Inspekcija dela) J« snostavhs tadera m kar Ja> »lavno, novo ustanovljeni odsek ne pozroči nobenih novih stroškov. Se drug uspeh se pokaže pri tem: delo tega odseka bo v prvi vrati nudilo motnost, da bo vsaj bednostni fond uporabljen smiselno in čim bolj odgovarjajoče svojemu namenu, v drugi vrsti pa bi tak odsek nudil možnost, da se mladi brezposelni mženjerjl, ki jim je iz bednostnega fonda namenjena miloščina, smiselno in primemo zaposle. V bližnji bodočnosti pa bo potrebna le neks ustanova, namreč nekak gospodarsko tehnični institut na znanstveni bazi. katerega naloga bo z znanstvenega stališča spremljati in voditi Izvajanje gospodarskega nacrta.
Preden pa bomo do tega načrta prišli, pa bo treba še precej časa, ki ga bo zahtevala tudi rešitev nekaterih vzporednih problemov. Nujno potrebno pa Je, da se takoj pokrene nekaj, kar bo gospodarsko življenje vsaj nekoliko razgibalo in vsaj v mali meri
znova oživelo cirkulacijo dobrin. Brez dvoma moreJo v to služiti le javna dela, saj vidimo to tudi pri sosedih. Italija je na primer v času, ko smo pri nas v topem brezdelju zdibovali, zgradila impozantno mrežo krasnih avtomobilskih cest, vršile obsežne melioracije in drugo, Avstrija je prav tako gradila moderne ceste, elektrificirala v veliki meri svoje železniško omrežje i. t d., Nemci se rešujejo z Javnimi deli. Tudi pri nas imamo kopico projektov za javna dela, kar ni prav nič čudno, saj njih potrebo čutimo na vsak korak. Na izvršitev čaka elektrifikacija države, komunikacije vseh vrst. meliora cije, industrijalizacije, skratka, dela na pretek in to nujnega dela, treba je le prijeti zanj.
A tu se zaustavi korak pred malodušnost jo vzbujajočim vprašanjem: Kje so sredstva? Res je, brez sredstev ni mogoče delati, sredstva so neobhodno potrebna. Ker pa je delo nujno, neobhodno potrebno ker od tega zavisi prospeh in poguba naroda in države, se bodo sredstva našla, ker se enostavno morajo najti. Sicer pa to vprašanje teži še nekoliko izven nas. za rešitev tega vprašanja so postavljeni drugi krogi, ki imajo celo to dolž nopt. in če je ne bodo izpolnili, si bo končno poiskal rešitev bre-z dvoma narod sam
Pokoj mrtvim, mir med živimi
V nedeljo prirede trboveljski bojevnik, veliko žalno svečanost v spomin svofim mrtvim tovarišem
Trbovlje, 3. novembra, i pomoči, brez upanja, da bodo se kdaj videli Daleč v tujini počivajo trupla stotisočev j svoje najdražje, naših tovarišev, ki so v strašnem svetov-
nem klanju omagali, izkrvaveli in izdihnili svoje duše daleč od milih in dragih svojcev. Njihovi udje so raztreseni po širnih bojnih poljanah ruskih in galiških, po bojiščih Flandrije in Champague, da celo pred ver-dunskim peklom naši krvi ni bilo pnzane-šeno, toda nikjer ni bilo prelite toliko jugo-slovenske krvi in nobeno bojišče ni zahtevalo toliko žrtev, kot naš Doberdob in naša solnčna Goriška s Podgoro in Kalvarije Ti naši kraji so prepojeni 8 krvjo naših tovarišev in posuti z njihovimi trupli; zato je Idejni tvorec spomenika padlim tovarišem v Trbovljah povsem pravilno dal vklesati v trdo kraško skalo imena vseh onih znami-nitih bojišč ob Soči, kjer se je bil v svetovali vojni najljutejši boj in kjer je v obrambi naše domovine bilo prelito največ slovenske krvi.
V nedeljo se zbero trboveljski bojevniki pred spomenikom svojih mrtvih tovarišev, da mirno m dostojno počaste njihov spomin. Za trenutek se bodo otresli vsakdanjih skrbi, odtrgali se bodo od dela v temnih jamskih rovih, ki so podobni v temi in nevarnosti prav onim v strelskih jarkih, drugi bodo zapustili svoje delavnice, kmetje svoje mirne domove, vsi v eni misli, v enem spominu na ona strahotna leta, ko so dan za dnem krvaveli križev" pot neznosnega telesnega in duševnega trpljenja tam zunaj med življenjem in smrtjo. Spomnili se bodo vseh onih dragih tovarišev, ki so z njimi delili to strašno Človeško gorje, z njimi delili tudi zadnji grižljaj kruha in zadnji vdih cigarete, kjer so se medsebojno reševali v stalni smrtni nevarnosti, naposled pa izkrvaveli na tuji zemlji brez
Danes počivajo njihova trupla v miru! Kdo ve? Mar ne divja nad njihovimi zapuščenimi grobovi nov vihar? Vihar, ki grozi uničiti še ostanke našega naroda pod tujim jarmom? Smrt je izenačila vse; minilo je sovraštvo, zato naj bi minilo t'idi med živimi. Vsaj ob 15. letnici zaključka strašnega svetovnega klanja naj bi se oni narodi, ki se niso nič naučili iz svetovne vojne in že zopet mislijo na maščevanje, spametovali, naj bi prešteli žrtve, ki jim kličejo iz grobišč na bojnih poljanah: Proč z vojno, ki je največje zlo človeštva, podajte si roke v spravo vsi narodi, ker le v
mirnem sožitju vseh narodov se bo zopet povrnila ona blaginja in dobrobit Človeštva,
ki Jo je upropastila vojna.
Ko bodo trboveljski bojevniki v nedeljo počastili spomin svojih tovarišev in se zbrali okrog spomenika-mejnika miru, se naj zavedajo, da tvorijo majhen člen v verigi, ki obaaja in brani mir v srednji Evropi. Naši bojevniki so vseskozi miroljubni, toda tudi odločni branilci svojih, s težkimi krvavimi žrtvami priborjenih narodnih svetinj in svoje narodne svobode. Teh narodnih svetinj — naše velike in močne narodne države Jugoslavije si naj nihče ne drzne ogražati, če noče okusiti junaštva in odločnosti borcev iz Podgore, Kalvarije in Doberdoba.
Vabimo vse tovariše-bojevnike iz svetovne vojne, da ob lb. obletnici konca svetovne vojne in nastanka naše narodne države počaste spomin svojih padlih tovarišev s polnoštevilno udeležbo pri žalnih svečanostih, ki se začno ob 9. uri pred spomenikom na trgu v Trbovljah
Živilski trg
Ljubljana, 4 novembra.
Ze več tednov je vsak petek dež, kar se pozna na živilskem trgu ob sobotah, ki je zaradi tega nekoliko slabše zaseden. Vendar je pa bil danes tako natrpan, da mestno tržno nadzorstvo ni pričakovalo takšnega navala ter zato mnogo prodajalk ni dobilo tržnih mi«. Slabo vreme se je pa občutno poznalo pri prodaji na debelo. Kmetje ne upajo ob takšnem VTemenu voziti v me9to krompirja in zelja. Ce bi se vlil dež in jim zmočil zelje ali krompir, bi ne mogli prodati blaga, ker mokro rado gnije.
Danes so se gospodinje precej ustavljale pri mesarjih. Zdaj je že sezona prtenih klobas, ki jih prodajajo po 10 Din kg. Meso ima nespremenjeno ceno, prvovrstno goveje (volovsko) je po 12 Din. telečje po 12 do 14 Din, sveže prašičje boljše vrste po 18 do 30 Din, tretje vrste pa po 15 Disi.
Na perutninskem trgu tožijo gospodinje nad draginjo, ker se jitn zde jajca, ki so par po 2.25 Din predraga. Zdaj prodajajo jajca, kakršna so bila šc nedavno po 75 par, po dinarju. Nekaterim gospodinjam se tudi zdi. da se prve dni ▼ mesecu marsikaj na trgu nekolilco podraži. Edino zelenjava je še precej poceni. Za endivijo je še vedno sezona in lahko kunS zelo lepo glavo za dinar. Zeljnatih glav je zelo mnogo na trgu, vendar pa zaradi tega niso tako po-cani kot bi človek pričakoval. Tu in tam prodajajo po dinarju precej lahke. Pesa se je tudi nekoliko podražila kg je po 2.50 do 3 Dih. Precei je lušcenega fižola, ki ga prodajajo v splošnem po 3 Din liter. Dobil p« še celo stročji fižol, seveda zadnji, a zato še ni posebno drag, 4 Din kg. Danes je ena kmetica prodajala tudi luščeni grah, 2 dl 5 Din. Mnogo je cvetače za to dobo. Poceni pa ni posebno, srednje velikosti jo prodajajo komad po 4 Din.
Na sadnem trsu so se gospodinje zelo zanimale za jabolka, ker je pač letos sadje tako drago ter je malo jabolk na trgu. Jabolka prodajajo mnogi prekupčevalci, kar se tudi nekoliko pozna pri ceni. Na trgu je poročevalec opazil možaka, ki je kupoval sadje prejšnji mesec v okolici Ormoža in ga vozil v Ljubljano kot prtljago. (Poceni
prevoz?) Gospodinje so tožile, da so jabolka mnogo predraga, ker so po 6 do 7 Din lepša. Izredno mnogo je bilo danes kostanja, ki so ga prodajali kg po 3 do 4 Din, liter pa po 2 Din. Precej je bilo še belokranjskega odnosno hrvaškega grozdja, ki so ga prodajali po 4 Din kg.
Na Sv Petra nasipu je bilo samo nekaj vozov krompirja, kar se je nekoliko poznalo pri ceni. Prodajali so ga po 90 par kg. Zelja tudi ni bilo mnogo, vendar si ga lahko kupil po 75 par kg.
Brzoturnir LŠK
Prvenstvo za mesec november si je priboril Lud. Gabrovšek
Ljubljana, 4. novembra
Štirinajst tekmovalcev je združil sinoćnji brzoturnir LŠK v kavami Evropi. Igrati so smeli le igralci, ki pripadajo prvi skupini. Aspirantov na prvo mesto je bilo več, za najresnejsa p« sta veljala Ludvik Gabrovšek in Furiani. Po trdem boju je zmagal Ludvik in si priboril naslov prvaka za mesec november. Premfalk, zmagovalec v oktobru, zopet enkrat ni bil razpoložen in je zasedel iele 7. mesto.
Takoj po prvih kolih se je focisnila vodilna skupina štirih: Furiani, Ludvik in Julij Gabrovšek ter Longer, sami igralci, ki jih pri vsakem turnirju najdemo na prvih mestih. Med temi in ostalimi je prav hitro nastala častna razlika, ki se je z vsakim kolom povečala. Posrednik med vodilno in zaostalo skupino je bil Sikošck, ki je sicer nekoliko zaostal, bil pa je poleg vodilne četvorice edini, ki je dosegel nad polovico dosegljivih točk. V zečetkii je kaza'o. da se bo borba za prvo mesto vodila med Ludvikom Gabrovškom in FurLsnijem. Slednjemu pa sreča ni bila mila. V partiji proti Hribarju mu je spodletelo in je zaradi tega moral prepustiti palmo zmage Gabrov-šku. Zmagovalec L. Gabrovšek ie na vsakem turnirju prvi ali drugi. Kot dober poznavalec otvoritev, si navadno že v začetku ustvari boljšo pozicijo, ki jo konsekventno vodi do zmage. Večjih nara k ne dela. spreiHeda le redkokdai. zanesljiv ie kot malokdo. Izgubil ni niti ene partije, le s Furlaoijem m bratom Julijem je remisiral.
Furiani, ki je zaostal za eno točko, je izgubil edino proti Hribarju in remisiral z Ludvikom in Sikoškom, vse ostale partije pa je dobtt. Tretji zmagovalec Longer je izgubil proti obema prvima, s Cibicem in Kranjcem pa je igral neodločeno. Zadnjo nagrado ti je priboril zmagovalcev brat JuKj. Id je izgubil tri partije (Kranjc. Furiani, Longer) in eno remisiral z bratom.
Končno stanje: I. L. Gabrovšek 12, 2. Furiani 11, 3. Longer 10, 4. J. Gabrovšek 9 in pol 5. Sikošek 8. 6. Kranjc 6 in pol. 7. Preinfalk 6, 8.-9. Cibic m Iskra 5 « pol, 10. Šiška 5, slede Fink 4. Kragelj in Hribar 3. Lokovšek 2.
Naše knjigarne so šahistom zelo naklonjene in darujejo za vsak turnir lepe knjige. Za ta turnir je poklonila knjigarna Bamberg 4 knjige. Zmagovalec je prejel Dostojevskega Zločin in kazen, drugi Cira-no de Bergersca Roustanda, tretji Tolstega Hadži Mutrata, četrti pa Vladimirja Levstika Gadje gnezdo.
ZVOČNI KINO DVOR
Telefon 27-30
DANES!!
DANES!!
TOM MIX
in njegov konj Tonny v velefilmu senzacij:
DIRKA
V SMRT
Film iz življenja iskalcev zlata: Divji   zapad  kot  je  v resnici!!
Danes ob 4.. 7. in 9. uri zvečer in jutri ob 3., 5., 7. in 9. zvečer
Cene Din 2.-, 4.-, 6.- in 8.-!!
Velika kneginja Aleksandra
Ljubljana. 4. novembra.
Kino Matica nam letos od filma do filma dokazuje tako ambicioznost in tako odločno voljo za tekmovanjem s filmskimi gledališči velemest. Ja se vsak tujec čudi njegovemu programu. Ob iste* času z Berlinom in Dunajem vrti kino Matica najnovejše in najznamenitejše filme, da Ljubljančani takoj vidijo najboljše novitete in bi mprali bit z vodstvom tudi nad vse zadovoljni. K r po vrsti smo slišali in videli Kiepuro. »"'mine kličejo«, »Oporoko dr. Mabusa«. Schmidta. največjo sodobno filmsko delo »V znamenju križa«, a včeraj smo snoznsli tudi Marijo Jeritzo. ki jo kritika smatra za najslavnejšo pevko sveta. Večjih užitkov ne moremo zahtevat , ker boljš'h filmov sploh ni.
Marija Jeritza po svetovnih uspehih na največjih odrih prvič nastopa v filmu »Velika kneginja Aleksandra« in najslavnejši operetni komponist Lehar ji je kar razsipno dal priliko, da pokaže vso moč in lepoto svojega čudovitega glasu, režiser \V:lheim Thiel je pa z razkošno režijo tudi vsestransko poskrbel za nje dostojen okvir, da njeno čustveno petje prihaja do največje veljave. Za izraze največje sreče, prešernega veselja, najgloblje ljubezni, a tudi za izraze najtrpkejše žalosti in viharjev v srcu, ji pa daje dosti prilike tudi vsebina filma. Seveda so tudi njeni partnerji sami izbrani umetniki, tako da njenega moža, velikega kneza Mihajla igra možati Paul Hartmann. dobrodušnega veseljaka kneza Nikolaja igra in poje Leon Slezak. kapelnika dunajske dvorne opere Richarda VVernerja Johannes Rieman, za zabavo in smeh pa poleg kneza Nikolaja skrbi še kuhar Dimitrije — Szčike Szakall. Razkošje carske rimske palače v Peterbur-gu, bogastvo zabav ruskih velikašev, mogočnost dunajske dvorne opere — a tudi vso bridko resnico ruske revolucije, ki je posneta s to gospodo, nam razkriva ta film
Veliki knez Mihajlo se proti volji carja in proti pravilom dinastije poroči samo z grofico Aleksandro, ker se pač na moč ljubita. Raje se odreče vseh predpravic carskega princa, a žene ne zapusti. Pa privihra revolucija in vsi so jetniki boljševi-kov. Beg se posreči Aleksandri in knezu Nikolaju čez reko, M.hajlo pa pade ustreljen v valove. Na Dunaju Aleksandro preživlja knez Nikoiaj, končno pa tud; ona prične nastopati kot pevka v baru Spet ji Nikolaj utre pot do kapelnika dvorne opere \Vernerja. ki spozna zaklad njenega glasu, in pot k slavi ji je odprta. Slavna operna pevka objokuje smrt svojega moža, vendar se pa zaljubi v \Vernerja kot umetnica že iz hvaležnosti. Tudi kapelnik jo ljubi z vso strastjo svojega umetniškega srca, v tej sreči se pa spet pojavi Mihajlo, ki ga je kuhar Dimitrije rešil iz valov. Razdvojenost preti zlomiti Aleksandro in po zmagoviti ariji A de v operi se je Mihajlo odpove. V njej se zbud: stara ljubezen in VVernerju ostane ljubezen, Mihajlo pa s knezom Nikolajem in kuharjem Dimitrijem odpelje svojo srečno ženico v varno zavetje svojega gradu v Litvo. Torej nešteto prilik, da Marija Jeritza lahko briljira v najrazličnejših veselih in sentimentalnih pesmih in svojih najslavnejših arijah, ki jih film reproducira tako popolno, da res tudi v Ljubljani lahko občudujemo najslavnejšo pevko kot bi pela v naši operi.
