l'oSlnina plačana v gnlovinl
LETO LIX
V Ljubljani, v četrtek 12. novembra 1931
ŠTEV. 23«
Cena 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska i/dtija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo jc v Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050
COVENEC
Cek. račun: Ljub« Ijana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prngn-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 299:
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Grobovi tulijo
Mari se vam ne zdi. da poka na milijone in milijone grobov okoli Verduna, ob Mazurskih jezerih, v Galiciji, na Ceru, pri Asiagu in na Doberdobu in da milijoni duhov mladih fantov in zrelih mož, ki so žrtvovali svoje življenje zato, dn bi to bilo zadnjič, z groznim nasmehom, ki ga bereš oditio lahko na mrtvaški glavi, valijo z gomil težke spomenike, katere jim je poslovilo med mirom in vojno razdvojeno človeštvo? Za njimi se vleče pred nas nepregledna vrsta vojnih invalidov, vojnih sirot, mater, očelov in vdov, ki so izgubili v vojni svoje najdražje. Vsako leto zahtevajo ob obletnici premirja račune od nas in mi jih vsako lelo težje polagamo. Nekateri praznujejo dan premirja, dan miru, drugi zopet dan zmage, dan narodnega ponosa, ki naj bi bil poroštvo novih zmag in nove vojne, tretji zopet dan osvete!
Računi so težki. Verdun, en sam velik grob, v katerem počiva na slo tisoče francoskih in nemških vojakov v objemu smrti, ne veže, temveč še vedno razdvaja velika evropska naroda ob Renu; to ni več grobišče, ki druži duhove pred smrtjo, temveč zopet trdnjava. Briand so je umaknil pred Lavalom, Stresemann in Curtius pred Briiningom. Idealni borec za zbližanje z, Nemčijo Herriot, ki pred leti sploh ni stavil pogojev za nemško prijateljstvo, jc zdaj pripravljen glasovati za kredite, da se Verdun še bolj utrdi. Njegov sotrudnik Pierre Cot, še odločnejši zagovornik zbližanja z Nemčijo, je nedavno prepotoval nemško državo in ugotovil, : da je nemški narod v zadnjih mesecih napravil mnogo napak in da je na tem, da postane žrtev finančnega in gospodarskega generalnega štaba, kakor je I. 1914. bil žrtev vojaškega generalnega štaba; toda Francija lahko da pomoč le proti določenim jamstvom«. Na kongresu Katoliške zveze za mir, ki se ga udeležujejo tudi katoličani iz. Francije, Češkoslovaške, Poljske, Holandske in Združenih držav, je vrgel berlinski škof, ki je sicer znan kot odločen Nemec, puščico proti versaillskemu miru in silno zadel francoske nacionaliste. Pred 9. novembrom se je razširil glas, da se pripravlja Hitler na državni udar ob priliki trinajste oblelnice izbruha revolucije. V resni nevarnosti so državljanske svoboščine, pridobljene z novemborsko revolucijo, ki so stale Nemčijo milijone najboljših sinov, padlih v vojni. S Hitlerjem vstaja Viljem s svojim pruskim militarizmom. Francija in Nemčija se res pogajata in morda ni bilo upanje, da pogajanja uspejo, še nikdar tako veliko, kakor danes. Toda to ne bo sporazum duhov, ako do njega sploh pride, temveč sporazum, ki ga diktirata huda gospodarska stiska in ameriški strah za usodo dolarjev, naloženih v Nemčiji. Nemci pravijo, da so prišli v Vcr-sailles v senci bajonetov, v kratkem poreko, da so šli v Pariz pod pritiskom sile. Nemčija se zaradi gospodarske stiske, katere so po mnenju Nemcev krivi zopet Francozi, po duhu oddaljuje čedalje bolj od Francije; poraščanje hitlerizma sili tudi Francoze v nacionalistični tabor. Pod Lavalom in Briiningom, ki morata računati z močno nacionalistično strujo v obeh državah, sta oba naroda zavzela drug proti drugemu golo "objektivno: stališče, kakor ga diktirajo čisto tvarni interesi obeh držav, po znanem geslu : dani, ako dašk Žal pa nc gre za globlje zbližanje, ki bi slonelo res na načelih človeško solidarnosti. In ta smo mislili, dn bo zrastla iz grobov vojnih žrtev!
Sami smo priča, kako se ruši vidni znak bratstva in enakopravnosti narodov, Zveza narodov, ta glavna pridobitev strahotnega svetovnega klanja, v katero so manjši narodi polagali vse svoje upe. Ministri velikih držav ne potujejo več v Ženevo, peljejo se naravnost k sosedu, dn se z njim lajno dogovorijo. Vojskujoči generali sc ne zmenijo za njene opomine, ker nima topov in šc manjši narodi se ne zatekajo več k Zvezi, ker nima denarja. Kdo bo dajal račun za zapravljeno dedščino W. \Vilsoiia in milijonov padlih? Morda samo Amerika?
Asiago, Doberdob, Škabriel, slovanski grobovi! Prinesli so nam Rapallo. Ali lahko mirno rečemo, da ne tudi po naši krivdi? Tako radi pozabljamo na grobovo ob Soči. Mari niso naši? Preveč smo sc odtujili zemlji, ki so jo prepojili naši sinovi s svojo krvjo, v skrbi za dom, ki smo ga pričeli graditi v svobodi, preveč smo zaupali v jiomoč drugih, rc-eimo kar, v Zvezo narodov, in v pravicoljubnost јш-vojne Evrope, ki je vsa drugačna, kakor smo o n jej mi sanjali v strelskih jarkih. Sicer bi 110 bili nikdar doživeli Bazovice! Svet nam nikdar no bo mogel očitati, da smo premalo žrtvovali za mir, — žrtvovali smo zemljo svojih dedov nn vseh koncili in krajih ln že trinajsto leto neprestano brzdamo svoje živce pred večnim izzivanjem od onkraj meje. — Toda iz grobov na Doberdobu, pe ! Kalvarijo in nn Sveti gori veje danes strašen očitek, da smo preveč žrtvovali in pozneje premalo edili, da bi branili svoj rod pred zemljclačnim tujcaui. Ne pozabimo nikdar, da fašistična Italija ne praznuje 11. novembra, praznik miru, kakor druge države, temveč i praznik zmage« in »da se jo Mussolini, kakor je nedavno dejal fašistični tajnik Giurati postavil na čelo legijam — pod praporom Dalmacija ali smrt!: — in je nn jioti, ki vodi do imperija. Grobovi šc vedno tulijo...
Tudi Romunija se pogaja s sovjeti
Bukarcšt, 11, novembra, ž. »Cuvenlul« javlja, da je dal predsednik Jorga včeraj v Parizu izjavo o odnošajih med Romunijo in sovjetsko Rusijo. Rekel jc: »Mi nimamo sovražnikov, najmanje pa stalnih sovražnikov. Sovjetska Rusija jc dnla iniciativo za pogajanja In mi smo jo sprejeli.«
Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo, še vedno nestalno in milo vreme.
Francija in Anglija
na strani Japonske
Pred odločilno bitko pri Cicikarju
London. 11. nov. Kakor se izve iz dobro informiranih vojaških krogov, so sc japonske čete, katere so se bile nedavno polastile mostu čez Noni in štejejo kvečjemu kakšnih 2000 mož, pred kitajj-sko premočjo umaknile sedaj 7 km južno od mostu. To je bilo potrebno zato, ker se je kitajskemu ge neralu hajlunčanske provinco Mačančanu, j>od ko jega poveljstvom so vse kitajske čete, ki stražijo vzhodnokitajsko železnico, posrečilo, da je koncentriral okoli Cicikarja kakih 20.000 mož, ki razpolagajo s 30 topovi. Ker Mačančan zbira se nova ojačenja, ki prihajajo lako od zapada iz Manculijn na rusko-kitnjski meji, kakor tudi z vzhoda, to je iz Harbina, in ker kitajski general brez dvoma dobiva kolikor toliko pomori od Itusije — zato so se Japonci morali umakniti.
Japonci poslali ultimatum
To pa seveda ne pomeni, da bo pri tem ostalo, ampak je nasprotno pričakovati tem večjega boja, ki ho odločil usodo Mandžurije. Japonci čakajo samo ojačenj, ki bodo v obilni meri prišla iz Japonske. Japonci so že poslali generalu Mačančanu ultimatum, v katerem ga poživljajo, da takoj ustavi sovražnosti in izroči oblast v roke generala Čang-kajpongu, njegovemu rivnlu za oblast v severni Mandžuriji, ki se je postavil na stran Japoncev.
Odgovor kitajskega generala
Na to zahtevo je general Mačančan odgovoril sledeče: Ne boni sc udal. dokler bom imel samo le enega vojaka. Čeprav so Japonci v premoči in smo iineli velike izgube, so moje čete ohranile dobro voljo in so sklenilo, da nacionalni teritorij branijo do zadnjega izdihu.« Japonci so ta odgovor kitajskega generala kvitirali s tem, da se pripravljajo na pohod proti Cirikarju, ki so ga sklenili zasesti kljub nevarnosti konflikta s sovjetsko Rusijo, ki se zasedbe tega mesta jako boji, ker bi na ta način prišla vzhodnokitajska železnica, katero upravljata danes Rusija in Kitaj skupno, pod kontrolo Japonske.
Boji sc pripravljajo tudi v inž"! Mandžuriji
Nov moment je nastopil v zadnjem času ludi s tem, da se je maršal Čansuljan, bivši vrhovni upravitelj vseh treh mandžurskih provinc (Mukden, Kirin in Hajlunčan), ki rezidira v Pekingu, odločil, da poskusi ofenzivo proti Japoncem v južni Mandžuriji somi. Zato so se vnele že sedaj bitke ob celi južnomandžurski progi od Harbina do Mukdena in Tjencinn, ml koder vodi železnica v Peking. Japonci so na Čansuljanovo ofenzivo odgovorili s tem, da so zanetili vstajo Kitajcev proti Čnnsiiljnnu v Tjencinn. ki jo jako važna postojanka. Kdor ima Tjencin, la je tudi gospodar Pekinga. Sicer pravijo Japonci, da s to vstajo nimajo ničesar opraviti, vendar pa gre vera Kitajcem, ki trdijo, da so Japonci oborožili vstaSe. V Tjencinu žive razen Kitajcev ludi Japonci, Angleži, Francozi in Američani, katere od nekdaj stražijo evropski deloSmani. Poveljnik japonskega delašmana je revolto v Tjencinu izrabil v lo, da je bombardiral kitajsko mesto. Slično vstajo so Japonci zanetili tudi v Pejpingu. Iz, tega se razvidi, da misli Japonska popolnoma uničiti dosedanjo kitajsko uprovo v južni Mandžuriji.
Nova vlada v južni Mandžuriji
Poleni, ko so Japonci potom nekega mandžur-skega odbora za javni red in mir zasegli v Muk-denu vso carino in davke, s katerimi je do sedaj vzdrževal svoj režim maršal Čansuljan v Pekingu, so sedaj odstranili tudi dosedanjo Čansuljanovo civilno upravo, katero je prevzel Japoncem prijazni kitajski general Juanšikaj. Pri ustoličenju Juanši-kaja je šef generalnega štaba japonske divizije v Mukdenu, general llong, imel kratek govor, v katerem je želel novi vladi uspeha. Prvi akt nove mandžurske vlade je bila resolucija, odposlana vladi v Tokio, da naj Japonska prevzame upravo cele Mandžurije in da naj tudi izstopi iz Zveze narodov, ki podpira roparsko vlado Cansuljana.
Proti Zvezi narodov
Obenem je vojaška stranka v Tokiu organizirala v parlamentu opozicijo, ki od vlado zahteva, da se zased« celn Mandžurija in da se obrne hrbet Zvezi narodov. Pritisk, ki ga vrši opozicija na vlado premiera Vakacukija, ima zaslombo velike večino japonskega prebivalstva. Vlada tem raje kljubuje Zvezi narodov, ker sc je v zadnjem času diploiiiatični položaj obrnil v korist Japonske. Možnost. ruske intervencije je namreč povzročila, ila je tako angleška kakor francoska javnost stopila popolnoma na stran Japoncev. Francoski tisk svetuje g. Briandu, ki je predsednik Sveta Zveze narodov, naj se preveč ne vmešava v kitajsko-japon-ski konflikt in naj pusli obe stranki pri miru, da rešila zadevo med seboj, kakor sami vesla in znala. Augleško časopisje pa poudarja, da nima zmi-sln niti tii v korist Anglije, da bi branila kitajsko mandžurske despote pred japonsko akcijo. Japonci so prinesli v Mandžurijo gospodarski red in lie-prislranosl uprave, dočim jo bila kitajskim polen-tntom samo vir obogatenja. Tudi ni pametno, pod-pirati vpliv ruskih komunistov med mandžureklm prebivalstvom. Zato je najbolj pametno, dn se pusti
Japonsko pri miru, da mandžursko vprašanje uredi v interesu miru in kulture.
Gospodarskega bojkota ne l»«
Gospodarski bojkot, s katerim je Društvo naslov grozilo Japonski, ako svojih čet iz Mandžu-ije ne umakne, je padel v vodo. Proti temu bojkotu sc namreč niso izreklo samo Francija, Anglija in Italija, ampak celo Združene države severne Amerike, ki sicer na tihem dajejo Kitajcem poguma, nikakor pa ne žele priti v odkrit konflikt z Japonsko. Sicer pa japonska vlada jako sprelno obdeluje ameriško diplomacijo in je japonski poslanik v \Vashingtonu, Debuši, včeraj izjavil, da bodo »jajionsko čete nemudoma izpraznilo Mandžurijo, kakor hitro bo Kitajska zagarantirala varnost življenja in imetja Japoncev v Mandžuriji. Japonska tudi nikakor no misli poseči v rusko interesno sfero v severni Mandžuriji, ker ji jc veliko na ohranitvi prisrčnega prijateljstva s sovjetsko llusijo.c
Krvava noč v Tjencinu
London, 11. nov. tg. Poročevalne agenture poročajo iz Tokia, da so kitajske čete ЗО.ООО mož nu-
padle japonsko koncesijsko ozemlje v Tjenciuu. katerega brani 600 Japoncev. Položaj je izredno kritičen. Inozemski zastopniki se pripravljajo ua obrambo svojih koncesijskih ozemelj. Francoska in ameriška posadka sta pripravljeni.
London, 11. nov. /.. Po vesteh i/, Pekingu je imel Tjencin ponovno krvavo in strašno noč. Ponoči je prišlo do težkih borb pred univerzo med oboroženimi Kitajci in kitajsko policijo. Borba je trajala vso noč in so o strašnih dogodkih obvestili vse konzule, da naj bodo pripravljeni na eventual-nosli. Francoska in ameriška straža sta v strogi pripravljenosti. Za zaščito katoliško cerkve jo postavljena francoska straža. Tudi v Pekingu je prišlo do spopadov. Dve bombi sla eksplodirali v bližini dekliške šole metodistov. Neki japonski oklop-ni avtomobil se je srečal s policijo. Avto so je umaknil v japonsko cono. Borbo v Mandžuriji trajajo Se naprej. Neka japonska vladna banka jo bila napadena od kitajskih razbojnikov, ki so bili odbiti. Močni oddelki kitajske vojske so koncentrirajo v bližini Cicikarja. Iz, vseh okrajev, kjer se vršijo borbe, je ljudstvo pobegnilo v gorovje.
Premirje ob reki Nonni sklenjeno!
London, 11. nov. tg. Med Japonci iu nianditur-• kini generalom Mu, ki poveljujo četam pri mostišču ob reki Nonni, jo bilo sklenjeno premirje.
Mandžurski general Ma jc izjavil, du je pripravljen umakniti svoje čete od mosta in da Japoncev ne bo več napadal. Japonci pa so sc obvezali, da bodo svoje čete umaknili od mosta, ki jc po zad-
njih tiojih zopet popravljen. Japonska pu je nlieneui izjavila, da bo svoje čete takoj zopet poslala proli mostu, če hi hil most zopet razrušen ali če bi bil promet po njem kakorkoli oviran.
Po vesteh iz Tokia so Japonci poslali v Pori .Vrtur šc štiri rušilre. V Tjencinu sc je polotuj pomiril, japonske čete so pripravljene.
Pravi vzrok okupacije Mandžurije
Pravi vzrok, da so Japonci, ki so doslej delali -amo na počasni penetraciji južne Mandžurije, zdaj naenkrat to ogromno deželo zasedli, je ta, ker je sicer grozila nevarnost, da se pod vplivom Moskve proglasi neodvisna mandžurska sovjetska republika. Treba je vedeti, da je bogata mandžurska dežela v zadnjih letih pridelovala okoli 5 milijonov ton tako zvaue sojo, to je neke vrste stročnice (fižola), ki ima jako visoke hranilne kvalitete. Iz soje 60 prideluje olje, krmilo za živino, ki se izvaža posebno v Nizozemsko in lin Dansko, neke vrste maslo in pa gnojilo. Od teh 5 milijonov ton je izvažala Mandžurija v Evropo cele tri milijono ton. Mandžurski kitajski potentati, v prvi vrsti Čansolin, ki je bil zastrupljen, in pa njegov sin, sedanji kitajski generalni guverner Mandžurije, čansuljan, so iz tega vlekli zase največji dobiček. Samo korumpirana kitajska miselnost jc mogla priti na tako idejo, na kalero jo prišel Čansolin. On je namreč mandžur-skim kmetom prepovedal, prodajali sojo posameznim trgovcem in eksporterjem, ter je ustanovil državni monopolni urad, ki je žetev sojo od kmetov nakupoval in jo potem prodajal eksporlnim firmam, ki so večinoma v rokah Japoncev. Kmetom je kitajski monopol plačeval sojo v papirju, ki ga je Čansolin dal tiskati v Evropi, sam pa si jc dol
plačevati sojo v čistili ilntih jena h. Na ta način so
kitajski mandžurski potentati nabrali zase eno milijardo jenov v čistem zlatu, dočim so kmetje dobili 6 do 7 milijard dolarjev v — papirju.
Ta papir je bil še nekaj vreden, dokler je bil eksport soje, za katero so plačevali Evropi 100 jen za tono, na višini. Lani in lotos pa jc začel eksport l>adati in danes z.naša cena soje na londonskem trgu namesto 100 jen samo 62. Primeroma temu pa jo padla ludi vrednost papirja, ki jo v rokah mandžurskih kmetov, kateri danes slojijo na robu propada. To razpoloženje mandžurskih kmetičev. ki danes za svojih C milijard kitajskih papirnatih dnlurjov ne dobijo niti ficka, jc hotela izrabiti sovjetska Rusija za to, da bi se ustanovila mandžurska komunistična vlada, ki bi seveda bila popolnoma pod vplivom Sovjetov. Na ta način so je Rusija v zadnjih letih polastila vse tako zvane zunanjo Mongolije, Sinkijana in Barge ter utrdila svoj vpliv tudi na skrajnem kitajskem zapadu, to je v kitajskem Turkestanu. Spričo lega je razumljivo, da zdaj Japonska hiti, kako bi Mandžurijo čimprej anektirnla, ker bi sicer glad in mraz prisilila mandžurske kmete, da sc vpišejo v rdeče četo, ki so bile v Mandžuriji že povsod organizirane.
