111, številka. Ljubljana, v torek 17. maja 1904. XXXVII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nederje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano a pošiljanjem ■is dom za vse leto 24 K. za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko seč, koiikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vposnjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 3 b, Ce 30 trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih alicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropja, rjpravnistvo pa v pritličja. — DpravniStva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Položaj avstro-ogrske monarhije. Žd v soboto — kot eden prvih atov v celi monarhiji — srno priobčili obširno in natančno izvestUo o velikanskih novih zahtevah vojne uprav«?. 540 milijonov kron znaša skupni proračun in kar za 163 milijonov v eč, nego kd&j poprej; -samo za vojno upravo se zahteva za dve leti nič manj kot 352 milijonov kron. Vzpričo teh številk, teh naravnost strašnih številk, je ljudem kar tri zaBlaia. V normalnih razmerah S9 trke zahteve p&č ne st&vljajo! Zato Da smo nestrpno in z bojaznijo čakali, kaj povesta prestoini ogo-vor in ekspnze grofa Golu-chowskega o položaju avstro-ogrske monarhije, zakaj navda ial nas je strah., da napovedujejo zahteve vojne uprave — da se bliža vojna. A glej — ta strah ni bii opravičen. Prestoini ogovor, brezbarven kakor vedno, in ekspoze grofa Golu-chcwskega sta pokazala, da je položaj avstro-ogrske monarhije kar najbolj ugoden. Z Nemčijo je monarhija v alij&nčni tako intimni zvezi, z Rusijo je v prijateljskem razmerju in v popolnem suglasju glede balkanskih zadev, ki bi edino zamngle razgnati obstoječe prijateljsko razmerje. Tudi z Italijo je avstro ogrska monarhija v alijanSni zvezi, povrh pa je grof Goluchowski povedal; da se je na sestanka z italijanskim ministrom zunanjih del, Tittonijem, v Opatiji popolnoma sporazumel glede vseh balkanskih vprašanj, ki so zadnja leta bila povod nasprotjem med Avstrijo in Italijo. Po gotovo avtoritativnem zatrdilu cesarjevega prostol-n e g a ogovora in e k s p o z e j a grofa G o 1 u e h o w 3 k e g a je torej e v r o p b k i mir, v koiikor pride naša država v poštev, popol- nima zagotovljen. Avstrije ne bo nihče napadel, Avstriji se ni treba bati, da bi se morala braniti, in zato vprašamo: proti komu so torej naperjene ekaorbite&tne zahteve vojne uprave, čemu se zahteva toliko milijonov, ko so take ogromne svote le zahtevajo, kadar je vojna takorekoČ pred durmi! Res, da je grof GoJuchow§ki ostro in naravnost grozeče govorilna adreso Turčije zastran reform v Ma« cedoniji, ali zahtevane reforme 90 sad dogovorov med velesilami, in če bi prišlo kdaj do oborožene intervencije, je po obstoječih razmerah in dogovorih s sointeresnanima državama, z Rusijo in i ItaiijO; brez dvoma, da ee ta intervencija izvrši skupno. Čemu torej tako ogromne zahteve? Če bi bile res potrebno nabaviti novih topov, torpedovk ild. itd., bi se dotični denar pač Janko razdelil vsaj na daljšo vrsto let, a sedaj naj narodi te nesrečne države kar tekom dveh let plačajo tako velikanske izdatke. Zunanjepolitični pciož^j naše države je tako ugoden, da so ti kolosr.Ini novi izdatki popolnoma nepotrebni in neumestni. Finance monarhije nikakor niso tako ugodne, da bi se smeli do?ol'ti tako ogromni novi izdatki. Šele pred kratkim je finančni minister Bohm-B&werk izjavii, da je gospodarsko stanje tako, da ni mogoče novih davkov naložiti. Ko sa je šlo za to, da bi državni diurnisti re umirali lakote, se je moral uvesti davek na vežne listke. Pred par dnevi so je ministrski predsednik Korber v gospodski zbornici uprl načrtu, da naj se nedolžnim obsojencem, ki so kazen prestali, plača primerna odškodnina, češ, da niti toliko denarja ni na razpolaganje. Vedno in vedne se je strašilo, da grozi deficit — sedaj pa se zaht- va za dve leti kar 352 milijonov. Ia da bi si mogla vlada ta denar dovc ti, je poslala parlament domov. Zahteve vojne uprave so naravnost frivolne in bilo bi izdajstvo, če bi se jim delegacija ne uprla z vso odločnostjo. Vojna na Daljnem Vztoku. Izpred Port Arturja. V soboto je poslal namestnik Aleksejev carju Nikolaju to-le brzojavko: Predlagam Vašemu Veličanstvu poročilo, katero mi je poslal podad mira! Vitruft, o položaju v Port Arturju od 6. do 12. maja. To poročilo mi je prinesel brzi sel s postaje Dašičov in sicer en dan preje, ko je sovražnik v drugič razče al železniško progo. Dne 5. maja se je pred Port Arturjem pojavila sovražna eskadra, obstoječa iz oklopnic, križark in torpedovk, in blokira od tega časa naprej neprestano pristanišče, na da bi izvedla kakoršnekoli druge operacije proti trdnjavi. Dela na »Retvi-zanu« in »Cesarevičua napredujejo z velikim uspehom. Pri preiskanju zunanjega pristanišča in izhoda iz luke so delavci našli na mestu, kjer je bila križarka »Pobjeda« poškodovana od neke mine, ono sovražno obrambno mino. ki je vsled viharja eksplodirala. Včeraj so r>riiirs!i runi listi vest iz ChicagL. da so si Japcu r" iz-vojev&li vhod v portarturško pristanišče in da je v luko že priplula japonska križarka »Jakumo«, Še neka druga križarka, ena topničarka in ena oklopnica. Mi te brzojavke nismo priobčili, ker smo takoj vedeli, da je popolnoma izmišljena. S takimi senzacionalnimi novicami, ki bs jim že na prvi hip pozna, da so zlagane, pa ne maramo pitati čitate-Ijev; pri množici najrazličnejših poročil, ki dohajajo sedaj z bojišča in javljajo najneverjetnejše dogodke, je itak silno težko izbrati najverodo-stojnejše in jih podati občinstvu. R^sen in pošten časopis mera stre- miti sa tem, da podaja svojim čitateljem z bojišča dobra poročila, ne pa celo množico najrazličnejših, med sabo si nasprotujočih vesti. Iz tega razloga tudi imenovane brzoj&vke nismo priobčili, ker smo bil? mnenja, da bi se zdelo, kakor da bi se hoteli delati norca iz občinstva. »Neue Freie Presse* piše z ozirem na to vest: »Splošno je znano, da se vojne ladje ne morejo meriti z obrežnimi utrdbami, in vsak čitatelj se je lahko v trimesečni dobi sedanjo vojne prepriča), da so se japonske oklopnice in kriŽarke tako pred Port Arturjem, kakor pred Vla-divostokom prav skrbno ogibale, da bi ne prišle v strelno daljavo ruskih obrežnih baterij«. In sedaj bi se naj japonske ladje ne ie približala Port Arturju, marveč celo priplule v pristan?! Pa r.. crno tudi, da bi bilo to mogoče, ali se najde kdo, ki bi bil toli nespameten da bi verjel, da bi Jeponci poslali svoje ladje v gotovi pogin? Upoštevati je vendar treba, da imajo Rusi v Port Arturju na razpolago ne samo številne topove, ampak tudi mnogobrojno posadko, kateri bi b;la zlasti sed*i, ko se še ni pričelo obleganje trdnjave, igrača, zapreti japonskim križarkam pot iz luke in jih popolnoma uničiti. O, Japonci sami so vendarle dosti pametnejši, kakor dotičniki, ki si izmišljajo take race, in taki, ki jim verjamejo. Poročilo generala Saharova, General Saharov javlja generalnemu štabu v Petrograd: Sovražne predstraže so 12. t. m. na potu iz Fengvangcenga proti Liaojangu prodrle do Tuincu. Dve naši kozaški stotniji ste se umaknili v vas Aoncao udianci. En japonski oddelek, obstoječ iz 3 batalijonov z 10 topovi in iz 2 eskadronov, ki je prišel iz Selusijana preko prelaza Modulin, se je utaboril v dolini reke Tafan. Od tega časa se o tem voju ničesar ne sliši, kar je znamenje, da se je dotični oddelek obrnil proti Hajčenu. Naši izvest telji so poizvedeli, da so se Lin-diapuei in Ertonianu približali trije japonski eskadroni in dva pehotna polka z 8 topovi. Med Lanšanknamom in Sajmacijem so Hunguzi napadli naš kozaški prapor. V boju so bili ubiti trije kozaki in trije konji, eden kozak pa je bil ranjen. Odredilo se je, da se vsi Hunguzi v celi okolici polove. Po kitajskih poročilih je v Takušanu in in Centaici samo 500 Japoncev, večja armada pa je koncentrirana pri Situk-čajci, 10 km severno od Takušana Neki japonski oddelek, obstoječ iz 1000 mož, je prodrl 1:1. t. m. 9 km severno od postaje Pulantien. 