Slovenski Poročevalec
GLASILO 0 S V O B OD-lfJN-E ERQNTE SLOVENIJE ^	T umn VT srn o o o / Dno A MU7M A OTKVH.Ki 9. O.T \T
Ljubljana, ponedeljek 6. novembra 1950
LETO XL, ŠT. 263 / POSAMEZNA ŠTEVILKA 2 DIN
feličezsten uspeh
pri volitvah v frontne organizacije
Fo dosedanjih nepopolnih podatkih so potekale volitve v osnovne odbore frontnih organizacij v okrajih Celje - mesto, Jesenice - mesto, Kranj-mesto, Ljubijana-mesto, Šoštanj, Trbovlje, Idrija, Sežana in Tolmin zelo dobro. Številne organizacije so zaključile volitve 100% že v zgodnjih Jutranjih urah, po volitvah pa so se frontovci udeležili prostovoljnega dela. Poročevalsko službo je do neke mere oviral sneg, ki je zapadel v hribovskih predelih, kar pa ni moglo preprečiti dobre udeležbe pri volitvah.
Volivni rezultati po dosedanjih nepopolnih poročilih so naslednji;
Ljubljana-mesto (do 17. ure): I. rajon 96.9 % II. rajon 94 %, III. rajon 95.3 %, IV. rajon 97.2 %, V. rajon 92.9 %, Celje-mesto 95 %, Jesenice-mesto 97.3 %, Kranj-me sto 97 %, Šoštanj SO %, Trbovlje 85 %, Idrija S3 %, Sežana 99.7 %, in Tolmin 97 %.
Najboljše so potekale volitve v okraji Sežana, kjer so bile zaključene že de 11. uri dopoldne. Cela vrsta organi-
-	■ i.Cuber, Ponikve, Dobrovlje, Ga-: • in Lipa) je zaključila volitve že v zgodnjih jutranjih urah. Gabrovški frontovci so v počastitev volitev dišali že ob šestih zjutraj pri gradnji z-. kužnega silosa. Tudi v Kosovljah, F <<ovniku in Freskovici so volili 100-cšs'otno že do šeste ure zjutraj. Prostovoljne akcije za uničevanje borovega prelca pa so se udeležili frontovci skoraj po vseh vaseh.
v šeštanjskem okraju so bile po r. - gih vaseh organizirane budnice. :utovci so prihajali na volišča množino z zastavami. Ze v dopoldanskih u ah je volilo 67 % volivnih upravi-:■inčev. Razpoloženje, na terenu je bilo dobro. V Velenju, Novi Štifti in u so delali pri zadružnih dorr.o-
•	v Šmartnem ob Paki pa so r.akla-t les za izvoz. Čeprav je v okraju
•	. -del sneg, to ni motilo frontovcev, i; ne bi proslavili volitev z množično uče ežbo pri prostovoljnem delu.
idrijskem okraju je bilo že v ssK o zvečer zelo praznično razpoložene. Včeraj pa so se že pred sedmo •.r- zjutraj gnetle pred volišči prve ..ine frontovcev. Do 8. ure zjutraj - Idriji volilo 48 % upravičencev.
V	IV. rajonu v Idriji so zaključili v- ;re 1009?- v pičlih 30 minutah. Pri
-	-yah so se posebno dobro izkazale mane partizanske vasi. Na Vojskem,
ah in Javorniku je zapadlo 80 cm resa, kar pa ni oviralo frontovcev, -s no bi prišli na volišča. Ze v do-rnskih urah so 100% zaključili ' .,:ve v 21 vaseh.
i- d prvimi v tolminskem okraju so
nv učile volitve vasi Žabče in Zatios. s so volili 100% že do 5. ure zjutraj, v - aseh Jezerca, Magold, Fodklopca, -os. Kramariča, posek in Budnica pa so zaključili volitve ob 7. uri zjutraj. Do K>. ure dopoldne je izvedlo v okrasu volitve že 39 organizacij. Po dose-fcjih poročilih se je v okraju v zadrt ; dneh pred volitvami pomnožilo č.anstvo Fronte za 597 novih članov.
V	21 vaseh je bilo včeraj odkupljenih
V	• n krompirja prostih viškov. Fron-f-.Ti v Idrijskem so ves dan delali pri s -srnji zadružnega doma, v Breginj-s<em kotu pa pri popravljanju cest in codovoda.
Tudi v Trbovljah so volitve potekale v izvoljivo. V Zabrezniku in Semniku i- v 0% zaključili volitve že ob 10. uri t rudne, v Trbovljah pa je do 10. ure vytlo nad 50 % volivnih upravičencev. 7 dopoldanskih urah so bili najboljši :r ntovci v Hrastniku, ki so volili 70->i?-.otno. V Trbovljah so ves dan delali ; 7 gradnji partizanskega doma. Trbo-
-	v skl rudarji so včeraj napovedali t-t umovanje rudarjem vzhodnega obrata.
Na Jesenicah je do 5. ure zjutraj zait učilo volitve 100% 5 volivnih enot. NA-bolj razgibano je bilo na Hrušici.
t so že v zgodnjih jutranjih urah .-..; j 100% vsi upravičenci, razen železničarjev. ki so bili v službi. Do
14.	ure je volilo v okraju 95 % voliv-upravičencev.
Ze v soboto zvečer je bilo Celje 'ura-eno z zastavami in parolami. Najboljša je bila 1. četrt, kjer so že do
2.	ure 'zjutraj voliii 92.5%. Organiza-e v Gaberju, Zavodni in Dolgem po-j so že v dopoldanskih urah zaklju-e "volitve 100%. Med prvimi v Celju so volili delavci Tovarne emajlirane 7", sode in Tovarne »Metal«, ki so po u-.n.čanih volitvah odšli na Kozjansko Popravljat kmetom stroje in posodo.
Posebno živahno je bilo na večer pred volitvami v Ljubljani. Posamezna volišča so tekmovala med seboj v okrasitvi volišč, ulic in hiš. Lepo so bila
okrašena volišča terena Brdo v IV. rajonu, Večna pot in Barje. Ze do 7. ure zjutraj so po posameznih terenih v I. rajonu volili povprečno 35%. Pri volitvah so dosegli najboljše rezultate frontovci na Barju, ki so volili do 10. ure 92%.
V šiški so z delom proslavili volitve
Volitve novega terenskega sekretariata Fronte so na 18. terenu v Šiški potekle posebno svečano. Vse je bilo v zastavah. Ljudje so v trumah hodili na volišče, kjer so izmed 16 kandidatov izbirali 9 najboljših. Z volišča so mnogi odšli na gradbišče velike stanovanjske stavbe, katero gradi terenska organizacija Osvobodilne fronte in ki se že dviguje v drugo nadstropje. Sicer delajo frontovci na tem terenu na svoji stavbi skoraj vsak dan in vsako nedeljo, toda to pot je bila udeležba prav zaradi volitev toliko večja, poleg tega pa so najzavednejši delali tudi popoldne vse do 17. ure. Skupno je delalo 41 frontovcev, ki so opravili 294 prostovoljnih delovnih ur.
DOLŽNOSTI DRŽAV OB IZBRUHU
Govor tov. Edvarda Kardelja SOVRAŽNOSTI
v političnem odboru Generalne	'	" x ^ ^
skupščine OZN o sredstvih za hitro razkrinkanje napadalca
Flushing Meadow, 5. nov. (Tanjug). Politični odbor Generalne skupščine je začel včeraj obravnavati predlog jugoslovanske delegacije o »dolžnostih držav v primeru izbruha sovražnosti«. Prvi govornik je bil šef jugoslovanske delegacije Edvard Kardelj, ki je imel naslednji govor:
s Gospod predsednik, gospodje delegati!
Dve strahoviti vojni v življenju enega in istega pokolenja nista mogli ostati brez odpora človeštva. Bridke človeške izkušnje iz teh vojn so neizmerno poglobile mržnjo proti napadalcu. Kakor je v zadnjih nekaj desetletjih tega stoletja izredno napredovala družbena zavest o pravicah človeka, o pravicah narodov do samoodločbe, o pravici delovnega človeka na socialno zavarovanje itd., tako je v ljudski zavesti odločno prevladovala tudi misel, da je napadalna vojna zločin proti človeštvu, da se je treba proti temu zločinu boriti in da ga je treba kaznovati. Hkrati so izkušnje tako zelo utrdile spoznanje ljudi o potrebi združenih naporov vseh narodov', da bi se preprečile nove napadalne vojne, da se je to moralo odražati v številnih mednarodnih pravnih aktih.
Ze med prvo in drugo svetovno vojno se je miroljubno človeštvo uprlo ideji, da bi se lahko nekaznovano ponovilo itovo splošno prelivanje krvi med narodi. Pod pritiskom takega razvoja ljudske zavesti je bilo izdano med obema vojnama novo temeljno pravilo o vojnem pravu. Namesto starega pojmovanja, da ima vsaka država pravico na vojno kot na instrument svoje nacionalne politike, in da lahko po prostem preudarku napove vojno drugim državam, je prevzeto v pogodbeno pravo civiliziranih držav pravilo o prepovedi zatekanja k napadalni vojni. Napadalna vojna je bila po teh pogodbah postavljena izven zakona. Načelo o prepovedi napadalne vojne je biio sprejeto ne le v Briand-Kellogov pakt, ki so ga v raznih variacijah podpisale skoraj vse države, ki zasedajo na tej skupščini, temveč se je iskal tudi način, da se v posameznih dokumentih podrobno definirajo in ožigosajo razne vrste napada in mednarodnega nasil-stva» da bi se vnaprej obsodila uporaba sile na škodo ozemeljske nedo-
takljivosti in politične neodvisnosti drugih držav.
V tem smislu je skupno prizadevanje članic Društva narodov pripeljalo do londonskega protokola o napadalnosti. Res je, da ti pravni akti mednarodnega prava niso preprečili izbruha druge svetovne vojne, saj tega čisto naravno ne more storiti nobeno pravno pravilo, vendar pa so !e odigrali svojo pozitivno vlogo tudi med drugo svetovno vojno in po pjej. Dejstvo je, da so se Združeni narodi tudi v svojem boju zoper fašistične sile in pri svojem prizadevanju za ustanovitev nove organizacije mednarodne varnosti ravnali po teh pravilih. Imperativna narava pravil mednarodnega prava, ki govorijo o postavitvi napadalne vojne izven zakona, in sankcija zoper kršenje teh pravil sta dobili dvojno potrditev po Združenih narGdih med drugo svetovno vojno in ob njenem koncu. Po eni strani je Ustanovna listina Združenih narodov postavila kot osnovni cilj nove skupnosti držav varovanje in vzpostavitev miru in je potrdila načelo, da se morajo vse države članice zavezati, da se bedo vzdržale uporabljanja sile pri svojih akcijah zoper druge države, pri čemer se sme siia uporabiti edino in !e izjemoma samo v primeru individualne ali kolektivne samoobrambe. Po drugi strani se Združeni narodi niso zadovoljili samo s tem, da bi znova razglasili prepoved vojne kot sredstva nacionalne politike, ampak sta bili v Londonu leta 1945 podpisani dve identični listini, in sicer listina o niirnber-škem in listina o tokijskem mednarodnem vojaškem sodišču, po katerih so bile zagotovljene sankcije zoper kršitev predvojnih pravil o prepovedi napadalne vojne proti tistim nacističnim in japonskim zločincem, ki so pripravljali napad in se zatekli k napadalni vojni. Njihova načela so bila razglašena za hude zločine zoper varnost človeštva in so dobili najodgovornejši zločinci zasluženo kazen. Ta kazen je imela v prvi vrsti ta pomen, da je potrdila odlok o prepovedi napadalne vojne kot trden zakon mednarodne skupnosti, katerega kršitev se kaznuje Hct zločin. Združeni narodi pa niso ostali samo pri tem zgodovinskem primeru, ampak so leia 1945. razglasili tako imenovana niirnberška načela za zakon civiliziranih narodov. Generalna skupščina je bila .izdala komisiji za mednarodno pravo nalog, da naj for-
Pred izpolnitvijo petletnega plana železniškega prometa
Ob lanski stoletnici naših železnic so naši železniški delovni kolektivi obljubili, da bodo do letošnjega Dneva republike izpolnili naloge petletnega plana glede povečanja potniškega in blagovnega prometa. Pod geslom »Petletni plan v štirih letih« so zlasti v mesecih največje jesenske obremenitve železnic uspešno premagali vse težave. Skrbeli so, da tovorni vlaki niso zatrpali postaj, da so vlake čimprej odpravili in da so razpoložljive vagone in lokomotive čim racionalneje izkoristili. Tako se sedaj naglo bližajo izpolnitvi velike obljube.
Naš petletni plan je postavil železniške kolektive pred veliko nalogo; prepeljati v zadnjem letu petletke 53.2 milijona ton blaga in 90 milijonov potnikov, oziroma prevoziti 15.6 mijijarde reduciranih tonskih kilometrov naspro-
VKEMF
APOVED ZA TOREK:	Pretežno
3dro vreme z naraščajočo ollač->stjo proti večera. Temperatura —4o C, čez dan -i Jo G.
Volitve v Sadar LB, Hrvatske
Iz vseh krajev Hrvatske so že včeraj dopoldne prihajale vesti o veliki volivni udeležbi. Prav posebno sta se izkazala okraja Čakovec in Bjelovar. V Čakovcu je bilo že do devetih dopoldne 95% volivna udeležba. Do 15. ure so bili v vsem okraju opravljene volitve v 130 vaseh od skupnih 156. Tudi v Bjelovaru se je že v prvih urah zbralo na voliščih velika večina volivnih upravičencev in so se potem člani Ljudske fronte podali na prostovoljno delo. Do 16. ure je bila volivna udeležba v Splitu 99. v Zadru 93.5, v Dubrovniku 99, v Šibeniku 98, na Braču pa 96%. Po okrajih je bila do takrat volivna udeležba; Knin 89.7, Sinj 84.4. Split 92.3, Vis 45%. V zagrebški oblasti so okraji Vrbovec, Ivanec, Samobor, Dugoselo in Jastrebarsko do 16. ure dosegli volivno udeležbo od 90 do 98 %. V mestu Zagrebu je po nepopolnih podatkih do 17. ure volilo nad 98 % volivnih upravičencev. V bjelovarski oblasti je do takrat volilo 90 % volivnih upravičenca»-. V krajih, kjer prebivajo narodne manjšine, so bile volitve lepe manifestacije narodne sloge in enotnosti. Take manifestacije so bile zlasti v reški oblasti, v krajih, kjer živi tudi italijansko prebivalstvo. V mestu Pulju je bila v enem okraju že v prvi uri 40, v drugem pa 35% volivna udeležba. V Rovinju je do 9. ure volilo najmanj polovica volivnih upravičencev. Kot prvi so prišli na volišče ribiči in rudarji. V velikem številu istrskih vasi so bile volitve kon-č <ne že pred 10. ura
ti 7 milijardam v letu 1938, skratka izvršiti še enkrat večjo prevozno nalogo s približno istimi tehničnimi sredstvi kakor pred vojno.
Veliki napori za obnovo porušenih prog in voznega parka so našim železničarjem omogočili, da so že v prvem letu petletke dosegli obseg prometa, kakršen je bil določen za drugo leto petletke. Veliko gibanje za večjo produktivnost dela je naletelo na množičen odziv prav pri železničarjih. Ze lani so prepeljali 154 milijonov potnikov, letos pa bodo dosegli do konca leta najmanj 180 milijonov potnikov, to je še enkrat več, kakor določa petletni plan za zadnje leto petletke in trikrat več, kakor v najboljšem letu pred vojno. To izredno povečanje potniškega prometa je spričo pomanjkanja vagonov povzročilo precejšnje težave v potniškem prometu in neudobnosti pri potovanju, ki jih skušajo odpraviti s pospešeno obnovo in gradnjo novih vagonov.
Da navzlic nezadostnemu številu lokomotiv in tovornih vagonov izpolnijo veliko prevozno nalogo, so letos naši železničarji začeli veliko gibanje za prevažanje težkih tovornih vlakov oziroma za večjo obremenitev lokomotiv. Rezultat je bii ta, da je bila v septembru povprečna obremenitev lokomotiv za 20% večja, kakor prej, hkrati pa so bili doseženi veliki prihranki pri premogu in delovni sili. Zadrževanje lokomotiv in vagonov v železniških delavnicah je danes za polovico manjše, kakor je bilo leta 1938.
Z revolucionarno smelostjo so naši železničarji zavrgli stare norme in preživele predpise ter sprejeli planski si-
stem dela. V borbi za predčasno izpolnitev nalog petletnega plana se je med železničarji zlasti izkazalo 1000 odlikovancev z redom dela, nad 600 racio-naiizatorjev in okrog 100 novatorjev, poleg številnih borcev za plan pri vsakdanjem delu.
