Izhaja vsak četrtek. Cena mu Je a K na leto. (Za Nemčijo i K, za Ameriko in druge tuje države 6 K). — Posamezno Številke ne prodajajo po 10 vinarjev.	..
S prilogami:
Naš kmečki dom, Društvenik, Naša gospodinja
Spisi in dopisi sc požiljajo : UredniStvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-serati pa: Upravništvu »Domoljuba", - LJubljana, Kopitarjeva ulica. —
Stev. 40.
V Ljubljani, dne 3. oktobra 1912.
Leto XXV.
Zo ženske.
II. Varuštvo.
Po sedanjih postavah ne more ženska samostojno skrbeti za svoje mladoletne otroke. Zakonska mati, oziroma stara mati jc sicer zakonito priznana varuhinja mladoletnega otroka, ki mu je oče umrl, ali ki zanj vsled slaboumnosti ali drugih vzrokov po sodnem odloku ne more skrbeti, toda sodišče imenuje vedno kakega moškega za sova-ruha. Nezakonske matere pa sploh nimajo varuške pravice in se zato njihovim otrokom vedno imenuje moški valu li ali jerob. Ženske potemtakem po sedanjih postavah sploh ne morejo biti samostojne varuhinje ali kurato-riec.
Ta reč je škodljiva in krivična. Prav velikrat je težko dobiti jeroba; in če *e ga dobi, je jerob največkrat samo ha papirju. Toliko se navadno briga za svojega varovanca, kolikor sodišče to od njega izsili. Nepotrebne pisarije, nepotrebne sitnosti za matere in za otro-K'' so s tem zvezane. Obenem se pa mo-,1'a reči, da matere v ogromni večini lepo zvršujejo svoje dolžnosti do otrok, in da je popolnoma neopravičeno nezaupanje, ki ga ima' naša sedanja postaja do njih.
Po drugih državah so že večinoma v tem oziru izpremenili stare, za ženske poniževalne določbe. Na Ogrskem ha primer je mati edina jerobinja svodih otrok, ki navadno celo ni zavezana, da 1 »i dajala račun o tem, kako oskrbuje njihovo premoženje. Tudi nezakonska 'ttiati, če je polnoletna, jc sama varuhinja svojega otroka. Na Laškem velja ravno to. Na Nemškem smejo biti ženske varuhinje tudi za tuje otroke.
No smemo prezreti, da je danes 'Vedno več žensk, ki si samostojno slu-
žijo svoj kruh. V gospodarskem življenju se ženske vedno bolj izkazujejo, vedno več imajo v tem oziru pomena in zato se mora zvišati tudi njihova zakonita veljava.
Po našem načrtu, ki se obravnava v državnem zboru, imamo te-le nove določbe:
1.	Ženske morejo biti samostojne varuhinje ne samo za svoje, marveč tudi za tuje otroke. Za popolnoma zapuščene otroke, ki matere sploh nimajo, ali ki matere zanje ne skrbe, bo gotovo boljše preskrbljeno, če sc jim postavijo usmiljene ženske, ki jih tako dobro delo veseli, za varuhinje, kakor zdaj, ko imajo pač vedno moškega varuha, toda le na papirju.
2.	Za ženine otroke ne more mož braniti ženi, da ne bi prevzela jerob-stva. Za druge pa mora biti mož zadovoljen, toda če sodišče spozna, da mož zato nima nobenega veljavnega vzroka, marveč da le nagaja, sme vkljub njegovi prepovedi, priznati ženi jerob-sko pravico. Ta določba se nam ne zdi primerna. Da naj ostane ženska varuhinja za svoje otroke iz prvega zakona, ali za nezakonske, tudi ko se omoži, je pač prav. V tem oziru se mora mož, ki jo vzame,v to žc naprej vdati. Da bi pa vkljub moževi prepovedi žena smela prevzemati varuštvo nacl tujimi otroki, pa ne kaže, kar bi vsled tega brez vsake dvojbe silno bilo na škodi mirno zakonsko življenje. To je pa tudi nepotrebno, ker se bo lahko dobilo dobrih žensk, ki jim ne bo nihče prepovedoval ljubeče skrbnosti za zapuščene otroke.
3.	Zakonska in nezakonska mati bosta odslej samostojni varuhinji svojih otrok. Samo v nastopnih slučajih jim bo sodišče dalo sovaruha, ki pa seveda ni treba, da bi bil moški:
a)	če je umrli oče v svoji oporoki lo zahteval; očetu se mora pustiti, da zna presoditi, ali je njegova žena sposobna za samostojno varstvo nad otroci, ali ne;
b)	če mati sama zahteva jeroba;
c)	če imajo otroci veliko premoženja, ki ga je težko oskrbovati in je zalo zanje potrebno, da materi pomaga jerob;
či če se vidi, da bi nezakonska mali premalo skrbela za pravice in koristi svojega otroka, kar je zlasti takrat mogoče, kadar taka mati iz strahu, da bi jc otrokov oče ne vzel, ne poskrbi, da izsili od njega prispevkov za otrokovo vzgojo; na vsak način pa postane po novem tudi nezakonska mati varuhi-: nja svojega otroka in moški ali ženska, ki se j.i morebiti pridene, bo samo so-s varuh.
•i. Ko bo novo postavo državni zbor. sklenil in cesar potrdil, bodo matere brez izjeme lahko pri sodišču vložile predlog, naj se varuhi, ali sovarulii od-, puste in naj se njim da izključna varuška pravica. Sodišče bo to lahko sto-i rilo tudi iz lasinega nagiba.
fj. Ženske bodo mogle biti po novem tudi kuratorice. Če se na primer sedaj kakemu možu odvzame pravica do samostojnega oskrbovanja svojega premoženja, se mu nastavi kurator, ki je dozdaj moral biti moški. Odslej bo lahko žena prevzela ta posel.
Določbe, ki smo jih tukaj navedli, so gotovo na sploh dobre in pomenjajo velik napredek. Izrekamo le željo, naj' bi kmalu postale veljaven zakon. In zato ne bi škodilo, ko bi sc na shodih v tem oziru kaj govorilo in napravili o tem primerni sklepi. Čim bolj se bo videlo, da se javnost za to zanimlje, tem hitreje poide.
o\ fttilfičen pr^iled
Delegacije.
Letošnje jesensko zasedanje delegacij, Ici se je otvorilo 14. septembra na Dunaju, e stalo vse pod vtisom dogodkov na naši užni meji, bojev v Albaniji in pričakovane vojne malih balkanskih držav s Turčijo. Zato so delegati in vsa država z največjo pozornostjo sledili ravno poročilom skup-,iega ministra za zunanje zadeve grofa Serchtolda, ki so izzvala mnogo debate in kritike.
Prcstolni govor.
Cesar je na slovesen način sprejel avstrijsko in ogrsko delegacijo na svojem dunajskem gradu. Nagovoril je najprej cesarja predsednik avstrijske delegacije poslanec Dobernig, ki je slavil cesarja kot varuha miru in pospeševatelja vsega lepega in plemenitega. Za njim je podobno nagovoril cesarja predsednik ogrske delegacije.
Nato je cesar odgovoril s prestolnim govorom, v katerem je izvajal, potem ko se je zahvalil za izraze udanosti: Naše razmere do vseh velevlasti so prijateljske. Naša politika, oprta na tesno zvezo z Nemčijo in Italijo, stremi za ohranitvijo miru. Zalo spremljamo z veseljem prizadevanje italijanskih in turških državnikov, ki žele sklenili mir. Dalje omenja Rerchloldovega predloga, ki ga je stavil velevlastem za ureditev balkanskih zadev. Spominja se brambne preosnove in lepega napredovanja in oomnoževHnja naše mornarice. Konča: Zaupajoč v vašo patriotično vnemo, želim vaše nu delu uspeha in vas prisrčno pozdravljam. <
Gcvcr ministra zunanjih zadev.
Že cesar je v prestolnem govoru spomnil balkanskih zmed, naš zunanji minister groi Berchlo'd pa se je v svojem govoru v delegacijah še natančneje bavil s tem vprašanjem. Posebno pozornost je vzbudilo, ker ni kar nič prikrival napetosti med balkanskimi državami in Turčijo in nevarnosti balkanske vojne ni tajil. Pravi, da je zunanje ministrstvo vedno sledilo pozorno vsem izpremembam na Balkanu, posebno v Turčiji. Pri letošnjih homatijah je zato izprožilo predlog, naj bi velevlasti vzdržale mir in uredile razmere na Balkanu. Motil pa bi se, kdor bi mislil, da je s tem odstranjena nevarnost vojne. Klanje kristjanov in sploh nezadovoljive razmere v evropejski Turčiji so silno neugodno vplivale na balkanske Turčiji sosedne države. Upa pa grof Berchtold, da bo državniška modrost odvrnila pretečo nevarnost vojne. Ko se spomni še prijateljskih razmer do drugih velevlasti, še enkrat h koncu opozori na to, da sedanji položaj ni tak, da bi mogli biti pomirjeni, dasi delajo velevlasti na to, da se vzdrži mir. Konča: Le če smo na suhem in na morju pripravljeni, moremo mirno gledati v bodočnost.
Listi so o važnosti Berchtoldovega govora vsi prepričani, zlasti, ker odkrito priznava, da je sedaj v prvi vrsti balkansko vprašanje, ki z vso resnostjo stopa 2i
pred evropejsko in posebno avstrijsko zunanjo politiko. Nekateri opažajo, da je glede na Italijo govoril rezervirano, drugi pripominjajo, kako slab vtis napravlja, ker je bodočnost nejasna.
Vtis, da smo v vojni nevarnosti, ki ga je napravil Berchtoldov govor, je pomnožila tudi neka cesarjeva izjava, o kateri poroča dunajski list »Die Zeit«. Ko je cesar govoril z Dobernigom, predsednikom avstrijske delegacije, je menda posebno poudaril v kako težkih razmerah da živimo sedaj.
Jugoslovanske zadeve.
Zunanji minister je dajal razna pojasnila tudi na vprašanja različnih delegatov. Posebno pozornost pa so vzbudili govori delegatov kneza Schwarzenberga in hrvaškega delegata iz Istre, Spinčiča. Knez Schvvarzenberg poudarja, da si mora naša država predvsem pridobiti simpatije tistih balkanskih narodov, ki so sorodni po plemenu in krvi narodom naše države. V naši državi bi se morale ustvarili take razmere, da bi nas zavidali balkanski narodi, toda razmere v naši državi žalibog niso ravno take, da bi nas kdo zavidal. Bosenska ustava je prezgodnja in spretnost skupnega finančnega ministra, ki ima upravljati novopridobljeni deželi, se ni posebno izkazala. Hrvaška se nahaja v takih razmerah, da se ne da o njih govoriti podrobneje, ne da bi govornika ustavil predsednik. Kakor lahko po poročilu zunanjega ministra razmere v Turčiji neugodno vplivajo na balkanske narode, istotako tudi neugodne razmere v Avstriji. Vsled zatiranja jugoslovanskih narodov lahko pride do tega, da ne bomo dobili novih dežel, ampak bomo morali še te braniti.
Našo balkansko politiko je obsodil prsebno še drugi govornik Spinčič, ki poudarja, da ni znala naša država v Albaniji nikdar zasledovati odkritosrčne politike, ki bi pridobila simpatije prebivalstva. Okrožnica grofa Berchtolda ni zadovoljila nikogar v Albaniji, ker na turške obljube tako nihče nič ne da. Pa naša država ne da se le premalo zanima za Albanijo, celo Bosna je le pastorka. Z Bošnjaki in Her-cegovci se postopa kakor s kolonisti. Peča se dalje z razmerami na Hrvaškem, ki morajo slabo vplivati na balkanska ljudstva, kc celo Hrvatom vedno bolj trgajo iz src ljubezen do Avstrije. — Vtis Spinčičevega govora je bil tak, da se je pustil zunanji minister pozneje še posebej informirati o jugoslovanskih razmerah.
Demonstracija v ogrski delegaciji.
Kakor smo že poročali, je ogrska opozicija sklenila, da demonstrira tudi na Dunaju pri zborovanju delegacij. Ogrska vlada je seveda vse storila, da to prepreči. Res so se pripeljali ogrski opozicijonalci z grofom Karolyjem na čelu na Dunaj, da gredo v delegacije. Toda dopustila je policija k seji le tiste, ki so imeli vstopnice, in teh je bilo le deset. Drugim je policija zabranila vhod, Opozicijonalci so se izkri-čali, da delegacija ni postavna, potem pa so odšli. Na cesti so jih živahno pozdravljali socialni demokratje, ki so jih povabili tudi na svoj shod. Tega pa seveda Ogri niso storili.
PRED VOJNO NA BALKANU.
Med zborovanjem delegacij se je zadnji četrtek naenkrat raznesla vest, da je Bolgarija napovedala Turčiji vojno. De-legati so bili vsi vznemirjeni in vsa zair. dila, da je brzojavka, ki je to naznanjala, neresnična, jih niso mogla hitro pomiriti, Šele, ko se je videlo, da ni novih poročil, je nastopilo ravnotežje. Ta dogodek jasno kaže, kako visi mir na Balkanu na tanki niti in vsa poročila iz balkanskih dežel to potrjujejo.
Poročila o grozodejstvih nasproti Mali. soium.
Med albanskimi rodovi, ki so veči-noma mohamedanci, je tudi en rod, ki je katoliške vere, namreč Malisori. Kdor pozna mohamedansko nestrpnost proti kristjanom, lahko razume, koliko morajo li katoličani, ki so vsredi med Turki in mo-hamedanskimi Albanci, prestati. Tudi v sedanjih nemirih se je vse obrnilo proti Malisorom. Da, Turki javno izjavljajo, cia se mora vse Malisore pomoriti, da sc tam nastanijo mohamedanci iz Bosne in Hercegovine. Turki to že izvršujejo. Dan na dan more katoliške Malisore, požigajo vasi, skrunijo ženske in odvajajo ljudi v jete, kjer jih naprej mučijo. Turkom pa sc pridružujejo tudi drugi albanski rodovi. V dunajski list >Reichspost« piše nekdo iz Skadra: Zahtevamo, da nam Avstrija pove resnico, če nas hoče zapustiti; Malisori so namreč pod pokroviteljstvom Avstrije. Če nas Avstrija zapusti, obrnemo sc na Črno goro, dasi Črnogorci n so katoličani, ampak pravoslavni. Če se nas ti ne usmi'ijc, ostaja nam le še boj in smrt. V tem boji pa nam ne sme Avstrija, kakor jc lo že trikrat storila, z lepimi obljubami izvili orožja iz rok, ne sme Črni gori prepovedati, da nam da kruha, ne sme tvoriti zidu, na katerem nas Turki obešajo. — Isti list zahteva odločno od Avstrije, da nastopi odločno proti Turčiji v obrambo katoličanov v Albaniji, ki so pod njenim okriljem.
Vojaške vaje.
Posebno kažejo na vojno nevarnost tudi napovedane vaje turške armade. J ur-čija je namreč nameravala v okolici Odrina in na bolgarski meji uprizoriti jaške vaje, ki bi se jih udeležilo 300.0W mož, in sicer celo iz azijske Turčije, lur-
čija bi imela tako zbrano zadostno moc v
boju z Bolgarijo. Posredovale so velevlasti in Turčija sedaj izvede le manjše vojaške vaje, kjer bo pa vendar do 80.000 »oz zbranih. Tudi Bolgarija jc imela vojaške vaje v večjem obsegu kakor navadno, vojni nevarnosti priča dalje to, da	I
ne pusti prepeljati srbskega orožja s o. Turčijo. — Tudi naša država pomnoži ce v krajih ob meji.
Iveri.
Srce je gostilna. Čednosti so pregrehe pa stalni gostje, ki nič ne I ■ ampak Se denar zahtevajo.
V eni sekundi so človek lahko za V blamira.
ečno
Salomonovi rudniki.
Iz nnglešCine po Rider Ilaggardu prevel I. M.
(Dalje.)
Toda človek ne umrje in svet osta-* ne. Njegovo ime se pač pozabi, toda Krak, ki ga jc dihal, šc vedno maje vršičke smrek na gorah; misli, ki so se porodile v njegovi glavi, smo podedovali do danes; veselje in žalost, ki jih je čutil, so naši najboljši prijatelji — konec, pred katerih je v strahu bežal, golovo dohiti tudi nas!
To in druge podobne misli so mi rojile po glavi — kajti na svojo žalost moram priznati, ko se staram, se mi zdi, da sc me loteva lastnost razmišljanja —- ko som stal tamkaj in zrl na dolge in tajinstvene vrste vojakov, ki so spali, s svojim orožjem v roki.
»Gospod Vojnovič,« sem rekel Sergija, »mene se polašča čuden strah.«
.Sergij je pogladil svojo rumeno brado, se nasmejal in odgovoril:
'-Slišal sem, da ste prej opomnili nekaj takega, gospod liorovski.«
»No, sedaj tudi. Veste, da prav zelo dvomim, ako bo kodo izmed nas doživi jutrišnjo noč. Napadli nas bodo z velikansko premočjo, in zelo dvomljivo je, da bi jih mogli odbiti.«
»Storili bomo svojo dolžnost. Glej-lo. prijatelji, stvar je kočljiva in pošteno rečem taka, da bi se mi ne bili smoli vmešavati vanjo; ker pa smo se lotili, moramo gledati, da storimo, kar moremo. Da govorim sam zase, vam povem, da rajše padem v boju, kakor pa da me sicer umore, in sedaj, ko imam zelo malo upanja, da najdem svojega brata, mi je ta misel lažja. •Toda sreča podpira pogumne in mi se n • bomo borili zaman. Na vsak način pa bo klanje grozno, in ker smo na glasu, da dobro razumemo svojo stvar, bomo imeli tudi največ opravila.«
Sergij je govoril poslednje besede z otožnim glasom, ogenj v njegovih očeh pa jc kazal ravno nasprotno. Zdi se mi nekako, da Sergij Vojnovič v resnici ljubi boj.
Nato pa smo trudni odšli počivat za nekaj ur.
, Ravno ko se je danilo, nas jo zbudil Infadus, ki je prišel povedat, da je Opaziti v Lu veliko gibanje in da sprednje kraljeve straže pritiskajo na
baše.
