267. Številka, Ljubljana, četrtek 22. novembra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznioih, ter velja po pošti preiouaan ta a v atro-ogersk e doiele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 tld aa detrt leta 4 gld. — Za Ljubljano bre« pošiljanja na dom sa celo leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., «a en mesec 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dom se računa 10 kr. za meaoc, 30 kr. M eetrt leta. — Za tnje deiele toliko toč, kolikor poštnina iinaia. — Za gospode učitelje na \)udskih šolah in ta dijake velja znižana nena in sieer: Za Ljubljano sa četrt leta 3 gld. 50 kr.. po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznsnila se plačuje od četiristnpne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrst tiska. Dopisi naj se »vole umnklratL — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Frana Kolmanovej hiši i*. 3 »gledališka stolba". Opravništvo, na katero naj »e blagovolijo pošiljati naročnine, rflklamaoije, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni- ▼ Kolmanovej hiši. Telegrami. Moskva 20. novembra. Velika m-ska armada maršira proti Krzerumu, pusti vsa v Karsu posadko. Berlin 20. novembra. „Nordd. Allg. 2tg." piše, da valjda Nemčija ne bode zagovarjala turških mirovnih želja pri ru-ekej vladi, ker razmere Nemčije do Rusije liijso temu primerne. Carigrad 19. nov. Pred Erzerumom je »neg padel in obtežuje Rusom premikanje. Busi so pomoči dobili in bo pripravljajo na sov napad na Erzerum. L on d on 19. novembra. Iz Sofije se te-legrahra „Standardu" 18. t. m.: MehemetAli je z vojsko prišel iz Bosne. On ima GO bataljonov in 150 kanonov. Vojaki so dobro opravljeni. Mehemet Ali ima nalog, kriti Osman-pašo, če bode iz Plevne umeknil se, in pa močan observacijski kor postaviti na srbsko mejo. Iz Belgrada se „Timesom" poroča, da polkovnik Horvatovie srbsko vlado priganja "brž udariti, sicer udero Turki v zemljo. Mnogo prostovoljcev iz Avstrije stopa v srbsko vojsko. London 19. novembra. Druga izdaja nDaily Nevvs" priobčuje telegram iz Weran-Kale od nedelje večera, v katerem so razvidne natančnosti o padcu Karsovem. Naskok (ali šturm) je bil izprva določen za 13. nov., a zaradi slabega vremena so ga odložili za soboto. Naskakovalne kolone so se prav tiho postavile v svoja položja. General Lazarev sč 40. divizijo je zapovedoval desnemu krilu ter prijel fort Ilafiz-paša, ki leži na Btrmej pečini. Naš plnč. Skoraj da ne vem, kako in zakaj se je naše j familiji toliko priljubil junak, kateremu bodi posvečena ta-le črtica. Piuč nij bil nikakor, kar bi si kedo na prvi hip utegnil misliti, pes posebnih izrednih svojstev. On nij bil niti dobrega plemena, niti se nij nikedo brigal za njega odgojo. O njega dedih in pra-dedih ne morem kar nič napisati, kajti ni sester ni bratov mu ne poznani, da-si sem v tej stroki izvedenec — iniani namreč v izobilji prijateljev iu znancev pasjega rodu — a pin-čevih posebnostij nijsem na nobenem njih opazil, premda so raznih plemen in rodov. Dolgo-život se je mogel imenovati in prednje noge so bile od zudnjih tako oddaljene, da se je človeku moglo videti, kakor da bi bila mati narava našej živali nameravala ustvariti tri pare nog, a da se je prepozno domislila, da je pasje pleme uknjiženo mej štirinogee. General Grabbe z jednim polkom moskovskih