300 peš cev in pol eskadrona koujenikov je obkolilo postajo v Vafantian. Naše obmejne straže so se umaknile proti severu. I)ue 13. t. m. je 22. stotnija uase predstra/e porazila 300 Hun^uzov, ki so napadli rudokop v Jantaju. Hunguzi so zbežali proti Liaojangu. V soboto 14. t. m. je večji oddelek Hunguzov prišel 1»'» km zapadno od Liaojanga. Japonci proti Liaojangu nDaily Expressu javlja iz Tokija, da so Japonci z okupacijo Siojena za sedli vso pokrajino, ki meji na reko Jalu in polotnk Liaotnng. Rusi so se umaknili v Liaojang in se bodo tamkaj branili. V Liaojangu so zgradili velikanske utrdbe in bolnic«* za ranjence. Rusi so poslali baje 8000 ra<>ž na JOT-ski prelaz. MotieD. Prva japonska divizija je baje obšla ta prelaz. Armada, ki je zasedla Sin jen, je došla iz Taku-Šana in se nahaja pod poveljstvom maršala Oka. Oh njegovem levem krilu prodira večji del armade, ki so jo izkrcali na Liaotongu proti Kajčengu. V centru stoji general Kuroki s približno 100.000 možmi, na desni strani pa se nahaja armada, ki je pred enim tednom zasedla Pulantien, še bolj zapadno pa voj, ki se je oddelil od armade generala Kurokija in ki ima nalogo napasti Ruse za hrbtom pri Mukdeuu. Vseh japonskih vojakov, ki imajo prodirati proti Liaojangu, je okoli 1^0.000. LISTEK. Bojno polje na Daljnem Vztoku, i Pretekli so že tr>je meseci, odkar se je začel krvavi ples daleč tam v vzhodni Azji, kjer vzhaja solnce, in zanimanje za to borbo, ki utegne biti najbolj krvava in grozovita, kar jih pozna svetovna zgodovina, je v evropski javnosti še vedno tako živo in intenzivno, kakor je bilo spočetka vojne, kar je p?i na* nekaj povsem nenavadnega. Slovenci opazujemo dogodke na Daljnem Vztoku s posebno pozornostjo :n z izrednim zanimanjem ne le, ker js vojna m*:d takima silama, kakor sta Ruska in Japonska, ie sair.a na sebi veleiniere33ntn&, marveč, ker nas vežejo z Rusijo, to mogočno slovansko državo, ozke vezi najbliZnjega krvnega sorodstva. Ko se je vnela vojna, vzplamtel je ves narod slovenski in dal glasno izrata svojim čutilom simpatij in sočutja do bratskega naroda ruskega, *h& ruskexu orožju zmage tako v interesu Rusije same, kakor zlaBtigV interesa celokupnega slovanatva. To navdušenje pa je bilo, kolkor je bilo lepo, umestno in naravno, vendar-Ie nekoliko pretirano in vs^.ed tega že fantastično, kar vsekakor ni bilo dobro. Tudi v* navdušenosti se je treba držati mej in upoštevati de janske odnošaje in razmere. Tega Slovenci n»smo storili! V svojem navdušenju smo se — ne uvažujoč dejanskega položaja in razmer — na dejali, da bo Ru3ija, ta najmogočnejša država v Evropi, z enim samim udarcem strla in podrla malo Japonsko na tla in jo prisi-il«, da bo ponižno prosila mru. To ae ni zgodilo. Pač pa nam dohajajo dan za dnevom z bojišča vestis ki nam javljajo skoro zgolj o ruskih neuspehih in nesrečah. Naše nade se podirajo, vera v Rusijo peša in se umika silnemu razočaranju in bridki bolesti. Naš duh jo klonil in naša srca je že objel siler. dvom, da bi izšla iz to borbo Rusija kot zmagovalka. Toda ta dvom še vsaj dosedaj, ako se upoštevajo dosedanji dogodki, nt utemeljen. Ako se je ob začetku vojne trdno verovalo na končno zmago Rusije, mora tudi 5e 3edaj vsakdo bit: istega prepričanja, ker dosedaj se še na bojišču ni absolutno ničesar takega pri godilo, kar bi moglo dejansko omajati vero v končni srečni izid vojne za Rusijo. Sicer so ne da tajit«, da se je vojna pričela za Rus?jo pod neugodnimi avspicijami, da ji doslej niso svetile »zvezde prijazne«, vendar se pa iz teh prvih neuspehov, s katerimi se je že a priori moralo računati, še absolutno ne da skle pati na koačni izid borbe. Vendar pa je mnogo Iju^i, ki so že sklenili račune o rusko-japonski vojni, ki se je s početkom tega meseca pravzaprav jedva šele začela, in ki že z abao lutno gotovostjo zatrjujejo, da je kocka že padla in odločila, da izidejo Japonci rmagonesni iz započete vojne. Nečemo oporekati, da na videz ves poležaj kaže na to, zlasti ako se verjame raznim tendencioznim vestem, dohajajočim iz najmotnejših virov, toda naglašamo s posebnim pouiar kom, da samo navidezno, ker dejansko nima doslej nikdo, ki je vsaj površno poučen o razmerah na vzhodnoazijskem bojišču in ve v koliko so vojne akcije in operaoije na ob>h straneh odvisne od najrazličnejših okolnosti, kakor od terena, od prometnih razmer, klimatičnih vplivov itd., prav nobenega povoda neugodno soditi o ruskem vojevanju, zlasti pa ne izvajati iz tega konsekvenee gl-.-de na končni efekt ruskih vojnih operacij. Slovenska javnost je o dejanskem položaju in o razmerah na Daljnem Vztoku zelo slabo poučena, vsled česar tudi o sedanjih dogodkih na bojišču v marsikaterem oziru kriro sodi in dela zaključke, ki slone na popolnoma napačnih premisah. Kdor si heče ustvariti jasno sliko o dogodkih na bojnem polju, mor* b;ti predvsem dobro poučen o ge-ogrefičnem značaju in položaju onih pokrajin, ki so pozorišče te vojne, o klimatičnih razmerah in c prebival stvu, zlasti pa o prometmh sredstvih, ki služijo obema vojujočima se silama za dovažanje vojaštva na bojišče. V naslednjim hočemo podati točno in pregledno sliko onega ozemlja, na katerem done sedaj vojne fanfaro in kjer je zagospodoval vojni bog Msrs in po teh podatkih izreči nepristransko sodbo o dosedanjih vojnih dogodkih. II. Predno pridemo k predmetu samemu, ne bode odveč, ako rekapituliramo, zakaj da se je pravzaprav pričela vojna, ker so v tem oziru semtertja še razširjeni doc ' ; ' f ali v°aj nejasni nazor«. Japonska, obalojeČa iz Četvero večjih in n?broja malih otokov, ki so po večini gorati, ima okoli 48 milijonov prtbv»!?tv<", na 328 447 Vm-od katerega ozemlja pa jn rodovitna iic.mo ena tretjina Razvidno je trr.j, da je držeia močno pre' bljuden*. Vsled tega je nemogoče, da bi st* meglo vse prebivalstvo prežiuti dom?. Kar ss »iče industrije in trgovine, seveda ne more Japoroka uspešno konkurirali z drugimi narodi, vsled 1 s r se tudi njena industrij* in tr« govina na domačih tlt=h ne more tako razviti, da bi d*ja!a eksistenco znatnemu delu prebivalstva. Zato je popolnoma umij.vo, da strem- država • vzhajajočega solne*« z i ,jio, d a bi si pridobila na t zjskem kontinentu pripravno oz« aaljo, kjer bi našla japonska nadprodu'tfcja človeškega ma-lerijsl* dovolj potrebnega kruna. K i rx;a En Mandžurska ste ti^ti dežel?, kjer bi n«šla japon?k* podjetnost