V Ljubljani v pelek H. septembra 1863. Naprej velja za Ljubljano: za vse leto 6 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 , 20 , „ , za čet. „ 1 „ 75 „ „ „ po posti: za vse leto 7 gl. — kr. a. v. za pol leta 3 „ 60 „ „ „ začet „ 2 „ 5 „ „ - NAPREJ. Oznaj Za navadno\ vrsto se p NKftffPi 5 kr., ktera sel? S „ „ „ dvakrat, 10 n v v trikrat natisne, veče črke plačujejo po prostoru. Za vsak tisk mora biti kolek (štempelj) za 30 kr. Vredništvo je na starem trgu hišna št. 15. Rokopisi se ne vračujejo. Dopisi naj se blagovoljno frankirajo. mt. ?:}. Ta list izhaja vsak vtorek in petek. Tečaj I. Ozir po tlomačii. K. P. Videli smo torej, da se nikakor ne more duševno povzdigniti Dolenec, dokler ostane, kakoršen je zdaj. Cesa pa mu je treba, da se prebudi? Večna resnica je, da človek, dokler misli, da je v tacem stanji, da v boljšem nikakor biti ne more, nikdar ne poskuša, kako bi si pomagal. Najprvo je treba, da izpozna sam svojo revo, sam svojo zanikarnost. Kaj pa bi narodu utegnilo odpreti oči, da bi prav sodil svoje domače okolnosti? Odgovor: omika, in sicer omika izvirajoča iz pravih, narodnih učilnic. Take učilnice potlej niso na korist le posameznim deželam, temuč vsej državi, ker dežele si pomagajo, bogate in tudi zato laže plačujejo davke, ki dan denes vedno rasto. Kmetu je pa težko dokazati, kako potrebne so učilnice. Vse drugo, kar se njega tiče, laže objame njegov preprosti um, tega pa ne, ker ne vidi precej nastop-kov, kakoršne vidi na svojej njivi, ktero je skrbno obdelal, ko je nanjo sejal zrnje. V tem oziru je kmet podoben malemu detetu, za ktero skrbe roditelji in prijatelji, da uživa, kar mu je dobro, koristno in potrebno; da gane zadene hitra nesreča, ktere se ne zna samo ogibati. Enako morajo tudi za duševne koristi prostega naroda razumno skrbeti možje, ki imajo sveti poklic, da ljudstvo duševno vodijo. Duhovni in Učitelji podajajo ljudem dušno hrano, in zato je njihova sveta dolžnost, da narodu vedno odpirajo oči; da ga opominjajo, kaj mu tudi telesno koristi. Reči pa moramo, da je med nami dosti vrlih mož te vrste, posebno med duhovniki. Prosili bi jih samo, naj se ne utrudijo, ako njihova beseda precej ne obrodi mnogo veselega sadja, ker so lehko brezi vse skrbi, da gotovo ni padlo med trnje ali na skalo vsako zrno, ktero so izpustili iz roke, ampak da prej ali poznejše požene kal; saj rad posluša sploh Slovenec, še posebno pa Dolenec, nauke svojih pastirjev. Vzlasti pa naj goje učilnice, ki so v njihovih rokah; naj skrbe, da se bode slovenska mladež narodno izobraževala, ker sicer so zastonj skoraj vsi stroški, ktere Otroci prizadevajo roditeljem zarad učilnic, zastonj vsa zamuda tako drazega časa, ki ga krado take učilnice, v kterih si otrok ne pridobi skoraj prav nič za svojo prihodnjost. Mnogo se je uže pisalo o tej stvari, in torej naj se mi ne zameri, ker si nisem utrpeti mogel tudi jaz, da bi je ne bil zopet v misel vzel, ker sem do trdnega preverjen, da našemu narodu je treba omike, in sicer omike, kakoršno dele narodne učilnice, ako ga hočemo oteti in povzdigniti. To je tudi čisto edini pot, po kterem se mora zavedeti Dolenec, in kadar se bode zavedel, gotovo bode izkušal pomagati si na vse kraje; prizadeval si bode narejati pripravnejše poti in ceste, po kterih bode laže vozil na