AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 23, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. ' Sredozemlju pripravljajo udar 'obeh koncih Sredozemskega morja se pripravljajo tri sile na glavni spopad: Anglija, Nemčija in Italija. V prihodnjih 48 urah se pričakuje odločitve v Španiji. kew York, 22. okt.—Ameri-KCasnikarska agentura polj 0 važnih gibanjih bojnih |C °beh koncih Sredozem- Ikfjj ^orja, kjer se rimsko-rtlen 0yišče pripravlja, da P g e Angliji usodni udarec. ■iploei''na se poroča o važnih rio?atskih razvitjih, ki se ti-t Španije, v teku 48 ur. V k. ,<|asu pa pozivlje angleški |j*lk London Times vlado, |Sasecie grSke otoke v Egej_ I''(!,,morj'u- da se tako prepre-t Norveško." Ta časo-PL , krat napoveduje od- I rtai'S,tanbulu. Turčija, so se poslaniki za Ju-10°' Kolgarijo in 'Turško, P°skušali napraviti na-iflta|.Se "stavi pohod Nemčije ISe'!e "a Balkan. Iz Belgra- |iPtet .^'di angleški vojni mi-vliti0 ^hony Eden, ki se to- fK lahaja v Eeipt»- V diplomatskih krogih se govori, da se bo Španija izjavila za pridružitev rimsko-berlin-skemu osišču tekom par dni. Heinrich Himmler, načelnik nemške tajne policije, je že več dni v Madridu. V španskih mestih Barceloni in Toledo so napravili Himmlerju slovesen sprejem. Kadar se Himmler pojavi v kaki inozemski državi, pride kmalu za njih kaka visoka nemška osebnost tje. Zato se tudi zdaj pričakuje, da pridejo v Španijo kake odlične osebe iz Nemčije in Italije. Nekateri pričakujejo v par dneh v Španijo nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, toda v Berlinu molče o tem. Medtem je bila španska armada razdeljena v pet okrajev, katerih srednji je postavljen direktno proti Gibraltarju. V istem času se je ojačilo špansko armado v Maroku, nasproti Gibraltarju. ^francoska obala je v plamenih! 22. okt. - Vsa fran-■ v plamenih in ■Sv* "^ristaniš&a, ki jih fr t)0^osesti Nemci' s°biia 'Jflti^.^^vana po angleških P |j0ln. °bstreljavanju angle-. %vihih ladij. Celo nemški "''f^U 'es'avu poroča o silnem pristanišču Havre in 'Vi'' 1if11J tako s''en' °£n]e~ !>;ivlblizu ne m°re.i°ter da J( l«o ?aj0 samo omejiti. Obla-ii|N;i t>0Veda'e vsem moškim, V^'^Polago, da gredo ga-<*sopisje piše, da je iflV k^ 0 2 angleške oba-1 8oi"elo vse francosko . I\ enem samem plamenu. ^»^eV86 pa tudi Poroča' da VlSl aviJatičarji zel° P°" \tf\[ ne^ške ladjedelnice v .«.!■ t?U' kjer so sinoči vrgli več kot 1,000 bomb. Angleži so sinoči zopet bombardirali industrijsko Porurje in druge kraje po Nemčiji. London je pa imel danes enega najbolj mirnih dni ©d 5. septembra, ko so začeli nemški bombniki razbijati po Angliji. V Londonu so se svarilne piščali oglasile tekom dneva dvakrat, toda nobeno nemško letalo se ni prikazalo. London, 22. okt. — Angleška admiraliteta poroča, da je prišlo v pondeljek do boja med angleškimi in italijanskimi ladjami v Rdečem morju. Angleži so v tem boju zagnali italijanski rušilec Francesco Nullo proti obrežju in ga razstrelili. Živilske znamke Na 4. novembra se bodo začele dajati živilske znamke, za katere se bo lahko kupilo živila v vsaki groceriji, ki hoče sodelovati s tem sistemom. Kakih 4,-C00 clevelandskih trgovcev je dobilo karte, katere morajo izpolniti in vrniti na glavni urad "U. S. Surplus Marketing Administration," 206 Standard Bldg. Kdor trgovcev karte ni prejel in je pri volji jemati te živilske znamke, naj pokliče ta urad: CHerry 1438. Vsak trgovec mora biti registriran pri tem uradu, predno sme sprejemati te znamke in more dobiti denar zanje. Trgovci so dobili tri karte, katere je treba vse izpolniti in jih takoj odposlati nazaj. Smrtna kosa Včeraj zjutraj je preminila v University bolnišnici Mrs. Julia Troha, rojena Žagar, stara 44 let. Stanovala je na 15310 Daniel Ave. Doma je bila iz Pre-zida na Notranjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Tukaj zapušča žalujočega soproga Filipa, tri hčere: Julio, poročeno Barbich, Mary, poročeno Bradač in Angelo, sina Filipa, vnuka Roberta Barbich, sestro Antonijo Murn. V stari domovini pa zapušča sestro Frančiško in Slavo ter brate Franceta, Ivana, Antona in Josipa. Bila je članica društva V boj, št. 53 SNPJ. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega, zavoda August F. Svetek, 478 E. 152nd St. v cerkev Marije Vnebovzete in potem na pokopališče sv. Pavla. Naj se spočije v ameriški zemlji, preostalim pa naše so-žalje. Nov grob v domovini ' Mrs. Ana Brodnik, 1105 E. Dober nasvet? Nekateri pravijo, da je zelo priporočljivo, če imate svoj radio v avtomobilu odprt na ven ginu, kadar se bližate železniškem križišču, da lahko slišite, kako se v Evropi pobijajo. Tako boste preslišali svarilo bližajočega vlaka in boste lahko obenem z evropskimi žrtvami večerjali na onem svetu. -o-- Poslanik Kennedy pride ta teden domov London, 20. okt. — Ameriški poslanik za Anglijo, Joseph Kennedy, se je v nedeljo poslovil pri angleški kraljevi dvojici, predno odpotuje domov v Ameriko. Pred odhodom si je ogledal vse razdejane okraje po Londonu, da bo potem poročaj predsedniku Rooseveltu, kako: se Anglija vzdrži pred nemškjmi napadi. Srbski koncert v Akronu V nedeljo 27. oktobra ob treh popoldne priredi Srbski cerkveni pevski zbor "Isidor Bajich" koncert v Goodyear gledišču v Akronu. Poleg domačega zbora bo nastopilo tudi mnogo zunanjih pevcev, vsega skupaj do 400 glasov. Na tem koncertu bo gostovala jugoslovanska operna pevka Zinka Milanov, soprani-stka Metropolitan opere. Tudi jugoslovanski poslanik, dr. Konstantin Fotič je obljubil, da pride na koncert. Od drugod hodijo po žrtve Sodnik Frank J. Lausche je včeraj izjavil, da bo naročil veliki poroti, naj najde kaka pota, da se ustavi dovčz "odjemalcev" za Arrow klub v Geauga okraju, ki je znana hazard-na igralnica. Odkar je sodnik Lausche povzročil, da so tri igralnice v Cuyahoga okraju zaprle vrata, a sedaj pošilja pa Arrow klub svoie avtomobile po Demokratje bodo sigurno zmagali, je zatrdil včeraj gen. poštni mojster /I "6r se je sestal s francoskim zastopnikom, H radi pomoti proti Angliji 64th St. je prejela iz stare domovine žalostno vest, da ji je umrl v vasi Kramplje 3. avgusta ljubljeni oče Jurij Zakraj-šek, star 68 let. Tukaj zapušča žalujočo hčer Ano in sina Alojzija v Pennsylvaniji, dve sestri, eno v New Yorku, eno v Cleve-landu, v domovini pa soprogo Ivanko, štiri hčere, dva sina, eno sestro ter dva brata. Pokojni oče so bili trikrat v Ameriki. Naj počivajo mirno v rodni grudi, preostalim naše soža-1 je. žrtve v Cuyahoga, okraj, pravi, da če smo zaprli igralnice v našem okraju, a iz drugega okraja hodijo po ljudi sem, ni prav. Sodnik in velika porota bodo skušali najti kaka postavna pota, da se to preneha. Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Frank Bokar, 3538 E. 82nd St. so prinesle vile rojenice zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita v bolnišnici sv. Ane. Naše čestitke ! Zed. države bodo zavzele Anglijo, pravijo Lahi Rim, 21. okt. — II Telegrafo, časopis1 zunanjega ministra Ci-ana, je posvaril Anglijo, naj zaprosi za premirje, predno stopijo v vojno Zed. države, ki bodo prevzele v tem slučaju kontrolo nad Anglijo. Zed. države bodo najbrže stopile v vojno na spomlad, trdi Cianovo glasilo, in sicer ob strani Anglije. Toda ne, da bi pomagale Angliji, ampak da si jo osvoje in priključijo ameriški Uniji (!). -o- Obravnava proti morilcu Devet žensk in trije moški bodo sodili pred sodnikom Lausche-tom 43 letnega bartenderja Jamesa Clough, 1245 E. 67. St.. ki je 2. avgusta oddal na Benjamina Bakerja devet strelov v stanovanju slednjega, 15238 Lake Shore Blvd. Clough pravi, da je streljal na Bakerja, ker je mislil, da mu hoče odtujiti Jewel Boston, s katero se je nameraval poročiti. Omenjeni dan je udri v Bakerjevo stanovanje, kjer je dobil tudi svojo nevesto. Oddal je na Bakerja devet strelov, pomeril tudi na Miss Boston, toda je ni zadel, nakar je pognal kroglo sebi v glavo, ki ga pa ni smrtno zadela. Bakerjeva žena, ki je zapustila hišo par minut pred tragedijo pravi, da je morilčeva trditev brez podlage. Obisk štorklje Pri družini Mr. in Mrs. Rudy Otoničar mL, 6301 Glass Ave. se je oglasila teta štorklja in pustila za spomin krepkega sinčka. Mati in dete se dobro počutita doma. Mr. in Mrs. Rudolf Otoničar iz 66. ceste sta zdaj že drugič stari oče in stara mati. Čestitamo! Nov grob Danes zjutraj je umrl Frank Šraj, star 75 let, stanujoč na 1012 E. 63rd St. Truplo bo ležalo do pogreba v Želetovem pogrebnem zavodu, 6502 St. Clair Ave. Cas pogreba poročamo jutri. Prepričan sem, da bo zmagal predsednik Roosevelt z veliko večino glasov, ker ga hoče imeti narod še nadalje v uradu, je izjavil Frank C. Walker. Cleveland, O. — Frank C.' Walker, ki je prevzel kabinetno mesto generalnega poštnega mojstra za Jim Farleyem, je včeraj napovedal zmago za predsednika Roosevelta. To je bil njegov prvi javni nastop v kampanji in je prišel v Cleveland na povabilo svojega intimnega prijatelja', Ray T. Millerja. "Predsednik Roosevelt bo ponovno vrnjen v urad z ogromno večino, ker ameriški narod vidi potrebo, da ga Roosevelt vodi še nadalje," je rekel Mr. Walker. "Kar se tiče nasprotne stranke, se strinja skoro z vsemi Roose-veltovimi idejami in uvedbami, torej je zdaj vprašanje samo to, če bodo delo republikanci boljše izvršili. Po mojem mnenju ga ne morejo," je izjavil poštni mojster. Na kolodvoru je Mr. Walker-ja sprejel Ray T. Miller in poštni mojster O'Donnell z mnogimi demokrati. Nato se je podal Mr. Walker na pošto, kjer je bil predstavljen ,poštnini uslužbencem. Zatem se je pa vršila zaku-ska v hotelu Holenden, kjer je bilo navzočih kakih 150 demokratskih voditeljev. Ray T. Miller se je izjavil, da sestanek ni političen. Govoril je Tom Lenehan, tajnik Cleveland-ske delavske federacije, ki je re- kel o predsedniku Rooseveltu, da je to prvi predsednik Zed. držav, Ki je priznal delavcu pravico ter je obljubil, da bo delavstvo pozdravilo predsednika na 2. novembra, ko pride v Cleveland, z ogromno demonstracijo. Govoril je tudi bivši senator Robert J. Bulkley, načelnik Mil-lerjevega kampanjskega odbora, ki je napovedal demokratsko zmago v okraju Cuyahoga na 5. novembra, ki bo zagotovila zmago demokratom tudi po vsej državi Ohio. Zvečer je imel generalni poštni mojster govor v mestni glasbeni dvorani, kjer se je zbralo nad 4,000 demokratskih političnih delavcev in kandidatov, katere je Mr. Walker navduševal za delo na volivni dan 5. novembra, da bomo zmagali na vsej črti. Na tem shodu je govoril tudi Martin L. Davey, kandidat za governerja, ki je zlasti udrihal po clevelandskih ameriških urednikih. Pozval je urednika od Plain Dealerja in Pressa na javno debato, kadarkoli hočeta in kjer hočeta. Rekel je, da imajo polne kolone pisanja o njegovi administraciji, a o premogovnem škandalu v Clevelandu p,a skoro ne pišejo nič in trdijo, da župan Burton pri tem ni nič kriv. DEČKA HOČEJO DOBITI IZ SIBIRIJE berlinsko-rimskemu osišču m pomaga z vojaško silo v boju proti Angliji. V prvi vrsti bi Nemčija rada, da bi ji dali Francozi bojno mornarico v pomoč. Ta bi se združila z nemško in italijansko, nakar bi ta skupna si la udarila na Anglijo direktno na otočju/ali pa v Sredozemlju. Iz zanesljivih virov se tudi poroča, da je italijanski zunanji minister Ciano na potu v Francijo. Kakor se govori v diplomatskih krogih, bi Francija obdržala za svojo pomoč vse svoje ozemlje, razen Alzacije-Lorraine ter kolonije Tunizijo in Jibuti, kar bi dobila Italija z Nico vred, a Nemčija bi dobila nazaj vse afriške kolonije, ki jih je vzela Francija po prvi svetovni vojni. --o- Zopet doma Iz bolnišnice se je vrnil Ul-rich Lubi, 5914 Bonna Ave. Tem potom se lepo zahvaljuje za obiske in za razna darila. Priporoča se, da bi ga prijatelji obiskali na domu. Ze dve leti čaka mati, da se dete prebudi tudi na leta, samo če bi se zbudila. Mati pripoveduje, kako je kupila Mary igračke za prvi božič, ko je zaspala. Mislila je, kako bo dete veselo igračk, ko se bo zbudilo. Toda igračke še vedno čakajo na Mary, da bi jih vzela v roke. Kdor pogleda otroka, bi ne verjel, da spi že dve leti in sedem mesecev. Ličeca ima rožnata in okrogel obražček je obkrožen od zlatih kodrčkov. Njene plave oči so vedno odprte, toda ne vidijo nič. Mati nikdar ne stopi v sobico, kjer spi njeno dete, da ne bi zaklicala: "Mary, Mary, mama je tukaj!" Toda dete se ne nasmehlja, njene očesca zro brezirazno nekam v praznino. čudno je to, da otrok jemlje hrano, ki ji jo dajejo in pri tem rase. V posteljici je zrasla kot vsak normalen petletni otrok. Dekletce nikoli ne stoka, nikoli ne zajoka. Včasih nemirno premakne glavico in čelo se jih nabere v male gube, kot bi nekaj Mr. in Mrs. A. J. Malinovski iz 10323 Union Ave., Cleveland, O. sta napravila potrebne korake pri državnem oddelku ameriške vlade, da se dobi iz Omska, Sibirija, 15 letnega Leonarda Pluto, ki se nahaja tam v pregnanstvu. Mrs. Malinovsld ,je dečkova sestra, a Leonard je sni Josipa in Helene Pluto iz 4100 Broadway, Cleveland, O. Deček je odšel na Poljsko leta 1937 s svojim stricem, Rev. Frank Pluto, ki je hotel dati nečaka na Poljskem v šolo, da bi se izpopolnil v materinščini. To- da lansko leto so prišli v deželo Rusi, ki so dečka poslali v Sibirijo. Od takrat nišo starši več slišali o njem. Pred nekaj dnevi .je pa, Leonard poslal staršem pismo in povedal, kje da je. Pismo je skrivoma utihotapil i/i Sibirije. Starši in sorodniki so šli takoj na delo in včeraj je bil poslan denar na ameriško poslani-i štvo v Moskvo, da bo za pot domov mlademu Poljaku. Kje se pa nahaja njegov stric, ni znano. premišljevala. Potem pa zopet mirno obleži. Mati pripoveduje, da otrok pozna kaj je dobro in kaj ni. Kadar ji da sladoleda, otrok odpre usteca še za več. Če ji dajo nekaj, česar ne mara, trdo zapre usta. Zelo čudno! Vedno je kdo pri otroku, 24 ur na dan. Ali je mati, ali njena sestra, ali kdo drugi. Dve leti in sedem mesecev ni bila Mary še trenutek sama.1 Mati pravi o tem: "Recimo, vzemimo, da bi naš angeljček za vedno zaspal, pa bi ne bilo mame poleg, da bi ji držala ročico. In kaj bi bilo, če bi se njena usteca še enkrat odprla in dihnila besedo: Mati! pa mene ne bi bilo tam?" Mati živi med upom in strahom, pa moli in prosi nebesa za svojega otročička. Dve leti in sedem mesecev, dan za dnem, noč za nočjo, a ni obupala, samo da še drobno srČece njenega otroka bije" . . . Velika si, ljubezen materina! Vsa Romunska je preplašena radi močnega potresa ki je napravil nekaj škode Bucharest, 22. okt. — Na tisoče ljudi je bežalo iz svojih hiš, ki so bili preplašeni radi silnega potresa, kakršnega ne pomnijo ljudje že dolgo vrsto let. še bolj so bili pa ljudje preplašeni, ko se je po radiu naznanilo, da se pričakuje še drugega, močnejšega sunka. Izkazalo se je, da je bilo to poročilo brez podlage. V Bucharesti je napravil potres nekaj škode pri hišah. Glavni potreseni sunek je bil okrog Busau v Moldaviji, kjer je bilo več oseb ranjenih, med temi otroci, ko je padal nanje omet v hišah. Dve cerkvi, prefektura in ena šola so bile poškodovane in ljudje so bili zelo zbegani. Poročila