Vstali smo in se opravili za boj; vsak je oblekel tudi verižni oklep, za katerega smo bili zlasti sedaj izredno hvaležni. Sergij je postopal zelo previdno in se oblekel kakor domač ku-kuanski vojak. »Kadar ste v deželi Ku-'kuancev, storite kakor Kukuanci,« je opomnil, ko je potegnil svoje jeklo l'i-oko širokih prsi. Vendar to šc ni bilo lVso- Na njegovo prošnjo mu je Infadus
preskrbel popolno bojno, opravo. Okoli vratu si je pritrdil plašč iz leopardove kože, kakor kak višji častnik, na glavo si je privezal šop črnih nojevih peres, kakor jih nosijo samo višji častniki. Par sandalov, šop kozje dlake, težka bojna sekira z ročajem iz nosorogove-ga roga, okrogel železen ščit, prevlečen z belo volovsko kožo, in nekoliko tol, nožev za lučanje, vse to je bila njegova bojna oprava, kateri je pride-jal še svoj revolver. Oprava je bila brez dvoma divjaška, vendar moram reči, da nisem nikdar videl lepše postave, kakor je bil Sergij Vojnovič v tej opravi, in ko je kmalu dospel tudi Ig-nosi, enako opravljen, sem mislil, da nisem še nikdar videl krasnejših mož. Kar se tiče Tomiča in mene, nama verižni oklep ni tako dobro pristojal. Tomič jo obdržal svoje hlače, svoj monokel]' in polovico svojega obraza obritega. V svoji verižni srajci, katero je nosil skrbno urejeno, je izgledal bolj za-
Sergij se je oblekel kakor kak domač kukuan-ski vojak. Infadus mu je preskrbel popolno bojno opravo. Ko je dospel tudi Ignosi, enako opravljen, sem mislil, da nisem videl še nikdar krasnejših mož.
nimiv kakor strašen. Ker je bila verižna srajca meni prevelika, sem jo oblekel čez ostalo obleko. Visoki škornji in pa sulica, dvoje nožev, revolver in veliko pero, ki sem ga vtaknil vrh svojega lovskega klobuka, da bi izgledal nekoliko bolj strašen, to je bila cela moja skromna bojna oprava. Poleg tega smo imeli seveda tudi svoje puške; toda streljiva je bilo malo, in ker bi bile vsled tega brez pomena v slučaju boja od blizu, smo sklenili, da jih nosijo nosači za nami.
Hitro smo se opravili, stoje nekoliko zajtrkovali in nato hiteli, da vidimo, kako se razvijajo stvari. Na enem delu ploščate gore sc je razprostiral nasip iz rujavega kamena, ki je služil kot glavni stan in poveljniški stolp. Tukaj jo stal Infadus s svojim polkom
»Sivih«, ki jc bil brez dvoma najboljši v celi kukuanski armadi in oni, ki smo ga najprvo videli v vasi ob meji, ko smo prišli v kukuansko deželo. Ta polk je štel zdaj tritisočpetsto mož in je bil določen za rezervo; radi tega so ležali vojaki v kompanijah po travi in opazovali, kako so se kraljeve čete vsi-pale iz Lu v dolgih vrstah kakor mravlje. Nobenega konca teh vrst ni bilo videti — bili so trije oddelki in vsak je štel najmanj enajst do dvanajst tisoC mož.
Kakor hitro so bili zunaj mesta, so se razpostavili. Nato jc odkorakal eden teh na levo in eden na desno, tretji pa je prihajal naravnost proti nam.
»Oj,« je rekel Infadus, »napasti nas hočejo od treh strani naenkrat.
To je bila resna stvar, kajti naše stališče vrh gore, ki je imela najmanj poldrugo miljo v obsegu, je bilo zelo raztegnjeno in mi smo morali našo primeroma majhno vojsko kolikor mogoče združiti. Ker pa je bilo nam nemogočo določevati, na kakšen način naj nas napadejo, smo se morali pač po njih ravnati, radi tega smo na posamezno polke odposlali povelje, da se pripravijo ter odbijajo posamezne napade.
13. POGLAVJE.
Napad.
Počasi in brez vsakega znamenja vznemirjenosti ali naglice so korakali sovražniki dalje. Srednja vrsta se je približala na kakih petsto korakov ter se ustavila ob robu odprte planjave, ki je segala do griča; druga dva oddelka sta imela namen obiti naše postojanke, ki so imele več ali manj podobo podkve, s koncema obrnjenima proti Lu; namen jc bil oči viden: napasti nas hočejo naenkrat od treh strani.
»Brzostrelnih topov nam manjka!« je začel kapitan, ko je glodal na dolge vrste pod nami. »Tekom dvajset minut bi bil prostor prazen.«
»Mi jih nimamo, torej je tudi brez vsakega pomena govoriti o tem; mislim pa, da ne bi škodilo poskusiti strela s puško, gospod Borovski. Glejte, kako blizu pridete lahko do onega visokega človeka, ki se zdi, da jc nekak poveljnik. Dve proti eni stavim, da ga zgrešite, in šc en cel zlat po vrhu, ki vam ga pošteno izplačam, kadar pridemo iz te pasti.«
To me je speklo in nabasal sem svojo dvocevko ter čakal, dokler ni moj prijatelj stopil kakih deset korakov pred svojo četo, da jo bolje pregleda; pri njem je bil še drug častnik; vle-žem so na zemljo, položim puško na skalo in pomerim nanj. Ta puška je bila naravnana na 350 korakov, zato sem pomeril na vrat, da bi ga mogel zadeti v prsa. Stal je čisto mirno in kolikor mogoče ugodno zame; vendar ali je bilo vznemirjenje ali veter ali dejstvo, da je bil več kakor tristoinpet-deset korakov daleč, zgodilo se je tole. Ko sem pomeril, kakor sem mislil, kolikor mogoče dobro, sem sprožil, in ko se ie razkadil dim, sem na veliko svo-
V
jo novoljn videl sliili možu nepoškodovanega, njegov častnik pa, ki je stal najmanj lii kornk« na levo od njega, pu je ležal mi lloli, očividno mrtev. Mn-fcnk pil, nn katerega nciii meril, sc jo imelo ohrnll in urno z.božul k svoji čeli.
»Izvrslno, llorovski!« jc zaklicul Tomič, "dolini sle gn prosi rušili!«
Itu/.kučcn, ker mciii zgrešil, liil.ro še onkinl niimcriin mi poveljnika, ko jc božal. ter zapodim šc eno krogljo zu njim l'bogi človek jc vrgel svoje roke kvišku In pndcl mi ohrnz. To pol nisem rgroMll in 1 >i 1 sem celo Uiku okrulcn, ilu sem liil Icgn vesel.
Niifil polki so lo videli in vspričo le fanivnc moči liclcgn možu glasno /,n-vpili, iln jc lo dobro /.imincnjc, sovražne Čelo pa. katerih poveljnik jc bil. kakor smo pornojo izvedeli, nslrcljcn. so so *ačolo neredno umikali. Sorgij in To
mič sla : a i: ni bi lu /tt puške in začela pokali in tudi jaz som ustrelil šc en Kral ali dvakrnt, in uspeli teli strelov jo bil, da jo padlo kakih osem ali dcscl inov pr>dno --o prišli i strelne daljavo,
llavno Uii smo prcnoluili streljati, »o . ;"(ivulo na naši strani veliko vpitje m Kmalu nato šc od lov o. Ostala dva .>.!.?. 1 ka s a napadala našo.
So\ ; r,; i.iki prod nami so so nokoli k, . .ms ii in so vačoli počasi t>li;aii griči . m . po' '«> s.' globokim gladom poi bomo iiivm. Streljali smo m pro-gttaio in tudi Ignosi se nam jo somint jn pridruS.il loi ustrelil več nuvs.; vso to p. so\-, a.. n narvdilo na ta mogočni totv n j .;. vpliv.'., kakor ga naredi na prih.i.Mirtči vii oii! k; vr/o kanioin:ck \ vodo
. glasnim vpijoii: in rožljanjem mitja bo prihajali; gnali so pred ictij Mtfti fnKtajf Blrafle, ki smo jih imeli : .is '..'(-. t m«\. ska.atiu ol> vznožju eriča.. Prod j-juno sc vršilo nekoliko piX:asii<x. k a ju četudi se do sedaj nismo rosno uprli so morali napadalci vso- v.o Ioni po gr.čv. navzgor in radi toga so hodili m kolih o bolj počasi, da lii jim no nna.V aio sapo. Našit prva obrambna črui so < nahajala nekako na {x>l pota navzgor. naša druga petdeset korakov daljo rada j in tretja gori ua robu planoto.
in prihajali so bližjo in bližjo in klicali svoj bojni k'io: Tvala! Tvala! 1'dari! Udari' Naši pa so odgovarjali: »Ignosi! Ignosi! Idari! 1'dari!. Bili so lo čisto Miru in težki lučalni noži sci žo frčali naprej in nazaj in z groznim krikom so jo začela bitka.
Zadivjal jo boj in možje so padali kakor listje v josonskom vetru; vondar »i trajalo dolgo in promoč napadalcev jo zmagovala in naša prva obrambna čota so jo počasi umikala, dokler so ni »družila r drugo. Tukaj jo bil boj zelo vroč. toda naši so bili r.opot vrž eni na-saj. in kakih dvajset minut potom, ko
jo Kuj pričel. jo prišla do boja tudi naša t.rvlj a obrambna čr«a.
Napadalci so tuli ?o rolo utrujeni in s<> vrhu toga izgubili mnogo mož ubili h in ranjenih. in ako niso mogli prvnlrvti to irvtje noprwiirno osrntjo su-
lic. /a nekoliko časa so jc majala gosta množica boreči h so vojakov naprej in nazaj, in izid je bil negotov. Sergij jo žarečih oči glodal ta obupni boj, nato pa jo planil daljo, nc da bi zinil besedico, za njim pa Tomič, ki so jc zaletel v najhujši motež. Jaz pa sem ostal na mostu, kjer som bil.
Vojaki so videli Sorgijovo orjaško postavo, ko jo planil v boj, in dvignil sc jc krik:
»Inkubu (slon) je tukaj! 1'dri! Udri!«
Od loga Ironotka izid boja ni bil več dvomljiv. Korak za korakom so naši sovražnika potiskali nazaj in po griču navzdol, in kmalu so so morali v neredu umakniti do svojih rezerv. V lom hipu jo tudi dospelo poročilo od levo strani, da jo napad odbit, in jaz som si žc čestital, da jo stvar za sedaj končana, ko smo na našo grozo opazili, da so bili naši, ki so so bojevali na dos-
Tomič je klečal pri meni z vrčem v roki.
nem krilu, potisnjeni preko planoto nazaj proti nam. za njimi pa prodira sovražnik, ki jo na tem mestu očividno imel srečo.
Ignosi. ki je stal polog meno, jo v trenutku pregledal položaj in hitro izdal potrebna povelja. Hipoma so je razvil rezervni polk ter so pripravil za b >j.
Zopet jo Ignosi dal povelje, katero so častniki ponovili, in naenkrat som bil v veliko svojo novoljo v sredi naših, ki so so vsuli na prodirajočega sovražnika Postavil som so kolikor je bilo mofoče varno za orjaško Ignosijovo postavo in drl dalje, kakor da bi hotel, da bi rac pobili. V dveh ali treh minutah — čas, ki so mi jo zdel neznansko kratek — smo drli skozi vrsto naših, ki so so umikali, a so so takoj zopet začeli zbirati za nami. potem pa ne vem. kar se je zgodilo. Vse, česar se
morem spominjati, jc bil strašen ropot ščitov in nenaden prihod orjaškega |(). pova, čegar oči so bile daleč izbuljene in ki je s krvavo sulico v roki drl naravnost proti meni. Vendar to po" vem s ponosom — bil sem kos temu trenutku. Bila jc prilika, pri kateri hi sc večina drugih ljudi zgrudila in jZ(,u. bila pogum. Ko spoznam, da je po me-ni, ako ostanem na mestu, kjer sem stal, vrgel sem sc pred velikana, kakor hitro jo prišel do mene, tako imenitno, da so jc z glavo naprej zvalil preko mene. Predno je zamogel zopet vstati, sem bil jaz žc na nogah in sem porav. nal celo zadevo z revolverjem.
Takoj potem pa me jc nekdo polni na tla in ne spominjam sc več. kaj s« je potom godilo.
Ko sc zopet zavem, bil som zup t na poveljniškem griču in Tomič jo kl-čal pri meni z vrčem vode v roki.
»Kako se počutite, stari deček?« mo je vprašal skrbno.
Dvignil sem so iii so stresel, pivtln« som odgovoril.
»Precej dobro, hvala lopa. senj dejal.
»Hvala Bogu! Ko s. m videl, da vas noso semkaj, mi je začelo kar s'a!c prihajati; mislil sem. da sto žo mrtvi':
»To pot še ne, dragi. Mislim, da som dobil lo močan udarec na glavo, ki mi je vzel zavest. Kako so jc stvar končala ?«
-Za sedaj smo jih odbili na vseli straneh. Izgube so strašno velike; mi smo izgubili dva tisoč ubitih in ranjenih: sovražnik pa gotovo tri tisoč. Glejte! to vam jo prizor!« In pokazal je na vrste mož, ki so prihajali po štirje in štirje. Štirje so nosili reke vrste no-silnice iz kožo, katerih je imela ktiku-anska vojska vedno gotovo število seboj. in na vsakem robu so jo nahajala v njej luknja za nosilno droge. Na teli nosilnicah — njihovo število s.' je videlo brez konca in kraja so ležali ranjeni, katere so takoj po prihodu preiskali ranocelniki; teh jo bilo po deset pridojanih vsakemu polku. Ako rami ni bila nevarna, so vzeli ranjenca n» stran in skrbeli zanj. kolikor s" okoliščine le dopuščalo. Ako pa jo bil l1"-ložaj ranjenca brez upanja, je dilo nekaj, kar je bilo zelo strašno, akoravno so jo zgodilo iz usmiljenj*-Eden izmed ranocelnikov jo pod l'u" tvozo. da hoče pregledati rano. s svoji" ostrim nožem hitro odprl žilo m dvelr, treh minutah jo ranjenec D bolečin izdihnil. V večini teh	{
so bili ranjenci žo v nezavesti. I'11 lih pa so jo prerez žilo izvršil tako tu in brez bolečin, da ga skoraj čutili Vseeno pa je bil prizor strašen- »' seli smo bili. da smo odšli. Ne H'1 ^
njam so kakega drugega t..... j.Q
bi bil bolj vplival name, kakor sem videl, kako so rdečeroki ra»° niki ugašali življenje tem hrabrim jakom.
(Dalje prih.)
oaanaanaDaaaaaap!
D Smelnice

Rodeckljev veteran.
V Zabukovju pri Št. Rupertu živi 88-letni Radeckijev veteran Jožef Jaki, katerega sem zadnjič obiskal in ki mi je iz svojega vojaškega življenja mnogo pripovedoval. Ko sem ga takrat obiskal, bil je oblečen v lepo narodno nošo kot pristen kranjski. iant, ki jo ima še iz prejšnjih boljših časov, zakaj sedaj je revež, dasi na duhu in telesu še čil, kljub svoji starosti. Hrbet pa se mu je že tudi upognil — ni čuda — saj je moral mnogo prenesti v domovini ljube kranjske dežele, v hribovitem, nekdaj tako vinorodnem delu šent-ruperske in svetokrižke fare, kakor tudi v tujini med sovražniki v solnčni Italiji.
Služil sem sedem let in dva meseca pod očetom Radeckijem,« poudaril je ponosno. »Potrjen sem bil leta 1846. v Novem mestu v jeseni, in takoj sem moral iti v Ljubljano. Od tu sem šel kot »kvartir-mo ar« na Vrhniko drugo leto in naprej do Gorice v »Udine« (Videm). Odtod v Vicenco in dalje v Brešijo, Strašna je bila bitka pri Sv. Luciji. Kar žvižgalo je okrog ušes! Še pri enem mestu smo se tu bili — pa sem pozabil, veste, sem že star.« — Sommacampanja morebiti?« — »Ja, ja! Odrinili smo proti Milanu, ko smo Laha potolkli. Na tem maršu je šel adjutant Fux naprej, ko smo mi počivali. Kar pridirja čez malo časa nazaj, a njegov konj je imel samo tri noge, eno so mu sovražniki odbili, Urno smo nabasali puške in šli marš naprej. Kar se vsuje iz koruze kot toča — in popadali smo na tla kot bi mignil. Iz koruze pa pridrvijo Ralijani v mesingu nad nas. Tambor Mihelčič kar na svojo roko ureže »rajzemarš«, in smo napadli tiste Pijemontezarje, pa smo jih podili do Milana in ga zasedli. Tu smo bili en mesec, toda nič v kasarni. Iz Milana smo jo pihnili na Tirolsko in od tu na Pijemont. O sv, Jožefu 1849. smo pa vzeli Turin, Lahi so bili popolnoma tepeni. Regiment princ Hohenlohe je šel nazaj na Milan, Modeno, Parmo, Piacenco in šli smo še dalje na — Rimsko v Ankono. V Ankono je prišel tudi naš oče Radecki. Dva dogodka vem še od tu dobro. Moj prijatelj Jevševar, ki je bil koprol, in frajtar Petelin in pet mož je bilo na patrulji ubitih. Jevševar je bil doma iz Tihoboja in sva še prejšnji večer pila skupaj; prišel je precej daleč k meni in dal za vino, ki je bilo po 12 krajcarjev liter. Ko sva se ločila, mi je še dal osem grošev, češ, nekam čudno mi je, spravi jih ti. Drugi dan pa je bil že mrtev! Hudo mi je bilo — bila sva res prijatelja! — Nekega dne je bil cel regiment princ Hohenlohe alarmiran. Radecki stopi pred nas, nas pohvali in pravi, naj bomo veselega srca, tudi on je vesel in hvali Boga. Pove, da gre danes v L o r e t o na božjo pot. Bil je že prej dvakrat, sedaj gre v tretjič, Preje je daroval vojno obleko, v tretjič pa je v Loreto daroval zlato palico in zlato jabolko. Dva dneva in eno noč sem bil tudi jaz v Loreto, kakor Radecki, Potem smo pa šli po ko-munih (občinah) puške pobirat od Italijanov. Ves transport smo spravili v Ascoli. »Trinajst dni smo tako jezili Lahe, ko so nam morali nositi orožje. Šli smo potem nazaj v Ankono. Odtod pa v Benetke po
morju. Vozili smo se dva dneva in eno noč. Iz Benetk pa — domu, kamor sem prišel dva dneva po prazniku Matere božje v Adventu. Sedem let in dva meseca — dragi gospod — to je tudi nekaj! In Radecki je bil dober, bil je vojak cesarjev, pa tudi božji!«
Srečen ribji lov.