trg, in draže prodajal svoje blago; poprijemal se bode kupčije in obrtnosti; učil se bode polje obdelovati, kakor pametno priporočajo nove iznajdbe. Njegova pridnost se bode veselo množila z omiko; njiva mu bode obilnejše rodila, in celo marsikteri kos take zemlje, ki zdaj ne daje nobene koristi, bode poganjal zelene trte ali rumeno klasje; uboštvo se bode manjšalo; izmed ljudi izginejo neusmiljeni odrtniki, kteri bogate od reveževih žuljev; kteri vse leto novce posojujejo posebno na vinski mošt, da jeseni po slepej ceni vozijo v svoj polni hram iz siromakovega vinograda z velikim trudom pridelano kapljico. — Ker so nam znani Dolenci, ki imajo gotovo lepe dušne zmožnosti, zato nismo o njih še obupali, ampak nadjamo se, da se gotovo zdramijo, ako jih ne bodo ovirale zapreke, kakoršnih ni mogoče obvladati, in da bodo potem marljivo hrepeneli, pristo-riti si, kar so zdaj zamudili; da se bodo sramovali svojega zdanjega spanja, vedoč, da je bil Dolenec tudi Trubar, Kolumb našega slovstva, Juri Dalmatin prvi slovenski pre-stavljavec sv. pisma, najbrže tudi Bohorič, prvi slovenski slovničar, Metelko, mož, ki je po Dobrovskem klasično posnel iz narodnega govora pravila knjižnemu jeziku — vsi ti so bili Dolenci. Torej Dolenci so očetje slovenskega slovstva, ktero tudi prihodnjič od njih zahteva vsakovrstne pomoči in podpore. Slovanska svečanost v Brnu. Ker so nekteri nemški časopisi tako zaničljivo poročali o tej svečanosti, ktero smo bili tudi v našem listu v misel vzeli, zato podajamo svojim bralcem, kar o tej stvari pravi „Reform" v dopisu iz Brna, pristavljaje, da bi nikoli ne bilo prepira med nemškimi in slovanskimi listi, ko bi vsi Nemci pisali tako pravično ia mirno, kakor je pisan ta sestavek. „Reform" pripoveduje: „Minola je, in tudi na vse strani presegla vse nade, uže dolgo pričakovana slovanska pevska ali prav za prav narodna svečanost, o kterej se je uže poprej mnogo in razno govorilo. Brnsko mesto ni imelo še o nobe-nej priliki pod streho toliko gostov, kolikor zdaj; kajti prišle-cev ni bilo na stotine, ampak na tisoče. Raztresli so bili razne govorice, in nek tukajšenj nemški list si je prizadel, kolikor je mogel, da bi slovesnost spravil v sum, in zoper njo razdražil nemški misleče Brnjane. List „Mahrischer Korre-spondent" je bil opravil toliko, da sta bila ostrašena župan in srenjsko svetovalstvo, ki se je slovanskim rojakom vedlo tako, kakor bi se ne bilo nadjati od tolicega, izobraženega mesta. Zupanov namestnik, poveljnik brnslce mestne čete, prepovedal je bil mestnim godcem, da niso smeli priti v svojej posebnej vojaškej obleki, pa vendar so ti godci v posebnej obleki pri vsakej svečanosti, ktero imajo otroci naše ljudske učilnice. Zdaj, ker je bila slovesnost tako velika in slavna, kakor se nihče ni mogel nadjati, in ko celo sami zmžrno misleči nemški Brnjanje oznanjajo nevoljo zarad negostoprimnega vedenja" srenjskega zastopa, izkušajo to reč zamazati s tem, da prayijo, da srenjsko svetovalstvo ni bilo povabljeno. To pa malo in dosti ni res. Da-si odbor sicer nikakor ni iskal podpore od srenjskega svetovalstva, vendar je bilo več odbornikov povabilo župana štiri dni, predno se je bilo pričelo praznovanje. Tem bolj se je pa narod vdeležil. 