Iz Hrastnika
— Obratovanje rudnika v novembru. V novembru bo rudnik obratoval 17 dni, ali dva dni več. kot v oktobru. Praznovalo se bo poleg nedelj samo v ponedeljkih in sobotah, dočim se je sedaj praznovalo tudi cb petkih. Večje število delovnih dni gTe predvsem na račun večjih dobav železnicam in državni rečni plovidbi, dočim so privatna naročila le malenkostno narasla, želeti bi bilo. da bi vsaj v teh zimskih mesecih naši rudniki obratovali vsak dan, ker bo samo tako omiljena beda v rudarskih revirji.
— Električna cestna razsvetljava. V zadnjem času se često opaža da na posameznih delih cest. zlasti proti Dolu isti pono či niso razsvetljeni. Baje je to delo zlobne žev, ki so v svoji nagaiivost' razbili električne žarnice, da vl^da tema na krajih, kjer bi bil razsvetljava glede na varnost prometa nujno potrebna.
xttsca
Koledar. / Danes:   Sobota,  4.  novembra katoličani: Karel Bor. Dragotln, pravoslavni 22. oktobra.
Jutri: Nedelja, 5. novembra katoličani: Zahvalna nedelja, Savina, pravoslavni
23. oktobra.
Današnje prireditve. Kino Matica: Velika kneginja Aleksandra  (Marija Jeritza). Kino Ideal: Mati.
Kino Dvor: Dirka r smrt (Tr-n Miz).
TKD: V znamenju križa ob 14. v kinu Matici.
Kino slaka:  Halo Baby! Družabni večer oficirjev ljubljansko gar-nizije ob 21. v hotelu >Metropol<.
Prijateljski sestanek Manov >Tabor-skega okrožja JNS< ob 20. v restavraciji glavnega kolodvora.
Ruska Matica: predavanje o ruskem slavistu Lamanskem ob 20. v prostorih Francoskega Instituta.
Koroški Slovenci >Koro8kl večer< ob 20. v Delavski zbornici.
Čajanka SO Preporoda ob 20. v Tr-govskem domu.
šentjakobsko gledališče: Otvoritvena predstava >Deseti brat« ob 20.
Razstava slovenskih znamk ob II. v dvorani hotela Štrukelj.
Prireditve v nedeljo.
Kino Matica: Velika kneginja Aleksan-dra (Marija Jeritza).
Kino Ideal:  Modri madež.
Kino Dvor: Dirka v amrt (Tom Mlx).
2KD: V znamenju križa ob 11. đon. v kinu Matici.
Kino Šiška:  Halo Baby!
Občni zbor ZKD ob 9. v prostorih velike kazinske dvorane.
Občni zbor društva >5ola In dom« ob 9. v Delavski zbornici.
Delavski oder >Svobode< ob 20. v Delavski zbornici reprizo Cankarjevih >Hls*>-cev<.
Šentjakobsko   gledališče   >Deseti brat<
ob 20. v Mestnem domu.
Dramski odsek Sokola na Vidu >D!vJi lovec« ob 20. v Sokolskem domu.
Dežurne lekarne.
Danes In jutri: Bahovec, Kongresni trg 12. Hočevar, LJubljana VII. Celovika cesta 34 in Ustar, Sv. Petra cesta 78.
tJspoc/ sita
Ni prav, da smo se tako očitno izneverili slovnici. Majčkena stvarca Ja «vo-jilni zaimek, pa iahko napravi veliko zlo, ce ga ne znamo prav obračati. V dokaz naj nam bo dovoljeno citirati osmrtnico, ki smo jo brali oni dan in ki se je glasila takole:
»Vsemogočne,,tu Bogu je dopadlo, da je določil dan plačila svojemu zveste/, m služabniku, bratu, stricu, svaku, velečasti-temu gospodu____«
Komentar mora izostati, ker bi ti utegnili naprtiti neprijetne posledice, če bi ga ne izpustili. Reči pa morat o, da bi takih nedostojnih stvari ne smeli spravljati v javnost. Slovnica /. edina pomoč zoper take kozle.
Iz Trbovelj
— Prvenstvena nogometna tekma. V nedeljo popoldne ob 15. pride trboveljska športna publika zopet na svoj račun. Spoprijela se bosta v prvenstveni borbi prvak trboveljskega nogometnega okrožja SK Amater in njegov rival SK Trbovlje. Kakor vsako leto, tako vlada tudi letos za tekmo med tema dvema tekmecema največje zanimanje. SK Amater, ki je zadnje mesece precej popustil, tako da je stopil v tehniki, kakor tudi v požrtvovalnosti in disciplini na njegovo mesto mladi in mnogo obetajoči SK Dobrna, se je pod vplivom zadnjih porazov skušal zopet rehabilitirati. Vztrajna trenaža in zamenjava nekaterih igralcev, ki so docela odpovedali in ovirajo le napredek kluba, bi utegnila še popraviti zrahljane šance Amatercev. Govori se sicer, da so se te dni vrnili v Amater nekateri prvovrstni igralci, toda kljub temu presenečenja niso izključena. — Prav radi tega vlada med športno publiko največje zanimanje za igro in nje izid. Le škoda, da slabo, deževno vreme tako vztrajno nagaja, kar bo zelo slabo vplivalo na potek igre. ker je igrišče pj-polnoma razmočeno, kar pa seveda le igralce ovira, nikakor pa ne publike, ki te redke prilike nikakor noče zamuditi.
—- Pevski koncert okteta druitva rudniških nameščencev. Nekako pred enim letom je naš agilni Dolničar Rudi ustanovil pod okriljem Društva rudniških nameščencev samostojen pevski odsek, ki se je v kratki dobi tako izvežbaL, da je že lani enkrat in tudi ietos pel v ljubljanskem radiu. Oktet sestoji iz prvovrstni pevcev, katere je njegov pevovodja g. Dolničar z vso spretnostjo izvežbal in dvignil na nivo prvovrstnega okteta. Jutri zvečer gostuje oktet v Zagorju. Spored koncerta je jako pester in obsega najlepše umetne in narodne pesmi. Med odmori pa bo igral priznani trboveljski harmonikar g. Osredkar.
Iz Metlike
— Banovinske ceste I. reda. V zadnjih »Službenih novinah« je bil objavljen odlok ministra za zgTadbe, s katerim se na novo uvrščajo banovinske ceste v ceste I. in ceste H. reda. Na področju dravske banovine je navedenih 332 cest, od tega 36 cest I. reda. Za banovinske ceste I. reda so bile uvrščene v Beli Krajini ceste Kocevje-Crnomelj, Metlika-CrnomeCJ in Grosuplje 2užemberk-Crnomelj-Vinica ob Kolpi.
— Belokranjski film, ki so ga posneli najboljši slovenski kinoamaterji gg. prof Jakac v Metliki in Črnomlju, dr. Moro v Črnomlju in prof. Noč v Starem trjru oi Kolpi, bo podjetni g. Benon Gregorič pre^ vajal v Metliki v nedeljo 12. t. m. popoldt in po potrebi tudi dopoldne. Ker bo vstoj nina minimalna, namreč 2 Din za osebo se ta bo namenjena edino v korist naet* Skega Tujsko-prometnega društva, Jri
s tako skrbjo in ljubeznijo pripravilo sp mladanski sprejem fotoamaterjev v Mei ki, kakor se noben drugI kraj razen mlja, kjer je bil sprejem enakovreden, t obisk nedvomno velik, ker Je že sicer v čas od izleta za te filme v vseh naših kr Jih naravnost ogromno zanimanje. Vsi fi-ml so odlično- uspeli ln »e bo mars1k&t»r gledalec videl prvič na platnu. Naj nihftf ne zamudi te ugodne prilike, ker se film pozneje v naših krajih na bo več predvajaj.
Vprašanja učnih knjig
Informativen sestanek naših kulturnih organizacij ln ustanov, sklican na pobudo društva „6ola In dom44
Ljubljana, 4. novembra.
Med naso srednješolsko mladino in njenimi roditelji je zavladala nedavno precejšnja nevolja, ko so bile sre<ii leta ukinjene nekatere učne knj:.ge, ki so bile doslej v veljavi, ter je ostala mladina brez njih. Ker je postalo vprašanje učnih knjig v dravski banovini sploh aktualno, je sklicalo društvo »Sola in dom« včeraj informativen sestanek v prostorih Slovenske Matice, na katerem se j« razpravljalo o ukrepih za ureditev tega vprašanja na način, ki bo odgovarjal našim kulturnim in gospodarskim potrebam Sestanka so se udeležili predstavniki raznih kulturnih organizacij in ustanov, zastopniki staršev, srednjih Sol. univerze, Penkhiba itd.
Zborovanje je otvori 1 predsednik društva »Sola in dom« dr. Lončar, ki je toplo pozdravil navzoče ter takoj podal besedo imiv. prof. dr. Ozvaldu, ki je predvsem razpravljal o vzgoji mladine, povdarjajoč, da je danes zlasti aktualen problem državljanske vzgoje, posebno pa Še v mladih državah, nastalih po vojni. Za državljansko vzgojo pa velja isto kot za politično — pot ji mora pripravljati — vzgajanje dobrega človeka. Kdor ni že sam od sebe dober ali pa se ni naučtf biti dober človek, ta ne bo nitkoli dober državljan. Dober Jugoslovan, kakor ga zahteva državna politika, bo pa vedno samo tisti. Id je bil vzgojen v tradicijah, katere so svete pravemu Srbu, pravemu Hrvatu in pravemu Slovencu ... Prof. Ozvald je zaključil svoj govor z besedami: te pa nam je do tega. da bosta slovenski
fant in slovensko dekle, ko nekoč stopita v življenje kot vodnika drugih, tako organsko, do dna dtrše prekaljena Jugoslovan«, kakor zlasti zahteva na »krajni zapad potisnjeni del države, jima ne smemo jemati ključa do onih zakladov narodovega geni-
ja, ki jih hrani Slovenska čitanka.
Za njim je govoril inspektor banske u-
prave dr. Kotnnc, ki je v izčrpnem poročilu podal zgodovino pouka materinščine oz. S o venske čitanke, povdarjajoč, ds danes razen Breznikove slovnice zs materinščino nimamo nobenega učbenika. Ostro je kritiziral dejstvo, da so bile sredi teta ukinjene nekatere šolske knjige ter je zaradi tega nastal ras toj v pouku, roditelji so blH pa obremenjeni z novimi tada tki. Položaj, ki je nastal po naših šolah, je zaradi tega postal nevzdržen, dijaki v višjih razredih srednjih sol so ostari brez najvažnejših učnih pripomočkov. Govornik je zaključil s apelom, naj si slovenski profesorji osnujejo odseke za apisovanje res dobrin učbenikov za vse i«čne predmote, pisanih v materinščini m v vsem odtoverjejočšmi ta drijemu učnemu načrta. Nuj gredo teboj as delo!
V imenu mater j« go*rorfk ga. Stiojustuj-
va, ki je ocrtala - T-~ vpliv teh odredb na mladino zlasti pa ukinitve Si tanke. Kot zadnji sej e oglasil k besedi g. Sfoerlj, ki ss je zlasti izrekel proti monopolizaciji šolskih knjig, ker se s tem ubijejo založništva. P o vda ti ti je pa treba, da is založništva šolskih knjig naša podjetja črn* j o vire za založbo drugih knjig; ▼ nasprotnem primeru, če se jim odvzame pravica zalaganja šolskih knjig, ne morejo amortizirati denarja, ki ga vlože v založbo drugih knjig.
Govornik je zahteval, naj m tudi apco-bacijska doba podaljša za pet let in da bo zalaganje slovenskih učbenikov zaSttteno na ta način, da se prepove uporaba drugo-jeziČnlh učbenikov, ako je x» stoveaeki predmet učbenik na razpolago.
G. dr. Lončar j« preči tal daljšo erjo, ki je bil« soglasno sprejeta.
LJufotjaa*, 4. novembre.
Včeraj zvečer je pod jkriljem Glasbene Katice v Filharmoniji priredil svoj prvi la-iošnji koncert violinist hi violinski peda-pog naše glasbene Sole Karlo Rupel. Pri klavirju ga je spremljala naša najnadarjenejše absolventka konservatorijske visoke šole, nastavnica GL Matice, Zora Zamikova. Oba mlada umetnika sta nedavno koncerti rak tjdi v Zagrebu i najlepšim uspehom. Zagrebški glasbeni kritiki eo jima dali najlae-kave-fSa izpričevala. Ljubljanska koncertna, slasti komorno - koncertna publika obn te-
Violinski koncert Karla Rupla
(   Imstva, M bi ga lahko bik) vec, Je koncert uživalo z nafvedjhn
anjetn
se fre proslavil zlasti s čisto simfontano tfies-
bo. Ravno njegova d-mol simfonija je postala vzor simfoniji g-mol Laloja, e-mol simfoniji S. Saensa. simfoniji >Cevenole< d* Indvja. Franck je vnesel v francosko mirziko bee-tbovaneko tradicito, pokazal Je nove, široke glasbene horizonte, se boril proti izhojenim clasbenim šablonam, obogatil m uzi ko s kroma ti ko, s folklorom itd. V Se večji meri kot Franckovs Je vplivala folklorns muzika d' Indyja na njene nosnemovalce. Edvard Lalo
je najizrazitejši zastopnik te smeri. Ustvaril je z nacionalnim občutenjem preleta dela, n. pr. >3nanako aimfonijoc, ki jo je igral g. Rupel, Norveško rapsodijo, Rueki koncert. S svojo lirično dramo >Le Roid'vs« je dal Francozom isto, kar je dal Nemcem Weber s »Čaroetrelcem<. Ravno v smislu enako-usmerjane muzike leži etilnost, ubranost in aanimivoet Ruplovega koncertnega programa m to kljub temu, da ie bil prvi del jugoslovanski, dru $ri pa francoski.
Preveč bi bilo ocenjevati in hvaliti ton, predavanje, interpretacijo, tehnično popolnost rt d. enega in drugega konoertanta. Storil sem to opetovano pri raznih prilikah. Tako Karlo Rupel kakor Zora Zarnlkova spadata v krog naših resnih in uspešnih mladih glasbenikov. Dolini emo ju ▼ njihovem umetniškem stremljenju vsikdar in povsod podpirati, kajti to ne bo v korist samo njima, temveč v prospeh in ugled naš in nase muzike. Občinstvo, ki bi ga lahko bilo več, je koncert uživalo z na večjim zanimanjem ter je ob sklepu izsililo obligaten dodatek. Koncerti intimnega komornega značaja nikdar in nikjer ne reflektiralo na poeet sirotke poslušaleke mase; a ti, kar nas je biio pri včerajšnjem koncertu, bi se iskreno radovali, ako bi oba 'umetnika slišali zopet prav kmalu. —8.
lenti rana, glasbi popolnoma predana mMf človeka ie prav dobro pozna in visoko osni, kar je včeraj dokazala rodi s svojim močnim koncertnim, obiskom, a 9e botj e toplim priznanjem in cvetjem, katerega sta bila umetnika, in to oba v enaki meri, deležna. Dokaz visoke ambicije m močne umetniške potence ie vsekakor ie to, da feoncertanta poleg duhamornega, mnogokrat nehvaležnega pedagoškega dola žrtvujeta svoj prosti Čas ie intenzivni pripravi za lastne koncerte, ki Jima prineso končno le fdeekia sadovoljetva, nikakor pa ne, vsaf doma ne, kakšnih drugih materialnih dobrin. Ta dva idealna delavca, Karlo Rupel in Zora Zamikova, sta med seboj enako uglašena, sta v rednem duševnem sorodstvu in se mizi kalno poglabljata drug v drucega. Vse točke skrbno in zanimivo sestavljenega sporeda sta podala s tako Čisto muzikalnostjo in v taki z visokim znanjem prežeti obliki, de sta za tn redki umetniški uzitefc, ki sta a*a nudila, v polni meri zaslužila pohvalo. Težko je reči, kateri izmed njiju bi fo botj zaslužil.