japonski kapital in japonska inti lig^nt-n .'St, ker »te obe pokrajini le malo obljudeni, ^šteno narodno napredno uČiteljstvo. In Davorina Jud niča, ki službuje idaj v Št. Vidu pri Za-tičini, ki je dal besedo, da bo volil z napredno stranko, pa je, prišedši v Trnovo na volišče, snedel svojo moško besedo in volil s klerikalci — tudi tega že imajo klerikalci in mi ga jim prav privoščimo. Napredna stranka je enkrat tega moža rešila iz velike sile — zdaj ji je to pomoč plačal s tem, da je volil klerikalce. Ali se je čuditi, če se napredna stranka rada otrese tacih značajev in je vesela, če pokažejo svoje pravo lice. Torej vsi, ki nimate več značaja, ki zaničujete svoj lastni stan — odzovite se hitro »Slo-venčevemu« pozivu in prestopite v klerikalni tabor! — Deželni sanitetni svet. Za redne člane deželnega sanitetnega sveta za dobo treh let so imenovani primarij dr. Bock, primarij dr. Šlaj-raer, ravnatelj otroške bolnice dr. Schuster in vladni svetnik prof. dr. V a 1 e n ta. — Imenovanje* Današnja »Wiener Zeitung« prijavlja med drugimi tudi sledeča imenovanja: Za predsednika mariborskega okrožnega sodišča se imenuje sodni svetnik L. Perko v Celju; ?a predsednika graškega deželnega sodišča višji sodni svetnik K. Sommavilla. Višji Bodni svetniki v Gradcu Fr. Lulek^ Fr.Tomšič in Al. Torggler dobe naslov in značaj dvornih svetnikov. — Odlikovanje. Veliki vojvoda luksemburški je podelil gosp. Franu Lavriču, postajenačelniku v Opatiji-Matuljah, redovni križ vojaškega in oivilnega zaslužnega reda Adolfa Nassauskega. — VoSitev v celjski okrajni za stop. Včeraj bi bil moral celjski občinski odbor voliti sedem članov v okrajni zastop. Toda volitev se ni vršila, ker ni prišlo zadostno število občinskih svetovalcev. Taka je politična zavednost nemškutarskih Celjanov; v kmetske občine, ki jih nič ne brigajo, vtikajo svoje nosove ter delajo zgago, doma pa svojih dolžnosti ne poznajo. — Občni zbor „Pedago-škega društva" v Krškem bode dne 19. maja ob 9. zjutraj v meščanskem poslopju v Krškem. Spored: 1. Hospitacija: Ena ura iz modernega risarskega pouka (perspektivno risanje itd.). Nastopi gosp. meščanski učitelj Karol Humek v V. razredu ljudske šole. 2. »Najnovejši pojavi na pedagoškem polju« Predava gosp. učitelj Ivan Magerle iz Svibnega. 3. Občni zbor »Pedagoškega druUva« z navadnim spo redom. — „Učiteljsko društvo za postojnski šolski okraj" priredi povodom zborovanja »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« v nedeljo, dne 22. maja t. L v veliki dvorani »Narodnega hotela« v Postojni s prijaznim sodelovanjem al. postojnskega salonskega orkestra in mešanega zbora pod vodstvom kapelnika g. L. Kubište koncert. Zadetek cb 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K 20 v. Ker je čisti dohodek namenjen za zgradbo »Učiteljskega konvikta« v Ljubljani, se pre-plačiia hvaležno sprejemajo. — S Trnovega pri Ilirski Bistrici. Dne 16 t. m. se je tukaj pričela volitev župana. Ker naši žeg-nanci niso mogli dveh tretjin glasov »skomandirati«, akoravno so si belili mazitjene glavice noč in dan, to ostali b svojim ožlindranim kandida tom g. Jole Perkonom »za to rajio« solznih oči na cedilu. Liberalna stranka bi jim morala s dvema glasoma k zmsgi pomagati. Ta ae pa volitve niti udeležila ni, kar je povzročilo, da so klerikalni maršali ■ kimovoi vred kopita pobrali. Ali kaj je vse to! Govori se, da je popred vsa navdušena gospa kimovskega župana milo jokala, ker je njen »Pepče« mesto na županskem stolu, obsedel med dvema stoloma. Kdor se s farji brati, pač nima orati. Upamo, da se bodeta še obe nasledni volitvi ravno tako pošteno obnesli kot prva. — Pot v Pekel pri Borovnici je zaznamenovalo »Slov. planinsko društvo« ter tako otvorilo to divjo dozdaj neznano sotesko in slapove, na katere je javno opozoril lani prvič g. dr. Oblak (Glej »Planinski Vest nik« 1903 št 10) To so krasne, ro mantične tesni, skozi katere pridrvi Itorovnišiica s hribovitega sveta v dolino in naprej v barje ter vpritarja več mičnih slapov. Do prvega šuma pride lahko vsakdo, do druzega in ša naprej pa se v kratkem nadela varna pot. Do zadnjega slapa ob sklepu Pekla pa je zaznamenovalo društvo posebno, lepo gozdno pot čez selo Pristavo nad Peklom, — že zdaj krasen popoldanski izlet. Ko se nadela pot tudi za neturiste mimo drugih slapov skozi Pekel, bo otvor-jena v bližnji okolici Ljubljane ena najkrasnejših partij. — Požar. V Šmihelu — občina Hrenovice — ie pogorela skoro ceia vas. fimihel šteja 80 hisuih številk; pogorelo jih je 72 Tudi cerkev je pogorela. — Preložena dražba. Za jutri napovedana dražba v Pijavčah je preložena. — Okrajni c-stni odbor mokrcnodki. — Zgradba novega kolodvora v Trstu. Za razpisano podjetje t. j. za zgradbo novega kolodvora in premestitev lesnega trga v Š&edenj so se oglasili trijd ponud niki, med njimi je najcenejši ponudnik Kornelij Gorup in tov., amreč s 487.000 K. — Mednarodna panorama Ta teden je razstavljen večnojasni Ne apel j z ognjenikom Vezuvom in iz lave izkopanim mestom Pompej. Neapelj obsega v izobilju privlačnih sil za učenjaka in za ljudi, ki potujejo le za zabavo, saj se v marsičem kosa mesto celo z Rimom. Posebna zanimivost pa je ognjenik Vezuv, na katerega pelje zobokolna železnica ter vidimo ravno bruhajoče njegovo žrelo v neposredni bližini. Za starinoslovce pa je Še bolj važno staroiimljanako mesto Pompej, ki so ga šele pred leti izkopali izpod lave. — Prihodnji teden bodo razstavljeni romantični gradovi bavarskega kralja Ludovika II. — Vlom v „Narodno tiskarno11- Ljubljanski policiji gre vsa čast in vse priznanje, da je tako hitro izsledila tatu, ki je vlomil v „Narodno tiskarnou. To ni bilo lahko delo, kajti tiskarna ima lepo število uslužbencev in naposled je na vsakega nekaj suma padlo, povrh je pa še precej drugih ljudi, ki so imeli priliko spoznati raz-:nere v tiskarni. Prav v tem se kaže spretnost policije, da je hitro po razkritju tatvine že imela pravi sled. Blaž Priveršek je bil šele malo Časa v tiskarni. Prej je bil portir v hotelu „Pri Maliču". V nedeljo zjutraj, kmalu potem, ko se je zaznalo za vlom, je prišel Blaž Priveršek v tiskarno, dasi ta dan ni imel ničesar opraviti. Hotel se je pač podučiti, kak vtis je napravil vlom in na koga leti sum. Tudi včeraj zjutraj je prišel točno na delo in v pogovoru z uslužbenci posebno poudarjal, kako prekanjen je moral biti tat, ki je izvršil ulom. Med tem ko je Blaž Priveršek opravljal svojo slnžbo, je pa policijski kancelist g. Toplikar nadaljeval z rešerširanjem. Dognal je, da je Priveršek pozno v nedeljo ponoči prišel v neko gostilno, da je plačal neke dolgove, da je svoji ljubi kupil solnčnik in sploh več potrosil, nego je bil v soboto prejel plačila. Dalje je g. Toplikar dognal, da Priveršek v noči od sobote na nedeljo sploh ni spal doma. Na podlagi teh izpovedb je bil Priveršek prijet in zaslišan. Tajil je tatvino, a kje da je dobil denar, ki ga je bil potrosil, ni mogel pojasniti. Tudi ni mogel pojasniti, kje daje bil tisto noč, ko se je zgodil vlom. Trdil je, da je spal v neki kleti „Pri M al i čir- a se še pri tem izgovoru zapletel v protislovja. Vsled tega se je v Priverškovem stanovanju izvršila hišna preiskava in pri ti