24. dan avgusta je bilo do 10.000 ljudi zbranih na kolodvoru, pred kolodvorom in po obližji, ko se je po železnici pripeljalo 700 gostov iz Češke. Ko stopijo iz voza Palacky, Purkjne in Rie-ger, zadoni trikrat „slava!" ki je grmelo več minut, in zopet se ponavljalo, ko so se ti možje peljali v odprtih vozeh po ulicah. Ob sedmih so nalašč za to odločeni vozovi po železnici pripeljali 1500 gostov, med kterimi so bili udje petdesetih pevskih društev. Bilo je vseh 857 pevcev pod 32 zastavami, izmed kterih je bilo mnogo zelo krasnih. Največ ino-ravskih srenj je bilo k tej svečanosti odpravilo poslance, in za to se lehko reče, da je to bila prava narodna slovesnost. Pevci so zastonj imeli stanovanje po zasobnih hišah. Prvi dan tega praznika je bila slovesna maša v minoritskej cerkvi, v ktero je bilo prišlo toliko ljudi, da niso mogli vsi va-njo, zato so morali zunaj stati po ulicah. Palacky, Rieger, Pur-kyne, Sembera so bili pred cerkvijo sprejeti z glasnim klicanjem. Popoldne je bilo petje v „Augartenu," ki je bil slovesno okrašen. Začel je dr. Kallus s predgovorom, v kterem je bil tudi Frankfurt v misel vzet, kar se tiče narodne ravno-pravnosti, in to je bilo sprejeto z velikim veseljem. Zbralo se je bilo nad 12.000 ljudi. Po petji pa je bila večerja, kolikor je prostor mogel; gostje pa, ki tu niso imeli kje večerjati, razšli so se po druzih gostilnicah. Samo ob sebi se umeje, da so bili o tej priliki govori in napitnice. Drugi dan svečanosti, v sredo 26. avgusta, pak je bil ob enajstih koncert v kraljevem mestnem gledališči, v kterem so bili stopili na oder gosp. Laub, gospodičinaEhrenbergova iu gosp.Lukes. Ploskalo se je vsem trijem brez konca, in prav zasipali so jih z venci. Na to so se v petji poskušala društva. Prvo nagrado je dobilo dunajsko pevsko društvo, drugo kraljegrajsko in tretjo prostejevsko društvo. Posebno je bilo videti, ko je prišel deželni poslanec J. Wurm z gosti iz svojega volilnega okraja. Voz za vozom se je peljal v mesto med petjem cesarske pesmi; na vozeh so bili možje, mladenči in device v narodnej obleki. Bilo je vseh 132 voz. Popoldne je bila zelo velika veselica v „Schreibwaldu," ki je 3 četrti ure od mesta. Uže ob dveh je bilo tam mnogo naroda; po štirih so prišli v vrsti pevci, ki so se pa morali večkrat ustaviti zarad mnozih vozov, ki so zapirali cesto. Vseh ljudi je utegnilo biti 30 do 40 tisoč. Mnogo jih tukaj ni dobilo pijače; zato so se razkropili po gostilnicah, iz kterih je donelo narodno petje do pozne noči. Toliko je bilo naroda, in tudi ni manjkalo ščuvanja, pa vendar se je snovalo vse v najlepšem redu. Praznik je bil veličanski. Značajno je, da se je balo več Nemcev, da bi se ne prigodila kaka neprijetnost, ako bi nemški govorili, torej se niso mogli prečuditi, da so celo moški v čamarah odgovarjali, in dalje govorili v nemškem jezici, ako so bili po nemški ogovorjeni. Zato nam je še bolj žal, da so v Svitavah nemški ljudje metali kamenje v goste, ki so se k svečanosti peljali iz Litomišlje. Gotovo se sramuje vsak Nemec, ako udje tolicega naroda počenjajo take surovosti. (O tej priliki dostavlja vredništvo časnika „Reform:" upamo, da se svitav-sko lučanje pokaže, da morda ni bilo res. Kar se pa nas tiče, ne moremo si kaj, da se ne bi čisto na ravnost ustavili v imeni nemške izobraženosti, nemškega pravičnega čuta in avstrijskih životnih koristi