„Že čuka — lepa bo — kako se trese šiba!"
A šavs! — ima jo v kljunu pelikan!
u0 jej! — o čudo! To na ni navadna riba!"
„Pri mizi zdaj vesel sedim — s pečenko dvojno se postim!"
V obupnosti. Zločinec: »Ker me kot ro-
parja-morilca zasledujejo, mi ne kaže drugega, kakor od sveta slovo vzeti. Le tega ne vem, ali bi se obesil, ustrelil ali bi v vodo skočili... Nič ne! Še najbolje bo, da grem v šnopsarijo. Tam vsak večer enega ubijejo, morebiti ravno mene zadene!«
Razloček. V družbi treznosti graja govornik pijančevanje in zagleda med poslušalci tudi gospoda barona, o katerem sodi, da bi bil morda razžaljen. Torej reče: »Sicer pa, kar sem sedaj govoril, ne cika na gospoda barona, ker on zna pijačo prenašati in lahko plača; sicer pa vam nič mari, koliko on pije.«
Užaljen dobrovoljček (Dolenjec): »O U bu-zaronska vinska kaplja ti, da me pod mizo vržeš I Ali sem ti ka j narčdu? Ali me nič, ne poznaš? Saj sem te vendar sam izpreŠal!«
Označba. Profesor: Kaj je pivo?« — Dijak: »Pokvarjena voda v korist producentom.«
Sekundarni vlak ima majhen stroj in najbolj počasi vozi. Tujec: »Gospod sprevodnik, kdaj pa odleze ta »Kafemašina«?« — Sprevodnik: »Kadar bodo vsi kofetarji skupaj!«
Pred sodiščem, Sodnik: »Vaš soobtožeuec je bil že tolikrat zavoljo tatvine kaznovan; kako ste mogli s takim človekom v tovarišij« stopiti?« — Obtoženec: »Žalibog, ni bilo nobenega boljšega!«	„
»Kdo ima-tako obrt, da zmeraj nese?« — »Pismonoša«.	, . r . .
Ponosna mati. Teta: »Oh, kako je Jože* zrasel, odkar nisem bila pri Vas! Ali zna iU govoriti?« — Mati: »Z vsakim grofom, to Vam rečem!«
51
,Ila! — danes bil je zame srečen dan!"
RAZGLED PO
Deželni glavar dr. šusteršič pri cesarju. Dne 26. septembra dopoldne je sprejel naš cesar v posebni avdijenci deželnega glavarja, ki se je prišel zahvalit za imenovanje deželnim glavarjem. Cesar je bil izredno milosten ter je izjavil, da ga je zelo veselilo, da je mogel imenovati dr. Šušteršiča za kranjskega deželnega glavarja. Prepričan je, da bo dr. Šusteršič izredno mnogo storil v dobrobit dežele. Ko je dr. Šusteršič omenil neomajno zvestobo dežele Kranjske do cesarske rodbine in še posebej do cesarjeve osebe, ter je k temu pristavil, da je dežela Kranjska dežela zvestobe, prekinil ga je vladar z besedami: »To je dežela večkrat dokazala, in sicer v vseh razmerah«. Cesar se je nato z dr. Šuster-šičem razgovarjal o deželnih zadevah ter se je posebno živahno zanimal za akcijo dežele za povzdigo narodnega gospodarstva. Cesar je izrazil svoje popolno zadovoljstvo. Posebno se je cesar zanimal za osuševalna dela na ljubljanskem Barju.
-j- Iz deželnega odbora. Izda se okrožnica na vsa županstva, s katero se opozarjajo, da se naj pri napravi prvotnih' imenikov za porotnike strogo ravnajo po zakonu. — V kamniškem okraju se je osnovala sadjerejska zadruga; dovoli se podpora za dve sadni drevesnici.
+ Zaupniki S. L. S. I Ves veliki napredek našega ljudstva je tesno združen s politično močjo. To moč rode boji. Za te boje je treba denarnih sredstev. Zato nabirajte od moža do moža, na vsaki prireditvi, pri vsaki priliki za Ljudski sklad, ki je bojna blagajna S. L. S. Vsak, tudi najmanjši dar je dobrodošel. Prispevke sprejema tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
Potrjena kranjska deželna postava. Cesar je potrdil po kranjskem deželnem zboru sklenjeno postavo o izboljšanju pašnikov, ki bo našemu kmetijstvu v veliko Jtorist.
Nova deželna poslanca iz skupine .velepcsestva. Kranjsko veleposestvo si je izvolilo v soboto, dne 28. septembra, kneza Hugona Windischgraetza in de-želnosodnega svetnika v pok. Karola M u 11 e - j a za svoja poslanca. Dobila Jta po 49 glasov.
Duhovniške izpremembe na Spodnjem Štajerskem. Dr. Anton Pinter je nastavljen za kaplana v Slovenski Bistrici. Kaplan Ivan Žagar je prestavljen iz Slov. Bistrice v Vojnik pri Celju.
Skupščina S. K. S, Z. se vrši dne 13. oktobra t, 1. v Mariboru v »Narodnem !domu« po občnem zboru »Slovenske Straže«. Poživljamo vsa društva, da odpošljejo k skupščini po možnosti svoje zastopnike, ki so lahko isti kot za »Slovensko Stražo«, Dnevni red bo obsegal predvsem poročila Zvez.
S. K. S. Z, prične v torek, dne 8. oktobra z rednimi predavanji, ki se bodo 6i
, vršila v mali, izjemoma tudi v veliki dvorani »Ljudskega doma« vedno ob 8. uri zvečer. V torek predava državni in deželni ! poslanec g. prof. Evg. Jarc: Boj za sredo-\ zemsko morje. To je pereče vprašanje sedanjega časa, zato za vsakogar velezani-mivo. Odbor vabi vse člane, da se predavanj prav pridno udeležujejo.
Redni kurzi S. K. S. Z. v Ljubljani se bodo vršili za člane tudi letos, in sicer za laško, stenografijo, umevanje umetnin in socialni kurz; dalje novovpeljani: zem-ljepisno-zgodovinski, govorniški in nemški. Pouk se vrši brezplačno. Prične se s kurzi 14. oktobra. Ure se naznanijo pravočasno v naših časopisih. Odbor vabi svoje člane, naj te izredne prilike, ki se jim s tem nudi, ne zamude, marveč se v obilnem številu vpišejo za pouk, ki je namenjen le njim in se ozira le na njihove razmere in potrebe.
— Umrl je v soboto popoldne v Kranju č. g. Jakob Mrak, duhovni svetnik in župnik v pokoju. Pokojni je bil rojen v Smledniku dne 26. aprila 1832. Posvečen je bil 26. julija 1859. Kot kaplan je služboval v Mošnjah in Stari Loki, kot župnik pa v Železnikih in v Naklem. Zadnja leta je živel v pokoju v Kranju.
Volitev župana v Mostah, Za župana velike občine Moste pri Ljubljani je bil soglasno izvoljen g. Jožef O r a ž e m, svetovalci pa so postali gg. Ivan Orehek, Alojzij Kocmur, Keber iz Šmartnega, Julij Podobnik iz Vodmata, Fr. Karpe, Matija Lavrič, Iv. Wosner, Presetnik iz Šmartnega. S to izvolitvijo je častno končan vo-livni boj v občini Moste in vse liberalne in socialno-demokraške spletke so postale prazen nič.
Umrla je v torek dne 27. septembra v Novem mestu gospa Ivanka Germ, mati župnika Mateja Germ v Železni Kaplji na Koroškem in profesorja na novomeški gimnaziji Josipa Germa.
Poročil se je dne 24. septembra v cerkvi sv, Jakoba v Ljubljani deželni stavbni nadkomisar g. Matija Kraje z gdčno. Erno Povše, hčerko c. kr. komercialnega svetnika, državnega in deželnega poslanca. — Naslednji dan sta bila v knezoškofijski kapeli v Ljubljani poročena g. Rajko Maren-čič, tovarnar in trgovec v Kranju iz znane ugledne rodbine Mohorjeve v Kranju z gdčno. Mici Aljančič iz Križev pri Tržiču, Poročal je ženinov brat č, g, dvorni kaplan Janko Marenčič,
Brezobrestna posojila vinogradnikom na Goriškem. Vlada je dovolila ravnokar 75,000 K, dežela pa 50.000 K, tako da se bo razdelilo skupno 125.000 K brezobrestnih posojil za napravo vinogradov. Lani je dovolila vlada samo 60.000 K,
Goriška gimnazija — največji srednješolski zavod v Avstriji. C. kr. državna gimnazija v Gorici šteje letos nad 1200 dija-
kov, je torej največji srednješolski zavod v Avstriji. Prvi razred šteje sedem paralelk, in sicer 3 slovenske, 1 nemško in 3 itali-janske. Vseh razredov s pripravnico je 28 vseh učnih moči pa 50.
Nov most čez Savo pri Podnartu. Mostnina na savskem mostu pri Podnartu se je odpravila s 1. oktobrom t. 1. Mos' je od sedanjega posestnika Pogačnika odkupljen in stavbni oddelek c. kr. deželne vlade že izdeluje načrt za nov, velik most iz železnega betona. Ta most bo vezal državno cesto pri Podbrezju z veliko no"o ccsto, ki jo bo država gradila iz savske doline pri Podnartu čez Jelovec v Selca. Ta cesta je proračunana na več kot en milijon kron in bo velike važnosti za slu« čaj vojske.
Gorela je dne 24. septembra Iz neznanega vzroka hiša Franc Habiča v Sostrem, Pogorela je do tal. Rešiti se je dalo le nekaj hišne oprave. Zavarovalnina daleč ne pokrije škode. Na kraj nesreče so prišli gasilci iz Zgornjega Kašlja in pozneje tudi iz Zaloga. Zelo čudno je, da je načelnik kašeljskega društva ukazal prenehati z gašenjem, čeravno je bilo še potrebno ogenj popolnoma udušiti. Pravijo, da zato, ker je pogorelec član »Orla« .
Bik ga nabodel na roge. 18letnega hlapca Franca Šušteršiča iz Bresla, občina Tomišeij blizu Ljubljane, je dne 23. septembra pri krmljenju v hlevu nabodel bik na roge in mu pretrgal trebuh. Prepeljali so ga v ljubljansko deželno bolnišnico.
Sam sebi zvonil smrtno uro. Na kva-terno nedeljo pri popoldanski službi božji je med molitvami za rajne zvonil na Premu Miha Maslo, cerkovnik smrske podružnice. Konec zvonenja in molitev pa je veljal že njemu; kajti od kapi zadet se jc zgrudil in umrl, ko mu je gospod župnik hitro podelil sv. poslednje olje.
Velika svatovska nesreča. Dne 23. septembra ponoči se je peljal Leskovec iz Idrijske Bele z ženo in hlapcem s svatbe v Zadlogu. Na klancu blizu Idrije jc voz tako nesrečno zavozil v prepad, da je bil konj takoj mrtev; zelo nevarno poškodovan je bil Leskovec, žena je dobila le manjše poškodbe. Hlapec je pravočasno skočil z voza.
Samoumor na savskem proda Pri Črnučah. V sredo, dne 25. septembra, si je nekdo končal življenje na savskem produ pod črnuškim mostom. Kdo je samomorilec, še ni dognano. Pri sebi je imel le zavitek, na papirju sta bili napisani imeni: Ivan Hafner, klobučar v Škofji Loki m Jožef Jamnik, klobučar v Škofji Loki.
Nagrado 52 kron 50 vin. je priznala kranjska deželna vlada ljudskošolskenui učencu Stanislavu Prusniku v Novem Voa-matu, nadalje mlinarskemu pomočnik" Francu Prosenu iz Most in posestniku Jožefu Nemaniču v Želebeju, ker so z lastno nevarnostjo rešili troje oseb iz vode.
Z revolverjem jc v prsa ustrelil pri
Medvodah v prepiru neki posestnikov sin delavca Antona Vrtačnika, katerega je ležko ranil.
Nesreča aH samoumor? V nedeljo popoldne so našli med Ojstrim vrhom in Debelim hribom na nekem pobočju truplo kakih 55 let stare ženske. Na osem metrov visoki steni, nad mestom, kjer so našli žensko, so dobili predpasnik, dva žepna in dva naglavna robca. V enem je bila zavita denarnica s 5 K 60 vin. denarja, v nekem drugem robcu pa je bilo zavezanih 79 vin. Truplo ima na glavi več poškodb, bržkone od padca. Ženska je bila oblečena v belo srajco, modro in belo črtano krilo, sivo barhasto spodnje krilo, rdeče nogavice in dobro ohranjene črevlje. Ne ve se, ali se je ženska ponesrečila, ali pa je izvršila samoumor.
Tele s šestimi negami je vrgla krava v Štepanji vasi pri Florijanu po domače pri Vovku.
izredno srečo je imel te dni kmet Organe iz semiške župnije. Pri kopanju krompirja je našel na njivi 580 kron v bankovcih po 100 K (3) in po 20 K (14), ki jih je lansko jesen izgubil v hlevu. Vkljub dolgotrajnemu brskanju po stelji in gnoju jih tedaj niso mogli najti. Ker je bil denar že zelo izpriden, ga je mogla zamenjati samo avstro-ogrska banka.
Napad. Posestniški sin Fr. Voglez iz Brežic in njegovi tovariši so napadli z noži in poleni Martina Petelinca ter ga tako dolgo pretepali, da se je smrtnonevarno ranjen zgrudil na tla. Peteline ima poleg drugih ran zlomljenih tudi več kosti.
Velik požar. V soboto, dne 21, septembra, je pogorelo v Cirkovcah pri Pra-gerskem 11 poslopij. Požar je divjal na obeh straneh ceste obenem in ako se ne bi veter zaobrnil in pomagal ognjegascem, bi pogorela vsa vas. Hudo so prizadeti zlasti manjši posestniki in najemniki. Tudi najmanjše darove za pogorelče hvaležno sprejema kaplanija.
Zastrupila se je z živim srebrom. 18 letna posestniška hči Neža Schmidt pri Sv, Duhu pri Ločah je iz neznanega vzroka zavžila v kavi živo srebro in fosfor. Vsled tega se je zastrupila in kmalu nato umrla v strašnih bolečinah,
Osa povzročila smrt. Kočar Karol Glaminger v Logatcu blizu Cmureka na Štajerskem je pil pri dopoldanski južini sadjevec in pri tem požrl oso. Živalica ga je v grlu pičila. Možu je grlo tako oteklo, da se je zadušil.
Samoumor v zaporu. V mariborski jet-nišnici se je obesil na deset let ječe obsojeni Anton Manut, ki je bil obsojen, ker je na Goriškem izvršil umor.
Ponesrečil je v Borovljah na Koroškem dne 22. septembra delavec Ignacij Der-malc. Puhnil je vanj iz Martinove peči plamen, ki mu je zažgal srajco, nato pa še ostalo obleko. Revež je letel k zdravniku ves v plamenu. Odpeljali so ga v celovško bolnišnico, kjer je umrL
Zadružno šolo v Ljubljani, ki se prične letos 16. oktobra, priporočamo kmečkim posestnikom, če hočejo sinovom oskrbeti trgovskega in zadružnega znanja. Tu se poučuje namreč razun zadružnih predmetov tudi trgovsko računstvo, knjigovod-
stvo, kmetijsko strojništvo, trgovsko do-pisje in dr. Vrši se že v petič, in sicer pozimi, ko ni dela na polju. Šolnine ni plačati nobene; Sprejemajo se zlasti kmečki mladeniči, ki bodo ostali doma na posestvu svojih staršev in bodo pozneje sodelovali pri domačih zadrugah. To šolo je dovršilo že mnogo kmečkih fantov, ki so vsi mnogo pridobili na znanju tako, da so starši prav hvaležni deželi, ki je šolo ustanovila. Pišite ravnateljstvu Slovenske trgovske šole v Ljubljani, da vam sporoči naslove takih fantov, ki jih potem lahko vprašate o šoli. Glejte tudi današnji oglas med naznanili!
Umrla je po dolgi mučni bolezni 25. t. m. v Koritih pri Dobrniču, posest-nikova žena Ana Perpar, v starosti 47 let; bila jo vzorna krščanska mati. Zapušča moža ter 7 otrok. Predrago raj-nico priporočamo v molitev in blag spomin!
Dvcjna nagla smrt, V soboto, dne 21. septembra zjutraj okrog tričetrt na štiri je našel stražnik v Trstu na tleh ležečega moškega, starega okrog 35 do 40 let, ki ni več kazal nikakega znaka življenja. Zdravnik je konstatiral, da ima razbito glavo. Na potu do bolnišnice je nesrečnež umrl. Umrli je najbrže v pijanosti padel vznak in si razbil glavo. Dne 23. septembra so našli na cesti za pokopališčem mrtvo moško truplo. Zdravniki so ugotovili, da je nastopila smrt vsled zastrupljenja z oetovo kislino. Samomorilec je Anton Zabrič, uslužbenec trgovinske zbornice v Trstu.
Dob. Umrl je 19. septembra v Dobu g. Jakob Srša, dobroznani kolarski mojster. Počiva naj v miru!
Živinozdravstveni tečaj. Deželni odbor kranjski priredi na deželni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu štiriinesečni živinozdravstveni tečaj za prvo pomoč pri nezgodah in za porodništvo goveje živine od 15. novembra 1912 do 15. marca 1913. V tečaj se sprejme kvečjemu 12 vsaj 18 let starih učencev — kranjskih kmečkih posestnikov ali njihovih sinov. Opoldansko hrano bo preskrbela kmetijska šola na deželne stroške. Učenci dobe vrhutega mesečno po 15 K podpore. Kolka proste, lastnoročno spisane prošnje, katerim je priložiti krstni list, je vložiti najkasneje do 15. oktobra 1912 na deželni odbor kranjski v Ljubljani. V prošnji naj se tudi navede, katero šolo je prosilec obiskoval.