grenadirjev in jednim polkom 39. divizije je piljel v centru forta Kanly in Suwaiy, a brigada Ardabanska in drug polk moskovskih grenadirjev pod zapoveiništvom generalov Ito-opa in Komarova sta navalila na fort Inglis Tabia. Boj se je vnel v centru s tem, da je general Grabbe s polkom 39. divizije ob 11. uri po noči napal centralno reduto. Z jutraj zgodaj se je udala ta velika in masivna re-duta, H se imenuje Iloaene, potem so vzeli Rusi tri stolpe, citadelo, fort Suwary in ob jednem fort Kanly. Naposled sta se udala fort Hefiz-paša in proti jutru fort Kara-Dagh. Nekateri drugi forti so se branili do osme ure zjutraj. Štirideset turških bataljonov se je jelo umikati proti Erzerumu, a ko so jih dragonci in orenburški kozaki došli, položili so Turki orožje in ruski vojaki so jih kot ujetnike odvedli nazaj v Kars. V tvrdnjavi je bilo 300 topov, mnogo streliva in živeža. Tudi turško vojno blagajnico so Rusi ondi našli. Turki so izgubili 5000 mrtvih in rauje-nih, a 10.000 so jih ujeli in jim vzeli mnogo zastav. Ruske izgube znašajo 2700 vojakov, plenili pak so Rusi le malo, ter so v miru pustili mestjane, ženske in otroke. General Melikov je osobno vodil vojsko in je ob jednajstih dopoludne šel v mesto. Tudi veliki knez Mihajl je bil navzočen. Generala Grabbe je zadela krogla in ostal je mrtev na bojišči. Vojska. Dogodka, da se je mogel velik zašancan tabor, kakor Kars, ki je obpasan s permanentnimi forti, dovolj oskrbljen z municijo in ži- Ta prirodna napaka nam je ob mrzlih nočeh napravljala dovolj preglavice, kajti, ako smo odprli piuču dveri, morali smo čakati toliko časa, da je ves svoj život spravil v sobo, da bi bili navadni psi uže po trije lehko do tedaj v sobo prišli, kakor dolgi naš piuč, pri čemer je, kar se . ob sebi umeje, vhajalo mnogo najboljše gorkote na ven, ter je mrzel zrak od tod silil in prodiral v zakurjene, prostore. Njega noge so bile krepke in močne, kremplji na njih veliki. Kadar je počival, ležal je po dolgem in stognenih udov. Ako poleg vsega navedenega omenim še dvoje svetlih očij, ki pa nikakor uijso bile za-nj ustvarjene videti, a povem, da je imel zelo šilast smrček, ki ga je rad v vsako skvožnieo vtikal — narisul sem vse telesne kreposti svojega pinča, kolikor sem si jib bil zapomnil ali v obče tudi opazil na njem. Malo ne se usojam trditi, da se je imel na vsej ljubezni naših domačih in drugih njega znancev piuč zahvaliti le svojemu trdo-vratuemujivčasi celo predrznemu, vedenju. Pni vežem za dalje časa, branjen od garnizone, ki je, da-si ne velika, vendar zadostovala, da bi se bil kraj nekaj časa držal, z jednim samim šturmom po boji malih ur osvojiti, tacega dogodka nij več v vojni zgodovini," pravi turkoljubna „N. Fr. Pr.," ki je prej vedno v nebo povzdigovala Turke, in s tem glasno slavo poje ruskej vojski. „Osvo-jenje Karsa je težak udarec za Turčijo. Padec Karsa mora v Turčiji povsod strah in trepet širiti," pravi ista „N. Pr. Pr." v uvodnem članku od 20. nov. Od Plevne nič novega. Poročilo iz Sofijo in Orhanja pa kaže, da hoče Mehemet-Ali s svojo, po Rosni in od vseh vetrov novona-brano vojsko, res poskušati prodreti Železni pas, ki je Osmana v Plevni obkrožil. Pač bodo Rusi menda uže dovelj močni, da bodo pozicije na sofijskoj cesti obdržali. Potem pa imajo tudi Srbi Aliju za hrbet priti. Vprašanje o