Program je v prvem delu obsegal dela treh ju™oeioven«4uh komponistov Slavenski, morda men] Loiinr, a tem boli Lhotka grade svoje umetnine na temelhj narodnih na-pevov, bodisi v narodnem duhu občutenih, ali le citiranih, ki jih umetno razoreiajo, poglabljajo in dvigajo z modernimi kom po-sitornimi pridobitvami na več ali menj sodobno koncertno višino. Dočim bojeviti Slavenski črpa iz folklomecra zaklada rel« svoje domovine in še Iz celetm slovanstva in so mu Že nadeli ime balkanskega Smetane, se pri feminilnem Lotzarju nasnmo zrno še ne da jasno ali pa sploh ne izluščiti, a preračunljivi Lhotka, dasi potopljen v glasbeni vrelec «vo»e druge domovine, semrvilam lo ns more povsem skriti, da k narodni hrvatski mnziki prisluškuje, a je ne ustvarja. Vsa tri oziroma Štiri dela: ^lavenskega slovanska sonata op 5. Lo^aria, naSe^a oi'^ea primorskega roiaka. Arija in Lhotke SIppsP-ka ter Zetelačka eo zelo zanimive, pestre, hvaležne skladbe, ki pomenijo dragoceno oboTstitev sicer selo revne domače violinske literature.
V drugem ne!u i»mo srlSalJ ^oo**to v a-duru Cestarja Francka in Spnnsko simfonijo M. Lalo7a. Preroienje fnetrninentalne muzike ie v Franciji riovpdTr» r|o netanovitve »La Societć NntionaTe<. V tej dmfbi «o se e3rn£all -ancofiki  komponisti, ki so posvetil! svoie 'i*lo čist' muziki ter gradili svoja dela na .cionalnem glasbenem tPmeH.i. Zanimivo . da so inlcfatorii te enipri bili trije tuici: gjrt, Chopin in Beleijec Franck. C. Franck, ga pri nas poznamo iz dveh niegovih najvarnejših del. iz d-molove simfonite in ngrovc pa še iz mnogih drugih skladb.
Odmera pridobnine
Ljubljana, 4. novembra.
V smislu čl 116 odstavek 1 in 2 zakona o neposrednih davkih s dne 8. februarja 1936 (Ur. list štev. 75/36 iz leta 1928) naznanja davčna uprava Ljubljana mesto, da so seznamki oseb, zavezanih pridobnini, katerih davčne osnove za davčno leto 1933 se bodo razpravljale pred obema davčnima odboroma za mesto v Ljubljani v času od 20. novembra do vštetega 9. de-cembra 1933 razgrnjeni na vpogled davčnim zavezancem v pisarni mestnega načel-stva v Ljubljani v času od 6. novembra do vštevši 13. novembra 1933. in sicer med običajnimi uradnimi urami.
O predlogih davčne uprave bodo davčni odbori razpravljali v splošnem v istem vrstnem redu in na dan, ki ga navaja razgrnjeni seznamek. V prvi vrsti se pa bodo obravnavali primeri onih davčnih zavezancev, ki bodo event čakali pred raz-pravnim prostorom.
O tem obvešča davčna uprava vse predobri ni zavezane stranke, da v lastnem interesu vpogleda jo predlagano davčno osnovo, da morejo event. osebno aH pa po pooblaščencih pred davčnim odborom na dan razprave zastopati svoje interese.
Zadevni zakonski predpisi se glase: Seje odbora so tajne. Prisostovati jim sme samo davčni zavezanec ali njegov zastopnik, odnosno pooblaščenec. Kot zastopnik davčnega zavezanca sme priti pred davčni odbor: mož za ženo, žena za moža, oče ali mati za otroke in otroci, starejši od 18 let, ca starše kakor tud:> vsakdo, ki se ne bavi obrtema aii za plačo s kakim poklicem, roda s pravilnim pooblastilom. Po tej določb- ne morejo zastopati strank pred davčnim odborom n pr. zakotni pisarji. Pač pa smejo kot pooblaščenci s pravilnim pooblastilom pred davčnim odborom zastopati davčne zavezance: odvetniki, javni beležniki (notarji) ali pooblaščenci fnančoo pravni zastopniki.
Za pravne osebe smejo shajati pred davčn: odbor njih predstavnici odnosno pooblaščenci predstavnikov, za osebe pod skrbstvom in mase vohče pa njih skrbnik zastopnik ali branitelj fkonkurzni upravniki
R^zrVsane razprave se ne bodo odložile, ako bi jm davčni zavezanci ne prisostvovali; rudi se določeni red za razprave ne bo v   nekakem primeru -spremenil.
Podroben   vrstni red av za posa-
mezne :roke dtivčn^h zavezancev in tam pri čet ek sej s je razvid     k pregleda pri
zasstnem načeistvu v Ljubljani in tudi pri tej davčni upravi. Vodnikov trg it 5/1L pred raspravnim prostorom.
Mol dela
Ponikve, 3. novembra. Nedavno ee je ustanovilo pri nas društvo kmečkih fantov in deklet m v kratkem ee Je tako lepo razvilo, da v okolici skoraj ie ni hifie, kjer bi ne bilo vsaj enega člana nove organizacije. Za ustanovitev društva si je pridobil največ zaslug posestnik m trgovec g. Josip Cen, lastnik znane oblacilnl-ce »Cehe; on je kot inicijator in najmarljl-vejsi delavec zbral okrog sebe toliko članov in članic, da je novemu društvu zajamčena lepa bodočnost.
O. Josip Ceh je dopolnil te dni 40. leto. ae mlad je odšel v svet, videl in doživel je mnogo. S trebuhom za kruhom je moral z doma, zdaj pa a ponosom priča o njegovi marljivosti ena najmodernejših oblačilnic na Dolenjskem. V Dol. Nemški vaai pri Ponikvah al je postavil svoj dom. Vsi ga imamo radi, saj živi z nami in je nas. Vedno marljiv vodi vzorno svoje podjetje, pa tudi s kmetijo ima mnogo dela, a vendar najde ie vedno dovolj časa, da se pridno udejatvu-
je v naprednih organizacijah in kot odbornik trebanjske občine.
2elimo mu tudi v bodoče obilo uspehov doma in v javnem življenju ter se mnogo srečnih let ob strani skrbne, vzorne družice gospe Ane.
Strojepisni pouk, večerni tečaj za začetnike ln izvežbance. Šolnina znižana Dijaki (nje) drugih šol poseben Popust Vpisovanje dnevno Chrlstofov učni zavod. Domobranska c 15. 557-n
Izpred mariborskega
«•¥«
sodišča
Maribor, 4. novembra
Zet umorH tasta
Na dom priletnega posestnika Simona Pleterska v Vrhlogi pri Pragerskem se je priženil pred dvema letoma 2Blerni kovaški pomočnik Štefan Lubej. Razmerje med zetom in tastom pa je postalo kmalu precej napeto, ker je sicer ie zelo krepki
starec užival v Hiši kot c raznimi pribolj-ški, ki jih je zet ie s težavo zmagoval in
so se ga zato lotevale hude gospodarske skrbi. Ker je taat pogosto govoril, da bo živel ie najmanj 15 let kar je bilo spričo njegove trdnosti prav verjetno, je Lubej pričel starca sovražiti in razmišljati, kako bi se ga za vedno iznebil. Se bolj pa »o ga jezili tastovi očitki, da je v razmeroma kratkem času zapravil 7500 Din ženice dote. Prepir je sledil prepiru, dokler ni prišlo letos 15. avgusta do krvave katastrofe.
Omenjenega dne je odšel Lubej k masi na Polskavo, okrog poldne pa se je vrnil domov, kjer se je takoj lotil nezakonskega sina 6voje žene, ker je deček na pasi napravil nekaj ikode na sosedovem drevju. Z« dečka se je zavzel stari Pleteršek in ga skušal iztrgati iz rok razjarjenega Lubeja. Ta na je skočil v spalnico, vzel iz omare samofcres in se vrnil v vežo, kjer je oddal proti tastu dva strela, ki pa sta zgrešila svoj cilj. Starec je zbežal na dvorišče, Lubej pa za njim in oddal med tekom ie tri strele, ki pa tudi niso zadeli. Ker je stari Pleteršek ostal nepoškodovan, je Lubej pograbil debel kol in z njim večkrat udaril Pleterska po tilniku, ramah in po glavi tako, da je Pleteršek padel. Ko
E* je starec vstal in skušal pobegniti, je ubej ponovno skočil za njim in mu zadal s kolom še več smrtnonosnih udarcev, pod katerimi je Pleteršek obležal v mlaki krvi in čez pol ure izdihnil.
Danes se je Lubej moral zagovarjati pred velikim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča zaradi umora V preiskavi se je skušal dosledno zagovarjati s silobranom, prav tako pa tudi pri današnji razpravi.
Lubej je bil obsojen na 8 let težke ječe ter na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Senat je namreč dejani« kvalificiral kot uboj.
Rop in poskusen roparsld umor
Nato ie stopil pred veliki senat 22-letni ilavar Jožef  Pučnik  od Sv. Ožbolta pri ■ezpu, ki je bil obtožen poskušenega roparskega umora in izvršenega ropa.
V soboto 2. septembra t. 1. se je mudil v Lubejevt gostilni pri Sv. Ožbcltu obtoženi Pusnik, ki je opazil, da je pri sosedni misi sedeči posetnik Karel Grubekttk pisčevsi svoj zapitek s 1000-dinars4c'm bar-tovcem. Gruben?k re okrog 2. ure popol-noči krenil proti domu na RemŠnik. KmaVu pa nxn je stedn1 tudi Pu&n k. v katerem je me ritem dozore-1 zločinski sk^cp. d« ororva Orubsln^ka, čeprav s silo. V Otp«!takem jarku v smeri proti K.apli sa je dohitel in z jnoViim udarcem po tilniku podH na tla. Va tleh ležečemu je s&usal potej!n:ti iz žepa listnico, kar pa se mu ni posrečilo, ker »e je Gnjbehrk obupno branil. Pušrvik je urno »e^e! v žep ;n z odprtim nožem hladnokrvno pričel obdelavsti Grubclnilce po glavi. Pod neStetirJmi močnim udarci z no*em ie obležal Grubelnik nezavesten v mlaki krvi, dočim mu je Pušnk igraje odvzel Itetnico. pobral iz nje denar in listnico odvrgel. ?«m pa teknil s plenom v noč.
Orožniki so g« kmalu izsledili in aretirali. Pri zaslišanju je svoj zločin odkrito in brez vsakega oleošavanja priznal. K sreči GrnnelfrVove poškodbe in rane ni«o bile srnrtnooevarne in je medtem že okreval.
Pušrrk je bil obsoien ns 3 leta težke ječe ;n na povračilo vseh stroškov.
Senatu je predsedoval okrožni sodnik dr. Lenart prisedniki so pa bili sodniki Žemljic* dr. Tombak. Kremer In dr. Trauner.
spi
Brt
Pred otvoritvijo ,*Krkine" sezone
Lep gospodarsko socijalni program. - Otvoritev bo v petek 10. t. m. s predavanjem dr. L C. Oblaka o Dolenjski kot osrčju naše zemlje
Ljubljana, 4. novembra. Prosvetni odsek >Krke< ie te dni sestavil jpored prosvetno * družabnih večerov za sezono 1993—84. Spored letos ne vsebue toliko prireditev, kot fih je lani. Večeri ss bo do vršili le dvakrat na mesec, zato pa bo vsak prirejen z največjo skrbnostjo, tako da bo lahko vsak udeleženec odnesel e »Krki-nlh< večerov najlepše vtise.
Letošnja spored je izrazilo gospodarsko •oeijalen. Obstoji iz naslednjih ciklov: DOLENJSKA. Dr. I. C. Oblsat: Dolenjska kot osrčje nase zemlje.
Dr. Josip ReŽek, novomeMci Župan: Problemi Noveca merta kot dolenjske metropole.
NARODNO GOSPODARSTVO.
Olmar Pebani. banani ravnatelj: proti anarhiji v gospodarstvu,
Filip U ratnik: Družabna in gospodarska struktura Slovenije.
Ivan Mohorič. minister: Naj gospodarski položaj. (Predavanje se bo vršilo začetkom aprila prihodnjega leta, takoj po sprejetju driL proračuna.)
Rudo Jurfec, absolvent pariške diplomatske Sole: Obnovitev Podonavja a posebnim esirom na Jugoslavijo.
NARODNO IZROČILO.
Fmn Terseglav. novinar: Krekovi jibrani Spisi.
SOCIOLOGIJA. Anton PodbevŠek, novinar: Modema na-eija.
POLITIKA.
Prof. Silvin Kranjec: Oceani t politiki. Velik pomen Jadranskega morja za Jugoslavijo.
Dr. Jare AdleSiČ:    Politični  rajrroj od
Machiavellija do Gandhija.
Dr. Stanko Jug, novinar: Hitlerizem.
Radio kotiček
LJubljana, 4. novembra JutrUSnJl radioprogram bo dokaj obSi-ren. Ob 8.30 bo gimnastika za vse. ob 9. bo imeJ dr. Ciril Potočnik versko predavanje, ob 9.30 nastopi prof. Pavel Ranči-gaj z zanimivim orgelskim koncertom. Prof. Rančigaj ie zelo nadarjen glasbenik, absolviral je glasbeno visoko solo ln dobro obvlada orgle. Sledilo bo zdravstveno predavanje direktorja Higienskega zavoda dr. Karla Petriča o Življenjski moči naroda. Ob 10.30 nastopi ob sodelovanju gdč. Sokove ln opernega ternorlsta Jelačina radloorkester z instrumentalnim in vokaL nim koncertom ln sicer a) Operetna ura: Pri treh mladenkah in Viktorija m njen
huzar, b) Slovenska uvertur* (Petric) ln Mali vencek (Pavcic).
Ob 16. predavanje za kmete. Predava, la bo gospa Jer asova o francoskem kmetu. Ob 16.30 nastopi Delakov dramatski studio z znano komedijo >Dobri vojak svejke-Zvečer ob 20. se nam obeta velik muzikalni užitek. Nastopi namreč znani Brandl-trio a komornim koncertom ln sicer Beethoven: Varijacije za klavir e-mol, Mendelsohn: Trio op. 49 d-mol tn Strauss-Schutt: Walzermomente — za trio. Ob 21. bo nadaljeval radioorkester koncertni program in sicer nam zaigra D' Albertovo >Ndfcavo< in »Mrtve oci< ter Kalmanovo >Vojvodinjo r» Clkaga«. Program se zaključi s plesno glasbo.
Iz Črnomlja
— Belokranjski film, ki so ga na spomladanskem fotoamaterskem izletu posneli najboljSi naši kinoamaterji, bo predvajan v Črnomlju v soboto 11. t. m. zvečer v dvorani hotela Lakner. Vstopnina bo minimalna, in sicer za osebo Din 2.-, dočim bo skupni znesek namenjen snujočemu se Tujsko-prometnemu društvu, katerega spomladanski pripravljalni odbor je pri sprejemu fotoamater j ev vložil v delo največji trud. Gotovo si bodo vsi domačini ogledali film.
— Važen gospodarski sestanek. 16. novembra ob 9. bo v restavraciji g. Lakner-ia sestanek vseh predsednikov in tajnikov kmetskih oSčin črnomaljskega sreza N« sestanku bo predaval sreski kmetijski referent g. Emeran Stoklas o kmetijsko pospeševalna službi v zvezi z občinskim poslovanjem in bo dajal rudi vsa potrebna pojasnila za ekspeditivno, enotno in strokovno pravilno občinsko poslovanje, kolikor je UŠO povezeno s kmetijsko zakonodajo.
— Tržnih cen za novo vino prav za prav se ni, dočim se najslabši moki dobe od 3.30 Din naprej. Škoda je, da so vse zaloge starine že skoraj pošle, ker so Sele sedaj dobile pravo in pošteno ceno, ki kolikor toliko more vinogradniku nadoknaditi velik trud z vinogradom. Trgatev je že končana tn pridelek iz nekaterih leg ne bo mnogo zaostajal za lanskim, a nekateri vinogradniki so celo prepričani, da mu bo letošnji enakovreden.
— Nekaterim rovarjem, ki se ne morejo nvrovati, bi bilo treba stopiti energično na prste. Dovolj je bilo zapeljevanja že pred volitvami, sedaj pa hočemo le mirno in resno delo brez vsakega natolcevanja in prot^državneea dela. TJ^pamo, da bodo oblasti z vso energijo preprečile delovanje ljudem, ki so radi svoje zagrizenosti in proti državnega delovanja že bili celo odpuščeni iz državne službe, a milijo seda i zopet najti pot v javnost s hujskanjem po deželi med našimi dobrimi in poštenimi kmetovalci.
Dr Ivan Ahfcin, novinar: Rooseveltot eksperiment mirne socijalne revolucije.
Poleg teh se bodo vršile še izredne pri reditve: Miklavževanje. Silvestrovanje. Daj' knjige na predvečer obletnice Prešernov* smrti dne 7. februari«. Večer naših izseljen cev, ki bo prav za prav večer našega ameri Skega rojaka LiMa, avtorja romana >Palom] ta«. Novomeški dnevi — potankosti se 1» izdelajo, in Tabor na Trški gori dne 8. sep tembia. Vršili se bodo tudi izleti, med njimi II. krožni avtomobilski izlet po Dolenjski.