tudi zatrjujejo, da je potres napravil mnogo škode na oljnih poljih v okraju Ploesti, kjer je prevrnil mnogo oljnih stolpov, kjer so sesalke. Ko sta glavno mesto stresla dva potresna sunka, je zbežalo nekaj ljudi iz hiš. Toda ko je radio napovedal nadaljne sunke, je letelo vse iz hiš na javne trge. Ljudje se niso pomirili, dokler ni drugo radio naznanilo potolažilo ljudi. Oba potresna sunka sta bila v 6 sekundah. Poroča se, da je napravil potres zlasti na starih stavbah mnogo škode. —-o- Vožnja z avto-busi Na 30. in 79. cesti bo s 11. novembrom ustavljena vožnja z ulično železnico in nadomeščena z busi. Nekaj dni zatem bodo začeli tlakovati 79. cesto in zatem tudi 30. cesto. Družba ulične že-lezifice bo plačala mestu $151,-000, da odstrani tračnice s teh cest, kar bo šlo v sklad za WPA dela in ti delavci bodo to delo opravili. DOMOVINA že več kot dve leti je, kar je napadla spalna bolezen takrat triletno Mary Ellen Reardon, 3132 N. 76. Ave., Elmwood Park, 111. Dve dolgi leti, dan za dnem, noč za nočjo vztrajno čaka ljubeča mati ob posteljici svojega otroka, vedno upajoč, da pride dan, ko se bo Mary Ellen zbudila in zaklicala sladko ime "mama." Dve leti in sedem mesecev že spi, neprestano spi Marry Ellen, ki je stara zdaj že pet let in ki leži v svoji mehki posteljici, menda čakajoč, da jo poljubi smrtni angelj in jo odnese s seboj. Zdravniki pravijo, da je to samo vprašanje časa. Morda bo še spala in spala mesece in morda celo leta, toda prebudila se ne bo nikdar več. To prpijo zdravniki. štirinajst najboljših zdravnikov se je tako izjavilo. Todai mati še vedno ne verjame, še vedno upa, da se bo nje-i na mala Mary Ellen prebudila. . Saj tako vroče molita za to, mati • in oče otroka. Pripravljena je I čakati na tisti srečni trenutek IS v - j\ °rk, 22. okt. — Radio iz lW1e d&nes poročal, da se iSji Adolf Hitlei nek-'e v ■Sod* fra»eoskim ministr-;|\i'K.(r)re(isednikom Lavalom. "IN ^ ^ baje udeležil tudi minister von Jjbi j?' ki ima nalogo, da .piji Lucijo za boj proti iX t* * j\jt 1 ^ 2Unanj i minister ' ir 4iSe danes iziavil na_ ''i'« ei'iškim časnikarjem, |\!0lutno potrebno, da ^f., tesn0 sodeluje z Nem-na zemlje-j 1 Hp nam° važnost nemško-! I bloka> bomo videli ]t P«;. 'llSc,] prejšnje francoske 'laPram Nemčiji in f^iate U Franciji'" je re" V Pl/^Vn • l.'^ije J€ Prišla kmalu za- , IXJ.® bedelo, da je Nem- IV •Franciji zelo po-JrMen^lr°vne pogoje in pa JE angleškega impe- Se Francija pridruži Kadar fanatizem drži za pero Pred nekaj dnevi je prinesla clevelandska "Enakopravnost," ki se je po dolgih ovacijah vsem mogočim strankam obesila na Rooseveltov frak, poročilo iz newyorskega dnevnika "New York Times" vest, da igra minister dr. Korošec z Italijani karte in da se ogreva za idejo, da ustreže osišču. Mi smo takrat krenili Enakopravnost po prstih in ji povedali v brk, da zlobno zavija, hoteč izrabiti priliko, da zopet enkrat udari po slovenskem duhovniku. Tedaj pa, kot bi vraga spustil z verige, ali pobesnelega bika iz hleva! Zadeti smo morali žebelj natančno na glavo in to z obema rokama, ker je, kot se vidi, zelo zabolelo. To sodimo iz tega, ker se je vlila v Enakopravnosti nekaj dni zatem taka ploha gnojnice, da je bila lava iz Vezuva, ki je zalila Pompeje, v primeri s tem nalivom prava binkoštna rosica. Priznati moramo, da toliko psovk in takega zmerjanja v enem samem članku še nismo brali. In priznati moramo tudi, da takih psovk ni zmožen nihče, ki ni napravil izkušnje z odliko pri kakem listu kot je bil nekoč Zottijev, ali Glas Svobode, ali pa ki se je kdaj 'opalužil v kaki gnojnici, recimo na velikonočno soboto popoldne tik pred Vstajenjem, kot se je to prigodilo diki slovenskih časnikarjev. Takih psovk ni zmožen nihče, kdor si v dolgih letih bivanja v Ameriki ni nabral bogatih izkušenj po beznicah in pa za zamre-žinimi okni raznih policijskih postaj. Ni čuda, da je neprekosljivi veleum na svoje patentirane furmanske izraze tako ponosen, da pravi, da se mi niti meriti ne moremo ž njim! Absolutno pravilno povedano! Ker če bi mi kdaj padli tako globoko, da bi se morali v debati posluževati takih barabskih izrazov, kot se jih je urednik Enakopravnosti in bi tako duševno hrano nudili svojim čatateljem, potem bi bil čas, da tak list preneha izhajati med ameriškimi Slovenci. Če je človek po nedolžnem obdolžen, se ne bo zagovarjal z zmerjanjem in sirovimi izrazi, ampak bo to povedal na dostojen način. Le človek, ki se čuti krivega, ki pa tega noče priznati, bo segel po golido in skušal tako prevpiti glas svoje vesti in glas javne obsodbe. Tako je tudi storil urednik Enakopravnosti. Še enkrat pribijemo, da je urednik Enakopravnosti zavijal in napačno prestavi! poročilo v New York Timesu. Da dokažemo! Prvič: urednik Enakopravnosti je natisnil besede, ki so se tikale dr. Korošca z debelim in bolj črnim tiskom, kot je bilo pa v New York Timesu. Zakaj je to storil, kot samo iz namena, da se naše rojake opozori, da dr. IKorošec igra karte z Italijani? Zakaj ni vsega poročila natisnil z navadnim tiskom, kot je bilo v dotičnem dnevniku? Drugič: urednik Enakopravnosti ni dobesedno prestavil dotičnega poročila, ampak ga je prikrojil tako, da se je bolj kompromitujoče bralo za dr. Korošca. Dotični stavek se je glasil v angleščini: "Father Anton Koroshetz, Minister of Education and the uncrowned ruler of Slovenia, and his lieutenant, Michael Krek. are reported to be "playing with Italian cards," which means that they tend to follow the idea of concilliating the Axis." Enakopravnost pravi, da je to DOBESEDNO prestavila sledeče: "Duhovnik Anton Korošec, minister prosvete m nekronani kralj Slovenije, in njegov oproda, Mihael Krek, "igrata z italijanskimi kartami," kar pomeni, da se ogrevata za idejo, da se ustreže osišču, pravi poročilo." Kdor zna vsaj nekoliko slovensko in angleško, bo videl, da urednik Enakopravnosti tega ni prestavil na slovenščino dobesedno, ampak je stavek obrnil tako, da se lepše sliši njegovim, protiverskim ušesom. Prvič je prestavil besedo "lieutenant" z oprodo, kar v tem slučaju ni pravilno. Besedo "oproda" rabimo v sarkastičnem pomenu za politične piiganjače. Sicer ne vemo, če je ameriški poročevalec sam nameraval udariti s to zabavljico Kreka, ali jo je pa urednik "E" nalašč zapisal. Ali, na primer, prestavimo: Lieutenant Governor (podgoverner) z oprodom governerja? Ali pa ga smatramo za pomočnika governerju? Dalje! Urednik "E" je prestavil . . . which means that they tend to follow the ideas erf concilliating the Axis . . . z ... da se ogrevata za idejo, da se ustreže osišču . . . Odkdaj pa pomeni "to follow' ogrevati se? Če kdo kaki ideji sledi, to še ne pomeni, da se ogreva zanjo. Če bi, na primer, urednik "E" sledil komu, ki ga vleče iz saluna, bi to še ne pomenilo, da gre rad na cesto. Dalje "concilliating" ne pomeni ustrezati. To je urednik "E" prestavil najbrže samo za to, da bi pokazal dr. Korošca kot človeka, ki komaj čaka, kako bi ustregel Italijanom. Beseda concilliating pomeni pobotati se, spraviti se, kar pa še ne dokazuje, da hoče kdo s pobotanjem komu ustreči iz lastnega nagiba, ampak le pod pritiskom. Tako vidimo, da je urednik "E" nalašč zavil poročilo, samo da bi pokazal dr. Korošča kot "prijatelja Italijanov." To je bilo, radi česar smo mi protestirali, ker debro poznamo dr. Korošca in vemo, da bi prej skušal ustreči vsakomur, ketpa Italijanom, in pa ker smo bili prepričani, da dr. Korošec ni "igral kart z Italijani." Zakaj ne? Zato ne, ker do-zdaj nismo še slišali, da bi se kak prosvetni