preiskavi jc dobila policija ukradeni denar. Priveršek je bil shranil denar v neki culi. Dobilo se je še 1819 kron 50 v, tako da je škoda, ki jo ima tiskarna, le mala. Zdaj, ko je Priveršek videl, da je tudi ukradeni denar v rokah policije, ni več tajil, nego je svoj zločin priznal. Povedal je tudi, kako je izvršil tatvino in njegovo priznanje se popolnoma vjerna s tem, kar seje kombiniralo. Priveršek se je zvečer vtihotapil v hišo in ker je poznal vse kotičke, se je skril ter čakal, da so v hiši ugasnile luči, potem pa se je lotil dela in ga srečno izvršil. Potem se je splazil v klet in skozi okno ušel na cesto. Priveršek je še mlad človek in posebno sladak ter ponižen. Policija ga je izročila dež. sodišču. Blaž Priveršek je 26 let star in doma iz Dola, pristojen v Pišece pri Brežicah. Sveder, s katerim je navrtal miznice, sije kupil pri Nagvju. Policijskega kaucelista g. Toplikarja so pri izsledovanju te tatvine podpirali detektivi gg. Demšar, Ljubic in Po-ljanec. * Krt v zaporu. Mestna policija je aretovala v tivolskem gozdu znanega in zelo nevarnega tatu Jakoba Krta, vulgo »dimnovega«, ker je hodil po mestu vkljub temu, da mu je prepovedan povratek. Krt, ki se je izrodil c kr. okrajnemu sodišču, je bil zaradi raznih tatvin že mnogokrat kaznovan. Tudi njegova žena je zelo nevarna tujemu imetju in je bila obsojena pred nekaj meseci pri tukajšnjem o. kr. deželnem sodišču zaradi hudodelstva tatvine v petletno ječo. * Za kruhom. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora 147 Kranjcev in Hrvatov v Ameriko. — Iz Amerike je prišlo 8 Slovencev. — Danes se je odpeljalo v Ameriko 12 Hrvatov, 83 na Westf*Jsko, 51 v Ličen, 53 pa na Gorenjsko k zgradbi železnice. * Izgubljene reci. Marija Pa-dorova je izgubila dne 14. t. m. od »Narodnega doma« do Cesarja Josipa ceste zlato brožo, vredno 20 K. — Marija Pončur iz Gline je izgubila od Marijinega trga do doma zlato veri žico in zlato iglo z modrim ksmnom Najnovejše novice. — Kmečki pun t. V Cervignoli (Italija) so se spuntali kmetje ter zahtevali Burni delavnik. Okoli 20 vojakov je hotelo puntarje ugnati; toda kmetje so naskočili vojake s kamenjem. Vojaki so ustrelili ter ubili dva kmeta, ranili pa 8 puntarje v. — Delavska kriza v Barceloni strašno narašča. Celo tovarne, ki so dolgo kljubovale, so sedaj odpustile večino delavstva, tako da je nad 25.000 delavcev brez dela in kruha. — Zobotehniki so imeli v nedeljo na Dunaju shod ter so protestirali proti znani ministrski odredbi. — Pri bojih z biki vOportu je skočil ranjeni bik čez ograjo ter pohodil in prebodel 20 oseb. — Sneg v Italiji. Okoli Bre-scije je zapadel v soboto sneg. česar ne pomni nihče dosedaj v tem času. — Drago pismo. Zadnje pismo Nelsona se je prodalo te dni na javni dražbi v Londonu za 24.720 K. " Policijski uradnik — večkratni morilec. V Badenu pri Dunaju so našli skeleta dveh umorjenih žensk. Preiskava je dognala, da storilec umora, ki se je izvršil pred 50 leti, ni bil drugi, nego policijski uradnik Lichteneoker, ki je pa že pred 10 leti umrl v jako visoki starosti. — Lichteneoker pa ni umoril samo te dve ženski, temveč tudi Še Štiri druge osebe. Morilca oblast ni nikdar dobila, ker v vseh slučajih je vodil preiskavo Lichteneoker sam. Ko je bil umorjen in oropan prijatelj Lichteneckerjev, častnik Kaiser, ogla* sil se je neki hlapec, češ, da je videl ▼ oni noči Liohteneckerja plaziti se iz Kaiserjevega stanovanja. Hlapec je dobil pozivnico k policiji, pod katero je bil podpisan — Lichteneoker. Predno je mogel hlapeo priti k policiji, našli so ga, kakor Kaiserja, s prerezanim vratom mrtvega. Ko je končno izvršil še neki strašen umor v Mauru, je bil Liohtenecker vendar prijet in z njim tudi njegova ljuba. Ta je dejanje odkrito priznavala, Lichteneoker pa je tajil pod svojo službeno prisego in dolžil svojo ljubo, ki je bila obsojena k smrti na veŠala, potem pa pomiloščena na dosmrtno ječo. Liohtenecker pa je bil oproščen in dobil je zopet službo. Pohvalili so ga celo, »da je posebno poraben«.— Umrl je na Dunaju v visoki starosti. — Mnogo ljudi bi lahko pričalo proti njemu, a se niso upali, ker so ee bali, da ne dožive kaj takega, kakor oni hlapec, ki se je upal obdolžiti vsemogočnega policijskega uradnika. * Dnevni opravki japonskega vojaka. Pozimi vstajajo japonski vojaki ob 4 uri zjutraj. Če trt ure pozneje že pripravljajo zaju-trk: riž, sočivje. mrzlo meso in dve čaši čaja. Ob 6. uri se prično vaje Vsake pol ure je pet minut odmora. Tekom enega leta izstreli vsak \o jak 250 ostrih strelov. Opoldne jć ravno tak obed, kakor zjutraj. Vsak drug dan dobi vojaštvo mesto mesa ribe. Od poldne do 2. ure je odmor ali notranja služba. Od 2. do 6. ure zvečer so zopet vaje, nakar sledi večerja. Namesto riža v najnovejšem času dobe vojaki zvečer ržen kruh. Od 7. do 9. ure zvečer je izhod. Med manevri je služba jako trda; hrana obstoji takrat ii polne pesti riža in deke omake. * Srečen izid. V „Esslinger Ztg.w je čitati iz Ruitha sledeči dopis : „Naš novoimenovani poljski čuvaj je zagledal včeraj popoldne na njivi tik vasi kokos, ki je tam brskala in škodo delala. Sicer jo je takoj ustrelil iz svoje službene puške, zadel pa je oh enem tadi 401etno Pavlino Blutbardt, ki je brezskrbno delala pred svojim skednjem, naravnost v glavo. Kn del strela ki je bil videti posebno močan, je sel v škedenj8ka vrata v ozadju. Ranjena ženska je v bolnišnici, škoda na škedenjskih vratih pa k sreči ni velika." * Orel odnesel otroka. V Lutherlandshirn (Angleško) |e nedavno planinski orel odnesel poldrugo leto staro hčerko nekega po svetnika. Otrok se je igral pred hišo, ko ga je ugrabil ropar. Po celi oko lici so zaman iskali otroka, dokler se ni neki lovec spomnil, da orel odnaša jagnjeta v gorovje ter je splezal vrh visokih skal. Tam je kmalu našel otročji čeveljček in še višje v neki razpoki mrtvega otroka. V eni ročici je dtž*l otrok š\>p or-loveara perja. * Jokaievi izreki. »Moja najboljša del« so tista, ki sem jih pisal v sili. Častokrat sem bil obupan, toda k delu mo je tirala misel, da jutri potrebujem kruha, brečno ž(v)jenje vzgaja le slabotne pesnike. Udarci usode, razočaranja, zapu$če-nost — to je olje za pesnika« — Zame niso reprezentanti junaštva ne Bovard, ne Ctd, terr.uč tisti mož, ki ima pogum ter odkrito izpove: »Tega nočem, ker noče moja žena.« * Drzen goljuf. Neka zlatarska tvrdka v Crnc*gu je šla na led pr^mdtenirn goljufom. Lopovi so nabrali za 1100 dol. diamantov, na k.