Javna zahvala. Po pretečenem letu nabiranja milodarov za pogorelče v To-mažji vasi izreka podpisani za in v imenu obdarovanih pogorelcav najiskrenejšo zahvalo veleslavnemu deželnemu odboru voj-vodine Kranjske, imenoma deželnega glavarja namestniku veleč, g. dr. Evg. Lam-petu za njegovo trudaljubivo osebno informacijo in posredovanje, dalje preblagor. g. vladnemu svetniku Vilj. baronu Rechbachu, okr. glavarju v Novem mestu in prof. Evg. Jarcu, deželnemu in državnemu poslancu, ter mil. g. novomeškemu proštu dr. S, El-bertu za izposlovanje izdatne, državne podpore; potem si. Kranjski hranilnici v Ljubljani in Hranilnici in posojilnici v Kandiji pri Novem mestu; dalje vsem preč. župnim uradom in vsem p. n, zasebnim darovalcem, predvsem tukajšnjemu rojaku blag. g.
Alojziju Zajcu v Šiški pri Ljubljani za hitre in veledušno prvo pomoč pogorelcem, kakor tudi vsem drugim blagim darovalcem ki jih posebič tu ni mogoče vseh imenovati zlasti pree, predstojništvu kartuzijanskege samostana v Pleterjah za pogorelcem brezplačno darovani stavbeni les, ter vsem bližnjim in daljnim sosedom za vsestransko pomoč ponesrečencem najiskrenejšo zahvale ter stoterni: Bog plati! — Za pogorelče \ Tomažji vasi pri Beli cerkvi: Ant. Žnidar-šič, župnik.
Radeckijev veteran. V listku prinašamo nekaj podrobnosti o 88 letnem veteranu Jožefu Jakiju iz Št. Ruperta, na kar tu opozarjamo. Kdor bi hotel temu revnemu vrlemu starčku kaj darovati, naj pošlje na občinski urad v Št. Rupertu na Dolenjskem.
Nesreča, Vsled neprevidnosti se je pri skladanju sena nasadila na vile žena čevljarja Antona Kneza v Starem dvoru pri Radečah, Povzročilo ji je takoj hude bolečine. Odpeljali so jo v krško bolnišnico. Revica je šele nekaj mesecev poročena. Da kdaj popolnoma okreva, ni verjetno. Žene, bodite previdne pri vsakem delu.
g Posavci, v nedeljo, 6. oktobra, k ustanovitvi podružnice »Slov. Straže« za Posavje! Zavedne naše može in gospodinje, naše vrle fante in mladenke vabimo, da se v velikem številu zbero v nedeljo, 6. oktobra, popoldne po popoldanski službi božji v »Društvenem domu« na Jožici. Vrši se ustanovni shod podružnice »Slovenske Straže«, Nastopijo govorniki iz Ljubljane.
Vrtnarska šola. Kdor bi bil voljan sodelovati za ustanovo »Vrtnarske šole« naj se blagovoli priglasiti na naslov: »Goikova Vrtnarska šola« v Kranju.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 4 th°lo brez kakega odbitka.
Me ure od 8. ziutrai flo l.i
tel isiseral!
□ a: :mgZIC3C3C3aC3CaC3C3C3C3C3Q
D______
□C3aaEig31Z3C3nC3E3aaC3C3C3l
gorenjske novice
g Iz št Vida nad Ljubljano. S 1 o m-
š.kovo sla vnos t je naša šolska mladina prav lepo obhajala. Po sveti maši, pri kateri je prav ljubko pel šolski zbor pod vodstvom g. učitelja. Jc-
71
ločnika, smo sc zbrali v telovadnici Orla, kjer nam je gospod šolski vodja Ba-jec v vznesenih besedah opisal vzor-otroka in vzor-moža A. M. Slomška. Nato so se vrstile deklamacije in petje Slomškovih pesmic. Naša društva pri-rede Slomškovo slavnost v nedeljo teden. — Smrt dolgoletnega pri. j a t e 1 j a »D o m o 1 j u b o v e g a«. Na Brodu je umrl 33 let stari mladenič Fr. Potočnik. Bil je skozi dolgo vrsto let zvest naročnik »Domoljuba« in velik prijatelj naših krščanskih organizacij, žal, da vsled svoje bolehnosti ni mogel v društvih sodelovati. Umrl je lepo, vzpodbudno pripravljen. Brojski fantje so mu priredili zelo lep pogreb. N. v m. p.l — Občinske volitve se bodo vendar tudi pri nas izvršile. Okrajno glavarstvo je volilne imenike vrnilo in tako bo v kratkem prišel čas, ko bo treba z glasovnico stopiti na volišče.
g Iz Krope. Dne 21. septembra je imela I. žrebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici svoj občni zbor. Na občni zbor sta prišla tudi gospod deželni komisar dr. Pogačnik v imenu dežel-nega odbora in ravnatelj Obrtnega pospeševalnega urada g. Remic. Obema prisrčna zahvala za udeležitev in njiju besede. — Iz računskega zaključka posnamemo, da je imela zadruga prometa 2,155.634 K 41 vin., to so številke, ki veliko povedo. Delavcem se je izplačalo na zaslužku pretečeno letp 146.598 K 33 vin. Delavcev zadružnikov ima zadruga 1%, drugih, ki še niso stari 24 let, da bi mogli postati zadružniki,
{•a nekaj čez 80, tako da je vseh okoli 300, z bilance posnamemo: Deležev ima za-druga 45.539 K 97 vin,, premičnega premoŽenja ima 32,465 K, od katerega se vsako leto odpiše 10% od prvotne vrednosti; nepremičnega premoženja ima 62.005 kron 70 vin,, od katerega se odpiše vsako leto 5% od prvotne vrednosti; čistega dobička je bilo letos 8613 K 25 vin., tako da je rezervni zaklad narastel na 44,075 K 72 vin, '— To je nekaj številk, ki povedo, da je naša zadruga že zelo močna, vredna vsega zaupanja, ter da je za Kropo in Kamno gorico nepojmljive vrednosti in dobrote! Da bi le vsi udje to spoznali, delali vestno in pošteno ter imeli več zadružnega duha! V zadrugi je bodočnost Krope in Kamne gorice. — Gospod katehet Andrej Ažman je zopet odšel nazaj v Postojno. Imel je vsako nedeljo in zapovedan praznik drugo božjo službo. Prav pogrešalo ga bo naše delavsko društvo, v katerem je tudi zadnje počitnice večkrat predaval o Cerkvi in njenem karitativnem delu. Hvala mul — Predzadnjo nedeljo je bilo predavanje o Dunaju in evharističnem kongresu. .. g Iz Šmarce. V ponedeljek 7. oktobra ob 8. uri dopoldne bo Živinorejska eadruga prodajala na svojem travniku v Šmarci ves les. Razdelila bo ves les, ki je za prodati, v male oddelke, da si bodo tudi ubožnejši lahko nabavili ^urjavo za zimo. — Popoldne istega dne bo pa prodajala razno kovaško in ključavničarsko orodje, kakor tudi 'drugo železje. V Šmarci nameravamo zgraditi tudi elektrarno, ki bo, kakor je proračunjeno, zelo malo stala, ker že imamo vodno moč in vse druge stro-8i
je, treba je postaviti samo dinamo in strojem žice napeljati. Ljudje bodo lahko imeli zelo poceni luč. Z električno silo bodo tudi lahko mlatili, rezali rezanieo, žagali drva, ženske pa bodo lahko z električnim gladilnikom gladile perilo. Več sporočimo o tem kasneje, ko se stvar razvije.
g Boh. Srednja vas. Naši dunajski romarji so se vrnili vsi veseli in navdušeni domov. Samo to obžalujejo, da sc jih ni iz naše župnije več udeležilo. Posebno pozornost je vzbujala povsod naša ženska narodna noša. Razen Dunaj-čanov so se posebno zanimali zanjo Poljaki in Francozi, ki so nas vedno ustavljali, povpraševali in naročali, naj skrbimo, da se ta noša ohrani. Mnogo Italijanov smo slišali, ko so vzklikali: »Clie belli costumi!« (»Kako lepa noša!«) Neka Francozinja nas je fotogra-i firala sredi ulice, pri vožnji domov pa ! v vlaku nekje na Gornjem Štajerskem j neki francoski duhovnik, ki se ni mogel j dovolj načuditi naši narodni obleki. Ve-I seli nas to posebno zaradi tega, ker ! smo, kakor upamo, s tem vsaj nekoliko povzdignili ime in čast naše domovine, ki je žal med inozemci skoraj popolnoma neznana. — Dne 21. septembra smo pokopali blagega mladeniča Janeza Korošca iz Češnjice. Bil je marljiv član Marijine družbe, izobraževalnega društva in Orla. K pogrebu so ga nesli njegovi najljubši prijatelji Orli v kroju, drugi pa so mu položili lep venec na grob. Marijina družba in izobraževalno društvo sta ga v obilnem številu z zastavama spremila k zadnjemu počitku. Pevski zbor mu je zapel v slovo ginljive žalostinke. Upamo, da se veseli blagi mladenič že v nebeških višavah. Njegovi dobri družini naše najprisrčnejše sožalje. — Mrličev imamo letos nenavadno veliko. Posebej naj omenim le še enega, ki smo ga pokopali 17. avgusta, Janeza Zupane p. d. starega Oreharja. Bil je to mož poštenjak, da ga mu je težko najti para. Učakal je starost 86 let. Silno je bil vesten v izpolnjevanju verskih dolžnosti. Celo zadnja leta, ko je hodil le ob palici, ni zamudil skoraj nobenega cerkvenega opravila. Najljubši opravek mu je bila molitev in premišljevanje. Toda tudi delal je še skoraj do zadnjega. Pečal se je namreč z izdelovanjem škafov, bohinjska domača obrt, ki pa žal, vedno bolj izginja. Mož je bil tudi dvakrat v Rimu in s posebnim veseljem je večkrat pripovedoval, kako je govoril — seveda po tolmaču, ki ni bil nihče drugi kakor naš pre-vzvišeni gospod knezoškof, tedaj še kanonik v Sarajevu — s sv. očetom, Leonom XIII., ki so postali pozorni nanj ravno vsled njegove krasne narodne obleke. Ranjki je bil tudi poseben prijatelj naših društev, globoko je umel njih pomen in jc večkrat obžaloval, da ima svet tako malo smisla zanje. Vrlemu možu blag spomin! — Strašna nesreča bi se bila kmalu zgodila na mostu v Srednji vasi. Ivana Hodnik in 71etna Anica šviceva sta se peljali z Ribičevega laza. Na strmem klancu pod cerkvi-
jo v Srednji vasi potisne voz, ki ni bil zavrt, konja naprej, konj se splaši in ždirja preko mosta. Sredi mosta od letita obe z voza. Iv. Hodnik se je srečno vjela za ograjo, otrok pa je padel z mosta s višine v vodo naravnost na samo skale. Pravi čudež je, da ni bil mrtev. Hodnik je dobila pri padcu precej hudo poškodbe; deklica se je zelo udarila na čelo, a je že iz vsake nevarnosti. Konj je voz med potjo skoraj popolnoma raz. bil. Ta slučaj pač dovolj jasno kaže, kako je potrebna preložitev cesle v Srednji vasi. Priprave so že vse dovršene, zato vsak čas pričakujemo, da bo delo razpisano. — Letina je pri nas kazala tako izvrstno, kakor že dolgo ne. Posebno turščica je obetala veliko. Žal, da je letošnje vreme vse pokvarilo. Zelo veliko pa je sadja, tudi jabolk. Zadnje tedne je nastopil občuten mraz. Sneg je zapadel prav globoko doli. Dne 12. septembra je padel v celi zgornji dolini in naredil na polju zlasti pri tur-ščici veliko škode. — Dne 24. septembra smo proslavili 501etnico Slomškove smrti s sveto mašo in primerno šolsko slavnostjo. •
oacianaaaDaaaaaaan
Dolenjske novice
D
□□aanaanaai.3nancic2a
d Št. Vid pri Zatičini. Podpisani se tem potom zahvaljujem dopisniku »SI. Doma«, ki me je naznanil na c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji zaradi slikarstva, ker sem par sob oslikal. Jaz si bom teh par kron že prislužil, katere moram plačati, dopisnik pa oct tega nima popolnoma nič. Drugikrat pa, kadar bo še katerega naznanil, riaf podpiše rajši svoje ime, da ne bo treba iskati po Ljubljani drugih podpisov. —» Zaboršt, dne 25. septembra 1912. — Jožef Božič.
d Iz Št. Janža. V 27. številki »Slovenskega Doma« je bil od dopisnika' »Slov. Doma« napaden gospod kaplan, kar pa ni bilo vsem liberalnim »puhlo-; glavcem« povolji. Vsled tega so zakrit čali, da sta tisto pisala pristaša S. L. S., namreč gospod Anton Brodschneider, c. kr. poštar in V. Erman, načelnik Orlov. Pripomnim, da se omenjenima' dvema tako studi »Slovenski Dom«,1 da ga niti »na stranišče ne bi vzela se^ boj«, kaj še, da bi ga podpirala z dopisovanjem. Na sumu imajo liberalci tudi Komljanke in Rozmance, češ, da so one bile dopisnice. »Katero bodo izžrebali«, bom poročal. Dopisnik omenjeno cunje se je obregnil tudi ob one, ki so se udeležili evharističnega kongresa' na Dunaju. Predvsem pomiljuje Komljanke, katere pa dopisunče, oziroma' dopisun, ker je velik, zelo rad posnema v celem obsegu s tem, da hodi vedno okrog advokatov in jih oskrbuje za suknje z denarjem, krvavo prisluženinr od žuljavih kmečkih rok. Pomilovanja vredno, toda resnično! Dalje dopisun imenuje evharistični kongres — »uhar-ski shod«. S tem je naravnost pokazal
svoje brezverstvo in brezverstvo onih, jij njegovo »smradljivo brozgo vživajo hi mu teče dan na dan iz umazanih usl« . . . Čuditi se pa je našemu učitelj-gtvu, ki sc šteje kolikor toliko »inteligentno in verno«, da se ne sramuje tako »banalnega človeka« kot je dopisun »Slovenskega Doma« in da ga s tem še podpira; onega, ki tako brezversko pije in sramoti naravnost — »sveto ho-p(jjo« — »evharističnega Kralja«! Ker prizadeti ne poznajo sramote, sramuj se jih Ti, dobro ljudstvo, in vedi, da slabših ljudi se ne najde v širni domo-) vini kot so šentjanški liberalci!
d Vačn. Kdor se na Vačah z libe-ralci brati, nima s čim orati, slednjič še navadno naš kraj zapusti, kakor je storilo par oseb pretekli teden. Drugim pride to spoznanje pozneje, navadno prepozno. Liberalen kmet ni samo smešen, ampak tudi nesrečen. — Župan Zarnik se jc svoj čas pritožil na upravno sodišče na Dunaj radi globe 200 K, ki mu jo je radi nepokorščine naložil deželni odbor. Pogorel je imenitno. Sedaj bo moral plačati šc stroške pritožbe. Zopet draga šola in nauk: Kdor se z liberalci brati . . .
d V Leskovcu pri Krškem se je oglasil — uzmovič. Kar ponoči je hotel »pregledati« kaso na pošti. Razbil je že okno in s tem zbudil g. poštarja, ki mu je prekrižal račune.
d Sveti Duh. Paša in Milietov stric se kislo držita. Z galico sta se zastrupila in doktorju, ki jih jc »cajtal«, sta morala šteli več sto krone. O tej nevarni bolezni bomo še govorili.
d Krško. Ponoči je tat prišel na pošto in odnesel krog sto kron. Pošta stoji prav na sredi mesta in vendar tatu ni opazila niti »oborožena moč« niti »oko postave«. Zdaj se bojimo, da nam tatovi odnesejo šc —• policaje . . .
d Z Dvora pri Žužemberku. Popolnoma prav omenja zadnji »Domoljub« gostilno pri Žmajdku pri nas na Dvoru. ki je last Ivana Klinca. Tu je shajališče surovin iz naše in žužemberške občine. Da ima učitelj Jelene tukaj stalen sedež, je znano. Družba, ki se tu zbira, se zabava s tem, da grdi našo stranko in duhovnike. Enkrat se loti papeža, drugič škofa, ob manj slovesnih prilikah župnikov in kaplanov. IVidi se pa, da se gostilničar ob lakih pečenkah nič ne zredi in da gostilna slabo uspeva. Ljudje se čez to pritožujejo. Ljudje božji, ali vam je res treba poslušati tako neljubo govorjenje? Saj je še kaka druga gostilna na Dvoru, kjer imate mir pri jedi in pijači!
d škocijan pri Mokronogu. Zopet dve nesreči. Svojega malega otroka je Pustila mati v Klenoviku doma in šla v škocijan na semenj. Vrnila se je in našla otroka opečenega in mrtvega. Umrl je vsled opeklin. — Druga mati je pustila otroka v zibelki in šla v vinograd, ker hi imela nikogar, ki bi ga Poslala t je z južino. Vrnila se je in našla otroka mrtvega. Svinja je odprla Vrata in pregriznila otroka.
d V šmartnem pri Litiji priredi deželni odbor dne 14. oktobra, to je v
ponedeljek pred žegnansko nedeljo, razdeljevanje vzrejcvalnih podpor za teleta do pol leta stara. Živinorejci prejmejo 10 K takoj, če se zavežejo, da bodo iele najmanj še eno leto redili ter v tem času vzdrževali razmerno število telet, ki ne sme biti manjše kot polovica krav v hlevu. Zavezati se tudi morajo, da bodo vrnili podporo, če bi pogojev nc spolnili. 20 K pa prejmejo po preteku enega leta, tako, da celotna podpora znaša 30 K. Vsak živinorejec, ki prižene te!e, pri kaUicin seveda mora biti tudi krava, mora donesti živinski potni list in potrdilo županstva, koliko krav in pod cnin; letom starih telet povprečno redi ter koliko živine ima vsega skupaj. Tudi tisti živinorejci, ki so lansko leto dobili prvi del vzrejevalne podpore za teleta, morajo isti dan prignati ista teleta, da dobe drugo polovico obljubljenih vzrejeval-nih podpor. — Žrtev Amerik e je postal mladenič Janez Zamrl iz Brega, katerega jc dne 4. septembra ubilo v rudniku v Franklin Kansas. Ta slučaj ponesrečenja je že tretji iz te župnije tekom dveh let. Kolika škoda za stariše in slovensko ljudstvo!