Zlasti velike uspehe so dosegli naši železničarji s prihranki surovin in obratnih sredstev. Leta 1946 so potrošili še 62 gramov maziva na lokomo-tivski kilometer; petletni plan določa do konca petletke zmanjšanje te potrošnje na 46.5 grama, toda že letos so potrošnjo maziva zmanjšali na 45 gramov. Medtem ko določa petletni plan, da je treba potrošnjo premoga na prevoženih 1000 brutotonskih kilometrov zmanjšati od 121.5 kg v letu 1946. na
103.2	kg, so že v oktobru dosegli povprečje 102 kg. V nepolnih štirih planskih letih se je relativna potrošnja premoga na železnicah že tako zmanjšala, da znaša celotni doseženi prihranek 1330 milijonov dinarjev. Samo letos so zaradi zmanjšane potrošnje premoga v razmerju z obsegom prevoza prihranili 534 milijonov dinarjev. Za znižanje stroškov pa je odločilnega pomena tudi doseženo povečanje produktivnosti dela za okrog 60 odstotkov.
Izpolnitev temeljnih nalog petletnega plana v štirih letih bo omogočilo železničarjem, da bodo prihodnje leto dosegli še nove uspehe. Prav sedaj si z uspehom prizadevajo zmanjšati zakasnitve vlakov, povečati delovno disciplino in pospešiti delo na vseh delovnih področjih. V tem prizadevanju občutijo čedalje večjo podporo kolektivov naše industrije, ki daje našim železnicam čedalje več novih vagonov in lokomotiv, tračnic in železniškega materiala ter drugih obratnih sredstev.
mulira ta načela. Komisija je svoje delo končala.
Predlog komisije o formulaciji teh pravil, ki obsojajo napadalno vojno, je danes na dnevnem redu te skupščine. Upamo, da bodo pravila o mednarodnih zločinih te vrste kmalu razglašena In da bodo izdelovanje načrtov za napadalno vojno, priprave za takšno vojno in začenjanje takšne vojne znova 1 kvalificirani kot hudi zločini zoper mir in človeštvo.
11.
Ti uspehi v boju miroljubnih sil zoper napadalno vojno pomenijo vsekakor zelo pomembno pridobitev za človeštvo. Jasno je, da pogodbe takšne vrste ne morejo same po sebi preprečiti vojn, vendar imajo močan praktični učinek glede utrditve miru. Obveznosti, ki jih takšni mednarodnopravni predpisi nalagajo vsem narodom, nimajo svoje moči samo v tem, da so posledica enakopravnih pogodb, ampak predvsem zato, ker se v njih v večji ali manjši meri kaže formirano pojmovanje velikanske večine človeštva, da je napadalna vojna zločin. Napadalec torej ve, da ima njegova akcija proti sebi vse miroljubno človeštvo. Razumljivo je, da je s tem ustvarjena nenavadno močna ovira za pripravljanje napadalne vojne.
Ravno iz teh razlogov se napadalec v našem času skuša skriti in si prizadeva dati svoji napadalni akciji krinko navidezne obrambne potrebe. Ceio Hitler je skušal zakriti napadalni značaj vojne, ki jo je začel. Izkušnje iz povojne dobe prav tako pričajo, da obstoji in da se bo tudi v prihodnje manifestiralo prizadevanje, da bi se izigrala obstoječa pravna in moralnopolitična načela pri vprašanjih o obsodbi in zatiranju napadalnosti na ta način, da bi se napadalnost dejansko prikazala kot nujna samoobramba, to je kot obrambna vojaška akcija zoper napadalnost. Lahko bi navedel mnogo konkretnih primerov iz današnjega mednarodnega življenja, ki potrjujejo
Škotska sindik. delegacija pri maršalu Titu
Predsednik zvezne vlade Josip Broz Tito je sprejel delegacijo škotskih sindikatov, ki je. povabljena po centralnem odboru Zveze sindikatov Jugoslavije, obiskala našo državo. Na čelu delegacije sta bila predsednik generalnega sveta John Lang in generalni sekretar sveta George Middleton. — Pri sprejemu je bil navzoč član centralnega odbora ZSJ Milan Slani.
Henry Brailsford v Ljubljani
Ljubljana, 6. nov. Gospod Henry Brailsford in njegova soproga sla sprejela v soboto predstavnika slovenskega tiska in radia. Gospod Brailsford, znani angleški publicist in novinar, ki je bil za ilindenske vstaje v Makedoniji, je v nad dve uri dolgem pogovoru podal zanimivo sliko o položaju v Angliji in v angleški laburistični stranki, ter o svojih vtisih v Jugoslaviji. O Makedoniji je izjavil: »Poznal sem Üskiip pred 43 leti. Bil je to umazano turško mestece. Sedaj pa sem obiskal v Skop-lju Opero, univerzo, videl nešteto novih zgradb in moram reči, da je razlika podobna čudežu. Zavedam se, da je bilo vse to zgrajeno šele sedaj v kratkih letih po svoboditvi. Uspehi in urejenost kmetijskih zadrug kot na primer Lazaropolje so me presenetili.-Človek ne more verjeti, da je vse to mogoče.«
V Sloveniji sta si gosta ogledala Litostroj ter bila sprejeta pri predsedniku vlade LRL tov. M. Marinku. V nedeljo sta bila v Postojnski jami, danes pa sta odpotovala v Anglijo.
to trditev. Mislim pa, da to ni potrebno, ker so to znane stvari. To pa tuđi ne bi biio koristno, ker bi nas lahko samo oddaljilo od osnovnega vprašar nja.
Iz vsega tega pa vendar izhaja, da je naša dolžnost, delali za nadaljnje izpopolnjevanje mednarodnopravnega sistema, na katerega se človeštvo opira v boju zoper napadalne sile. Ena izmed najpomembnejših smeri takšnega izpopolnjevanja je nedvomno ta, da se najprej, kolikor je najbolj mogoče, poudari teza — če tega že ni mogoče preprečiti — o možnosti, da se napadalnost prikriva z navidezno potrebo po samoobrambi, nato pa da se — kadar že izbruhnejo sovražnosti — napadalec hitro spravi v takšen položaj, da mora odkrito pred obličjem vsega človeštva prevzeti odgovornost za podaljšanje napadalne vojne, s tem pa tudi za vse posledice, ki izhajajo iz tega.
V dosedanjem pravnem mehanizmu, na kalerega se opira OZN, so v tem pogiedu velike praznine, ki jih utegne napadalec izrabiti sebi v prid pri svojem manevriranju. Vendar se OZN n. pr. ni praktično ukvarjala — razen v okviru spiošnih načel Ustanovne listine OZN — s splošnim urejanjem vprašanja, kako naj država ravna v primeru, če se zaplete v sovražnosti, in kako naj takšna država manifestira svojo voljo za ohranitev miru. Prav tako naša organizacija doslej še ni izdelala nobenih splošnih pravi), ki bi imela namen, preprečiti zlorabo pravice do samoobrambe. Razumljivo je, da bi v določenem trenutku napadalec lahko takšne pomanjkljivosti uspešno izrabil, če ne za drugo, pa vsaj za to, da pridobi čas.
lil.
Razen tega ne smemo pozabiti, da
se te pomanjkljivosti lahko zelo škodljivo odražajo tudi v delu samih odgovornih organov OZN. Fo sedanji praksi pri zatiranju napadalnosti je bilo vse prepuščeno edinole praktični presoji, ki naj jo ob konkretnem nastanku oboroženih sovražnosti napravi Varnostni svet oziroma Generalna skupščina. Glede na to nujno igrajo subjektivni politični kriteriji veliko vlogo.
Ne trdim pa, da v vsem tem ni tudi pozitivnih elementov. Konec koncev OZN ni sodišče, ampak politična organizacija. V kateri so se zbrali narodi na enakopravni podlagi, da bi se s skupnimi močmi trudili za ohranitev miru. V tem smislu je realistična praktična presoja o razmerju sil v določenih primerih morda lahko koristnejša kot pa abstraktno razglabljanje na temelju nekih konkretnih norm mednarodnega prava. Vsako -pretiravanje v tej smeri pa prav gotovo negativno vpliva na zaupanje narodov v OZN.
I Prav zato smo mnenja, da bi bilo treba pravni mehanizem, na ka.terega se opira OZN pri svojih prizadevanjih za zatiranje agresije, izpopolniti, dopolnjevati in razširiti. Mi pa smo od konca vojne do danes zelo malo storili v tej smeri in ni dvoma, da bi tako prizadevanje samo koristilo okrepitvi vloge OZN, če bi v borbi proti napadu subjeklivno politične kriterije kjer koli in kolikor je to mogoče, zamenjali z določenimi objektivnimi merili oziroma konkretnejšimi pravnimi normami, po katerih bi se morale ravnati vse države. O tem nam govori tudi pouk iz dosedanjih izkušenj na tem področju. Po dosedanji praksi se je napadena država obrnila na Varnostni svet. Po pojasnjevanju in razpravi, ki je lahko zelo dolga, je Varnostni svet sprejel svoj sklep in poslal strankam poziv ter priporočilo, naj ustavijo sovražnosti, seveda ob pogoju, če se v svetu zagotovi potrebna kvalificirana večina. Pri tem že izgubimo določen čas. ki Nadaljevanje na 4 strani.
Delavski svet „Tekstil-obutve" v borbi
ZA BOLJŠO KAKOVOST IZOFLKOV
Odkar so v podjetju »Tekstil obutev«, ki preskrbuje z izdelki tekstilne in obutvene industrije vso drobno trgovino širom Slovenije, izvolili upravni odbor, je prišla skrb do kulturne postrežbe potrošnikov s solidnimi izdelki še bolj do izraza. Člani delavskega sveta so dali vzpodbudo za načrtni pregled blaga, ki prihaja v skladišča podjetja. To njihovo delo je zelo pomembno.
»Proizvodnim industrijskim podjetjem« vrača »Tekstil-obutev« slabo in neprimerno izdelano blago. Vse to je v zvezi z odločno borbo za kvaliteto Izdelkov.
Delavski svet tega podjetja je ugotovil doslej že nekaj primerov slabe izdelave. Posebno značilne so dobave obutve s strani istrske tovarne čevljev v Poli, ki je že večkrat poslala pod-
jetju obutev zelo slabe kakovosti. Zastopniki zainteresiranih gospodarskih resorjev in državne kontrole, ki jih je »Tekstil obutev« povabila h kontroli kvalitete poslanega blaga, je pred dnevi ugotovila, da je v zadnji pošiljki obutve s strani te tovarne kar 346 parov tako slabo izdelanih, da za prodajo ne pridejo v poštev. Pri tem je treba poudariti, da izdeluje podjetje Simecki v Zagrebu iz istega materiala odlično obutev.
Delovni kolektiv »Tekstil-obutve« je prav tako nezadovoljen z nekaterimi pošiljkami Kombinata gume in obutve v Borovu. Posebno slabe in malomarno izdelane so gumijaste galoše in škornji. Pravijo, da so tri četrtine zadnje pošiljke teh izdelkov tako slabe kvalitete, da jih kratkomalo ni mogoče spraviti v promet.
DREVI OB 20. URI BO V VELIKI UNIONSKI DVORANI
V	LJUBLJANI
SLAVNOSTNA AKADEMIJA
V	POČASTITEV OBLETNICE OKTOBRSKE REVOLUCIJE. SODELOVAL BO ORKESTER SLOV- FILHARMONIJE. VSTOP PROST.
Mestni Komite KPS Ljubljana
Jutrišnje volitve v ZDA v znamenju važne
zunanjepolitične odločitve
Po izrednem presenečenju, ki ga je napravil predsednik Truman 1. 1948, ko je navzlic vsem napovedovalcem poraza prepričevalna zmagal — so bila napovedovanja za jutrišnje vmesne* volitve vse bolj zadržane in skromne. Večina napovedovalcev pa le trdi, da bi utegnili demokrati topot utrpeti, če že ne izgubo parlamentarne večine, vsaj bolj ali manj občutno skrčenje svojih postojank.
Svojo sodbo opirajo ti komentatorji na domnevno »globoko brezbrižnost« volivnih upravičencev, ki bo — tako menijo — škodovala zlasti demokratom, ker da so bolj odvisni od glasov »malih ljudi« kot republikanci, zastopniki »big businessa« (monopolov) ter njegovih konservativnih zaveznikov. Toda nič ne kaže. da bi bila ta brez-
kov sindikalno organiziranih delavcev. Ta dogodek je nedvomno treba šteti med najbolj pomembne v novejši ameriški politični zgodovini. (Obe zvezi štejeta 14 milijonov delavcev!) Najbolj zanimiva epizoda tega dvoboja bo jutri v državi Ohio, kjer so napovedali delavci poraz republikanskemu voditelju senatorju Robertu Taltu.
Po krizi, ki jo je povzročil izstop Wallacea. Pressmana in drugih uglednih voditeljev, nihče ne pripisuje Progresivni stranki količkaj pomembnega poseganja v volivno borbo. Vse kaže, da bo izgubila še zadnje mesto v parlamentu. ki ga je držal v New Yorku vodja ameriške delavske stranke Marcantonio.
Aziji pa bržda zopet pridobiva več pristašev.
Ta sočasnost vzburljivih novic z Daljnega vzhoda, in zadnjega obdobja volivne borbe v ZDA (dodajmo še kampanjo za sporazum velikih sil v OZN!) naravnost vsiljuje vrsto bolj ali manj utemeljenih ugibanj- Republikanska večina v ameriškem parlamentu bi namreč prinesla mrsikaj, kar bi prišlo nasprotnemu bloku zelo prav; konflikt med demokratsko vlado in kongresom, napetost med pr^tide-lavskim kongresom in delavskimi organizacijami. reakcionamejši kurz v notranji politiki, bolj ostro politiko na Pacifiku na račun Evrope ter s perspektivo širokega spopada z Maoe-vo Kitajsko in — morebiti — tudi več razumevnosti za zelo zaželeni sporazum o delitvi interesnih sfer.
Trumanov volivni govor v St Louisu
Saint Louis, 5. nov. (Tanjug) V okviru volivne kampanje demokratske stranke je imel predsednik ZDA Truman včeraj v Saint Louisu govor, v katerem je načel probleme ameriške notranje in zunanje politike. Izjavil je. da so Združene ameriške države sedaj na pravi poti sodelovanja med narodi in da pomeni »vodstvo ZDA v akciji za prenehanje napada v Koreji največji korak v smeri miru«.
Predsednik Truman je ostri, obsodil izolacioniste in naglasil, da ;e vprašanje, ali bomo krenili po poti, ki naj bi izolirala ZDA od svetovnih dogodkov, poglavitno vprašanje na bližnjih volitvah, in da bi glasovati »za izolacio-nizem pomenilo nacionalni samomor«.
Truman je dalje obtožil nekatere politike, da so nameraval uničiti Združene narode in strmoglaviti sedanjo vlado »v trenutku velike nevarnosti za državo«.
Kitafske čete na korejskem kolišču
V državi Ohio so napovedali delavci boj republikanskemu voditelju R. Taftu. — Na sliki: Taft, sotvorec protidelavskega zakona, na voliv-nem zborovanju.
brižnost tako čez mero velika, kot bi si jo nekateri komentatorji hudo želeli. (Tako je značilno za notranji ameriški tisk. ki je zvečine last republikanskih koncernov, da je volitve namerno ignoriral.)
Brezbrižnost dobršnega dela 95 milijonov volivnih upravičencev konec koncev ne bi bila niti tako nerazumljiva. Obdobje 81. kongresa pomeni zanje nedvomno precejšnje razočaranje. Kljub formalni demokratični večini ni ta kongres — z izjemo zakona o socialnem zavarovanju — uresničil niti ene programske točke »Fair Dear la«, s katerim je Truman zmagovito predrl na zadnjih volitvah. Ce so vsi Trumanovi poskusi, da ta program uresniči, drug za drugim propadali.se kajpak ni moglo zgoditi brez sodelovanja demokratov v obeh domovih. Naj navedemo le primer, ki ga je doživel Truman ob svojem vetu proti McCan-zmovemu zakonu, naperjenemu navidezno proti komunistom in njihovim »sopotnikom«, dejansko pa proti vsej progresivni Ameriki. Predsednikov veto je podprlo v predstavniškem domu samo 48 članov, čeprav imajo demokrati večino 263 glasov.