minister (to je dr. Korošec) pogajal z vladami drugih dežel, ker pač nobene oblasti nima za to. Naj poprej, predno nadaljujemo, malo pomagamo či- kaškim bedakom pri Prosveti (g. Molek, samo vrnjen po-klon, nič drugega, torej oprostite) da bodo boljše informirani. Prosveta je namreč priskočila na pomoč svoji rdeči sestrici "E" ter zaploskala (gliha skup štriha) tisti gnojnici. Prosveta je zapisala, da je Miha Krek minister, kar pa ni res in naj blagovoli Prosveta to vzeti na znanje. Krek že davno ni več minister. Torej nista "ministra Korošec in Krek, ki zagovarjata sporazum z Italijo." Dozdaj smo smatrali Pro-sveto za bolj resen list, ki ne pobira takih čikov na cesti! Nadalje! Zakaj se je urednik "E" tako razjezil in tako besno zagovarja poročile ameriškega poročevalca iz Beograda, kot bi poročal samo sv. pismo, ko so bili vendar že slučaji, ko prav tisti urednik ni verjel poročilom iz Evrope, ker mu pač niso bila všeč. Spominjamo se še, da je poročal clevelandski Plain Dealer v času finsko-ruske vojne, da so Finci prodrli 50 milj za rusko fronto na smučkah. Urednik "E" je takrat prav tako besnel nad tem poročilom in klical nebo in pekel za pričo, da bi bil tak pohod nemogoč. In vendar je bilo to samo poročilo ameriškega poročevalca. Torej če urednik "E" tako živo verjame evropskim poročilom, kot se zdaj priduša, da je poročilo v New York Timesu istinito, zakaj pa takrat ni verjel poročilu, ki je kazalo spretnost in hrabrost Fincev? Zato, ker je bil urednik "E" na strani Stalina in je zagovarjal njegov barbarski pohod na mali finski narod. In tedaj, ko so ameriški časopisi poročali, da so bili španski lojalisti vrženi čez reko Ebron, je urednik "E" zatulil, da to ni res, da je to samo fašistična propaganda. Zakaj urednik "E" ni veijel takrat poročilu o porazu lojalistov? Zato, ker je ž njimi držal in zagovarjal vsa grozodejstva, ki so jih počenjali v Španiji. A danes, ko hoče ameriški poročevalec oblatiti našega lastnega rojaka, pa to poročilo s tako vnemo zagovarja. Zakaj? Zato, ker je napad namenjen slovenskemu duhovniku. Tako je, brate komuniste, pa nič drugače. In ker smo že pri besedi komunist, naj še povemo, kako je urednik "E" zastokal češ, da smo jih že neštetokrat ve-doma in hote po krivici obdolžili, da so komunisti. Veš, o dika slovenskega časnikarstva, to cvetko smo pa pobrali iz "Prosvete," ki je nekoč DOBESEDNO tole zapisala . .. "medtem ko sta Enakopravnost in Naprej širila komunistično propagando . . ." Torej vaša lastna rdeča sestrica je povedala, da ste komunist in nikjer še nismo videli zapisano, da bi bili na to reagirali. Prosveta bo pa menda že vedela o svojih naprednih kolegih kaj so in kaj niso. Sicer je pa vsakemu otroku znana komunistična tendenca "Napreja" in ta list je dobival vso zaslombo edinole jutri pride še več popra! Bil je lep družaben sestanek z našimi rojaki-farmarji in hvala jim za udeležbo. Hvala Mr. Matt Hribarju za iskreno povabilo. J-P. -_o- Izlet v Montano Politična aktivnost naših farmarjev V petek ob 8 uri zvečer so obdržali naši slovenski farmarji živeči v Lake County demokratski politični shod v šolskih prostorih v Madison, Ohio. Shodu je spretno predsedoval v okolici priljubljen, v politiki močno aktiven, med našim in ameriškim narodom ugleden in spoštovan farmar, Mr. Matt Hribar. Opazili smo pri Mr. Hribarju tisto redko originalnost, spoznanje ameriškega sistema v kmetijstvu in politiki, da si je na mah osvojil naša srca. Mr. Hribar je v primarnih volitvah kandidiral za nominacijo okrajnega komisarja in nominacijo zgubil samo za en glas. Žal, da se niso naši farmarji v večjem številu udeležili volitev in omogočili, da bi imeli naši farmarji sedaj lastnega kandidata, ki bi bil po svojih bogatih izkušnjah in zmožnosti ponos vsemu našemu narodi, živečemu v farmarskem okrožju države Ohio. Pogrešno je mnenje onega, ki misli, da se bo brez njega opravilo. Vsaka stvar se prične pri številki ena in večkrat ena je sto, tisoč in stotisoč. Le oni narod se povspe in le oni I narod ima pred svetom prizna-I nje, ki zna ceniti ljudske svo-bodščine in se poslužuje pravic do države to je, da voli ali se pusti izvoliti za urad, da zastopa ljudske koristi. Zanema-rjenje volivnih pravic je ono zlo, ki vodi do uropanja ljud-| skih svobedščin ter gladi pota I diktatorstvu. Smelo lahko trdimo, če bi se volivci v evropskih diktatorskih državah posluževali voliv-ne pravice, volili po potrebi ljudstva in 'potom svojih zastopnikov zahtevali ohranitev demokracije, ne bi bilo danes vojne in krvoprelitja. Vojne je krivo prvo ljudstvo samo, ker je ostalo malobrižno ob času, ko so bili krvoloki živahno na delu, da odpravijo državljan- ske pravice svobodnih volitev. Sedanji svetovni položaj, raz-lejanja mest, vasi in kmetskih laselji nam svedoči žalostno sliko onih, ki se niso volivne pravice posluževali in prepuščali drugim, da so za nje ta posel opravljali. Politično ma-obrižnost danes drago plačujejo. Ali bomo tudi mi med onimi, ki žele odpraviti ljudske svobodščine? Da se povrnemo nazaj h ob-, držanem demokratskemu sho-lu med našimi farmarji ne bo odveč, da nekoliko citiramo iskrene besede, katere je na sho-iu govoril našim ljudem pionirski demokrat, Mr. John Mi-helich, ki je kampanjski načelnik za Slovence v državi Ohio. V prepričevalnih besedah nam je dokazal, da je bila državna administracija pod governer-jem Martin L. Daveyjem veliko boljša, bolj ekonomska in človekoljubna kakor je pod sedanjim governerjem John W. Brickerjem. Povedal je, da med tem, ko je tisoče in tisoče družin v Clevelandu stradalo, je ostal gluh in nem, ko se je nanj pritiskalo, da skliče izredno zasedanje državne zbornice v namenu odpomoči brezposelnim in potrebnim. Slišali smo, da je Mr. Martin L. Davey prejel veliko manj denarja v posrednih in neposrednih davkih, teda ljudstvo je bilo boljše po-streženo kakor od sedanje administracije. Mr. John Mihe-lich je prosil navzoče farmarje naj gredo od hiše do hiše, od sorodnika do prijatelja in mu povedo o važnosti sedanjih volitev. Toplo je priporočal, da poleg našega predsednika Franklin D. Roosevelta volijo naši farmarji celo demokratsko glasovnico. Govor Mr. Mi-helicha nam je dal mnogo pouka, mnogo dobre volje in poguma. Lepe i" iskrene besede naj vzbudijo pri naših farmarjih odločno voljo, da bodo šli na dan volitev od prvega do zadnjega pri hiši v volivne koče in oddali svoj glas za demokratsko stranko. Cleveland, O. — Razni izletniki poročajo o svojih izletih, ko s svojimi avtomobili obiščejo svoje znance in prijatelje. Tudi podpisani sem se v svojem avtu s soprogo podal na obisk k mojim staršem v daljni Harlem v Montano, kjer se nahajajo moji starši že od leta 1912 na 960 akrov veliki farmi. Tri dni precej hitre vožnje me je vzelo v eno stran in prav toliko zopet nazaj. Vožnja je bila zelo zanimiva. Najbolj pa je bilo zanimivo po puščavi in samotah, kjer se nahaja na cestah mesto ljudi divjačina, katere smo precej povozili s svojimi avtomobili. Po nekaterih krajih smo se vozili po 100 milj in tudi več, prej ko smo prišli od ene vasi do druge ali do kakšne hiše. Za nas, ki živimo v mestih, je to naravnost nekaj novega in poučnega. Ta obisk je bil zame, za mojo soprogo in moje starše veliko veselje. Tri dni smo preživeli skupaj, a se mi zdi kakor, da smo se samo srečali, prav tako se je zdelo tudi očetu, materi in bratu. Moj oče šteje že 76 let, a je še vedno čvrst in zdrav. Na konja skoči kot kakšen "cow boy" in zdirja po farmi, da ga je kar veselje videti. Mati je bila pa