surovemu zasramovanju in zasmeho- vanju, s kterim so brnsko slovansko svečanost črnili razni dopisniki.) — Niso bili gostje prišli samo iz Češke, Sleške in izmed Slavakov, ampak tudi telegrami so se pošiljali. Odbor jih je bil prijel 38, in sicer je bil eden iz Petrograda, potem iz Budišina, iz Mariborja, Zagreba inlglave od Poljakov zdaj ondi prisiljeno bivajočih. Upamo, da ta svečanost, s ktero so praznovali Slovani tisočletnico po vpeljavi blage vere prave ljubezni, tudi pripomore, da na Moravskem med Nemci in Slovani jenja malopridno zbadanje, in da oba naroda objame vez bratovske ljubezni in zloge. Dopisi. Iz Štajerske. R. B. — V. Črtice o Prekmurcih in njihovem govoru. — Od tod sva mahnila po hribih in dni-kah v Petrovce, ki so daleč dve uri hoda. Kraji so jako podobni našim okrog Velike Nedelje, sv. Tomaža, Male Nedelje itd., imejoči gorice, lesovje, nekoliko njiv in travnikov. Hrami in kleti so največ lesene, ljudje po teh okolicah pa zares blagost in sama prijaznost, bodi-si katoličanje, bodi-si protestantje'. Kar koli povprašaš, rad pove vsak človek, kolikor ti koli more na drobno. Ako bi rad zvedel, kteri pot drži tje in tje, ponuja se ti celo za vodnika po dvomnih potih, kar se dan denes tnalo kod nahaja. Slovenec blag si, pa vendar ne moreš prekljuvati do svitle sreče, ktero v obilici uživajo drugi narodje! Razni so potje, po kterih vsevladar narode vodi v želeno blaženost, ali nam so ti potje celo gra-pavi in bridki. Tod, kakor skoraj povprek, govore: „prido" ne: „prido" nam.: „pridejo". Ako nam tedaj v pisavi rabi krajša ter pravilnejša oblika namestu: ,,ejo," to nikakor ni po hrvaškem zasukneno, ampak čisto slovensko; torej tudi: „kupujo" lehko vselej pišemo nam.: „kupujejo". Pri-šedša jako blizu Petrovec ugledava kaj veliko in prilično poslopje, ktero so zgotavljali. Vprašaje za namen tega hrama, zveva od poštenih mož, da bode gostilnica posebno za potnike; da tacili zidanih podstreškov še do zdaj ni bilo tod, in da soseska zdaj to hišo stavi ob svojih stroških. Ali to ni lepa občinska zloga in uljudnost? Kake tri dobre streljaje od le-te hiše je cerkev, po vnenjej obliki vsa podobna, kakoršne so naše navadne cerkve, zato sva menila, da je to katoliška cerkev, in šla sva v hišo, ki je stala blizu nje, misleča, da tukaj prebiva župnik. Zdajci naji sreča nežna devica. Povprašava je za gospoda župnika, in v prelepej domačej besedi nama je povedala: „oče neso ešče doma, več pri nedeljskem g. ple-banu; ako račita (blagovolita) počakati, pošljem po njih." Po tem odgovoru sva videla, da je to protestanški dom. Prosila sva, naj bi hotela dati koga, ki bi nama pokazal pot k g. župniku sv. Nedelje. Mahoma ponudi mlajšo sestrico, ki je lepo slovenski govorila. Iz tega se je kazalo, da pri teh ljudeh ni tistega opičjega običaja, po kterem, če kdo koga sreča, ali če ptujec stopi v hram odličnejšega človeka, take bire ljudje samo znajo: kis d'liant itd.; temuč da se domača materna beseda sliši iz ust odličnih gospodičin, in sicer v nekacem vilinskem lepoglasji, kakoršnega niso vajena poslušati naša ušesa. Učilnico imajo slovensko, ter ne mučijo mladine s tujstvom. Hram Nedeljskega župnika stoji v nekej dniki, dobro četrt ure od cerkvice, in je uže prav blizu posipa; v njem pa stanuje blag človek. To slovenski