preskrbovnnj i ruske vojske z živežem, jelo je, vsled nenavadno upornih dejanj zakladalcev, vedno bolj zanimati rusko občinstvo. V časnikih se naznanja, da Be je nedavno osnovala v Moskvi nova družba, obstoječa iz samih trdnih kapitalistov ruske (ne judovsko-nemške) krvi. Ta družba bo tedaj stopila na mesto kompanije Hor-vitza, Kohana in Gregera. Pač zadnji Čas je, da se Rusi izpulijo iz judovskih in nemških krempljev! Ker se pri sedaj postavljenih m os to-vih črez Dunav večkrat kaj pokvari, je ukazala niska vlada na grodeljskej livarnici San-Galli in v druzih tacih zavodili, izgotoviti dele mosta, ki ima biti tri sežu je širok in svoj vstop v našo družino je izvel s tako gotovostjo in pogumom, kakor da je uže star domačinec, kateri je bil odsoten samo malo * a ter so mu vsa družinska razmerja prav do cela znana. Kdor misli, da duše ranj''ih o?ivljajo na novo v živalskih telesih, utegnil bi si bil misliti, da v našem pinču biva duša kacega sorodnika ali starega znanca — nu, jaz barem nikogar ne vem navesti, čegar posebno veselje je bilo, vsakovrstne kosti skrivno zakopavati v zemljo. To je bila glavna pinčevih slabostij. Prvič so ga našli pod staro odejo v jednoj gornjih sob, vse se ga je ustrašilo — a ostal je miren, ter se niti makni! nij z mesta, kakor da je to uže davna navada njegova, česar se obično drugodi ne dovoljuje psom. Ako so ga našli v vrbasu zakopanega pod zamazanim perilom, ali ako si je kakovo oblačilo zvlekel v kot, da je todi boljše in mečje ležal, rekali so vedno: „1 no, pinč je!" In tolažili so se z mislijo, da je samo to, a nič hujšega. Hrena. Ker ima malo stoječo vojsko, se je Rusi z zmagovalno svojo vojsko po zdrobljenoj Turčiji nema jo Rog ve koliku bati. Id zares, večjega veselja nam Angleži ne bi mogli narediti, nego da bi se Rusom postavili, pa prav pošteno po glavi dobili. le vsega srca bi jim to privoščili, tem Ramopridoiin in saniopašnim dobičkarjem, ki menijo, da je ves drugi svet, to- in onkraj oceana, samo za to ustvarjen, da Angličanom žepe polni. Iz državnega zbora. Z Dunaja 20. nov. [ Izv. Kop.] Dva ministra sta za potrebno spoznala, oglasiti se v generalnej debati ter braniti vlado proti hudim napadom, katere je morala slišati iz ust opozicijalnih govornikov, v prvej vrsti barona Kellersperga, VVeiss-Starkenfelsa in Pražaka. Finančni minister Depretis se je držal finuncijalne strani bankinega statuta in skušal dokazati, da za denarne razmere ne bode nobena nevarnost po prenaredbi naci-jonalne banke. Minister Unger pa je obravnaval politično stran nove nagodbe z Ogersko in svojo polemiko zlasti proti Kellerspergu obračal. Njegovi srditi napadi so segali daleč črez meje parlamentarne dostojnosti in celo najboljšim prijateljem ministerstva Be je poznalo, da so bili osupneui in malo zadovoljni s svojim nSprechministromtt. Kajti taki zbad-ljaji, kakoršne je Unger rabil, se lehko bero v ,Floh," pa bi se ne smeli slišati v parlamentu, najmanj kadar se obravnavajo najbi-Btveneje stvari cele države. Zato je bilo le malo pohvale iz centra, večkrat pa siskanje od desne stranke slišati. Sicer pa je prav, da je Unger tako srdito Kellersperga napadal. Zdaj saj nij več misliti, da se te dve stranki poravnati, in da je Kellersperg mož prihodnjosti, to vsak priznava. (V pojašnjenje tega naj povemo, da je Kellersperg v svojem govoru