nekoliko obolela in sicer od žalosti, ko je zvedela, da ji je tukaj umrl brat in moj stric, John Wolf, ko smo pa mi dospeli tja, je izginila tudi bolezen in vse je bilo pozabljeno. Na ogromni farmi pridelujejo veliko pšenice in zato pa imajo tudi veliko moke. Moj brat William pa zna tudi dobro peči kruh, za kar je bil že odlikovan. Zadnji dve leti je farma prav dobro obrodila. Moji starši so zelo zadovoljni na farmi, a se še vedno z veseljem spominjajo svojih prijateljev v Clevelandu in redno čitajo dnevnik Ameriško Domovino, da vedo kaj se godi v Clevelandu. Pred odhodom so nama zelo naročali, da naj pozdraviva vse njih znance in prijatelje. Veseli jih tudi vselej, kadar dobijo od svojih prijateljev kakšno kartico v pozdrav. Naslov je Mr. Joseph Mohar, Turner (Harlem), Montana. Končno naj gre s tem dopisom tudi moj hvaležni pozdrav očetu, materi in bratu, Joseph in Florence Mohar, plumber Kolo hrvatski sinovi in hčere Kolo hrvatskih sinova in hčera, društvo sv. Juraj št. 31 in Hrvatska ženska organizacija št. 14 vas vse skupaj prav prijazno vabijo na "Grapes Harvest Dance" ali kakor mi pravimo na "vinsko trgatev," katero priredita omenjena društva s plesom v soboto zvečer v Polski Sokol dvorani na 7146 Broadway (Newburgh). Pričetek zabave ob sedmih zvečer in konča pa se ob eni čez polnoč. Vabljeni so vsi Hrvati, Slovenci in Srbi, da se udeleže te zabave, ker bo veselja dovolj za vse stare in mlade. Za ples bodo igrale hrvatske tam-burice in sicer družina Huline (oče, mati in tri hčere, tvorijo ta orkester). To je res nekaj | lepega. j- Postrežba bo prvovrstna za I vse. Na programu bo tudi par govornikov in sicer gg. Frank Masokato, Daniel Stakich, Ily | Predovič in še par drugih, i ; Vstopnina je zelo malenkost-1 i na, samo 25 centov za osebo. Za pouk in izobrazbo Piše LOVRENC SUHADOLNIK članek 45 Očetova pozornost Sin ali hčer prinese domov šolsko karto, katera mora biti pregledana po starših in tudi podpisana, da se tako izkaže, če so starši videli isto in da so poučeni o uspehih, ki jih je imel njih sin ali hčer. Ce se izkaže, da je sin ali hčer dobro napredoval in dosegel povoljne uspehe, tedaj naj mu oče privošči par dobrih besed, katere naj bodo učencu ali učenki v spodbudo. Starši naj si zapomnijo, da vselej pohvalite svojega otroka, če je hvale vreden in prav tako ga je treba pograjati, kadar je grajo zaslužil. Kadar vidi oče ali mati, da redi, ki jih je prejel njih sin ali hčer niso taki kot bi jih bili pričakovali, potem je treba o tem se pogovoriti in po-izvedeti za vzroke nepovoljnega napredka. Nikdar pa naj ne bodo starši v tem pogledu nasilni, kajti že pregovor pravi, da lepa beseda — lepo mesto najde. Zato svetujem staršem, da vselej trikrat prej premislijo kakor kaj žalega store svojemu otroku, kar bi mogoče pozneje obžalovali. Oče naj ne bo presoter in prav tako pa ni priporočljivo, da bi bil preveč popustljiv, ker to otroci kaj hitro opazijo in spoznanjo, če oče in mati raje potrpita kakor bi se zamerila svojim otrokom. Kadar prinese sin ali hči domov šolsko karto, katera mogoče ni preveč povoljna in tedaj mogoče zahteva od staršev, da jo takoj podpišejo in da jo bo naslednji dan že nesel ali nesla nazaj v šolo, češ, da tako zahtevajo V šoli. To pa ne odgovarja resnici, kajti šolska karto je zato poslana, da jo starši dobro pregledajo in da dobijo pravo poročilo o učenčevem napredku in zato morate imeti čas. Torej ni treba prav nič hi-tet.v Dbbro preglejte šolsko poročilo in potem pa izrazite svoje mnenje in ne zamudite nobene prilike sina ali hčer pokarati ali pohvaliti, kakor pač okoliščine zahtevajo in če se da kaj popraviti, da se to napravi še o pravem času in tako zopet pripelje sina ali hčer zopet na pravo pot. Upoštevati se mora, da se sin, ko dorašča približuje moški dobi in da se v tej dobi marsikaj spremeni v glavi riiladenici'. Posebno je ta doba nevarna, če nima fant dobrih in presodnih staršev, ki bi morali biti posebno previdni v tej dobi. Mogoče bo kateri izmed čita-teljev nasprotoval mojemu mnenju, če trdim, da ko se otrok približuje trinajstemu letu ali bolje rečeno višješolskim študijam, da se ga tedaj še sme imenovati otroka, a ko pa dovrši te študije, tedaj pa je že mož in se mora z njim občevati kot z odraslim človekom. V kratkem času bo tudi on dobil delo in zaslužil kakor vsak drugi odrasli mož in kot tak tudi Pozdrav in na svidenje. Za odbor, Andy Tumbri, tajnik zabave --o- — Na Holandskem imajo zdaj že toliko premoga, da ga nekaj lahko celo izvažajo v Belgijo. Pošiljali ga bodo, kakor pravi nemško poročilo iz Amsterdama, tja tolko časa, dok-I ler belgijski rudniki ne bodo I spet sami lahko zadostili potrebam v Belgiji. "AMERIŠKA DOMOVINA" A M E R I C AN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00. Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year CJ. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.____________ «t®*»83 No. 250 Wed., Oct. 23, 1940 BESEDA II NARODA govori in se tudi tako ^ Zato svetujem staršem, oni postopajo in £°vor!Jj njim kot z odraslim človelr Vsak naj se zaveda, dsJ prvem letu višje šole P . podlaga vsemu P02116"1^ učenju in če je taka P° « pravilna, tedaj bo uspeh J in bo v veselje študenta' J šev. Vsaka stvar ob svoj^j su in prepričani bodite, j ^ Bog blagoslovil trud sta1** otrok. k & Če verjamete aF pa ne UČINKOVITO ZDRA (Nadaljevanje) - j ■ h p'if "Tu imas sedaj, 11 ti potepuh! — Dovolj me mučil — sedaj se P f stim več — sedaj b°v njala vloge!" "Grom in strela! ^ t mož, "še udariti si Le čakaj, to ti bom> čal; bom videl, kdo j«j* t v hiši, ti nesramna . Hotel se je iztrjj9|i hlapčeva pest ga je ^ v jeklenih kleščah i" ^ žvižgala brezovka P0^ zadnji provinci — PlS' paš, piš, paš. .g f "Sedaj vidiš, kdo J . j dar v hiši!" mu je.d°oVj|i< glas prav zraven nJe» "Jih hočeš še?" ei "Samo enkrat se udariti, pa ti potrga" ušesa," je sopihal- "ge mnogo si dr .j( rekla ona, hlapec P3 V kladal eno za dru£° šlek, šlek, šlek. , I "Ali me boš pustl Zadnjič ti rečem." j P In v odgovor je z°' $ valo: pik, pok — P pik, pok. / "Ti predrzna baUptep3? bojiš greha, ko Pre jega moža?" „ "Ti zanikrni m0*^ bojiš greha, ko M šo in kmetijo, muC ^ daješ pohujšanje P°s je odvrnila. ^i1 —Švrk,švrk —gV švrk, švrk. jje1* "Za božjo volj°- if boš naredila iz slame," je rekel že . $ . "nUS1 zen in ponižen, v ^ dar.!" f /j "Rešen boš šele, obljubiš, da boš sp^ / je življenje in P°sta j človek." ^r Obotavljal se še enkrat in prav K la šiba: pink, P°n . ponk. „ je i "Metka, Metka, ^ mož, "nehaj, neh»Jg/j obljubim. Izogibal ^J jolčkove hiše in 11 sti ti ne bom več jgjjrfl "Dobro, tedaj s^ /J ii- . "če r w\ je rekla zena, j^n držal besede, te še hujših kozjih 0 Ob istem času je ^ * J pec gospodarja d M 'I Potem sta se zrnl dinja in hlapec P° ;nil» J be in sta hitro izggjjh jih sobah. Matic P3 svoje hudo Prizaj*l0p v[; se vlegel nato na sfj I po kratkem času » ^ Drugo jutro 0» fj i k sebi. Ko je st ;r,i0'jf I žena popolnoma ^ j,j r ! no in nedolžno, ^h nič ne pripetilo, t fl glavo in gledal V jj princ, ki je padel d/J Toda tega dne J® pred svojo ženo- ^ gibal Majolčkove 11 £e K tedne dolgo; toda je i bolj pozno domo^/ ( varoval, da bi hrup. Že na vrt« ^ čevlje, se zmuz*11^ stranska vratca, j oP'1 ,t)C" pustila žena 0 .