sprejeta najdeva ondi tudi protestanškega pastorja in necega druzega kaplana, štajerskega rojaka. Dve preprosti Slovenki sti poskušali peti svoje domače popevke. Zdele so se mi jako enostavne in lehkega napeva; le časih se nahaja v njih kaka lepša podoba. Nekoliko so jim znane tudi naše pesmice, ktere prav mično pojo. Nenavadno navdu- sena sta mi g. župnik in pastor razlagala madjarski ,,szozat" = glas (budilni); ali tu ne mislim razlagati pomena te osodne pesmi, samo povedati hočem prevažne besede iz Vorosmarty-jeve pesmi S žige t, v kterej pravi: ,,naši prededje so umirali za domovino, mi pa za-njo še živeti ne znamo." Te besedici zadevajo tudi nas, ker tudi naši očetje so se borili na Koroškem, Kranjskem in štajerskem z divjimi Turki, da bi odrinili krvoločnega sovražnika. Vse jim je bilo porobljeno, uplenjeno, požgano, krvaveli, umirali so za svoje; mi pa še ne vemo delati na korist svojej domovini, svojim rojakom. Bratje! uživali ste mleko slovanske matere, zdramite se, zbudite se, pa na delo! Zahtevajmo svoje pravice, ker drugi ne bodo zahtevali za-nas! Iz Badolice 3. septembra. M. O. — Človek nima pokoja, dokler je na svetu; ni miru, dokler z lopato ne vržejo na rakev (trugo) zadnje prsti. Kdo bi si mislil, da sem tudi v novomeško Kandijo prejel iz Lašč pismo, ki me je blagosrčno svarilo, naj se zopet umaknem, ker zopet uže vedo za-me srditi moji sovražniki! To mi je bilo jako neprijetno; kajti prvič sem iz Novega mesta mislil poslati marsikak dopis, ker tam leži toliko izvrstnega gradiva po tleh, kolikor je grombelj po njivah zanikarnega kmeta; drugič bi pa tudi bil posebno rad videl slavni Črnomelj, ki ustanavlja čitalnico, in torej kaže, da se je začel poganjati za čast svojih dolenskih rojakov: ali bilo je nemogoče. Pismo je namreč govorilo: umek-ni se z Dolenske plati; vsi Dolenci te gledajo, kakor belo vrano, ker jih vedno vbadaš. Pojdi in poglej raji, kaj delajo modri Gorenci; ali varuj se zabavljanja, da te ne zgrabijo, ker so mnogo reznejši od pohlevnih Dolenčev. Opašem torej svoja ledja; vzamem slovo od stare vdove; zunaj mesta naj-meja voz in kljuse, in po noči odrinem do Krškega, od koder sem po železnici drdral v Ljubljano. Med vožnjo so mi bile — sam ne vem, zakaj — zmirom na misli besede čudne pesmi, ktero sem nekdaj slišal od stare plevice: Mogočni svetec, grmeči Elija! Lej zvezane imam jaz roke; Ti pa grmiš po širocem nebu, In skoraj ne vidiš pod saboj zemlje. Prihrumi nad Ljubljano belo, Drdnije privleči ropotni svoj voz! Te pesmi ne znam čisto nič dalje; samo toliko se dobro ^opominjam, da je bila zabavljiva, in da torej sam ne vem, ali bi jo smel dati med ljudi ali ne, ko bi jo tudi znal. Žena mi je trdila, da mora biti gotovo Kančnikova. — Jako rad bi se bil nekoliko ozrl po Ljubljani, toda ni se mi zdelo nič kaj varno; zato sem brez odlašanja obrnil na gorensko stran. Zdaj sem pa v R&dolici, od koder to pišem. Včeraj sem se pogovarjal s krščeno dušo v gosposkej suknji in svetlih črev-ljih. Rekla mi je, davRadolici nimajo druzega časopisa, nego „Laibacher Ztg." in „Presse." Mislil sem si: prav tukaj bode ugodno, ker ne bero „Napreja;" morda pošljem od tod po svetu marsikaj, česar bi drugej nikakor ne bilo mogoče. Duša v gosposkej suknji mi je dalje pripovedovala, da je Radolica posebno