Kakor vidimo, je letošnji spored zanimi veiši od tanskeea. Predavanja so vsa pereča in Um le zato že v naprej zagotovljen velik obisk. Sicer pa. kar se obiska tiče. »e >Kr ka< ni smela pritoževati.
Prosvetno - družabni večeri »Krke« es bodo tudi letos vršili v veliki kletni dvorani Dri Mikliču. Pri Miklicu ie >Krks< pred kratkim otvorila tudi svojo pisarno.
Svojo novo sezono otvori >Krka< v petek 10. L m. s predavanjem dr. I. C. Oblaka. Dr. Oblak bo v svojem predavanju zaetooal tezo. da ie karakteristična za Slovenijo ne Gorenjska, kakor se splošno misli, temveč Dolenjska z Notranjsko in Belo Krajino. Predavanje bo zaradi teh izvajan.) gotovo vzbudilo zasluženo pozornost.
Zanimivo ie. da *e bo pri otvoritvenem prosvetno - družabnem večeru >Krkec prvič izvajala koračnica s spremi jeva njem harmonike >Pozdravlien. ti dolenidki svet!« Ta koračnica dtegne postati himna Dolenjske- Zapel jo bo oktet >Ljubljan£kega Zvona<. ki bo imel na tem večeru svoi koncert naroluih pesmi. Ui?la«bil je koračnico g. Nilo BuSar, besedilo pa |e zložil znani sokolski presveta? e. Viktor MartriČ.
Na tem večeru bomo gledali tudi Jakčev
film e I. krožnesra avtomobilske^ra Izleta >Krke<  na Dolenjsko.    Kakor    lani, bode
tudi letos vsi >Krkinit večeri brez vstopnine!
— Razstava   štajerska   kokosi. Srezki
kmetijski odbor je sklenil prirediti spomladi v Črnomlju razstavo štajerske kokosi. Valilnost jajc te pasme je biLa letos spomladi izredno slaba in globoko pod dovoljenim procentom.
— Učitelj med kmeti. V ponedeljek so »e v znani šušteričevi restavraciji sestali na priporočilo kr. banske, naj bi tesno medsebojno delovali, odborniki tukajAnje zreške organizacije JUU in sreski kmetijekii referenti. Sklenjeno je bilo mnogo važnega v tem pogledu, pa se borno na te siklepe tn način dela še povrnili.
ZVOČNI KINO IDEAL
Samo se danes ob 4., 7. ln 9' 4 zvečer velefllm v nemškem jeziku
MATI
Kot dopolnilo Pozev zvočni tednik
JUTRI!
JUTRI!
GEORO ALEKSANDER FELIKS BRESSART MARI ON T A AL
t glasbeni komediji ameba
MODRI MADEŽ
Lepe in pikantne ljubavne scene.
Iz škofje Loke
_ Na praznik vseh svetih je bilo izpre-
menjeno pokopališče v cvetoč vrt, ki so ga obuvale neštete lučke. Meščani, pa budi okoliški prebivalci so hiteli, da se kar najlepše ocbdodže spominu pokojnih, ki jih počiva na loškem pokopališču več tisoč. Žalna slovesnost se Je vršila ob prisotnosti mestne duhovščine, ki je opravila molitve na mestnem in vojaškem pokopališču, pevci pa so zapeli več turobnih žal oslinit. Za okrasitev vojaških grobov je poskrbela šolska mladina, ki je nanosila na gomile več sto svečk in nešteto vencev, tako da niti eden izmed 154 grobov ni bil zapuščen. Iskrena ji hvala! Pogled na morje lučic je bil slasti na večer veličasten. Nehote je nas spomin preletel imena onih, ki jih js ugrabila nemila usoda iz naše srede v tekočem letu. ZamisCili smo se ob imenih Anice Ankeletove in Bog-usa Bur-dveha, naših najmlajših Sokolov in hudo, neizmerno hudo nam je bilo pri srcu. S tu-go v srcu so se vračale množice proti večeru v mesto. Prejšnjega dne je imela mnogo opravka m]jLdinn.t Id je zbirala pre-sce, t. j. majhne hlebčke kruha Posamezni otroci so zbrali tudi nad 30 prefic. Pri hišah so na zbiralce že pripravljeni, ln na-peko čestokrat pri enem posestniku mnogo čez 100 presc. Nabiralca veže dolžnost, da moli za pokojne onih družin, kjer je presco prejel. Po ljudskem pripovedovanju toliko očenasev, kolikor trav pokrije darovana presca.
_ Vandallzecn brez primere. Dočim je
ogromna večina Skofjeločanov lepo počastila spomin svojih dragih, se škof j a Loka kar ne more iznebiti zlikovcev, ki leto za letom kradejo po pokopališču sveče, vo-sek in celo cvetje. Tudi letos je bilo prijavljenih nekaj takih primerov, ki naravnost kriče po eksemplarični kazni Ker se ponavljajo taki žalostni dogodki vsako teto, bd bilo več kot umestno, da oblasti te faiote izslede in objavijo njihova imena
_ Vlom v župnlače. župnisče v Javorjih nad fikofjo Loko je imelo te dni v prvih jutranjih urah, ko ni bilo nikogar doma drznega svedrovca na obisku. Tat se je splazil v žiipnikovo sobo. odprl pisalno mizo in odnesel iz župnikove listnice okrog 700 Din gotovine, poleg tega pa Je slo z njim tudi več drugih stvari. Tat »e je polastil Župnikovega plaVa. daljnogleda, odnesel pa >5 tudi nekaj jest vin. Tatvino ao opazili sicer tako-i po prihodu iz cerkve domov, vendar pa prepozno, ker je pretkanec medtem Že neznano kam izginil. Ukradena roba mu bo Sla pa kinin temu težko v denar, ker so obveščene o tatvini vse oro* niske stanice in se ljudje svare pred m kupom.
Danes ob 4„ 7 «4 in 9% ori zvečer, jutri ob S., 5-, 7<4 in 9 V4 uri zvečer
Marija Jeritza poje arije
Verdija iz:
»Aide« in »Moč usode«
Lenarja:
»Servus VVIen«,
»Ti in jaz sva drug za drugega* »Povej mi, kje se moja mamica
žalosti«, »Čase naj zvenijo«
v velefilmu:
VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA
•Mari t a
Paul Hartmann, Leo Slezak, Szoke Szakali, Johannes Rie-manru Glasba: Lehar
Kot dopolnilo: Paramountov zvočni tednik
Predprodaja vstopnic od 11. do %13. ure!
Elitni kino Matica
Telefon 21-24.
Dnevne vesti
_ Promocija   Ljnbomira  St. Kosiera.
Znani publicist, naš generalni konzul v Ha-slu, g. Ljubomir St. Kosier je bil promoviran v četrtek na univerzi v Baslu za doktorja državnih ved.
— Izpremembe v državni sMižb'. Imenovani so za zaščitno sestro X. skupine pri zdravstvenem domu v Medvo-lii zaščitna sestra uradniška pripravnica Veron.ka Cret-nik, za zaščitno sestro X. skupine pri drž. šolski polikliniki v Ljubljani zaščitna sestra uradniška pripravnica LeopoVlin.i Kopač, za policijskega stražnika pripravnika pri predstojništvu mestne policije v V\ari-6oru Anton Majer in za policijskega stražnika zvaničnika pri predsto jništvai mestna policije v Mariboru policijski stražnik pr;-pravnik Leopold Plevnik.
— Iz banovinske službe. Imenovani so: za ekonoma javne bolnice v Slovenjgrsdc--banovinski pomočnik ekonom iste bo'p'ce Anton Gorečen, za banovinskega uradni škega pripravnika pri javni bolnic v Celju volonter v državni bolnici za ženske bolezni v Ljubljani dr. Slavko Perko. za ba-'novinskega  asistenta pri    javni   bolnici v
Slovenjgradcu banovinski sekundur j ;sto-tflm dr^ Franjo Radšel,   za banovms-kega
uradniškega r>ripravnika pri javni bo n.u v
Murski Soboti volonter v splošni bolnici v Mariboru dr. Franjo Smerdu, za banovin-'skega uradnika pri sreskern načelstvu v Črnomlju banovinski uradniški pripravnik !in sreski kmetijski referent istotam. Eme-ran Stoklas, za uradniškega pripravnika pri državnem zdravilišču 'za tuberkulozo v To-polščici dnevničar zvaničnik istotam, Franc Tovornik, za banovinsk. pomožnega knjigovodjo pri banski upravi v Ljubljani, banovinski uradniški pripravnik istotam Janko Vcspemik. Za banovinskega zvanični-ka pri sreskern nače-lstvu v Ptuju desinfek-tor dnevničar zvaničnik Ivo Kostanjšek, za banovkiskega sluiitelja pri sreskern načelstvu v Murski Soboti desinfektor dnevničar Jernej Ambrožič za banovinskoga služitelja
frri  sreskern  načelstvu  v Črnomlju, desin-ektor dnevničar Avgust Kramer. pri sreskern načelstvu v Ljubljani Josip Ocepek,
fri sreskern načelstvu v Konjicah Viktor irnovar, pri sreskern načelstvu v Brežicah Valerij Suhsdolnik, pri sreskern načelstvu v Gornjem gradu Franc Tratnik^ pri sreskern načelstvu v Prevaljah Josko Vidic in pri sreskern načelstvu v Šmarju pri Jelšah Miroslav Žnidaršič. Premeščeni so: banovinski tehnični pristav ing. Jože Burger od banske uprave v Ljubljani k tehničnemu razdelku sreskega načelstva v Celju, pisarniški uradnik Nikolaj Zupančič iz javne bolnice v Brežicah v javno bolnico v Celju, in sestra pomočnica dnevničarka pri združeni zdravstveni občini Murska Sobota Roza Šemerl kot banovinska dnevni čarka v državni zavod za zaščito mater in dece v Ljubljani, na lastno prošnjo je upokojen banovinski zdravnik združene zdravstvene občine Kranj dr. Edvard Globoč-nik.
— Razpisane službe. Razpisani *ts dve mesti banovinskih zdravnikov združene zdravstvene občine v Kranju s sedežem v Kranju m Starem trgu s sede<;:m istotam. Prošnje je ceba vložiti do 10. r m pri banski apravi. Pri okrož. sodišču v Ljubljani se oddajo štiri mesta pazn:*.cov odno:-no paznikov pripravnikov. Obenem se oddajo tudi mesta, ki se izprazn ]0 med rnz-pisom ali zaradi njega. Prošn> je treba vložiti do 1°. t. m. Bolniška blagajna trgovskega bolniškega in po bo? nega društva v Ljubljani razpisuje eno rr.cto kat.gor,:e C položaja VI. eno mesto kstegobe C položaja VII. eno mesto kategorije G' položaja VIII in dve mesti kategorije C položaja .'X. Za ta mesta je potrebna šolska izobrazba, ki odgovarja štirim razredom srednjih šol. Prošnje je treba vložiti pri blagajn, v Liub-ljani. Gajeva ulica 5 do 20. t. m.
_ Iz »Službenega lista«. Službeni list kr.
banske uprave dravske banovine št.^ 8° z dne 4. t. m. objavlja uredbo o finančni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih, pravilnik o izvrševanju pravice predkupa, pravilnik o načinu vplačevanja in ravnanja s plačanimi zneski zakupnine, dopolnitev odločbe o vprašanju krompirja po dvolast-nikih jugoslovanskih podanikih iz Madžarske in Avstrije, popravek k odločbi o prenosu krompirja iz Italije, izpremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine in razne objave iz »Službenih Novin«.
_ Nalezljive bolezni v dravski banovini.
Od 15. do 21. oktobra je bilo v dravski banovini 47 primerov tifuznih bolezni fsmrtna 2) 36 oriže (smrtni 3). 52 škrlarinke. 58 ošpic. 169 davice (smrtnih 6). 28 šena. 4 krčevite odrevenelosti (smrtni 1) ter po 2 otrpnjenja tilnika, otročnične vročice in no-
•li živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. oktoora je bila v dravski banovini svinjska kuga na 130 dvorcih, svinjska rdečica na 59, steklna na 4. vranični prisad na 1. konjske garje na 1. nenitnuvika kolera na 1 m kuga c^oelne za-'e^a ne 1
— Prepovedani madžarski listi. Notranje MunkAmrvo ie prepovedalo uvažati in Siriti - na* državi v Budimpešti izhajajoče ma-
amke liste >Az Estc, >Magyar Orszag< in "'-•t) ?l«r>lo<.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno s »d -> s Ljubljani je uvedlo poswp*n:e. da ■ pmtftaee za mrtve: Janez Kržmanc \z evt Jotef Skvarča iz Rovt. posestnik Va-
-nlte Ksoperis ri Spod. Son^-v posestnik / Polj liset Looonar, posestnik iz Ribne-
ga Valentin Mužan in Mihael Ostrež iz Volavelj. Vsi so odšli začetki;n vojne na bojišče in se niso vrnili.
— Dražba lova. Lov krajevne občin** Moste se bo oddal v zakup na javni dražbi pri sreekem načelstvu v Ljubljani v ponedeljek 11. decembra ob 9. uri za dobo od 15. januarja 1934 do 31. marca 1939. Zakupni in dražbeni poeoji se moreio vpogleda^i pri načelstvu med uradnimi urami.
— Gospodinjski koledar za leto (irednica Utva). Izšel je priljubljeni, praktično urejeni >G<*»ncdinjski koledar« za 'cto 1034. Že pred prevratom ie izhajal dve leti v Trstu, od -eta 1922 do len. 1932 ga je 11 l^t zapartxionia izdajala Jusos'ovfuaka Matica; leta 193? ni izšel, k-r ie bil oblastni oibor tr* ustanove v likvidaciji ?"n :ra zato ni moiel izrfcti Gospodinje, ki so se navadil« na la praktično, prirodo kn'iuc, si jo v tem Ifti prestanka zelo po-irisale. Zato ©e ie urvln:ca odločila izdati »Gospodinjski kol^ !a*"< v ifti obliki, e pestro sros-r-odinTsko v?-»b,nc. Lakor v dosedanjih letnikih luoi za leto 1934. Novi koledar šteje svoj XIV. letnik. Polee koledarskih podatkov in že dobro uvedenprja, nraktirno urejenega troškovniku, ki je sosnodiniam v pomoć pri razdelitvi in pregledu prejemkov in izdatkov, pri-na~.i koledar nedel^ke jedili^"* .zi k t»-in"o si>t(!.i?^Č€ ki barske rece>A. katerih ie coz sto. Nadalje v zvezi z vrtnarstvom v gospodinjstvu, kjer daje koledar navodila o raznih delih na domačem vrtu v posameznih mesecih, prinaša izredna zanimrv Sfamefe o ^Ziv! eniu rastlin-c. V tem Članku eo v kratkih, a za vsakega razumlji ih besedah podana sodobna dognanja znanosti o načinu življenja in o funkcijah, ki iih opravlja vsaka rastlina, da se ohrani pri življenju. Ta Članek izpod strokovnega nereda bo pripomogel, da bo gospodinja * popolnoma drugačnim razumevanjem gledala in negovala svoje rasMine na domačem vrtu in one v sobi. — Pr.ifri članek razpravlja o izredno važnem vprašanju sedanjosti, o razmerju gospodinjske pomočnice do go^nodinje ter o strokovnem in socialnem razvoju poklica gospodinjske pomočnice. Zopet i ni g i članek se bavi s sodobnim stanovanjem in njegovo opremo; v tem spisu bodo gospodinje našde praktična navodila, ki jim bodo služila pri urejevanju in gibanju v ženskem svetu leta 1932—1938. — Prepričani smo. da bo ^Gospodinjski koledar« pridobil zopet več novih naročnic med gospodinjami, posebno ker je cena knjige le 20 Din. po pošti 22 Din. Naroča se pri urednici, Ljubljana, Mir je 27. dobi se pa tjdi po vseh knjigarnah.
Tkanina, ki se vam dopade
je lahko dobra ali pa slaba. Tega nikdar zanesljivo ne veste. Pustite torej strokovnjaka do besede. Obiščite nas in kupite blagro, ki vam ga bomo nasvetovali.