rekel o dualizmu, da sta Avstrija in Ogerska kakor mož in žena, navadno ima ali obdrži žena (Ogerska) pravo. Minister Unger je odgovoril na to os ob no, rekoč: jaz ne vem iz lastne izkušnje, kako je v zakonu z ženo, moj nasprotnik (Kellersperg) mora kot praktičen mož uže vedeti. Tedaj minister je baronu Kellerspergu očital nekov „pantofelj". Celo „N. W. Tagblatt" pravi, da so te besede ministrove za Kellersperga razžaljive „verletzend." Ur.) Po ministrih sta samo Še dva govornika pri Sla k besedi, moravski poslanec VVeber is Teuschl. Potem je večina sklenila konec debate, da si je črez 20 govornikev Se bilo vpisanih. Za generalna govornika sta bila izvoljena Herbst za in Skene proti. Politi toj mzgtaf. V Ljubljani 21. novembra. i\>&kv»k*iii.9ki poslanik Mavnard V Carigradu hoče baje z nemškim vred svetovati sultanu, naj samo z Rusijo mir sklepa, brez ozira na druge vlade. To bi bila zdr-va brca, posebno za Angličane, ki menijo, da morajo povsod botrovati. Dopisi. Iz N;»l«»fcU<» dolino na slovenskem Štajerskem 20. nov. [Izv. dopis.] Dolžnost vsacega je, skrbeti za lasten obstanek, blagost in srečo ; ravno tako je sveta dolžnost tako trden, da se bode lebko največja teža črezenj vozila. Po vzetji Karsa. Angleži trepetajo. Iz Londona se javlja, da vsi angleški časniki prinašajo uvodne članke o tem in da govoru z resno bojaznijo. Mini-ateri jalni list „Morning Post/ glasilo angleških dvornih svetovalcev, kliče Anglijo v boj zoper Rusa, češ, da če je bila nevtrali-teta do zdaj modra, mora Angleška zdaj svojo nedelavnost popustiti, kajti celo kupil os t Turčije v Azrji je tvrdnjava celo-kupnosti Anglije v Aziji. Ko bi Anglija še dalje ostala nevtralna, bilo bi to toliko kot politična blaznost. — „Telegraf4 pa pravi: ,,Če Armenija pade Rusom v oblast, izginil bi ves vpliv Angleške v Aziji. ,,Standard" pravi: Evropske oblasti lehko gledajo, če je cela Armenija izgubljena, ali Anglija ne. — In dunajska Turkinja, ,,N. Fr. Pr.u, iz iste piščali piska in pravi: „Če ostane Erzerum ali pa le Kars v ruskih rokah, potem je le vprašanje časa, kedaj Rusija vso Malo Azijo osvoji. Za Anglijo je pa to največja nevarnost, ker bi potem Rusija gospodarsk vpliv na dežele ob Evfratu in Tigrisu imela. Do zdaj je Turčija pot branila, po katerem je nekdaj Aleksander Veliki prodrl v Indijo, kdo ga bo branil zdaj, če ne bo več polumeseca na zidih Karsa ?" Uže iz teh citatov je videti, da je situ-vacija jako resna. Gotovo je, da bode Anglija zdaj silno trudila se, posredovati za mir, in prigovarjala Turčiji in Rusiji. Če pa poslednja ne bode hotela miru skleniti, to je jalovega miru, kakor bi ga jej Angleži in Turki radi vsilili, kaj potem? Ali si bode Angleška upala sama in brez diuzih zaveznikov nego s tepeno Turčijo v boj stopiti^zoper Rusijo? To je največje vprašanje bližnje prihodnjosti. Položaj evropski je vsakako zdaj Rusiji bolj ugoden, nego je bil kedaj. Francoska ima notranjega dela popolnem dovolj in je slepa za vnanje stvari, pa tudi mora oko imeti vedno v Nemčijo uprto. Italija je Nemčiji, Nemčija Rusiji prijazna. Ostane le še Avstrija, v katerej so vsi Slovani, razen male peščice Poljakov, Rusiji prijazni, in tudi pravo-avstrij-sko misleči konservativni Nemci so Rusiji prijazni, torej bo uže skoro nij bati, da bi naša politika zavozila na nevarna turško-magjarska