Dogovor med Parizom in Berlinom
Pariz, 11. novembra, tg. Kakor poročajo listi, so jc med Parizom in Berlinom dogovorilo sledeče: 1. Posvetovalni odbor mednarodne reparacijske banke se bo na predlog nemške vlade sestal v celoti še v zadnjem tednu meseca novembra, da prouči plačilno nezmožnost Nemčije. 2. Obenem sc bo sklicala v Basel nova konferen-
ca moratorijskih upnikov, vendar odklanjajo Francozi slej ko prej vsakršen junktim med reparacijami in kratkoročnimi krediti. 3. Še pred božičem naj sc skliče mednarodna konfercnca vlad v Pariz, Basel, Biaritz ali Cannes, da sc sestavi nov program za Youngov načrl.
Dokument o nemški vojni krivdi
Pariz, 11. nov. tg. »Journal des Debats.: objavlja na dan obletnice premirja r neznan dokument«, ki sedaj nepobitno dokazuje edino krivdo Nemčije za svetovno vojno. To je neko pismo grofa Hojosa, ministerialnega direktorja avstro-ogrskega zunanjega ministrstva, ki jo bil desna roka grofa Bercli-tolda. To pismo je pisal svojemu prijatelju Marzlji, bivšemu poslaniku v Rimu. Pismo ima datum 20. julija 1917 in opisuje potovanje grofa Hojosa v Berlin meseca julija 1914. V pismu navaja:
Tedaj smo izjavili Nemcem, da je poslal položaj na Balkanu od bukareškega miru dalje neznosen in da se nam je bati, dn se ne bi ustanovila balkanska koalicija proti nam pod vodstvom Rusije. Torej smo morali iz notranjih in zunanjepolitičnih vzrokov smatrati, da je prišel trenutek, udariti proti Srbiji, celo v primeru, da bi s tem prišli v konflikt z, Rusijo.
Na drugi strani pa smo dobro vedeli, da bi laka politika lahko povzročila svetovno vojno. S tem smo hoteli spoznati naziranje nemške vlade in vedeli, ali tudi Nemčija smatra iz posebnih in vojaških vzrokov, da jo prišel trenutek, ki jo ugoden, in ali smemo računati na podporo Nemčije. Nato sta Zimmermann in Uethmaiiii-Hollvveg odgovorila: Ramo Avslro-Ogrska je v položaju presoditi, v koliko zahtevajo njeni važni življenjski interesi, da začno nkeijo proti Srbiji. Mi sami se smemo pri tem dati voditi samo od odločitve cesarske in kraljeve vlade.
Vsekakor pa monarhija lahko računa na našo podporo kot zvestih zaveznikov ter smo mnenja, da, če pride do vojne, je bolje, da sc to zgodi sedaj, kakor v enem ali dveh letih, ko bi antanta postala še močnejša.« llojos navaja dalje, da je bilo tedaj nemški vladi popolnoma prosto, reči: ne in nas odvrniti od vojne s Srbijo.
Morda bi bili mi tedaj lak nemški odgovor sprejeli res zelo kislega obraza, loda nemška vlada se ne bi bila dala vplivali v svojih odločitvah po naši dobri ali slabi volji. K temu je še prišlo, kakor se veš spominjati, pismo nemškega cesarja Berch-toldu, v knlerem cesar izrecno izjavlja, da upa, da se lopot ne bomo zopet umaknili, temveč dn bomo z. vso zaželeno energijo stvar izvršili.
Vir, odkod izhaja dokument, ni naveden, Journal des Debats se samo sklicuje nu svojega uredniškega člana Maurice Mureta, ki je spisal knjigo o Viljemu 11. in se jo pravkar vrnil z novega studijskega potovanja po Srednji Evropi, na katerem je našel ta dokument.
Dunaj, U. nov. Ig. Čuje so, da vlada zopet misli na redukcijo državnih uradnikov. Vsi uradniki, ki so žo dosegli polna službena lota, so bodo upokojili, razen malih izjem, dovoljevale pn se bodo ludi upokojitve nn prostovoljne prošnje mlajših uradnikov.
Ob 13. obletnici
premirja
V	Anglije - počastitev
mrtvih
London, 11. nov. AA. Obletnico premirja so
praznovali letos v vsej Angliji in v vsem britskem imperiju prav tako slovesno in veličastno kakor vsa druga lela. Onim, katerim vzbuja ta proslava neizbrisno spomine, se je pridružila cela nova generacija v vsem imperiju, da počasti ta praznik, ki je postal že mednarodnega značaja. Način proslave to obletnice se je v vaseh in v mestih z leti že ustalil. Kakor druga leta, tako se je tudi letos proslavil tn dan ob grobu neznanega vojaka v \Vhitehallu, na katerega mislijo ob tej priliki vsi narodi.
V	Westnunstru je bila pri božji službi ogromna množica. Jutro je bilo jasno, vendar zelo mrzlo in vetrovno. Zato je kralj ostal doma. Kraljica je gledala proslavo z okna. Ob vznožju groba neznanega vojaka so stali waleški princ, njegovi bratje in drugi Mani kraljevske družine. Pri maši je bil zastopan celokupni britski imperij. Med drugimi so bili prisotni indski vladarji, ministrski predsednik v spremstvu drugih ministrov, in visoki komisar za tlonii-nijone. Svečanosti so so udeležili oddelki vseh vrst orožja in bivših bojevnikov. Znstoprfnn je bila tudi trgovska in ribiška mornarica. Dvominutni molk se je pričel s prvim udarcem velikega zvona, kateremu so sledili takoj streli iz pušk konjeniške garde. Ta trenutek tihe slovesnosti so prekinili trobentači kraljevskih letalskih sil, ki so trobili Zadnjo pošto«. Nato sta sledili pesem O Rog nnša pomoč in narodna himna, ki sta ju predvajala poseben zbor in gardna godba.
Mašo je bral londonski škof, nakar so trobili budnico. Nato so se veliko množice razpršile nli pa polagale vence nn grob neznanega vojaka. Ho-manje v \Vbitehall in k grobu neznanega junaka v we»tniinstrski opatiji bo trnjaio ves dan do pozne noči.
Britskn legija je organizirala prodajo flandr-skih makov po vsem britskem imperiju, v angleških kolonijah, v inozemstvu in na ladjah.
V	Londonu so vsi od kralja do najpreprostejšega državljana nosili to spominsko znamenje.
V Parizu - parada
Pariz, 11. nov. A A. Današnja proslava obletnice premirja je potekla slavnostno kakor vedno.
Odločilni bol zoper bandite na Korsihi
Aretacija bandithe Marije Caviglioli
Defileju čet pauške garnizije je prisostvoval pred- ' sodnik republike' Doumer v spremstvu predsedni- j kov senata in parlamentu. Čete so detllirale mimo groba Neznanega junaka pod slavolokom.
Krvavi nemiri v Nemčiji
Berlin, 11. nov. AA. V ponedeljek je prišlo v Bremenu in v Kutinu do krvavih spopadov med narodnimi socialisti ln pristaši . Heichsbannerjn .
Pri tem sta bila ubita dva narodna socialista in ranjenih več oseb. Policija je odredila vse potrebno, da prepreči nove nemire.
JVo Grškem - je tekla kri
Atene, 11. nov. Ig. Kljub vsem vladnim prepovedim so se vršile danes na obletnico premirja napovedane manifestacije za svobodo in priključitev otoka Cipra k Grčiji. Angleško poslaništvo je bilo zastraženo z, vojaštvom in policijo. Pred vseučiliščem so bili hudi spopadi študentov s policijo in je bilo več oseb ranjenih. Točno ob 11 so bile vso trgovine za četrt uro zaprte in ves promet se je ustavil. V privatnih šolah so učitelji poživljali učence k solidarnosti s Ciprčani. Deputacija otoka Cipra je prinesla v atensko mestno hišo lnnnifest ciprskih občin za priključitev. Venizelos je v listih prosil ciprski odbor, naj preneha z agitacijo, ker bi lahko povzročila veliko nesrečo. Opozarjal je pri tem na stoletno prijateljstvo med Anglijo in Grčijo.
Na daljnem vzhodu - hri
London, 11. nov. Ig. V Tjencinu se je ponoči položaj zopet poostril. Policija Je brez moči in ne more preprečiti zbiranja množic. Pri Japonskih barakah je prišlo do streljanja ter so demonstranti s silo zasedli vso okolico Nnnkaj vseučilišča. Japonci so zopet popravili most čez roko Noni. Jn-ponski glavni stan demantira vest o kitajski vojni napovedi.
Na Poljskem - krvavi nemiri
Varšava. 11. nov. tg. V Vllni no bili veliki šludentovski nemiri, pri katerih sta bili dve osebi ubiti in 20 težko ranjenih. V Varšavi so nemiri I Irnjali tudi včeraj dalje.
Proslava premirja v Belgradu
Odkritje spomenika padlim vojakom
iMgiitd. 11. nov. 1. Danca, na dan obletnice premirja v svetovni vojni, «■■» se vršile lepe spominski1 svečanosti v prestolnici. Dopoldne ob II je bil evečauo odkrit spomenik padlim vojakom na novem pokopališču. Odkritju *tu prisostvovala kralj ln kraljica, člani viade z razpoložljivo geueraliielo, veliko šlevilo nevih poslancev ter vsi inozemski vojni atašeji. Spomenik je veličasten v svoji skromnosti. Na vinoki skali, ki nosi v polrelielu grb kraljevine Srbije, stoji srbski branilec, z očmi. obrnjenimi proli Kalimegdanu, kjer se stekala Sava in Donava in kjer je izginilo v obupnem buju .~>(»X) vojakov v tragičnem letu 1015. Pod -kalo pn leži s strtimi perutmi veličasten bronasti orel, ki predstavlja ubitega sovražnika. Notranjo d spomenika je bila preurejena v grobnico, kjer so .»hranjene v»e kosti padlih junakov. Grobnica napravlju v »voji preprostosti globok vlis. Takoj na prvi pogled Va sc občuti, da iminjkn vsaj majhna kapelica, ki
bi obiskovalce opozorila, da je treba za rajno tudi moliti in jih ne samo obiskovati. Ob vznožju spomenika je bil položen edin venec z napisom - Branilcem Belgrada — Aleksander«. Sledilo je neknj lepili govorov, in sicer predsednika Društva rezervnih častnikov Milana Radosnvljeviču, tajnika Zveze rezervnih častnikov Bogomira Bogiča in bel-grajskege župana dr. Nešiča, ki jo v zanosnem govoru predal svetišče čuvarju, s prošnjo, da gn ohrani v večni spomin poznejšim rodovom. Takoj za leni so se vršili cerkveni obrpdi na vseh vojaških pokopališčih, domačih, kakor tudi tujih.
V Zagrebu
Zagreli, 11. nov. ž. Danes ob 11 je bil v Zagrebu proslavljen spomin za vse padle vojake v vojni. Ob 11 dopoldne jo bil ustavljen za dve minuli ves promet in nastala je popolna tišina ha čast onim, ki so se borili na bojiščih.
Nadalnji padec cen
Narodna banka je pravkar objavila svoj indeks ссц v veletrgovini za mesec oktober, iz katerega jo razvidno, da so cene v mesecu oktobru nadalje padle. Po posameznih skupinah je bil indeks sledeč (podlega so cene v letu 1020 kol 100):
september oktober
rastlinski proizvodi	70.4	71.1
živalski proizvodi	70.0	66.1
mineralni proizvodi	74.2	7:«.7
industrijski proizvodi	72.2 • <>0.8
skupni indeks	71.0	09.5
izvozni proizvodi	70.7	08.5
uvozni proizvodi	t>0.9	06,2
Izjeme v padcu cen tvorijo le rastlinski proizvodi. kjer ko narasle cene fižolu, ječmenu, senu iu pekmezu, dočim so cene koruzi padle kakor ludi suhim slivam. Druge cene so ostale neizpre-menjene (pšenici, ovsu, rži in konoplji). Največji padec izkazuje indeks živine in živ. proizvodov) zaradi popuščanja cen vseli proizvodov razen masi i in jajc, katerih cena je poskoči In. Med industrijskimi proizvodi so popustile cene podplatnegn usnja, lesnih proizvodov, bombažnega prediva in otrobov, nasprotno pa so narasle cene sladkorja in opeke. Sladkor je knkor znano v ccni nnrnsiel zaradi povečanja državne trošarine.
Delna učvrstitev na svetovnih trgih
Indeks svetovnih cen za mesec november, kakor je izdelal prof. Irving Fisher, ne kaže nobenega preokreta v tendenci, ker so cene v oktobru nadalje padle. Nasprotno pa je postala čvrstejša tendenca v mesecu novembru, kjer je vzbudila veliko zanimanje hosa pšenice na flkaški borzi. Statistični položaj za pšenico Jo postni ugodnejši, kakor smo že poročali ln hosa imn dokaj izgledov, da bo ostala. Tudi nn ostalih trgih sirovin so cene pretekli in ta teden šle gor.
Za pšenico je glavni moment v ponehanju ruskega pritiska na trg. Ravnotako je zelo narasla cena bombaža, kar je pripisovati tendencam k zmanjšanju kulture. Tudi volna je začela kazati ivrstejšo tendenco. Med kovinami je zelo deloval padec angleškega funta in so tudi cene na svetovnem trgu nategnile. Čvrsta je bila tendenca za kavo, dočim je sladkor bil v ceni miren. Čvrsta tendenca se je pojaviln ludi nn trgu kož.
V ostalem je Izgledal v oktobru Indeks cen sledeče (1928 100; v oklepajih podatki za september); Severnoameriška Unija 69.3 (70.1), Francija 76.1 (77.6), Nemčija 74.9 (75.1), Anglija 09.8 (60.0) In Italija 67.2 (67.2). Zanimivo Je, da so cene v
Angliji narasle vkljub padcu funta za približno 20/' le neznatno narasle: indeks je znašal v avgustu 65.7, v septembru 60 in v oktobru 69.8. Zvišanje cen znnšn ca. 7%. Polagoma se bo tudi angleški nivo cen prilagodil novemu tečaju funta nn mednarodnih trgih.
Stanje Narodne banke
Po ultimu oktobra
Pravkar objavljeni izkaz Narodne banke zn 8. november izkazuje zmanjšanje podloge za 37.6 milj. na 2.288.4 milj. Din. Zlnti zaklad je oslal skoro neizpremenjon, zalule so se povečale zn 2 milj., devize pn so sc nasprotno zmanjšale zn 39.6 milj. Din na 520.35 milj. Din. Istočasno pa so narasle devize, ki niso vračunane v podlogo, za 5.2 na 92.0 milj.
Posojila so se nadalje povečala radi polreh gospodarstva in sicer menični portfelj za 0.8 na 1.802.8 milj., lombard pa za 2 milj. na 291.3 milj. dinarjev.
Poleg tega se je povečala postavka raznih aktiv in postavka inventarja, zavoda za izdelavo bankovcev itd.
Med pnsivi so se rezerve banke povečale zn ca. 0.2 milj. Obtok bankovcev je ostal ua prejšnji višini, zmanjšal se je minimalno za 0.34 milj. Din na 5.301.3 milj. Din.
Med obveznostmi banke po vidu so se državna dobroimetja povečala za 12.35 na 286.0 milj. in imetja državnih gospodarskih ustanov za 21.1 na 134.1 milj. Din. Skupno pn so so obveznosti po vidu zmanjšale za 20.8 na 849.8 milj. Obveznosti banke z rokom so ostalo skoro nezipremenjene, povečale so se le za 0.3 na 649.3 milj. Skupno so se obveznosti po vidu in oblok bankovcev zmanjšali za 21.1 milj. na G milijard 151.1 milj. Zaradi lega zmanjšanja in še večjega zmanjšanja podloge se jo kritje zmanjšalo od 37.68 na 37.20%. Istočasno pa je z.lnto Urit jo naraslo od 28.46 na 28.55 %.
Glavno postavko Izkazov Nnrodne banke so bilo sledeče (v milj. Din):
28.6 22.10 31.10 8.11
zlalo '	J .540.4 1.056,8 1.730.0 1.636,6
devize	"47.2 701.5 565.9 526.3
devize Izv. podi.	182.2 93,8 87.4 92,6
menična posojiln	1.252.4 1.725.6 1.795.5 1.802.3
lombardna posojila	206.2 288.6 202.3 294.«
oblok bankovcev	4.563.8 5.171.9 5.801.7 5.801.3
državne terjatve	104.8 677.7 486.9 420.1
žiro	707.8 244.4 274.1 286.6
razni računi	198.2 100.0 109.5 134.1
obveznosti z rokom	210.8 502.5 04,9.0 649.3
Pariz, 10. novembra. V zadnjem času se je na Korziki oživilo zopet tradicionelno bandiistvo. Ker je banditstvo presegalo že vse meje, je francoska vlada odredila, da ima general Iluot, poveljnik 4. sektorja žandarmerije, takoj pacificirati otok. Akcija je zamišljena v zelo velikem stilu. V Ajacciu se je izkrcalo 1409 francoskih Sandar-mov, ki imajo Korziko iztrebiti vseh banditov, ki umivajo popolno podporo prebivalstva. Angleški tis« prinaša senzacijo, da je to banditstvo organiziral italijanski fašizem, da zaneti na Korziki vstajo preti irancoski oblasti, kar ni izključeno. O banditih samih se izvedo sledeče podrobnosti:
Glavni bandit je veleposestnik Santoni, ki so ga francoski žandarmi že aretirali. Santoni je bil poslanec provincialnega sveta v mestu Zivaco. Žandarmi so izvršili aretacijo tudi v kavarni »Della Pace« v Ajacciu, kjer so zvezali samega lastnika kavarne, nekega Faggiancllija, ki je bandite podpiral. (Nekateri pravijo, da je bil Faggianelli fašistični emisar.)
Orožniki so pa do sedaj izvršili žc celih 500 aretacij. Najbolj interesantna je aretacija mlade Matije Caviglioli, sestre bandita, ki jc bil pred par dnevi ubit. Marija je bila rojena v Lopingu in so jo, ko je bila stara 15 let, omožili z nekim Dominikom Chiaratoli. Marija pa je svojega moža zapustila in se združila z banditom Spada, ki je bil namestnik slovitega roparja Romanettija, ki je leta 1923 strašil na otoku. Marija je svojega ljubimca popolnoma komandirala. Končno ee ga jc naveličala in se iz gora vrnila v Ajaccio, kjer je začela
živeti z drugim možem. Spada se je radi tega nad njo po korzikanskem načinu grozno maščeval in je nekega dne napadel njenega brata, znanega bandita Cavigliolia, kateremu je iztaknil oko in odrezal jezik. Tega Cavigliolija se nedavno francoski orožniki ustrelili. Spada sam pa je potem ubil še nekega strica in pa sestro svoje bivše ljubimke. Sedaj so orožniki Marijo Caviglioli aretirali. Ženska je nosila s seboj vedno puško.