--r so brez sledu izginili, dns r*vno jih zasledujejo zasebni detektivi. Pred par dnevi pa je đonila omenjena tvrdka po telefonu naročilo, da naj posije v hišo ne&ega bogatega meščana več diamantnih brož v obliki polumeseca, da si njegova soproga izbere eno. Ziatar |e nemudoma poslal tri brože z diamanti. Soproga omenjenega bogatega meščana se je zelo začudila, ko ji je nslužbenec tvrdke vročil brože. Med tem. ko je še premišljevala, kdo ji je poslal krasno dariio, pozval jo je nekdo k telefonu, in ji kot gospodar zlatarske tvrdke naznanil, da se je zmotil in ji poslal brože, katere so drugam namenjene. Krnaiu na to je vstopil mladenič, kateri je prinesel gospej tudi posetnioo zlatarja z na-rjčiicm, naj da one brože, njegovemu uslužbencu, kar je gospa luli storila, ^a le par dni potem, ko tvrdka ni dobila obvestila, si je li gospa Že izbrala brožo ali ne, to prišli goljufiji na sled. * rIsSk junake. Milijonar An-drevv Carnegie jje dal pet milijonov dolarjev, iz katere glavnice se bodo odkazovale nagrade ljudem, ki so si pridobili posebne zasluge za člove-čanstve. Izvoljen je bil odbor, ki bo oddajal nagrade. Kdor bo n. pr. rešil kakega človeka smrti, bo deležen te ustanove. Istotako sorodniki ponesrečencev ali ponesrečenci sami, če so bili v nesreči samo pohabljeni, da jim ni mogoče več delati. Andrevv Carnegie se je odločil za velikodušno (?) ustanovo vsled grozne nesreče v Harvick rudniku pred nekaj mesec:, kjer je skoro 100 delavcev izgubilo življenje in so njih družine ostale brez pomoči. Obresti cd velikanske glavnice, ki bodo znašale najmanj 250000 dol. na leto, bodo vsa obrnjene v ta namen. Do te ustanove bo imel pravico vsak, ki stinuje v Združenih državah ali v Kanadi. * Zapeljan mladenič. V Trstu seje zastrupil lOleuu trgovski pomočnik Pavel Santiui iz neobičajnih vzrokov. Mladenič, ki jc bil sicer vedno dobre volje, postal jc zadnje mese< e otožen. Njegovi starši niso dolgo ČIM mogli zvedeti pravega vzroka tej tarif sti. Šele po trdovratnem izpraševanju jc povedal svoji materi, da mu je pisala neka Marija Ravalico, starejša vdova in lastnica kopališča, da je ona njegova mati. Starši so bili zelo osupnjeui tet so pokazali sinu vse krstne listine, toda mladenič sc ni dal potolažiti. Z vsakim dnevom je postajal otožne j ši in molčeč nejši. Vdova je storila vse, da naveže mladeniča nase. Pisala mu je pisma, vabila ga v svoje stanovanja ter mu izkazovala vse mogoče ljubeznivosti. Mati je jokala noč iu dan ter zakli njala svojega žalostuega in niolčcCc^a sina, naj se ne da zapeljati oni Ionski Toda vse zamau. NVke^a dne pa jc mladenič zginil z doma ter sc preselil k vdovi. Oče je šel k njej ter zahteval sina nazaj, toda vdova ga je spodila iz hiše. Sedaj so starši prosili polnijo za pomoč, in policija s sodiščem vred je izrekla, da se mora mladenič s silo vzeti zapeljivki. Mladenič pa je bil Že preveč hipnotiziran ter ni imel poguma, se rešiti svoje zapeljivke ter jc v l>iu kovljah izpil strup. Proti vdovi nastopi državno pravdništvo zaradi ropa mladoletnega mladeniča. * Gos. V Kansaeu je imel uče nec nalogo popisati gos. Popis se glasi: »Gos je nizka, težka žival in obstoji skoro iz samega mesa in perja. Strašansko za nič peva, ker ima hripav glss, ker drži preveč žab v vratu. Ljubi vodo in ima v želodcu mehur, da ne utone. Gos ima samo dve nogi in sta postavljeni tako na konec, da se komaj držita telesa. Nekatere gosi, ko se postarajo, dobe zakrivljena peresa v repu in jih imenujejo gosake. Gosa kom ni treba valiti, ampak samo pohajati, kopati ga in jesti. Ako bi bil gos, vsaki čas bi bil rajši gosak * Boj med mestnimi očeti. Med mestnimi očeti v mestu West Alexauder je prišlo nedavno do hudega boja, v katerem so bili trije svetuiki težko poškodovani. Seja se je vršila v nekem privatnem prostoru. Eden izmed svetnikov je zahteval, da naj predsednik odstrani iz dvorane okrajnega poštarja, ki je prišel k seji. Predsednik tega ni hotel storiti, na kar ga je omenjeni svetnik udaril po glavi, da je nezavesten obležal. Sedaj so se spopadli Še drugi zastopniki in nastal je boj, katerega niti policija ni mogla takej preprečiti. Enega izmed mestnih očetov so vrgli skozi okno, več druzih pa ranili. Slednjič se je okrajnemu Šerifu posrečilo pometati mestne očete iz dvorane ter jih pomiriti. * Uradnikom s plačo od 1800 kron naprej daje posojila »Pražskd založna« v Pragi, Ferdinandova tfida. Književnost. — „Slovenski Trgovski Vestni k". Štev. 5. tega lista ima naslednjo vsebino: 1.) Trgovinska pogodba med Avstro-Ogrsko in Italijo ter vinska carinska klavzula. 2.) Tvrdka in njeno registrovanje. 3.) O posebnem davku na trgovino, točenje ter malo prodajo žganih opojnih pijač. 4.) Kulturni vpliv trgovine. 5.) Prvi razvoj trgovine in denarja. 6.) Raznoterosti. 7.) Vprašanja in odgovori. 8.) Društvene vesti. 9.) Konkurzi. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 17. maja. V kmetijski svet so imenovani: kot zastopnika dež. odbora kranjskega Povše (član), dr. Schaffer (namestnik), kot zastopnika kranjske kmetijske družbe Pire (član) in Pogačnik (namestnik). Budimpešta 17 maja. Program delovanja avstrijske delegacije je določen takole: Do petka bodo seje proračunskega odseka; v torek pride finančni minister Buhm-Bawerk, da pojasni finančno stran armadnih zahtev, na kar se začno posvetovanja za-stran izrednih armadnih kreditov. V četrtek po Binkoštih bo druga plenarna seja, kateri slede koj nadalne plenarne seje, da bo zasedanje končano do 4. junija. Budimpešta 17. maja. Prora čunski odsek avstrijske delegacije razpravlja danes o ordinariju vojnega ministrstva. Oglašenih je mnogo govornikov. Predno se je začela ta razprava, se je vnela mala kontroverza, kdaj naj pridejo na pretres izvedni krediti vojne uprave. Rusko-japonska vojna. Petrograd 17. maja. General Pflug poroča, da so 12. in 13. t. m. nadaljevali Japonci svoje avanziranje od Fenhvančenga na Ljaojang. Glavna armada je zasedla Sajčan in Hajčan, drugi japonski oddelki so se združili pri Takušanu. Petrograd 17. maja. V Kron-štatu je policija aretovala več japonskih vohunov, ki so se pripeljali tja na nekem angleškem in na nekem nemškem parniku. Kolonija 17. maja. „Kolnische Zeitung" poroča, da prihajajo vsak dan znatni ruski vojaški oddelki v Ljaojang. Rusko poveljstvo je mnenja, da imajo japonske operacije okrog Ljaojanga zgolj demonstrativen pomen, glavne svoje moči pa da dirigirajo Japonci na Lja-otong. London 17. maja. Iz Seula se poroča, da so Japonci blizu Andžu obkolili 200 kozakov in jih hočejo izstradati. Skoro vse odvaflal- «m» kapljice, krogljice In grančica delujejo drastično In s tem škodujejo organizmu. Nasprotno pa želodčna tinktura lekinnmja Picvotija v EJuh^mmi na MMunajski cesti krapi organizem tudi po neprestani porabi. Zunanja naročila po B povzetju. 1261—2 1»rn.n oku. to* aoieleie • or,m«»»nj«m Vydrove žitne kave POSKUSiTTl *tw Vior«h dr.go.^na. ?o»wi 6 »t poM|k« 4 K 60 1» lf.no* DOMAĆI PRIJATELJ" VjfirtC* tcBšriti /ihte iđffe *V#f«.i7// Umrli so v Ljubljani: Dne 13. maja: Marija Košča, Šolska učenka, 17 let, Sv. Petra cesta §t. 31, jetika. — Zofija Franja Zdešar, usmiljenka, 29 let, Radeckega cesta St. 11, jetika. Dne 14. maja: Ivan Vidmar, črevljar-jev sin, B mes., Streliške ulice St. 15, pljučna tuber. V deželni bolnici: Dne 13. maja: Lucija Marn, kajžarjeva hči 7 let, Myodegeneratio cordis. — Franja Zalaznik, posestni kova žena, 24 let, Como-tio cerebri. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani. Cradni kurzi dunaj. borze 16. maja 1904. N*Uo*b«ml papirji. 4 2° o majeva renta . . . 420/0 srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta . 4<>/o „ zlata „ 4°/0 ogrska kronska „ 4°/0 „ zlata „ 4°/0 posojilo dežele Kranjske 4Vt°/o posojilo mesta Spljet 4'V/o m i. Zadei VlfU bos.-herc. Zel. pos. 1902 4° o češka dež. banka k. o. . 4°' 2 o 41/,0 'o zst. pisma gal. d. hip. b. 41t°o peSt. kom. k. o. z 10% pr. . . . . . 