JOS. ROJINA, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 3
— IT. jubilejni zvezek s Planinskega Ve*t-
nika«. 2e ko smo poročali o I. iubilcinem zvezku >Planinskega Vestnika«, smo omenili, da ST~>D izda še TT. zvezek s podatki o svojem delu in uspehih v vseh 40 letih odkar to naše zapl.ižno društvo obstoji. Tudi II. zvezek jubilejnega >P. V.« je prav za prav knjiga e 100 eitranmi in reproduk.rjami po fotografijah naših najboliših fotografskih mojstrov prof. Janka Ravn'ka (>Iz okolice Storžiča*) in Janka Skerlepa (»Z Okrešljac. >01tar in Velika Ponc*-0. ki z njima z uspehom tekmuje dr. Mirfto Kajzelj s svojo sijajno >Odiugo nad ^rati«. dobri sta pa tudi slika Franja Vilharja >Z Urbanove špice« in >Logarska dolina« Mirka Pečarja. Na čelu knjige ie objavljeno slavnostno predavanje urednika >P. V.« dr. Josipa Tominška o 4Tdetniei obsto;a SPD. ki je gotovo najnazorneiša slika vsega delovanja in stremljenj SPD in v njem organiziranih mož, bivši predsednik dr. Fran To^ minšek je pa obširno orisal >Organizatorni razvoj SPD« z delom osrednjega društva in splošnim pregledom, a tudi z razvoj*m »n delom vseh podružnic. Tej zgodovini SPD eo priložene tudi slike vseh koč in podobe najbolj zaslužnih planincev, opisane eo pa tudi podružnice, ki so moral« prenehati ponalveč zaradi novih meja po svetovni vojni. Dr. Jože Rue slika v številkah napredek društva v slovenščini in tudi francoščini, prav razveseljive so pa tudi njegove ugotovitve v razpravi >Nacionalna stran v začetkih SPD«, ki nam slika, s kakšnimi pr-Meodki so se morali boriti naši prvi planinci in ustanovitelji SPD, medtem ko <*o Nemci za večno hoteli zasesti nase planine.
— Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih železnic v Lj.ibliani epreiema do 7. L m. ponudbe glede dobave 200 kg parketne paste, 100 kg sidola in 100 zavitkov jeklenih oblancev. — Stromi oddelek direkcije državnih želevnic v Ljubljani sprejema do 10. t. m. ponudbe glede dobave 300 m plinskih cevi, 120 komadov matic, 40 kp jeklene pločevine. 11.000 komadov viiakov, 8000 komadov podložnic. 100 kg železa za a u tog en o varienje ter glede dobave raznega kavčuk-ma*eriiala. — Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Direkcira državnega rudnika Velenje sprejema do 16. t m. ponudbe glede dobave 5000 kg riža, 4000 kg koruznega zdroba. 2C00 kg pgeničnega zdro-ba, 2000 kg bučnega olja. — Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.
— Oddaja zakup« barake na postaji Bes. Brod se bo vršila potom ofertne licitacije dne 23. t. m. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. — Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.
— Prodaja vreč. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 16. t. m. ponudbe glede prodaje 700 komadov juta vreč. Pogoji eo na vpogled pri iarti direkciji.
— V včerajšnjem iskazu Ciril Metodo* e družba so bili pomotoma izpuščeni razni prispevki, in sicer: Zavar. družba »Feniks«, Ljubljana, 500 Din, mestno načeletvo Ptuj 100 Din;_ Iv. Rozman, Ljubljana, 50 Din, skupaj 650 Din. — Vsota vseh prispevkov 14.431.50 Din.
— Asfaltna cesta Zagreb-Beograd. V ministrstvu javnih del je izdelan načrt za zgraditev novih modernih avtomobilskih cest v naši državi. Ena prvih cest bo Beo-grad-Pančevo- Vršac. Spomladi pa začno graditi asfaltno cesto Beograd- Zemun-Novi Sad-Suboti ca. Zelo verjetno je. da začno prihodnje leto graditi tudS asfaltno cesto Beograd-Zagreb, za katero jc določenih že S00.000.000 Din.
— Nad 6,000.000 Din sa javna dela v Zagrebu. V začetku vsakega meseca se šesta nejo v Zagrebu Jefi obiinrtcfh odsekov, da »e pogovore, ka-ko naj občina razdeli denar za javna dela.  Na ■včerajšnji seji gre-
miijamega odbora zagrebške občine je bilo sklenjeno dati za javna dela v novembru 6,100.000 Din. Ta denar se bo porabil večinoma za dela na cestah, za kanalizacijo in za socijalno skrbstvo.
ODVETNIK
DR. LOKAR FRANCE
JE PRESELIL SVOJO PISARNO NA
KRALJA PETRA TRG ST. Z
*  (PRED SODNIM PARKOM)
— Nagla pocenitev prašičev v Vojvodini. Ker je Avstrija ponovno znižala kontingent uvoza naših prašičev za 800 giav tedensko, so se prašiči v Vojvodini v enem mesecu pocenili za 1.25 do 1.75 Din pri kg žive teže. Bili bi se pa še bolj pocenili, da se niso zadnje dni pojavili kupci iz Italije.
— Maturant bi rad postal gasilec Poveljniku gasilske čete v Sarajevu se je javil te
dni lepo oblečen mladenič in mu izjavil, da bi rad postal gasilec. Povedal je, da se piše Asko  Fehi<mović  in  da  je maturiral na
sarajevski gimnaziji. Ker ne more dobiti nobene službe, bi rad postal gasilec. Toda tudi pri gasilcih so vsa mesta zasedena in tako bo ubogi maturant  še nadalje brez
službe.
— Vreme. Vremenska napoved nam obeta se vedno spremenljivo, deževno vreme. Včeraj ie po vseh krajih naše države deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 19, v Beogradu 18. v Sarajevu 16, v Zagrebu 15, v Skoplju 13. v Mariboru 12, v Ljubiiani 10.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.5, temperatura je znašala 8 stopinj.
— Obupal nad življenjem. V Braslov-čah je obupal nad življenjem 28-letni mlinar Miha Takme, ki se je v četrtek zvečer ustrelil v glavo. Težko ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnico, kjer so ga operirali, vendar je njegovo stanje brezupno. Zdravniki se boje, da bo siromak oslepel. Vzrok obupa so bile baje družinske razmere.
— Na soboslikarskih lestvah iz Celja v Beograd. Včeraj sta prispela v Beograd iz Celja soboslikarska pomočnika Franc Ver-gle in Franc PukHn. Prehodila sta 642 km na soboslikarskih lestvah. Na poti sta bila dva meseca in preživljala sta se s prodajanjem svojih fotografij. Iz Beograda se vrneta z vlakom.
— Zaradi zemlje ubil brata. V vasi Pra-puče blizu Ogulina sta živela brata Ivan in Marko Domitrovič že več let na zadružnem posestvu in sta se neprestano prepirala. Včeraj so se pa zaključili prepiri s težkim zločinom. Ivan je najprej z nožem obdelal svojega brata, potem mu je pa iztak-nil eno oko in prerezal grlo, tako da je nesrečnež kmalu izdihnil, ro zločinu je vrgel sekiro za bratovimi otroci in odšel na orož-niško stanico, kjer je svoj zločin odkrito priznal.
Pri pokvarjenem želodcu, plinih v črevesu, slabem okusu v ustih, čelnem glavobolu, mrzlici, zapeki, bljuvanju ali driski, učinkuje že kozarec naravne »Franc Josefove« grenčice sigiirno, naglo in prijetno. Znameniti zdravniki za želodec izpričujejo, da se izkaže uporaba »Frani -losefove« vode kot prava blagodat za po jedi in pijači preobložena prebavila. »Franz Josefova« grenČica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
—lj Knjige Vodnikove družbe so dotl-skane, vendar prosimo člane, ki bivajo v Ljubljani, da potrpe se nekaj dni, ker tiskarna ne more takoj izvršiti vsega dela. Prihodnji teden bodo izvršene priprave za splošno ekspedicijo in potem bodo knjige članom na razpolago. Oni, ki so zamudili plačilni rok, morejo dobiti knjige Sele naknadno, kolikor bo zaloge. Zglaaite se pri svojem poverjenistvu!
—lj Starši! Društvo >Sola in dom« ima jutri ob 9. občni zbor v Delavski zbornici. Pristopite k drustvj in udeležite ee občnega zbora, da pomagate na£i mladini.
—lj zasipavanje Sv. Petra nasipa počaej napreduie. pač zato. ker ne morejo delati zaradi slabega vremena. Tudi pri gradnji tramvajske proge, odkoder dovažajo materijal od izkopa za nasip, ne morejo delati s polno paro. Naeipni materijal dovažajo s tovornimi avtomobili, pri ravnanju eo pa zaposleni delavci mestnega cestnega nadzorstva. Da bo cesta primemo n asa ta, bo le treba precej materijala. Zdaj je zelo slaba pot med jubilejnim in šentpetmkim mostom, a cestišče še ne bo tako kmalu urejeno. Zdal ga ne morek) ie utrjevati z valjarjem, ker 8e ni dovoli nasipa. Promet je zaradi tega po nasipu precej otežkočen in ie zato tem živahnejši ns ozki Sv. Petra cesti.
—li Avstrijski državni praznik. Avstrijski generalni konzil dr. Felix Oreini-nNisen-berg in eooroga sprejemata ob priliki avstrijskega državnega praznika 12. t. m. od 5. do 7. ure popoldne v prostorih konzulata (Ljubljana, T7rSeva cesta Sl-I) avstrijsko kolonijo in vse prijatelje Avstrije.
—lj Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod izredno ugodnimi plačilnimi pogoji, tudi na hranilne knjižice. 21-L —lj Prvo predavanje Prirodomanst* ©ne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo se bo vršilo v četrtek dne 9. t. m. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice na Mikl>5ičevi cesti. Predavanje je poljudnoznanstveno in za širše kroge gotovo izredno zanimivo. Saj je sekcija pridobila za to svojo prvo letošnjo prireditev slavnega gosta iz Zagreba, direktorja botaničnega instituta, g. prof. dr. Vale Vouka, ki bo predaval o fotobak-terijah. To so živalice, ki jih moremo videti le v drobnogledu, a ki nagromadene v večji množini izžarevaio tako intenzivno svetlobo, da morejo osvetliti celo dvorano. To nam hoče pokazati g. prof. Vale Vcuk tudi v Ljubljani prihodnji Četrtek. Z ozi-rom na večje stroške za to predavanje bo vstopnina za sedeže 6 Din, za stojišča 4 Din, za dijake 2 Din. Sekcija vabi že sedaj na Čim obilnejši poeet tega prezanimivega predavanja.
—lj Nedeljski popoldanski plesni teraj Jenko?« Šole v Kazini od pol 4. do 7. Zafet-niSki pouk ob 3. Novi z&cetniški teraj se prične v ponedeljek ob 20. Posebne pl«»ne
ure vsakodnevno. 509-n
—lj V Sokolskom domu na Viču ee uprizori jutri ob 20. narodna igra »Divji jovec«. Vsi bratsko vabljeni.
—lj Zatetek obratovanja. Z moderno napravo za pokromanje in poniklanje je začela obratovati tvrdka >lTnitas< Ing. Manda, Šelenburgova 7, telefon 2219. Obrat s»e nahaja v tovarni Ljubljanske komercijalne družbe, Celovška cesta 90a. Telefon 2964. 523-n —lj Lutkarski odsek >Ceskoslovenske Obee v Ljubljani priredi jutri ob 16. v Narodnem domu prvo predstavo sezone 1933— 1934. Na sporedu je krasna igra >Pleniif Jurij«. Gostje dobrodošli! 570-n —lj Vljudna vpra&anja na upravo Narodnega gtodalisča. Zakaj 2. novembra ni mogel imeti četrtkov abonma svoje redne predstave, pač pa jo je lahko imel neki drugi, nestalni, abonma? Ali nista vpeljana oba stalna abonmaja zato, da računajo abonenti z gotovimi dnevi in si potem urede svoje posle? Ali ne plačajo obiskovalci stalnih abonmajev zato 10'/b višje cene? Ali računa uprava sploh z obiskovalci stalnih abonmajev, ali jih hoče z briski ran jem zopet odvrniti od posečanja gledališča? Ali bi bilo to v interesu narodnega gledališča, še posebno če se bori s finančnimi teSkoČami? Prosimo odg-ovor! — Več četrtkovih abonentov.
SPECIJALIST ZA UŠESA, NOS IN GRLO
D Rs ŠVAJGER
SE JE PRESELIL
V GLEDALIŠKO ULICO št. 16/11 (Dukičev blok)
TER ORDINIRA OD 10. DO 12. IN OD 3. DO 4.
_lj  ZKD  film   >V   znamenju   križa«, ki
se predvaja v Elitnem kinu Mat*ci danes ob 14. in jutri ob 11. dopoldne, še nI izgubil Bvoje privlačnosti, čeprav se že precej časa predvaja, vendar ima stalno mnogo obiskovalcev Nič čudnega, saj je to največji in najznamenitejši kulturni film sedanjosti. Svetovna kritika ga Je proglasila za delo neprekosljlve vred nosti, ki z vso natančnostjo podaja običaje in življenje starega Rima za časa Nerona Film je primeren tudi za dijaštvo, ker je r njem kos zgodovine krščanstva. Cirkus Maksimus je tako podan, kakor da bi stali pred pravo zgradbo. Film se bo predvajal samo Še nekaj dni. Zato naj si ga ogleda vsakdo, ki doslej še ni utegnil-
_lj Smuško-gimnastične vežbe pod okriljem SPD ee vrše letos v telovadnici gimnazije na Poljanah. Vhod je iz Ciril-Meto-tove ulice. Prijave sprejema pisarna SPD, palača Grafike, oziroma pred telovadnimi urami na mestu. Tečai traja sedem tednov, in sicer ob ©redah za gospode in petkih za dame od 20. do 21. ure. Udeležence opozarjamo, da prihajajo k vajam točno ob čaeu. Obleka lahka, naibolie telovadna, predvsem pa copate.
_lj   Zveza   »Maistrovih   borcev« za
ljubljansko okrožje. Vabijo se vsi, ki so bili pod poveljstvom generala Majstra leta 1918. in 1919. v Mariboru in na Koroškem, na vojaškem ali civilnem službovanju, da pridejo 8. t. m. v sredo v malo dvorano hotela Miklič na sestanek v svrho razgovora o organizaciji pododbora za lhibljansko okrožje. Informacije pri gosp. šilihu, Slovenija-transport. Tel. 27-18.
_1J »Hlapci« na odru Delavskega odra
v Ljubljani so pri premijeri želi vsesplošno odobravanje in priznanje kot nekaj povsem novega in svojevrstnega. Jutri, 5. t. m., ob 20. uri bc v dvorani Delavske zbornice repriza. Pridite! 572-n _lj Posetnlke filma »Klic narave« opozarjamo, da se v lastnem interesu poraz-dele na oba predstavi v ponedeljek in petek, ker za vseh tisoč vstopnic, ki so bile dvignjene, naenkrat ni prostora. Opozarja se tudi na točnost zaradi zasedanja prostorov.
—lj Zveza združenj gostiln, obrti dravske banovine je preselila svojo pisarno v središče mesta in sicer v Puharjevo ulico I. hiča Dukičevega bloka, pritličje levo. Istotam se nahaja tudi pisarna Gostiln i carske Samopomoči.
—lj Šentjakobska knjiiniea v Ljubljani, Konirresni trg 7, posluje odslej tudi ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoldne, ob delavnikih pa od poi 4. popoldne do pol 8. zvečer. 521-n —lj Ne zamudite prilike nakupa vsako-vr^tneea blaaa: kravat, ovratnikov, noga vir, pletenin in perila po izredno znižanih renah pri M. Pirnat. Sv. Petra eesta 22.
_lj Citraški koncert priredi citraški krožek »Vesna« drevi ob 20. v salonu gostilne pri »Keršicu« na Celov?ki cesti. Prijatelji citražke elasbe vljudno vabljeni. — Odbor.
—lj Kemično čisti obleke Šimenc. Kolodvorska 8.
Z Jesenic
— Ustanovitev kraj. odbora Jadranske straže bo v nedeljo ob 10. uri v risalnici osnovne šole. Govornik iz Ljubljane. Naša dolžnost je, da risalnico napolnimo do zadnjega kotička.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri. Sobota, 4. novembra:   Pravica   do graha
Red Četrtek. Nedelja, 5.  novembra ob 15.:    Mlinar in njegova hči. »Izven. Znižane cena. Ob 20, uri Turške    kumare. Premijera. Izven.
Ponedeljek, 6. novembra: Komedija zmešnjav   Ued B.
Mlinar In njegova hčl< se vprtaori
poslednjič v letošni sezoni v nedeljo 6. novembra ob 15. uri popoldne. Na predstavo opozarjamo zlasti občinstvo z dežele m okolice. Cene so znižane.