Druga velika roparska afera pa ima svoje pozorišče v vasi Palneca med banditsko družino Bartoli in družino že omenjenega Santonija. Santoni je namreč pustil Bartolija ubiti, čeprav je le-ta pri volitvah v provincijalni odbor podpiral njegovo kandidaturo. Bartoli je bil Santoniju, kateri je bil izvoljen v provincialni svet, na poti, ker ga je hotel komandirati. Družina Bartoli ima na razpolago 80 hlapcev in prijateljev, ki so vsi oboroženi s puškami. Prav tako pa je oborožena tudi družina Santonijev. Radi umora Bartolija se je vnela med obema družinama prava bitka, ki je trajala cel leden. Zato so francoski žandarmi pod poveljstvom generala Fourniera odkorakali proti Palneci na avtomobilih. Obkolili so vas, jo zavzeli in izvršili 17 aretacij. General Fournicr namerava sedaj korakati proti posestvom umrlega bandita Romanettija, kjer danes gospodari že imenovani bandit Spada, bivši ljubimec Marije Caviglioli. Na Korziki pa se še nahaja močna četa banditov, ki jo je organiziral bivši orožnik Bornea, in pa četa bandita Ettori.
Ponovni poizkus protifašistov
z letalom
Letalo je zadržaia nemška policija
Konstant, 11. hov. tg. Veliko pozornost vzbuja pristanek letala, o katerem se domneva, da je imelo namen, metati na italijanskem ozemlju prolifa-s is ti čile lelnko. Pilot lliifnor, ki trdi, da jo letalo njegovo, jo po desetdnevnem bivanju v Berlinu priletel v Konstanzo s spremljevalcem, ki trdi, da jc belgijski grof de Looz. Pristala sta že v soboto, ko na letališču ni bilo več letalske policije. Povabila sta tamkajšnje monterje na pijačo, jih prosila, naj molčijo in naj jimn pomagajo pri nadaljnjem poletu. Na dnu stroja so našli 100 kg proti-hišisličnih letakov in orožje. V ponedeljek dopoldne se je njun start ponesrečil. Med tem pa se Jo policija zanimala za pilota, ki ni imel pilotske iz-
Skrb za brezposelne v Franciji
Pariz, 11. nov. tg. Včeraj so se sestali poslanci v poslanski zbornici na posvetovanje o problemu brezposelnosti. V Parizu je 150.000 popolnoma brezposelnih, 500.000 deloma zaposlenih in 25,000 do 40.000 brozpoeelnih, ki ne dobijo popolne brezposelne podpore, katera se dovoljuje eamo za 180 dni. Bati se je katastrofe, ker so komunisti že včeraj skušali demonstrirati. V načrtu- za omiljenje brezposelnosti je predvsem izključitev inozemcev od delovnega trga. Predvsem hočejo znižali veliko število inozemskih Šoferjev taksijev v Parizu, ker jc 6000 domačih šoferjev brez posla. Brezposelnim pa hočejo olajšati položaj s tem, da se jim odgodijo davki in plačilo stanovanja, da se jim pusti socialno zavarovanje in daje kruh, mleko in premog.
Brezposelnost v Nemčiji
Berlin, 11. novembra. AA. Konec oktobra je znašalo število brezposelnih v Nemčiji 4.622 milijonov. V drugi polovici oktobra je število brezposelnih naraslo za 138.000.
V Angliji
London. 11. nov. ž. Število brezposelnih se je znižalo za 15.148 in znaša sednj 2,710.000.
Madžarska - protestira
Budimpešta, 11, novembra ž. Revizionistična liga je poslala poziv vsemu duhovnišlvu, da se na dan 13. t. m., to je na dan, ko je bila podpisana trianonska pogodba, po vseh cerkvah darujejo sv. maše, ter da zvone vsi zvonovi v znak žalosti in protesta.
Madžarska zniža proračun
Budimpešta, 11. nov. ž. Odbor šestih, ki jc delal na reduciranju madjarskega vojnega proračuna, predlaga, da sc že znižani proračun reducira še za 20—25%, ker je še vedno previsok. V parlamentu je započeta akcija, da bo razprava o znižanju vojnega proračuna tajna, ker nikakor ni v interesu države, da se to vprašanje rešuje pred javnostjo.
Avstrija znižala obrestno mero
Dunaj, 11. nov. tg. Generalni svet narodne banke je na splošno pričakovanje znižal obrestno mero od 10% na 8% z veljavnostjo od 13. novembra dalje.
Avstrijski komunisti v preiskavi
Dunaj, 11, novembra. AA, Po poročilu dunajskih listov nadaljuje avstrijska policija s preiskavo proti aretiranim komunistom, ki so polvar-jali potne liste in druge javne listine. Zaenkrat proučujejo strokovnjaki predvsem gradivo, ki so ga našli pri aretiranih komunistih. Preiskovalne oblasti bi rade dognale, kdo so in kje se nahajajo naredbodavci aretiranih falzifikatoijev. Aretirani komunisti pa odklanjajo vsako pojasnilo. Po dosedanji preiskavi vodijo vse niti v Moskvo, čeprav najbrž ni bilo neposredne zveze med Moskvo in dunajsko centralo falzifikalorjev. Zvezo so po vsej priliki vzdrževali posredniki v Nemčiji. Neke komuniste bodo izročili danes dunajskemu deželnemu sodišču, drugi pa ostanejo šc dalje v policijskem zaporu.
knznice, češ, da jo je pozabil v Berlinu. Belgijec pa je imel pilotsko izkaznico, pa nobenega potnega lista. Ker je policija našla letake, je oba ure-tiraln. V nedeljo pa jo prispel v Konstanzo tudi francoski avto in sta potnika stopila v zvezo z letalcema. Tudi tn avto so v ponedeljek zvečer ustavili v Freiburgu in aretirali oba potnika. Domneva se, da je hotelo letalo iz Konstanze nujprej v Luzern in od tam šele dalje v Italijo. Sedaj se je dognalo, da so bili potniki avtomobila Italijani. Iz letala so holeli metati v Italiji pozive za pobijanje fašizma. Dognalo se je tudi, da jc bil pilot lliifnor žc enkrut kaznovan na pet let Ječe radi Izdaje vojaških tajnosti.
32 ministrov
London, 11. novembra, tg. Danes je bila kabinetna lista spopolnjena z imenovanjem 32 ministrov brez porUelja in državnih podtajnikov, od katerih pripada konservativcem 19, narodni delavski stranki 5, Simonovim libcralcem 4 in Samuelovim liberalcem 4. Med novimi ministri j« iz zadnjega kabineta znan prvi državni pravdnik \Villiam Jovvitt in kot državni podtajnik domini-onov Malcolm MacDonald, sin ministrskega predsednika.
Panamski kanal zasut
Novvjork. 11. nov. ž. Promet v Punainskeui prekopu je popolnoma prekinjen. Zo delj času se jo vsled neprestanega deževja vsipalu zemlja v prekop in največje ladje niso moglo nič več voziti skozi kanal. Danes pa jc zemlja popolnoinu zasula kanal, lako da jo bil nu nekem kraju globok samo še dvn metrn. Vse ladje, ki so vršile promet med Snu Franciscom in Ne\vyorkom, morajo plovili zopet, knkor pFeje okrog cele Južne Amerike, ali pn čakati eden ali dva meseca, da kunal od zasipine zopet očistijo. Uprava kanala ima ogromno škodo.
Vihar na Atlantiku
Pariz, 11. nov. tg. Na bretonski obali divja velik vihar. Več parnikov pošilja signale na pomoč. Tako je grški pamik - Gcorgios« 220 milj južno od Bresla v hudi stiski. Od 23 mož posadke je ravil 5 mož neki francoski tovorni parnik. Tudi italijanski parnik »Chiabrera« in francoski parnik »So-dium« kličeta na pomoč. Italijanski parnik »Arti-glio«, ki skuša v pristanišču Brest dvigniti zlato iz potopljene ladje »Egipt«, je bil hudo poškodovan, ko je vihar odtrgal zasidrano sosedno ladjr in jo vrgel proti njemu.
Zasedanje Zveze narodov
Belgrad. 11. nov. 1. Jutri, v četrtek potuje iz Belgrada v Pariz, jugoslovanska delegacija na zasedanje Zveze narodov, ki jo sklicano za 16. november v Parizu. Delegacijo vodi pomočnik zunanjega ministra dr. Folič. Piideljen mu jo naš siro. kovnjak v vprašanjih Zveze narodov, načelnik v ministrstvu, legacijski svetnik dr. Perne.
Kako Čehi sestavljajo proračun
Belgrad, 11. nov. 1. »Pravda« priobčuje zanimivo pismo svojega praškega dopisnika, na katerem opisuje delo Češkoslovaške, sedaj, ko se sestavlja nov državni proračun. Ministri se sestajajo vsak dan po enkrat, tako piše list, in njihova največja skrb je, da ohranijo proračunsko ravnotežje Ministri sc trudijo, da bi preprečili vsak nepotreben, še tako malenkosten izdatek državnega denarja. Pri tem pa se ministri branijo, da bi se državnim uradnikom reducirale plače. Morali pa se bodo zvišati nekateri davki. Na svojih vsakdanjih sejah pripravljajo ministri budžetni program, kat erega bodo predložili parlamentu. »Pravda« piše, da se mora odkrito čestitati češkoslovaškim ministrom k njihovemu marljivemu delu.
Dunajska vremenska napoved. Severne Al pe: Menjaje oblačno in loplo. Vzhodne Alpe: Najprej zelo Jnsno in toplo, potem megleno z jugovzhodnimi vetrovi. Južne Alpe: Večinoma oblačno, včasih dež.
Dva moža
Organizatorja slovenskih obrtnikov
LJubljana, 11. nov.
V torek dopoldno je predal dolgoletni podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo svoje posle v roke zborničnega generalnega tajništva. S tem odhaja iz zbornice mož, katerega delo bodo težko pogrešali zlasti naši obrtniki, katero je zastopal v zbornici in drugod z velikimi uspehi. Njegovo besedo eo morali vpoštevati tudi
ko n. pr. v borzo dela. v davčni odbor itd., pa eo j so povsod obrtniki s hvaležnostjo spominjali nje- i govega dela. Bil jo svoječasno tudi član SUZOR-a v ' Zagrebu in Okrožnega urada v Ljubljani in so jc veliko zavzemal zlasti za decentralizacijo socialnega zavarovanja.	i
Zbornični plenum bo pogrešal njegovo sodelovanje, zlasti pa obrtni odsek in zavod za pospeševanje obrti. Upamo pa, da bo g. Ogrin še naprej zastopal z vso vnemo obrtniško interese, kakor je to delal doslej, čeprav ne več v zbornici. Vsekakor pa se bo odpočil od velikega truda in naporov, katere si je naložil za obrtniško povzdigo. ♦
Z g. podpredsednikom Ogrinom odhaja iz Zbornico tudi g. Jernej L o žar, ki je ravno-tako bil dolgo vrsto let zbornični svetnik. G. Lo-žar je prišel v zbornico še prej, saj je njen član žo od leta 1909, torej nad 29 let in je bii najdalj časa v zbornici, kjer jo posebno deloval v obrtnem odseku in Zavodu za pospeševanje obrti. G. Ložar je star borec za obrtniške zahteve in pravice ter je zastopal interese našega obrtništva in gospodarstva tudi v raznih drugih korporacijah, kamor ga jo poslala zbornica, lako n. pr. pri davčnih odborih. Dolgo vrsto let jo bil g. Ložar tudi preglednik zborničnih računov, kar jo dokazovalo zaupanje vanj. Tudi za g. Ložarja upamo, da bo še nadalje posvetil svoje sile delu za povzdigo obrtništva; saj on ni mož, ki bi sc kedaj uklonil. Najsi so bilo
GAZELA'
as"
1000 delavcev pojde na cesto
Zlati časi v fašistični Italiji
njegovi nasprotniki, saj jc z zdravim razumom vedno našel pravo pot v reševanju najbolj kočljivih problemov v našem gospodarskem parlamentu, v zbornici. Prav je, da se sedaj nekoliko ozremo v plodonosno delovanje g. podpredsednika Ogrina.
G. Ivan Ogrin je bil izvoljen v zbornico 3. februarja 1912 in je bil od tedaj stalno v zbornici. Deloval jo v obrtnem odseku, junija meeeca 1918 jc poetal pod predsednik zbornice, kar je ostal vso dosedaj, torej dolgih 13 let, v zbornici pa je deloval nad 21 let. Po smrti zborničnega predsednika g. Ivana Kneza v letu 1925 jo tudi dalj časa vodil posle zborničnega predsednika. Njegovo delovanje jc bilo zlasti plodonosno v obrtnem odseku. Kdor jo videl podrobno delo obrtnega odseka zbornice, kateremu je načeloval g. Ogrin, je moral vedno naštevati njegovo uspehe za naše obrtništvo, za kar se je trudil z vso vnemo in žrtvoval za to največji del svojega časa. Na njegov pr odlog sc je osnoval Zavod za pospeševanje obrti pri zbornici, kateri je postavil vse obrtniško pospeševalno delo na široko podlago. S strokovnimi tečaji, predavanji itd. je izredno pripomogel k povzdigu obrtniškega stanu. Zbornica je ]>os!ala g. Ogrina tudi nu druga važna mesta kot svojega zastopnika, ta-
Trgovsko osebje v novem obrtnem zakona
Novi obrlni zakon ureja v svojem paragrafu 329 dopust. Iz zakona je razvidno, da bodo znašali ]mj novem dopusti, če je službojemalec stalno v službi O mesecev, 10 dui, po 5 letih službe najmanj 2 tedna po 10 letih službe 3 tedne, po 15 letih najmanj 4 tedne, po 25 pa najmanj 5 tednov letno. Nadalje, določa zakon, da se ne sine zahtevati prenos dopusta v drugo leto. Terjatve iz službenega odnosa na plačo in naknado izdatkov kakor tudi povračilo predujmov zastarevajo v Ireh letih.
Odpovedni rok znaša O tednov pred koncem koledarskega četrtletja. Po 5 letih službe je odpovedni rok 3 mesece, po 15 letih 4 mesece in po 25 lelili 5 mesecev pred potekom koledarskega četrtletja.
Novi zakon pozna tudi odpravnino za trgovsko in ostalo višje pomožno osobje. Čl. 333 določa, da ima po 10 letih neprekinjenega službovanja oni. ki opravlja višje trgovske ali višjo tehnične posle 4 mesečna plača, po 15 letih (i mesečna plača, po 20 letih 9kralna mesečna plača in po 20 letih 12 kratna plača. Vendar zakon določa, da la odpravnina ne pripada službojemalcem, ki imajo pravico na pokojnino po obstoječih zakonih.
Zakon pa določa tudi izjeme glede odpravnine, če se jo gospodarski položaj službodajalca toliko poslabšal, da mu je stvarno nemogoče izvršiti svojo obvezo v celoti ali deloma. Nadalje je dana možnost, da v slučaju redukcij radi lcrize podjetje tudi nc plača odpravnine itd.
Kar se tiče omejitve uslužbencev v njih gospodarski delavnosti (klavzula konkureuce) določa zakon, da I o no velja v slučajih, kjer plača ne presega ietuih 50.000 Din. Vendar omejitev ne smo biti daljša kot eno leto in tudi ne sme omejevati nepravično obstoja uslužbenca.
Kje počiva truplo
ponesrečenega Repovža?
Jesenice, 10. novembra.
Preti dnevi, ko jc narasla Sava odnašala na-voženo blato in drugi material, ki so ga v Zasipu navozili iz predora, je prišla na dan ludi črpalka, pri kateri je imel opravka ponesrečeni Repovš. Trdno so upali, da se bo prikazal tudi on, ki je imel pri črpalki delo, a čakali so zaman. Mogoče ga je narasla Sava odnesla dalje. Za preostale jc najtežja negotovost, kje je pokopan ponesrečeni oče, oziroma mož.
Jama v Stranski vasi odprta
Novo mesto, 10. nov.
Pod naslovom Dolenjska postojnska jama-, jc 'Slovenec- pred kratkim prinesel daljši članek o jami v Stranski vasi v šmihelski fari. V članku jc bil kratek opis jame z dvema slikama. Ker ie jama že toliko zanimiva po svojih lepili kapnikih, bodo lamošnji posestniki v nedeljo 15. f. m. odprli jamo. Posestniki so z znatnimi stroški napravili tri dolge in močne lcslve, katerih ena jc pritrjena prav jn i zgornjem delu jamskega vhoda, drugi dve m rvljejo naprej doli* v črno globino nad 30 m globoko. Lestve so močne. Ob njih pa so zabiti v skalovje močni železni klini, po katerih je na-
Postojna, novembra.
Tržaško gospodarstvo se ruši in soseda nadalje. Listi so pisali o pogajanjih za fuzijo tržaških podjetij z drugimi iz stare Italije. V Trstu je veliko razburjenje. Dejstvo je, da je Loyd že odpovedal službeno pogodbo vs ni uslužbencem, katere bo nova koncentracija spel vzela v službo, kolikor jili bo rabila, in . pogoji, ki bodo slabši od dosedanjih. Tržaško časopisje renči pianissimo, ker je lajati prepovedano pod smrtno kaznijo. Občinstvo objokuje zlate nekdanje čase. —- V tržaški ladjedelnici bo če/. 1000 delavcev odpuščenih zopet, kadar splovijo veliko ladjo »Conte d i Savoiac; novih del jo malo. — Poleg drugih predmetov ee je podražilo tudi olje.
Iz verodostojnih krogov se čuje, da vlada namerava še enkrat znižati plače uslužbencem. Navdušenje je neverjetno. — Po Trstu se je govorilo, da so bilo v Neaplju velike demonstracije in mnogo ubitih.
S cestami se Lahi pridno sučejo. To jesen so začeli ■/. velikimi popravami na cesti iz Trsta do Keke zlasti med Pasjakom in Račicami, kjer bodo nevarno klance preložili iu cesto razširili.
V Trstu so v prosti luki prod mesecem dni
našli raztresene rdeče listke t. napisom v laškem jeziku: • Živio petletni načrt! Ko bo dovršen, boste že videli!
Zadružno žganjekuho v vipavski dolini sla /. združenimi močmi uničila fiakus in kontrabanl. Kar so tropinovca popile, je kontrabantarski, ker so zanj proizvajalni stroški nižji, dočam morajo zadruge plačati 11 lir davščin od litra. Kdor bi rekel, da je fiskus neumen, bi ga zaprli še boli kakor kontrabantarja.