n Dobrova pri Ljubljani. D o -
pust jc dal c. kr. deželni šolski svet g. nadučitelju F r. Fabincu za celo šolsko leto 1912-1913, da lahko višje študira in se udeležuje meščansko-šolskih predavanj v Ljubljani. Za ta čas ga nadomestuje v šoli gdč. Alojzija V e r b i c iz Logatca.
n Vrhnika. Pri praškem trgovskem sodišču so pred kratkim v slučaju neke tozadevne tožbe razglasili razsodbo, da mora biti v vsakem vlaku stranišče. To je baje prvi pravni slučaj te vrste. Bog zna, bo li uprava vrhniške lokalne železnice kaj kmalu izvedela za to razsodbo?! — Sadovi s o k o 1 s k e organizacije se v vedno grši luči kažejo tudi pri nas na Vrhniki. Pač škoda mladine, ki jo zastrupljajo nedorasli izprijenci! Ni še dolgo temu, ko je tropa sokolov ob 3. uri zjutraj (v ponedeljek seveda) s prižgano svetilko rogovilila po Vrhniki, peva-joč neko pesem, v kateri se sramote naše litanije. Ni še dolgo temu, ko so sokoli o priliki vaškega žegnanja v neki liberalni gostilni pevali tako gnusne pesmi, da so se ljudje še nekaj dni kasneje zgražali nad podivjanostjo sokolov, pa tudi nad gostilničarjem, ki pusti v svojih prostorih take nesramnosti. V prav zadnjem času ve ze eo-pet Vrhnika — saj se je stvar obravnavala pred sodiščem — povedati nekaj tako žalostnega, da je bolje, da svet ne izve za žalostno novico. In vendar se se dobe starši in obrtniki, ki puste svoje otroke oziroma vajence med okužajoce sokole — Prihodnjo n e d e 1 j o . bomo imeli v župni cerkvi evharistično slavnost. Spo-vedovalo se bo že prejšni dan dopoldne in popoldne. Po končani slovesnosti v cerkvi
se vrši v Društvenem Domu predavanje Izobraževalnega društva. Govoril bo g. kaplan Turšič o evharističnem kongresu na Dunaju. — Mrtvega so dobili 23. septembra zjutraj pod Jelovškovim kozolcem občinskega revčka Pavkarjevega Jurija. Mož je bil žganjar.
n Iz Idrije. — Zdravi in vsi navdušeni so se vrnili v ponedeljek, dne 16. septembra t. 1., udeleženci e v -> h a r i s t i č n e g a kongresa z Dunaja domu. Bilo jih je iz idrijske in spodnjeidrijske župnije skupaj 40 oseb. Vsem so sc cerkvene slovesnosti pa tudi znanstvene zbirke na Dunaju zelo dopadlc. Nobenemu ni žal nc za zamujeni čas, ne za potrošeni denar, ker je vsakteri imel toliko nepreplačanega dušnega in duševnega užitka! — B i r-m o v a n j e. V petek, dne 20. septembra, okoli 4. ure popoldne se je pripeljal prevzv. gospod knezoškof Anton Bonaventura v z zastavami okrašeno Idrijo ter pri hiši g. Alb. Treven bil pozdravljen od zastopnikov c. kr. rud. ravnateljstva, občinskih odbornikov S. L. S., deputacije Orlov, Katol. delavske in dekliške Marijine družbe. Pred cerkvijo so stali šolarji pod vodstvom ravnateljstev, učiteljev in učiteljic v špa-lirju ter je učenka Bratina pozdravila nadpastirja ter mu podarila cvetlični šopek. Po blagoslovu z Najsvetejšim v cerkvi je odšel gosp.od knezoškof v župnišče, kjer mu je pevski zbor Kat. del. družbe zvečer priredil podoknico. V soboto je Prevzvišeni obiskal c. kr. rud, ljudsko šolo ter kanonično viziti-ral podružne cerkve in uršulinski samostan v mestu. V nedeljo ob 9. uri je g. knezoškof v župni cerkvi bral tiho sv. mašo, potem pridigoval in nato delil zakrament sv. birme. V torek se jo vršila sv. birma na Vojskem, v četrtek v Godoviču, v petek v Zavraču, v soboto v Gorah nad Idrijo in v nedeljo v Sp. Idriji. Povsod je bil g. knezoškof slovesno sprejet od ljudstva ter si je s prijaznim nastopom in krasnimi pridigami pridobil srca vernih. Dal Bog, da' bi besede nadpastirja ostale trajno v srcih poslušalcev ter obrodile obilno sadu! — Našim liberalcem pa ni dala žilica miru, da nc bi po svoje proslavili birmski dan v Idriji. Priredili so cvetlični dan v svrho dobitja prispevkov za syoje podpore potrebne ustanovitve. Kako se jim jc kupčija obnesla, ne vemo. V noči cvetličnega dne v pivarni prirejena konkurenca lepotic je imela posebno težko opravilo. Za počt! —Nesreča. V ponedeljek, dne 23. septembra, proti večeru se je posestnik N. Guzelj iz Bele vračal ocl poročne gostije iz Črnega vrha proti domu. Ob znamenju v Košev-niku so se mu splašili konji in drog pri vozu odlomili. Pri drugi rajdi na Ključeli so se konji od voza odtrgali. Guzelj in njegova žena sta padla iz voza in se močno ranila. En konj je skočil čez škarpo in se ubil, drugi pa je dirjal proti Idriji, kjer so ga ustavili. MAcrorii. nikier ne počiva. — U b c i n -
Nesreča nikjer ne počiva, s k i odbor je v seji z dne 26. septembra t. 1. na predlog g. L. Irolia b.
L. S. storil jako umesten sklep glede razobešanja zastav na mestni hiši. Zastava se bo razobesila: 1. Na praznik presv. Rešnjega Telesa, svetega Aliaci-ja in cesarjev rojstni dan. 2. Kadar obišče mesto kak civilni, duhovski ali pa vojaški dostojanstvenik v uradnem poslovanju in 3. kadar bo kako društvo korporativno z zastavo na čelu napravilo obhod po mestu. Dostavimo le to: Torej vendar enkrat enaka mera z.a vse stranke! — Kot t r e t j a u č n n moč na c. kr. čipkarski šoli v Idriji je začasno nastavljena gdč. Marija Kump, praktikantinja c. kr. zavoda za žensko domačo industrijo na Dunaju. G. učiteljica Mar. Rupnik je radi očesne bolezni prosila za vpokojenje.
n V Planini pri Rakeku se vrši ustanovni sliod podružnice »Slovenske Straže« v nedeljo, dne 6. oktobra, po večernicali.
n Planina pri Rakeku. Naš v o J o
vod je menda prvi na Kranjskem. Da-si je že skoro 14 dni vedno dež, vendar je vodovod zmeraj suh. Dopoldan Bc .malo teče; če bi pa popoldan komu slabo prišlo, pa bi mu ne mogli dati kozarca vode, ker je nimamo niti kapljice. Seveda, naš vodovod vodi vodja liberalcev Lavrič; in ta možak je hotel biti za župana. Kako bi mu Planinci izročili celo občino, njemu, ki še vodovoda ne more v redu imeti! Žene in dekleta, ki morajo biti brez vode, ali jo pa od daleč nositi, privoščijo, da bi se Lavriču vsaj dva dni voda zaprla, ker jo on nam vedno zapira, da svojim pristašem v Gor. Planini lahko zmeraj z njo postreže. — V noči od 16. na 17.' t. in. smo imeli tatu v naši farni cerkvi. Čez dan je bil skrit v orgijah, ponoči pa je začei svoje delo. Dve pušice (cerkvena nabiralnika), kjer je bilo precej denarja, je potrl, a denarja ni mogel ven dobiti. Odnesel pa je srebrno in pozlačeno pateno (zlato mizico). Nočni čuvaj je slišal ob 1. uri ponoči ropota-nje po cerkvi, a se ni spomnil, da bi bil tat, ali ga je bilo pa strah. Takih nočnih čuvajev pač ne rabimo.
□caKncncnjrraac^naersc^acaaczjn
D
D
n Iz Zagorja na Krasu. Za nov oltar na Rateževem Brdu je nabral Ant. Faber po domače Botov iz Brda lepo vsoto 62 dolarjev 95 c. v Ameriki pri rojakih in prijateljih. Vseh imen zaradi pomanjkanja prostora ne moremo pavesti, saj so znani dobrotniki Bogu, kateri naj jim bo obilen plačnik! Zlasti pa smo hvaležni nabiralcu, vrlemu mladeniču Fabru! Te dni je izgotovil ;V Ljubljani podobar Pengov načrt za oltar, ki bo res prava krasota za našo malo, a lepo podružnico.
n Shod v št. Patru na Krasu, ki ga
skliče Kmečka zveza za postonjski okraj, bode prihodnjo nedeljo ob pol 4. uri popoldne v društveni dvorani. Poročal bode državni-in deželni poslanec dr. Žitnik. Povabljeni so na shod valil ci sploh.
NAPOVEDANE PRIREDITVE:
Iz št. Vida nad Ljubljano. Vrata v hram umetnosti odpre Blož-Potočnikova čitalnica v nedeljo, dne 3. novembra z žaloigro »Mlinar lil njegova hči«, ki jo uprizori v telovadnici Orla. S to igro se otvori naša gledališka sezona za leto 1912/1013. Ne tla bi se igralci že naprej hvalili, le to rečemo, če bomo skupaj držali, da bomo ludi letos z našim požrtvovalnim učiteljem g. Jeločnikom kaj lepega občinstvu pokazali.
Iz Šmartno pri Litiji. Dne 4. oktobra 1)0 imela učiteljska Slomškova zveza za litijski okraj odborovo sejo v Šmartnem v Društvenem domu. Prav tako! Učiteljstvo naj se oklene ljudstva in ljudstvo se bo tudi učiteljstva z veseljem oklepalo.
Kmečka zveza za postojnski okraj priredi v nedeljo, dne 6. oktobra, popoldne po večer-nici ob pol štirih shod v Št. Petru na Krasu v posojilnični hiši. Poroča državni in deželni poslanec dr. Ign. Žitnik. Povabljeni so možje tudi iz sosednih krajev.
Vipavsko okrožje Orla opozarja vse okrožne odseke Orla, da se vrši v nedeljo, dne (i. oktobra t. I. važna odborova seja v Vipavi ob pol štirih popoldne. Predsedniki in načelniki, pozor!
POROČILA O PRIREDITVAH:
Iz št. Vida nad Ljubljano. Lep napredek nam je preteklo nedSljo pokazalo šišensko prosvetno društvo, ki je v telovadnici našega Orla uprizorilo predstavo »Krivoprisežnik«. V .šišenskem prosvetnem društvu sta združeni slov. katol. izobraževalni društvi iz Zgornje in Sp. Šiške. Ovire za izobrazbo na temelju načel katoliške organizacije so v cbeh šiškah velike in zato velik napredek pribijemo že v tem, da se je v šiškah katoliška organizacija sploh začela. Daj Bog, du hi to prosvetno 'društvo ostalo zvesto načelom, na katera je priseglo ob svojem pričetku. Preteklo nedeljo so člani teg« društva v Št. Vidu predstavljali »Krivoprisež-niku«. Igralci so pri prvom nastopu pokazali, da imajo veselje in zmožnosti toliko, da smo jih bili veseli tudi mi in jim moramo' le čestitati. Ako ho veselje ostalo, bodo zmožnosti prišle do popolnosti; Igra sama na sebi je lepa in opdučna, le par nastopov še hi kazalo izpreine-niti ali izpustiti, ker naši podeželski odri niso za gizdalinsko in izprideno, marveč za pošteno, pridno in delavno kmečko ljudstvo, ki na odru •>,sicer tudi hoče imeti zabave in razvedrila, toda podučnega in izobraževalnega blažilnega razvedrila. Dvorana je bila nabito polna, dokaz, da ima šišensko prosvetno društvo dovolj prijateljev. Zato pogumno naprej!
Od Sv. Trojice pri Moravčah. Na tukajšnji ljudski šoli se je praznovala v torek, 24. septembra t. 1.. na slovesen način 50letnica smrti lavantinskega škofa A. M. Slomška. Ob 8. uri je daroval za šolo vneti katehet vč. g. Anton Demšar v tukajšnji podružni cerkvi slovesno sveto mašo, pri kateri je šolski pevski zbor mično popeval pod vodstvom g. šolskega, voditelja K. Iglič. Po sveti maši se je zbrala vsa šolska mladina v šoli. Na šolski tabli je blestela z zelenjem okrašena Slomškova slika. Prvi je nagovoril mladino njen priljubljeni g. katehet in jo z ljubko besedo pripravil na slavnostni govor, ki ga je imel izvrstni govornik bogoslovec č. g. F. Prebil. Zelo lepo in domače je opisal mladini življenje in delovanje Slomškovo in jo vnemal za njegove ideale. Mladina je bila ganjena. Nato je razdelil šolski vodja otrokom prekrasne podobice A. M. Slomška in se v imenu šolske jrdadine toplo zahvalil obema vč. gg. govornikoma za prekrasna govora. K sklepu slovesnosti so še nekateri Otroci navdušeno deklamirali najlepše Slomškove pesmi in kratka berilca.
Vače. Evharističnega shoda na. Dunaju se je udeležilo šest članov našega društva, med njimi tudi načelnik in tajnik Orla v kroju. V nedeljo, dne 29. septembra, je predavala Jo-
žefa Pire v ženskem odseku, po litanijah na zbranim možem in fantom br. Prane Škrabania o dunajskih znamenitostih. Obakrat jc bilo (1». bro obiskano. Pretekli teden so člani našega društva razstavili na sadni razstavi- v Liucu najlepše hruške moštnice, kar jih je bile, s Kranjskega. Dno 20. oktobra priredi naše društvo sadno razstavo s predavanjem. Tako se vedno po svojih močeh gibljemo, dočim si naši neprijatelji ne upajo niti srečolova napraviti.
Mošnje. Veselica našega izobraževalnega društva se je minulo nedeljo prav povoljno obnesla. Posebno je ugajalo podučilo predavanje našega vlč. g. poslanca Ivana Pibra o deželnem gospodarstvu, o planinah in hidroelektričnffi napravah lia Gorenjskem. Poslušalci so g. poslancu prav hvaležni za lepa pojasnila in razno nasvete. Škoda, da smo pogrešali več gospo-darjev, katerim bi bilo govornikovo izvajan jo brez dvoma koristilo. Tudi pevski mešani zbor je prav dobro izvršil svojo nalogo, istotako igralci »Treh sester«. Igra je mična, samo prekratka, je trdilo odhajajoče občinstvo. Na svidenje pri novi predstavi po Vseli svetih! Naša šolska mladina je proslavila dne 24. septembra spomin velikega svojega vzornika škofa Antona Martina Slomška s sveto mašo, primernim nagovorom, z mičnimi dekla-macijami in petjem. Mladini ostane omenjeni dan gotovo v prijetnem spominu.
Moravče. M 1 u d e 11 i š k i s h o d 11 a L i 111 barski gori, ki se je vršil 25. septembra, je vrlo dobro uspel. Zbralo se jc precejšnje število lnludeničev, med njimi 25 Orlov v kroju, k službi božji, pri kateri ie v izbornein govoru g. župnik liihtaršič opisal čednosti, ki naj bi krasile krščanskega mladeniča: čistost, treznost in živa vera. Nato pa sta zunaj cerkve govorila Ignacij Tome iz Moravč v imenu Orla in mladenič iz Čemšenika v imenu Marijine družbe. Krasna govora lastne pridnosti pa nam kažeta visoko izobrazbo naše mladine, ki nam obeta še lepšo prihodnjost. Enak shod sc priredi vsako leto. — Ženski odsek izobraževalnega društva priredi v nedel jo popoldne igri »Vestalku« in »Plunšorica«. Že davno smo želeli videti zopet nušu dekletu na odru, v nedeljo se nam želja izpolni.
Slomškovo slavnost smo obhajali dne >lk. septembra na obeli šolah, v Šmartnem in v'Litiji. V Šmartnem sc je vršila slavnost v Društvenem domu. Na sporedu jc bilo po sveti maši petje, deklamacije in skioptično predavanje. Šmartinskim otrokom se je v slikah pokazalo življenje sedanjega svetega očeta Pija X. — Umrl je vpokojeni gozdar Feliks Huda v lepi starosti S!) let. iiil je najstarejši moški v župniji.
V Leskovcu pri Krškem smo imeli Slomškovo slavnost. Šolska mladina jc čulu veliko lepega o tein vzornem mladinoljubu, zapela par njegovih pesmic in dobila krasne podoba v spomin.