Za >Turske kumare« ne bo potraba po premijeri nobene reklame več, ker bodo vsi, ki posetljo predstavo, raznesli, da je smeha in zabave obilo. Premijera bo jutri ob 20. V njej nastopajo gg. Cesar kot Vrbek, veletrgovec s kumarami, g. Kralj Kot njegov zet nadučitelj Picek, njihove žene gospe Medvedova jn Mira Danilova, g. 2eleanlk kot gledališki Igralec Zajec — ki igra tekom večera tri vloge: učitelja gla.sbe, slikarja in turfekega p*Ao. Poleg ostalih nastopi kot višji evnuh tudi
g. Bratina. Predstava je izven abonmana
Rezervirajte vstopnice pri dnevni blagr* • ni pismeno ali telefonično (2231 ali 2S©«>.
OPERA
Začetek ob 20. uri.
Sobota,   4.   novembra: Ol—Ol. Začaraul
ptič. Red Sreda. Nedelja,   5.  novembra:   Havajska reža.
Izven. Znižane cene-Ponedeljek,  6.  novembra: Zaprto. Torek, 7. novembra:    Samson    in Dati i.
Red C.
Sreda, 8. novembra. Ol-Ol. Začarani fti3. Red A.
a
Opara >0l-0l< in balet >ZaranI pt2*<
se ponovita drevl ob 20. url t operi za abonente reda Sreda. Naslovno vlago Ol-Ol poje ga. Ribičeva.
Opereta >Havajaka roža«, ki as je m«
radi prekrasnih melodij m vsebina hveri-no priljubila občinstvu, »p ponovi t nedeljo 5. novembra zvečer ob 20. uri v naši operi. Za predstavo veljajo znižane operne cene.
ŠENTJAKOBSKO  GLEDALIŠČE,  M EITNI DOM,
Začetek ob 20.15.
V soboto,   4.   nov.:   >I>esetl   brat<. Otvo-
ritvena predstava.
V nedeljo, 5. novembra: >Desetl brat«.
★
Otvoritveni predstavi Šentjakobskega gledališča bosta drevl in Jutri. Da rs
oddolže spominu pisatelja Jurčiča, so segli šentjakobčani po njegovem > Desetem bratu<. Je to igra polna miline, domačno-•ti in zdravega humorja. Ob zeleni Krki na Slemenicah se odigrava dejanje ts lepe narodne igre.    Izklesani tipi    so dika
Jurčičevega   romana. _ Vodilne vloge
igrajo dame,  glavni  šentjakobski igralci.
_ Vstopnice se dobe od 10—12. In od 15.
do 17. ure pri blagajni v I. nadstr. Mestnega doma. Cenjeno občinstvo vabimo, da v obilnem številu posetl ti dve otvoritveni predstavi ljubi jan skesa amaterskega gledališča.
Iz Celja
—c V Mestnem gledališču bodo vpriso-
rili celjski igralci v torek 7. t. m. ob 20. znano veseloigro Barrvja Coneraa »RoksU v režiji gosp. Milana KoSiča. Igra Ja doživela na Številnih odrih v raznih državah velike usp»3he. Predstava bo v abonmarju. Neabonenti naj si takoj preskrbijo vstopnice v knjigarni K. Goličarja vdove.
—c Ljudsko vseučilišče. V ponedarjek 6- t. m. ob 20. bo predaval v risalnici me-ščanslo; šole predsednik zagrebške akademije znanosti in umetnosti, univ. prof. g. dr. Albert Bazala o vprašanju »Alt je nafta volja svobodna?c Opozarjamo na to zanimivo predavanje.
—o Redni pouk v igralski soli v Mestnem gledališču se prične v nedeljo 6. t. m. ob pol 11. dopoldan.
—c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 10. t. m. lekarna »Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu.
—c Da bo konec ugibanj, s katerimi s4 belijo Celjani že nekaj časa svoje glave, bomo dvignili rulete v nedeljo 5. novembra ob 7. zjutraj. Tedaj boste videli vsi senzacij željni meščani, kaj smo iz tuhtali in »izaranžiralic. Ne samo medčanl, tudi okoličani bodo prišli gledat in uživat. Vsak bo prišel na svoj račun. Oboževalci mode pri Izložbah modnih trgovcev, skrbni družinski poglavarji pri manufakturisti h (tam bo tudi svila za plesne toalete), vsak bo našel nekaj za sebe pri galante-r is ti h in železninarjih., sladokusci bodo stali pred okni speoeiristov, lasuljarji nam. bodo pokazali najlepše modele zlatolask, brinetk in črnk, pred drogerijami bo aHen duh po parfumih, konfekcijonarji in trgovci s čevlji bodo v pripravljenosti, smučarji bodo pa imeli »teren« v svoji posebni izložbi od jutra do večera. Zvečer bodo nekatere izložbe umetno razsvetljene. Kdor se pn3več boji izkušnjave, naj vseeno ns ostame doma, ker bodo trgovine vse to samo razkazovale in ničesar prodajale, tekmovanje aranžerjev bo to m razstava blaga.
— Tenig pozimi. Teniške igralce SK 111-rirs obveščamo, da se bo letos ijrralo pozimi v zaprtem prostoru, in nai se dame in gospodje, družabni in turnirski igralci prijavijo pismeno na naslov Rajko Kos, Gledališka 12, nakar bodo prejeli vse potrebne informacije. Med družabnimi igralci ie bilo letos toliko zanimanja za tenis, da bo mnogim zimski trening, ki se bo vršil v večernih urah. prav dobrodošel. Ko bomo prihodnjo pomlad zopet pričeli na prostorih pod Cekinovim gradom, se bo zimski trening vsakemu prav dobro poznal in bo v kratkem igranju dosegel ono formo, ki jo običajno doseže prot sredini sezone.
_ SK Svoboda. Vi*. Obveščamo igrali* I. moStva in rezerve, da igramo prvenstven' tekfno s SK Zaloeom popoldne ob 14.45 n ne dopoldne ob 10., kakor Je bilo objavljene Predtekma trening rezerve ob 1.
Razočaranje,
— Včeraj sem izgubil denarnico.
— No, to je moralo biti neprijetno presenečenje.
— Da, posebno za tistega, k! jo je nadel.
St**. 752
5LOVTCrTSTCT W A TTOTV dine 4. novembra 1933
MM 5
človek je lahko brez jedi
SO dni
Lakoto čuti človek samo tako, da mu jed
Kadar žival ničesar ne je, požira tako rekoč lastno telo tako, da postane iz ve-geterijanca mesojedec, kar se da dokazati na podlagi procesov v organizmu samem med gladovanjem. Gladujoče telo dobiva hrano iz lastnih zalog, kar se vidi tudi na ljudeh, ki so virtuozi v gladovanju, kakor je bil Italijan Succi. Samo ob aebi umevno pa je, da so te zaloge vedno manjše, kajti telo gladujočega človeka postaja vedno lažje. Čeprav gladujo-ča žival ne zavžije nobene hrane, vendar izloča v manjši množini blato, kar je razumljivo, ker se hrani kot rečeno iz zalog lastnega telesa. Gre tu za ostanke sokov, izlivajočih se v čreva, zlasti žolča. V začetku si pomaga telo v prvi vrsti s glvkogenom, nabranim v jetrih, mišicah itd., potem pa pride na vrsto maščoba in beljakovine. Zanimivo je, da gladujoča žival štedi beljakovine tako, da jih izloča telo le v neznatnih količinah, kolikor je pač nujno potrebno. Telo postaja lažje v prvi vrsti zaradi krčenja maščobnih zalog.
Pri živalih, ki so poginile od lakote, so našli samo Vso količine maščobe, ki je je imela žival v začetku poskusa. Tudi teža mišičevja pade do dveh tretjin, dalje se skrči drobovje in tudi koža. Pač pa skoraj nič ne izgube na teži možgani ln srce. To je jasno, kajti narava sama akrbi, da pridejo na vrsto najprej organi, ki jih lahko telo pogreši, dočim mož-
Nemci vohunijo
▼ Toni umi so aretirale francoske oblasti Ing. Rene Viđala, ki je ukradel s tovarišem ■aorte arzenala, da bi jih izročil Nemcem
Otroka mu nočejo izročiti
Otroška bolnica v Chicagu noče izročiti očetu novorojenčka, ker ni poravnal stroškov, ki jih jc imela bolnica z otrokom ob rojstvu in prve dni njegovega življenja. Tovarniški delavec Stand-ley Sopbus je poslal pred tedni svojo nosečo zeno v otroško bomico, kjer naj bi porodila, obenem je pa položil 100 dolarjev na račun stroškov. Čez nekaj dni je žena porodila deklico, sama je pa na porodu umrla. Kruta usoda je hotela, da je mož istega dne izgubil službo in tako je zašel v obupen gmotni položaj. Poravnal je stroške za pogreb in ostalo mu ni nič.
Tako ni mogel poravnati stroškov v bolnici, ki mu zdaj noče izročiti otroka. Uprava bolnice je odločno izjavila, da bo otroka obdržala, dokler ne bo plačan zadnji dolar. Obenem pa pošilja očetu vsak teden izkaz novih stroškov, ki so narasli že na 260 dolarjev. Stroški naraščajo, oče je pa še vedno brez dela ln ne more dobiti iz bolnice svojega otročička.
Mož se je obrnil na sodišče s prošnjo, naj mu pripomore, da pride do »vojega otroka. Sodišče se je zavzelo za zadevo in je sporočilo možu, naj zaenkrat bolnici ničesar ne plača, češ, da pride njegov spor z bolnico pred sodišče kot nekaj izrednega. Seveda se tudi javnost zanima za izid tega spora, ki menda celo v ameriški zgodovini nima primera.
Bandit pokopan
v srebrni krsti
V srebrni krsti so pokopali nedavno poglavarja čikaških banditov VVinklerja. Pod njegovim vodstvom so ubili tolovaji pet policajev. Čeprav je bila razpisana nad njegovo glavo nagrada 20.000 dolarjev, ni VVinklerja ubila policija, temveč drugi tolovaji. Krvna osveta je bila med njegovo tolpo in drugimi razbojniki sklenjena že pred tremi leti. Često so se spopadli, nikoli pa ni bilo mogoče ugotoviti števila žrtev, ker so jih tovariši vedno odpeljali in skrivaj pokopali. Končno je prišlo v neki predmestni krčmi do Odločilnega spopada. VVinkler je nekega večera zvedel, da je v dotični krčmi 40 njegovih zagrizenih sovražnikov. Takoj je zbral svoje pajdaše in napadel z njimi krčmo.
Vnela se je bitka, v kateri so metali tudi ročne granate in zmagali so napa-denci, ker so imeli tri strojne puške. Z njimi so sprejeli VVinklerja, ko je planil s tremi tovariši v točilnico. VVinkler je obležal težko ranjen in kmalu so prihi-<*li policisti, dočim so napadenci in na-Halci pobegnili. Med prevozom v bol-jo je VVinkler umrl. Njegovo telo je.
prve dni, potem pa otopi ne di$i posebno
ganov in srca ne more pogrešiti. Ob smrti od lakote izgubi telo na teži približno dve petini. Succi je izgubil vsak dan približno en odstotek svoje teže. Človek prenese do 50 dni popolnega gladu, pes do 60, mačka komaj 20, konj pa komaj 8 dni. Mnogo je odvisno od množine maščobe. Živali, ki imajo malo maščobe, kmalu poginejo od lakote. To vidimo pri mladih psih, ki poginejo že čez tri dni. Dvoživke pa lahko žive brez hrane tudi 2 leti, posebno pri nizki temperaturi. To je razumljivo, kajti njihovo hladno telo ima slabo menjavo snovi.
Tako si lahko razlagamo; da se nižje živali in rastline zbude iz dozdevne smrti tudi čez več let, kajti v stanju »skritega življenja« se snovi v njih menjavajo le neznatno. Lakota ne povzroča posebno hudih bolečin. Besnost pri gladujočih ljudeh se pojavi le, če je glad v zvezi s težkimi duševnimi doživetji ali duševnimi motnjami Drugače pa prenaša človek glad težko samo prve dni, ko misli neprestano samo na jed in ko mu postaja slabo, posebno čez dan, ko je sicer vajen jesti. Kmalu pa otopi tako, da mu jed ne diši posebno, tudi če bi lahko jedel. Tudi žival išče najprej hrane, potem pa otopi in končno oslabi tako, da začne počasneje dihati, žival postane zaspana, telesna toplota pade in smrt nastopi v spanju, kakor da je luč življenja počasi, neopaženo ugasnila.
bilo vse preluknjano s kroglami. Truplo so bal zamirali in oblekli v fantastično uniformo z zlatim pasom in petimi demanti. V srebrno krsto so položili mnogo draguljev, med njimi tudi dragoceno uro z demanti, vredno 15.000 dolarjev. VVinkler je živel dvojno življenje. Stanoval je v vili v najlepšem okraju mesta pod izmišljenim imenom kot bogat zasebnik, obenem je bil pa najdrznejši poglavar banditov.
Spomladi rojeni
otroci so zdravi
Spomladi rojeni otroci imajo mnogo več izgledov na zdravje in dolgo življenje, nego jeseni ali pozimi rojeni. Znani švedski raziskovalec prof. Ivar Broman, ki je prišel do tega zaključka, pa pravi, da velja to v prvi vrsti za prva leta otrokovega življenja. Če prestane otrok zgodnjo mladost v zdravju, ima dobre izglede, da bo zdrav in da se bo normalno razvijal. Broman pravi, da je narava zelo modro uredila čas rojstva živali. Mladiči prihajajo na svet večinoma v začetku poletja, ko sije toplo solnce tako, da je hrane dovolj. S tem postanejo mlade živali odporne, da lahko kljubujejo tudi ostri zimi. Pri višjih vrstah živali, posebno pri človeku, pa narava ni tako skrbna, in sicer zato ne, ker se zna človek varovati pred mrazom s toplo obleko, kurjenimi sobami, dobro hrano in raznimi drugimi sredstvi.
Vendar nam pa statistika dokazuje, da je umrljivost otrok največja v januarju in februarju, dočim imajo spomladi ali v začetku poletja rojeni otroci boljše izglede, da ostanejo živi, nego jeseni ali pozimi rojeni. Najnovejše statistike nam pa dokazujejo, da si narava sama prizadeva regulirati tudi dobo poroda pri ljudeh. Tako se rodi v Skandinaviji največ otrok v marcu in aprilu, najmanj pa v novembru, ki je med vsemi v tem pogledu najneugodnejši.
Kje je fazni magnetični pol
Ameriški magnetologi pričakujejo od druge antarktične ekspedicije admirala Byrda mnogo uspehov za proučevanje zemskega magnetizma, posebno na južni polu ti, kajti v tej smeri je delovala samo prva Bvrdova ekspedicija in pa posadka ladje »Carnegie«, ta ladja je bila zgrajena brez železa in uničila jo je nesrečna eksplozija blizu Savoj-skih otokov. Ravnatelj ameriškega geodetskega zavoda Hazard upa, da bo druga Bvrdova ekspedicija zapolnila vrzeli na magnetološkem zemljevidu. To bo velikega praktičnega pomena za pomorski promet in radiotehniko. Po Ha-zardovem mnenju bo najvažnejše proučevanje vzrokov in zakonov nihanje zemskega magnetizma in njegovega vpliva na radio sprejem.
Z vprašanjem motenj v radiu se pečajo mnogi strokovnjaki že dolgo, pa še niso prisili do zaželjenih uspehov. Bvrd bo razširil polje svojega opazovanja in blizu južnega tečaja namerava ustanoviti magnetološki observatorij, ki bo beležil nihanje zemskega magnetizma. Pri tem bo rabil magnet, viseč na vlaknu. Na magnetu bo pritrjeno zrcal-ce, ki se bodo v njem odražali žarki, padajoči iz svetilke na valjarček, ovit z občutljivim fotopapirjem. Valjarček se bo vrtel in tako bo zabeležena izpre-memba lege magneta na f o topa pir ju v obliki nepravilne krivulje, kar bo omogočilo primerjanje vseh opazovanj. Za pomorski promet bo Bvrdova ekspedicija velikega pomena, če se ji posreči točno ugotoviti lego južnega magnetnega pola. Dočim je lega severnega magnetnega pola točno znana, — leži na otoku Boothia Felix severno od Kanade, kjer vodoravna magnetna igla niha v
SARGOV
vseh smereh, dočim kaže vertikalna vedno navpično, — je to na južnem tečaju celo ozemlje, kjer reagira magnetna igla podobno. V južnih morjih pomeni to za rjarnike veliko oviro, ki bi jo lahko odstranili s točno ugotovitvijo lege magnetnega pola.
Ladfa, ki ne rabi kapitana
Neki praktikant Slemensovih homic v Berlinu je sestavil po dolgem poskušanju majhen model ladje, ki ne rabi kapitana, ker se da upravljati s pomočjo kratkih valov. Model je dolg dober meter in ima za pogon motorček, ki ga goni a hitrostjo 5 kilometrov na uro. Na krovu te ladjice je naprava, s pomočjo katere se da ladja za-streti z meglo, da je sovražnik ne vidi.