Od oseb, ki so bile aretirane svoj čas v Novi Sušiei pod Šempetrom radi uboja fašlstovskega miličnika, so doslej obdržali zaprtega samo šo enega; la jo Jakob Cucek, fant, doma iz Zagorja. Druge so izpustili.
Militarizarija. S predvojaskimi vajami so pred par tedni začeli povsod po mestih in po deželi. Fantom ni več svobodno, vpisali se k ti reči ali pa ne, ampak so vsi prisiljeni. Vežbajo ee ob nedeljah dopoldne. Kdor izostane, mora plačati občutim globo (vsa laška »nazione ee z denarjem začne in 7. denarjem konča). .Slovenske fante nekateri fašistovski veljaki surovo zmerjajo in celo klofutiijo. Ko pride fant v regiment, se pa oficirji norčujejo iz njegove fašistovske pred izobrazbe, ki zares in kdove kako temeljila.
Človek in gospod sta se srečala
Prizorčeh iz vsahdanjosti
težave še tako velike, g. Jernej Ložar je ohranil vedrost duha in optimizem delavnega in bojevitega moža. Te njegove lastnosti so ga usposabljale za neumorno in nesebično delo v korist zanemarjenim slovenskim obrtnikom v času, ko to ni bilo ne lahko in nc pridobitno delo. G. Jernej Ložar, j ki je mož bistrega uma, temeljite strokovne iz- ' obrazbe ter plemenitega srca, jo samega sebe posvetil nesebičnemu delu za blagor obrtnikov in drugih pomoči potrebnih stanov. Zato tudi njegovo ime v naši javnosti ne bo pozabljeno, četudi danes ni več član Obrtne zbornice.
peta močna železna žica za oprijemanje, tako, da jc dostop popolnoma varen. V jaini sami pa bodo nameščene močne karbidne luči, katerih refleksi bodo dali jami in kapnikom še večji čar.
Jama bo posuažena in vse najhujše ovire za dostop v drupc rove bodo vsaj deloma odstranjene. Poskrbljeno bo za varnost vsestransko. Ako bo vreme lepo, bo tudi za Novoineščane prav prijeten izlet do jame iu marsikdo bo iincl redko priliko ogledati si čuda dolenjske postojnske jame. Kogar torej zanimajo krasote podzemskega sveta, naj v nedeljo pride in si jih ogleda!
TVORN1CA CIKORIJIE
Okusna in zdrava je
Rimski grobovi pri Sisku
Znano je, da je bila pri Sisku velika rimska naselbina. Zato tam vedno odkrijejo kake rimsko starine. Dne 9. novembra so na neki opekarni delavci planirali zemljo in kopali. En meter pod zemljo so naleteli na velike prsteno vrče, v kn-lerib so našli človeške kosti, zlatnike, prstane in zapestnice. Ker pa v Sisku nimajo nobenega društva zn varstvo starin in izkopanin, so delavci dragocene. predmete odnesli iu za par grošev razprodali.
Nagla smrt v kolodvorski
čakalnici
Na zagrebškem glavnem kolodvoru je v čakalnici III. razreda v torek zjutraj sedela mlada ženska. Jedla je kruh s surovim maslom. Naenkrat pa ji je oboje padlo i/, rok, ženska pa sc jo zgrudila na klop. Dvakrat se je stresla in obležala mrtva.
Policijska komisija je ugotovila, da jo bila rajnica služkinja Terezija Travinie, rojena I. 1902. pri Krapini. Vzrok smrti bo dognala obdukcija.
Ljubljana, II. nov.
Vsaka jiesem o Ljubljani sc začne s staro že stokrat prežvečeno in vsem znano trditvijo, češ, da je zaspana in dolgočasna. Vsak prinese to, kar
i'e prinesel prejšnji, če ne bi imeli dragega iu sla->ega cvička, s katerim si pomagamo iz krize, bi menda spali noč in dan. Ljubljanska vsakdanjost nam ropoče po ušesih, migota iz časopisov in tolaži kruleči želodec. Ni zadosti, da ima človek očala in zdrava ušesa, da bi videl in slišal kaj se godi окгоц njega. Smo pač navajeni ljubljanske megle. Poživi nas kvečjemu kak dežek, ki nas inalo namoči.
Včasih pa človek kljub lenobni megli dobi kar takole s kolom jra glavi. Takrat sc šele zave, da premore tudi Ljubljana včasih celo humor, še večkrat jia to kar odmeva iz vsakega mesta: brezobzirnost in brezsrčnost.
Kljub temu, da imamo skoro na vsakem voglu okrepčevalnico, v kateri lahko |X>žgačkamo pozno v noč svoje dremave možgane, katerih tnenda drugače ne moremo vzvaloviti do razboritosti, pa vendar srečamo tudi v poznih ponočnih urah po cesti ljudi, ki gibkosti svojega duha niso prinesli iz okrepčevalnic, ampak od trdega dela.
In če se človek takole okrepčan vrača pozno ponoči domov, podložen in namočen od znotraj z vsem potrebnim, čeprav morda ne tako zelo koristnim, ne škoduje mnogo, če ga priznani ljubljanski dežek skuša namočiti skozi dežnik in suknjo še na zunaj.
Pa se je zgodilo nekomu, ki. na |x>štcno besedo, znotraj ni bil prav nič namočen, da jc moral po dvanajsti iti od nočnega dela počivat. Kdor ga pozna, vc prav dobro, da on sam ni bil kriv, da je ta večer imel na sebi tanko, skoro prosojno suknjo (tisti, ki sc spoznajo na kategorije modnih oblek, bi ta rekvizit označili z obnošenim pomladanskim površnikom). Suknja jc bila na žalosl tudi edina. — Ne bomo izdali nobene skrivnosti, da je bil tudi klobuk, ki mu je čepel na glavi, edini iz zaloge v njegovi garderobi. Pa je preccj močno deževalo in mož ni imel dežnika. Nnjbrž ga poleti ni rabil. Ko je pa prišla cmerikava jesen, jc samo stal pred trgovinami in si ogledoval najbolj cenene dežnike. Pri najboljši volji nismo mogli ugotoviti razloga, zakaj možakar na jesen dežnika — ni kupil.
Res je bilo le to, možak je hitro stopal po ŠentpetersKi cesti, po hodniku, ki jc bliže bregu Ljubljanice. Sicer se mu ni mudilo v kavarno, niti m hitel h klobasarju, pri katerem je tako toplo dišala hrenovka, šel je domov tja nekam na Mirje. In glej ga spaka, prav to noč je padal tako sočen in temeljit dež, ki ni bil prav nič jiodoben j>o-hlevnemu ljubljanskemu dežku. Mož si je zavihal ovratnik, se zavil v mrzlo suknjo in potisnil klobuk na čelo. Prav ob zidovih hiš je hitel naprej in se umikal debelitn kapljam, ki so s tako neverjetno žilavostjo silile skozi suknjo.
Vsak, ki jjozna šenlpetersko cesto bo razumel, da je naš nočni potnik hodil po levi strani hodnika in se umikal obilnemu dežju kolikor se je pač daio. 2e v bližini Marijinega trga pa mu primaha naproti »gospod . Težka črna suknja sc jc pozibavala v sredi hodnika, širok dežnik in lep Klobuk sla zakrivala izraz neznančevega obličja. Kljub temu pa se je zdel izraz obličja nekoliko debelušast. Z vsakim korakom sta bližje in bližje drug drugemu. Mož brez dežnika sc jc stiskal vedno bolj k steni, njegova suknja je že zdaj pa zdaj oplazila po zidu. Pa tudi mož z dežnikom je zavijal vedno bolj proti zidu, hodil je torej vedno bolj točno po jiredpisu. Držite sc desne. Se nekaj korakov ju je ločilo in čez par trenutkov sta — trčila drug ob drugega, oba skoro naslonjena na zid. Začuden se oglasi "gospod pod dežnikom: i
•Ljubi moj, desno se hodi!«
•■Oprostite, vem prav dobro, ampak, ali nc vidite, da nimatn dežnika."
»Pa kaj me to briga! Ali mislite, čc nimate dežnika, da lahko hodile, kakor se vam zljubi?
»Saj grem samo zato po levi strani, da ue bom do kože moker, ko pridem domov, fn kadarkoli se mi je pripetil tak slučaj, so bili pešci, ki so mi prišli nasproti z dežnikom, vedno toliko obzirni, da so sc mi umaknili na zunanjo stran hodnika, zlasti še, če je hodnik tako prazen kakor sedajle. Iti mislim, da bi to tudi vi lahko storili.
Ne bodite no smešni. Kdo vas pa vpraša za obzirnost. Ce bi bil obziren, že zdavnaj ne bi imel več kruha 2a v usta. Red mora biti iu predpis je predpis. Ce pa mislite, da se vam bom umaknil,
se pa motite. Kar počakajte, aj boste vi mokri nc jaz.<
»Oprostite, prvikrat sem srečal takega človc-veka, zato nisem takoj razumel. Izvolite po desni, vljudnost in takt pa bosta ostala za vami.«
•Mlad ste še in še večkrat se boste umaknili!
Nočno srečanje jc biki končano. Ogromna senca dežnika se je lovila pod brlečimi plinovkami in izginjala v ozadju. Na drugi strani pa se je pritiskala skrušena postava k zidu — stopal je počasi in trdo. Ni čul dežja, ni čutil mraza. Težke deževne kaplje pa so mu padale do dna srca.
iVof je požrl
Ljubljana. 11. novembra.
Vztrajen jedec neprebavljivih reči je 22 letni brezjioselni graver .Marjan Pajer brez stulnegn bivališča. Pajer jo že dolgo časa brez zaslužka in že jmvsem naveličan življenja. Klatil se je brez cilja okoli, nikdar varen pred jiolicijo. ki ga je zaradi nekaterih prestopkov iskala. Snoči se je z,opct lačen iu premražen klatil po Tivoliju ter jc sklenil. da napravi svojemu življenju konec. Izbral piši je nenavaden način snniouniorn. Pogoltnil je žepni nož in košček pile. Pn lo mu Se ni bilo dovolj. V bližjih okrajih je natrgal žice, ler jo je več kosov požrl. Smrti pa ni hotelo biti od nikoder. Pajer je odtaval proti operi, kjer se je zgrudil. Ljudje so poklicali reševalni avto, ki jc Pajerja pripeljal v bolnišnico. Tam so fantu dajali odvajalna sredstva in kakor vse kaže, bo Pnjcr Se okreval. Pajer je znan po svoji nenavadni lastnosti, da golta neprebavljive jiredmele. Meseca februarja je bil zaprl v mariborskih zaporih. Tam je pogoltnil okoli 20 žebljev. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, odkoder pn je ušel in ga je odlednj policija neprestano iskala. Sedaj jo Pajer zojiel v bolnišnici in jo tako sam padel policiji v roke. Zdi pa se. da je Pajer s svojim nenavadnim fioskusom samoumora hotel priti le mi gorko in do jedi, pa tnngnri v bolnišnici.
Pretepena žejna sitneža
Ljubljana. 11. novembra.
V nodeljo ni bilo pijače in fantje so ugibali povsod, kje bi |>rišli do kakšne božje kapljice. Dva brata. 23 letni Franc in 22 letni Jakob, oba rudarja 7. Gaberske gore pri št. Janžu, sta našla izhod iz to zadrege in neprijetne suše. Odšla sla proti večeru od doma v neko kmetsko hišo, kjer so imeli mladi ljudje domačo zabavo. Pili so, jedli so in seveda so ludi plesali. Brata sla precej sitnarila in ko je Jakob stopil slučajno i z hiše, ga je v temi nekdo zabodel z nožem v kolena. Jakob se je vrnil v hišo in ves razburjen pripovedoval, kaj se mu jo pripetilo. Glin brata sta počela velikanski krava! iu drugi ljudje, ki hi sc radi naprej zabavali, so vrgli oba brata iz hiše. Zunaj pn je že olw silneža nekdo pričakoval iu obema posvetil s sekiro po glavi. Brata sta danes prišla v ljubljansko bolnišnico, vsa obvezana in togotna, vendar p:i nista mogla povedati, kdo ju je. Nekaj časa se bosta morala zdravili, vendar sile ne bo, ker sla oba lažje ranjena.
Razne nesreče
Ljubljana, 11. novembra.
Bolnišnica je sprejela danes več ponesrečencev
2 letni sin jiosestnikn Jakob Poljanšek iz Savinje peči v občini Podhruška pri Kamniku, je dno G. novembra padel na sekiro iu se močno ure-zal na levi roki.
2e dne 2. t. m. so je jionesrečil 80 letni po-sestuik Anton Debevec iz Begunj pri Cerknici. Ko jc pripravljal drva, se je močno usekal v levo nogo. V bolnišnico pn je prišel šele danes.
Davi na vse zgodaj so so v Dolgem brdu pri Kolovratu stepli fantje. 23 letnega kajžarjevega sina je neki Jože Gril zabodel z nožem v levo lice.
24 letni rudar Dominik Nušak iz Hrastnika Je bil dne 2. 1. m. med prepirom udarjen ■/. motiko po glavi. Poškodba sicer ni nevarna, vendar so bo moral fant zdraviti v bolnišnici.
Naše dijaštvo
Tovarišiccl V petek 13. novembra se vrši prva pevska vaja ženskega akademskega pevskega zbo ra iii sicer ob 7 zvečer v balkonski dvorani na univerzi. Novinke dobrodošle! — Tajnica
Maribor
10 tet mestnega električnega loka
Maribor, 11. nov.
Malokdaj je imela mariborska mestna občina pri ustanovitvi svojega podjetja tako srečno roko, kakor takrat pred 10 leti, ko je ustanovila lastno električno podjetje. V tem kratkem razdobju se je podjetje tako razvilo, da izkazuje njegova letna bilanca svoto 6 milijonov Din. Pomen podjetja je očividen nele za občinsko gospodarstvo kot tako, ampak je bil tekom svojega obstoja odločilen za razvoj mesta samega in razmah mestnega gospodarstva v širšem pomenu. Da je Maribor danes eno največjih industrijskih mest naše države, je prvenstvena zasluga tega podjetja in njegove uspešne tarifne politike. Istotako je zasluga podjetja in njegovega šefa ing. Uršiča, da ni elektri-liciran samo Maribor, ampak tudi njegova širša okolica.
Na razstavi mesta Maribora, ki je bila minule dni zaključena, je mestno električno podjetje razstavilo izredno zanimiv statistični material, ki nazorno pokazujc ves velik razvoj v razmeroma kratki dobi njegovega postanka. Z elektrifikacijo mesta se je pričelo leta 1920. že dve leti kasneje se je elektrificirala sosednja Krčevina, nato pa si slede kar zaporedoma Studenci leta 1926, Razvanje 1026, Tezno in del Pobrežja 1927. Radvanje 1928, Košaki 1929, spodnji del Pobrežja in Kamnica 1930. Л interesno sfero mestnega električnega podjetja pa spadajo še občine Zrkovci, Marija Brezje in Sv. Peter, del Bresternice in Pesnica. Tudi ti kraji bodo v kratkem dobili elektriko iz Maribora, vod proti Pesnici se bode pa v prihodnjosti podaljšal do St. 11 ja, ki sedaj dobiva elektriko iz Špilja v Avstriji. Glavno pozornost pa seveda posveča podjetje mestu samemu, ki je največji kon-sument toka ter je po številu kilovatnih ur, ki odpadejo na posameznega prebivalca, daleč pred vsemi drugimi mesti naše države. V dobi 10 let, odkar imamo v Mariboru elektriko, smo porabili 10 milijonov kilovatnih ur, Zagreb s svojimi 145.000 prebivalci v dobi 23 let 19 milijonov in Ljubljana s 59.000 prebivalci v 33 letih samo 3 in pol milijona. Na posameznega prebivalca odpade v Mariboru na leto 300. v Zagrebu 130 in v Ljubljani samo 60 kilovatnih ur.
Glavno zaslugo na tako velikem konzumu toka nosi, kot že omenjeno, pametna tarifna po-litika podjetja, ki omogoča s skrajno nizkimi cenami obratnega toka elektrifikacijo industrijskih in obrtnih lokalov. Danes je celokupna mariborska industrija in obrt elektrificirana in v Mariboru teče 1784 komadov elektromotorjev s skupno 6800 ks. Največji odjemalec je tekstilna industrija, katero ie baš nizka cena obratnega toka privabila v Maribor. Sledijo dalje pivovarne, mlini in tovarne za testenine, opekarne, usnjarne, milarna, kovinska industrija in samoobsebi umevno mestna podjetja, klavnica in vodovod. V zadnjem času ?,e je elektrificirala tudi državna železniška delavnica, ki
□	Prostor za magdalensko šolo že določen. Hitro in dobro se je rešilo vprašanje prostora za zgradbo nove magdalenske šole. Uprava železnic je to pot pokazala izredno razumevanje za potrebe mariborskega mesta z ozirom na gradnjo novega šolskega poslopja v magdalenskem predmestju ter je takoj pristala na zamenjavo zemljišča, ki lezi na najprimernejšem prostoru, namreč med Franko-pansko, Stritarjevo. Bctnavsko in Poljsko ulico. Občina bo železniški upravi odstopila drugo zemljišče v enakem obsegu, namreč 9S00 kvadratnih metrov v magdalenskem predmestju. Vprašanje prostora je toraj z umevanjem železniške uprave rešeno na najprimernejši način in z pripravljalnimi deli za razpis načrtov se bode pričelo v najkrajšem
Casu- ... , ,• i
□	Iz dijaškega semenišča. V nedeljo, dne
15. t. tn. ob pol 5 popoldne bo slovesno blagoslovljena in otvorjena Karlinova dvorana, pozidana na prostoru starega kegljišča. Po blagoslovu, ki ga izvrši prevzvišeni vladika msgr. dr. Andrei Karlin na svoj 75. rojstni dan, sledi dijaška akademija z izbranim sporedom. Vsi prijatelji dijaške mladine iskreno vabljeni.
□ Gospa Lovšctova zopet v Mariboru. Mariborčani smo imeli večkrat priliko poslušati našo najboljšo koncertno pevko gospo Lovšetovo in se veselimo vsakega koncerta, kjer gospa sodeluje. Krasne koloraturne partije in arije v Rossinijevi •Žalostna mati« ji dajejo priložnost, da nam bo nudila vse bogastvo in lepoto svojega lepega petja. V krogu ostalih solistov iz Maribora, gdč. Ve-dralove, g. Zivka in g. Neraliča, katerih izboren pevski materijal itak poznamo in se njihovih nastopov enako veselimo, bo sestavljen solistični kvartet, kateri bo zadovoljil najbolj kritičnega koncertnega udeleženca. Vstopnice za konccrt se dobijo v predprodaji pri Moferju in v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti.