Tako sta se tudi v tem kongresu odkrili obe strani kot kaj megleni kombinaciji, kjer pomenijo strankini programi bore malo. Da volivec ugotovi, kaj pravzaprav voli, bi moral vsaj do podrobnosti poznati osebni in politični curriculum vitae moža, za katerega se namerava odločiti. Toda prav to pomanjkanje programa je prineslo v letošnji volivni boj precej novih momentov, ki so kampanjo politično zaostrili in poglobili: opaziti je precej večjo pozornost pri izbiranju kandidatov, predvsem pa dobro pripravljeno akcijo proti najbolj zloglasnim reakcionarjem. Tu je nadvse značilno, da sta se obe veliki konkurenčni sindikalni zvezi — CIO in AFL — v številnih državah sporazumeli za skupen politični nastop ter postavili tudi nekako črno listo poglavitnih sovražni-
* Na vmesnih volitvah (vmes med dve-mi predsedniškimi volitvami!) ne volijo volivci predsednika, temveč samo nov predstavniški dom (435 članov) in tretjino senatorjev. Naj na kratko osvežimo: Ameriški senat je sestavljen iz predstavniškega doma in senata. Clan predstavniškega doma je izvoljen za dve leti, senator pa na šest let. Vsaka država voli po dva senatorja, ne glede na število prebivalstva. Voljeni so pa senatorji tako. da izteče po vsakem drugem letu eni tretjini mandat. Predsednik je izvoljen za obdobje štirih let. Vlada je odgovorna predsedniku, zato ostane na oblasti, četudi Izgubi v parlamentu večino.
Zelo značilno za letošnjo volivno kampanjo je tudi prevladovanje zunanjepolitičnih problemov. To je razumljivo že spričo precejšnje prosperitete in precej ugodnih gospodarskih perspektiv. Indeks industrijske proizvodnje se je dvignil letos v septembru že na 213 (1935-1939 - 100), število zaposlenih — brez kmetijske proizvodnje — pa na 45-5 miiijona. Urne mezde so delavci v nekaterih kategorijah povišali že na dva dolarja, kmetijski »boom« pa lepo ilustrira izjava senatorja Lucasa: »L. 1932 je znašala skupna vrednost desetih pridelkov v Crawford County 758-000 dolarjev, leta 1949 so bili isti pridelki vredni 5 milijonov 776.000 dolarjev — torej za 761 odstotkov več! Kaj niste zadovoljni s tem?« Velika naročila za oboroževanje atlantskih zaveznikov so za nekaj časa pregnala vse oblake z gospodarskega neba.
Niti približno tako jasen pa ni položaj v svetu, še posebej po napadu na Koreji! Tu je znala propaganda mojstrsko izkoristiti sovjetsko agresivnost in vse napake, ki jih je zmogla s slepoto udarjena kominformovska politika, ter zadevo razpihati v divjo protikomunistično in antisovjetsko histerijo. Tu pričakujejo republikanci največ uspehov. Trumanovo vlado napadajo, da je s svojo omahljivostjo, popuščanjem in defetizmom naravnost klicala napadalce. Truman in Acheson sta po njihovem gledala plaz v Aziji z mirnosti a Bude, ki opazuje svoj popek (Dewey), to pa predvsem zato. ker »v vladinih uradih mrgoli komunistov in f ilokomunistov«. V tej borbi so republikanci zelo spretno uporabljali tudi popularno osebnost republikanskega generala Mac Arthurja, njegov spor z vlado (Formoza) in njegovo znano kritiko defetističnega pacifizma, češ da imponira Aziji samo drznost in odločnost.
Toda uspešen potek korejskih operacij je Trumanov položaj zelo popravil. Po volivnih poročilih iz obdobja, ko so čete OZN zasedle Seul, je bilo celo videti, da se kočljiva zunanjepolitična razpravljanja že umikajo problemom cen in davkov. Koreja je padla na tretje mesto!
Toda zadnji dogodki na Daljnem vzhodu so napravili temu optimističnemu razpoloženju konec. Svetovni položaj se je zopet precej skalil, negotovost znova narašča — republikanska zahteva po »krepki roki« v
Tokio, 5. nov. (Un. Pr.) Poročilo glavnega štaba oboroženih sil Združenih narodov na Koreji pravi, da je bila z zavzetjem Fenjanga zasedba pretežnega dela vzhodne obale Severne Koreje in z onesposobljenjem več kot
350.000	severnokorejskih oficirjev in vojakov, vojna na Koreji skoraj končana. Poročilo ne omenja naravnost kitajske vojaške formacije in pravi, »da je premeščanje svežih oboroženih sil iz Mandžurije v Severno Korejo in njihovo angažiranje proti silam Združenih narodov« privedlo do izbruha novih bojev v Severni Koreji. Na koncu pravi poročilo, da je pošiljanje oboroženih sil iz Mandžurije v Severno Korejo, ki je bilo izvedeno zato, da bi se uničile borbene enote Združenih narodov na Koreji, kakor tudi osredotočenje velikih sil vzdolž korejsko-mandžurske meje, ustvarilo zelo resen položaj.
24 ameriška divizija, ki je Dred dnevi dospela 20 km pred mandžursko mejo, se je morala zaradi hudih severnokorejskih napadov umakniti k dohodom ob reki Congčon. Do naglega umika je prišlo zaradi severnokorejskega prodora pri Unsanu. 50 •/« prve
ameriške konjeniške divizije se je prebilo do glavnine divizije, pustili pa so na bojišču kamione, težko opremo in topništvo. Na levem krilu drže ameriške, britanske in južnokorejske .sile še vedno Tečon. Na vzhodnem delu fronte so se ameriške čete ustavile v predmestju Sudonga, severno od Ham-hunga, na glavni cesti, ki vodi k eni izmed največjih severnokorejskih M-drocentral.
Po severnokorejskem sporočilu napredujejo sile Severne Koreje zahodno od Andžua. V borbah na tem področju je bilo onesposobljenih 3.500 ameriških in južnokorejskih vojakov. Sporočilo dodaja, da je bilo pri tej priložnosti zaplenjenih 150 topov in skoraj 300 kamionov.
Sinočnje poročilo severnokorejskega glavnega štaba pravi, da severnokorejske enote na odseku Andžu nadaljujejo napredovanje in odbijajo protinapade ameriških in južnokorejskih čet, pri čemer zadajajo hude izgube ljudi in materiala. Na vzhodni obali severno od Hambunga in na odseku pri Songdžinu so severnokorejske sile nadaljevale obrambne boje na svojih prejšnjih postojankah
Ustaški razbojniki
jPredlog Sovjetske zveze zu sklican je konference zunanjih ministrov štirih velesil
Washington, 5. nov. Amerško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je sovjetska vlada uradno predlagala sklicanje konference zunanjih ministrov štirih velesil, na kateri bi preučili predloge o Nemčiji, ki so bili formulirani na nedavni konferenci zunanjih ministrov vzhodnoevropskih držav v Pragi, Med temi predlogi so izjave, ki naj bi jih objaviie štiri velesile, da ne bodo dovolile remilitari-zacije Nemčije ali obnavljanja nemškega vojaškega potenciala, takojšnja sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo in umik zasedbenih čet v roka enega leta ter ustanovitev nemškega ustavodajnega sveta z enakim številom predstavnikov iz Vzhodne in Zahodne Nemčije zaradi združitve Nemčije.
Ta predlog je bil napravljen v obliki
uradnih not, ki jih je vlada Sovjetske zveze izročila včeraj veleposlanikom treh velesil v Moskvi.
Spričo tega naglašajo pooblaščeni ameriški krogi, da bi morala biti poglavitna naloga konference štirih ministrov. da bi se znova lotili vprašanja pogodbe o Avstriji, za katero pravijo, da ni bila sklenjena zaradi negativnega stališča sovjetskega predstavnika na sejah namestnikov ministrov za Avstrijo, po drugi strani pa omenjajo nedavne izjave ameriškega zunanjega ministra, v katerih je zavrnil praške predloge in pozval ZSSR, naj izpriča svojo iskrenost s tem, da prepove ustanovitev vzhodnonemške armade, odpravi trgovinske omejitve in dovoli svobodne volitve v vsej Nemčiji.
V Washingtonu pa so uradno sporočili. da sovjetski predlog še vedno I preučujejo. .
Nov poskus raznarodovanja beneških
Slovencev
Trst, 5. nov. (Tanjug.) Demokratična fronta Slovencev za Beneško Slovenijo je protestirala pri italijanski vladi proti ravnanju krajevnih oblasti s starši in otroci Beneške Slovenije, ki so obiskovali slovenske šole v Gorici.
V protestu je rečeno, da ni v Beneški Sloveniji nobene slovenske šole, tako da so otroci prisiljeni obiskovati slovenske šole v Gorici. Vendar so italijanske oblasti poklicale starše teh dijakov pred sodišče v Tarčentu in pritiskajo nanje, da bi vzeli svoje otroke iz slovenskih šol. V protestu je dodano, da podpira slovenske šole v Gorici italijanska vlada in da zaradi tega krajevne oblasti nimajo pravice motiti razvoja teh šol. Tudi glavni odbor De-
mokratične fronte Slovencev za Beneško Slovenijo je pripravil posebno poročilo o pristranosti do Slovencev in slovenskih šol v videmski pokrajini, ki ga bo poslal italijanski vladi in Organizaciji Združenih narodov.
Strašne spomine zbuja že nekaj dni razprava pred okrožnim sodiščem v Sarajevu, katere začetek smo že objavili. Trumam poslušalcev iz treh okrajev in mnogim pričam prihajajo v spomin medvojne grozote, ko so morili in požigali, ropali in mučili: ustaši v imenu hrvatstva Srbe, četniki pa v imenu srbstva Hrvate in muslimane. Nemški nacist si je mel roke ob tem strašnem divjanju in največje zločince je novačil za SS handžar divizijo, da so mu pomagali pri zločinih tudi v drugih deželah.
Glavna obtoženca, bivši ustaški »tabornik« Ante Brkljačič in njegov pajdaš Stjepan Simič, ki sta bila tudi v SS handžar-diviziji, ne moreta pred tolikimi pričami zanikati svojih zločinov med vojno. Prvi je priznal že nad 60 ubojev in 36 ropov, koliko ljudi je spravil v uničevalno taborišče Jasenovac, pa tudi vse priče ne morejo dognati. Tudi njegov pajdaš Simič ima na vesti nad 20 strašnih zločinov. Brkljačič je z Nemci pobegnil v Avstrijo, a ko je bil izročen našim oblastem, je med vožnjo utekel. S Simičem je potem v bosanskih gozdovih in planinah organiziral razbojniško tolpo, ki
In radio Moskva
si je dala ime »Hrvatski vjerenički pokret«. Pred sodiščem je vsega skupaj 14 obtožencev ter med njimi nekaj takih, ki so razbojnikom vsa leta dajali zavetje.
Razbojniška tolpa se je povečala pred dvema letoma. Obtoženci sami pripovedujejo, da so se zanašali na moskovska radijska poročila. Čakali so na napade sovjetskih čet. ki so že obkolile Jugoslavijo, ter na pristaše In-formbiroja, ki naj bi že bili v gozdovih. Radio Moskva je nekoč poročal, da se pri Fojnici zbira vojska »zdravih sil«, ki ima že nad 800 ljudi. Brkljačič je takoj poslal tja svoje ljudi, ki pa niso našli nikogar. Pet let so ustaški zločinci živeli od ropa in tatvine ter od pomoči nekaterih pokvarjenih in zapeljanih ljudi.
Po treh okrajih Bosne so razširjali svoje letake ter grozili s smrtjo kmetom. ki oddajajo žito in stopajo v zadruge. Preden je utegnila svoje grožnje izpolniti, je bila vsa tolpa zajeta po zaslugi zavednega prebivalstva.
Razprava se nadaljuje, ker so poklicali več novih prič.
Slabo delo med letom -
slabe priprave za volitve
Čeprav so že tik pred volitvami v osnovne frontne odbore, priprave v grosupeljskem okraju še vedno ne potekajo tako, kakor bi morale. Večji del vaških aktivov čaka samo na smernice od zgoraj ali pa celo na to, da bodo priprave za volitve izvedli sami okrajni aktivisti, kar se je v največji meri doslej tudi izvajalo. Posebno slabo potekajo priprave na področju Dobrepolja, Kompolja, Doba, Sv. Gregorja, St. Jurija in Ambrusa. Kako izgleda delo teh odborov, nam najbolje pojasni primer frontovcev v St. Juriju, ki niti svojih odbornikov ne poznajo, ali pa primer v Kompolju, kjer je cd 102 frontovcev prišlo na množični sestanek le 13 ljudi. Nič boljše ni bilo pri Sv. Gregorju, kjer so na prvi sestanek prišli 3 frontovci, drugič pa jih je bilo 17. Prav v teh predelih tudi gospodarskih nalog ne rešujejo tako, kakor bi jih morali. V Kompolju so na primer do zdaj oddali le 50 "/• obvezne oddaje žita, ker se izgovarjajo, da niso dovolj pridelali, imajo pa na tem področju 40 hektarov neobdelane orne zemlje, ki je v glavnem last velikih kmetov.
Tl primeri kažejo, da krajevni in vaški odbori frontnih organizacij v grosupeljskem okraju še vedno ne razumejo, v čem je pravzaprav delo Fronte, kajti ob vsakodnevnem tolmačenju naših gospodarskih uredb in ukrepov, ob tesnem sodelovanju s kra-
jevnim ljudskim odborom in z vsem; frontovci na vasi, ne bi moglo priti do takih primerov Ce upoštevamo, da šibile mnoge krajevne frontne organ ■: cije to leto mrtve in nedelovne, potem je seveda razumljivo, da tudi priprave na volitve ne morejo potekati na boljše. Cd 88 krajevnih organizacij so do pred kratkim sestavili kandidat liste le v 31 vaseh, pa še od teh precej primerov, da so bile sestavljene bolj v pisarnah kot pa na množičnih sestankih
Novinarji v Ljubljani so odprli svoje društvene prostore
V okviru Novinarskega društva S' venije so v soboto 4. novembra odo v Ljubljani društvene prostore in n vinarski klub, ki naj služijo predvs« povečanju stikov med novinarji vsemi odločilnimi činitelji našega nega življenja in boljšemu razve novih novinarskih kadrov. S tem i to Novinarsko društvo mož; da bo v celoti razvilo svoje društve življenje, kar bo ugodno vplivalo naš tisk. Prostore je odprl prečit nik Novinarskega društva Sloven tov. Cene Kranjc ob navzočnosti č na CK KPS tov. Franca Kimovi Žige in člana Agitprop CK KPS variša Boleta Dušana.
S III. ZVEZNE RAZSTAVE FOTOGRAFSKIH AMATER JIX
Indonezijske žete zasedle otok Amboine
Djakarta, 5. nov. Indonezijsko ministrstvo za zunanje zadeve je objavilo uradno, da so čete republike Indonezije zavzele glavno mesto otoka Amboina in da so borbe ustavljene.
Operacije na otoku Amboine so se začele aprila, ko so se oborožene sile Južnih Molukov, katerim pripada tudi otok Amboine, uprle osrednji indonezijski vladi,
III. zvezna razstava fotoamaterjev Jugoslavije Je nov prikaz uspešnega razvoja in poti naše umetniške fotografije. Stroga žirija je cd 106 avtorjev s čez 1000 slikami izbrala le 105 slik 57 avtorjev. Ta zbirka najboljših del je razstavljena od sobote dalje v spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani- Na razstavi so zastopana dela amaterjev iz vseh bratskih republik, z izjemo LR Crne gore. Številčno in kakovostno prednjačijo fotoamaterji iz Slovenije in Hrvatske. (Na sliki: Pogled v razstavno dvorano.)
NEMŠKO VPRAŠANJE ZOPET V OSPREDJU
III. ODPOR NASPROTI,KATOLIŠKEMU4
KANCLERJU
Druga točka, kjer prihajajo do izraza razlike med vladno in opozicijsko politiko, je vprašanje o nemško-fran-coskem »pool-u« za premog in jeklo ter »Evropski svet«. Znano je, da angleški laburisti skeptično gledajo na te načrte in ne kažejo nobenega zanimanja, da bi se odrekli »suverenosti« Velike Britanije na račun teh programov. Nemška socialno demokratska stranka pa vztraja pri zahtevi, da je mogoče i »pool« premoga in jekla i »Evropski svet« (pa tudi nekako evropsko armado, kakor si jo želi francoska vlada) ustvariti samo ob sodelovanju Velike Britanije, t. j. z dovoljenjem in s podporo angleških laburistov. S tem upa Schumacher, da bi bila vsem omenjenim načrtom odbita izrazita reakcionarna vsebina.
V svojem odporu proti Adenauerjevi politiki — zunanji, ki veže usodo Zahodne Nemčije izključno na poglede ameriške politike, in notranji, ki uživa podporo katoliških dežel in reakcionarnih krogov nemške industrije — ni čudno, da skuša Schumacher navezati stike z nekaterimi protestantskimi voditelji. ki že dlje časa ostro napadajo zveznega kanclerja, češ da kaže posebno zanimanje za stare kulturne centre v Zahodni Nemčiji in se zavzema bolj za modernizirano »Zvezo Karla Velikega« kot pa za zedinjenje obeh delov Nemčije — »kulturnega Zahoda« z »novimi«, »kolonialnimi« in protestantskimi predeli na vzhodu.