pota. Anglija je torej popolnem osamela, izo- Da mu je bilo največje veselje zagrebsti kakovo kost, sem bil uže opomnil. Tega pa nij običaval iz gospodarstvenih razlogov, kajti, kadar je zaklad bil skrit, nij mu stalo do tega, da ga zopet izkoplje, pozabil je nanj, ter samo ril po vrtu tukaj in tam in brskal zemljo; cvetlic in druzih nasadov pa pri tem, se ve da, nij štedil ter jih je ukončaval brez milosti, a zaradi tega ga vendar nikdo kaznoval nij. Kar je on učinil, to se je smatralo v družini, kakor da je bilo preje namenjeno po britkej usodi, katerej se moremo srditi ali pa jo prenašati radovoljno, a v bran se jej staviti nij mogoče. Pinč nij bil inteligenten pes, niti nij njega osobnost bila našej hiši Bog vedi kako častna, a vendar mu ne morem oporekati, da bi bil brez vseh lepili nagonov in navad. Kadar se je v svojej jedinej ume teljnosti htel izkazati, ter se je vsedel na zadnji nogi, — pri čemer jo bil zelo podoben ptici pingvinu — in prosil, dajali so mu tujci mnogokrat kakovih kolačev, za katere mu pa nij bilo prav nič mari. Navzlic temu se je vendar obnašal, kakor da ga zelo razveseljuj6, da, celo tako se je znal laskati, da je na videz požiral slaščico — pozneje si jo je pa vselej shranil v kakem kotiču, navadno v ka lošah obiskovalcev naših. Kjer mu nij trebalo biti uljudnemu, kazal je naš pinč vselej odkritosrčno svojo zado-voljnost, a tudi svoje nezadovoljnosti nij prikrival. Uže prirojeno mu je bilo sovraštvo do želez ničnih naprav, katere je cenil za neumne in pogubne izmišljetine nove dobe, in bil jim je odločen nasprotnik. Kjer so popravljali kedaj železnično progo, vedno je delavce karal z lajanjem, in nij ga bilo utolažiti, dokler se nij sam utrudil. Posebno pa nij mogel trpeti vlakov, tulil je za njimi, ko so bili uže daleč od njega prišli, in njega nezadovoljnost nij imela v tacih slučajih ni konca ni kraja. Tudi plinova razsvetljava mesta mu nij bila po volji, in prižigalci svetilnic bili so mu največji neprijatelji. V obče, on nij trpel nikakoršnega novo-tarenja, in dasi nij proti temu mogel dejansko delovati, kazal je vendar trdnost svojega značaja. Takovih krepkih nazorov — ustavoverec v pravem pomenu besede — je bil naš pinč. Kakor je bil sploh jeklene potrpežljivosti in vstrajnosti, visocih glasov na klaviru nij smel čuti: takoj jih je izpremljal se svojim tulenjem. Ako smo ga zapodili pri tacih prilikah iz sobe, šel je na dvorišče in ondi tako dolgo cvilil, dokler igralec nij nehal igrati na klavir. Nu, domači se nijsmo menili za pinčeve glasne želje ter se nijsmo dali ostrašiti z njega cviljenjem. Nekega jutra je odšel pinč iz hiše, kakor po navadi, s kostjo v gobcu, ki jo je htel zakopati. Videti je bil posebno dobre volje. Dražega dne pa smo ga našli vsega razmesarjenega na železničnej progi ; vlak ga je povozil — končal je nesrečno život zaradi svojih n a-z o r o v! V. E. Vfiacegauda države, delati na vso moč na to, da se država ne le krepka ohrani in sovražnikov hrani, marveč, da napreduje t vsem dobrem, da se razširjuje, jačja, mogočnejša in močnejša od dne do dne postaja, da se državljani po modrih zakonih vladajo in da jim duševna in materijalna korist narašča, njih svete narodne in verske pravice zvesto varujejo, in da se vsi v vseh obzirili kakor otroci jednega očeta spoštujejo. Sveta dolžnost vsacega