□	Podporno društvo za revne učence drz. real. gimnazije v Mariboru ima svoj občni zbor v petek, dne 20. novembra t. I. zvečer ob 17. uri v jiosvetovalnici tega zavoda v I. nadstropju z običajnim dnevnim redom.
□	Radio Maribor r. z. z o. z., Miklošičeva ulica 2. Zaloga žarnic, radio-aparatov, zvočniki, sestavni deli, drobni materijal po najnižjih cenah.
□	Krščanska ženska zveza ne priredi dne 15. novembra proslave 700-letnice smrti sv. Elizabete, temveč dne 22. novembra ob pol 17 v dvorani Prosvetne zveze. — Vstopnice se dobijo pri vseh odbornicah.
□	Na Pohorski dom in Ruško kočo priredi v nedeljo, dne 15. t. in. mariborski smučarski klub svDj izlet; izvid radi bližajoče sc zimskosportne sezone. Odhod ob šestih zjutraj iz Glavnega trga.
П Umetniški klub »Brajda«. Jutri ob 20 v Orajski kleti sestanek »Brajdarjev.
□	Mrtvaški zvon. Na davici je umrla 6 letna hčerka mizarskega pomočnika Tusnelda Lešnik v Jezdarski ulici 8. Pogreb se vrši danes ob četrt na tri na magdalensko pokopališče. — Umrl je triletni sinček mesarskega pomočnika Kari Peterlič. Pogreb se vrši danes popoldne na Pobrežje. — V Košakih je preminula Elizabeta Krojs, žena vi-ničarja v starosti 67 let. Pogreb se bo vršil danes ob 14. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. — Smrt je pobrala tudi mestno ubogo Marijo Jeremic v starosti 67 let. Pokopana bode danes pojioldne na Pobrežju. Naj jiočivajo v miru!
□	Dogotovltev Radvanjske ceste. Novi del Rad-vanjske ceste, ki vodi od kadetnice do Nove vasi, je bil te dni dogovljen in predan v promet. Istotako je prenovljen stari del ceste od odcepu iz Frankopanove cesle dalje. Nova cesta vodi med ličnimi vilami, ki so večinoma zrastle v tem delu lani in letos. Staro cesto, ki je vodila tik zidu kadetnice, so razparce-lirnli ler prodali posestnikom vil, ki leže ob njej in I i si sedaj iz ceste urejujejo vrtove.
□	Seja zimskosportne podzveze se vrši v Aljaževi sobi hotela Orel ob 8 zvečer.
□	Maratoni ! — smučarji. Nocoj ob 8 se vrši v bifeju Zadružne gospodarsko banke sestanek vseh članov Maratona, ki so si naročili smufi preko kluba.
Ljubljana
pa dobiva lok z železniškimi kolodvori vred naravnost od Fale. Tarifna politika podjetja sloni na principu — čim večji odjemalec, tem ceneje se nni nudi tok. Podjetja z motorjem nad 25 ks plačajo za kilovatno uro Din 1.75. Cim izkazuje motor 2500 obratnih ur, stane tok samo še 90 par in pri 4000 obratnih urah, katere dosežejo motorji v dobro zaposlenih podjetjih, pride tok samo še na 66 par. S tako politiko je postalo električno podjetje nekaka hrbtenica, na katero se oslanja vsa mariborska industrija.
Ujioraba toka za razsvetljavo narašča ravno tako zelo naglo. V letu 1921 je bilo v Mariboru 10.149 žarnic, koncem leta 1930 pa že 59.241. Cestnih svetilk je bilo v prvem letu obratovanja podjetja 40, letos jih je že 648; cestna razsvetljava pa se neprenehoma izpopolnjuje, stare žarnice se izmenjujejo z novimi visokovatnimi. Ogromna je razseznost omrežja, ki meri v dolžino 155 km. V obratu je 62 transformatorjev in 7300 števcev.
Vsa ta ogromna električna energija prihaja iz Fale po treh vodih; preko dveh pošilja tok v napetosti 10.000 voltov, preko enega pa 80.00(1 voltov. Vodi se stikajo v veliki stikalni napravi v Radvanju, kjer se tok transformira na 10.000 voltov ter prihaja jjo prostovodu do Magdalenskega parka, odkoder gre po kabljih po mestu, tako da nimamo v mestu nikjer prostovoda z visoko napetostjo. Preko Drave vodita dva voda za slučaj motenj, in sicer eden |>reko glavnega mosta, drugi pa po prostovodu preko reke pri Pobrežju. Tretji vod jjreko Drave je v gradnji v Studencih. Za razsvetljavo Kamnice se odcepi jjoseben prostovod z najietostjo 10.000 voltov pri Pekrah.
Zanimiva je razlika med obtežbo v posameznih dnevnih urah in v zimskem ter letnem času. V zimskem času je obtežba najmanjša med 3. in 4. zjutraj, ter znaša okrog 1000 kilovatov, l'ostojjoma potem narašča, ljudje vstajajo, industrija prične obratovati, z nastopnom dneva pa zopet nekoliko pade, dokler ne doseže najvišjo konico popoldan ob 5. uri, ko se prižgo vse luči ter je industrija v polnem obratu in sicer 3200 kilovatov. V letnem času je najnižja obtežba med 3. in 4. ter znaša 800 kw, maksimalna pa med 10. iu 11. ponoči, ko doseže 1800 kw. Največ se jjorabi toka v mesecu decembru, najmanj pa v juliju.
Mnogo se je že razmotrivalo ob tako veliki jjorabi toka v Mariboru vprašanje, če bi se ren-tirala lastna mestna elektrarna. To vprašanje so že vsestransko prerešetali strokovnjaki, vendar je njihovo mnenje negativno, dokler si mesto ne zagotovi tako velikega odjemalca toka, kakor je na primer ruška kemična tovarna. Vseeno pa mariborska občina to vprašanje budno zasleduje ter si jc zasigurala tudi že tozadevne načrte in koncesijo za zgradbo lastne električne centrale pri mariborskem otoku. Realizacija tega načrta leži pa seveda še v bodočnosti.
□	Darovi za pomožno akcijo v Mariboru.
Frettnd Viljem, tovarnar Din 2500.—, Zirnfcld Pavla. učiteljica Din 30.—, Mastek Franc, trgovec Din 500.—, Mestna hranilnica Din 3000 —, Dr. Igor Rosina, odvetnik Din 20.—, Peter Albancže, lekarnar Din 200.—, Kvas Ivan, klobučarski mojster Din 50.—, Rosner Marko, trgovec Din 500.—i Kari Toma, tovarnar Din 500.—, Dr. Majcen Josp, zdravnik Din 50.—, Kovač M., prof. v. p. Din 50.—, Ašič Ivan, nofar Din 250.—, Hochneger fn Viher, mizar Din 20.—, Ing. Urbas Janko, srez. načelstvo Din 50.—, Dr. Franc Kartin, zdravnik Din 50.—, Sirak, lekarnar Din 50.—, Dr. Herman Kraus Din 50.—, Dr. Robert Frank, zdravnik Din 40.—, Podravska tiskarna Din 20.—, Dr. Vrtovec, zdravnik Din 20.—, Dr. Mirko Cernič, zdravnik Din 100.—, Kmetski hranilni in posojilni dom, Slomškov trg Din 100.—, Franjo Zebot Din 100.—, Rotarv-klub Din 5000.—.
П Drevo ga je podrlo. V Cirkovcih se ic težko ponesrečil poljski delavec Miha Perkovič. Pomagal je v gozdu pri podiranju dreves, pri tem ga je padajoče drevo zagrabilo ter ga podrlo na tla. Zadobil je težke poškodbe ter so ga morali prepeljati v bolnišnico.
□	Podstrešni dolgoprstnez se je ujel. Nekaj časa sem je vznemirjal mariborske gospodinje predrzen tat, ki se je splazil ob ugodnem času na podstrešje ter jo odkuril s perilom, katerega je našel. Tako je pred par dnevi ga zasačila na podstrešju kuharica trgovca Laha ter ga v strahu na-gloma zaklenila. Bila pa je tako neprevidna, da ni poklicala stražnika, ampak neko drugo žensko, s katero sta šli iskat tatu na podstrešje. Ta sevead žensk ni ustrašil, ampak jo korajžno planil na stopnice ter izginil. Ženski sta pa vseeno prepoznali v njem Ivana Z., katerega so včeraj izsledili ter ga aretirali. Služkinji sta tudi na policiji spoznali v njem dolgoprstneža, nakar je priznal svoje grehe. Oddan je bil sodišču.
Rase
Smrt matere slovenskega duhovnika. Otožno je zazvenel glas zvona preko grobov. Turobno je odjeknila njegova pesem ob pohorskih vrhovih in naznanjala, da je nohfilo biti blago srce matere našega gosp. župnika, Marije Pšunder roj. Trstenjak. Dne 10. novembra ob 10 je Vsemogočni poklical k sebi jio plačilo našo drago mamico v 88. letu njene starosti. Lepo jo imela življenje ob strani sina duhovnika, zato pa je bila tudi lepa njena smrt. K večnemu počitku jo bomo spremili v četrtek, 12. novembra popoldne ob 15. Naj sveti rajnici verna luč, žalujočim naše iskreno sožalje 1
Vlom pri maratonskem tekaicu
Ljubljana, 11. novembra.
Ali poznate tisto slavno anekdoto, ko je Schmeling pritrdil na svojo garderobo listek: »Bojte se tatovi! Lastnik je Schmeling!« in je tat nato pritrdil mesto ukradene garderobe listek: »Ne pomaga nič. Nurmil«? Približno taka sportma anekdota se je pripetila snoči v Ljubljani, le v obratnem smislu.
Okoli polnoči sta se pred lepim izložbenim eknom na Masarykovi cesti ustavila dva sumljiv-ca. Že sta izvlekla iz žepa vitrihe in drugo podobno orodje, da bi vlomila v okno. Ko sta se nekaj časa trudila z oknom, pa je iz lokala planil sam lastnik trgovine. Vlomile^ pa v beg! Mislila sta morda, da je lastnik trgovine kak debelušen trgovec, ki ju gotovo ne more ujeti. Uboga vlomilca, zakaj sta se trudila tako zelo na begu, da je kar teklo od vajinih obrazov? Kaj nista vedela, da je tekel za vama najboljši tekač Jugoslavije, sam Stane Šporn, naš prvak v maratonskem teku?
Tako je trajal nekaj sekund ta divji tek. Slaba vest je nesia oba vlomilca, Staneta Sporna pa njegove priznane lahkoatletske noge. Čeprav •ita imela oba vlomilca najmanj 50 metrov handi-capa, vendar je naš Stane že po nekaj sekundah enega vlomilca ujel ter ga obdržal. Stane Šporn je tudi krepak dečko in je takoj odgnal ujetega vlomilca na kolodvor ter ga tam izročil policiji. Vlomilec sc je nekaj časa mazal, češ, da ni ta pravi in da se je Stane zmotil, potem se je pa vdal, ker so mu na policiji povedali in ga spomnili na to, da je že spomladi bil zasačen pri enakem poskusu vloma. Vlomilec je 17 letni Pavel H., brezposelni delavec. Fant je tudi delomržen in če bi tudi delo res dobil, gotovo bi ne hotel delati. Svojega sokrivca ni hotel izdati. Sedaj je vlomilec za zamreženimi okni, Stane Šporn pa ima izložbo v redu. Tako je, če je človek rekorder in državni prvak v teku.
Kaj bo dane s?
Drama: Zaprta.
Opera; sDameki lovec«-, »Car se da lotografi-ratk. Red E.
Jakopičev paviljon: Goršetova razstava.
Delavska zbornica: Delavski prosvetni večer Centrale Krekovih družin. Ob 20.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Uetar, Sv. Petra 78, iu mr. Hočevar, Celovška 34.
0 Splošna maloželezniška družba d. d. v Ljubljani sporoča, da je svojo obratno pisarno preselila iz stare remize na Zaloški cesti v novo reiuizo v Zgornji Šiški. Vozni listki (bloki, dijaški in delavski vozni listki) se bodo prodajali od 12. t. in. dalje samo v transformatorski pisarni na Blciweisovi cesti in v novi remizi v Zgornji Šiški od 8. do 12. in od 14. do 18.
Ftm
Nesreča. V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 07 letnega Klinca Ivana od Sv. Barbare v Halozah, Ponoči je jiadel |>o stopnicah in ee močno pobil.
Kup je zadela Ivana Simoniča, jiosestnika in gostilničarja iz Oreaja. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Poročilu sla ee v minoritski cerkvi v Ptuju g. Alojzij Egel, urad ni k na Rakeku, in gdčna Štefanija Šegulu, hči mizarskega mojstra v Ptuju. Obilo sreče!
Ljutomer
Ljudski pesnik g. Anton Erjavec, doma iz Pod-gradja, je umrl v ptujski bolnici, knmor so ga prepeljali. Pred par tedni že je |>adel z. drevesa in si pri tem nalomil hrbtenico in dobil notranje poškodbe, ki so povzročile smrt. Mož je imel poseben talent za verze. Bil je pravi ljudski pesnik. Ojieval je dogodke, zlasti iz vojne, zlagal priložnostne |iesmi za razna blagoslavljanja in podobno. Njegova pesniška zajiuščina je precejšnja. Zapušča ženo in pet otrok. Vsi skupaj zaslužijo podporo.
»Divjega lovca«, najboljše Finžgarjevo dramat-sko delo, ponovno uprizori naše Prosvetno društvo v nedeljo, dne 22. novembra ob pol 4 pO|ioldne v Katoliškem domu. Ofiozarjanio zlasti okoličane, da ne zamudijo te prilike. Zveza z vlaki je ngodna.
Blago za zimske suknje, kamgarn in športni ševijot za obleke. Piiš in volneno blago za plašče in obleke.
Najnove/ši bariuni in flanele
Najugodnejši nakup!
59. Žlender,
Ljubljana, Mestni trg št. 22
0 Članstvu Ljubljane! Prihodnje pevske vaje se vrSe redno vsaki |>onedeljck in četrtek ob 8 zvečer v Unionu. Torej drevi ob 8 vej in točno! — Pevovodja.
0 Od Sušaka do Aten z lr.djo »Kraljica
Matija, je naslov potopisnemu predavanju, ki ga bo imel na VI. prosvetnem večeru v petek 13. t. m. ob 8. uri zvečer v verandni dvorani holela Union tajnik Prosvetne zveze g, Vinko Zor. Največji jugoslovanski parnik, ki ponosno nosi ime ^Kraljica Marija«, je dvakrat mesečno v pretekli seziji prevažal izletnike vseh evropskih narodov po sinji Adriji mimo dalmatinskega obrežja, zalivov, otokov in fjordov proti jugu na Krf, dalje v Grčijo. Parnik je namreč obstal tudi v Naupliah, odkoder so si izletniki ogledali najstarejše kulturne spomenike na evropskih tleh Mikene, Tiryns in Epidaurus. Obiskali pa so tudi Pirej, Atene in mogočno Akropolo, kulturno središče Grčije. Vse potovanje je bogato ilustrirano z lepimi skioptični-mi elikami, ki so bile posnete ob priliki izleta. Slehernega prijatelja in ljubitelja naravnih lepot, umetnostnih spomenikov, na katerih je tako bogata Dalmacija in Grčija, bo to potopisno potovanje brezdvoma zanimalo. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5.
0 Drugi delavski prosvetni večer bo posvečen našim izseljencem. Vrši se drevi ob 8 v dvorani Delavske zbornice. S|>ored: Oton Župančič, Duma. (Odlomek.) Deklamacija. Tov. Franc Gajeta. 2. Naši izseljenci in sliki z domovino. P. Kazimir Zakrajšek. 3. Naša emigracija v luči statistike. Fink, izseljenski nadzornik. 4. Francija. Skioplično pre davanje. Vslo|i jirosl. Vsi člani in prijatelji iskreno vabljeni. — CKD, ,1SZ.
0 Dež. grom in toča. Menda se je letošnji november poaprilil. Saj smo v Ljubljani bolj navajeni noveinberske megle, kakor pn nalivov z bliskom, gromom in ločo. Včeraj je že ves dan puščalo nebo iz. svojih zatvornic enkrat bolj na go-slo, drugič bolj na redko. V večernih urah se je pa vlivala naravnost silna ploha. Vsak je bil prepričan, da smo dobili pravo jesen, če že ne mogoče sneg. Okrog 10 zvečer pa je dež. ponehal. Toda ne za dolgo. Okrog 2 jKinoči je začelo znova. Bliskalo in treskalo je tako močno kakor ob najhujši poletni nevihti. Vsula se je debela in gosta toča, ki je polagoma prešla v dež. Ozračje se je močno ohladilo, dež jia je padal v presledkih do jutra. Cmerikavi dan se je začel počasi jasnili in pojioldne je žo jiarkrat pokukalo solnce skozi raztrgane oblake. Mogoče bo še kaj lepih dni, če ponočno grmenje ni oznanjalo snega, ki ga nam bodo prinesli prihodnji dnevi. Radi deževja pa je Ljubljanica zopet toliko narastla, da je začela odnašati oder pri novem čevljarskem mostu. Od-plavljala je tramove in jilohe, delavci pa eo jih ob .•drugi lovili z aki iz vode. Kakor vse kaže, novi čevljarski most letos ne bo stal.
© Spored koncerta Trboveljskega mladinskega pevskega zbora. E. Adamič: Pesem rudarskih otrok. Zabučale gore, Koroškim fantom. — Ivan Grbec: Ciciban je zaspan, E, Adamič: Jurje-vanje. Večer. Pod zelenim oknom. Pastirci vi! Stanko Premrl: Rože za Marijo. Emil Adamič: Tru pure. Izpraševalnica. Marij Kogoj: Mladinska. Jan Malat: Lastavička. Fran Marolt: Pase Janko. E. Adamič: Kdo najlepše živi. Jakob Aljaž: Triglav, — Zbor vodi njihov učitelj g. Avgust Šuligoj. Besedilo vseh teh pesmi se dobi že v predprodaii v Matični knjigarni, kjer so na razpolago tudi vstopnice od Din 30 navzdol
obe^se
JVVAN Iatnicai
LJUBLJANA - PALAČA VIKTORIJA
TO JE ZNAMKA OBLEKE TISTIH DAM IN GOSPODOV, KI SO ZGLEDNO ELEGANTNI OB NEPRETIRANIH IZDATKIH
0 Esperantisti udeležite se polnoštevilno
današnjega sestanka v Narodni kavarni. Važen obisk iz Ženeve.