Sestanek Schumacherja s protestantskim pastorjem dr. Martinom Niemöl-
lerjem, predsednikom evangelske cerkve v Aachenu, znanim politikom že iz časov po prvi svetovni vojni, v Dadmstadtu kaže na to. da se v Zahodni Nemčiji začenja širše opozicijsko gibanje proti dr. Adenauerju in njegovi stranki pod geslom, da se je »za vsako ceno treba upreti vladinim načrtom o remilitarizaciji Zahodne Nemčije«.
Odpor nekaterih protestantov nasproti »katoliškemu kanclerju« Adenauerju, njegove težnje, da se poveže z voditelji katoliške reakcije v Franciji in Italiji in skupaj z njimi ustvari nekak blok »katoliške Evrope«, je povzročil vladno krizo v Bonnu, ko je notranji minister Gustav Heineman podal ostavko na svoj položaj v vladi. Ze dolgo časa vodi del protestantske duhovščine pod Niemöllerjevim vodstvom gonjo proti zveznemu kanclerju Adeanuerjev sklep, da skupaj z generali »Wehrmachta« pripravi remilita-rizacijo Zahodne Nemčije, je bil po vod za ostre napade ne samo Schumacherja, temveč tudi protestantskih krogov. Heineman je obtožil Adenau erja. da je poslal svoj predlog zavez nikov, »ne da bi se pirej posvetoval ? državljani«. Zaradi svojega stališča da bi Adenauer ne smel ničesar ukreniti brez sodelovanja nemškega prebivalstva, je Heineman doživel hude napade. Posebno so se vanj zaletavali pristaši nacionalistične »Nemške stranke«, ki so ga imenovali »lutko y ro-
kah pastorja Niemöllerja«. Toda Heineman in tisti, ki ga podpirajo, so se odločili, da bodo začeli z odkrito kampanjo proti »katoliškemu kanclerju« z namenom, da »nemško javno mnenje zve za politiko dr. Adenauerja«.
Nič manj značilno za »zahodnonem-ško demokracijo« pa je imenovanje dr. Lehra, direktorja upravnega odbora jeklarskega trusta »Vereinigte Stahlwerke« za Heinemanovega naslednika. Lehr zastopa skrajno desničarske kroge in zahteva »popolno enakost pravic«, ki naj bo »absoluten pogoj za sleherno vojno in gospodarsko sodelovanje med »Zvezno republiko« in zahodnimi zavezniki«. V Lehru je Ade-
nauer dobil vzornega pomočnika pri svoji taktiki, da iz sedanjega ugodnega položaja iztisne za Zahodno Nemčijo čim več prednosti. »Nemški narod ni ustvarjen,« — je izjavil novi notranji minister, — »da bi postal najemniški narod ali tujska legija. Upamo, da bodo zavezniki pokazali dobro voljo in razumevanje glede uporabljanja nemških oficirjev na višjih poveljniških mestih v evropski vojski.« Nemci, ki so jim ponudili prst, hočejo že danes zagrabiti celo roko...
Pred časom je kazalo, da bo imelo levo krilo CDU kako besedo v političnem življenju bonnske republike. Precej vpliva so imeli »mladi« katoliki v
Trije Izmed sedmih tisočev vodilnih nacistov, ki jih imajo zaprte v koncentracijskih taboriščih. Sedaj se že kratkočasijo s kvar tanjem; kdo ve, če Jih že Jutri ne čakajo nove uniforme in nove — naloge
Porurju in v rensko-westfalski pokrajini; toda avtoriteta Adeanuerja je njihov vpliv močno prizadejal. Prav zaradi tega prihaja tudi iz teh krogov ostra kritika na račun Adenauerjeve politike. Časopis »Frankfurter Hefte«, ki pripada temu krogu, je objavil komentar svojega urednika Eugena Ko-gona, v katerem je podal pregled Ade-nauerjevih neuspehov, škandalov in teženj v zadnjem času.
»Zvezni kancler dr. Adeanuer« — piše Kogon — »je začel tajno sodelovati z voditeljem tako imenovane »Bruderschaft« — bratovščine generalov in nacistov iz podzemlja — z gospodom von Manteufelom.« Toda to je samo ena točka velikega načrta, ki sestoji »pol iz blaznih idej, pol iz resničnosti« in ki je doslej veljal 500 mi-lilijonov mark. Ta načrt je Kogon na-zval — »poskusne poroke med nemško materjo in zavezniškim očetom«. Pol leta »medenih tednov« je dalo porazno bilanco: polom prenagljeno in napačno pripravljenih razgovorov s ! Schumanom; ostra kritika ECA (Evropske komisije za izvajanje Marshallovega načrta, ker je zahodnonemška vlada na nepravilen način potrošila uodarjena oziroma posojena denarna :redstva; borba okrog posarskega vprašanja, ki je bila v glavnem na-jerjena proti socialno demokratske-nu »nacionalističnemu« odporu; pokus. da bi v strganih hlačah zaigrali iberalnega gospodarstvenika v slogu z leta 1899; vrsta škandalov v deže-ah Württenberg-Baden in Schleswiglolstein; objavljanje vrste demantijev, ki se med seboj pobijajo; napadi Niemöllerja na značaj, ureditev in politiko zahodnonemške vlade: demonstracije beguncev; vrste drugih neprijetnosti in končno škandal o tajnem
sodelovanju med kanclerjem in gene rali.....
Napake, ki so jih začeli delati zahodni zavezniki že leta 1945, ko so hoteli uvesti »zahodno demokracijo« v državi, ki je 12 let živela pod diktaturo, so rodila podobne pogoje in položaj. ki je razkrajal weimarsko republiko- Pojavile so se različne stranke in strančice. Najbolj zanimiv pojav je vsekakor ustanovitev nemške stranke »Reichspartei«, kateri se je postavil na čelo dr. Richter, bivši č!en nemško »Reichspartei«. Ali gre za kaj novega? Ne, samo za novo ime v nemški notranji politiki. Stara Nemčija se zopet poraja. To je stara Nemčija iz razdobja od v. Papena do SS-udarnih oddelkov, ki se je sedaj zopet znaš!« skupaj. Ti ljudje se imajo za nemško »elito«, vse ostale pa. ki nočejo z njimi sodelovati, označujejo za izdajalce, za slabiče in kolaboracioniste, ker nočejo pomagati obnavljati nemškega Reicha, ki naj postane — kot svoje čase — zopet »popek sveta«.
Vzporedno s takimi »političnimi« pojavi pa prihajajo na dan še druge značilnosti. ki govorijo o »stari Nemčiji«. Celo antisemizem, o katerem so mislili, da je v »demokraciji« izkoreninjen, se je zopet razšopiril. Članki in govori, ki dišijo po rasizmu, so dnevna pojava. Tako je neki Max Bachmann govoril v Miinchnu, da »bo Nemčija, prej kot bi človek pričakoval, dežela brez 2idov — kot n. pr. Španija... Glede Izseljenih Zidov je najbolje, če se nihče ne vrne in redki idealisti in idioti, ki so prišli nazaj, gotovo ne bodo tu končali svojega življenja« To je le eden izmed izrazov rasne nestrpnosti, ki še danes m» ’ Nemci niso izgubili zagrizenih privr* - "cev
(Nadaljevanje pride).
Več skrbi za izpolnjevanje
prostega odkupa krompirja
Se tako dobra beseda je zanje bob oa steno! Namreč za grosupeljski, kočevski, sežanski, murskosoboški, Iju-: -.merski, radgonski in Se kateri okraj.
~■■.-cd dobrimi osmimi dnevi smo ugo-
■	vili. da v teh okrajih odkup krom-rja ne gre najbolje, in danes moramo
rt ji isto še enkrat. Izkušnje krškega kraja, ki je z dobrim načinom dosegel
v	čudovito kratkem času odlične uspe-
■	in izpolnil poleg kamniškega, radov-kega in trboveljskega okraja ter
L- a mesta svoj plan, so ostale zanje zaprta knjiga.
Čudno to pravzaprav ni- V odkup-rta podjetju grosupeljskega okraja na primer sploh ni mogoče govoriti o neki ,-ganizaciji dela. Namesto organizacije ■e zmeda in nevednost. Samo tako je jr.ogoče, da je po njihovi evidenci koli-. -,a v razne kraje odposlanega krom-;rja za 22 vagonov večja od odkupljene količine. Pet dolgi let se tolčemo , dobro evidenco in vendar so v tem , kraju danes z njo na psu. Mar so naši ir; res tako slabi? Ali pa so se krat-; malo skregali s pametjo? Samo dorn teden je še do 15. novembra, ko bi ; .oral biti odkup krompirja v Sloveniji ... glavnem končan, pa so ti okraji šele 34, 41, 47. 56 odstotkih plana. Bilo zanimivo vedeti, kaj si pri tem mi-o poverjeniki za nabave in ostali ; mi okrajnih izvršilnih odborov v teh okrajih!
Poleg obveznega odkupa je letos zelo
vi	žen prosti odkup krompirja, ki bo šel rrav tako za kritje potreb naših delov-
-	r, ljudi po mestih in industrijskih sre-
■	c:h. Čeprav to vedo, pozabljajo v ve-č.r.i okrajev, da zavisi preskrba dobre tretjine naših delavcev s krompirjem rd izpolnitve plana prostega odkupa. Ta plan je izpolnjen doslej komaj 4.6'/«. Fr. tem zaslužijo grajo prav tisti okradi so se pri obveznem odkupu zelo
izkazali. Najbolje gre prosti odkup v,- mpirja še v ljutomerskem okraju In L ubijani mestu, kjer so prišli do treme plana. Tudi v kamniškem okraju so blizu te številke (32 •/•)-Resnici na ljubo je treba večini okra-' priznati, da »nimajo rok preveč
-	rnfenih k sebi« in da se trudijo v : ira odkupljenih količin zadostiti
■Ivsem obveznostim do drugih brat-; .h republik. Tako je Slovenija že v cc.uti izpolnila dobave krompirja Crni zori in Makedoniji, v nekaj dneh pa odn izpolnjene tudi dispozicije za Hr-vatsko. Bosno in Hercegovino ter Sr-
Kršilci uredbe o predaji počitniških domov
Upravno operativno vodstvo Tanju-- --ga počitniškega doma »Lobnica« r; Smolniškem Pohorju je izkoristilo ■ poseben položaj, in tik pred obja-uredbe o prevzemu počitniških do-: v podjetij in ustanov poslalo na F horje svojega zastopnika. Prinesel je 5 -eboj spisek inventarja in naročil .'ravniku, da ga nemudoma izroči in J,	. v dolino. Počitniškemu domu je
r zel kompleten jedilni pribor in ser-za 40 gostov, posteljnino in kuhinj-posodo, gostinsko steklenino in : igo. Ko so 22. oktobra odpeljali ta ntar do železniške postaje v Ru-; - so ga zelo slabo zapakirali, da ; je baje velik del keramike in steine že med potjo razbil. Javno to-i 'rro okraja Maribor-okolica, ki je ran o tem obveščeno, bo ta prekršek rvdbe o prevzemu počitniških domov, ireja predajo turističnim organom -3 inventar, predalo in krivce pokli-na odgovor pred ljudsko sodišče. : ■ • ntar počitniških domov je narae-r. “r, razvoju turizma, ne pa menzam v Beogradu.	"i®*
bijo. Kamniški okraj je na primer dobave za Srbijo celo presegel, toda domača potrošnja je dosegla šele 43 V*. To je nedvomno hvalevredno in izraz resnično socialističnega patriotizma, vendar zahteva na drugi strani od odkupnih podjetij tem več volje m vztrajnosti pri izpolnjevanju prostega odkupa, ki ostaja tako v okrajih, ki so plan obveznega odkupa že izpolnili, edini vir za popolno kritje lastnih potreb.
Ponekod, kakor v radgonskem okraju. . so storili napake pri določanju ljudi. |
Državno posetvo Vinomer v Beli Krajini je pokazalo lep gospodarski napredek. To se je izrazilo zlasti v napredni obdelavi zemlje z uporabo agrotehničnih ukrepov, kar je pripomoglo, da so se vsi pridelki povečali. To je vzbudilo veliko zanimanja tudi med
Vinograd v Vinomeru
kmeti, ki se že od nekdaj trdo borijo proti neplodovitosti zemlje in elementarnim nezgodam. Letošnja velika suša je zelo prizadejala kmečke pridelke v Beli krajini, toda na Vinomeru, zlasti na zemlji v Metliškem logu, so se posevki lepo ohranili in jim suša zaradi globokega oranja in dobrega rahljanja zemlje ni mogla do živega. Tako je vse kazalo, da bodo pospravili lepe pridelke, za kar so imeli vse pogoje, zlasti pa dovolj delovne sile.
Začetek oktobra pa se je na Vinomeru zgodil nenaden preobrat na slabše. ki bi bil lahko usoden za posestvo. Tiste dni je bila zamenjana uprava, kar je negativno vplivalo na nadaljnje gospodarjenje. Nastaja občutna gospodarska škoda. Tako jam leži še sedaj v Metliškem logu 2 ha nepotrgane koruze in L30 ha neizkopanega krompirja, ki sta izpostavljena uničevanju. Nepospravljeni So ostali tudi razni krmni pridelki. Tako imajo na njivah še 2 hektarja koruznice za silažo kakor tudi druge rastline. Zaradi tega bodo kmalu pred težavnim vprašanjem, kako prehraniti 40 glav goveje živine in 400 prašičev, njihovi že narejeni silosi. pa so prazni.
Malomaren odnos do živine povzroča pogin prašičev in drugs živine. Tako jim je poginilo r.".i pa so zasilno zaklali samo v oktobru 40 prašičev. Dne 29. oktobra pa so se na posestvu tako lepo imeli, seveda ob znani vinomerski črnini, da jim je ob tej priložnosti poginil njihov najboljši konj, znan po imenu
ki Imajo pravico do nakaznice za krompir. Dajali so jih namreč tudi takim ljudem, ki so sami pridelali krompir doma. S tem se seveda zmanjšujejo količine, ki so na razpolago za resnično potrebne državljane. Tem pojavom morajo posvetiti krajevni ljudski odbori neprimerno več pozornosti in s pravilnim delom je treba omogočiti prvenstveno preskrbo tistih, ki se na drug način sami ne morejo preskrbeti. Tudi to spada v borbo za plan in v varčevanje s fondi naše zagotovljene preskrbe.
»Unra«, ker se je tudi on prekomerno naužil prepovedane krme. Tako je začela gospodariti nova uprava, katero zapuščajo tudi delavci, ki so jo poprej opozarjali na pomanjkljivosti, ker jih je ob lepem vremenu zaposlevala pri manj važnih delih.
Vse to stanje zahteva čim prejšnje posredovanje nadrejenih organov, da bo državno posestvo Vinomer prišlo zopet na stari tir in da bo za zgled belokranjskim kmetom ter v korist skupnosti napredovalo, kakor je napredovalo do nedavnega.	V. J.
Ker niso šli vozit lesa
Tudi v okraju Ljubljana okolica se nekateri kmetje izmikajo obveznim prevoznim storitvam v gozdarstvu in lesni industriji, čeprav imajo dobro vprežno živino in konje. Ker nekateri kmete navzlic večkratnim pozivom in opozorilom niso prišli vozit lesa, so bili kaznovani po uredbi o obveznih prevoznih storitvah v gozdarstvu. Z zaplembo konj- voza in opreme so bili kaznovani:	Janez Burgar iz Zbilj,
Franc Oven iz Podsmreke. Lovro Vode iz Vinj. Anton Uršič, Janez Černič in Neža Ciber iz Iške loke, Jože Snoj z Ježe in Franc Bergant iz Seničice. Z denarnimi kaznimi od 7 do 30 tisoč din pa so bili kaznovani Andrej Knific iz Svetja, Matija Peklaj iz Hruše-vega. Janez Beben iz Zg. blata (Škofljica), Stane Marinko iz Vnanjih goric. Andrej Rotar iz Brezovice. Franja Hrovatin. Franc Mikuž in Jože Grmek s Pakega (Borovnica), Janez Gruden s Kalenc (Škofljica) in Anton Rotar iz Draževnika pri Kozarjih.