4V,°/o aast. pisma Innerst. nr. 41/a°/o „ n ogrske cen. dež. hr...... 41 (»•/• z. pis. ogr. hip. ban. 47a°/o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . • obl. čeSke ind. banke Denar 9920 9910 99 40 Blago 99-40 99-30 99-60 118 20J 118 40 97 05! £7 25 117 15 11735 100-— 100-25 100-— 100-75 10125 ion- - 100-50; 10X50 £9 761 100 — 99 75 100 — 101 80' 102*80 41 i*/o 4° o prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° o prior. dol. žel. . . . 3° o „ luž. Zel. kup. »/»Vi 4Vac/o avst. poB. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1854 .... it m i» I86OV1 • • • n m n 1864 .... ,. tizske...... „ zem. kred. I. emisije „ ogr. hip. banke . . „ srbske a trs. 100— „ turSke ...... Basilika srečko . . . Kreditne „ ... InomoSke „ ... Krakovske „ ... Ljubljanske „ ... Avst. rud. križa,, . . . Ogr. „ n ,i ... Rudolfove „ ... Salcburske „ ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice . . . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske žel. indr. dr. . . . Rima-Muržnyi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe čeSke sladkorne družbe . . Talnte. C. kr. cekin...... 1133 1138 20 franki ...... 1905 1908 20 marke....... 2347 23 55 Sovereigns....... 239^ 24- Marke........ 11727 11747 Laski bankovci..... 9520 9540 Rublji........ 253 - 253 75 Dolarji........ 484 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 17. maja 1904. Termin. PSenica za maj 1904 . . „ 50 „ „ 843 „ „ oktober 1904. „ 50 „ „ 8 66 Rž „ oktober . . „ 50 „ „ 691 Koruza „ maj 1904 . . „ 50 „ „ 5 21 „ julij 1904 . . „ 50 „ „ 541 E rek tir. 20 vinarjev višji. 106 25 101 — 100-50 100- 100- -99 75 99-50 290 50 101- — 190--182 -260-180-75 292 — 289-93 — 126 50 21*10 465 -80-77--68-53 60 29 25 66-7?'— 504— 78 50 63225 1610 — 634 — 743 -24350 618*-40376 1965 -483-308 — 459 — 155 — 107 25 102.— 101-100 80 101-100 — 100 — 292 50 102 — 191 — 184 50 262 EO 162-75 300 — 275 — 94-127 50 2210 475 — 84 — 8150 72 — 55-60 30 25 71 -80 — 514 — 79 25 633 25 1620 — 635 — 744 — 250 75 624 — 404 75 1977 — 485'— B12-— 4^2*— 157 — Meteorologično poročilo. fiiin* nad mcr>,k 806-S. 8r*dnJI arećol tla* TS8-0 nora v Cafi 2 !opazovanj a Stanje barometra v mm. Nebo 16 17 9. zv. 7. zj. 2. pop. 738 5 7407 738 7 169 10 8 26 4 sr. sever si. svzhod si. jzahod pol. oblač. jasno skorojas. Brodiva včerajšnja temperatura: 13 5°, aormale: 14-2*. Mokrma ¥ 24 urah : 0 5 -rim. Zahvala. Za izkazano sočutje med boleznijo m ob smrti našega preljubijenoga, nepozabljivega soproga, oziroma brata, strica, svaka in zeta, blagorodnoga gospoda Adolfa Kleina lastnika tiskarne izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo blagorodnim gg.: županu Ivanu Hribarja, predsedniku mestno hranilnice Vaso PetričiČu, ter gg. mestnim odbornikom, vlad nim, deželnim in mestnim uradnikom , darovateljem prekrasnih vencev, gg. lastnikom tiskarn, nadalje pevskim druStvom „Slavec" in „Ljubljana" za ginljivo petje in vsem, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast. V Ljubljani, 16. maja 1904. U20 Žalujoči ostali. V trgovsko pisarno se sprejme spreten uradnik veŠČ vseh pisarniških poslov. Prednost imajo v žitni trgovini izurjeni gospodje kompetenti. . 1400—2 Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda" pod „Uradnik". Stanovanje v hiši št. 4, Židovska steza, v III. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, jedilne shrambe, stranišča, drvarnice in del podstrešja, se od i. avgusta naprej odda. — Vpraša se pri oskrbniku v hiši št. 5, Gospodske ulice v I. nadstropju. 1418—1 Javljam, da prevzemam v delo slikanje napisov in črk ter jih izvršujem kar najboljše, moderno in v lepih barvah. 1416-1 B. 6ROSSER slikar za napise In črke aLifamaalfaaaaa** ?l>«tnl tr*t?. n. Več delavk izurjenih v pletenju na stroje sprejme A£. Fran/1 Privoz 10, Prule. 1381—2 Takoj ali za avgust se odda na Dolenjski cesti pri „Ribiču" v prvem nadstropju dvoje stanovanj z dvema sobama, kuhinjo, jedilno shrambo in drvarnico. — Najemščina 1421—1 110 gld. Več gosiiien se da takoj v najem oziroma odda na račun kavcije zmožnim ponudnikom. — Kdo? pove upravništvo „Slov. Naroda". 1419-1 VI c. kr. pošte v Sp. Šiški J, Vodnik, Sp. Šiška. O Botri in botrice! Prporočam veliko zalogo daril kakor ure, verižice, uhane, broške, zapestnice, prstane itd. Srebrna remontoir-cilinder-ura od gi. 450 naprej. „ (ženska) „ „ 4 50 <> Srebrna verižica „ „ Za obilna naročila se priporočam z odličnim spoštovanjem 1427—1 FR. P. ZAJEC urar v Ljubljani, Stari trg št. 28. Dva gospoda se sprejmeta 1386-3 na hrano in stanovanje. Gradaške ulice št. 8, I. nadstr Salonska oprava in otoman se po nizki ceni proda. V-S pove Ivan Gale, Tržaška cesta štev. 2. 1292-11 Trgovski prostori z opravo v Ljubljani ali v okolici za špecerijsko trgovino ali pa v večjem kraju blizu Ljubljane za trgovino z mešanim blagom se vzamejo za več let v najem. — Ponudbe se prosi poslati do 20. t. m. pod naslovom: Trgovski prostori št. 20, poste restante, Ljubljana. 1358-3 Botri in botrice! Priporočam veliko zalogo birmskih daril kakor vsakovrstne zlatnine, sre-brnine, namiznega orodja (L5esu< k in žepnih ur. Obilnega obiska prosi z velespostovanjem Karel Januš juvelir in zlatar 132 Ljubljana, v Židovskih ulicah št. 3. P5T Pijte Klauerjev Triglav nsjzdravejši vseh likerjev, u Bratje N0VAK0VIĆ _ ~ . j ' -1 c lastniki vinogradov na otoku Braču in Stail trg St. 15. v Makarskem Primorju v Dalmaciji. Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in © O O olja na drobno in na debelo. © © © © ^^^^^^ a^^ ^ jm ^ M* m\ mu m\ m my M Samo še do 23. maja 1904 priložnost za nakup Haggi Giorgio iz Trsta Ljubljana, Dunajska cesta št. 20 1II i-ibttrjei n lil mu). Velika izbera podnih, prevlačnih iu dekoracijskih preprog, dalje Kaiamani-zastorov, prevlek za zofe itd. Vse navedene vrste so v zalogi v vseh veličinah. 1405-3 Z odličnim spoštovanjem Paskal Aidinyan (sin). Opozarjamo p. n, občinstvo na to« da na^a lir m a nima agentov In Nploh svarimo pred nakupom od krošujarjev* ker Je krošnjartiko prodajanje prepovedano ln le bilo občinstvo že pogosto prevarjeno. * ^ ^W ^W mđ^ mmT^ mrn^ mđmm a^W m w ^ * Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po DajraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujoCimi se vplačili. Vsak Član ima po preteka petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna banka v Pragi, Roz. fondi: 29,217.694-46 K. Izplačane odškodnine In kapitalije: 78,324 623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vseskozi »lo* admI*o-ii m rod no uprav«*. 3-55 Vm pujaaniia daje: Generalni zaetop V Ljubljani« Oegar pisarne so v lastnej bandnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantnej*-Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokonstn* namene. 2145 Sprejmejo se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni MIHI Natečaj. Telovadno društvo ,,Trzaški Sokol" razpisuje mesto .! telovadnega učitelja. Ponudbe naj se pošiljajo pod zavarovalni potovalci41 na uprav- jistvo .Slov. Naroda". 