posameznega, kakor vseh skupaj je, paziti, da se v duhu časa napreduje, znanosti in vednosti, obrtnija in rokodelstvo, poljedelstvo in kmetijstvo ne le v prvotnem stanji ohrani, marveč povzdigne in kolikor mogoče zboljša, da se kmet enako gospodu, ubožec enako bogatinu spoštuje in postave tako uredijo, da bodo vsem enako vgajale in se od vseh na tanko izpolnjevale in da bodo vsi narodi enake pravice uživali, enak blagor in gorje prenašali. Koliko je naš slovenski narod v preteklosti pretrpel brez zadolženi a naših prednikov, deloma pa tudi z zadolženjem, in kolike in kakovšne strašne prenaredbe, vpeljave, zboljške še vedno potrebuje — tega mi nij treba praviti, opomnim le, da b časom in z neomahljivim trudom se da vse doseči. „Gutta cavat lapidem" — kaplja zdolbe kamen — tudi Slovenec Bi bode svoje pravice priboril — le složno je treba delati. Imamo deželne in državne zbore, kjer se postave kujejo, ki blagost in gorje" ljudstvu donašajo; pa tudi pravico imamo, iz svoje srede zaupnike v te zbore pošiljati, katerih naloga je, so za blagost in dobro svojih volilcev potegovati. Glejmo in pazimo torej dobro, koga volimo, da si ne škodimo in ne nakopljemo sramote pred zanamci. Bližajo se nove volitve za deželni zbor štajerski in mnogo se je uže pisalo, govorilo in debatiralo o možu, kojega bi Šoštanj-ski, Slovenjegraški in Marenberški okraj voliti imel. S prvega so postavili eni Slovenci kandidata, znanega duhovna, drugi druzega; a nastale so nejedinosti, in skoraj bi rekel, prepiri tudi glede poslančevih lastnostij. Reklo se je od mnogo stranij: poslanec mora biti neodvisen, naroden, značajen, izveden in iz erede ljudstva: ker le tak bode znal in vedel, kakor tudi hotel, ljudstvo zagovarjati, ki sam v njegovej sredi živi in njegove reve sam vidi in skuša, je sam njegovih potrebščin prepričan in željen zboljška. Takovšen mož se bode ne-ustrahljivo potegoval za pravice ljudstva. (Zadnji del dopisa, ki kandidata imenuje, izpuščamo. Kadar bodo volilci in veljavni narodni možje Bklenili in imenovali tega ali tega, podpirali ga bodemo, bodi si kdor koli. Po javnih listih pa se nam zdi, da ne gre pre zgodaj kandidatov staviti, ker baš to bi utegnilo potrebno slogo in disciplino motiti. Ur.) Iz Gorice 20. novembra. [Izviren dopis.] Veselili smo se denes, bravši v „Slov. Narodu" telegram, da je Kars se šturmom vzet.. To nas goriške Slovence jako raduje. Slovanom bodo začele zvezdice lepše migljati, in ako Bog da in sreča junaška, bode Turek kmalu ves polomljen. To uvidevajo tudi tur-kohlui listi, kakor dunajska „N. fr. Pr." et consortes. Ti listi so s psovkami na slovanske naše brate čisto obmolknili. Sanja se jim, da bode kmalu fiuis Turciae. A mi Slovani se tega veselimo, kajti od dneva do dneva se bolj bliža rešitev nam milih slovanskih bratov. — Pomozi Bog! Vreme se je izpremenilo. Imamo oblačne dneve, a vendar ne dežuje. Letos se je vin-ska kapljica srednje obnesla, a močna je in človek se kmalu „nabere" ga. To vidimo vsak dan. Tukaj-ne gledališče nij baš obilno obiskovano, »so slabi časi zdaj"; Čestokrat je komaj na polovico napolnjeno. Našim dvono-gatim srnicam nij po volji, da ne svira več godba trikrat na teden zvečer na Travniku, kajti veselje jim je reducirano in le ob nedeljah uživajo še to veselje, šetajoč se po slovenskem Travniku, mej tem, ko godba