Prepoved dajanja prednosti v trgovini se strogo izvaja
Nedavna odredba zvezne vlade o ukrepih za varčevanje s predmeti široke potrošnje, s katero so bile odpravljene neupravičene prednosti, določa med drugim tudi stroge kazenske sankcije (do 30.000 din kazni ali odvzem prošlosti do 15 dni) za tiste, ki bi z informacijami, obvestili ali na drug način dali oziroma omogočili prednost posameznim osebam pri preskrbi s predmeti zagotovljene preskrbe ali z industrijskimi izdelki. Te kazenske sankcije so bile potrebne, da se enkrat za vselej napravi konec ne-rednostim v trgovini, zlasti prodaji pod roko, rezerviranju, prodaji pri zadnjih vratih itd. Ponovno je bilo poudarjeno, da se bodo te določbe strogo izvajale. Toda pri nekaterih nameščencih v naši trgovski mreži vsa ta opozorila menda ne zaležejo.
V petek so začeli v poslovalnici podjetja »Triglav« v Selenburgovi ulici prodajati kvalitetne visoke in nizke zimske čevlje z debelimi gumijastimi in usnjenimi podplati. Ze v zgodnjih jutranjih urah se je zbrala pred trgovino velika množica ljudi. Spričo navala niso mogli takoj začeti s prodajo. Se preden so začeli prodajati, je prišel v trgovino organ trgovinske inšpekcije ministrstva za trgovino in preskrbo, ki je ugotovil naslednje:
Poslovalnica je že 30. oktobfa prejela pošiljko 170 parov kvalitetnih zimskih čevljev z debelimi gumijastimi in usnjenimi podplati. Namesto, da bi te čevlje začeli takoj prodajati, so nameščenci prodajo zavlačevali, da so lahko preskrbeli te čevlje svojim prijateljem še pred začetkom prodaje oziroma, da so lahko obvestili širok krog znancev, kdaj se bo začela prodaja. Le tako je razumljivo, da so ljudje že v zgodnjih jutranjih urah stali pred trgovino. Namestnica poslovodje Rozi Rotar si je pred začetkom prodaje vzela 8 parov teh čevljev, skladiščnik Lovrenc Kuhar je kupil 4 pare (tri pare je takoj oddal blagajničarki bifeja Rio), nameščenka Roza Kolar je vzela 3 pare, en par pa Egidija Jagodic. Poslovalnica tudi ni prijavila poverjeništvu za trgovino in preskrbo, da je prejela pošiljko in kdaj bo začela blago prodajati. Namestnico poslovodje so zaprli, vsi pa bodo kaznovani po določbah nove odredbe. Ta primer nai bi bil ponoven opomin nameščencem naše trgovske mreže, hkrati pa nov migljaj naši industriji, nai proizvodnjo bolj prilagodi potrebam in okusu potrošnikov, knjti danes je v naši trgovini dovolj čevliev, ni pa dovolj takih izdelkov, kakršne zahtevajo potrošniki.
Zadruga v Stari Loki jo imela »podjetnega« predsednika
Revizija v kmečki delovni zadrugi »Ljubnik« v Stari Loki, ki so jo opravili organi kontrolne komisije, je pokazala, da je bil predsednik te zadruge Ivan Jugovič zelo »podjeten«. Gospodaril je z zadružno imovino in denarjem, kakor je sam hotel. Kupoval in prodajal je prašiče ter si prisvajal velike dobičke. Razpolagal je z zadružno živino in prašiči, čeprav je zadruga izpolnila svoje obveznosti do države pri pitanih prašičih le 19 odstotno in pri mršavih 26 odstotno. Prav tako ni skrbel za izpolnitev drugih obveznosti, kakor bi bil moral. Za protizadružno delovanje je s predsednikom soodgovorna tudi knjigovodkinja Zdravka Vajs.
Državno posestvo
Vinomer na poti navzdol
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
npdeljek, 6. nov.: Lenart. Rastislav rek, 7. nov.: Zdenka, Engelbert.
SFOMINSKI DNEVI XI. 1771. — Rojen izumitelj kamenoga Alojz Steinfelder.
139C. — Umrl skladatelj Peter Ujic
-Ukovski.
1932. — Umrl v Ljubljani humori-::čni pisatelj Rado Murnik.
DEŽURNA LEKARNA r.tralna lekarna, Tromost je, Trg Fran-:eta Prešerna 5.
Narodna galerija v Ljubljani bo do
-..‘■ialjnjega odprta samo ob nedeljah od do 12. ure in ob četrtkih od 10. do 4. ure. Skupinski obiski so možni tudi zven tega časa. vendar jih je pa treba ■r-n viti vsaj en dan vnaprej upravi v Tomanovi ul. 1, tel. 37-65	2659-n
Upokojenci podružnice rajona IV-Vič.
. .csiie v pisarno na Novem trgu 2 ■od poslovnimi urami najkasneje do so-'*a odrezke za drugi obrok kromoirja denar.	2670-n
v počastitev spomina blagopokojne i-sr?e tov. Zofije Bonač poklanja družina •"na Müller ja 500 din, za kar se ji dru-;‘**o slepih Slovenije prisrčno zahva-;:u-e_	2671-n
Januarski absolventi gospodarske fa-
•• rete imajo dne 6 nov. ob 7.30 važen sestanek.	2673-n
Arhitektna sekcija DIT LRS priredi v ponedeljek dne 6. novembra t. 1. ob 20.
Klubu kulturnih delavcev drugi disku-? ?ki večer s temama: Ing. Edvard Ravnikar »Kratek oris modernega urbanizma v Sloveniji* in Ing. arh Danilo Fürst ?‘anovanjska izgradnja v Sloveniji*. — "abljeni vsi arhitekti in tehniki. Isto-*5 m ob 18. uri redni sestanek odbora j sslccije.	26 o—n
RT,O IV. Poverjeništvo za ljudsko i zdravstvo sporoča, da sprejema babica | “anke od 4. nov, dalje vsak dan od 7. j io 3. ure dopoldne v Snežniški ulici v j 'venskih provizorijih. soba št 24. V , 5‘em prostoru in ob istem času sprejemamo tudi ostale stranke v zvezi s pov. ra 11. zdravstvo. Sporočamo tudi. da v.-riema san inšpekcija stranke v istem 'rovizoriiu, soba št 23. vsak četrtek !n soboto od 7. do 3. dopoldne. 2674-n Občinstvu viiudno naznanjam, da sem preselil svoi brivski salon z Tržaške teste 4 na Gosposvetsko cesto 1. Brivnica je moderno in higienično urejena 3 toplo in mrzlo vodo. Se priporočam za nadaljnji obisk. — Mirko Zaletel.
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA
orek, 7. novembra ob 20:	Moliere:
»Ljudomrznik.. Izven In za sindikate, reda, 8. novembra ob 2;): Garcia Lorca: »Dom Bernarde Albe.. Zaključna predstava za sindikat TVS in MVS.
Četrtek, 9. novembra ob 20:	Kreft:
»Celjski grofje«. Zaključna predstava za sindikat železniške direkcije.
OPERA LJUBLJANA Torek. 7. novembra ob 20:	Hristič:
»Ohridska legenda«. Izven in za sindikate.
VESELI TEATER 90’ IZ LJUBLJANE
GOSTUJE:
Tržič: ponedeljek, 6. okt. Dve predstavi: ob 18. in 20. uri.	2853-n
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Torek, 7. novembra ob 20: P. Mascagni »Cavallerija Kusticana«. R. Leoncavallo: »Bajazzo«. Red B.
Sreda. 8. novembra ob 20:	B. Nušič:
»Pokojnik«. Red A.
•
Artistična scena Ljubljana. Svengali, Eliz Parma. Žita. Gostovanje v Mariboru v torek 7. in sredo 8. novembra v dvorani TD (Union). Začetek ob 20.30.
2659-n
KONCERTI
Člane Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev vabimo na nocojšnji koncert opernih duetov. Pela bosta člana SNG tov. Vilma Bukovec in Janez Lipušček. Pri klavirju dr. Danilo Švara. 2663-n V okviru proslav 400-Ietnice rojstva skladatelja Jakoba Petelina-Galiusa je pripravil zbor Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Rada Simonitija koncert 14 večglasnih Gallusovih zborov lz njegovega dela Opus musieum. Ta koncert bo v torek 7 novembra ob 20.15 v Unionu.	2676-n
Naslednji koncert bo izvajal komorni zbor zagrebškega radia pod vodstvom dirigenta Slavka Zlatiča. Spored tega koncerta vsebuie dela Gallusovih sodobnikov: Hasslerja. Johna Bulla. Palestine. Orlanda Lassa. Monteverdija. Ivana T»nkačiča in drugih. Ta koncert bo v credo. 8. nov. ob 20. v Filharmoniji. — Vstoonire za oba koncerta v Knjigami muzi kalij’	2677-n
SAVEZ GLASBENIH UMETNIKOV JUGOSLAVIJE razpisuje III. jugoslovansko tekmovanje glasbenih umetnikov
za klavir, violino, violončelo, soiopetje, flavto, oboo, klarinet, fagot in rog.
Tekmovanje bo v Beogradu od 15. do 24. aprila 1951.
Prijave naj se predlože Savezu glasbenih umetnikov Jugoslavije (organizacijskemu odboru) Beograd, Narodno pozorište LRS najkasneje do 15. januarja 1951.
Pravila in program tekmovanja, kakor tudi obrazci za prijave se dobijo pri Savezu glasbenih umetnikov Jugoslavije v Beogradu, odnosno pri Društvu glasbenih umetnikov Slovenije v Ljubljani, Vegova ul. 7 (pisarna Glasbene šole).	3718-1
RADIO
KINO
LJUBLJANA — UNION:	Zaprto. —
MOSKVA: jugosl. film »Čarobni meč«. Film. nov. 31. Predstave ob 16.15, 18.15 In 20 15.	— SLOGA: ital. film »Mlin
na Padu« Filmske novosti 20 Predstave ob 16-15 18.15 In 20.15 TRIGLAV-premiera angl filma »Srebrno ladjevje« tednik Predstave ob 16.. 18. in 20 SISKA:	italijanski film »Rigoletto»
filmske novosti 28. Predstave ob 18. iTi «o. —'-LITOSTROJ: francoski film »Ljubezenske sanje«. Srbski mes. 27. Predstava ob 20.
MARTBOR — PARTIZAN- angleški film ».Tonnv Francoz«, filmske nov 31. — UDARNIK: ameriški film »Tarzan * Maw Yorku« Ustvari aleem petletke. —
CFL.TE — METROPOL:	angleški film
»Srebrno ladlevle* hrvaški pregled 7 DOM- amerišk; f*im »Zapeljivka iz Novega Orleansa«, filmske novosti 23.
RADOVLJICA: ameriški film »Major In frklja«, obzornik 48.
SPORED ZA TOREK
Poročila ob 5.15. 6.00, 12.30, 15.00, 19.30.
22.00 in 23.55.
5.00 Jutranji pozdrav. 5.25 Srbska narodna glasba. 5.50 Jutranja telovadba. G.10—7.00 Lahek jutranji spored. 10.30 Šolska ura za osnovne šole: Koristne sanje naše Tanje. 12.00 Zabaven glasbeni spored. 12.40 Zabavna glasba in objave. 13.00 Iz Uradnih listov. 13.10 Španske in italijanske popevke. 13 30 Skladbe domačih avtorjev igra orkester mariborske radijske postaje (prenos iz Maribora). 14.00 Z mikrofonom sredi življenja in dogodkov. 15.10 Koncert čelista Dušana Vojnoviča. 15.30 šolska ura za osnovne šole: Koristne sanje naše Tanje. 18.00 Pisan večerni spored. 18.40 Mladinska oddaja: Rezultati dela Ljudske tehnike. 19.00 Igra zabavni orkester radia Ljubljana. 19.45 Zabavna glasba in objave. 20.00 Koncert mešanega zbora Slovenske filharmonije (prenos iz Uniona). 22.15 Kaj bo jutri na sporedu 22.30 Zabavna glasba 23.00 Nočni koncert. 24.00 Glasbena medigra. 24.15 Oddaja v italijanščini Ž4.45 Zaključek oddaje
PRESKRBA
OBJAVA
Poverjeništvo za trgovino in preskrbo Rajonskega ljudskega odbora II glav-nega mesta Ljubljane sc je preselilo s Celovške ceste 97 na Celovško cesto št. 44.
Istočasno se je podjetjp »Moda« RLO , II preselilo s Celovške ceste 44 na Ce-, lovsko cesto 97.
! OBVESTILA
KMETOVALCT-SAD JAR.JI!
' Sedaj prihaja čas za zimsko škropile-‘ nje sadnega drevja. Potrebno škropilno sredstvo (žvepleno brozgo) Vam dobavi takoj proti Vašemu naročilu Tovarna organskih barvil, Celje, Cret 117. Interesenti naj se obrnejo preko svojih kmetijskih zadrug ali pa direktno na naše podjetje. Kmetijske zadruge se naproša, da naročilnici predlože številko bančne 1 zveze. Cena za 1 kg je 8 din franko do-
bavitelj brez embalaže. Embalažo koristnik vrne podjetju. Za naročila se priporočamo! — Uprava Tovarne organskih barvil. Celje.	3620-1
OBVESTILO
Obveščamo vsa trg. podjetja OZKZ, da imamo na razpolago za prodajo na pre-žigosane kmečke bone večje količine obutve, plaščev in zračnic za kolesa ter konjske vprege. Naročila sprejemamo, dokler traja zaloga. — »Tekstil-Obutcv«, Ljubljana, Frančiškanska ul. 4.	3741-1
OBJAVA
Na področju okraja LJubljana-okolica, poverj. za notr. zadeve, so se našle avtomobilske gume-kolesa. znamke Dun-lopp S S Cord Remforce 40X10 štev. 22203112. Kolo je tovornega avtomobila Good Year-1942 RF 2.1050,-20 GP. Po ugotovitvi lastnika je poročati tukajšnjemu poverjeništvu, oziroma naj se lastnik (ustanova) lavi na postaji LM v Škofljici OLO Ljubljana-okolica, kjer se nahajata kolesi, z izkazom lastništva.
OLSTVO
Na Glasbeni šoli rajona I. v Vegovi ulici 7 se to priče) delni pouk iz vseh predmetov dne 6 novembra. Razdelitev učencev z razporeditvijo pouka je razvidna na oglasni deski. — Ravnateljstvo.
Sola za risanje KUD Ivan Rob. Reden pouk se bo pričel v torek 7. novembra ob 19.30 v prostorih šole za umetno obrt na Novem trgu 5, II. nadstr. Poučevalo se bo v dveh oddelkih: V nižjem ob torkih in četrtkih, v višjem pa ob sredah in petkih, vsakikrat od 19.30 do 21.30. Sprejmemo še nekaj novih učencev ne glede na starost in poklic.	2667-n
MALI OGLASI
PISALNO MTZO. lepo orehova Korenina, prodam. Ponudbe na ogl. odd pod »Pisalna miza«.
PREKLICUJEM izgubljeno OF izkaznico na ime Milan Demšar, Ljubljana. Bežigrad 18.	'	5364-14
PREKLICUJEM BON za krompir in sindikalno knjižico, izdano 1946 na ime Dimitrij Kveder, Ljubljana, Reber šf. 5
5354-14
RAZVELJAVLJAM OF legitimacijo na ime Lea Jelinčič.	5358-14
Prevedba delavcev nam mora dati točen statistični pregled naše delovne sile
V pogojih planskega gospodarstva je neogibno tudi planiranje delovne sile, ki nam pomaga pravilno razmestiti razpoložljivo delovno silo glede na njeno strokovno kvalifikacijo ter hkrati pravilno določiti strokovno usposabljanje nove delovne sile glede na potrebe našega gospodarstva. Prevedba delavcev v nazive, ki ima že sama po sebi ogromen pomen za nadaljnje strokovno usposabljanje delavcev, nudi hkrati tudi priložnost, da dobimo točen pregled naše delovne sile po strokah, poklicih in nazivih. Tako bo prevedba skupaj s statistično obdelavo podatkov, ki jih bo prevedba dala, omogočila po eni strani pravilno planiranje delovne sile za potrebe našega gospodarstva, po drugi strani pa bo omogočila tudi postaviti pravilen plan usposabljanja novih strokovnih delavskih kadrov. Oboje je bilo zaradi pomanjkanja ustreznih podatkov doslej pri nas tako rekoč nemogoče.
Iz teh razlogov je pri akciji za prevedbo delavcev udeležen tudi naš statistični aparat, ki bo s strokovno statistično obdelavo prevedbenih odločb in drugih obrazcev, ki se uporabljajo pri prevedbi, izdelal, lahko rečemo, prvi točni pregled delovne sile v naši državi. V okrajnem merilu bodo opravili to nalogo okrajni (mestni) statistični uradi, ki bodo v 15 dneh dostavili obdelani material republiškemu statističnemu uradu: ta pa bo v nadaljnjih 10 dneh izdelal sumaričen pregled za vso republiko in poslal en izvod tega pregleda tudi zveznemu statističnemu uradu. Tako bo s to sistematično obdelavo zajeta vsa delovna sila v državi in s tem dan trden temelj za uspešnejše in učinkovitejše planiranje na tem izredno važnem področju našega gospodarstva.