O Pevski zbor Glasbene Matice. Drevi ob 20 važna vaja mešanega zbora, — Odbor,
0 Mesto venca na krsto blagopokojnega tovarnarja g. Frana Goloba je daroval predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin zborničnemu fondu za onemogle obrtnike in trgovce znesek 300,— Din,
© Tatvina ponoči. V noči na torek se je približno ob pol 4 splazil neki tat v stanovanje uradnika Jožeta Berdajsa v Apihovi ulici št. 26. Tat je odnesel Berdajsovemu sinu Rudolfu Berdaj. su iz predsobe suknjič in suknjo, dalje pa tudi malo oblekico in ženski plašč. V suknjiču je bila tudi Rudolfova legitimacija Mestne elektrarne. Tat (e na begu izgubil ženski plašč, ki so ga pozneje našli. Navedene reči so vredne skupno 1600 Din.
Cel$e
& Mohorjeve knjige so prišle. Tajništvo KPD opozarja naročnike, ki so naročili Mohorjeve knjige pri tajništvu, da so knjige prišle ter da ee lahko dvignejo med uradnimi urami pri podružnici »Slovenca«, Cankarjeva cesta št. 4.
0 Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl v ponedeljek 9. t. m. 9 letni Knežak Franc, ein kočarja pri Sv. Krištofu nad Laškim. — V torek
10.	t. m. je umrl v javni bolnišnici dninar Matevž Dimcc iz Višnje vasi pri Vojniku v starosti 77 let. — Isti dan je umrla v javni bolnišnici v staroeli 67 let delavka Klančnik Marija z Malega vrh« v občini Šmartno ob Paki. — Naslednji dan dne
11.	t. m. pa je umrl v javni bolnišnici na davici 5 letni Pečnik Josip, sin mizarskega pomočnika z Arjevasi pri Moravčah. — V mestu pa je umrla v torek 10. t. m. v etarosti 62 let delavka Kušec Ana v Preiernovi ulici, — Naj počivajo v miru!
& Pri borzi dela je na razpolago delo 7 čevljarjem, 3 krojačem za mešana dela, 2 pleskarjema, 1 oženjenemu majarju z več delavnimi močmi,
1	konjskemu hlapcu, 1 hlapcu h goveji živini, 1 kovaču, 1 mizarju, 1 kolarju, 1 sodarju in 1 mesarju ter 12 vajencem in sicer: 3 mizarskim, 2 kovaškima, 2 krojaškima, 2 pekovskima, 1 čevljarskemu, 1 mesarskemu in 1 fotografskemu. — Nadalje je na razpolago delo za 10 kmečkih dekel,
2	kuharici, 1 šiviljo z osebno pravico, 1 gostilniško služkinjo, 1 varuhinjo in 1 šiviljsko vajenko.
Ljudsko vseučilišče. Predavanje g. vse-učiliškega prof. J. Hadži-ja iz Ljubljane o 'Življenju v naših jamah«, ki bi se moralo vršiti v ponedeljek 16. t. m. odpade zaradi bolezni goep. predavatelja.
& Fevslu zbor KPD. V četrtek 12. t. m. se začno zopet redne pevske vaje za naš koncert. Naštudirali bomo popolnoma nov program za koncert, ki se bo vršil najkasneje v prvih dneh meseca februaija. Novi pevci, ki imajo veselje do rednega dela, so vljudno vabljeni na sodelovanje. Kdor se želi prijaviti, naj to stori še tekom tega meseca, ker se kasneje novi pevci ne bodo »prejemali. Vaje se bodo vršile v dvorani Doma v Samostanski ulici, Pevovodja.
& Aretirani kolesarski strokovnjak. Celjska mestna policija je aretirala 24 letnega brezposelnega delavca Ramšaka Štefana z Dobrne, ki jc pred dvema mesecema ukradel slikarju Vičarju iz Spodnje Hudinje izpred gostilne »Pri škarpi« na Bregu kolo, vredno 700 Din. Aretiran je bil v Črešnjevcih pri Frankolovem, kjer je prodal kolo nekemu posestniku za smešno ceno 120 Din. Policija je kolo zaplenila, tatu pa je izročila v zapore okrožnega sodišča v Celju, poleg tega pa je ovadila tudi imenovanega posestnika zaradi nakupa sumljivega blaga, Kupec se pa zagovarja, da se dobijo tam v okolici vsepovsod kolesa za tako nizko ceno. Policija je prišla tako na podlagi njegovih izpovedi do zaključka, da mora biti v omenjeni okolici precej ukradenih koles in bo zadevo še nadalje zasledovala.
Požarni alarm. Včeraj je bila pozvana celjska požarna bramba k Skalni kleti, kjer je v Kiirbischevi hiši izbruhnil ogenj od prevroče peči. Gasilci so takoj odhiteli na lice mesta, a niso imeli prilike stopiti v akcijo, ker so domačini že poprej ogenj pogasili.
Vojnih
Pogreli krščanskega moža — vzor očeta. Ob ogronmi udeležbi ljudstva od blizu in daleč smo pokopali gosji, Jakoba Požarja, poštnega kontrolorja v jiokoju, kateri je umrl v častitljivi starosti 83 let Pogreb je ob asistenci osmih duhovnikov vodil novo-cerkovški dekan g. kanonik Pavel Žagar. Cerkveni pevski zbor mu je jiod vodstvom organista g. Sopar ja zapel jired hišo žalosti in ob grobu. Jako ganljiv je bil v cerkvi prizor, ko sta istočusno pristopila dva sinova k oltarju Gospodovemu in opravila najsvetejšo daritev zn dušni mir svojega drugega očeta. — Rajni gospod Požar je s svojo, lani meseca marca umrlo soprogo pred leti obhajal pri svojem sinu Alfonzu, župniku v Rečici v Savinjski dolini, zlato jioroko. Imel je pet sinov in dve hčeri, katere je vse vzgojil v strogo krščanskem duhu in vsem je tudi preskrbel potrebno izobrazbo: eden je župnik v Rečici v Sav. dolini, drugi gvardljan kapucinskega samostana v Škofji Loki, eden je kapucinski brat v Studencih pri Mariboru, sin Jožko je drž. pravdnik v Celju, sin Vinko in obe hčeri so pa vzorni učitelii.
Dnevna kronika
škof.
Koledar
Četrtek, 12. novembra: Martin, papež; Avrelij,
Novi grobovi
i?
+ V Škofji Loki je včeraj nenadoma umrl posestnik, poeojilniški ravnatelj in bivši župan g. Lovro Sušnik. Pokojnik se je posebno odlikoval kot odbornik Vodovodnega društva, ki je Škofjo Loko preskrbelo z zdravo pitno vodo. Udejstvoval se je tudi na drugih poljih občinskega gospodarstva. Ustanovil je Okrajno posojilnico in hranilnico in jo tudi ves čas spretno vodil. Zapušča enega sina, ki je profesor francoščine v Ljubljani. Pokojnikov brat je znani ljubljanski lekarnar in predsednik Mestne hranilnice ljubljanske g. Rihard Sušnik. Pogreb blagega rajnika bo v petek ob 3. opoldne na mestno pokopališče v Škofji Loki. ag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! ■f V Kranjski gori je umrl včeraj dopoldne tukajšnji posestnik in lesni trgovec g. Jožef Košir. Pogreb bo v petek po prihodu jutranjega vlaka iz hiše žalosti na domače pokopališče. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje!
Oseb ne vesti
= Promoviral je v Trstu za doktorja trgovinskih ved in pomorskega prava g, Miroslav Sovdat iz Ljubljane. Čestitamo!
Cerkveni vestnih
Križanska moška in mladeniška kongrcgacija obhaja v nedeljo dne 15. nov. svoj drugi družbeni glavni praznik. Duhovno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih.
Ostale vesti
— Lelni sestanek Zveze bivših salczijanskih gojencev in oratorijancev se vrši na Rakovniku v Ljubljani v nedeljo, dne 15. novembra ob 0 dopoldne. Vsi vabljeni.
—	V Službenih novinah kraljevine Jugoslavije št. 263 od 10. novembra t. 1. je objavljen »Zakon o uradniških zadrugah«.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine je objavljena »Odločba o razrešitvi vseh članov in njih namestnikov zbornice za TOI v Ljubljani in postavitvi novih« dalje »Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resortu ministrstva za prosveto«, »Pravilnik za izvrševanje odredb zakona o ustroju vojske in mornarice«, »Naredba o prodajanju inozemskih plačilnih sredstev in o najmanjši vrednosti blaga, prosti zavarovanja valute«, »Cenovnik, po katerem je zavarovati valuto ob izvozu blaga do dne 30. novembra 1931« in »Popravek k pravilniku o uradniškem pokojninskem skladu.«	, _
—	Darovi za stradajoče poslani Rdečemu križu. Šola Ljubno pri Gor. gradu 93.25 Din, okrajno načelstvo Kranj 2274 Din, šola Skale pri Velenju 160.75 Din, občina Selca 907 Din, Kraj. odbor R k. Skofja Loka 1856.25 Din, Kraj. odb. R. kr. Podbrežje 172.50 Din, šola Dolsko 55 Din, županstvo Ormož 876.50 Din, Kraj. odb. R. kr. Krčevina 200 Din, Josip Javornik, /.alna 250 Din, okrajno načelstvo Radovljica 5330 Din, šola Te-šanovci 28 Din, Kraj. odb. R. kr. Velenje 736.45 Din, občina Dol pri Hrastniku 215 Din. Iskrena hvalal _
—	Pri motenjih v želodcu in črevih, bolečinah v trebuhu, ra/.draženosti, nervoznosti, omotici, težkem snu, splošnem slabopočutju, zmanjšani moči za delo se doseže olajšanje z dnevno časo naravne »Kranz-JoFok grenčice. Sloviti zdravniki hvalijo izborno lekovitost, ki jo nudi »Frani-,lose!« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo posebno polnokrv-nim, korpulentnim ljudem, trpečim na protinu in hemeroidih. »Frana-JoRefc grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. _
—	Prijeti cerkveni ropar.ii. Pred kratkim so zločinci izropali cerkev sv. Rol'.a v Petrovaradinu. Te dni so pa v Nuštarju prijeli nekega Jovana Pešiča iz Nove Palanke, ko jo ravno hotel vdreti v tamkajšnjo katoliško cerkev. Preiskava jc dognala, da ima Pešič na vesti celo vrsto cerkvenil' vlomov. Vlomil je tudi v petrovaradinsko cerki Pri vlomih sta mu pomagala brivski pomofnii Ivan Svraka iz Kamenice in ključavničar Jož< Reb iz Starega Bečeja. Skupno s svojima pomoč nikoma je Pešič izropal cerkev sv. Roka v Petrovaradinu. Reb je kot strokovnjak s ponarejenim ključem odprl cerkvena vrata in ostal na straži. Medtem sta pa Pešič in Svraka vdrla skozi zakristijo v cerkev, izropala nabiralnike tn različne zlate predmete v vrednosti okrog 20.000 Din. Vsi
PRHVR VUETODH
uspešnega negovanja lepote temelji na uporabi takšnih pripomočkov, kateri se izdelujejo iz sestavin, ki medicinsko učinkujejo, kot so to: Feller-jeva Elza-pomada za zaščito kože in Elza-pomada za rast las (2 lončka brez daljnjih stroškov 40 Din), Elza-mila lepote in zdravja (5 kosov franko 52 Din), pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 134. Savska banovina.
LfuMjansko gledališče DRAMA
Začetek ob 20.
Četrtek, 12. novembra: Zaprto.
Petek, 13. novembra: BREZ TRETJEGA. Red A.
Sobota, 14. novembra ob 15: KRALJ NA ВЕТЛЈ-NOVI. Dijaška predstava. Izven. Znižane cene.
OPERA
Začetek ob 20.
Četrtek, 12. novembra: DAMSKI LOVEC, CAR SE DA FOTOGRAFIRATI. Red E.
Petek, 13. novembra: Zaprto.
Sobota, 14. novembra: AIDA. Gostujo ga Vilfnn-Kunčeva. Izven.
Nedelja, 15. novembra ob 15: MADAME BUTTER-FLY. Izven. Znižane cene. — Ob 20: VIKTORIJA IN NJEN HUZA.R. Opereta. Izven. Znižane cene.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek, 12. novembra ob 20: KONEC POTI. AB. C.
Petek, 13. novembra: Zaprlo.
Sobota. 14. novembra ob 20: KRALJ NA DETAJ-NOVI. Premijera.
Nedelja, 15. novembra ob 15: CIRKUŠKA PRINCESA. - Ob 20: MAYERLING. Znižane cene.
trije vlomilci so sedaj na varnem. Policija sumi, da so ti zločinci izvršili tudi številne vlonm v Novem Sadu.
— Izredni občni zbor »Planinskega Doma, r. z. z o. z. v Tržiču«, določen na 14. novembra t. 1. ob 20. v Lončarjevi kavarni, se zaradi uradnega zadržka ne vrši.
—	Smrtna nesreča. V Bački Topoli je velik tovorni avtomobil povozil petletnega dečka Štefana Вагапуја. Otrok je kmalu nato umrl. Šoferja so zaprli.
—	Mrtvi v Kanjah povedal za svoj grob. Bel-grajska »Politika« poroča o naslednjem čudnem slučaju: Na čisto poseben način so te dni v Belgradu odkrili truplo srbskega topničarja, ki je padel v obrambi Belgrada. Na Pašinem Brdu stanuje v svojem vinogradu družina Markovič. Nekaj dni pred Vsemi svetniki je imela Markovičcva hčerka čudne sanje. Prikazal se ji je vojak, ki je bil navidezno brez glave in ki ji je rekel, da mu je ime Nikolaj in da je že 15 let pozabljen pokopan v vinogradu. Označil je tudi natančno mesto, kjer leži truplo. Preteklo soboto je šel Milun-kin oče Mihael Markovič v vinograd na označeno mesto, kjer je že po kratkem kopanju našel človeško kostje. Po predmetih, ki so jih našli pri okostju, so ugotovili, da je to truplo nekega srbskega topničarja. ki je tam med obrambo Belgrada padel in bil pokopan. Ko so sosedje zvedeli za to odkritje, so takoj prihiteli, molili za rajnega vojaka in s cvetlicami okrasili njegov grob.
Pri neprijaznem vremenu
zahtova Vaša koža še posebno skrbno nego z
NIVEA-CREME:
Din 5.oo do Din 22.oo
NIVEA-CHFME
da ne postane hrapava in raska-za. Najbolje je, če vsak večer obraz in roke temeljito nadrgnete. Toda tudi podnevi, predenj odhajate na prosto, lahko uporabljate Nivea Creme, ker taista popolnoma prodre v kožo, tako da se koža prav nič ne sveti.
Nivea Creme Vam da mladostni izraz.
Izgledali bodete mladi in sveži. Razlika napram luksuznim kremam: Nivea Creme: najvišji učinek, cena nizke.
lugosl. P. Baioridorl & Co. d. s. o. j., Maribor
l__PRŽ|0NA KAVE MAG__
Praženje kave
je umetnost, ki zahteva vajo. Potrebno jc, da sc vse za užitek vredne sestnvine po možnosti 100% razvijejo. V navadni pražilni ponvici to niti zda-leka ni megoče, ker se zrna neenako spražijo in obenem porazgubi večji del aromatičnih snovi. Modra gospodinja sc odreče nepraktičnemu in dokazano dragemu domačemu praženju. Ona kupuje kofeina prosto kavo Hag, ki se praži po najnovejših metodah s pomočjo elektrike in vročega zraka, ter takoj nato snažno pakira. Kava Hag nudi obenem prednost, da jc prosta za mnoge škodljivega kofeina. Največji užitek prave kave, iini okus, izborna aroma, to daje kava Hag. ki jo lahko pijete do mile volje, ne da bi kdaj občutili neugodne posledice na srcu, živcih, ledvicah ali prebavi. Posebna organizacija pa skrbi, da kavo llag_ debite vedno svežo v vsaki dobri trgovini z živili. Scrvira se na željo tudi v hotelu in kavarni. Brezplačen vzorec prejmete — ako pošljete izrezek tega ogiasa in 1 Din za odpremne stroške — od Kave Hag d. d.. Tomagičeva ut. 4, Zagreb.
—	Odkupne pošiljke za Nemčijo. Uradno se naznanja, da sc sinejo odslej pošiljati v Nemčijo samo take odkupne pošiljke, knterih odkupnina ne presega 2C0 mark, oziroma ustrezajoče vsoto v valuti pošiljajoče države. To pa ne velja za tiste odkupne pošiljke, katerih odkupnina se nakaže na kak čekovni račun.
— Kmetijska kemija. Spisal ing. agr. Ivo Zobec s 26 slikami in številnimi preglednicami. Ljubljanu, 1980. Založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Cena kartonirani 45 Din, v celo platno vezani 52 Din. — Med najpomembnejše knjige, ki so pri nas izšle zadnje čase, smemo prištevati Kmetijsko kemijo. Ker je kemija podlaga vsem panogam kmetijstva, je napredek brez znanja kmetijske kemije nemogoč. Knjiga je namenjena predvsem učencem ter absolventom kmetijskih, vinarskih ter mlekarskih šol. vendar pa je tako prire-jenn in razširjena, da ho koristila ludi onemu, ki ni imel v šoli prilike zajemati fundamente naprednega kmetijstva. Prav tako bo, upamo, dobro služila kot pripomoček zlasti učiteljstvu na kmetijsko-nadaljevalnih ter gospodinjskih šolah ter sploh etn, ki poučujejo kmetijske in prirodne nauke, knjiga je razdeljena v anorgansko in organsko temijo, kmetijsko kemično tehnologijo ter agri-kulturno kemijo.
—	Obledele obleke barva v različnih barvali in plisira tovarna Jos. Reicli.
Znižanje glavnice: Tovarna klobukov Sešir, d. d. v škofji Loki je na svojem občnem zboru sklenila znižanje glavnice od 2.5 na 0.5 milj.
Vpisi v trgovinski register: >Noblesse«, Ju-van & Ravnikar, trgovina s konf. in manuf. blagom na drobno, Ljubljana; Cvetličarna Fani Hvala nasl., Ljubljnna 5.500 Din; poslov.: Klun Anton in Hvala Frančiška Ljubljana; J. Žirovnik, trg. agentura in komisija, Ljubljana; Ivn Krošelj, trg. z meš. blagom, Ljubljana.
Vpis v zadružni register: Pašniška in gozdna zadruga v Dreveniku na Boču, r. z. z o. z.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini lllustik Ludvika, klobučarja v Mariboru, Glavni trg; narok za sklepanje poravnave 14. dec., oglasiti se je do 9. decembra.
Odprava konkurza: Zapuščina po pok. Zech-ner Ani, trgovki v Mariboru (kon. masa razdeljena).
Borza
Radio
Programi Rndjo-LfJtMiann t
Četrtek, 12. novembra: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Drago Ulaga: Oinina-stične vaje — 19.00 Dr. Anton Bajec: Italijanščina
—	19.30 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina — 20.00 Jugoslovanski večer (prenos iz Zagreba) — 22.00 Cas, dnevne vesti — 22.15 Salonski kvintet.