zanimljiv kraj, kar se tiče društvenega živenja, česar jaz pač nisem še mogel nič poskusiti sam, ker sem še le te dni prišel semkaj; ali duša je rekla, da jako slovč Peng-Ijar, Bunder, Žan in Šivec, kajti imajo dobro, bodi-si žgano ali surovo kapljico, in da Radoličan gotovo nima tako nehvaležnega srca, da bi ošabno zaničeval dar božji, qui deleetat car hominis. Kdor koli je pa na svetu kaj posebnega videl ali užil, tak potlej več ne mara za malopridno poberijo, za beraško drobnjavo; torej se ni čuditi — pravi duša v svitlih škornih, — da se Radoličanje malo in dosti ne brigamo za druge, nove družbe. Neki rogovilci so pač hoteli osnovati slo- vensko pevsko društvo; ali ta reč ni mogla imeti božjega blagoslova, ker je hotela izpodkopati naše stare pravice. Vendar ni bilo med nami prave grče, da bi se bila ustavila, dokler se ne oglasita Drkovt in Vornež, kterima je Bog dal oblast, da imata mogočno besedo pred Izraelom v Predtrgu, v Lescah, v Zapužah, v Poljičah, v Begunjah in celo pri Ga-brovcu. Povsod se hrabro potezata za pravo srečo svoje drage domovine; torej sta rekla: „s kladivom resnice hočeva podreti glinene podobe vaše zmote! Pevsko društvo je nepotrebno! Kaj nismo do zdaj prepevali? Ni bilo po noči vselej dovolj petja po Dojnici, koder hodijo mladi Radoličanje k dekletom v vas? Vidite, da je brez pevskega društva vse pelo, dasitudi vsak svojo, kakor vrabci po grajščinskih lipah; pa to nič ne de. Veste, kaj pravi Šander iz Predtrga ? Da je bilo vse drugače in boljše, ko je se živel rajni Flisov Tona. Čemu tedaj potrebujemo posebnega društva, ki bi nam delalo same razprtije? Noben Tržičan bi več ne prišel v Radolico, pa tudi Rddoličan bi ne smel v Tržič po kose in ščire, ako bi imeli slovensko društvo; celo Gabrovec bi se nas ogibal, in to bi ne bilo nikamor prav! Tržičanje res da imajo pevsko društvo, ali njihovo društvo je nemško, in tudi brž pišejo po telegrafu, kadar kaj zapojo; mi pa nimamo telegrafa, tudi nemški ne znamo; slovenski je pa uže pela rajna „mama mesarica." Društvo naj torej ostane tam, kjer je, mi pa ostanimo v bratovskej ljubezni s prestarim tržiškim narodom!" Tako sta govorila Drkovt in Vornež; narod pak se je čudil glo-bokej modrosti premišljenih besed, in pevskega društva nihče več ni hotel potem v Izrael."—To mi je pripovedovala duša v škornih. V tem trenotji pa zazvoni poldne, in lačna duša se ustraši zvonu, ter naglo steče domu, da bi se jej ne pre-hladila juha. Važnejše dogodbe. Ljubljana. Iz gotovih ust smo zvedeli, da je više deželno sodstvo končno razpravo v tiskarnej tožbi g. dr. Ivana Bleiweisa odložilo do tedaj, da pride odgovor od najvišega sodnega dvora. — Beremo, da je slavno ministerstvo uže položilo pred Nj. veličanstvo svoje nasvete, naj bi se dovolili potrebni učitelji za ljubljansko višo realko. — Pravila slovenske matice so uže osnovana. — Kmetijska razstava bode na strelišči; skrb o njej prevzemo gg.: oče Benvenut, F. Schmidt, J. Seunig, And. Fleischmann, Fr. Souvan in Mat. Fine pod vodstvom g. And. Maliča. Kranj. V nedeljo 13. dan t. m. bode imela kranjska čitalnica shod v Velesovem. Društvo pojde zjutraj ob polu osmih iz Kranja, in ob polu desetih bode maša, o poldne pa kosilo pri Godelmanu. Trebnje. 