Z Goč. Srčno pozdravljam Slov. katoliško izobraževalno društvo na Gočah, katero sc jo ustanovilo v nedeljo, dne 22. septembra leta 1912 na Gočah pri zu vse dobro vnetem gosp. Bihardu Ferjančlč. Bog blagoslovi vaše društvo, Gočani! Borite se neustrašeno za sveto ideale vztrajno do popolne zmage v ljubezni do oltarja in do naše prelepe domovine! Obenem izreka.ni tudi najiskrenejšo zahvalo ustanovitelju tega novega društva, namreč g. iur. Fr. Ježu iz Vipave. Bog daj, da l^i kmalu čitali sledeče vrstice na Vašem doniu:
»Ljudski dom, ponos doline, kjer zavest krščanska veje; dom vipavskih mož mladine, dom katoliške ideje.«
Slomškova slavnost v Dobu, ki jo je priredilo tukajšnjo izobraževalno društvo, se je obnesla v vseh ozirih povoljno. Da se je izvršil ves program, so pretekle skoro tri ure in poslušalstvo je skozinskozi pozorno sledilo vsaki točki; katerih je bila ena lepša, kakor druga. Govor »Slomšek in izobraževalno delo med Slovenci« nam je pokazal Slomška, ki je -položil temelj izobraževalnemu delu po Slovenskem na podlagi-svete vere,, materine besede, šole in družbe sv. Mohorja. Iz peSmi »Lahko noč«, dcklamacije »Slovo solčavskim planinam« in govora »Ogovor Slovencem za leto 18G2« nam je govoril Slomšek sam, samo po drugih ose-
i h lepo se je podala vmes tamburaška ko-™ Pii i ca »U boj«, saj je za pravo izobrazbo tre-!,', uidi boja, ne surovega boja z nožmi, pestmi l)0leni ampak duševnega boja, boja za na-slišali smo tudi, kako se je A. Umek poslovil'od Slomška ob njegovi smrti. Igralci na-Veu društva so se v obeh igrah prav dobro rivili Čast jim! — Slomškovo slavnost je nriredila tudi šola v Dobu kakor tudi v Krtini. Povsod ie domači kaplan govoril o Slomšku [„i(,i']i'ii in prijatelju učencev. Otroci so dobili ^ -|]oi!iin Slomškove slike.
»SLOVENSKA STRAŽA«.
Kam pojdite v nedeljo aii vsaj prihodnji
lecieii? Pojdite v prodajalne, kjer se prodajajo .srečke : Slovenske Straže«, ki nam nudi dobitkov za dvajsettlsoč kron. Med dobitki so dragoceni kmetijski stroji, krasne oprave itd. To je najboljša in najlepša loterija! Vsak naj si kupi v.-aj eno srečko. lina srečka velja samo eno Itrono. Prodajajo se pa srečke »Slovenske Si niže v naslednjih krajih na Kranjskem: Krka: llebolj Franc, trgovec. — Vipava: Silvester Franc, trgovec; Skapin Franc, trgovec. — Šmartno pri Litiji: Drčar Ernest. — Kranj: Kniigurna »Ilirija«; Marenčh Hajko, trgovec; Kii-ljan Jernej, trgovec. —■ Ljubljana: V raznih trafikah in v pisarni »Slovenske Straže« na Dunajski cesti. — Podgora: p. Gorenja vas: sumu Franc. — Logatec: Kmetijsko gospodarno društvo. — Ajdovec pri Žužemberku: Lav-rii Jernej, trgovec. - Žiri: Langer Franc, tr-irovoc. Novo mesto: J. Krajec naslednik; Pilili Jurij, trgovec. Knežak: Urbančič Franc, lipovec. Leskovec pil Krškem: Tomazin Ho-tnlija, trgovko. — Ljubno: Vidic Ivan. trgovec.
-	Homec: Ulčar Marija, trgovka. — Kamnik: lira-ek Janko, trgovec; Klemenčič J., trgovec; Strgar Anton, trgovec. — Bled: Woifling A., trgovec; Oblak Jurij, trgovec. — St. Jernej: Novo.-elc Franc, trgovec. — Selca pri Skoljl Loki: Tavčar Franc, trgovec. — Javornlk (Go-renj-ko): J. Dežnimi, trgovec. — Vrhnika: ltut-ner Itudolf, trgovec; llabič Ivan, trgovec. — Tržišče: Okorn Marija, trgovka. - Breg pri Borovnici: Kobi Anton, trgovec. — Stari trg pri Ložu: Konsumno društvo. — Bitne pri Bohinjski Bistrici: Krek Tomaž, trgovec. — Rakek: Fiitur Ivan, trgovec. — MetUka: Kmetijsko ijruštvo. — Trnovo: Gospodarsko društvo. — Dobrava pri Javorniku: llazinger Minka, trgovka. — Krško: Umek Anton, trgovec. — Porje: Kmetijsko društvo. Kostanjevica: Giilsth A., trgovec. — Sv. Gregor p. Ortenek: Oblak Franc, trgovec. - Toplice: Bile Ivan, trgovec. — Toplice: Sitar Ignacij, trgovec. -Trebelno: Žagar Franc, trgovec. — St. Rupert: Kn-telec Marko, trgovec. — Cerklje pri Kranju: Ke|inik Alojzij, trgovec. — št- Vid pri Zati-Eini: Klemenčič Terezija, trgovka. — St. Janz. Dolenjska: Repovž Joško, trgovec. — Tržič: riieuersclvuh Ivan, trgovec; Mally J. B., trgovec. _ Višnjagora: Perko Anton, trgovec. — Borovnica: Lcbez Anton, trafikant. — Kolovrat: Zupančič Andrej, trgovec. — Horjul: Kmetijsko društvo. — Spodnja Idrija: Brus Marija, trgovka; Svetličič Anton, trafikant. — Selo-Suni-beiq: Ozimek Josip, trgovec. - St. Vid pil Vipavi: Premru J., trgovec. — Cerknica: UdovC Josip, trgovec; I.avrič Josip trgovec. — črni vrh nad Idiljo: Kmetijsko dru-fivo. — Žirovnica: Finžgar J., trgovec. — Jelšane: Udovič Anton, trgovec. — Grabče, p. i: ie: Zalokar Miha, trgovec. — Skofja Loka: Thaler Rafael, trgovec; Papa Fani, trgovina. — Stražišče pri Kranju: Tepina Franc, trgovec.
Dole p. Borovnica: Drašler Ivan, trgovec. — 6». Vid nad Ljubljano: Zakotnik Ivanka, tr-fovka. — Črnomelj: Plut J., trgovec. — Idrija: 1'i'even J., trgovec; Goli S., trgovec; Kršč. gospodarsko društvo. — Kandlja: Appe Marija, trgovka; Kastelic Z., trgovina. — Litija: Bric Oroslav. — Soriea: Pintar Lovrenc, trgovec. — Vinica: Šterk Juraj, trgovec. — Predgrad pri Kočevju: Rade Mih., trgovec. — Suhor: Besal I., trgovec, — Semič: Butkovič J., trgovec. — Mirnapeč: Kotnik ,T„ trgovec. — Straža: Surla J . trgovec. — Stari trg pri Kočevju: Butala Iv., trgovec. — Žužemberk: Dereani Jakob, trgovec. — Jesenice: I. del. konsumno društvo
—	Radovljica: Bulovec J., trgovec: Oton Ho-
man, trgovec. — Češnjice, p. Železniki: Gospodarska zadruga, — Sora: Andrej Plešec, trgovec. — Zagorje ob Savi: Ljudska gospodarska zadruga. — Žabnica: Oblak Jož., trgovec. — Raka: S. Bon, trgovec. — Trata (kolodvor) pri školjl Loki: J. Kalan, trgovec. — Gorje: Konsumno društvo. — Toplice: F. Pečjak, trgovec.
—	Spodnja Hrušica pri Ljubljani: Fran Kor-bar, trafikant in župan. — Komenda: Andrej Mejač, veletržec. — Mengeš: Orel J., trgovec.
—	Smlednik: Fr. Oblak, trgovec. — Srednja-vas p. Šenčur pri Kranju: J. Kristane, trg. — Medija—Izlake: Werbole Ant., trg. — Begunje pri Rakeku: Fani Bonač. — Brezovica pil Ljubljani: Velkavrh Franc, trgovec. — Črnuče: Šare Lucija, trgovka. — Ježica: Bergant Apo-lonija, trgovka. — Bizovik: Cerin Franc, trgovec. — Dobrova: Adamič Ivana,. trgovka; Pe-trovčič Ivana, trgovka. — Homec: Ulčar Marija, trgovka. — Ribnica: Pele Anton, trafika.
—	Kamnagorica: Kappus pl. Franja, trgovka.
—	Št. Peter na Krasu: Križaj Franc, trgovec.
—	Jarše pri Ljubljani: Schvventner Marija, trgovka. — Šmartno pod šmarno goro: Sever Ivana, trgovka. — Godlč pri Kamniku: Pire Ivan, trgovec. — Špitalič: Erzin Franc, trgovec. — Trojana: Komšek Franc, trafika. — Rova: Urbanja Martin, trgovec. — Lukovica: Cerar Alojzij, trgovec. — Blagovica: Benkovič Fran, trgovec. — Lukovek pri Trebnjem: Gabrijel Jakob, trgovec. — Hraše pri Lescah: Hanžič Anton. Vrba pri Žirovnici: Šparovic Avgust. — Ponikve p. Slap ob Idriji: Lapajne Jožef, trafika. — Dobliči pri Črnomlju: Butala Jakob, trgovec. — Beršlin pri Novem mestu: Pikel Ivan, trgovec. - Herinjavas pri Novem mestu: Šporer Janez, trafika. — Draga pri St. Jerneju: Zaje Josip, trgovec. — Naklo pri Kranju: Marinšek Lovro, trgovec. -- Podbrezjei Pavlin Alojzij. — Primskovo pri Kranju: Do-linar Ivan, trafika. — St. Peter pri Novem mestu: Bajalic Josip, trgovec, — Adlešiči: Crnič Miko, trgovec. — Železniki: Lotrič Ivan, trgovec. _ Moste pri LJubljani: Oražem Ivan; Ore-liek J. Gg. trgovce in tralikante prosimo, da tudi sami živahno agitirajo za prodajo srečk. V krajih, kjer ne prodajajo srečk »Slovenske Straže«, pišite po srečke na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljano! — Vsak naročnik »Domoljubov« naj bo agitatbr, da se prva velika loterija »Slovenske Straže« kar najčastneje izvršil

Dobre knjige

H. Sienkiewicz: V pustinjah in puščavi. Roman iz Mahdijevih časov. ^ iz poljščine prevedel dr. L. Lenard. 2 K KO vinarjev, v platnu vez. 3 K 90 vin. Roman je izšel kot XVII. zvezek »L j u d-s k e knjižnice« ter se dobiva v Katoliški Bukvami v Ljubljani. ---Sienkievvicz je pač tako znan kot najslavnejši poljski in sploh eden prvih svetovnih pisateljev, da je odveč na tem mestu o tem govoriti. Kdo ne pozna njegovih romanov »Quo vadiš«, »Potop«, »Križarji« itd., ki so prestavljeni v vse svetov, jezike in so njegovo slavo takorekoč v poletu raznesli po celem svetu. Medtem ko so pa njegovi dosedanji romani zajeti večinoma iz zgodovine poljskega in drugih narodov, je krenil v romanu »V pustinjah in puščavi« na drugo pot ter dokazal, da zna tudi tu naravnošt mojstrsko sukati svoje pero. Torišče tega romana so namreč tajnostne in razsezne pokrajine srednje Afrike in iz,njega diha življenje divjih in doslej še malo znanih afriških rodov: Arabcev in zamorcev V romanu nastopi obl.iubl.ieni me-
sija mohamedanski Mahdi, ki je znal fanatizirati divje moliamedanske rodove severne Afrike ter je pred par desetletji oblil s krvjo celo sever. Afriko ter je napolnil s strahom in trepetom Sudan, Arabijo in Egipt, dokler mu ni angleška sablja zadala zadnjega udarca. Z njemu lastno mičnostjo slika pisatelj tekom povesti čudežne dogocl-ljaje 141ctncga dečka in 81etne deklice, katera divji Mahdijci odpeljejo v sužnost in katera se rešita po izredni neustrašenosti dečkovi; toda nahajata se sredi velikanskih pustinj srednje Afrike, v katerih gospodari lev, mrzlL ca in smrt. Roman je pisan z mičnostjo in privlačnosjo, kakoršno premore le silni duh Sienkievviczcv, ter je kratko rečeno eno najvabljivejšili njegovih del. Izredno nizka cena (četudi obseg znaša 500 strani) bo pomogla, da se bo krasna knjiga kar najhitreje splošno razširila med slovenskim ljudstvom.
□□□ODnHaDnnoanHag
D
□
□
ncnnnaacjnaaciDnnnD
| Dogodki križem soeta
Povodnji na Ogrskem. V celem komitatu Czanadu je narastla voda povzročila velika opustošenja. Vsi sadovnjaki in vinogradi so uničeni, obširna polja poplavljena, tako da se promet vrši le s čolni. V vinogradih stoječe hiše so se podrle. Z zgornjega Maroša poročajo, da vode naraščajo. Iz Deve poročajo, da je voda poplavila katoliško cerkev in frančiškanski samostan. Voda stoji v mestu en meter visoko. V nevarnosti je železniški most.
Svojo ženo živo zakopal. V Odesi, velikem mestu na Ruskem je pred 8 leti izginila na nepojasnjen način žena nekega Lukjanenko. 26. t. m. pa so delavci pri nekem delu izkopali človeško okostje, poleg katerega so našli razne predmete, na podlagi katerih so sklepali, da jc izkopano okostje izgino-le žene Lukjanenkove. Lukjanenka so aretovali in je popolnoma odkrito priznal, da je pred osmimi leti svojo ženo, s katero je živel vedno v prepiru, zakopal živo v zemljo.
Služkinja milionarka. Katarini Kritiku, mladi služkinji v Atenah, je zapustil neznan stric v Ameriki 8 milijonov frankov. Srečna služkinja je izjavila, da ostane tudi poslej zvesta svojemu zaročencu, nekemu orožniku.
General — tat. Iz Peterburga poročajo, da je proces proti generalu Uhaču, ki je obtožen poneverjenja, prinesel na dan neverjetne podrobnosti. V enem samem letu je general ukradel nič manj kot dva milijona rubljev. Dognali so, da je nakupil na tisoče starih konj za vojsko in jih zaračunal za mlade, pri čemur je zasluzil prt vsakem konju 75 rubljev. Živel ,e zelo razkošno ter je imel dve vil., eno v Švic, m eno na Kavkazu, ki sta vel,ah 600.000
'"^Denarnica v zakurjeni peči. V We-
tzelsdorfu na Zgornjem Šta,erskem ,e neka
o*
kmetica pred dnevi zakurila peč, da bi moža ne zeblo, ko pride domov. Potisnila je polno naročje drv v peč, in ko se je mož zvečer vrnil domov, je obstal prestrašen na pragu in zaklical: »Žena, ali si vzela denarnico iz peči, predno si zakurila?« Ko je žena lo zanikala, je skočil mož k peči, odprl vratca . , . Zagledal je le prasketajoč ogenj. Denarnica, v kateri je bilo 700 kron in ki jo je skril v peč, je popolnoma zgorela. V srdu je skočil na ženo, jo začel daviti, in kdo ve kaj bi se zgodilo, ako bi slučajno ne prišel zraven neki sosed.
Nevaren norec. V norišnici v Kul-parkovu so preiskovali celico umobolnega Serafina Ilnickega, ki je 1. 1904. ustrelil v Bernu ruskega poslanika in je bil že večkrat v avstrijskih norišnicah. Našli so v njegovi celici 38 revolverjev, ki jih je zbral, da bi oborožil druge norce in pregnal stre-žaje.
V letalnem stroju na ženitovanjsko potovanje. Nedavno se jc oženil glaso-viti aviatik Graliam White, ki je na svojem ženitovanjskem potovanju prišel v Pariz, odkoder namerava s svojo mlado ženico poleteti v letalnem stroju na Angleško preko severnega Francoskega, Rokavnega preliva v Dover, od tod pa v London.
Eaaaaanc3QaanaaDL3g □
0 □
n ------------a
gparanaaaaaaaannnn
Drobtine
Maščevanje velikega kneza. Ko je
brat ruskega carja Aleskamlra I., veliki knez Konstantin, bil za-guvernerja na Poljskem, se jc večkrat jezil čez različne pravljice, ki so s« v poljskih plemenitaških krogib pripovedovale o ruskih razmerah in običajih. Dolgo časa se veliki knez ni nič zmenil za take pravljice; ko je pa nekega dne slišal govorico, da Rusi, zlasti on, po stari barbarski šegi jedo lojeve sveče, ga jc premagala jeza in sklenil jc, se maščevati. Čez nekaj dni je napravil veliko gostijo, h kateri je povabil vse tiste gospode in gospe, ki so mu očitali, da je lojeve sveče. Jedila in pijače na tej gostiji so bile izredno fine, dve vojaški godbi sta skrbeli za zabavo, knežji gostitelj sam je najljubcznjiveje občeval z gosti, skratka, vladalo je najboljše razpoloženje. Tu namigne knez dvor-niku,. obenem pa se obrne do svoje lepe sosede kneginje Čartoriske z besedami: »Sedaj pa pride moja najljubša jed, upam, da so bo tudi Vam dopa-dla.« — Med tem prinese dvornik veliko zlato skledo na mizo. Konstantin sam odkrije pokrov in — začudenje, iznenadenje in osuplost se bere na obrazu gostov, zakaj skleda je Lila polna samih — lojevih sveč, »Da, častiti gostje,« povzame guverner zopet besedo, »to je, kakor ste pač že.sami slišali, moja najljubša jed, in jaz pričakujem, da ji boste tudi vi vsi čast izkazali.« — Nato seže v skledo in položi eno izmed lojevih sveč na krožnik. Družba, ki je seveda morala zgled posnemati, so jo še vcJno tolažila z upanjem, da knez 5»
ne bo gnal »šale« do skrajnosti. Pa to upanje je bilo goljufivo. Ljubko prime knez svečo s palcem in kazalcem, jo nese v usta in jo košček odgrizne; videti jc bilo da mu zelo ugaja. »Le čvrsto jejto, gospoda,« ponuja knez s hudobnim smehljajem, »to jc res Krasna jed!« -- Sedaj ni noben izgovor več pomagal, oimj.no so začeli grizli sve^o knezi in kneginje, grofi in grofinje in guvornci ?c jc imenitno naslajal nc 1 njihovimi obrazi, ki so jih rezali. — »Škoda, da nisi videl tega krasnega prizora!« jc rekel knez prihodnjega dne nekemu svojemu prijatelju. »Bilo je za počit'!« — »Toda, kako jo bilo tebi mogoče . . .?« — »Že vem, kaj hočeš reči! A lo ni bilo prav nič nevarnega. Moja sveča je bila iz sladkorja!«
Kaj povzroči pijančevanje? Blizu Be-rolina na Nemškem bil je nastavljen neki dclavec kot vratar v veliki hiši. Njegova žena je pospravljala, snažila itd., ter si s tem precej prislužila. Imela sta pet otrok, katerih najstarejši je bil star šele pel let, najmlajši pa komaj en mesec. Mož je bil pijanec. Zanemarjal je svoje delo in silil ženo, da mu je dajala od svojega zaslužka, sicer jo je pa pretepal. Zadnje dneve je bil mož vedno naprej pijan. Žena in otroci so pa stradali. Zadnje vinarje je oče pobral, da je imel za pijačo. Ko se je oče domov vrnil, so ga otroci prosili kruha; toda ta jih je surovo zapodil. — Dne 3. julija je mož ženi povedal, da se je domenil s sta-rinarjem, da bode prišel po opravo, ker mu je vse prodal radi pijače. Ko žena ugovarja, jo zverinski mož vrže na tla, jo vlači po sobi in pretepa tako dolgo, da nezavestna obleži. Nato odide od doma. Ko se žena zave, gre naposodo po mleko. Mleku primeša lizola (neka strupena tekočina) in da pijačo otrokom. Otroci pijejo in prično radi bolečin v trebuhu kričati. Soseda pride in da otrokom protistrupa in jih tako reši. Drugega dne, t. j. 4. julija, dobe pa vseh petero otrok mrtvih in mater napol mrjvo. V posodi, v kateri je otroke kopala, jih je vtopila in potem še sebe skušala v vodi zadušiti. Na oknu so dobili listek, na katerem je zapisala, da je mož vzrok temu, da je umorila otroke in sebe. Mater so še oživeli; pri otrocih je bil pa ves trud zaman. Ko je prišel mož, seveda pijan, domov in videl, kaj se je zgodilo, je pričel divje preklinjati. Ljudje, ki so se zbrali, so bili tako vznejevoljeni, da so hoteli zverinskega moža pobiti. Orožniki so ga morali varovati pred razjarjeno množico. Moža so oddali v zapor. Glejte, kaj pijača naredi!