Zračna proga Anglija - Avstralija
V torek je imela angleška družba Imperial Airways v Londonu občni zbor, ki mu je predsedoval sir Eric Geddes. Predsednik je v otvoritvenem govoru poročal o načrtu razširjenja zračne proge Anglija-Indija do Avstralije. Izjavil je, da je bila že podaljšana zračna proga od mesta Karači v Indiji do Rangoona v Birmi, kjer letajo avijoni redno vsak teden, in da bo podaljšana do konca decembra že do Singapura. Avstralska vlada je že obljubila otvoriti zračni promet med Singapurom in enim izmed mest v Avstraliji, obenem bo pa opozorila interesente za poštni in trgovski promet na tem delu zračne proge, naj se priglasijo in ji spo roče pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni sodelovati pri organizaciji zračnega prometa.
Angleška  družba za zračni promet je že sklenila   pogodbo z avstralskimi družbami   glede   ustanovitve enotne družbe, ki bo zbrala interesente za ta del zračne proge, če jih bo dovoli, otvo-ri takoj reden zračni promet na progi | Singapur-Port Darwin-Brisbane kot na zadnji etapi zračne proge Indija-Avstralija.    Strokovnjaki   angleške letalske družbe marljivo proučujejo načrt seve-roatlantske letalske proge in v tej zadevi je družba že sklenila ugodno pogod- j bo glede sodelovanja s kanadsko in no- ; vofundUandsko vlado. Družba upa, da se i ji bo Že prihodnje leto posrečilo doseči j sodelovanje z amerišiko letalsko družbo, tako da bo organiziran zračni promet rudi med Bermudi in Zedinjer^mi državami.
Moda.
— Križ božji, kaj se je pa zgodilo, ženica? Zakaj imaš na ušesu obliž?
— Obliž? To vendar ni obliž, temveč moj novi klobuk.
PonoČL
— čuj mož, korake slišim na hodniku.
— Koliko je pa ura?
— Dve.
— Potem se pa nikar nič ne boj. Jaz se vračam iz gostilne..
KALODONT
Pripombe k senzacijam in vremenu
Malo kramljanju o tem m onem ob začetku sezone kislega zelja
Ljubljana, 4. novembra.
Tišina, v kakršno se je ogrnila Ljubljana zadnje čas»2, je kar sumljiva. Res, da komentarji niso več v modi v nobenem primeru ter da moraš v*>e prebaviti tiho tn ravnodušno, toda včasih se mora človeku tudi kaj žareči.
In že smo pri stvari! Zadnje čase se namreč več nikomur nič ne zareče, najsi s« bavi z ljubljansko politiko ali dolenjskimi senzacijami. Kaj nehvaležen posel j* zadnje čase proučevati in preobračati časopisje, ki se več niti pošteno ne laže. ?>:■ zaradi tega je treba postrečl spoštovanim čitateljem. Svetujem jim, naj čitajo le ko-n;rije, če hočejo kaj zvedeti ter se poučiti o najnovejšem političnem položaju, čemu bi človek listal po Časopisju, ko je konec sezone umorov in volilne propagande in ko so celo minili vsi sveti: časopisje j« seveda omalovažujoče prezrlo začetek sezone kislega zelja, pozabilo je tožiti o gledališki krizi in poplavah., premalo je proslavilo triumfalni pohod tramvaja v nove ulice, ni registriralo, da Ljubljanica teče nazaj od ustja Gruberjevega prekopa do tromostja — odkar je poglobljena — ni opozorilo naših pesnikov na prihod bolgarske pesnice, ki bo izdala cvetober naše lirike, ni poročalo v številkah o primerih Ijudožrstva v Rusiji, ni prineslo uvodnega članka k otvoritvi smučarske sezone, že dolgo več ne piše — od poletja — da je konec krize, ne prinaša niti vsak dan vremenskih poročil in sploh ni dos>:-d-no v ničemer drugem, kot da neprestano piše o lakoti v Rusiji, o rabukah na Kubi, Malti itd., o kitajskih poplavah, o vojni nevarnosti na Daljnem vzhodu in o davčnih napovedih. Edino tiskarskemu škratu se se posreči kakšna, ko modro potuhta, da »smo imeli danes zopet pošteno partijo dežja«, ali ko se mu zareče, da so poplave že komične^ ker pač doslej ni bilo še kroničnih. Zadnjič smo se seveda junaško pobunkali po prsih, ko je izšla posebna izdaja, ker nam je pač tako cvetela pšenica Da je pa tako sijajno cvetela, je pripisati delež zaslug naši kolporterki, ki bi zaslužila v resnici ime Grete Garbo; ona je namreč prodala največ izvodov, ker se ji je zareklo, ko je ponujala list: »Posebna izdaja! Malijev morilec obsojen!«
Ne smete nas pa obsoditi, da iščemo priliko, da bi se nam kaj zareklo. V naši, ljubljanski politiki zadnje čase ni nič tako kočljivega in kompliciranega, da bi človek moral zaradi nje posegati kot po ovinkih v hlačni žep. Naš napredek je zdrav, pre-mosmeren, čeprav se je začel manifestirati v krogih, kar nam priča krog pred Fi-govcem in tramvajska krožna kroga, ki tudi napreduje v klobasi. Ljubljanico smo pa že itak omenili, da tudi pleše okrog Gradu Lažje je govoriti o ljubljanskih do-
Paul Abrahamova opereta
„HALO BABY"
Marta Eggerth, Herman Thimig, Fritz Kampers, Ernst Verebes
Krasno petje! Očarljiva glasba!
Dopolnilo nov zvočni tednik.
Predstave v soboto ob ^7. in % 9., v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri, v ponedeljek ob W- in ^9. uri zvečer
Pride! Prednaznanilo!
»VALČEK LJUBEZNI«
Marija Jeritza
Velika kneginja Aleksandra
Iz Trebnjega
— Prevzem poslov. Včeraj je izročil stari župan novoizvoljenemu vso imovino občine. Predaja se je izvršila ob navzočnosti preglednika računov g. Josipa Žafrana, ki je našel brezhibno poslovanje bivšega občinskega odbora. Ob tej priliki je občina ma-entarizirala vs»2 svoje premično in nepremično imetje, ki bo pa ocenjeno šele naknadno. Do 25. oktobra je imela občina Din 135.5S5 dohodkov in 132.177.69 izdatkov. Prebitek Din 3360.31 je blagajnik g. Viljem Tomic pravilno izkazal. Občina pričakuje do konca leta še približno Din 100.000 dohodkov, na drugi strani bo pa imela še baš toliko izdatkov. Za novega blagajnika je bil izvoljen dosedanji blagajnik in član občinske uprave g. Tomic Viljem, ki je istočasno tudi blagajnik posojilnice trebanjske.
_ Dober plen >3 imela celjska policija,
ko je pred dnevi prijela že dolgo zasledovanega zidarja Rudolfa Kržolja iz Odrge pri Trebnjem. Kržola so iskala vsa varnostna oblastva v banovini, pa se je znal spretno skrivati dobrih 5 m»*secev v stanovanju svoje matere na Lavi pri Celju, kler je živel pod imenom Franc Abina.
pri sebi je imel tudi delavsko knjižico na to ime. Knjižico je ukradol pravemu Abina Francu, kočarju na Cvibljah pri Trebnjem, ki n1 niti sJutll, da je bil aretiran
v Celju ob času, ko je sekal doma na Cvibljah drva. Izkazalo se je pa seveda, da je bil prijet Kržolj. ki je lani odsedel 5 let v Mariboru, sedaj pa mora odsedeti Se dve in pol leti, poleg tega pa raziskujmo še nove grehe, ki jih je storil kot bna Franc. Izročen bo okrožnemu sodišču v Novem mestu, kjer ga bo sodil veflki senat.
— Prepovedano k men jar jen je. V Trebnjem se zadnji čas mno*» krošnjar'i. ki prodalajo blag-o od hiše do hiše.  Ker to
prodalanV ni v skladu z obrtnim zakonom in največkrat kupci kupijo manj vredno blago, misleč, da je dobro in p->ec-ni, je
godkih, ki nimajo nič skupnega a politiko. Ne smete misliti, da je v Ljubljani zadnje čase glavni dogodek dež. Ljubljana je vendar svetovno mesto ter najdejo v nji vsi svetovni dogodki odmev. N. pr. zadnje čase smo nekaj slišali o juoUeju turške repubhke. Menda bomo v Ljubljani proslavili tudi ta jubilej, in sdoer s »Turškimi kumarami«. Kar se tiče takšnih kumar, seveda ni treba nikomur razmišljati o njihovem okusu, kajti okusi so različni, kumare so pa okusne tudi po vseh svetih, zlasti v Ljubljani.
Končno je vseeno, najsi gre za kumare ali klobase, glavno je, da se meščani pošteno izkihajo. glavno je, da Ljubljano zopet razgiblje kakršnakoli »bomba«. Meščani so namreč postali že skoraj povsem sferična bitja, kar ni čuda, če človek živi neprestano med oblaki, torej v višjih sferah. Neprestano smo zaviti v megle in oblake, kot da se skrivamo pred plinskimi napadi. Nahod smo proglasili že za narodno bođezen in začelo nas ^? zbadati ped rebri, kot da nam poganjajo namestu pljuč škrge. Ljudem se ne ljubi niti več naskakovati vremenskega paviljona v Zvezdi, ker se jim zdi, da se je tam pre-hladil celo barometer. A vseeno se še gibljemo, čeprav ne pričakujemo več posebne izdaje. Nekateri šlapajo celo po promenadi, menda delajo gimnastične smučarske vaje, ki so postale zadnje čase zelo moderne.
Trditi, kaj je zdaj moderno, Je pa zelo težko z vso zanesljivostjo, kljub temu se moramo spustiti tudi na to pođje zaradi spoštovanih dam. Baš dame so najbolj potrebne tolažbe te dni, ker kopalne obleke niso več moderne, vse druge pa ne primerne za to skisano sezono. Ne upajo se pokazati nikjer na cesti, kljub temu pa tudi ne morejo čakati predpusta doma. Vreme se ne izboljša niti toliko, da bi lahko hodile dame nabirat kostanj v rožni-ške gozdove, kot so nekaj dni v prejšnjem mesecu. Tedaj je bila menda moda, da so dame nosile kožuhovino, ker smo jih videli, kako so jim opletale lisice okrog vratu pri nabiranju kostanja. V modi pa tudi nismo takšni lajiki, da bi ne vedeli, kako strašno všeč so bile našim damam obleke Rimljank v filmu »V znamenju križa«. D?kolte zadaj Jih Je tako prevzeJ. da so že začele razmišljati o oblekah, ki bi bile izrezane do pet, ne le do pasu. Zadevo o modi smo načeli zaradi novinarskega koncerta, ker f* na nJem vsako leto velemestna modna revija Tn zdaj se dame že pripravljajo na ta koncert.
Toda ne smete misMti, da smo zmasili ta konglomerat le zaradi novinarskega koncerta. Hoteli smo le reči, da je novinarski koncert edini dogodek, ki zasluži, da pišemo o njem.
odrejena najstrožja prepoved za prodajanje kakršnegakoli blaga od hiše do hite. Prebivalstvo se opozarja, da ne naseda tem potnikom, ki stranke največkrat ie oškodujejo, pač pa da jih prijavi varnostnim oblastvom, da se nedovoljeno trgovanje po* hišah odpravi.
— Poslovanje kontrole mer. Po poročilu oddelka kontrole mer pri sreskern načelstvu v Ljubljani se bo uradovalo pri postaji za kontrolo sodov v Novem mestu, in sicer v mesecu novembru 6., 7., 3. In 9.
— Darujte za spomenik v vojni padlim faranom. ki bo odkrit v nedeljo 12. t. to, pred cerkvijo v Trebnjem.
— Reorganizacija našega gasilskega društva v gasilsko četo po novih pravilih bo na občnem zboru v nedeljo ob 15. uri v občinski pisarni.
Nedelja, 5. nov.: 8.15 poročila; 8.30 gimnastika; 9.30 orgelski koncert; 10.00 zdravstveno predavanje; 10.30 radio orkester in vokalni solo (Sokova in Jelačin: Operetna uj-aj; 11.30 slovenska glasba; 12.00 čas, plošče; 16.00 kmetijska ura; 16.30 Dobri vojak Svejk — igrajo člani Delakovega dramatskega studia; 17.30 plošče; 20.00 komorni koncert Brandlovega tria; 2100 radio orkester; 2200 čas. poročila, radiojazz.
Ponedeljek, 6. nov.: 12.15 plošče; 12.45 13.00 čas, plošče; 18.00 gospodinjska ura; 18.30 okopa vine; 19.00 plošče; 19.30 O Slavoniji (Hubert Marjanovič); 20.00 plošče; 20.30 prenos opere iz Beograda: Evgemj Onjegin. Vmes čas in poročila.
Torek, 7. nov. 11.00 šolska ura; 12.15 plošče; 12.45 poročila: 13.00 čas. plošče; 18.00 otroški kotiček; 18.30 plošče; 19.00 francoščina; 19.30 glagolica, cirilica, latinica; 20.00 glasbeno oblikoslovje EL — ilustrirano z radio orkestrom; 20.45 glasba starejših romantikov; 21.30 čas, poročila; 20.;*) pevski koncert Jože Likoviča; 2230 angleške plošče.
Sreda, 8. nov. 12.15 plošče; 12.45 poročila, 13.00 čas. plošče; 18.00 komorna glasba, radio kvintet 18.30 radio orkester; 19.00 Tujaki promet in naše občine; 19.30 literarna ura; 19.50 uvod v opero: 20.00 prenos opere »Prtcova dama« iz Ljubljane. Vmci čas in poročila.
Četrtek, 9. nov.: 12.15 r>loŠče; 12.45 poročila: 13.00 čas. plošče: 18.00 otrok m odrasli: 18.30 pogovor s poslušalci; 19.00 srbohrvaščina; 19.30 plošče po željah poslušalcev; 20.00 glasbeno predavanje; 20.30 večer Čajkovskega; 21.30 čas. poročila, plošče.
Petek, 10. nov.: 11.00 šolska ur«; 12.15: plošče, poročila čas; 18.00 plošče; 18.30 predavanje ZKD: 19.00 Sokolstvo: 19.30 izleti za nedeljo: 20.00 prenos iz BeogTada; 22.00 čas. poročila, radiojazz.
Sobota, 11. nov.  12.15 plošče, poročila, čas;   18.00   martinovanje;   19.00 Ljudski nauk o dobrem m zlu: 19.30 zunanji poli tični pregled; 2000 rapallski večer, izvaja klub Jugoslov. akademikov; 21.00 radio orkester: 22.00 čas. poročila, plošče.
Stran 8.
»slovenski NAROD«, dne 4. novembra 1933
štev.
A. O Cmeryx
213
ve siroti
> — Odpottrj-eta! — je vzkliknila in stisnila roko zdravniku, ki je skušal zadržati jo v naslanjaču.
— Da, gospod grof, — je nadaljevala, — nikoli več naju ne boste videli, za vedno odpotujeva ...
Bilo je jasno, da se je grof po tej odločni Henrikini izjavi pomiril.
— Pa naj bo, — je dejal, — za ceno tega odhoda, ki bo sledil takoj, ne bom preklical podeljene milosti...
Iztegnil je roko proti vratom in pripomnil :
— Zdaj pa pojdita!
Henrika je prijela Luizo za roko in siroti sta zaklicali z bolestnim glasom:
— Zoogom!... Zbogom!... Grofici je bilo kakor da jo je zadela
strela iz jasnega. Pahnila je od sebe najprej zdravnika, ki jo je z očmi svaril, naj ne sili v nevarnost, potem pa še viteza, ki je bil skočil naprej, da bi ji podal roko; in vsa iz sebe je stopila za odhajajočima sirotama ter zaklicala z drhtečim glasom:
— Ne!... Stojta!... To se ne sme zgodili... ne pustim vaju od tod!
To je bil krik matere, ki je videla samo še nekaj: da ji njena hči, njeno dete, ki je bila od njega nasilno ločena, znova uide, da ga ne bo več videla, da ga ne bo mogla nikoli več pritisniti na
svoje srce.
Toda napor in skrajna napetost sil sta zlomila ubogo ženo. Imela je občutek, kakor da nekaj poka v njenem telesu, kri ji Je pritiskala k srcu in v glavo. Prijela se je za grlo in vzkliknila s hropečim glasom:
— Ah, dušim se!... umiram!... umiram!
Se predno so ji mogli navzoči trije moški priskočiti na pomoč, se je se-sedla onesveščena v naslanjač.
Grof je prvi skočil k svoji ženi in bil je ves iz sebe. Drhtel je pri misli, da bo bral v zdravnikovih očeh grozen odgovor na svoje vprašanje.