921-1 i Plača po dogovoru. — Nastop službe 1. septembra t. 1. Pouudbe je poslati na društveni odb r. iau6— i (postrvi, karpe) J» C. Pr&unseiss ima vedno v zalogi trgovina delikates Vinama, GlaVIll trg. 1 Kaj boljšega nego je barva za lakiranje poda ^ z medvedovo znamko, sploh ni. 1353-1 § * W aESilo^f £ fj*» ima r J s Henrik Wibb©, izdelovanje barv in lakov v Zsrjiabljsfcmi x*&i Str«. P«tr»aL cesti At. 2. francoski cirkus Cltsillaitme. Ljubljana, Latermanov drevored. Danes v torek, dne 17. maja 1904, ob 8. uri zvečer velika briljantna predstava. Jutri v sredo, dne 18. maja 1904, ob 8. uri zvečer predstava klovnov in komikov. Pripravlja se velika pantomima z opremo R. Guillaume, ravnatelj 1423 Z odličnim spoštovanjem Špeeialitete v kravatah. Ovratniki. Jftanšete. 01 g ■a u 01 IS mm •mm m POLETNE NOVOSTI Čipke. 1 Vezenine. Svilnato blago. Pajčolani. Predpasniki. Moderci. Rokavice. Trakovi in Ušp vsake vrste. SO DOSLE! ERNESTSARK Stari trg 3t. I. •t SL o «• cr o 5" as si CA «-3» Damski pasovi. Posamenierije. Čipkasti ovratniki, Cepiče-1 ■nnnHKK^r i ini'mM1 i iii i i miii 'i i \\ i i1 zavaruie hišno opravo, dragocenosti, vsebino blagajnic, zaloge blaga itd. pod ugodnimi pogoji in nizkimi premijami c. kr. priv. občna zavarovalnica icurazioni Generali" T rs t ia . M zastOD: Ljubljana, Gradišče št. 4. Jamstveni zaklad družbe znaša 1439-1 kron 227 milijonov 329.923*25 Trpali piči popolnoma veSč špecerijske stroke, zmožen slovenščine in nemščine, z lepo pisavo, z dobrimi spričevali se sprejme. hiša Dalje se sprejme prodajalka popolnoma izvežbana v špeceriji, z dobrimi priporočili. (1371—3) Ponudbe pod „štev. 5«0" poste restante Glavna poŠta Ljubljana._ Proda se največja, enonadstropna št. 51, pri ,Kraljiću' v Št. Vidu nad Ljublj ano, ob državni cesti, oddaljena 5 minut od kolodvora, z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travuikom itd. Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglic v Ljubljani, Rimska cesta št. 20; ustmene informacije se dajejo istotam vsak dan od 12. do 2. ure popoldne. 1313—9 Službo dobi takoj natakar v Hrvatski Kostajnici. Plačila dobi od litra vina 10 vin , od finega žganja 2U vin., od slabšega žganja 10 vin. Prosto stanovanje in ves dohodek v kuhinji. Treba je 300 K kavcije. 14^2 Pavao Vranešic posestnik v Karlovcu. L^epo stanovanje na vogalu Kongresnega trga in Vegovih ulic, v II. nadstropju, obstoječe iz 5 sob in 2 sob za dekle ter pritikliuo, se odda za maj ali avgust t. 1. Povpraša se pri biŠniku v isti hiši ali pa pri gosp. Jos Lavrenčičiij pisarna užitniuskega zakupa, Dunajska cesta št. 31. 1181—10 Nepremočljivl dežni plašči iz orig. angleškega dvojn. blaga iz ovčje volne z gumijevo vlogo 1423-1 in vsakovrstni gnmllevi plašči za gospode, dame in otroke. Vzorci, cene in navodilo za jemanje mere z obratno pošto. Fagot c£ G©., Dunaj I, Riemergasse 13. Pozor botrom in mtk ■ ■ 4 Za birmo vsake vrste zlate in srebrne ure po nizki ceni. Kdor želi kupiti kaj dobrega in poceni se mu priporoča z odličnim spoštovanjem Josip Černe urni* pri jubilejnem mostu. 1401—2 Poskusite Varstvena znamka. Po okusu in vem učinku likerjev zdra- prvak Ogreva in oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik 5-111 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana, Vzorci se radovoljno dajejo fcrezpiačuo. Ces. Kr. avstrijske ^ državne železnic: C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. vej javen od dne i. maja 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juz. kol. P KOG A ĆBZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2% m ponoči osobni v iak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.f ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Solz tli al v Aussee, Solnograd, čez K'^in-Reifiint. v Steyr, v L»nc, na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Pranzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal f Solno *ad, Inomost, čez Klein-Reifbng v St-evr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlas. v Trbi«, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Ste/r. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni viak v Trbiž, Ccliak, Franzenafeste. ločenost, Monakovo (direktni voz l. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m popoldne: istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesu), Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob A. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost. (direktni voz I. in II. razr. Solnograd, Franz^nsfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten,Prago direktni voz I in II. razr.), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Genovo. Curin, Bregenc, Inomost, Zeli ć.b jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni viak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 41 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, Čez Selzthal iz Sol nograda in Inomosta Čez Klein-Reifling iz Steyra Linca, Budejevic, Plznja, Marijinih varuv, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGAMJESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 rr. zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob H. uri 35 m zvečer isto tak >. ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol.V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri *5 m ponoči tamo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob H uri 49 m zjutraj, ob 10. uri f>9 m dopoludne, ob 6. uri lrJ m zvč. Ob 9. uri fid m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda in odhoda ie označen po srednjeevrupcjskem času, ki je za H min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 Št 1999. 14 4 rlede mesečnih sejmov v meslu Kastvu. Na podlagi sklepa tukajšnjega občinskega zastopstva v seji dne 81. aprila 1. 19CK>., toč. 7 se imajo vršiti v mestu Kastvu mesečni sejmi za živino. Visoko c. kr. namestništvo v Trstu je odobrilo z dnem 2. mana L904, Št. 5848 III ex 1904 v to svrho predloženi sejmarski red. Glasom članka II. sejmarskega reda se imajo vršiti mesečni sejmi za živino vsakega 23. (triindvajsetega) vsakega meseca v letu, na takozvanom «,Obćiiisko Sfftjttilste" in ..poti Vidikom*' v bližini mesta Kastva. Izjeme glede teh sejmov bi bile le, Če bi 23. dan meseca prišel na Veliki petek, na velikonočno nedeljo, na binkoštuo nedeljo, na Vnebobod ali na sv. Telesa dan. V takih slučajih bi bil sejem bodočega dne v mesecu, namreč 24ega. Starodavni sejem na dan sv. Helene t. j. 22. maja pade letos na binkoštno nedeljo. Iz tega razloga starodavnega sejma ne bo dne 22. maja t. I. ampak ker je sejmišče prirejeno in ni druge zapreke se javlja in odrejuje javno, da bo prvi mesečni sejem za živino in obenem običajni sejem sv. Helene letos na binkoštni ponedeljek, 23. maja t. I. Akoravno se pod odd. XIV. sejmarskega reda predpisane sejmarske pristojbine, ki jih ima plačati po § 69 obrtnega reda vsak lastnik na sejmišče privedene živine v občinsko blagajno zaradi stroškov za gradnjo, vzdržavanje in nadzorstvo sejmišča, vendar se ob tem prvem sejmu ne bode pobira'a in ni nihče dolžan plačati kakršnekoli pristojbine za uvedeno živim* na sejmišče razen cbičajr e pristojbine za prašiče. Ker je s temi mesečnimi sejmi dana prilika domačim in zunanjim lastnikom živine zaradi nje prodaje in nakupovanja, ker v bližini ni sličnega sejma in položaja, bo delovanje teh sejmov nemale koristi za vse, ki bodo obiskovali kastavsko tržišče in se podpisano glavarstvo nadeja in pričakuje, da se narod okoristi s temi ugodnostmi in dobrotami zakona na gospodarskem in ekono-miškem polju. Glavarstvo občine Kastav dne 10. maja 1904. Načelnik: JeluiiĆ. Čujte in strmite Amerikanci! al. 64. Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo Cena LJubljana — Buk** samo 5 gl. 3 kr. •Ali' right Patner!-4 Ako hitiš na lluks, tam se bos vozil 1155 -7 zanesljivo le 6 do 7 dni! Vaa natančneja pojasnila daje zastopnik generalne agenture LOUIS KAIZERJA (za vao Švico) IVAN BIHELJ (Švica)« L.R ogaška Slatina •P - Štajersko, - Železnica, poŠta in telegraf. Prospekti zastonj. Prekrasna lega, kisika poln zrak brez prahu. Moderni komfort, živahno družabno življenje. — Novo hvdro-elektro mehano-terapevtsko zdravilišč« v velikem in modernem slogu. — Zdravljenje z mrzlo vodo, električne avetlobne In kopeli v banjah, inhalatorij, pneumatska in parova celice, celice za segret zrak, masaža, solnčne kopeli, zdravilna gimnastika. — Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevlh, na jetrih in ledvicah, za telesno zaprtje, hemoroide, kamen, odebeieiost, sladkorno bolezen, protin, katarje v požiralniku in ja&elku. ---Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varih.--- j i v Lavrencij J^ratuš irgovec Jvanka J^ratuš rajona Jrforet poročena. 1417 Petelinje pri Petru. Jfraše. Največja zaloga,""— X za pleskarje, sobne slikarje, zidarje in m x x X S X X Copičev mizarje. I pristnih angleških, za Liae\UV| vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po */4l Vi in 1 kg. Jantarjeve glazure yn Arjp Edino trpežno in «&a ^UUCi najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedilnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldcla, pripravnega za vsakovrstne prev;aK:e. najboljša in najcenejša tvpdka za naročetanjg oar. nakupovanje Oljnatih barv, <Š£h. Oljnat h ba* v v tubah dr. SchoafelcU. Firn£fcT5l prirejenega iz lanenega II! IZjd-r* 0}ja; pri&ten, kranjski Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. GjnCri alabastrskega in IfJ£><3, štukaturnega. Karbolineja, najboljšega. Fasadnih barv » aPno Rpf-v QIlh'h kemiCnih,prste-a ei * \ , O UII 1I, nih j rudninskih. !^!©j3 za mizarje in sobne slikar,e. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 545- 24 100C kmn ako je goljufija! Brezskrbne rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avatr. anaoikab go*pa .\. Kaiipa, Berlia S.W. 220Linden-v str&seo 50 Škrat 8 edini slovenski humoristično-sati-ricni tednik* ki prinaša izključno originalne slike- Jzhaja v Jrstu vsako soboto. — Naročnina ya vse leto 6 Jf, ya pol leta 3 J/. Posamezne številke Se prodaja/o po tO stotinfc. Zahtevajte brezplačne številke na ogledi BniriCsHrss* za barvanje narav-5 Ul IWIII la nega iesa i pohištva. Olj o ;p;sroti i>araLl^xx# ADOLF HAUPTKIANN i. kranjska tovarna o I j n a t i h barv. fir- LJUBLJANA, * # Si/ctivaiicc po 1391-2 ! Strmeli bodete! ........ako si ogledate-------- novosti novodošlega - - - - damskoga porila in spodnjih kril (juponov) — — najsolidnaiše izvršitve iz svile in lustera. — — Nizke cene! Nikogar sc ne sili, da kaj kupi! Na blagovoljno ogledovanje najvljudneje vabi Anton Šare v Ljubljani - specialna trgovina za belo perilo - Sv. Petra cesta štev. 8. iT > .- 56 Vstctuovljeno 1. JJj nožev, lakov in steklarskega kleja. 3io5Bi5BBBBBB5R SmCK fGGSGBGGGBGGSl naj vccj^i \\aj n i h j i ceni -p c ipojočaVa 1?99 3 £juMjana, §%&kinovc ufice o. Cene stanovanjem do 1. junija in od 1. septembra 25% pod tarifo. V V Ljubljana, Mestni trg št 25. Rusom se je posrečilo začetkom vojn? zasačiti neko japonsko ladjo, naloženo s svilo tvrdke Kriu-Butsu-San; meni pa se je posrečilo, da sem pridobil del te svile, kar mi omogoČuje, da oddajam to pristno svilo za polovično ceno j in upam, da bo kmalu vsa razprodana. Obenem naznanjam, da opustim en del modnega blaga, katero blago prodajam po prav nizkih cenah, na kar p. n. občinstvo opozarjam v njega lastno korist. Sezona od 1. maja do konca oktobra. Krapinske # Toplice nam Hrvatskem možic « zalm modnega in manufakturnega Leta 1903 je bilo 4737 ijudi. Od za- gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel. Grobelno-Rogatec, pa dve uri vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibus k vsak-.-mu vlaku proge Zabok-Krapinske toplice, k postaji Rogaiec k dopoldanskemu vlaku. — 30° do 35* R (37 o° do 43 5° C) gorke aleratoterme, ki eminentno uplivajo proti protlnu, mišični in členski revmi in njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevrai-glji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeii v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (8udariji), masaža, elektrika, šved. zdravilna gimnastika. — Udoi na stanovanja, dobre in nedrage restavracije; stalna topliška godba. Razse2ni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasnila pošilja 1068—6 kopališko ravnateljstvo. jMoit jškerc »-« Zlatorog. To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in tO popolnoma drugače, nego je biia znana doslej pu Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiške snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter prklržal tudi demona „Zelenega lovca4*. Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice Čisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski „Zlatorog". Izšel je v založbi L. Schwentner-ja v Ljubljani in velja broširan 1 K 60 h, po pošti 1 K 70 h. FRAKC DOLENC v Ejubljani, JVlarijin trg St. 1 SEB^a^ara^am ri*«nKkanKke cerkve« l \■• %v:'--v-: :-;v'^ ,v'-'-*- l Redka priložnost mE 1 v..- Zaradi izpraznjenja prostorov moje trgovine protfajalo se bo vse v zalogi se nahajajoče manufakturno blago, katero obstoji iz : sukna, ševijotov in kamgarnov iz volnenega blaga za damske obleke, žametov, perilnega blaga, vseh vrst belega blaga in podlage, belih Šnurl in piket po~hantov, belih batistov za obleke, belih in volnenih zaslorov, garnitur, tepihov m preprog, cvilh^v za matrace, platna za rjuhe, kovtrov In kocev, belih in Jagerjevih srajc, vseh vrst mo-dercev, nogavic, ovratnikov, rnanšet in kravat, zidan »h in kambrik^stih robcev — po jako znižanih cenah« Blago se oddaja tudi v večjih množinah, zaradi tega M gospodje trgovci v okolici na to priložnost posebno opozarjajo. Slavnemu občinsvu priporočam, uporabiti to priliko za nakupo vanje mannfakturnega blaga, in se udano priporočana) PRANC DOLENC Ljubljana, Marijin trg štev. L L350—9 Jtk> Naznanjam, da imam v zalogi več sto kosov srebrnih in zlatih ur, primernih za birmska darila, po zelo znižanih cenah. Dalje imam prav cene moderne uhane, broške, zapestnice, longnon-verižicc i. t. d. Imam tudi veliko zalogo daril za poro« čenče in sicer namizno opravo in različne drnge okraske iz kina- in pravega srebra. Šivalne stroje „SINGER" in druge, tudi take za pletenje. Slavno občinstvo vljudno vabim na ogled in obilni obisk. — S spoštovanjem 479-18 Fran Čuden trgovec in urur Cjubijana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana. FiiifitU**,: Jflestfii trg) nasproti rotovža. ' Ceniki gratis in franko. ===== -trma K Izdajatelj h: odgovorni orednik: Dr. 17 a u Taviar. Laatmna m tiak „Narodne tiskarne- -