22. dan avgusta so našli pri Dobrničem blizu Trebnjega jamo, v kterej je mnogo kapnikov (tropfstein) in človeških kosti. Nektere kosti so zavite v 2 palca debel kapnik. Šmarje. 9. dan t. m. zjutraj ob osmih so na Sapi blizu Šmarja pogorele 4 hiše in drugo poslopje. Zažgal je se žveplen-kami 4 leta star otrok. Trst. Gosp. dr. Generini, vrednik časopisa „La Baba," ima tiskarno tožbo, ker je razglasil, daje bil Miroslav III. (v Avstrii V.) iz habsburške rodovine po vladarskej pravici usmrtil, „kakor pravijo," več tržaških hrupnikov (tumultanten.) Da pa to ni res, pričajo stara pisma. Generini je torej bil tožen hudodejstva, da je razžalil osobo cesarske rodovine, dasitudi je uže skoraj 400 let, kar je bil Miroslav na svetu. Prvi dve sodnji stopinji sti vrednika sicer oprostili tega krivičenja, ker ni bilo dokazov, vendar pa obsodili ga zarad tiskarnega prestopka, naj bode zaprt dva tedna, in sicer en teden zmirom v samotnej ozi. Generini je bil podal še nenavadno pritožbo, ki pa ni opravila nič. Tako pripoveduje „Wanderer." Dunaj. Časniki zopet govore, da pojde Nj. veličanstvo v Pešto zarad ogerskega vprašanja, in da je za to bil tudi un dan delj časa baron Eotvos na Dunaji. — 15. dan t. m. bode imel državni zbor zopet sejo. Naj prvo se oznani, kar je zadnji čas položenega pred zbornico, in potem pride na vrsto pogovor o zaporu g. državnega poslanca Karla viteza pl. Rogavskega, kterega je 7. dan t. m. v Olpinah prijel nek okrožnji komisar se žandarmsko pomočjo. — Državni zbor neki da je tako naglo sklican prav zarad poslanca Rogavskega, ki je v zaporu. Nič se ne ve, kaj jenačinil; po zakonu pa ne morejo nobenega poslanca zapreti, ako ne dovoli zbornica, razun ko bi ga zasačili pri hudodelstvu ali pregrešku. — Novčno ministerstvo je 4. dan t. m. dovolilo, da bodo stari krajcarji in polkrajcarji še veljali do konca tega meseca. Češka. Zadnji „Humoristicke Listy" so ustavljeni. Galicija. Dr. Smolka je sicer boljši, kar se tiče rane na vratu, sicer pa je neki tudi še drugej zelo bolan. Ruska. Uže zopet je ukazano, da se ima nabrati 65.000 novih vojakov. — Francozka in ruska vlada imati med seboj čedalje več dogovorov. Car boje da misli dati svobodo poljskim pokrajinam, samo da: 1) Poljska potlej prevzame nekoliko ruskega državnega dolga; 2) Evropa mora dati Ruskej poroštvo, da jej ostanejo rutenske in litovske pokrajine. Te nasvete menda priporoča tudi Pruska; celo turinska vlada ima pri tej stvari nekaj opravka. — Beremo, da pride veliki knez Konstantin v Varšavo po svojo rodovino, s ktero pojde v Krim. Poljska. V kališkej vojvodini je 29. dan avgusta Soko-lovski zmogel vojskovoda Kostando. Pri Terespolu so 3. dan t. m. vporniki zmogli pod Cviekom in Lelevelom. Francozka. Ruski knez Labanov je bil pri cesarji, in pravijo, da ga je car poslal zarad posebnih važnosti v Pariz. Cesar uže precej očitno daje poljskim izseljencem na znanje, naj preveč ne upajo, ker Poljska dobi svobodne privolitve, kterih bode morala biti dovolj na. — Gosp. Hidalgo se je uže v Pariz vrnil s Podbrega (Miramare), in povedal, da se nadvojvoda Ferdinand Maks ne bode branil meksikanske krone, ktero mu prinese 7 mek- sikanskih poslancev. — Ni res, da bi meksikanci ne marali za druzega nego samo za francozkega princa, kakor so un dan govorili časniki. Pruska. Pismo o nemškem preobražavanji se pruskej vladi ne poda, naj