^jof,/ prstih splazil v v,gč današnjega dne 1 Metki nobene Sre] mir, 89 letni posestnik, gostilničar in mesar je bil radi živčne in duševne bolezni v umobolnici v Novem Celju. Zdravje se mu je nekoliko zboljšalo in so ga poslali domov. Doma se mu je zdravje zopet poslabšalo in pričel se je baviti z mislijo, da bo moral ponovno v umobolnico. Tik pred tragičnim dogodkom je rekel svoji hčerki, da ga bo konec. Na njegovo izjavo nikdo ni polagal važnosti, ker so domači pazili, da ni prišel do kakega orodja, strelnega orožja pa pri hiši sploh nimajo. Na vse presenečenje pa so ga že nekaj trenutkov nato pogrešili. Njegova žena je našla vrata spalnice zapahnjena. Na klicanje in trkanje na vrata je slišala samo neko momljanje iz sobe. Takoj je poklicala ljudi, da so vdrli v sobo. Prizor je bil grozen. Brezinšek je ležal oblečen na postelji, iz desne strani glave pa mu je curljala kri. K nesrečnežu je prihitel zdravnik g dr. Ogorevc Martin. Vsaka pomoč je bila zaman. Pred smrtjo je napisal listek. "Ne bo me potreba pošiljati v Novo Celje, tu imaš!" Pokojnika so pokopali v Rogatcu. —V prvem polletju 18,027 bolnikov. Zadnji bolnik, ki g,a je ljubljanska bolnišnica sprejela 30. junija letos, je dobil številko 18,027. Velikanska številka ne potrebuje razlage. ________MALI OGLASI Odda se stanovanje obstoječe iz 3 lepih sob. Vpraša se na 1052 E. 62nd St. (252) Naprodaj je gostilna in restavracija, ki je med 6 tovarnami. Je vredno pogledat. Vprašajte na 5422 Hamilton Ave. (252) Soba se odda pripravna za enega ali dva peč-larja, ki si lahko sama kuhata; ali pa se odda dvema mirnima človekoma z relifom. Vprašajte na 1246 Addison Rd. čedna soba se odda, kopališče, poseben vhod; se odda fantu in dekletu. Poizve se na 1070 E. 71st St. __(Oct. 23, 25, 26) Delo dobi dekle za hišna opravila. Zglasi naj se na 6723 St. Clair Ave. Fine grozdje in mošt! Kdor bi rad res fino ohijsko grozdje in dober mošt, naj se obrne do nas. Pri nas dobiti tudi dobre sode. Cena je jako zmerna za fino robo. Se priporočamo za obilna naročila Christ Mandel 15704 Waterloo Rd. ____ (Oct. 23, 25) Službo dobi v zobojizdravniškem dradu dekle,, stara nad 20 let, stanujoča v Collinweodu, ki zna tudi slovensko. Oglasite se med 10. dopoldne in opoldne na 15335 Waterloo Rd. (251) Grozdje, mošt, sodi! Črn mošt, sod...........12.00 Bel mošt, sod .........17.50 Pol črno, pol belo, sod ... 15.00 Concord grozdje, ton ...29.00 Belo grozdje, ton .......50.00 Sodi od .........$1.15 naprej Ted Mandel 20171 Nicholas Ave. KEnmore 1241-J. (x) V najem se odda hiša 6 sob, kopalnica, furnez, garaža in sploh vse ugodnosti. Odda se mirni in pošte družini. Stanovanje je na 932 E. 209. St. vpraša se pa na 5617 Carry Ave, po 5. uri zvečer. (252) DEKLETA IN ŽENE! Ker se vse blago draži, zato vam priporočam in svetujem, da si izberete fino in čisto volneno STERLING suknjo ali FUR-COAT direktno v tovarni na WILL-CALL prej kakor moffoče, katere dobite pri meni vedno po veliko nižjih cenah kakor kje drugje. Prosim oglasite se, pokličite ali mi pišite, da vas peljem v tovarno, kjer si boste lahke izbrali suknjo ali Fur-Coat po vaši volji in ceni. Se vam priporočam. BE NO B. LE US T IG 1034 Eddison Road. ENdieott 3436 (Oct. 9-16-23-30) a i ■ je povedal, po kaj potuje '' %." ' r> 'Oj jt ^ Se dolgo mudil pri jeze-I . u.,ko smo prispeli, naju je Plovil" "P frevaril te je. Ali še imaš "T^dicino?" \ i4! Tule je!" I fjazi jo!» ;!,, je v torbo v sedlu in iz- ) Cedicino- ^ " Je kriknil in iztegnil ro-Jf Ijj lmbrenjo mu medicine ni jj vnel se je prepir, ki .3 ga koj odločno prekinil: , ale medicina je last mlade-|2lavarja Kiow. Winnetou : .Jdar ni imel v rokah." * se!" je trdil Mimbre- ' jei'. Sem vendar samo radi i %aK0Cene medicine dal belo- WSVežega kon.ia in £a vso dolgo pot do jeze- in osleparil te je! jlk Va' Je konja in vodnika, Jii n jwL /"u» dobro ve, da ga žari tii ) mora dobiti na- ^iti v in°" Nasedel si mu> ni f k^11 Vrniti boš moral meji1 v ' Worei • Je res last poglavarja •S ti, daje,.. in,0 " Shatterhand tako pra-^ti res- vrniti j° J*>! Toda z vami poj dem ' Vi Scu-'em nad lažnivcem in M S. Ubi' ^ bom!" t T, ern te vzamemo s se-! % ,-. 1 mi hočemo imeti nje- i ;4Ienie-" sm0 dalje, f^j^oval sem mu, kdo da ln kake zločine da ima S t "n da je ukradel Winne-,(!!j0 . em. Prevar j en- Mim-V bil Ves iz sebe- Bridko da mu je dal konja i!>i st0l!el° pot pokazal. Da te-bi ga bili že dohite- K' ,4'il ^ bil ves srečen, da je 'IrjeiiQ 1Cin° nazaJ in še nepo-!|Vj p0Vrh. Dosegel je na-JNsega Potovanja. Zapustil s6Veda radi tega ni. Ma-^ 6 3'e hotel nad tatom in % le e hotel zapustiti. Sai \i P]11 meni varen- P° tistem srečanju bijy 11 do črne vode. Tema ' fj^ ' nič se ni dalo ukreni- \lnSm° legli pod smreke obrežju jezera. Ni- f|\ju llli. da bi se ne izdali Je Peljala črez juž- wtyty ' °£el države New Tjt'žavezero Deklil to pa le-®'io w.1 Arizona, tam, kjer IV trenji na Gilenje. w[ i i s°Apači- Ajin 11 pust in žalosten. lil ^Ethfet skale, kamenje in l:'\.j6llje. Vode ni, goz- P.reri-i in savan tu" iF j' °Živ- slučajno voda, M?bCSVet in ozeleni. rni vodi je bilo, kot da f k n&rava ustvariti izje- jK1 kotu na voda leži v gl°" jft'^ia, več studencev ga 'JV Str a pa se proti za" ®',JHo j.11510 se dvigajo stene mrekovi gozdo-le!obJ0l'° in da-jeJ° brezda-k0' u jezeru temno A SVa ga krstiia za k je?'i Pomeni v apa-m Črna voda, Mim-80 mu dali ime Šiš tu, stran je najvišja, 1 \lz P^no se dviga iz je- • lje izstopa visoka go-5 i ih-t0lpu Podobna. Za ih višin, izvrtala si \ t^alo izhod in pada v eset metrov globo- Rezultat slikovne predstave 16. oktobra kem slapu v jezero. Tisti slap je Padajoča voda v Winnetouo-vi oporoki. Nad slapom je bila votlina v skali. Do nje tistikrat pri najinem obisku nisva mogla, pozneje pa je Winnetou menda našel pot. Vrh skale štrli kakor ogromna ploščata streha daleč ven nad votlino, podobna je ploščadi, ki svobodno visi v zraku, da bi si človek mislil, vsak hip bo strmoglavila v jezero. Na to skalo se na njeni desnici naslanja druga. Na njej sva tistikrat z Winnetouom ustrelila grisly j a. Zato sva jo imenovala Ce šoš, Medvedova skala. Tiho smo ležali v smrekovem gozdu, trdo ob jezeru. Druga ni bilo slišati ko pljuskanje valov. In včasi je zapel veter v igličju. Nisem spal. Jutro bo prineslo odločitev —. Mnogo let je minilo, odkar sta padla Inču čuna in Nšo či. Winnetou je zasledoval morilca križem po zapadu, vse njegovo življenje je polnila ena misel, — maščevanje. Kolikokrat mu je bil trdo za petami, za las je manjkalo, pa bi ga bil dobil. Vsikdar mu je ušel. Winnetou je umrl, ni se maščeval. Prevzel sem njegovo dedščino, nocoj sem bil trdo blizu morilca, tam gori kje v skalah je tičal. Kaj bo jutri osorej —? Ali bo maščevana smrt Inču čune in Nšo če? Ali je mene določila usoda, da mu poženem maščevalno kroglo v glavo —? Ali je bilo tako maščevanje po namenih Winnetoua, tistega Winnetoua, ki je umrl v mojem naročju v votli gori Hancock — ? Jutri bom spet dobil v roke njegovo oporoko. Sveto sem obljubil, da bom izvršil njegovo poslednjo voljo. Ali je morebiti v tistem delu oporoke, ki ga nisem bral ali je morebiti tam Winnetou zapisal kako besedo o maščevanju—? Ko se je zasvitalo, smo šli iskat sledov. Nič nismo našli. Santer je bil gotovo že v skalah, v votlini. Tam smo ga morali iskati. Vzel sem Til lato in Pido s seboj in odšli smo po Indelče čilu, po Smrekovem gozdu, navzgor. Pri Medvedovi skali smo obstali. V oporoki sem bral: "Jezdil boš po Indelče čilu do Ce šoša ob Padajoči vodi. Tam boš raz-jahal in splezal —." Dalje nisem bral, Santer me je prekinil. Kam bi naj splezal —? Vsekakor v votlino. Poskusili smo. Stene votline so strme, pa prišli smo le vse više. Stranski pod votlino smo spet obstali, zmanjkalo nam je poti. Više se ni dalo priti. Najbrž