Pri prevedbi delavcev se bodo uporabljali v glavnem naslednji trije obrazci: seznam prevedenih delavcev, odločbe o prevedbi delavca ter sumarni številčni pregled prevedenih delavcev. O uvedbi in izpolnjevanju teh obrazcev govori posebno navodilo zveznega ministrstva za delo, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu FLRJ št. 60 z dne 19. oktobra t. 1. Tu je tudi podrobno opisan način uporabe teh obrazcev, od katerih je za ceCoten pregled vseh zaposlenih delavcev po strokah in poklicih zlasti važen obrazec sumarnega številčnega pregleda (zlasii tabele Sl), ki obsega rekapitulacijo vseh prevedenih delavcev posameznega podjetja po strokah, poklicih in nazivih. Da bi se čimbolj poenostavilo izpolnjevanje tega obrazca in s tem čimbolj olajšalo že tako obsežno delo prevedbenih komisij, je zvezno ministrstvo za delo k svojemu spredaj navedenemu navodilu izdalo sedaj še naslednja pojasnila:
1.	V obrazcu Sl se v kolono 1 vpišejo samo stroke (ne tudi poklici), in sicer po tistem vrstnem redu, kot ga vsebuje odločba o strokah in državnih organih, ki so matični za posamezne stroke (Ur- 1. FLRJ št. 57-50 in 60-50). V to svrho je treba kolono 1 razdeliti v 30 vodoravnih rubrih in vpisati vanje vseh 29 obstoječih strok, ne glede na to, ali so vse stroke zastopane v podjetju ali ne. V kolone 2-8 je treba vpisati število delavcev po nazivih za vsako posamezno stroko, ki je zastopana v podjetju. Ce kake stroke ni zastopane v podjetju, se tam vstavi črtica. Potem ko so vpisane vse stroke. se napravi v zadnji, to je 30. rubriki seštevek (rekapitulacija) vseh strok po nazivih, in sicer po kolonah 2-8. Koloni 9 in 10 obrazca se izpolnita tako. kot to predpisuje 13. točka zgoraj omenjenih navodil. Kolone 11, 12 in 13 pa se izpolnijo tako, da se vpiše število delavcev, ki se prevedejo v naziv specialista pa imajo pogoje za višji naziv, v rubriko ustrezne stroke: na ta način dobimo številčni pregled takih delavcev po strokah.
Na ta način bo delo prevedbenih komisij pri izpolnjevanju obrazca Sl zelo olajšano, kajti vpisovanje velikega števila raznih poklicev v strokah bi povzročalo velike težave.
2.	Prevedbene komisije pri podjetjih izpolnijo obrazec Sl na spredaj opisani način s tem, da pripišejo že obstoječim kolonam še eno, to je 14. kolono, kamor vpišejo število uslužbencev. ki se prevajajo v delavske nazive. Prevedbene komisije pri okrajnih (mestnih) ljudskih odborih pa morajo vodili dve vrsti sumarnega številčnega pregleda (obrazec Sl) in sicer:
a)	eno vrsto sumarja za vsako podjetje, kjer izvajajo prevedbo, s tem, da pripišejo še eno koiono (14) za tiste uslužbence podjetja, ki se prevedejo v delavski naziv, in
b)	drugo vrsto sumarja, kamor vpisujejo delavce, ki niso v delovnem razmerju, pa se prevedejo v delavski naziv; v pripisano kolono 14 pa vpišejo tiste uslužbence, ki imajo strokovno delavsko izobrazbo in ki zahtevajo od komisije, da jih prevede v delavski naziv.
3.	Po en izvod izdanih prevedbenih odločb obdrži podjetje, drugi izvod pa pošlje pristojnemu okrajnemu (mestnemu) statističnemu uradu. V obeh teh dveh izvodih morajo prevedbene komisije v rubriki »Te kolone komisija ne izpolni« razdeliti zadnjo, to je 11. koleno vodoravno na dva dela: v zgornji del te kolone vpišejo tiste delavce, ki so prevedeni v naziv specialista pa imajo pogoje za višji naziv, in označijo ta vpis z ustreznimi črkami (VS — višji specialist, M — mojster, VM — večkratni mojster); v spodnji del te kolone pa vpišejo delavčevo skupino del po dosedanji razvrstitvi, to je po dosedanjih pravilih o razvrstitvah del v skupine (I. do X). — V 8. kolono iste rubrike pa vpišejo šifro stroke (od 01 do 29) po odločbi o strokah, objavljeni v Uradnem listu FLRJ št. 57-50.
Pri vseh uslužbencih, ki se prevedejo v delavski naziv, morajo vpisati komisije v ista dva izvoda v prazni prostor med rubrikama »Delavnost« in »Te rubrike komisija ne izpolni« veliko čr.ko »S« (službenik), kar pomeni, da se dotični uslužbenec prevaja v delavski naziv.
4.	Državne uslužbence prevedejo v tistih podjetjih, ki imajo, lastne prevedbene komisije, v nazive delavcev te komisije same. Tam pa, kjer ni teh komisij (to je predvsem v uradih in us’anovah). jih prevedejo okrajne komisije za prevedbo. Pri tem je treba tiste državne uslužbence, ki bodo po prevedbi opravljali delo strokovnih delavcev (pos’ovodje. obr&tovodje). vpisati v rubrike 2-13 in 14 sumarja Sl; tiste pa, ki bodo po prevedbi opravljali administrativne posle (direktorji, personalci itd.), pa je vpisati samo v rubriko 14 sumarja Sl.
5.	Delavci, ki se nahajajo v priporu ali preiskovalnem zaporu ali na prestajanju kazni, se ne prevedejo, pač pa delavci, ki so na poboljševalnem delu brez odvzema svobode.
6.	Prevedbene komisije se morajo na splošno glede tehnične obdelave in izpolnjevanja obrazca Sl in prevedbenih odločb držati navodil, ki jih bodo dajali okrajni (mestni) statistični uradi. Prevedbene komisije morajo po zaključku prevedbe poslati — vse hkrati — prevedbene odločbe okrajnim (mestnim) statističnim uradom in sicer ločeno za delavce, ki so v delovnem razmerju, in ločeno za uslužbence, ki se prevedejo v delavski naziv. Prevedbene komisije pri okrajnih (mestnih) ljudskih odborih pa pošljejo pristojnim statističnim uradom prevedbene odločbe ločeno za delavce, ki niso v delovnem razmerju, ločeno za uslužbence, ki se prevedejo v delavski naziv, in ločeno za vse ostale delavce. Pač pa se pritožbe zoper prevedbene odločbe ne pošiljajo vse hkrati — ka-kor odločbe same — temveč sukcesivno, kakor se vlagajo.
Poverjeništva za delo okrajnih (mestnih) ljudskih odborov so dolžna do 10. novembra t. 1. sestaviti v 5 izvodih seznam (adresar) vseh področnih podjetij, kjer se bo izvršila prevedba, ter seznam tistih podjetij oz- ustanov, kjer bodo prevajale delavce komisije pri okrajnih (mestnih) ljudskih odborih (tudi v 5 izvodih). Hkrati morajo označiti številčno stanje delavcev svojega področja na dan 1. novembra 1950. Od omenjenih 5 izvodov morajo poslati dva okrajnemu (mestnemu) statističnemu uradu, dva republiškemu ministrstvu za delo, dočim ostane en izvod v arhivu poverjeništva samega.
Vsi ti ukrepi, ki jih je ukrenilo zvezno ministrstvo za delo FLRJ na predlog Statističnega urad-i FLRJ, bodo pripomogli k temu, da bo delovna sila v naši državi statistično obdelana po svojem številu, strokah, poklicih in stopnji strokovnosti (nazivih). To pa pomeni našemu planskemu gospodarstvu velik in nepogrešljiv prispevek.
DNE 2. NOVEMBRA ob 0.30 sem našel na Tyräevi cesti v začetku Bežigrada moška očala Oseba, ki jih Je izgubila, naj jih dvigne pri Glavnem odboru Rdečega križa Slovenije v Ljubljani, Dapčevičev trg 3	5374-14
POZOR! 2. novembra sem izgubila srebrno zapestnico z markiziti od Mestnega trga 15 do pošte št. 3 na Starem trgu. Poštenega najditelja lepo prosim, naj Jo vrne za nagrado, ker mi Je zelo drag spomin. — Marija Štrukelj, Mestni trg 15.	5378-14
’MRLI
Dotrpel Je naš dobri mož in stric PETEK KOMATAR v 66 letu starosti. Pogreb bo v torek dne 7. novembra ob 15 z Zal iz kapelice Sv. Nikolaja na 2alah. Neutolažljiva žena Marija in ostalo sorodstvo. — Ljubljana. 5. novembra 1950.	3751-1
Javljamo žalostno vest, da nas Je v 74. letu starosti zapustil naš dragi očka, mož in dedek ANTON LOVŠIN, mlinar iz Križevske vasi. Pokopali smo ga v nedeljo na pokopališče pri Treh farah. — Očka počivajte v miru! — Krlževska vas pri Metliki. — Žalujoči ostali.
Po daljši bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče in stari oče, TOMAŽ SVOLJSAK, železničar v pokoju. Pogreb bo v sredo 8. novembra ob 8. uri izpred hiše žalosti Suha 51 na pokopališče Škofja Loka. — Žalujoča žena Jerica, sina Stanko in Francelj, snaha, vnuk in ostalo sorodstvo. 8746-1 Vsem sorodnikom in prijateljem sporočamo žalostno vest, da nas Je 3. novembra ob 22. uri za vedno zapusti! naš ljubljeni sin, brat, strte Ir, svak LOJZE JERIC, elektromonter. Truplo pokojnika bo prepeljano iz Ljubljane v Stari trg. Pogreb bo v torek 7. novembra ob 10 na pokopališče v Trebnjem. — Žalujoča mati, bratje, sestre ter ostalo sorodstvo. — Trebnje, Ljubljana, Maribor, Zagreb.	3745-1
Umrla nam Je naša blaga, nadvse draga mama, stara mama, tašča in teta MARIJA ŠTOLFA v 80. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo 7. novembra popoldne na pokopališče v Sežani. — Žalujoči otroci Inž. Josip, Franjo, Valentin in Marija, vdova Sra-melj, snahe in vnuki ter družine Stolla, Pirjevec in Renčelj.
Umrla nam je naša draga žena, mama, sestra, teta SLAVICA TUŠAR roj. KOZJAK. Pogreb bo v sredo ob 15 z 2al, mrliške vežice Sv. Jožefa na pokopališče. Žalujoči mož dr. Josip, hčerka Inoslawa, abs. agr.; Svantevita, stud. phil. In zet Gino Balasin, gradb. tehnik ter ostalo sorodstvo. — Ljubljana, dne 6. novembra 1950.	3750-1
Vsem sorodnikom in znancem javljamo, da nas je za vedno zapustil naš dobri oče In brat STEFAN MALU, nadsprevodnlk JDž v pokoju. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na zadnji' poti in položili vence ter cvetje na njegov grob. — Maribor - Črešnjevec, 5. novembra 1950. — Žalujoči sin Ermln ter ostali bratje in sestre. 3748-1 Prežalostnl Javljamo, da nas je nenadoma zapustil naš nad vse ljubljeni mož, predobri tati, brat, stric In svak NIKO FRANOVIC, grafičar. Pogreb nenadomestljivega pokojnika bo v ponedeljek 6. novembra ob 14.30 z Zal, kapelice Sv. Nikolaja, k Sv. Križu. — Globoko žalujoča žena Fanči roj. Mauser, hčerki Pauli in Natašica, Roza, sestra: Jožo, Ivo, brata ter ostalo sorodstvo. — Ljubljana. Zagreb, Kotor, Kalifornija.	3747-1
ZAHVALE
Vsem, ki ste v tolikšnem številu spremili na zadnji poti našo ljubljeno mamo, staro mamo. prababico, sestro, teto ln taščo JULIJANO NOVAK roj. JEREB ter tako Izrazili spoštovanje do rajniee In sočustvovanje z nami, JI darovali cvetje, sprejmite našo prisrčno zahvalo, riružlne: Novak, Salehar, Valentan, Zupan, Maglica, Jereb.	3675-1
Govor lov. Kavama Kardelja v političnem odboru Generalne skupščine OZN u	zrn hiti9®	timpmilmlem
Nadaljevanje s 1. strani praktično mora koristiti samo napadalcu. V tem pogledu stvari prav nič ne spreminjajo tud: sklepi, ki smo jih sprejeli na tem zasedanju.
Nadalje nam dosedanja praksa dokazuje, da vsaka država, ki je uporabila oboroženo silo kot orožje ncionaliie politike, trdi, da je bila napadena in da uporablja silo samo zaradi zavrnitve napada. Z drugimi besedami, stranke se druga drugo obtožujejo, da je nasprotnik napadalec. Te medsebojne obtožbe temelje na umetnih ali samovoljnih dokazih ali dvomih. Vse to mora nujno zamotati že tako in tako zapleteni pcstcpek pred Varnostnim svetom odnosno pred Generalno skupščino. in končno dokazuje dosedanja praksa, da so države, ki niso neposredno v sporu, čestokrat nagnjene, da zavzamejo svoje stališče do spopadlih se strank ne po njihovem ravnanju, temveč po svojem političnem odnosu do te ali one stranke. V takih primerih se lahko zgodi, da razprave v OZN ne le ne bodo pripomogle k rešitvi, temveč bedo celo poglobile in razširile spopad. Razen tega moramo upoštevati, da se sovražnosti več ne začenjajo po klasičnih pravilih, da je treba vojno napovedati. Vojna napoved, ki je bila objavljena pred sovražnostmi, je bila pravni dokaz, kdo je vojno izzval. Tega pravila so se začeli izogibati od trenutka, ko je človeštvo sprejelo načelo, da je napadalna vojna zločin. Japonsko-nemški zgled za začetek dejanskih sovražnosti, brez poprejšnje vojne napovedi, je postal splošen način v vseh primerih izbruha oboroženih sovražnosti po drugi svetovni vojni. Očividno bo napadalec še nadaljeval s tako prakso. Zato je treba nujno uvesti pravno normo, ki bo državam, zapletenim proti lastni volji v sovražnosti, omogočila, da se znebe odgovornosti za kršitev miru in s tem dobe pravico zaprositi v primeru potrebe za pomoč mednarodne skupnosti pri obrambi pred napadom.
ir.
Na podlagi vsega tega ima jugoslovanska delegacija za potrebno, da se pravni mehanizem OZN, ki se nanaša na izbruh sovražnosti, izpopolni z določenimi obveznostmi za vse države, ki bi začele avtomatično veljati in ne bi bile odvisne šele od sklepov organov OZN.
Pri tem gre prav za tiste obveznosti, ki morajo tudi sicer biti praviloma vsebina prvih sklepoy organov OZN v primerih, ko izbruhnejo oborožene sovražnosti, t. j. o ustavitvi ognja in o umiku vojaških si! s tujega ozemlja. Namesto, da bi organi OZN pozivali k ustavitvi ognja, je treba po našem mnenju sprejeti načelo, da so dolžne vse države avtomatično in brž ko se znajdejo v oboroženem spopadu: prvič, izjaviti, da so pripravljene ustaviti ogenj in, drugič, potrditi to tudi s praktičnimi ukrepi, t. j. s pristankom na uvedbo premirja, umikom čet s tujega ozemlja in iz tujih teritorialnih voda, oziroma s prenehanjem kršitev zračnega prostora, in to v najkrajšem možnem roku. S tem ne bi dejansko sprejeli nobenega bistvenega novega načela. Napad je že sedaj obsojen kot zločin in prepovedan. Torej ne stori tista vlada, ki začne napad, zločina šele tedaj, ko se ni odzvala pozivu OZN, da ustavi ogenj, temveč s tistim trenutkom, ko je začela napad proti drugi državi. Ce pa bi sprejeli načelo, da zahteva za ustavitev ognja avtomatično stopi v veljavo s trenutkom, ko so se začele sovražnosti in da se mora avtomatično in v najkrajšem možnem času po izbruhu sovražnosti pojaviti tudi jasna izjava obeh strank, če so pripravljene ravnati se v smisla te zahteve, bi dosegli tale učinek:
1.	Tista stranka, ki se ne bi hotela ravnati v smislu avtomatičnih obveznosti, bi s tem postala odgovorna za nadaljevanje vojne, s tem bi se pa sama pred vsem svetom pokazaia kot činitelj napada;
2.	bistveno bi bilo olajšano in pospešeno sprejetje sklepa Varnostnega sveta oziroma Generalne skuščine v primerih izbruha oboroženih sovražnosti, kajti OZN bi prvi dan po izbruhu sovražnosti praviloma imela v rokah najvažneje elemente za oceno položaja in za določitev glavne odgovornosti za vojno.