ga kar podpiše, ampak naj tudi pove, kako bi se morda še utegnilo premeniti, in nekteri Prusi neki da uže trdijo, da je to pismo vredno, naj se pregleda. — Kinalo se oznani, da ima biti premenjen ves volilni red. Frankfurt. Tiste države, ki so z Nj. veličanstvom podpisale pismo nemškega preobraževanja, imajo 14,385.960 ljudi; Pruska pa ima po tistih deželah, ki so pri nemškej zvezi, 14,139.008 ljudi; Nemčija se je torej o tej priliki razcepila na dve polovici. Italija. V Neapolji so 7. dan t. m. zaprli papeževega konzula, ker je sumen, da je podpiral laške razbojnike. Amerika. Časopisi južnih dežel pravijo, da je prvosednik Daviš imel z glavarji južnih držav dogovor, v kterem so sklenili, da se ima napraviti vojska iz 500.000 zamurskih vojakov, ki dobe po vojni svobodo in zemljo, ktero naj bodo obdelovali. Razne reči. Vojna mor petih glavnih evropskih držav. Angleška ima 228.000 vojakov in 14.160 konj; brodovje te države je imelo aprila meseca 1862, leta 873 ladij, kterih je bilo polovica parnikov; te vojne ladije imajo na sebi 75.000 vojakov in 15.000 topov. Avstrijska vojska ima 558.000 vojakov, kadar je vojna; kadar je mir pa samo 249.000; avstrijsko brodovje šteje 64 ladij na soparo in 51 na jadra, med kterimi je 1 redovna ladija, 5 oklopnih fregat, 7 navadnih fregat in 2 korveti. Francozka vojska šteje ob miru 404.000 vojakov in 86.000 konj, ob vojni pa 758.000 vojakov in 143.000 konj; ta država ima tudi 487 vojnih ladij, med kterimi je 94 oklopljenih, 187 ne oklopljenih, 86 parnikov in 111 jadračev; ob miru je 40.000 francozkih pomorščekov, ob vojni pa 66.000; brodovje ima 9.700 topov. Pruska vojska šteje ob miru 211.000 vojakov, ob vojni pa do 650.000, kterim se lehko tudi pridruži 95.000 vojakov črne vojske (land-wehr); brodovje pa ima samo 74 ladij. Ruska vojska ima ob miru 800.000 vojakov, ob vojni pa jih lel^ko pomnoži za polovico, da jih je torej 1,600.000; brodovja ima 122 ladij, na kterih je 21.000 vojakov in 2.250 topov. Dunaj 10. septembra. — Nadavek (agio) srebru 11.35. Ljubljanska CCIia 9. septembra 1863. Srednja Najviša Srednja Naj viša Srednja Najviša cena cena cena cena cena cena gld. kr. gld. kr. gld. kr. gld. ] kr. gUl. kr. gld. kr. vagan pšenice .... 5 35 _ stot pšenične moke . . 6 _ 13 _ libra govedine .... _ 20 _ 22 rzi...... 3 10 — — „ ržene „ . . 9 — — — teletine . . — 21 — — D sorzice .... 3 8fi — — „ rjdove „ . . 6 — 7 — svinjine .... — 21 — — v ječmena .... 2 70 — — „ debeljačeve „ . . 6 — — — n slanine nove, (hpeha) — 32 — — ovsa..... 2 17 — — 1 40 1 80 „ stare . . . — 38 — — n debeljače (turšice) . 3 65 — — 75 — 90 sala...... — 32 — — ajde..... 2 66 — — vagan oglja..... — 40 — 50 masla..... — 50 — — n prosa ..... 2 93 — — „ koruna (krompirja) — —• — — rt prsnega masla (putra) — 45 — — tižola..... 4 50 — — sežen drv 30" dolzih(trdih) 8 — — — lojevih sveč . . . — 42 — — D leče...... 4 — — — V V V V (mehk.) 6 — — — — 30 — — D graha ..... 4 — — — ! libra (funt) sladkorja . . — 37 — 40 •n prediva .... — 20 — 35 boba..... 3 50 — — » kave ..... — 60 — 84 vrč (bokal) vir a . . . — 40 — 80 v 4 40 — — „ olja laškega . . . — 56 — — — 24 — 32 stot (cent) ječmenka (je- „ „ lanenega . . — 38 — — D zganja..... — 70 1 — špranja) .... 6 — — „ „ goršičnega . . — 40 — — 1 V vinsk. cveta . . . — 85 — —