smo zgrešili smer, ker nisem bral cele oporoke. Toda kod je Santer prišel v votlino —? Pravkar sem se mislil obrniti, da bi poskusil drugo smer, ko je nad menoj počil strel. Krogla je udarila blizu mene v kamenje. Nekdo je zakričal: "Pes —! Spet si svoboden? Mislil sem, da so le Kiowe pri- j šli za menoj. Pojdi k vragu!" Spet je počil strel, ni me zadel. Pogledal sem kvišku. Na robu votline je stal Santer. "Apačevo oporoko bi rad imel —?" se je rogal." "In zlato tudi —? Prepozen si! Sem že tukaj in vrvica je že prižgana. Ničesar ne dobiš, prav ničesar! In tiste more ustanove in tista darila si bom tudi sam vzel!" Divje se je zakrohotal in nadaljeval : (Dalje prihodnjič) Slikovna predstava, ki se je vršila dne 16. oktobra, je spa-dla sledeče: Vstopnic je -bilo prodanih 310 pri vratih (drugače se niso prodajale), dohodkov vseh je bilo $99.50, en dolar podarjen od Mrs. Pesek v namen vrta, je bilo torej skupaj $100.50. Ker se je dajalo nazaj od vstopnice po dva pivska tiketa, je bilo potem treba ljudem dati postrežbo, kar je stalo z dvorano vred $71.50. Preostanek od vsega je bilo $29, kateri je bil razdeljen na polovično: Jugoslovanske-kulturnemu vrtu $14.50 in toliko Holy Name Union organizaciji. Podpisani se zahvaljuje vsem, ki so pomagali ta večer pri delu, ki vselej nastane ob takih prilikah. Pri glasbenem aparatu je pomagal Mr. Howard Cerne, pri projektorjih mlajši Joseph Cjrdina. Natakarji so bili delavni: Mr. Louis Eršte, Frank Kuhar in Anthony Klančar. Hvala lokalnim časopisom za vabilo in reklamo, hvala vsem udeležencem, ki so slike tako odobravali, kar je znamenje, da ni bil denar izdan za slike, brez pomena in vrednosti. Kateri par poročencev se ni mogel te predstave udeležiti, naj se zglasi, kadar hoče na našem domu ali naj to sporoči pismeno ali telefonično za čas, da se mu pokažejo slike posebej, posebno še, kadar imajo doma v hiši družabnost svojih sorodnikov. Prav to velja za slike vrtov. Kdor želi imeti sliko doma v svoji oskrbi, se lahko priglasi in bo film dobil. Dalje, ako ni bil "Titel" ali imenik njihove poroke pred sliko, je znamenje, da nam ni znano, kateri so bili tisti, katerih slike imamo. Priglasi se lahko slednji, ki misli, da imamc njegovo sliko in je še ni videl, za to vljudno prosimo, da bomo imeli potem rekord od vseh slik in urejen po abecedi za vsak slučaj, da jih hočejo videti ali vzeti seboj. V bodoče ravnanje velja kakor do sedaj, kdor želi, da mu naredimo sliko, naj nam naznani poprej, bilo za vrtove ali poroke. Pozdrav. Anton Grdina. lo. Istočasno je prišel k blagajni tudi nek pokojni poštar, star prijatelj pravega Murcukosa, ki je umrl pred dvanajstimi leti. Upokojeni poštar sam svojim ušesom ni mogel verjeti, ko je blagajnik poklical ime njegovega mrtvega prijatelja in je povsem nepoznan človek prejemal denar na ime pokojnega uradnika. Ko je stari Bohor Kaleoras odšel, je vprašal blagajnika, kdo je ta človek. "To je neki star upokojenec po imenu Bohor Murcukos," je odgovoril blagajnik. "To je vendar nemogoče. Bohor Murcukos je bil moj prijatelj, ki je umrl pred dvanajstimi leti." "Kako pa Vi to veste ?" "Na njegovem grobu sem bil." "Ali lahko prisežete?" "Seveda lahko. Saj sem bil leta in leta njegov predpostavljeni. Pokojnik je bil odličen mož. Jaz sem pripravljen, da tudi tisočkrat prisežem, da ta človek, ki je prejel denar na ime LEPA NAGRADA! GDČ. F. PIRC je dobila predzadnji petek prvo nagrado, ki jih daje Progresivna trgovska zveza. Dobila je ličen bicikelj. Miss Pire stanuje na 22550 Ivan Ave. Listek je dobila v groce-riji in mesnici Fred Jazbeca na 222. cesti. pokojnega prijatelja, ni pravi." Blagajnik je vse napisal, kar je zvedel in prihodnji mesec, ko je lažni Murcukos prišel spet po pokojnino, ga je povabil, naj se zglasi v ravnateljev! pisarni. Tu je blagajnik povedal, kaj je zvedel. Kaleoras se je zaklinjal, da je on Bohor Murcukos in je vedno imel v redu vse listine, ki se tičejo pokojnine. Bohor Kaleoras je imel spet smolo. V ravnateljevi sobi je bil neki uradnik, ki je znal Morse-jeve znake. Ta uradnik je napisal nekaj na listič papirja in dal to prečitati lažnemu Murcukosu. Upokojeni višji poštni uradnik pa ni znal prečitati, kar je napisal uradnik . . . Kaleoras oziroma Murcukos je videl, da mu nič ne pomaga tajiti in je priznal, da je pred dvanajstimi, oziroma trinajstimi leti vzel na stanovanje starega poštnega uradnika Murcukosa. Nedolgo potem je slednji umrl, Kaleoras pa ni obvestil niti blagajne državnih financ, niti društva državnih nameščencev, ter je rajši namesto svojega najemnika sam hodil po pokojnino k obema blagajnama ter potvar-jal pokojnikov podpis. Na zelo enostaven načjn je pridobil priče, da je on Murcukos. Stalno je zahajal v eno kavarno in v en brivski salon, kjer so ga vsi poznali kot zelo darežljivega gosta. Razumljivo, da so se mu natakarji in brivec globoko klanjali in se tudi zanimali za tega velikodušnega gospoda. Poznali so ga kot gospoda Murcukosa in Kaleoras je mislil, da pokojnemu Murcukosu nič ne škoduje, če uporablja njegovo ime, saj je mrtev, če bo potrebno, bodo že natakarji in brivec pričali za I njega, da je to gospod Murcukos, Kaleoras je na ta način, kakor so ugotovili atenski časopisi, v teku let dvignil od obeh blagajn okrog osem sto tisoč drahem. Celih dvanajst let je živel udobno na račun države. Sedaj bo preživel zopet nekaj iet na račun države, toda ne več tako udobno, kakor dosedaj, ampak med štirimi stenami. Mrtev že 12 let, pa je še vedno prejemal pokojnino Stari Bohor Kaleoras je že dvanajst let vsakega prvega v mesecu? prihajal k blagajni dr-' žavnih financ in pri blagajni društva državnih nameščencih dvigal plačo pod imenom poštnega uradnika Bohora Murcukosa 4800 drahem pri prvi in 850 pri drugi blagajni. Pred kratkim pa je imel smo- V Sofiji, glavnem mestu Bolgarije, so se vršile velike demonstracije ob priliki priključitve Dobrudže Bolgariji. Demostravti so nosili po ulicah nemške, italijanske in madžarske zastave, ker so te države podpirale bolgarske zahteve po tej priključitvi. IZ DOMOVINE —N e p r i j e t n a šala. šofer Martin Harc iz Rošpoha je pustil v nedeljo svoje motorno kolo znamke Viktoria pred neko gostilno v Košakih. Naenkrat je neki neznanec zajahal motor ter se mu pred nosom odpeljal. Harc je prijavil to tatvino, motorno kolo pa so ponoči opazili pred policijskim komisariatom, kjer ga je neznanec pustil. —Nesreče. V Gaber jih je padla na stanovanju 5 metrov globoko 7 letna hčerka šober Elizabeta in se nevarno poškodovala po križu. V noči od sobote na nedeljo se je peljal 56 letni prekupčevalec z živino Svetlin Ivan iz Celja s tremi spremljevalci s tovornim avtomobilom iz Ljubljane proti Celju. Med vožnjo ga je eden spremljevalec napadel in mu prizadeval hude telesne poškodbe. —Avto ga je povozil. 