Petek, 13. novembra: 11.30 Šolska ura: Moje potovanje v Ameriko (B. Jakac) — 12.15 Plošče
—	12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza
—	17.30 Salonski kvintet — 18.30 Gospodinja in sodobno stanovanje (gdč. Ilumekova) — 19.00 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina — 19.30 Kaj da pri vzgoji pokvarjene mladine največ opravka (Andrej Štele) — 20.00 Norveški večer (prenos iz Osla) — 21.30 Plošče — 22.00 Cas, dnevne vesti.
Drugi programi i
Petek, 13. novembra:
Belgrad: 11.00 Radio orkester — 12.05 Plošče
—	13.15 Plošče — 17.00 Popoldanski koncert — 22.20 Večerni koncert. — Zagreb: 12.30 Plošče — 17.30 Komorni koncert akademskega godalnega kvarteta — 19.30 Prenos iz Oslo. — Budapest: 12.05 Ciganska glasba — 17.30 Vokalni in pianin-ski koncert — 19.00 Večerni koncert — 20.00 Norveški večer — 21.50 Ciganska glasba — 23.00 Koncert vojaške godbe. — Rim: 13.10 Lahka glasba — 21.00 Cardaška kneginja, opereta. — Milan - Torino: 12.00 Pcslra glasba — 21.15 Komorna glasba. — London: 19.30 Oktet — 21.00 Koncert simfoničnega orkestra — 23.55 Plesna glasba. — Stuttgart: 21.40 Valčki — 22.50 Plesna glasba. — Berlin: 20.15 Veseloigra — 21.25 Simfonični koncert. — Dunaj: 11.30 Opoldanski kon-ccrt — 20.00 »Čarobna violina«, Prebrisani dečko«, igra — 22.50 Večerni koncert. — Katovice: 20.15 Simfonični koncert. — Praga: 20.25 Pesmi — 21.00 Radio orkester. — Trst: 12.3Q Plošče — 17.00 Kino-glarba — 17.45 Lahka glasba — 21.00 Instrumentalni koncert — 22.25 Lahka glasba.
Dne 11. novembra 1031.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Curiha, Newyorka in Pariza neizpremenjeni. Učvrstil se je le Trsi, dočim so drugi tečaji bili slabejši. Promet je bil srednji in je vse zaključene devize dala Narodna banka. V privatnem prometu je bil za Berlin imenovan tečaj 1358, zn Dunaj pa 785.
Ljubljana. Amsterdam 2265.53—2272.37, Bruselj 784.01—786.37, Curih 1098.45—1101.75. London 210.32—217.82, Nevvvork 5599.26—5016.26, Pariz 220.98-221.64, Praga 160.52—167.02, Trst 288.25—294.25.
Zagreb. Amsterdam 2265.53—2272.37, Bruselj 781.01—786.37, London 210.32—211.14, Milan 288.25—289.15, Nc\vyork kabel 5621.26—5638.26, ček 5599.26—5616.26, Pariz 220.98—221.64, Praga 166.52-167.02, Curih 1098.45—1101.75.
Skupni promet brez kompenzacij 14.35 milij.
Belgrad. Amsterdam 2265.53—2272.37, Berlin 1312.50—1369.50, Bruselj 784.01—786.37, Curih 1098.12—1101.72, London 210.32—217.82, Nevvvork 5599.25—5616.25, Pariz 220.P0-221.64, Praga 166.52 —167.02, Trst 288.25—294.25.
Curih. Belgrad 9.10, Pari/. 20.1175, London 19.40, Ne\vyork 511.75, Bruselj 71.3750, Milan 26.4750, Madrid 44.85, Amsterdam 206.25, Berlin 121.10, Dunaj 71.50, Stockholm 109. Oslo 109, Ko-penhagen 110, Sofija 3.71, Praga 15.16, Varšava 57.45, Budimpešta 90.025, Atene 6.50, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05, Helsingfors 10.
Dinar notira na Dunaju: deviza 12.70, valuta
12.55.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes zopet slabejša, le dolarski papirji so ostali v glavnem neizpremenjeni. Na zagrebški borzi je prišlo do zaključkov samo v begluških obveznicah 135 tisoč. Nekaj več prometa je bilo na belgrajski borzi, kjer je bilo zaključeno novemberske škode 1.00 kom., begluških obveznic 35.000 in 7% Blerovega posojila 1000 dolarjev.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 66 bi., 7% Bler. pos. 60 bi., Stavbna 40 den.. Ruše 125 den.
Zagreli. Drž. pnp.: 7r/c inv. pos. 63—65. agrarji 30—32. vojna Skoda ar. 275—278, kasa 275—278, 11. 281 bi., 12. 277-282, 8% Bler. pos. ar. in kasa 65—66, 7% Bler. pos. ar. in kasa 58.50 -59, 7% pos. Drž. hip. banke 62—65, 6% begi. obv. -13— 44.25 (44.50).
Bclirrad. Narodna banka 4900 — 5100, 7 % inv, pos. 65 den.. agrarji 33—36, vojna škoda 275—278, 11. zaklj. 278, 6% begi. obv. zaklj. 42.75—43.25, 8?,; Bler. pos. 66 bi., 7% Bler. pos. zaklj. 60, 7% pos. Drž. hip. banke 63—64.
Dunaj. Podon.-savskn-,jadrali. 98.20, \Viener i Bankverein 12.80, Esconiptcges. 117, Zivno 73.25, ! Aussiger Chemische 119.25, Alpine 11.15, Trboveljska 27, Kranj. ind. 41.50.
Žitni trg
Novi Sad. Oves bar., sr,, slav. 125—180, koruza I nič. stara 102.50—105, sr. stara, okol. ludjija 102.50—105, okol. Hid 108—107. Vso ostalo nespremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 28 vagonov.
Budimpešta. Tendenca slaba. Promet srednji. Pšenica marec 11.44—11.56, zaklj. 11.44—11.45, rž dec. 12.48—12.70, zaklj. 12.62—12.70, marec 13.43 —13.60, zaklj. 13.54—13.56, koruza maj 13.60-13.70. zaklj. 13.70—13.75.
Chikaška borza ni poslovala, ravnotako tudi ue vvimiipcška.
Zvišanje carin za govejo živino v Avstriji. Avstrijski parlament je sklenil zvišanje avtonomne carine na govejo živino od 30 na 45 zlatih kron.
Živina
Mariborski živinski sejem, line 10. novembra 1931.
Prignanih je bilo 18 konj, 12 bikov, 172 volov, 405 krav in 11 telet. Skupaj 618 komadov. Povprečne ceno za različne živalske vrste na sejem so bile sledeče (za 1 kg žive teže): debeli voli od 4 do 5.50 Din, poldebeli 3 do 3.50, plemenski 2.50 do 2.75, biki za klanje 2.Г0 do 3.50 Din; klavno krave debele 2.75 do 4, plemenske krave 2.50 do 3, kravo za klobasarjo 1.50 do 2, molzne krave 2.75 do 3, breje krave 2.75 do 3 Din; mlada živina 3 do 4.75 Din.
Prodanih jo bilo 314 komadov, od teh za izvez v Italijo 15 komadov.
Mesne cene (za 1 kg): volovsko meso L vrste 12 do 14 Din, II. vrste »—10 Din. Meso od bikov, krav, telic 6—7 Din. Telečje meso I. vrste 11 16, 11. vrste 8—10 Din. Svinjsko meso 10—22 Din.
Maršim Sobota
Zasedanje Kmetijskega odbora. V obcinslu posvetovalnici se je vršijo pod vodstvom g. predsednika Titana letno zasedanje okrajnega Kmetijskega odbora. Podana so Ipila poročila o izvršenem delu in izdelan načrt za delo v bodočnosti.
Nesreča z revolverjem. V Sebeborcih je S. Ludovik razkazoval svoj revolver znancu. Revolver je bil nabit. Nenadoma so je revolver sprožil. Krogla je predrla znančovo roko in so je zarila v ramo nekega fanta, ki je stal zadaj.
Požar. 1'ri Kranjcu Aleksandru v Pečarovcih je divjal požar, ki je uničil celo domačijo. Kakor se domneva, je bil požar podtaknjen.
Spori
TSK Slovan. Smučarji! C!anl kluba so že večkrat izrazili željo, da bi osnovali smučarsko sekcijo. Radi tega bodo imeli prijatelji smučaretva v soboto 14. novembra v lovski sobi gostilne pri Sokolu sestanek, ki ima namen pritegniti vse interesente k novo ustanovljeni smučarski sekciji. — Tajnik.

A Zapustila nas jc zn vedno naša zlata f mamica, preblagu žena in predobra sorodnica, gospa
Morilo taste reiJNraič
soproga davčnega kontrolorja
v sredo 11. novembra ob 14, po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v 46. življenjskem letu.
Pogreb drage pokojnice bo v petek 13. nov. ob 16 iz hiše žalosti, Jenkova ulica 25, na okoliško pokopališče. Celje, dne 11.novembra 1931.
ŽALUJOČI OSTALI.

>•'■-»-. fiflt«
^ШЕВДЛ
Potrtega srca naznanjamo tužno vest, da jc danes zjutraj v Rogu zaspal naš nad vse ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod
Lovro Sušnik
posestnik, ravnatelj okrajne hranilnico in posojilnice, bivši župan in dolgoletni odbornik mestne občine škofjeloške itd. itd.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 13. novembra ob 15 na domače pokopališče.
Skofja Loka, dne U. novembra 1931.
Katinka Sušnik, soproga: Pavel, sin in vsi ostali sorodniki.
Brez posebnega obvestila.
Od hlapca do vladarja
Nemška vlada je te dni izgnala več perzijskih dijakov na zahtevo šahovega poslanika. ker so objavljali brošure in pisali članke proti vladajočemu perzijskemu šahu in o njegovi teroristični vladavini. Javnost se sprašuje, kdo je ta mogočni vladar, da se je nemška vlada odločila odpovedati gostoljublje političnim emigrantom?
Pred svetovno vojno je )>i lo Perzija samo še po imenu svobodna država. Dve velesili, 'Uisija in Anglija, sta vladali nad njo. Razde-ili sta to deželo v -interesne cone , v katerih da vladali neomejeno in po svoji volji, četudi je na zunaj predstavljal državno oblast šali. Severni del Perzije je bila ruska interesna sfera«, vse južne pokrajine z bogatimi petro-Jejskimi polji pa angleška. Med obema v sredi se jo vlekel ozek pas /. glavnim mestom Teheranom. To je bilo nevtralno ozemlje in zato pristno perzijsko. Pa celo lj:i je segal mogočni ruski vpliv. Osebna straža šaha je bila sicer sestavljena iz perzijskih vojakov, častniški zbor pa jo bil popolnoma ruski in organiziran po vzoru kozaške brigade.
I nepričakovano 1. 1921 pojavila v presto!ic; \ j Teheranu kozaška brigada, na čelu nje Riza
■	K ban. V par urah je bilo vse opravljeno: čla-I ni vladnega kabineta izgnani, imenovana je
■	bila nova vlada in poveljnik garde Riza Kban j postavljen za >Sardarja supelia . to je za
vrhovnega poveljnika vojske, za vojaškega I dikta'orjn.
Riza je oblastnik, vlada z neusmiljeno
• i/o; vseeno s • »m posreči,
I v
slrjg^sljo iu grobo
da se vsa Perzija pokori osrednji oblasti v Teheranu. Kurdi in Arabci so premagani in pod jarmi jen i, razbojniške čete pregnane. Mir je vzoren in danes lahko vsakdo potuje po Perziji brez orožja iu spremstva.
Lepega dne sc je zbral perzijski parlament in je proglasil sklep, da je poslednji ' šah i/, dinastije Kadžarov odstavljen iu da je ' Uiza Khan imenovan za vladarja Perzije. Pod imenom Pelehvi naj ustanovi novo dinastijo. Spomladi 1926. leta je bil nekdanji konjski hlapec in kozaški vojak kronan za šah-in-ša-lmc, to .je za -kralja vseli kraljev . Bolje re- I čeno: on se ,jo sam kronal in postavil za kralja. Vsedel se je na velikanski, zlati prestol, i ki je narodna svetinja Perzijancev iu se še iz i prastarih časov imenuje pavji prestol . ker ' se vsled biserov, dijamnntov in drugih žlahtnih kamnov
vseli barvali kakor pavje per,j(
Martinove go-i. Po starodavnem običaju je nn praznik svetega Martinu navada, da se v hiši, kjer jo godovnik. spečo gos. Letos je bil ludi Martinov dan v znamenju krize.
vladati države samo /. onimi sredstvi, s katerimi so bile ustanovljene, ftali Riza Khan ,jc nov, s katerimi je obložen, svetlika j svoje vladanje pričel kot vojaški diktator, on arvah kakor pavje perje.	lahko konča samo k<
Med te perzijske kozake je bil sprejet kot navaden vojak Riza Khan, sin siromašnega perzijskega kmeta in Turkinje, po kateri je podedoval stasitosl postave, trmast in ponosen značaj iu čvrsto voljo. V mladosti je služil pri bogatih posestnikih za konjskega hlapca, nato pa stopil v gardo kot prostak. Po dolgih letih trpljenja je poslal končno podčastnik, dokler niso usodni trenutki odločili o njegovi poznej--i sijajni karijeri. Ko je leta 1906. zasedel prestol šali Mohamed Ali, so nastopiti resni nemiri, ki so se kmalu razvili v pravo revolucijo. Kozaška brigada je morala nastopiti v boju proti prekucuhom in zarotnikom. V tem bratomornem pokolju se je podčastnik Riza ' Khan tako odlikoval, da je bil povišan za častnika. Napredoval je stalno in ob izbruhu sve- , lovne vojne je bii že štabni častnik, obenem pu tajno največji sovražnik Rusov, ki so bili njegovi predpostavljeni. Ko je po boljše viški revoluciji 1. 1917 bilo jasno, da je konec ruske ' caristične moči, je napravil odločilen korali. Odšel je sam k ruskemu poveljniku brigade osebne straže šaha ter nni izjavil, da bo brez I milosti ustreljen, če takoj ne izroči poveljstva in zapusti dežele. Naslednji dan je bil Riza Khan že general in poveljnik polka.
To je bil mož za Angleže! Imeli so že vsa j pelrolejska polja na obmejnem ozemlju proti j Traku, hoteli pa bi imeti še vse petrolejko | ozemlje okoli mesta Raku, ki so ga zasedli boljševiki. Riza je pričel vojno proti boljše- j vikom; niti on niti Angleži niso uspeli, bili ; so poraženi. Medtem pa je v Perziji pričelo vreti, nezadovoljstvo z notranjimi razmerami ; je postalo od dno do dne večje. Poslednji šahi j iz dinastije Kadžarov so s svojim krutim abso- ! lutizmom, s svojo kruto samovlado in z vlado samovoljnega uradništva in uprave, ki je pod njimi neusmiljeno izkoriščalo ljudstvo, s pretiranim luksuzom in razkošnim življenjem .spravilo deželo na beraško palico. Prave državne oblasti in veljave vlade ni bilo več. Na severu so Kurdi počenjali, kar so hoteli, na jugu Arabci, vso deželo pa so preplavile razbojniške čete in strahovale ljudstvo. Vse je bilo zrelo za upor. V lakih razmerah -e je
Riza Khan vlada kot samodržec. Zaslom-I bu ima edino-le v vojski, ki mu je slepo udarni in pokorna. Kmalu je dobil sloves modernega.: vladarja, kajti on tekmuje s turškim j diktatorjem Kenial pašo in sedaj že pregna-j liim afganistanskim vladarjem Amanulahoni I v tem, kdo bo preje osrečil svojo deželo /. I vsemi blagoslovi evropske kulture. Predvsem i pa je uvidel važnost prometnih sredstev. Pod njim se je pričela graditi prva perzijska železnica, še preje pn je v deželo povabil zastopnike znanega nemškega podjetja -Tunkers, cla mu organizirajo reden zračni promet. Na mesto tujih \ ojask t Ii inštruktorjev je poklical v deželo inozemske gospodarske in industrijske strokovnjake, ki so v službi njegove vlade. On želi napredek in blagostanje Perzije in temu posveča vso svojo ogromno energijo.
Nima pa prav nobenega smisla za svobodne politične ideje, ki vladajo v Evropi. Res je. da obstoja tudi v Perziji parlament, da so odgovorni ministri in pisani iu svečano proglašeni zakoni. Vse to pa je samo kulisa, je samo pokrivalo za edino veljavno silo iu moč v deželi: za voljo šaha. Proti tej volji ni in ne sme biti nobenega odpora, nikake neposlušnosti. Odpor ali kritika pomenja uničevanje. Stara modrost /e pravi, da se morejo
kot diktator.
Če se je v deželi proti njemu ne čuje nobenega glasu, ni s tem že rečeno, da ne bi v Perziji imel nasprotnikov. Slepo navdušenje je minilo in mnogi, ki so nni svojčas vzklikali in ga pozdravljali kot >rešitelja domovine . ga danes smrtno sovražijo. Napredni elementi v Perziji so upali, da bo sedanji šah, ki je kmečki sin, končno pričel reševati težko agrarno vprašanje. Večina kmečkega prebivalstva v Perziji so siromašni najemniki, ki imajo v najemu zemljo bogatih plemenitaških
j veleposestnikov, ki ljudstvo neusmiljeno izko-j riščajo. Nadejali so se, da bo Riza Khan ua-I stopil proti njim. Res je pregnal mnogo teh i plemenitašev, ampak samo zato, da je laliko dal njihovo zemljo svojim najboljšim pristašem, da je obdaroval one, ki so mu pomagali.
Tudi so mu predbacivali, da je popolnoma v rokah Angležev in da ščiti njihove pe-trolejske interese. Nedavno je v južni Perziji pri največjem angleškem petrolejskem podjetju izbruhnila stavka: angleški mornarji se jo v družbi s perzijsko vojsko s silo udušili.
Riza Khan si ob takih očitkih pere roke in šahuje.
Gospod profesor iz Monakovega
V Solnogradu so te dni aretirali premetenega mednarodnega sleparja. Izdajal se je za profesorja iz Monakovega. Ker je bil mlad in prikupen, sladkobeseden in predrzen, je lcmalu dobil več nevest, lahkovernih deklet, ki so mu zaupale in jih je opeharil za precejšnje vsole denarja. Preiskava je dognala, da je to znani slepar Edvard Cesar, ki se je baje na tem polju udejstvoval ludi že v Jugoslaviji. Pride pred sodišče in bo najbrže presedel medena leta v zaporu, mesto medenih tednov v svobodi. Lahkoverno ženske pa so prišle ob svoj krvavi zaslužek.