— No. doktore, kaj je, za boga? — je zašepetal.
— Človek bi mislil, da jo je zadela strela, — je odgovoril zdravnik. — Ničesar ne morem reči... doslej še ničesar.
— Cesa se je bati? — je vprašal grof prestrašeno.
— Vsega! — je odgovoril zdravnik kratko. — Ce bo dolgo onesveščena, če ne bo kmalu odstranjena tajna bolest, ki razjeda grofico...
Grof je zgrabil svojega nečaka za roko in za rohnel s hripavim, srditim giasom:
— Vi, gospod, ste pospešiii njeno
smrt!
— Jaz?
— Vi ste mi iztrga!* tajno, Id jo ubija...
Roger je zamahnil z roko, kakor bi hotel pahniti od sebe tistega, ki je bil
stopil predeno kot neizprosen sovražnik Toda njegov pogled se j« srečal z grofovim; v njem je bral grozen strah. Na tem izmučenem, razoranem obrazu je videl tako strašen, v ljubo s umnosti znova podžgan obup, da je nemudoma storil trden sklep.
— Tu ne morem odgovoriti na vašo obdolžitev, — je dejal, — tu se ne morem braniti, kakor bi se spodobilo.
Položil je osuplemu grofu drhtečo roko na ramo in pripomnil:
— Pojdiva, gospod, odvedite me v kabinet policijskega ravnatelja; tam odgovorim na vašo obdolžitev, vam, uradniku ...
In Roger se je priklonil.
Sluteč, da bo zavzel pogovor med njim in vitezom še ostrejše oblike, je krenil grof proti vratom. Vitez de Vau-drey mu je sledil v njegov kabinet.
Ves ta čas sta stali Henrika in Luiza nepremično, molče, potni zlih slutenj; tudi ubogi siroti sta napeto pričakovali, 'kaj se bo zgodilo.
Stalri sta za zdravnikom, ne da bi si upali spregovoriti.
— Ah, ubogo dete! — je dedal zdravnik, — nisem mislil, da vas čaka tako tež>ka preizkušnja!...
Henrika je bila vsa obupana,
— To mi... to rnai... je jecljata z drhtečim glasom in malo je manjkalo, da ni zaolakala.
— Ne %.. To je usoda, ki se je za-rotila proti najplemenitejšemu, najbla-gorodnejšemu bitju na svetu in mu določila življenje, polno brezupa, samo-
zatajevanja in trpljenja ...
Zdravnik je govoril tako zato, da bi izrazil svoje misli, ki so mu rojile po glavi že od začetka tega pretresljivega prizora.
— Ne, uboga dušica, — je ponovil, držeč roko na rami slepe sirote, kakor bi jo pozival, naj poklekne k Diani.
Dekleti sta razumeli, kaj hoče zdravnik. Pokleknili sta in prijeli bolno grofico vsaka za eno roko. Luiza je pritisnila svoje ustnice na hladno roko.
— O, dobrotnica moja!... Bog vam pošlji svoj blagoslov, ki ozdravlja bolne in vrača srečo žalostnim.
Ah, če bi se bila Diana takrat zavedla, kako radostno bi se bilo odprlo njeno srce tej otroški ljubezni, ki ji je bila ukradena.
Zdravnik je kmalu opazil, da postajajo Dianina lica polagoma zopet rdeča in da izginja z njih mrtvaška bledica.
Tudi Henrika je opazila to izpre-membo in ači so ji zažarele od veselja.
Vrnimo se h grofu.
Gredoč pred vitezom re vstopil v svoj kabinet, ne da bi bil med potjo 6rhnil le besedico.
Cim so se pa vrata za njima zaprla, se je naglo obrnil k vitezu, rekoč:
Želeli ste govoriti z menoj tu, v kabinetu policijskega ravnatelja ... Govorite, gospod, poslušam vas... Nimate več pravice skrivati mi resnico, ki jo hočem vedeti. Ne smete se več izogibati vprašanjem, ki se mi zde potrebna.
Stopil je" korak bliže k vitezu* ki je stal nepremično, bled in prepaden.
In nadaljeval je:
— Ne dovolim vam, da bi še molčali, gosood; obdolžil sem vas, da ste nu iztrgali tajno, ki tako porazno vpliva na grofičino stanje ... Poskusili ste braniti se... Samo eno sredstvo je, ki vas more oprati v mojih očeh. Niste se bali prekršiti spoštovanja, ki ste mi ga dolžni, ko ste mi iztrgali iz rok list iz knjige policijskega arhiva tako. da nisem mogel zvedetd iz njega vsega, kar sc nanaša na rodbino de Vaudrev. Prosili ste me. naj vas odvedem v svoj kabinet, in prav nič ne dvomim, da me hočete tu prositi odpuščanja... Govorite torej, zapovedujem vam ... hočem tako!
Viteza je grofov poveljujoči glas do skrajnosti razburil. Stopil je korak nazaj, potegnil iz žepa listnico in vzel iz nje usodni list. iztrgan iz knjige policijskega arhiva.
In pomolil ga je grofu, rekoč:
— Tu je list, ki sem ga vam iztrgal Iz rok... zdaj ga lahko prečitate, gospod.
Grof je naglo segel po popisanem
tostu.
Končno ga je držal v rokah, ta dokaz tajne, ki jo je slutil in ki ga je misel na njo toliko let mučila.
Zdaj je torej lahko bral te vrstice, ki so mu plesale pred očmi, da se mu je kar v glavi vrrilo.
Iz grla se mu je izvil krik zmagoslavja, ki je prodrl vitezu v dno srca.
Najnovejši modeli dvokoles, otroSkih ln tgračnin vozičkov prevoznih tricikljev. motorjev in šivalnih strojev.  — Velik*, izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko.
»TRIBINA« F. B. L., tovarna rtvokofes In otrosklb vozičkov LU'KLI \.\-\. Karlovca oe«ta «t 4.
KROJAŠKI MODNI ATELJE
1 JELOVŠEK
LJUBLJANA, Kongresni trg štev. 8-1
PODRUŽNICA: SPLIT, K RESI MIROVA 8
Se priporoča za izdelavo oblek vseh vrst, površnikov, zimskih sukenj in vseh v to stroko spadajoč ih del po najnovejših krojih, v solidni izdelavi in po zmernih cenah. — Za cenj. dame Izdelujem kostume in plašče angleškega kroja. — V zalogi prvovrstno angleško blago v modernih vzorcih.
Neveste S
Gospodinje *
Najlepći okras vašega doma je perilo, zavese, posteljna pregrinjala! Najfinejše in najtrpežnejše ga okrasite z vezenjem od tvrdke
MATEK & MIKEŠ, Lfubljanr
(POLEG HOTELA ŠTRUKELJ)
Ildelujemo gumbnice, prebadamo šablone, predtiskamo cisto ženska ročna dela, imamo specijelni entel za obleke in
volane, ažuriramo in entlamo. Vsakdo že ve, da imamo naj\ jčjo in najmodernejšo vezllnico. Ker sami delo sprejemamo, ga sami nadziramo, zato vas tv '1 najboHSe postrežemo.
Solnee  in mraz
Vaša kola potrebuje nove hrane, ker se vam je pri soln-ćenju in kopanju poleti izsušila. Koža brez maščobe hitre ostari, postane nagrbančena, hrapava,  razpok ana, lišajeva.
Največji sovražniki lepe kože so: mraz, veter, megla m dez Da ae izognete tem maščevalcem lepote, uporabljajte URAJN KREMO; tudi ako slučajno imate hrapavo, razpokano. nagubano in lišajevo kožo, vam krema URAJN odstrani vse madeže. Mamice, negujte tudi ve svoje otročičke z URAJN KREMO, ki je tudi za nežno kožo prvovrstna. — Dobiva se r lekarnah, drogerijah in drugih strokovnih trgovinah Cena velike škatle Din 12.—, male Din 5.—. Zapomnite si besede:
»Lepota ima slhio moč, 10376 Da srce od srca ne more proč!«
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
▼ Ljubljani, Prešernova ulica štev. 3
j« največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji.
Vlog ima nad 420,000.000,— Dir
rezervnih zakladov pa nad 11 milijonov dinarjev.
Za puDilarne naložbe ima sodno depozitni oddelek, za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti so strankam na razpolago položnice. Za vae vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem tn davčno močjo.
Telefon št. 2016 ln 2616. Poštno čekovni račun ŠJ. 10.533 Uradne are za stranke no od 8. do 12.Vz ore.
ifigleSkegi. in ieškega *ukna!
BOO ATA IZBIR AI
DO PREKLICA JEMLJEMO V RAČUN TUDI HRANILNE
KNJIŽICE TUKAJŠNJIH PRVOVRSTNIH DENARNIH ZAVODOV.
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
> mM ali og1asi<
v*aka beseda 0*0 pa\r~ Ploda mm laJOu* nuV ta odgovor znamko 1 — Na vprašanja hrom ——» mf^nmHnmA   -   Nafrna>ii*i n*1n» 9Mm
<
KUPIM
TRANSPORTGATTER
z lokomobilo in cirkularom kupim. — Ivan Herljevič. Pjeno-vac, drinska banovina 4301
PRODAM
PARNI KOTEL
naprodaj. Unio družba, Mart-bor-Melje, Trstenjakova št. 23.
4271
2AGO
samico proda Tondolo, fit. Ru-pert. Dolenjsko. 4302
SODE
poceni prodaja Krusič, Videm-Krško. 4272
MOTORNO KOLO OHV s prikolico proda Babnik, Tomačevo pri Ljubljani. 4274
MOŠKO KOLO proda Ogorelec, Škofljica. 4273
2AGARJA-GATERISTA
sprejmem. — Ponudbe: Balen, Crikvenica 4283
PLETILJA
sprejme delo na dom. — Vacal, Brod, p. fit. Vid nad Ljubljano.
4300
SLU2B
BRIVSKEGA POMOČNIKA
sprejme Kunšič, Bled I. 4299
Mlada gospodična
s večletno prakso, popolnoma samostojna zanesljiva moč, poštena in pri-kupljive zunanjosti, želi spremeniti službo v trgovini ali pisarni. — Naslov je poslati na upravo >Slov. Naroda« pod šifro >Sposobna moč«.
SLAŠČIČARSKI POMOČNIK
i Seč mesto. — Ambrozv, Brestovac. Banat. 4284
PAZINO
RESTAVRACIJA »ŠESTICA«
nudi klobase vseh vrst in razne specialitete. Dobra vina; nizke cene. 4310
Nataknite copate, zleknite se,
navijte gramofon te zaigrajte plošče, ki vam jih posodi:
,6 L A G E R"
Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorije«
ČEBULO
prvovrstno razpošilja po 63.— Din 100 kg Uršič. Moskanjci.
4285
VINO CEZ ULICO:
7.-S.-9.-10.-10.-4.-
Namizno belo 1 Din
Portugalka nova I > Rizling I >
Burgundec beli 1 >
Burgundec rdeči 1 > Jabolčnik 1 »
žganje: Tropinovec 1 Din 20-
Slivovka stara 1   > 24.-
Hruševec 1   » 28.-
kakor tudi vse vrste Žganja, likerjev, desertnih vin ter velika izbira sardin po izredno nizki
ceni pri S. J. JE RAJ, bnffet In delikatesa, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 38. 4260
DRUŽABNIKA
k opekarni sprejmem s primernim kapitalom v svrho povečanja produkcije z ali brez sodelovanja. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Sigurno 20% 4305«.
ODPADKE
od klobučevine za izdelovanje copat dobite v Tvornici šešira, Sisak. 4270
KLAVIRJE, PLANINE
prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje. — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. 59/L
POHIŠTVO iz trdega, mehkega in vezanega lesa, kakor tudi tapetniške izdelke dobite najceneje v zalegi pohištva, Vegova u'ica t>.
4239
PUH ZA PERNICE
la beli Din 230.-, sivi puh Din 140.-. lepo perje po Din 25.-. 35.-, 56.-, »5.-, 180.- kg, puhaste odeje po naročilu najceneje izvršuje RUDOLF SEVEK, Ljubljana, Marijin trg 2.   70 L
PO 50 PAK ENTLANJE vezenje zaves, monogramov. »Juljana«
Vosn jakova ulica (v bližini SJamiča)  in  Sv   Petra  c. 55
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.   PRESKER, UURIJANA, Sv.  Petra r*»ffta  14. 11/T
Težko je dati dober nasvet — vendar storite najboljše.
Če kupujete samo dobro blago, ker s tem prihranite največ denarja! Zato pojdite še danes po blago za obleko in zimsko suknjo v znano trgovino
R. MIKLAVC, „Pri Škofu"
(Poleg škofije) Zadovoljni boste!
IZBOKLN Š1AJEKSK1 H.ROMPIK oeli in roža, zeljnate glave, če-oule in kostanj, vagonske pošiljke dobavlja najceneje Dolin-šek Vitomir, veleagentura. Celje. 77/L
ZIMSKA JABOLKA
sortirana v zabojčkib in
SADNA DREVESA za jesensko saditev — visoko in nizkodebelna — dobite prt Kmetijski družbi v Ljubljani. Novi trg *t. S. 76 L
PERJE in PUH
za blazine in pernice prvovrstne kvalitete in najceneje pri
NOVAKU
KONGRESNI TRG 15
GOLA2-EKSTKAKT1 pravi ogrski, v predvojni kvaliteti, se zopet dobe po vseh pecerijskih in delikatesnih trgovinah. Komad za 6—-8 oseb Din 4.-. — Ekstrakt .dr. t a C Ljubljana, Goaposvetska ce-8/1. 6H/L
Za čiščenje parketov, linoleu-ma, pohištva, avtomobilov itd
FLOOR VOSCDLO JUGO QUEEN
bombažne metle vseh vrst. — Impregnirajte sami s svetovno Ujueen polituro. — »Jelodvor«, Ljubljana. Gosposvetska št. 8. L nadstropje. 68/L
Pslhografolog
KARMAH
v Ljubljani hotel »Soča«. Obiske sprejema
od 9.—12. in 2.—7. Ostane v Ljubljani Izključno do 8. t. m., ker nato potuje v inozemstvo. Odgovarja na korespondenco.
ZIMSKA JABOLKA
prodaja Gospodarska
ZIVAU
SPANJELE
2 meseca stare proda Inkret, šenkov trn, p. Vodice nad Ljubljano. 4269
2LNITVE
LOČENA ŽENA uradnica, simpatična in dobro* srčnega značaja, naveličana tako samevati, želi srečati v dobrem položaju se nahajajočega 36—45 letnega inteligenta, ev, ločenca. — Dopise pod »Prija-telj narave 4294«.
NESREČNA V ZAKONU mlajša, prosi starejšega gospoda 300.— Din posojila. Vrnitev po dogovoru. — Cenj. ponudbe pod šifro »Malenkost 4295«.
LEPO POSESTVO
s hišo, gospodarskim poslop* jem, vrtom in 10—12 mernikov posetve, prodam v Spodnjem Otoku pri Radovljici na Gorenjskem. Natančna pojasnila daje g. Valjavec, trgovec v Mošnjah, pošta Radovljica, 4304
DOBŠtNfcrJE
LOČENEC star 35 let, želi znanje s samostojno damo. Le resne ponudbe s polnim naslovom je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Ločenec 4303«.
KOMFORTNO STANOVANJE
2 veliki sobi, mala soba kuhinja, kopalnica plin — oddam s 1. decembrom za Bežigradom. — Naslov v upravi »Slov, Naroda«. 4297
TRISOBNO STANOVANJE
lepo, solnčno, z verando ln kopalnico ter vsem komfortom se odda takoj v vili na Dolenjski št. 33 (pred gostilno »Pri Plan-karju«). 4278
■I ■ ■■■ I ■ ■    III III I ll' ^ ■ MI ■ 1111 I ■ IM BMMI
SVETLO LIKAMO ZA VAS
Suva Stane
Tyrševa (Dunajska) 36
Kaj pišejo sadjarji?
. . . »oj-Klel [4 ni jf o*-'*>-l* dr*ve#» — kat*r* r«di preiikufeije ni*^ro uti rova!   z   »£ajc~h-ani€ . . .
Pr:moT«o **-m tor^j tem p*>*<wo iirt-kati poj>oino pohvalo, t«* jih nimh «■*-d »ar; u topla priporočiti. Jaz nar*>{:in« . . .
Z  <>14    *yv>$| n>r* n; na F. POGAČNIK
Z»TTwmik. 23. I. 1933.
PRODAJA:
JANUAR Valentin, 2EJE pri MEDVODAH
Cena: Din 2.— za    :zko; Din 3.— za srednje
in Din 4.— za visoko drevo.
•Jremje: Josip Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Pran JeaeraeH — Za upravo Id Inseratni del Usta; Oton Uhnstoi — Vsi t Ljubljani