26 letni krojaški pomočnik Viktor Šmid se je peljal s kolesom iz Maribora v Rogaško Slatino. Spotoma je zapeljal od zadaj vanj osebni avtomobil ter ga podrl na tla. Pri padcu si je Šmid zlomil spodnjo čeljust. —škof j a Loka. — Pomanjkanje stanovanj. Odkar imamo v našem mestu sedež okrajnega glavarstva in vojašnico, postaja vedno bolj pereče vprašanje družinskih stanovanj. Marsikatera oficirska ali uradniška družina večkrat zaman išče primernih prostorov. Mesto ima pač nekaj stanovanjskih lokalov, ki so bili zadostni kvečjemu za predvojno dobo. Sedaj pa prebivalstvo zaradi industrializacije mesta hitro narašča in zato na vseh koncih čutimo pomanjkanje uradniških in delavskih stanovanj. Zato je zelo razveseljivo dejstvo, da se je v letošnjem poletju začela prav živahna gradbena sezona, zlasti v Novem predmestju in Kamnit-niku, tako da bomo v kratkem pridobili precej prav moderno u r e j enih stanovanjskih sob. Komaj začne lastnik graditi svojo hišo ali vilo, pa že v naprej odda vsa stanovanja, toliko je povpraševanja. Prav bi bilo, da bi tudi kako večje industrijsko podjetje zgradilo svojim delavcem večjo kolonijo delavskih hišic, kjer bi za malo denarja delavske' družine mogle priti do zdravih stanovanj, kar bi vsekakor rodilo lepe uspehe v socialnem, moralnem in zdravstvenem oziru. To bi bil res lep korak naprej. za zboljšanje položaja na^ šega delavstva. —žalosten konec družinskega očeta. Iz Rogatca nam poročajo o tragediji, ki se je dogodila pri Brezinškovih. Brezinšek Bogo- RepubliJamski predsedniški kandidat, W -.ndell L. Willkie, si jc na kampanjskem potovanju s svojo soprogo ogledal tudi "zvon s vobode" v Philadelphia. V • svojem kampanjskem, govoru ni po zabil, napasti Roosevlt'>v,v 'administracije, o kateri jc rekel, daje nezmožna izvesti obrabni program. WINNETOU P* BMoikMB InfeaJim K. May* Slika nam predstavi ji odštpplega m sšf«. i sterskege predsednika angleške vladt Neville Chamberlaim, kate rega odstop je narod že zda vrtaj zahteval. k jokajočim ženskam. "Diha — Bog ne bo tako neusmiljen, da nas ne bi uslišal—" še ko je svečenik govoril, se je zgodilo. Skozi trudno, zmedeno glavo matere je šinil napol pozabljeni pogled na cvetni popek, ki ga je bila videla nekoč na samostanskem vrtu — nekaj, iz česar so vrele rdeče, zmečkane svilene krpice — in se razpenjale v cvet. Brezoblična kepa mesa se je zgenila — zaživelo je v njej— pretegnila se je in postala majcen, vinsko rdeč otrok človeške postave — imel je lohti in bedra, roke in noge, na katerih so bili popolni prsti — zgenil se je in malo zavekal. "Kako majhen, majhen, majhen je—" je zaklicala Kristina s tenkim, ubitim glasom ter se med smehom in jokom zgrudila. Ženske okoli nje so se zasmejale in si obrisale solze, Gunnulf pa jim je položil Kristino v naročje. "Zavalite ga v koritce, da bo laglje kričal," je rekel duhovnik in stopil za ženskami, ki so nesle novorojenega dečka k ognjišču. Ko se je Kristina prebudila iz dolge omedlevice, je ležala v postelji. Slekli so ji bili prepotena, strašna oblačila in po telesu sta se ji blagodejno pretakala gorkota in zdravje — obložili so jo bili z vrečicami vroče rezanice iz kopriv in jo zavili v tople odeje in kože. Ko je Kristina hotela govoriti, jo je neka žena prosila, naj molči. V sobi je bilo čisto tiho. Skozi tišino pa je prodrl glas, ki ga ni mogla takoj prepoznati : "Nikolaj, v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. . ." Zaslišalo se je curljanje vode. česa, kar je bil nekoč povedal so zmiti z njega, on sam pa ta brat Edvin. Novo krščen otrok ko še ni grešil. Plaho in previ da je prav tako svet kot sveti dno je poljubila mali obraz, angeli v nebesih. Grehi staršev (Dalje prihodnjič.) Vojvoda in vojvodinja Windsor sta se udele. liške predstave v mestu Nassau, katere preostal men j en za pomoč vojakom. Slika nam kaže vojv je segla v roke ravnate]ju gledališča C. W. F. B<'< Za las je manjkalo. — 4 mesečni Peter Miller je ležal v zibelki v londonskem zaklonišču, ko je nekje v bližini eksplodirala bomba, ki je povzročila, da so se podale steno zaklonišča. Zibelka je bila strta, a Peterčku pa se ni zgodilo nič hudega. Kristina se je nekoliko oprla na komolec in pogledala tja. Pri ognjišču je stal duhovnik v belem oblačilu in Ulf Hal-dorsson je pravkar dvigal rdečega, cepetajočega, golega otročička iz velikega mednega kotla, ga nato podal botri in sprejel v roke gorečo svečo. Rodila je otroka — in ta otrok je zdaj skoraj docela preglasil duhovnikove besede s svojim kričanjem. Toda bila je tako trudna — nič ji ni bilo več mar in hotela je spati. Tedaj je zaslišala Erlendov glas — ko je hlastno in preplašeno rekel: "Glava — tako čudno glavo ima." "Otekla je," je mirno povedala neka ženska. "Saj ni čuda — trdo se je moral boriti za življenje, ta fant." Kristina je nekaj zavpila. Bilo ji je, kakor da se prebuja do dna srca — njen sin je bil, in boril se je za življenje, tudi1 on, prav kot ona sama. Gunnulf se je hitro in smehljaje se obrnil — dvignil je mali beli zavoj gospe Gunni s krila in ga nesel k postelji. Položil je dečka materi v naročje. Vsa bolna od nežnosti in sreče je pritisnila obraz k rdečemu, kot svila mehkemu ličecu, ki je sijalo izmed plenic. Ozrla se je kvišku v Erlen-da. Nekoč ga je bila že videla pred seboj s tem sivim in razo-ranim obrazom — ni se mogla spomniti kdaj, tako čudno in zmedeno ji je bilo pri srcu — toda vedela je, da je dobro, če se tega več ne spominja. Dobro ji je delo, da ga vidi tako skupaj z bratom — duhovnik mu je bil položil roko na ramo. Neizmeren pokoj in blažen mir sta legla nanjo, ko je tamkaj videla visokega moža v albi in stoli ; okrogli, suhljati obraz pod črnim vencem las je bil tako krepak, vendar pa je bil njegov smeh lep in dober. Erlend je zasadil svoje bodalo v brunasto steno zadaj za materjo in otrokom. "To zdaj ni več potrebno," je rekel duhovnik smehljaje se. "Saj je deček krščen " Kristina se je spomnila ne- Mrs. Winston. Churchill, soproga angleškega minister■ slcega predsednika spremlja svojega soproga na ogledovanju poškodb, ki so jih povzročile nemške bombe v pristaniščih ob reki Thames v Londonu. Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna nabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnder,° Nezyoda na severnem tečaju. — Pasja vprega, ki jo uporablja polarni raziskovalec Byrd je padla v prepad. Slika nam kaže reševalce in sicer Richard S. Moultoii iz Wo-nalacent, N- H. in Herivil M. Bryant, National Park, Cal., ki sta rešil« enega izmed psov. Sigrid Undset: KRISTINA — LAVRANSOVA HC1 II.—ŽENA •-;-: ' ' ! " ■ t ■ s ri AMERICAN RADIATOR P R O L) V WOLFF HEATING CO- GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditionins:. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ. PLAČATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na 715 E. 103rd St. i GLenville 9218 Vprašajte za naše/ra zastopnika Štefan Robash i ji v Napredek, kije vam v m Postrežba Morris Plan posojil jc1 bolj v pomoč, popoln® j® ie kot še kdaj—medtem ko so stroški vedno nižji. Gotovo J t napredek, ki vam prinese NOVA lahka odplačila, NOVO ^ ^ strežbo, NOV prihranek časa in denarja, kadar potrel'l,ie'f POSOJILA ZA MALE STROŠKE POSOJILA NA AVTE OSEBNA POSOJILA DA SE DOBI GOTOVINA ^^JVAININQ „ DA SE PLAČA AVTO POSOJILA VB^ DA SE KUPI AVTO POSOJILA ZA IZBO^* MORRIS PLAN BANK > 921 Huron Rd. — St. Clair in E. 14006 Kinsmann Rd. — Detroit in W-11 Lee Rd. pri Meadowbrook _Člani Federal Deposit Insurance' rornoraciijL^^il ŽENINI IN NEVESTE' UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena & O flO in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA n 6113 St. Clair Ave. Cleveland* Tu pa tam je zasinila zvezda, bleda v svetlem zraku. Nad listnatim gozdom doli ob jezeru se .je vlekla majhna megla in tam, kjer so njive ležale na prisojah, so bila mesta brez snega; v zraku je ležal vonj po zemlji in talečem se snegu Kamra je bila v najbolj zahodnem poslopju na dvoru, ki je stajo najbcjlj proti dolini. Erlend je šel tjakaj in stal nekaj časa ob zadnji steni. Ko se je naslonil obnjo, je še čutil v bruhnih sončno gorkoto. O, zavpila je. Nekoč je bil slišal, kako je vikala junica pod medvedovimi šapami—bilo je gori na planini, ko je bil še ned,ora