V.
Ta smoter je upoštevala vlada FLRJ, ko je stavila predlog resolucije o dolžnostih držav v primeru izbruha sovražnosti. Po jugoslovanskem predlogu resolucije bi morala vsaka država, ki bi se znašla v stanju oboroženih sovražnosti, storiti dve enostranski dejanji: prvič, takoj po izbruhu sovražnosti, toda najpozneje v reku 24 ur od trenutka, ko so izbruhnile sovražnosti, bi daia javno izjavo, v kateri bi pred vsem svetom poudarila, da je pripravljena izdati ukaz za prenehanje vojne, za prepoved kršitve zračnega prostora druge stranke in za umik svojih oboroženih sil izven meje ali demarkacijske črte oziroma teritorialnih voda druge stranke, kolikor so njene oborožene sile v bojih prestopile meje ali pa zaplule v teritorialne vode druge stranke;
drugič, takoj bi obvestila generalno tajništvo OZN o izbruhu sovražnosti in o svoji izjavi.
Vendar prediog resolucije zahteva, da prva izjava ne sme biti platonična in da v resnici napadena država r.e bo s svojo izjavo izgubila pravice do samoobrambe. Zato učinek prve izjave ni avtomatičen, temveč je odvisen od enakih izjav druge stranke. Ce bo j ognja, da obe stranki na videz sprej-tudi druga stranka dala tako izjavo, bi j meta ta ukaz, vendar nadaljujeta voj-
omejila in časovno skrajšala svoj napad, toda ne glede na to bi ostala odgovorna za storjeno dejanje, ustavitev napada pa ne bi v nobenem primeru prejudicirala akcije OZN proti napadalcu, ki bi bila seveda odvisna od značaja tega napada in od morebitne možnosti, da se ponovi. Vendar je to popolnoma drugo vprašanje, ki ne spada v okvir te resolucije.
3.	Ena stranka deia v smislu obveznosti, da izjavo v smislu jugoslovanskega predloga, druga stranka pa ne upošteva te obveznosti in nadaljuje vojno. V tem primeru bi Varnostni svet najpozneje 24 ur po začetku sovražnosti že imel jasno sliko o odgovornosti za vojno in bi lahko takoj izdal potrebne sklepe, da se spravi v gibanje mehanizem OZN za skupni odpor proti napadalcu, kolikor bi taka potreba nastala.
4.	Zamotan položaj bi nastal samo v primeru, če bi cbe stranki dali dolžno izjavo v smislu jugoslovanskega predloga, nato pa bi obtoževali druga drugo za kršitev premirja in dejansko nadaljevali vojno. V tem primeru bi nastal isti položaj, ki lahko Dastane tudi po dosedanji praksi v primeru, da izda Varnostni svet ukaz za ustavitev
sovražnosti po predlogu resolucije prenehale najpozneje o polnoči tistega dne, ko sta obe sporni stranki dali izjavi. Razen tega morata obe stranki v najkrajšem možnem roku, najpozneje v 48 urah, umakniti čete z ozemlja druge države. Resolucija določa, da ta rok ne sme biti daljši od 48 ur.
Jugoslovanska delegacija je pripravljena priznati, da je ta postopek v zvezi z ustavitvijo ognja in umikom čet pomanjkljiv. Toda jugoslovanska delegacija se namenoma ni spuščala v podrobnejšo obdelavo tega postopka, ker misli, da tu ni bistvena samo tehnika postopka, temveč predvsem načelo, da so države, o katerih se tukaj govori, dolžne dokazati svojo pripravljenost za ustavitev ognja in umik čet takoj, brez odlašanja in z dejanji. Pri tem se omenjene države lahko predvsem poslužijo posredovanja OZN, zlasti mirovne patrulje. Ogrožene države bodo to gotovo tudi storile. Vendar jugoslovanska delegacija misli, da v okviru predložene resolucije ne bi bilo dobro spuščati se v take tehnične podrobnosti. S te strani torej ni mogoče ugovarjati jugoslovanskemu predlogu. Mislim, da bi bilo prej mogoče ugovarjati resoluciji, da je šla v tem pogledu celo predaleč, v samo tehniko postopka za ustavitev ognja in umik čet. Tu je, ponavljam, bistveno načelo, da morajo države same. brez odlašanja, razviti svojo lastno pobudo za končanje sovražnosti in vzpostavitev starega stanja, ne pa šele po posredovanju OZN. V tem postopku pa | se sploh z ničimer ne spreminjata vio-
no, obtožujoč druga drugo za neizpolnitev sklepa Varnostnega sveta.
Tako v prvem kakor tudi v drugem primerfi bodo morali seveda organi OZN aktivno posredovati in določiti konkretne obveznosti obema strankama za spoštovanje premirja. In celo, če bi kaka vlada pokazala svoj namen, da bi s kršitvijo premirja dejansko nadaljevala napad, tega namena ne bi mogla dolgo prikrivati. V tem primeru Ima OZN tudi druga sredstva na razpolago, da napadalca razkrinka.
Toda zelo malo je verjetno, če bi se napadalec sploh smel lotiti takih spletk. Napadalec, ki bi dajal izjave, da je pripravljen ustaviti ogenj, hkrati pa bi, recimo, nadaljeval svoje prodiranje na tuje ozemlje, bi sam priznal, da vodi napadalno, nepravično vojno. Očividno j‘e, da bi bil moralno-poii-tični položaj napadalca v mednarodni javnosti popolnoma izpodkopan, ker bi postalo jasno, da skuša izigrati svoje obveznosti, ki jih je komaj potrdil s svojo izjavo, da je pripravljen ustaviti ogenj. Se pravi: tudi v tem, četrtem primeru, bi mehanizem, ki ga določa naš predlog, pozitivno deloval za razkrinkanje napadalca.
Na koncu moramo dodati, da v jugoslovanskem predlogu resolucije določeni mehanizem ni siep, t. j. ne učinkuje do kraja avtomatično. V njem se n. pr. ne zahteva avtomatična akcija OZN in
bo napadalec zelo hitro razgalil svoje pravo obličje pred očmi miroljubnega človeštva.
To so na kratko glavna načela v jugoslovanskem predlogu resolucije.
Poglejmo, kakšno konkretno stanje lahko nastane v smisla iega predloga.
1.	Teoretično je mogoče postaviti domnevo, da se nobena izmed strank ne bi ravnala po obveznostih iz resolucije. Toda praktično si je težko misliti, da se v spopadu nobena stranka ne bi posiužiia lega orodja miru. Gotovo se bo poslužila tega vsaj tista stranka, katero moramo mi upoštevati,
t.	j. stranka, ki je bila dejansko napadena. Toda, kolikor se nobena stranka ne bi ravnala po obveznostih, tedaj bo
ga in naloga te organizacije v primeru, ko izbruhne oboroženi spopad. Avtomatičnost se nanaša izključno na obveznost, da se ustavi ogenj in umaknejo čete in da se obvesti generalni tajnik OZN o dogodkih ter o dani Izjavi. Prvenstvena naloga te avtomatičnosti je torej, da olajša Varnostnemu svetu in Generalni skupščini pravilno ocenitev položaja in izdajo ustreznih ukrepov. Ti ukrepi pa so seveda popolnoma odvisni od sklepa OZN, odvisni bodo cd konkretnega stanja in od obsega spopada. Povsem razumljivo je, da vsaka kršitev miru, čeprav bi bila povezana s kršitvijo pravil v jugoslovanskem predlogu resolucije, ne bi spravila v enakem obsegu v gibanje
seveda OZN uporabila drugi kriterij za: mehanizma OZN, ki je določen za pre-
oceno položaja in za morebitno sprejetje ukrepov.
2.	Obe stranki dasta izjavo in v resnici tudi obe želita, da se spor konča. To bo vsekakor redkejši primer, vendar n: izključen. V tem primeru bosta obe stranki takoj uporabili vsa običajna sredstva za sklenitev premirja, v primeru težav pa bodo pomagali organi OZN s svojim posredovanjem. S
prečenje napada. Varnostnemu svetu in Generalni skupščini mora biti pridržana pravica, da sprejmeta v smislu Ustanovne listine OZN sklep, če je kršitev miru take narave, da zahteva skupno akcijo OZN, oziroma, da take akcije ne zahteva. Ce zahteva tako akcijo, tedaj bosta omenjena organa ! odločila, kateri ukrepi skupne akcije bodo izdani. Se več, izjava v smislu
tem seveda r,i rešeno ne vprašanje : našega predloga resolucije in obvestilo Krivde, ne vprašanje odgovornosti tiste- 1 generalnega tajništva po državah, ki so ga, ki je izzval napad, kakor tudi ne ; se znašle v oboroženem spopadu, ne njegova morebitna obveznost za povr- j pomenita niti tega, da te države zahte-nitev storjene škode. Ce bi kaka drža- vajo posredovanje OZN. Seveda bo go-va zlorabila oboroženo silo pa bi se tovo žrtev napada hkrati, ko bo stopalo v smislu te resolucije odrekla! rila prej omenjena dejanja, zahtevala sovražnostim, ne bi bila s tem oprošče- 1 tudi pomoč OZN. Vendar jugoslovanski na mednarodne odgovornosti za kršitev j predlog namenoma izpušča to vpraša-mednarodnega miru. S tem bi sicer i nje, ker je rešeno že v Ustanovni listi-
ni OZN, razen tega pa ga tudi ni mogoče reševati s kakršnokoli avtomatično obveznostjo.
Torej je najvažneje in glavno v jugoslovanskem predlogu resolucije dejstvo, da ia prediog z določanjem nekaterih avtomatičnih obveznosti za vse države bistveno olajšuje sprejetje hitrih in čim pravilnejših skiepov organov OZN v primeri, ko izbruhnejo vojni spopadi.
*
Na podlagi razloženega iahko napravimo splošen zaključek:
1.	Da je predložena resolucija nujna, ker avtomatično nalaga državam, ki se najdejo v sovražnih oanosin, da izaajo takojšnje ukrepe za ustavitev nastalih sovražnosti preden začno delovati pristojni organi OZN.
2.	Da je predložena resolucija koristna, ker daje še eno priložnost državam, da se uidi po nastalih sovražnostih vrnejo k mirni rešitvi sporov ia s tem olajšajo vlodo OZN.
3.	Da predložena resolucija odstranjuje vrzel v sistemu skupne obrambe miru, s čimer je bistveno otežkočena možnost, da bi se prikril napaa z dozdevno potrebo samoobrambe.
4.	Da predložena resolucija olajšuje v primeru izbruha vojnih spopadov delo organov OZN za pravilno oceno stanja in ugotovitev odgovornosti za napadalno vojno.
3.	Da predložena resolucija v ničemer ne krši splošnega sistema skupne mirovne akcije, ker ne prejudicira sklepov Varnostnega sveta ati Generalne skupščine niti ne ovira bodi kolektivnih akcij OZN za ponovno uvedbo miru bodi pravice posamične ali skupne samoobrambe držav.
Iz vseh teh razlogov bi po mnenju jugoslovanske delegacije sprejetje načel, ki jih vsebuje jugoslovanski predlog resolucije, pomenilo postaviti še eno mednarodnopravno in moralnopolitično pregrado napadalni vojni.
Seveda jugoslovanska delegacija ne misli, da je njen predlog popolna listina in da posameznih formulacij morda ne bi bilo mogoče bolje izraziti ali izpopolniti. Zato bo vsekakor z zadovoljstvom sprejela vse predloge v tej smeri, ki jih bodo stavile druge delegacije.
Prav tako je jasno, da jugoslovanski predlog ne zadeva prav vseh oblik napada, ki so teoretično možne. Ta predlog tudi nima namena zamenjati drugih načel, po katerih se ravnajo Združeni narodi v borbi proti napadu, ampak je Je njihova izpopolnitev in pomožno sredstvo OZN v konkretnih primerih, da se ugotovi in prepreči napad, zlasti pa je sredstvo za hitro razkrinkanje napadalca pred miroljubnimi ljudmi vsega sveta. Kot tak bi predlog jugoslovanske delegacije nedvomno v večini primerov imel zelo pozitivno vlogo pri razkrinkavanju napadalca. Vendar ni izključeno, da bi se v nekaterih posebnih primerih izkazala načela v predlogu jugoslovanske delegacije kot formalno neskladna in neuporabljiva. Ni nikakega dvoma, da bo skušal napadalec v prizadevanju, da bi prikril pravo napadalno obličje svoje politike, izigrati ta načela. Vendar vse to tako in tako ni bistveno, kajti, kot sem dejal, ne zamenjujemo starih sredstev z novimi in nepreizkušenimi, temveč izpopolnjujemo sedanjo orožarno borbe proti napadu z novim orožjem. Samo po sebi je razumljivo, da bo OZN uporabila, kolikor bi se recimo v kakem konkretnem primeru napada izkazala načela jugoslovanskega predloga resolucije kot neustrezna, še druga sredstva za razkrinkanje in preprečenje napada, ki jih ima na razpolago. Z drugimi besedami, nekatere pomanjkljivosti v jugoslovanskem predlogu resolucije niso v nobenem primeru dokaz, da ta predlog ni sprejemljiv in nujen, temveč samo opozarjajo na potrebo, da se še bolj obdela vse to gradivo, da bi napadalcu čim bolj zvezali roke. V tem smislu je jugoslovanski predlog prvi, toda nujni korak v tej smeri.
Jugoslovanska delegacija misli, da bo Generalna skupščina, upoštevaje vsa ta dejstva, sprejela njen predlog.«
Jugoslavija : Norveška 4:0 (3:0)
Majhna zmaga premočnega
nasprotnika
Beograd, 5. nov. Nepozaben težak poraz jugoslovanskih nogometašev na Dunaju je vzbudil po vsem športnem svetu, predvsem pa med našo športno javnostjo veliko presenečenje in dal hkrati povod za različna mnenja o vzrokih neuspehov, kai so izražali naši nogometni strokovnjaki v pogostih komentarjih v dnevnem in športnem tisku. Povsem razumljivo je tedaj, da je bilo zanimanje občinstva za današnjo mednarodno tekmo z Norveško, neposredno za tem hudim udarcem, nenavadno veliko. Približno
50.000	gledalcev, ki so se zbrali danes na stadionu Partizana, je prišlo torej zaradi tega, da vidijo igro naših reprezentantov pred odhodom v London in morda ne toliko zaradi pričakovane zmage nad nasprotnikom. Norveški nogometaši so sicer v letošnjih mednarodnih tekmah presenetil tudi najmočnejše evropske države (Svede, Dance in celo Angleže), vendar med gledalci ni bilo nikogar, ki bi podvomil v uspeh Jugoslovanov.
Jugoslavija:	Beara, Stankovič, Colic
(Jovanovič), Čajkovski I., Horvat I., Djajič, Ognjanov. Mitič, 2ivanovič (Rupnik), Bobek, Vukas.
Norveška: Torgersen, Spydevold, Holmberg, Hansen, Svensen, Björne, Toresen, Svidsen, Sveinson, Karlsen, Bredesen.
Tudi današnla tekma je pokazala že znane odlike in sposobnosti ter slabe strani našega moštva. Prepričljiva zmaga nad slabšim nasprotnikom je pravzaprav skromen uspeh, ki bj bil popoln šele z učinkovito igro napadalcev. Jugoslovani so pokazali na oko lepo tehnično dovršeno igro, prepleteno z nekaj prav duhovitimi kombinacijskimi potezami, tako da so nasprotni igralci včasih strme in nemočno gledali na primer za nosilcem napadov Mitičem, ki je z mojstrskim obvladanjem žoge in varljivimi kretnjami telesa žel pogosto zasluženo priznanje gledalcev. »To je pa naš umetnik Raiko!« se je večkrat slišalo iz množice, toda za svojo pametno igro in prizadevanja «pa ni dobil vselej zadoščenja. Dogajalo se je, da so se začetne mnogo obetajoče kombinacijske napadalne akcije končale tako, kakor ni nihče pričakoval. Mitičevo lepo podano žogo pred nasprotni gol je ta ali oni naš igralec zaradi počasnosti izgubil ali pa jo je poslal v aut. V napadu je bil odličen tudi Ognjanov, ki je s svojim driblingom, hitrostjo in z uspešnim menjavanjem mesta (z Mitičem) dal norveški obrambi obilo posla. Njegova velika odlika je bila tudi izredna gibčnost. Najlepšo potezo, ki ga odlikuje kot dovršenega nogometaša, je Ognjanov pokazal posebno v začetku drugega polčasa, ko se je za Mitičevo podano visoko žogo iz krila v sredino iz neugodnega položaja pognal po zraku za njo in ji z udarcem z glavo spremenil smer proti vratom. Srednji napadalec 2iva-novič je bil slabši kakor navadno, vendar pa boljši od Rupnika, ki ga je . tik pred konec polčasa zaradi poškodbe zamenjal. Rupnik je igral sicer rametno.
toda v hitro izvedenih napadalnih akcijah je bil prepočasen, s čimer je dopuščal nasprotni obrambi, da mu je r takojšnjim posegom odvzela žogo. Bobek in Vukas sta bila dobra samo v prvem polčasu, po odmoru pa sta popustila. Obramba je zadovoljivo opravila svojo nalogo. Kaže, :la mesto srednjega krilca Horvatu boij ustreza, vendar pa v Coliču n: dobil najboljšega namestnika. Vratar Beara skoraj ni imel nobenega posla. Redke napadalne akcije Norvežanov so se ustavljale navadno že pred kazenskim prostorom, medtem ko se je večina redkih streljanih žog znašla v autu.