Banket zločincev. Ko je bil v nevv-yorški državi uveljavljen zakon, da smejo sodniki po lastni razsodnosti izpustiti na prosto zločince pod častno besedo, je bilo mnogo ljudi, ki so pro-rokovali takemu postopanju žalosten flasko. Kako prav pa jc imel sodnik Crain, duševni oče tega zakona, ko se je zanašal na častne besede izpuščenih zločincov, dokazuje banket na častno besedo iz zaporov izpuščenih zločincev, ki ga je nedavno priredil. Več kot sto oseb se je udeležilo banketa, samo dva zločinca, ki ju je sodnik Crain izpustil na častno besedo iz ječe, nista
prišla; toda tudi ta dva sta poslala tekom večera oprostilne brzojavke Vsi so postali pošteni ljudje, ki si prislužijo na teden do 80 K plače. Mnogi imajo celo zelo odgovorne službe, eden izmed njih je poslal uradni železniški detektiv, medtem ko je bil prej najbolj raz-upit železniški ropar.
Železniški predor 24 34 kilometrov dolg. Zgradba železniškega predora skozi Kavkaz, ki bo dolg 2434 iuu j,, zagotovljena, ker je ruska vlada sklenila, da se izpopolni vladikavkaško omrežje in zgradi neposredna železniška zveza m cel mestoma Vladikavkaz in Tiflis, ki sta oddaljena drug oel drugega 200 km in med katerima znaša seelaj najkrajša žehezniška zveza 1500 kilometrov. Na licu mesta so ruski in inozemski strokovnjaki dognali, da jc možno zgraditi skozi Kavkaz 24 34 km dolg predor in da so v Kavkazu ta >■ težkoče, kakor so nastale pri grajenju švicarski^ predorov, nemogoče.

D
□C3C3Ciar3C3C3DC3E=JC3C3C3CnC3a
fialnouejše oestl
BALKANSKE DRŽAVE MOBILIZIRALE.
Bolgarija, Srbija in Grška so 30. septembra mobilizirale svoje armade. Pod orožje so pozvali svoje armade zato, ker so zbrali Turki pri Odrinil večjo armado. Navdušenje za vojsko je osobito v Bolgariji velikansko. Ne dvomijo, da mobilizirajo tudi Črnogorci svojo armado. Balkanske države bi rade z orožjem pognale Turke v Azijo, od koder so prišli. Če se evropskim državam posreči preprečiti vojsko na Balkanu, se ne ve. Balkanske krščanske države so proti Turkom zato tako odločno nastopile, ker so Turki, kakor je »Domo-ljubovim« bravcem znano, klali v Turčiji kristjane.
Vojna moč balkanskih držav.
Bulgari razpolagajo v vojski s 144 bataljoni, 36 stotnijami strojnih pušk, 37 eskadroni, 84 poljskimi, 18 gorskimi in 9 havbičnimi baterijami. Z rezervami postavi Bulgarija lahko na bojišče 232.000 vojakov, 6000 konjenikov in 720 topov. Bulgarska armada je najboljša na Balkanu; duh v njej je dober in vo^ jaki ter častniki so za vojsko zelo nav-: dušeni.
Črnogorska armada šteje 4 divizije z 11 brigadami in 56 bataljoni; približa no 45.000 mož s 101 topom.
Srbska armada šteje okroglo 300 tisoč vojakov. Topov imajo Srbi nad 300.
Grško armado cenijo na 300.000, mož s 174 topovi.
Nasproti balkanskim državam por stavi Turčija na bojišče nad 1,000.000 vojakov; ti so pa zelo raztreseni. Turčija nima namreč dobrih železnic in zato armado le počasi zbira. Vpoštcvatr se mora tudi, da odpade veliko turških vojakov, ki morajo radi laško-turške vojske stražiti obmorska obrežja.
Jiajfinejše vseh z,n<xmK
MOJA STARA
izkušnja mo nčl. da umnim za nogo kole rabiti lo Slcckcnpfettl lilijno ro^eč o mila Br r<riiiunnu & r<» Imih oIi l.abi. Koniau po tso vin. so dobiva povsod. 442/) /1J
Tržne sene
za 100 kg.
Ljubljana, 1. oktobra 1912.
Deželni pridelki:
Pšenica . . . - ■
Rž.......
Ajda......
Ječmen.....
Oves......
Proso belo . . ■ Proso rumeno • . Koruzn stara . • Koruza nova
i.eCa......
Grah.....
Laneno some
.(irušicu.....
DomaČa detelja . . Fižol Ribnican . Fižol PrepeliCar Fižol Mandalon Čebula ... Krompir . . Zelje sveže Zelje Kislo brez soda . . . Repa gorenjska . Repa sveža Repa kisla brez soda
Brinje.....
Kuinna ....
Orehi.....
(iobe suhe . • .
Jezice.....
Želod.....
Smrekovi storži
Seno.....
Slama .... Stelja . ....
Cena I
K ! v Zivira, meso
21 | SO 19 «0
živa vaga:
Goveda pitana . Telela težka . . . Teleta mala . . .
ProšiCi.....
Koštrunl . . . .
Kureininain drugo:
Maslo kuhano od K 200' do . . . Maslo surovo od K 280-— do . . . Slanina sveža. Speli) Slanina prekajena . A^ast svinjska . .
Loj.......
Jajca 11)0 komadov
Plšanci.....
Golobi.....
Raca......
Gos......
Kolonijalno hlago
Riž Rangon od K 30'— do . . Kava Sanlos od K 282 — . . • Sladkor .... Petrolej ....
Gospodarska zveza
nakupuje
fižol, tapir, po, ajdo in druge
' .. ■ • ■ ii__
Trgovcem priporoča nakup kave, riža, si korja itd. Zaloga pristnih domaČih vin.
Prebavila naj se varujejo, ker človeško telo nima organa, čigar še tako nepomembna motenja bi tako obsežno vplivala na vse organe in jim laliko povzročila najhujše nasledke. Varujejo se pa prebavila, če jim skušamo olajšati delovanje, s tem, da zbujamo funkcije prebavil z lahko odvajajočim sredstvom. Tako sredstvo imamo v 40 letih predobro preizkušenem drja. Rose b a 1 s a m u za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah.
500 kron
Vam plaCam, ako Vaših kurjih oCes, bradavic in trde kože tekom 3 dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin H a-mazilo. Cena lonCku z jamstvenim pismom 1 krono. 2520
Kemeay (Kaschau) I.
Poštni predal 12/161, Ogrsko.
4 tedne
m za poskuSnjo
in
na ogled
pošiljam ceno moja preizkušena kolesa oziroma «Bohe-mia» pneumatiko in po sa-mezne dele noles. Zmerni plačilni pogoji.I ust.cenlk zastonj F. OuŠek, tov; rna koles, OpoCno, St. B. Nr. 2109, Češko.
Avtomatična pasi! -saj
Za podgane K 4—, za miši K 2 40, ujamo brez nadzorstva do '50 komadov v eni not".j \r zupuste nobenega smradu in se zopet same nastavijo. 1'ast za ščnrke edina te vrste, na katero sn ujamo na tisoče ščurkov v elli noči, a K 2 40 Povsod najb. uspeh. Pošilja po povzetju Franc Humann, Dunaj, 2. Bezlrk, Aloisirasse 3/23. Mnogo pohvalnih pisem. Pri d man.i vrednimi ponarojairl so svari. V c.. in kr. vojaških skladiščili v vporabi. Telelon 28446.	=82®
Bolni na želodca,
srcu, prsih, nervozni, slu« botni m oni, ki trpe na pomanjkanju krvi. Si nimajo teka in ne morejo spati ter oni, ki imajo vrtoglavost, tresenje in božjast, naj pijo vsaki dan 3125 Rosen-ov „Teon" krepilni in redilni čaj. Dva kartona K 2*30, 6 kart. K ti, 12 kart. K 11. Pri naprej po-slatvi znes. lranko. po povzetju 50 v več. — Lekarnar Filip Rosen, Sitzendorf 14, b Wlen, N. Osterr.
Pri lišajih
vseh vrst, posebno pri mokrih In suhih liša)th, kakor tudi pri prhljajih nedosežen nadalje pri vseh izpuščajih, hae-morrhoidah,celo pri naj bolj zastaranih slučajih, kjer so odpovedala vsa doslej vporabljana sredstva, lekarnarja Staudcr
gotovo pomaga Zdravi se z Euzemo brez motenja poklica. Zavarov. s pati nt. 111.365. Cena S kron. - Pristen le Iz
Rotta-ove lekarne Kaufbeuren D 35. bav.
Hllgau.
Številna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno takih, ki so vpo-rabljall leta vsa mogoCa mazila brezuspešno.
2017
»CAS«
znanstvena revija, izhaja 10 krat v letu In stane po 5 K m leto. Naročnino prejema upravnlilvo v Uubllani.
mm MH v UMU
Slovenskem zanesljivega Človeka, ki bi sodeloval pri Ljudskem zavarovanju". Zagotovljen je dober in. trajen zaslužek. Ponudbe pod „Ljudsko zavarovanje na Slovensko Stražo v Ljubljani.
I nnn nnonfiim nlive- travnik, 90zd- vin°-LSBO POSBSIVO, grad z gospodarskim poslopjem, je blizu župnijske cerkve v St. Janžu na prodaj. - Več pove Franc Brajda, Podgllno, pošta St. Janž na Dolenjskem.	3130
VELIKI ZAJCI
10 starih, 50 mladih in 9 hlevčkov se prodajo po ugodni ceni. Naslov pove uprava tega lista. 51^
Maicenejši nakup
kdor se obrne na domačo manufakturno trgovino
I. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 4.
Vzorce pošljem poštnine prosto. 3579
42
za ženske 111 sukno za moške obleke zadnje mode razpošilja najceneje Jugoslov. razpoSUJalna B. STEBMECKI v Celju št. 305.
Vzorci in cenik čez 1000 stvari s slikami poštnine prosto.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Praga, 25. septembra: 12. 2. 6. 60. 39. Dunaj, 28. septembra: 44. 69. 84. 68..61. Gradec: 28. septembra: 41. 11. 52. 17. 3.
mmm dvorno več!
„Grom in strela — so pa vendarle prava vrata 1"
i;osj)oil Žolna (prllomasti pozno v noči natrkan ■lomov): .,Preklicani ključ, danes kar ne gre v luknjo, pa menda vendar nisem pred napačnimi vrati?"
• ZAHTEVAJTE -
zastonj in pošt. prosto moj bogato ilustrovani glav. cenik s 4000 slikami ur. zlat-nine in srebrnino raznih godal, jo-klenega, usnje-noga in maiiu-lakturnoga blaga, orožja itd.
JAN KONRAD c. in kr. dvorni založnik,
Brux št. 4468 (Češko). Prav« Švicar, ni kol remont-, ura s sidrom, sistem Kos-kopt patent. K f>—, 3 kom. K ll —: Kogist. rAdler-Ros-kopt- ni kol. reni ura s sidrom K ? -. Pristna srebrna r.molit ura. odprta K 8 40. Razpošilja se po povzetju i!i naprej plačilu — Nikak riziko! - Zamena dovoljena ;.li denar nazaj!
posestvo
tik okrajne cesto, pol ure o.l posta> I.itija; sestoji iz liir". bb-va. kozolca, 25 oralov z«'inlje s 35 merniki po-■f ' v in dobro zarast" gozd. t *r i pravno za gostilno ali tr-uviho Cena i:t.000 K . Več po v Ivan Učakar, Gornji Log: i, p. Litija. 3086
Zavod za tečaje o
TOGOVSKB VEDI
Frid. Mester, imejitolj preko evrop. mej znano bivše trgovsko akademijo,Lipako. Prospekte pošilja zastonj ravnateljstvo. :u07
Tovarna jmif-loles
3 leiio jamstvo
Posestvo
na Limbarski g-ori pri Moravčah, z lepim gospodar, poslopjem, 20 oralov zemlje »in nn-rn. posetvei, (hiša, }il- v. kozolec, svinjaki), vse \ iobr- in stanju, se proda / II t ■ S' <č kron. Več se izve j ri Iv. Učakar. Pristava 10, p. Moravče. 3087
Vzemite
nko j otr.	uro, zlat-
nine sr.'bri.:no. godala, manutakti.rno blago, us-1. : blago iz jekla. potreb--'•iii. /a .lom in hišo, op-■":• predmete. potreb-- ini' za kajenji* iu za toni: >o. orožje itd. Moj bogato ilustrov. glavni cenik n 4000 slikami, ki se Vam ni' zahtevo takoj pošlje zastonj in pofitn. prosto. ' in kr. dvorni založnik JAIJ KONRAD, 1-azpoSi-ljHlilicu Brim 4489 (Ceš.) Nikolnaste žeji. uro K 4-20, srebrne kron h 40. budilke K fe-fto, ure z nilialom 8'CO, ure S kukavico K H'60. harmonike K 5. gosli K r, 80. samokresi K 5-50. Nikak rjziko! Zamena dovoljena ali'.lenar nazaj. Pošlje. Hc po povzetju ali-naprej vplačilu.
Najcenejši vir za
bombažeolno In platno.
ZavitelisBhna,?^,,^
šiljatev. cena 4" m K is Ti ostanki so 2 ilo ii m dolgi. iz izborno kakovosti
Platnene rjuhe brez Siva
iz zelo možnega domač, lanenega platna, 2'/, m dolgo, l.vicm široko, l kos K 2 80 Najmanjši odjem d kosov. Pošilja so saino proti povzetju Vzorce na zahtevo zastonj in franko. Oil ostankov so vzorci ne pošiljajo. Največja izbora vseh vrst posteljnih pro. prog.inlet in kriset blaga platna. Sifona, brisal k in žepnih robcev, namiznih prtov, cofirja, k opor blago. Iinrhanta, snkna za obleke itd. 2558
Johann Schkoda
Roth-Kastaletz SI. II, Ceškg. Tkilnica platna In bombaževine.
Ne stane prav nič! [-♦♦

Zastonj razpošiljam povsod vzorce auknenetra blaga, blaga za obleke, blaga za bluze n« rilnega blaga, modnega barhanta, platno! nega blaga, oksforfla, blaga za postelte ki
'<°.r v.eh vr-t blaga za d*om»f? vporabos0&si pri veliki izbiri in nn nizkih cenah tudi doma vo
kMISI: Maribor 'o« Herreng-asse 10.	2740 '
w
Zima za mudmr^
higijenična, (udi po dolgolcliicm rabljcnju vedno pr.ielno iljfhka: 3 delni veliki modroel, Iffi cm široki, aoo cm dolin K 13 -, 28'-, Bo--, 40 zelo fini K 61.
Za penzijonale in oprave za neveste.
D. Scfennrmacher. Taiis 246 Češko
Vzorci blaga za vnodrocc in ceniki brezplačno! KazpoSllja se ptofi pov/.oijii franko,
Največja in najboljša tvrdka za kolesa: šivalne stroje ter njihovo dele.
Najboljši Izvor
za koles, šivalne stroje, pno-umatiko in druge potrebščine. Jniius koles s 3 letnim iamstvom od 95 K naprej, zunanja pneumatika (Maft-tel,> od K 4 20. notranja pneumatika (Lultsclilaueh), prve knvosti.ncsešiti.od K 2*80, ceetilinskesvotilkood K , od K 1*20 ročni zvonci in »lr-od 20 b, prvovrstne verižico od K 2-7(». pedali prve vrste od K 2*50, pesta s prostim tekom (Froilaulnabt) od K 12-50 naprej. Sedla, torbice, osi itd , za vse sisteme, umlj. cevi v vseh merah itd., najceneje Lastno poprave, zavod za ponikljanje me maj liranje. Pošilja vsak dan po pošti.
Zahtevajte cenik 1912 zastonj in poštnino prosto.
Dvozna tvrdka za kolesno obrt Maks Skutezkfl.
Dunaj I. Stubonring C.
lusr Le naravnost
od tovarniške razpošiljalnice
„SftlDETIH
Krnov šlev. 301 (avslr. Slezija)
kupite	3030
blago za moške iu ženske obleke kakor tudi šlesko plntnino najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških cenah. Ostanki zelo poceni. Zahtevajte vzorce. Krasno ij	sezijsko novosti.