Največji francoski zrakoplov je le Zrakoplov je bil privezan na vojaškem letališču Rockefort. Ob priliki vaj se je nenadoma dvignil velik vihar in zrakoplov najprej dvignil, nato pa treščil ob skale na bližnjem gorovju. Zrakoplov je. bil popolnoma razbil, več vojakov posadke pn jo bilo na čudežen način rešenih. Samo dva stn ni!;v ranjena.
Atentat lin poslednjega kitajskega cesarju. V mestu Ticncin bi bil to dni poslednji kitajski ceear Pu Ji skoraj postal žrtev atentata. Neznan »prijatelj« iz Kitajske mu je poslal dve košarici lepega in vahlji-vega sadja, pod katerim sla bili skrili dve bombi. Policija je še pravočasno lo odkrila. Cesar Pu Ji jc bil odstavljen leta 1912 in je živel kot privatnik v nu stu Tiencinu. V poslednjem času se jo mnogo pisalo. dn bo pi skušal s pomočjo Japoncev zopet zn-pc>li kitajski cesarski prestol.
Nesreča na lovu
Plemenitaši iu bogataši na Kalabriji so v j nedeljo priredili letni lov. Med lovom je krogla zadela ntarkizo Suzano tako nesrečno, da je bila ua mestu mrtva. Markiza Suzana je bila edina potonile a ene najstarejših in bogatih plemiških rodbin na Kalabriji. Dognalo se jo. da je bila slučajno ustreljena od nekega divjega lovca, ki se je vštulil med prave lovce.
Jetniki umorili paznika
V Iglavi na Moravskem so pred dnevi i jetniki umorili paznika. Pet okorelih zločin-dni uničil vihar, i i-cv je službujočega paznika napadlo. Po krat-
kem boju so ga zadavili, vzeli mu ključe, iz shrambe vzeli civilna oblačila ter pobegnili. To strašno dejanje so odkrili šele drugi dan zjutraj, ko so zločinci bili že na varnem. Vse zasledovanje za njimi je doslej ostalo brezuspešno.
Dimnikar — župan. V največjem predmestju Londona je bil te dni izvoljen za župana dimnikar Brooks. Dobil je ogromno večino, ker se prebivalstvo nadeja, da bo v upravi ravno lako temeljito pometal, knkor je ometal dimnike.
l^foS
»g ^ Z*. rO
ijjsji, ЧЈ	Lr-
и ftf 2 S I0* s
bIS-štU
ajeaa ecoS
Dr. .loža Lovrenčič:
32
►•ogSso as -Jrf?
S g i *
m O & .S o	a
—	i a ■ -t —' I a Q <Sj
o r—	>,#
п »cln1
> ei cc n ■■
z n . > л
—	, ш . o-
S ri i- «< a f t? л> •— &
. -o i
r. — a
1
S -O •= 5 a i« oso јг
Si
■г «J , — s» <м £ ' "
=SQ a« ■SHaS i
Dnali izumrlega nerado
Roman iz drugega ■stoletja pr. Kr.
Ne damo je, ne damo!
Do zadnjega jo bomo brani li!
„Do zadnjega, do zadnjega!
Rimski voik ne pozna ilirskega lovca!
Poznal ga bo, ko se bo iztegnil!
Nanj, nanj!
Kakor vzburkano morje je valovilo med mogočno vojsko: zveneli so ščili, žvenkelaii meči, gozd sulic in keltskih sekir se je dvigal in zibal, kakor bi šla vihra skozenj. Epulo je bil vesel navdušenih in bojaželjinih čet, a vendar jih je miril, naj še strpijo in počakajo, da se prikažejo Rimljani v ozemlje Karnov.
Bolje je čakati, dn bomo mi izzvani in bo na naši strani pravica, kakor da bi navalili nam krivdo, je pojasnjeval.
Zaman.
Vojska se ni dala pomiriti, hotela je nad Rimljane.
Od brati je moral četo Golov in oddelek konjenice in poslal jih je proti Natisi.
V ravnini jc Epulava četa naletela na močno krdelo rimskih izvidnikov. Udarili so se in padali so na levi in desni. Rimljani so odnehali in se umaknili, Epulovi pa so poslali kralju samo vest, kaj se je zgodilo in so čakali njegovih navodil.
^Sovražnik jo je žc izkupil, bodimo pripravljeni!
jc Epulo sporočil vojaki in bil prepričan, da Rimljani ne prenesejo mirno prvega večjega spopada, ki je bil že prava bitka, kot jc mogel sklepati iz poročila.
Udarimo! j<? svetoval Katmel. Čim bliže jim bomo, tem večjo zmedo povzročimo med njimi. Nič ne vedo, koliko nas jc1 in mislijo, da jih čakamo na obronkih. V ravnini proti Natisi je dovolj bregovitih mest, za katerimi sc lahko neopaženo uredimo in potem udarimo tnko nepričakovano, da jili mine veselje, meriti se z nami!
Epulo jc poslušal Katmelov nasvet, dal je povelje in vojska sc jc valila liho in previdno z obronkov Karusadija v ravan, kjer sc je razvrstila v bojni red in nestrpno čakala, kdaj sc prikaže sovražnik...
Ob istem času in isto uro, ko sc je razvrstila in čakala vojska kralja Istrov na Rimljane, jc uredil konzul Marcus Claudius Marceli tis svoje čete in krdela in preden jim jc dal znamenje za pohod, jc stopil pred njo in je govoril:
Vojaki, ne prikrivam vam pred odhodom v boj, du gremo nad krvoločnega sovražnika, ki ne pozna usmiljenja, ako mu boj uspe, kar so skusili naši očetje, ko so sc borili z menjajoče sc srečo z ilirskimi rodovi na obalah južne Adrije. Sloko. utrjeno telo, pogled, ki omamlja kot bazilisk, dolgi lasje in divja brada, ogromni ščiti, nenavadno dolge sulice in kopja, strahoviti kiji, njih petje, s katerim začnejo boj, njih bojni ples, njih oglušujoče rožljanje in žvenketanje z orožjem, ko udarjajo s ščitom ob ščil — vse to, vojaki, jc preračunjeno, da bi prevzel njihove napadalce strah in bi bežali že ob samem pogledu nanje. Tak je sovražnik, nn katereirn gremo.
Vojaki, rimske legije so ugnale Kartažane, Ha-nibal, pred katerim se je po pravici tresel Rim, jo te dni umrl kot izgnanec v Aziji; ukrotile so naše legije Hispance, Makedonce so prisilile k miru, ustrahovale so Gale, pa bi se mi bali Istrov in Karnov, barbarov, ki računajo samo na svojo telesno silo in ne poznajo duha, ki vodi orožje!
Vojaki, mislite na bojne trofeje naših očetov in dedov in k njihovim dodajte danes novo! Senat in rimski narod vam jc poveril častno nalogo, da se postavite za njegov sloves in ovenčate legijske orle z novimi lavorikami!
Agmina — bojne vrste so se začele premikati. Prva jc odkorakala izbrana četa zaveznikov, za njo legija z zavezniki na krilih in za njimi pratežne čete. Med zavezniki, ki so bili kakih tisoč korakov pred jedrom rimske vojske — legijo, je nastal silen krik in so se zaustavili. Kakor bi vzrastli iz tal, so se na valoviti ravni pojavili Istri in drli proti Rimljanom, ki niso imeli časa, da bi utegnili stvoriti po svoji navadi agmen quadratum — bojno vrsto.
Spopadli so se.
Kopja so sc lomila, puščice so žvižgale in žvižgal je svinec in kremen iz prač, sekire so kresale, ščiti žvenketali, meči se krhali, bodala curljala od krvi in med vse se je mešal divji krik borečih se in stok ranjencev. Valovilo je sem in Ija, v sir in vzdolž in boj jo trajal uro, dve uri in Iri ure in sc zavlekel čez poldan in ostal neodločen, dokler niso posegle v boj sveže čete z Medejskega gradišča, po katere je poslal Epulo in so prišle s kraljem Pronom, ki je priporočil Eni, naj bi sc umaknila v rodno gradišče, kakor hitro bi dobila nrvo neugodno vest
930
trocevni preje-malec za isto-smerni in izmenični tok, z vgrajenim zvočnikom Din 3500 -
4IV 4k
2531/33
trocevni preje-malec za izme nični in isto-smerni tok
Din 3500 -
hilips, tvrdka, ki je pri vsaki stopnji razvoja radija zavzemala vodilno mesto, je uspela do dovršenosti tudi pri svojih novih brezhibnih prejemalcib, ki so prirejeni i za izme-tični i za istosmerni tok. — S pripadajočim zvočnikom, ki se vsi odlikujejo po divno čistem glasu, predstavljajo ti prejemalci kombinacijo harmonične lepote.
Čisto in jasno se reproducirajo vsi zvoki brez ozira na to, jeli to opera ali narodna glasba ali neodoljivi glas Jazz-glasbe; sploh vsi zvoki različnih instrumentov.
Oglejte si te aparate
in poslušajte jih pri nas*
IP'IHI.H!Lt)lP'Ji . -K " ®'IHIII|LIIIPvj« + • IB-iflUlPT ♦ C'HILIP-S >
•МАЉЖ OOIjALSI
Vsaka drobna vrstica 1'SO Din ali vsaka beseda SO par. HajmanJSl oglas •*« A Din. Oglasi nad devot vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Kot perica
grem na dom k strankam. Naslov v upravi »Slov.« pod »t. 13.337.
Poiten mladenič
išče službo pri kaki družini, sposoben za hišna dela ali kot sluga. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Mladenič«.
Sprejmem učenca
z dobrimi spričevali, poštenih staršev, v mešano trgovino I. Beranič, Majš-
perg. Nastop takoj.
Služkinja
vajena vsakega dela, išče službo pri manjši, dobri krščanski družini. Nastop takoj. Sv. Petra cesta 82. Mežnarija.
Kuharica
stara 42 let, z večletnimi spričevali, išče stalno službo s 1. decembrom v kaki večji gostilni. Razume tudi nemško. Ponudbe na upravo Slovenca pod »Stalno št. 13.319.
Služkinja
ki je služila pri lini družini, z dobrim spričevalom, zmožna francoščine, želi mesta kot sobarica ali vzgojiteljica otrok. — Nastopi takoj. Cenj. ponudbe pod »Vzgojiteljica« na upravo »Slovenca« v Mariboru.
Služkinja
samostojna gospodinja -kuharica, z. dobrimi spričevali, srednje starosti, vajena kmečkih del, se sprejme s l.dec. v žup-nišče z majhnim posestvom. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Zupni-šče« št, 13.292.
Posestva
Načrte za stavbe
izvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod -Inženjer« na upravo »Slovenca« št. 11.713.
Kupimo
»amo kompletne vagone jabolk vrsta
Popčar
Prodam
pekovske Samotne plošče
(dobro ohranjene) in drugo železje od stare peči. Andrej Dolinar — parna pekarna, Ljubljana, Bohoričeva ulica 1,
Čamernikova šoierska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite poni!
Šoferska šola
oblastveno koncesionirana, I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31.
Jezikovna šola
Gosposka ulica 4/1, Vsi moderni jeziki. Tečaji in pouk z.a posameznike za odrasle in otroke. Zni-Jane cene.
Parcela
lepa, štirioglata, na krasnem prostoru, 550 m5 velika, ob glavni cesti v Koleziji, se po nzki ceni proda. Poizve se: Ljubljana, Opekarska cesta št. 31.
FIGE
dalmatinske, prvovrstne, razpoiiljam dostavno na proti takojšnjemu plačilu I 5 kg za 45 Din; ilglno pri nakladanju. Ponudbe marmelado 5 kg za 65 na Štajersko sadjarsko Dln> P.» .P°v"Mu. - Za
Gozdne parcele
na Rožniku ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.229.
Stavbne parcele
pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 13.230.
Kuharica
se sprejme takoj pri Alb. Vicel, Maribor, Gosposka ulica 5.
Trgovski pomočnik
trezen in marljiv, vojaščine prost, dobro izvež-ban v mcš. stroki, predvsem v manufakturi, Spe-ceriji in železninl, se takoj sprejme. - Hrana ln stanovanje v hiii, Ponudbe s ločnimi podatki dosedanjega službovanja |e poslati tv. Alojz Remlc, Dravograd,
Zračno sobo
oddam s 15. novembrom ali 1. decembrom dvema solidnima gospodoma. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 13.335.
Pisarniški prostori
v pritličju hiše Dalmatinova ulica 3 se oddajo s 1, febr. 1932. Poizve se v stavbni pisarni Smielow-ski, Rimska cesta 2'I.
Posestvo
lepo in pripravno, primerno tudi za obrtnika, v sredini trga Mokronog, prodam za 150.000 Din. -Plačljivo tudi s hranilno knjižico. - Poizve se pri Alojzu Borštnarju, Bruna vas, p. Mokronog.
zadrugo Maribor, Miklošičeva ulica 2.
Srečke, delnice,
obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6, П. nadstr.
Kupimo
vsako množino prvovrstnih zimskih žlahtnih
jabolk
samo vagonske množine proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe prosimo brezpogojno 7. navedbo skrajne cene franko vagon nakladalna postaja na Štajersko sadjarsko zadrugo v Mariboru, Miklošičeva 2.
Nova žaga
z električnim pogonom, z vsemi potrebnimi stroji v popolnem obratu, tik glavne ceste pri Stični, venecijanka in krožna žaga, z zemljiščem ugodno naprodaj. Ponudbe nn upravo »Slovenca« pod >Nova žaga« štev. 13.287.
Vsakovrstno
zini«! kupuje
po oafvlšjlb ccnab CERNE, luvellr, Ljubljana. VPolfova ulica It. 3.
100 kokoši
in 50 petelinčkov za kla nje prodam. Dobava po dogovoru. Lojze Ambro-žič, trgovec, Gaberje 33 Dobrova pri Ljubljani.
la suhe češplje
vreče 50 kg Din 240 — la orehi vreče 40 kg Din 180.— franko vsaka žel postaja razpošilja Drech-sler G., Tuzla, Bosna
Čitajte in širite »Slovenca«!
Zaradi preureditve
se proda dinama na isto smerni tok, 7 KW, 110 V z rezervnim kolektorjem in motor na sirovo olje 8 KS, tipe Langen Wolf Oboje je še v prav do brem stanju ter si interesenti lahko ogledajo Se v obratu. Nadal|e se proda oprava za žago veneci-janko, Fr. Pocajt, valjčni mlin, Teharje, pri Celju,
večje količine znaten popust. PeUr Vrsalovič, p Selca na otoku Braču.
OvcsifiSforuzo
kupite nnjcenelo prt Urdk
A. VOLK, LJUBLJANA Veletrgovina t iltom. Resljeva cesta 24.
Samoradjjvojj
SADNO
DREVJE
jablane, hruške, slive, marelice, črešnje, breskve, kutine, nešpljc i. t, d., je najboljše presaditi v jeseni. Zato naročite takoj pri drevesnici veleposestva
JOSIP ROSENBERG Maribor, Tržaška c. 64. Telefon 2301.
Jabolka
»parmene« in »šampanjske renete« dobite pri Gospodarski zvezi v Ljubljani
Dovršen
v kvaliteti in izdelavi
PflSHET
tvornice v
IVAH 5I5K8
v Ljubljani
in vsled popolne reorganizacije obrata tudi
naicenejsi!
Namočena polenovka
najboljše vrste, prima šunka sveži narezki, razne delikalese po zelo znižani ceni. Vino črno in belo priporočljivo osobito za bolnike ter vedno sveže špecerijsko blago po konkurenčni ceni priporoča tvrdka F. R. Kova-čič, Miklošičeva cesta 32. Prepričajte se.
Čitajte in širite »Slovenca«!
- > лГгДо*"0
/MRI/A 1839
Stev. 3577/1931.
RAZGLAS
Pri mestni občini Kočevski sc odda provizo rično mesto občinskega sluge proti mesečni plač po dogovoru. Prošnje, svojeročno pisane in pra vilno kolkovane, jc vložili do vštetega dne 25. no vembra 1931 pri podpisanem županstvu. Sprejemni pogoji so razvidni iz natečaja, ki jc objavljen v »Jugoslovanu« št. 261 z dne 10. novembra 1931 v oddelku »Službene objave«.
Županstvo mestne občine Kočevje, dne 7. novembra 1931.
Izpadanje las
bolečine lasišča, temena, prhliaj, srbež in drugi* preneha hitro in zanesljivo, lasje se zopel zarastejo, prhljai in srbež izgineta, (e uporabljat« RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stckleničica 20 Din 1'roizvaia In razpoiilja stara, 1. 1599 uclanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije lek arnar Vlatko Bartulić, Zagreb, Jelačičev trg 20.
Polenovko
namočeno, se dobi vsak pelek pri I. Buzzolini, delikatesna trgovina, Lin-garjeva ulica.
Nogavice
rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PREIOG LJUBLJANA, Židovska ulica in Stari trg
»Javor«
lesna industrija v Logatcu ima svoj lokal za pohištvo tudi v Ljubl|ani v novi palači Vzajemne zavarovalnice.
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naš ljubljeni oče, brat in svak, gospod
Košir Jožef
posestnik in lesni trgovec v Kranjski gori
danes ob 9 dopoldne, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega pokojnika bo v petek 13. nov. po prihodu jutranjega vlaku iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Kranjska gora, dne 11. novembra 1931.
Žalujoči ostali.
IN
Vodovodno društvo v Škofji Loki,
r. z. z n. z„ javlja iužno vest, da je umrl nenadne smrti njega soustanovitelj, gospod
m Sušnih
posoiilnišhi ravnatelj, posestnih, bivši župan itd. itd.
Blagopokojni je bil od vsega početka vele-zaslužni načelnik društva in si je pridobil za njega razmah trajne zasluge.
Obranimo mu častni in hvaležni spomin. V Škofji Loki, dne 11. novembra 1931.
OUDor.
Uredništvo Okrajne hranilnice in posojilnice v Škofji Loki, r. z. z n. z. javlja fužno vest, da je njih blagi in srčnodobri šef gospod
Lovro Sušnih
posoiilnišhi ravnatelf, posestnih, bivši župan itd,, itd.
danes nenadoma umrl.
Nenadomestljivega pokojnika bomo ohranili v trajnem in hvaležnem spominu.
Skofja Loka, dne 11. novembra 1951.

v
Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofji Loki,
r. z. z n. z., javlja tužno vest, da je njen soustanovitelj in predsednik, gospod
posojilniški ravnatelj, posestnik, bivši župan itd., itd.
danes zjutraj nenadoma umrl.
Blagopokojnik, ki je bil od vsega početka nepretrgoma predsednik in ravnatelj našega zavoda, si je pridobil neminljivih zaslug za njegov razvoj. Slava njegovemu spominu.
V ŠKOFJI LOKI, dne 11. novembra 1931.
Načelstvo in nadzorstvo.
Za Jugoslovansko Uskarao » Ljubljani; Kar«! C«*.

izd.-ijutelj; Ivan Kakavu^
Urednik: Franc Kremžar.