Norvežani niso bili nevaren nasprotnik. Medtem ko so se v prvem polčasu v glavnem le branili, so po odmoru v polju zaigrali prav lepo, pred jugoslovanskimi vrati pa se niso znašli, tako da Je imela naša obramba lahek posel. Dve lepi priložnosti za go1, sta zapravila Svidsen in Sveinson. Najboljši je bil srednji krilec in vratar, ki pa prejetih golov ni mogel ubraniti.
2e rezultat dovoli jasno dokazuje, da so bili naši reprezentant j e v veliki premoči, ki jo zaradi omenjenih hib niso povsem izkoristili. To dejstvo in na trenutke dolgočasna igra, dajeta prav malo upanja, da bodo Jugoslovani v Londonu zaigrali tako. kakor bi morali zaigrati proti najboljšim evropskim nogometašem. To se ujema z izjavami posameznih igralcev in sodnika. Bobek: »Zmaga je zaslužena. Norvežan? so igrali boljše kakor v Oslu.« Mitič: »Nisem zadovoljen z igro naše reprezentance. Igr«'?!? smo ležerno.« Svensen (kapetan moštva): »Zadovoljen sem z rezultatom. Najboljša Igralca sta bila Mitič in Bobek.«
KAKO SO PADLI GOLI
Jugoslovani so takoj prevzeli pobudo 7. lepimi prodornimi akcijami in prihajali pred nasprotnikov gol Prva lepša poteza je bila v 9. minuti, ko je Čajkovski preigral dva nasprotna igralca in nato podal žogo Vukasu. ki je spretno prehitel branilca in poslal žogo pred vrata, od koder jo je 2ivanovič posla! v aut. Takih in podobnih akcij ie bilo veliko. Sele v 35. minuti je naše moštvo doseglo dolgo nričakovani uspeh. Kombinacija Mitić-2ivanović-Ognianov -? končala z nizkim strelom Ognjanova v mrežo — 1:0. V 40. minuti je Bobek podal Vukasu, ta Mitiču, ki je z 10 metrov razdalje silovito streljal pod vratnico ** mrežo — 2:0. V 45. minuti je Mitič ire! Žogo od Beare in jo podal Rupniku, ki je streljal mimo na t’oh ležečega vratarja v go! — 3:0. Končni rezultat ie postavil Ognjanov v drug’ minuti druzšaa polčasa, ko je spretno izkoristil kriti-'no situacijo pred golom in neubranljivo poslal žogo v mrežo — 4:o.
Sodnik Schipper (Nizozemska) r.i ime* težkega posla. Sodil je dobro in avtoritativno.
Zagreb : Duna* 1:0 (O s O)
V soboto sta bili v Zagrebu dve prijateljski medmestni nogometni tekmi. V prvi tekmi je nogometna reprezentanca Zagreba premagala nogometaše z Dunaja z rezultatom 1:0. Zagrebčani so igrali zelo požrtvovalno in so zasluženo zmagali. Igra je bila kljub težkemu in blatnemu terenu živahna in žoga je hitro prehajala s polja v polje. Do kazenskega prostora so domačini igrali koristno in enostavno. Vse preveč pa so se zapletli v kombinacijah v odločilnih trenutkih pred vrati. Zagrebčani so uspeli trikrat potresti mrežo Dunajčanov, vendar so bili igralci vedno v offsaid položaju.
Reprezentanca Dunaja je nastopila skoraj v isti postavi kot B-reprezentan-ca Avstrije na nedavni tekmi v Zagrebu. Dunajčani so bili tehnično boljši.
Edini gol je dosegel Vddjak v 18. minuti drugega polčasa. Poleg te stoodstotne priložnosti pa so imeli Zagrebčani še več možnosti, da bi rezultat povišali. Toda s slabim streljanjem tega niso uspeli, v reprezentanci Zagreba sta bila najboljša Drago Horvat in Puk-šec. v napadu pa sta se izkazala Čajkovski II. in Zebec. Dunajski sodnik Jirasek je sodil pomanjkljivo, pri čemer je oškodoval največkrat zagrebško moštvo. Tekmi je prisostvovalo približno
12.000	gledalcev.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah.
Zagreb: Zmara, Breketa, Horvat. Puk-šec, Belin. Režek, Bobek, Dvomič. Vid-jak. Čajkovski n.. Zebec: v drugem -oal-času pa so napad sestavljali Vidiak, Firm, Wölfl, Čajkovski n., Zebec,
Dunaj:	Schmidt. Patvusa. Brinei.
Merki. Koller, Zeika. Habitz. Dienst. Walthower, Probst, Körner.
Ljubljana : Zagreb II 1:1
V predtekmi sta se srečali reprezentanci Ljubljane in drugo moštvo Zagre-
ba.	Po borbeni in napeti igri se" -e tekma končala neodločeno 1:1 (0:1). Za Zagreb je bil uspešen Pažin, izenačil p2 je Nagode.
Sarajevo
3:2 (1:2)
repr. Štajerske
Sarajevo, 5. nov. Danes je bila v San jevu odigrana povratna mednarodna nogometna tekma med reprezentancama Sarajeva In Štajerske (Avstrija*. Zmagala je reprezentanca Sarajeva z rezultatom 3:2 (1:2). Gole so dali Jakovetič, Lovrič in Zigante. Tekmo je dobro sodil Mlinarič iz Zagreba.
I. ZVEZNA LIGA
Sparfak : BSK 2:0 (1:0)
V Subotici je bila odigrana edina tekma prve zvezne lige, ki se je končala z zasluženo zmago domačinov, ki so se s to zmago otresli konca lestvice in s tem nevarnosti, da bi prihodnje leto morali nastopati v drugi ligi. 3SK je nastopil brez Živanoviča, ki je igra! v tekmi proti Norveški.
NACIONALNA LIGA
Velež : Železničar 1:0 (0:0)
Včeraj je bila na stadionu ob Tyräevi cesti prvenstvena nogometna tekma III. zvezne lige med moštvoma ljubljanskega Železničarja in Veleža Iz Mostarja. Kljub oslabljeni postavi domačinov le bila tekma še dokaj zanimiva in naoeta, saj sta imela oba nasprotnika, posebno pa še igralci iz Mostarja, več priložnosti za gol. Tekmo je dobro sodi! Višnlič iz Zagreba.
Rezultati ostalih tekem III. zvezne lige so bili naslednji:
Med tednom (v petek) Je bila odigrana i
nogometna tekma III. zvezne lige med Radničkim iz Beograda in Borcem, ki se je končala z zmago Radničkega 4:2 (2:1). S to zmago si je Radnički zagotovil prvenstvo IH. zvezne lige.
Mlllcioner (Skoplje) : Sutjeska 3:8 p. f.
Šibenik : Zagreb. — Zaradi volitev je bila tekma preložena na poznejši termin
Dinamo (Pančevo) : Rudar 2:1 (3:0
Proleter (Zrenj.) : Rabotnički 1:9 (0:0)
SLOVENSKA LIGA
Kladivar : Branik 2:0 (1:0)
Na zelo razmočenem in zato slabem terenu v Celju je pred približno 30C3 gledalci celjski Kladivar zasluženo Premagal nogometaše Branika. Za Celjane sta bila uspešna Marinček v prvem m Posinek v drugem polčasu. Tekmo je odlično vodil Erlich.
Rezultati ostalih tekem slovenske no gometne lige so bili naslednji:
Sobota : Železničar (KG) 3:0 w. o. Miličnik : Železničar (Mbr) 1:1 Korotan : Drava 3:0 w. o.
Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik. Cene Kranjc uredništvo <d uprava, Ljubljana, Knafljevo ulica S telefon 55-22 do 53-25, telefon uprave za ljubljanske naročnike 3S-%. za naročnike izven Ljubljane 3S-32 telefon oglasnem oddelka štev. 33-96, Tekoči račun pri Narodni banki, Ljubljana 601-90321-9. Tiskarna »Slovenskega poročevalca»By Ljubljani -Poštnina ptačaDa v gotovim, - četrtletna naročnina 135 din. polletna 270 din. celoletna ItO In - »Slovenski poroč^alec« izhaja vsak dan razen ob nedeljah m praznikih.	wuiuc*»bu*
Ivo Pirkovič: 0,/q jg JJQ(1
ZMAGOVITE POHOD UPORNIKOV
Od metalca min sredi ceste so se vojaki razbežali. Italijan, ki je tekel za njimi, je gredoč popadel zapuščeno orožje in ga mukoma trmasto vlekel za seboj. Toča krogel štirih uporniških pušk. katerim se je hitro pridružilo še osem drugih, so naglo trgale poslednje nevidne vezi. ki so še pravkar spajale sivozeleno množico v eno samo telo. Vsakdo se je reševal na svojo pest, kamor so ga vodile nagonske kretnje in golo naključje- Eni so skakali v strugo potoka, bereč se z grmovjem, ki se jim je opletalo okon teles, in pastmi tolmunov, v katere so padali. Drugi snet so dolgih korakov drveli čez polje in v hrib. proti 2va-bovem. upajoč, da bodo med hišami in drevjem še najhitreje našli rešitev. Vojaka, ki je v diru zadet zviška telebnil na obraz, sta druga dva, ki sta bežala mimo. zgrabila za roke in ga nizko sklonjena vlekla čez razbore in ogone.
V sivo zeleni množici, ki je brezumno kričala in se razkrajala na vse strani, je v begu iskal rešitve tudi po domače oblečen človek, Vrhpoljec Pavlin, ki sta ga bili skrb za vero in spoštovanje župnikove besede gnali v sovražnikovo službo in je bil Italijanom obetal, da jih bo varno pripeljal v Vrhpolje in nazaj. Lahi so ga potem joivili vse strašne nesreče ter v svoji razjarjenosti — tako so pozneje zatrjevali ljudje — tudi pretepli.
Prej kakor bi človek utegnil popisati, kaj vidi, Je bilo bojišče spet nemo in prazno in potok je samotno tumljal. Le sredi ceste so ob pobitih konjih zapuščeni
stali težki vozovi, naloženi s hlodi, ter karete s podav-ljeno perutnino. Pelje pa je bilo. kakor da je šlo preko njega hudo neurje.
Povratek rimske imperialne vojske v farno vas svetega Jerneja res ni bu tak, da bi ga rimski zgodovinar lahko s ponosom popisal v knjigi svoje Junaške zgodovine. Po cesti sta privihrala domov le četni pes in krvav splašen konj, na katerem je plala griva. Okoli nog so mu opletali motvozi potrgane vprege. Vojaki sami so se vračali v vas od vseh strani, ranjeni, blatni, mokri, brez čelad in orožja, po strugi potoka, iz gozdiča čez vaško gmajno, čez plotove in vrtove, kjer ni bilo ne pota ne steze, vstajaje za ograjami iznenada, kakor da lezejo iz tal, preklinjaje vojsko in bedno usodo vojaka.
Po tistem usodnem septembrskem dnevu se savojska vojska ni več podajala iz farne vasi, odločena, da se bo le še branila, če bo napadena. V temnih nočeh pa je v partizanskih patruljah, samotnih kurirjih, v mački, ki je planila čez cesto, ali celo le v prazni prikazni videvala strahove napadajočih uporniških vojska, s katerimi je bojevala težke donkišotske obrambne boje. Eno samo noč je izpalila šestnajst tisoč krogel v gluho temo, da so vaščani v strahu prečepeli noč po kleteh, uverjeni, da gre za biti ali ne biti. Osramočen laški častnik je po tistem dogodku ogorčen vzkliknil: »Noi siamo un esercito dei puttanierilH.a Tako nam je v našem zaporu v mestu poročal nekaj tednov pozneje težko ranjeni sodnik doktor Breznik, ki mu je Italijan izrekel svojo uničujočo sodbo in ki so mu — kakor je danes že povsem pojasnjeno — na željo bogaboječega mesarja Martina Rangusa kmalu
c »Smo vojska vlačugarjev!«
po tistem fašisti z dumdumkami razmesarili pleča, v nameri, da ga ubijejo. Kakor toliko drugih, ki sem jih pod stražo kraljevih karabinjerjev imel priložnost spoznati, je tudi sodnik doktor Breznik utekel smrti le zato, ker so bili Italijani slabi strelci.
Tudi na bojišču druge čete Gorjanskega bataljona upornikov je bil poleti 1942 vojaški položaj torej tak, da so si Italijani lahko obetali rešitve le od velike ofenzive, ki bi vasi in gozdove očistila upornikov. Med tem časom pa so docela nesmiselno, iz gole hudobije, bombardirali iz zraka vasi Prekopo, Ostrog in Groblje, za katere so dobro vedeli, da se v njih ne drže uporniki, in celo farno vas. ki so jo sami držali.
V tistem času je bilo namreč še docela varno metati kmetom bombe na glavo in hiše.
Ut aliquid fieri videtur — da bi se zdelo, kakor da se vojskujejo.
Zahodno Podgorje, od Sv. Roka na vinorodnem Tolstem vrhu, pa do Novega mesta ter Suhorja in Jugorjev na belokranjski strani, je bilo v rokah tretje čete gorjanskih upornikov. Le Hrast pri Suhorju so držali fašisti, v Brusnicah pa se je kakor zagozda zabil globoko v svobodni svet oddelek tridesetih ali štiridesetih vojakov in karabinjerjev. Čeprav se iz Brusnic niso podajali nikamor, razen po ozki in lepi deželni cesti v mesto in nazaj, pa so partizanom zapirali važno pot z Gorjancev na Veliko cesto v dolini. V tem prijaznem kraju veselih Podgorcev in slovečih črešnjevih nasadov, kjer sta fara In občina. Italijani niso imeli močnejše posadke zato, ker so lahko vsak čas prihiteli iz bližnjega mesta na pomoč s kakršnimi koli silami in kakršnim koli orožjem, kar niže doli,
na šentjernejskero polju in v starodavni Kostanjevici na Krki, ni bilo mogoče, ker so jim branili neprehodni in nevarni Rateški in Stroški gozdovi.
Brusnice je četa Sugovih partizanov, ki so se že v aprilu z visokega Trdinovega vrha pomaknili v dolino, začela oblegati in napadati konec maja, ko so pismeni osvobodilne borbe zajemali že vso deželo pod Gorjanci, ko je divjala bitka tudi za levi breg Krke in so v svetokriških in kostanjeviških krajih uporniki že izvojevan svojo prvo odločilno zmago. Iz bataljonskega poveljstva je na bojišče prihitel komisar Tine. Cort jim je poslal pomoč tudi iz druge čete. od Kostanjevice pa je prispela tam mimo in se ustavila četica Kordunašev. ki so bili že nekaj dni gostje prve čele in so jih v brusni-ških krajih takrat videli prvič. Vračali so se na Zura-berk. Iz Titovega glavnega stana so Kordunaši takrat prinesli slovenskim partizanom pne častniške znake, ki so jih sami nosili še — v žepih. Pozneje so Sugovi partizani zatrjevali, da so dobili od njih tudi pne uši, ki da jih partizani na kranjski strani Gorjancev prej niso poznali. To pa ni resnica, zakaj zgodovinsko je izpričano, da je bila uš gost slovenskih partizanov vsaj že mesec dni prej na Blatnem klancu pri Trebelnem, kjer so partizanski poveljniki iz naraslih množic dolenjskih upornikov ustanavljali nove bataljone, odrede in grupe odredov.
Kordunaši so zasedli položaje nad Brusnicami, v borbo samo pa niso ŠK. Na Veliki Slatnik Je Suga poslal zasedo, da bi bil varen od mesta; eno desetino pa Je postavil nad pokopališče, da bi držala pod ognjem pušk deželno cesto od Rateža, če bi bilo treba zapreti pristopa z Velike ceste.