Ugodna prilika!
posestvo m Brezjaii Gors\t
Proda, ozir. v najem sc da ;i)
obstoječe iz hiše z mlinom in žago, več gozdnih ter travniških pnrccl in njiv za 18 mernikov posetve
posestvo no Zgornji Dobravi
pri Podnartu, obstoječe iz hiše s hlevom in drugimi gospodarskimi poslopji, dobro zaraščenih gozdnih parcel, travnikov in njiv za 30 mernikov posetve, vse v najboljšem stanu - Na račun kupnine bi bilo šteti le 8,( C0 K, ostanek bi se vknjižil. Več pri lastniku Florijanu Pretnarju na Zgor. Dobravi 1, pošta Podnart.	2961
Najboljša in najcenejša postrežba za dr..gorijo, kemikalijo, mo.licinalim zelišča, tudi po Kuoippu. ribje olje. toaletno predmete. fotografiSne aparate
in potrebščino, sredstva za desinfekcijo. zaloga najfinejšega konjaka in ruma.
Velika 3720
Oblastveno koncesirana oddaja strupov.
Za živinorejce:
liter, ecojan. kolino/, krmilno apno itd. Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
Drogerija Anton Kane,
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Kupuje po najvišji ceni razna zelišča (rože), cvetje, korenine, hoinena, skorje itd.	Ceniki zastonj.
za zgornji in spodnji šiv na stroju z električnim obratom proti dobri plači, trajno delo, najboljši materijal, išče tovarna za slamnike Siegfried Ornstein, Dunaj VI/1, Theobaldhof. 3066

Knpnjie
3128
tkanine o
Spy-jai!
i
Zahtevajte poskusno pošiljatev po povzetju,
23 m pristnob. posteljn. kanafas Eekordia
rudeče ali višnjevo pasasta ...	K 1060
23 m bele fine tkan. za srajce Irls	K 11-— 1 tucat belih platn. damast. brisač
št. 7...........K 6 -
od gorske tkalnice
i, Spy št. 4,
Za neprim. denar nazaj I Razni vzorci zastonj!
Orlov. pog. Češko. --
Adolf Hauptmann-a nasled.
A. ZANKL sinovi
tvornica barv, lakov in lirnežev
priporočp:	214
oljnate, suhe, emajlne in fasadne barve, firnež kranjski, laki, mavec (Gyps) olje za pode in stroje, karbolinej, čopiči itd.
Naslov zadostuje: A. Zanki sinovi, Ljub-'Jana.	' Cenik zastonj.
__ *ložna, cena
3C98/,1"8 Cunard Line
Bližnji odhod iz domače Inke Trsta: Saxonia 8./10. Pantionia 15.10 Ivernia 29,10. 1912.	' ,vl-rma
Iz Liverpola: Liisitanija, (najhitrejši največj.' in najlepši parnik sveta), 26. 10. 1912, Mauretanin 12.' 10. 16./11. 1912.	' "ldureta'"a
Pojasnila in vožne karte pri Hndrej Odlasek, Liub-l]ana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov Cena vožnji Trst-Nevv-Jork III. razred K 220'— za odraslo osebo vštevši davek iu K 120.-za otroka pod deset let vštevši davek.
Cenočeškoposteljno perje
Kilo sivega puljonega K 2- , boljše..,'. K "m polbelega K 3 (1 . belega K l 80. j.rine. :,.,! -r puh mehkega K (I . veleprima K ; ".. , . I.oljsn vrst;. K m «o. izredno lino-
T v. ^j......- • ■ ■ ■	....	—i.'
,„,itegar^'":ga. Zgotovljene poste!,e
.. .... I... I...... .. I : .....................i :
izgostfl.....0--------_
višnjevega, belega ali rumonogn nankinga. dobro njene, pernica ali spodnja blazina 180 cm dolgu, in, široka po K Iv—. 12 . ir> . 18 - 2(H> oni dolga. 1 |<i «-i široka po 13 , 1."» . -, 21- zglavnica SO cm i .: :.i. 58 cm široka po K 3 . 3 50, 4 —. 00 ciu dolgii 711 cm ir ■ po K 4 jO. "i ."»0, 0 Zamena dovoljena, /a to-.iga.a.o ilenar nazaj Conovniki franko in poštnine prosto vs.ikoii' r.
Benedikt SACHSEL, Lobes pri Plznu 159. Češko.
Čevljarskega pomočniku
sprejme takoj Jožef Zalar, Borovnica 5H.
Tigraste spalne odeje
dobro in trpežno kakovosti:
Stcv. 20.>1. TigTska flanel odoja,
debela kakovost, temno f»ivu. • -lirami s pasasto bordiiro. 17."i i cm velika K 2 20: Št. 20.'»I:V4. i m 134cvii velika K 2MI0; št l'0-"»i , ravno ista 200)<l24cm velika K . št. *ior»o. izredno cona spalna odfja. temnosiva s pisano bord . 17."» mu »•m velika K 170; št. 2o50' .. i^t.i boljše kakovosti, lun cm dolga, I:n» cm'široka Iv 2 4a. N'ajve»"-ja iz!.-ra v mojem glavnem katalogu. Ni'»ak riziko! Zamena dovoljena ali <!••-
___ nar nazaj! Hazpošiljat«'v direktno
na zasebnike proti povzttju ali predplačilu od znan.-tovne tvrdke, c. kr. dvorni' založnik JAN KONRAD, raz-pošiljal n i ca. Briix št. 4482 (Češko). (Slavni cnik s jihni slikami na zahtevo vsakemu zastonj in poštnino prosto.
□tal!
Pozor!
Rastlinski eliksir
je napravljen iz najboljših zdravilnih gorskih rastlin in po zdravniških strokovnjakih preizkušen kot najboljše zdravilo proti vsem boloznihi želodca, 5rev; jeter, lodvio in vranice. Zdravi najbolj zastarele bolečino v želodcu, odstranjuje krče. daje slast in pospešuje prebavo, čisti kri, pomirjuje živce ter jači in kropi vos život. Zato naj ga naroči vsaka hiša. Na razpolago mnogo priznamo iu za-hvalnic. Pošilja so po povzetju ali predplačilu zneska.
Prejela sem Vašo steklenice. Ker J | mi dobro učinkujejo, prosim, pošljite ■M mi »<• ,ri velike steklenice ..Rast-, 7 linski eliksir". F r a n č i š k a I' o-^ 1 o č 11 i k, Kavče, z. p. Velenje, Štajersko.
3 velike ali 12 malih stekl. franko vsaka posta K 5'20 0 velikih ,, 24 „ „	. „ , ,. 8*60
U » »	>>	n	»'	12-80
Dobiva se samo pri meni. Prosim naj se tofino naslavlja:
Lekarna pri Spasiielju, Koprivnica, Hrvatska.
mm
*obteljnc {Per^je.
i sivega skubljenega K 2--, boljšega K 2-40, pol be-„„,, orlma K 2'Hn, belegnK 4'-, lincga mehkega puha K 1. nrvo rstnena K T-, 8— hi n uo. Sivega puha K 0-, belega flneoa K 10--, prsnega puha i<12--, od pet
kg naprej franko.
®ižHršene napolnjene postelje
i.. nostega, trpežnega, rudečega modrega ali belega inlet (nanking) blaga 1 pernica 180 cm dolga, 120 cin Široka, z ■> ,nlavnlcama, vsaka ca. so cm dolga, Oiicm Široka, za-nnpolniena z novim sivim, puhastim in terpežnim nns elinlm perjem K 10--, s polpuhom K 20--, s puh per-,, ... Posamezne pernice K lo--, 12—, I' -, K!--. Posamezne vzglavnice K .T-, 3 50 4 Pern.ce 200X110 rm velike K 13 -, ir. —,18-—, 20--. Vzglavnice 00X70 cm ,,o iki> K 1 50 5 -,5 50 Spod. pernice iz najbolSega gradla 7» oostelie I80X"« cm velike K 13-- lu 15--, razpoSi-ia od 10 i' naprej fronko proti povzetiu ali predplačilu
Maks Berger Dešenica št. a/235 Ceškl les.
Nihali rizilto, ker se zamenjava dovoli ali denar vrne. Bogati lliislr ceniki vsega postelnega blngn zasloni-
I C pri vp rabi od lela 1880 sijajno pohvaljenega, z znamko zakonito zajamčene
i V ae» • posanejo
■mernočh , zelo trpežni, inc-hki in sposobni za tesccnje. Izborila lu.il 71 p eproge ?a vozove, konjsko opravo, gonilna lennen.i ,ui. I),bi sc povsod v ik.illjall po 30 vin in vccjih ,-o-odah.kjer le, ,.,. mo/astopstvu J. Loi cnz & Co„ Heb na Coskein in Bclime & Lorenz, Cliemnitz, Saško.
ITasim pošljite ml zopet 10 škatljic Seeliund" ginnilrana (hI,i,t za Čevlje, s katerim sem po dolgoletni rabi zelo zadovoljen.
iesenec. 11, januarja 1911,	. . ,„._,
j,k««, ".j	Ferry vitez pl. Widman«.
Zimski barhet^fi! ura s kukavico k s so.
Izdelovanji' in največja zaloga
klinih pasov
(bruh-bandov)
trebutalh paBov, vsakovrstnih obvez.
Zalogu, lilaga iz gumi-la za babico in bolnloe, brlzgalnioe, gumijeve nogavice in blazine. Vmi-tne noge, roke it«.
Za gospode zdravnike zaloga vsakovrstnih Instrumentov.	2«°5 (Za vprašanja po pošli nnj so priloži znamka)
Za obilna naroČila so priporočal
K. Piotrowski, Ljubljana
Sv. Petra ccsta št. 32, (Levčeva hiša),
Kdor ral>i ilobr«- in prist.nobarv. lmrhonte. ilanele za srajco in drugo perilo, laneno in bomba/aste kan:uase, celiro, platno, inlot, brisa«"«', rjuho, zimsko blago za dame in gosiiode. žep. robce in drugo tkanino, naj se obrne na krščansko tvrdko
Jaroslau Tftarek, roi-na tkalnica štev. 45.
v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko).
Vzorci so pošiljajo zastonj in poštnine prosto. V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, i'limele, kafnnasn itd., in razpošiljam v zavojih po 40m zu 10 K. prve vrsti; za 20 K. finojše vrste; zu 25 K. franko po povzel ju, Od ostankov so vzorci no pošiljajo. Srajco za gospode iz flanolo ali cclirja 1 komad K 1-ho, 2 20, 2 (10, lil I l'ri odjemu (Ikoni, srajc jih pošljem franko. l'ri naročilih zadošča navedba širino vratu. Dopisuje se slovensko.
|f„] | dosežejo, dolie tisti, ki namesto kave, Čaja, IVPl! kakava, slad. kave, puro-a, somatose, sana-togen-n, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zaliele za Mnpt iu,10> moke za otroke itd., pijo: C|a|ljn" lllUU ! to je dr. pl. Trnk6zyja slatini Caj „011111111 Prihrani se pri mleku in sladkorju. Prekosi 7ril*!llfip I vse retIilne Pomoeke. Prihrani 50 % «]U! pri denarju v gospodinjstvu. — To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pi-
rnc nnihranh I sma-- Zavitki po >/« Mio-JU 0 |JI III! Ullllll! grama stanejo 50 vinarjev. Zahteva naj se tudi pri trgovcih. — Sladni Caj Eloiknlifi nohiinf/ I se ne sine zamenjati z manj HdplJji idjlllln ! vredno slatino kavo! V A
GLAVNI7. ZALOGE: v Ljubljani lekarna Trn-koezv (zraven rotovža); na Dunaju v lekarnah Trnkoczy: VIII., .losefstadterstralle ;!0; 111., Radetzkyplatz 14; V., Sehonbrun-nerstrafle 109; v Gradcu: Saekstralle 3.
lahke, prožile hoje. Nobene utrujenosti več.— Trpežnejšc od usnja.
Pristni
kavtuk-podpetniki.
Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah. g
Št. 445;i l(.'jio izrezljana s ptičjim nastavkom, koščenimi številkami in s koščenima kazalcema, bije uro in pol ure, b'2 cm visoka kompletna, z dvema zlatobroncira-nima utežema, natančno regulirana s šotskiin kolesjem, K 8*60 St. 4598 najcenejša ura s kukavico lopo izrezljana, brez ptičjega nastavka K 7*60. Krasno izrezljan ščit z jelenovim nastavkom ali z veverico K 10'—, 11*50, 13*—, 15*50. — Za vsako uro pismeno Kletno jamstvo. — Nikak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju ali naprej plačilu poznana svetovna tvrdka prva tovarna ur JAN KONRAD, <•. in kr. dyorni založnik. Brtix St. 4472 (Češko). — Glavni katalog s 4000 slikami na zahtevo vsakemu zastonj in pošt. prosto.
Najbolši dobavni vir izgotovljenih postelj Iz dobrega češkega posteljnega perja!
Napolnjena v gostop. rdečem nan-kingu: 1 pernica 180/120 cm z 2 blazinama, vsaka 80X60;cm, znov., mehkim, trpežnim perjem K 16 -, pol puh K 20-—. puli K 24'—. Pernica sama K 10 - , K 12*—. K 14 in K 10-—. blazina sama K 8 —, K .T50 in K 4 —. Podvojila pernica 200 -140 cm K 13 —, 14 50. 17 50 in K 21 - . Blazina zraven »0X70 cm K 4 50, K 5 20 in K 5 50. 5 kg sivega perja K 0 40. boljšega K 12, K 1«, poi bole ga K 17—. 5 kg novega. dobrega belega posteljnega perja brez prahu k 24, sneznobel. K 30, boljšega K 362 najfinejš. pukanegaza vis. gospodo K 45- . 5 kg nopukanega perja od živih gosi K 20 in K 30. Beli puh z voli-
__kimi kosmiči K 5. boljši
K C,, najboljši prsni puh K « 50 za Vn^K. popelast puh i/ kg K 2 50 in K 3. Pošiljatev franko po povzetju. Zamenjava proti povračilu poštnino dovoljena. SIGMUND LEDERER, Janovio a. Angel St. 31 pri Klatovn, Češko.	305»
Ni težko
odstraniti revmatiških, protinskih bolezni in nevralgije, kajti preizkušeni zdravniško priporočeni	2
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajočo 111 pre-bavlianjc posiicSnjoče in lahko odvajajočo domače zdravilo ki ublaži in odstrani znane nasledke neziner-nosti. slabe diete, prclilajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvorbe kislin ter krče je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B.Fragnerja v Pragi.
A
1 VRRILOI
Vsi deli embalaže imajo postavno
deponovano varst. znamko GLHVNfl ZRLOGR: LEKRRNR
B. FRflQMER-ja, c.irurTvor: mm»itein'
„Pri ?rnem orlu", PR/UjR, Mala slrana 203, — Po poŠti se razpoSilja vsak dan. —
vogal Nerudove ulice.	3U9
Cela s teki. 2 K, pol stekl. 1 K. Troti naprej vpoSilj. K I 50 sc nošlic mala steklenica, za K 2.80 velika steklenica, za K'4 70 2 veliki steklenici za K 8— 4 veliko steklenice za K 22-- 14 vel. steklenic poštnine prosto
na vse postaje avstr.-ogr. monarhije. Zaloga v lekarnah avstr.-ogr. - V LJubl)anl: Rili. Sušnik, l)r. 0.1'iceoli, Jos. Climar.
Zadružna šola v Ljubljani
, . .,, tmf,vskili vedah Traja 6 zimskih mesecev od srede oktobra izobražuje v zadružnih .n trgovsk^v^ali. ^ ^
J , - o kmečki mladeniči, ki so dovršili ljudsko šolo in so stari najman, 16 let.
»c; k,- - « -

........ _ . •
ravnateljstvo Slov. trgovske šole v Ljubljani.

F.P.Uidic&Komp.,Mi
tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patent, dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom „sistein Marzola"
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma varna pred nevihtami!
Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežncjše kritje streli sedanjosti. Na željo pošljemo takoj viorce in popis. 814 Spretni zastopniki se iSiejo
JUx Du
icne, lieruootnie, pxrrodmc«:
'»St	> '	'■
i!
varstvena
znamka

Vslika steklenica
odlično kri tvoreče
„redilno in krepilno sredstvo"
Zahtevajte varstveno znamko .,H-Ring".	Uspeh presenetljiv!
Glavna zaloga za Austrijo: Fran Wilhelm & Co., Dunaj, III. Kolonitzgasse 2 a. Dobi se v vseli lekarnah I
50
Haittln (M trgovina
•	l v ^
Veliko zalogo in ugodne cene najdete pri nakupu blaga za obleke
pri
je bila vsled obilega obiska pri-morana prostore izdatno povečati. Tukaj najdete sedaj zelo svitlo in zračno trgovino, bogato založeno z najnovejšim blagom. Kupi se zanesljivo dobro, ker se ne preceni. Za jesen in zimo se vpeljejo na zahtevo mojih častitih odjemalcev tudi izgotovljene obleke in suknje za možke in dečke, pelerine in dežni plašči kakor tudi suknene in plišaste vrhne jopice za ženske. Blagovolite iz prijaznosti med znance razglasiti. Jesensko in zimsko blago je dobro odbrano in že v veliki množini prihaja.
MIlana, Stritarjeva ulica št. 5.
© ©
Ustanovno leto 1869.
© © ©
Kdor še ne ve,
naj si zapomni,
da je sedaj gvantna trgovina V
v hiši
Pred Škofijo št. 3
zraven Škofije ali nasproti gostilne „pri Sokolu".
V prostorni svitli trgovini, kakor tudi v prvem nadstropju je Vam na razpolago velika zaloga blaga. Vpelje se tudi to jesen (čez mesec dni) popolnoma na novo izgotovljene obleke za možke in dečke, pelerine in dežne plašče, ženske vrhne jopice iz sukna in pliša. Izdelovalo se bode tudi po odbranem blagu na mero po lastnem krojaču v hiši. Blagovolite se pri nakupu jesenskega blaga in oblek po tem ravnati.
Izdaja konzorcij »Domoljuba".
Tiskala Katoliška tiskarna.
Odgovorni urednik: Ivan Rakovoc.