svira izvrstne komade. Potrpljenje — in prišli bodo tudi drugi časi. „0n revient toujours a ses premieres amours." — IK ■»« 1.1« clolliir; 10. no- vembra. I Izviren dopis.] Muktarieve negativne zmage in slabo stanje turške vojske v Plevni napravljajo v Carigradu jako neugoden vtis. Vojeviti duh, kateri je prej prevladal v cari gradskih odločilnih krogih in se pri boli fanatično navdušenem prostem ljudstvu kazal, se je zelo polegel, in uže žele miru z bolj zmernimi predlogi. Veliki vojni davki in pomanjkanje delovnih močij, ker so vsi možje v vojni, so prouzročili veliko bedo, katera bo silila Turčijo kmalu nehati vojevanje in Bkleniti mir pod vsakimi pogoji, če ne bo hotela napraviti v svojih pokrajinah še večje lakote, kakor jo je Anglija v Indiji zakrivila. Za to so ae užo bili obrnili na nemškega poslanika v Carigradu, da bi pri Rusiji posredoval za mir, baje za to, ker ima Nemčija največje zaupanje pri Rusiji; a ta nij hotel prevzeti te naloge in je svetoval turškim državnikom, obrniti se v ruski glavni Btan v Zgornjem Studenu. Angličani tudi žele, da bi se mir sklenil na občnem evropskem kongresu še pred padcem Plevne, ker potem bi morala Rusija nehote zmerna biti; a boje se, da bi se mir sklenil neposredno mej vojujočima, brez posredovanja velevlastij; ker bi potem ne zamogli nobenih koristij doseči iz rešenia orijentalnega vprašanja. Ali čas za posredovanje miru je zdaj jako neugoden. Anglija, ki^bi gotovo naj-rajša posredovala, je izgubila vso veljavo pri evropskih vladah, zlasti še pri Rusih, še celo v Carigradu njeno slovo nema nobenega vpliva, torej posredovati ne more, ker bi se velevlasti malo na njo ozirale, najmanj pa Rusija. Nemčija, kot prijateljica svete slovanske Rusije, tega posla ne prevzame, dokler nijso Rusi dosegli popolnem svojega namena, ter da bo Turčija pripravljena spolniti vse ruske terjatve. Sicer, kakor se kaže, je Nemčija zato, da se mir po končanji vojne sklene brez posredovanja drugih evropskih držav. Avstrija ima z nagodbo z Ogersko dovolj posla ter no more takega teškega vnanjega dela prevzeti. Francozje se pa jako malo brigajo za vnanje zadeve, ker jih nekateri strankarski prepiri zadržujejo in ker izpoznajo, da bi le za druge kostanj luščili, kakor so v krimskej vojski kri prelivali, ne za svoje , a za angleške koristi. — Vse te razmere napravljajo Angliji velik strah, da bi Turčija sama z Rusijo ne sklenila miru po slučaju vojnih neudač iu pomanjkanja denarjev. Ker Angličani zdaj ne morejo za se pri sklepanji miru nič doseči, žele, da bi Turčija vojsko nadaljevala, dokler bi se ponudile Angličanom ugodnejše prilike, posredovati za mir, ali to doseči pri kakej drugej velevlasti, ter na kakem evropskem kongresu skleniti mir in kolikor mogoče največ koristi doseči za Anglijo in nje trgovino. To je angleškega ministra lorda B"aconsfielda pripeljalo na to, da je v nekem javnem govoru povzdigoval turško vojaščino, da so pokazali neodvisnost Turčije, hvalil turško vlado, da nii tako slaba, kakor se je splošno mislilo, da bi s tem osrčil carigradske kroge za nadaljevanje vojne in konec bojev za osvobojenje Jugoslovanstva še za nekoliko časa zavlekel. Angleški listi so začeli pretresovati o prihodnjej uravnavi na balkanskem poluostrovu po razrušenji otomanskega gospodstva, kar še nikdar poprej; to je znak, da nemajo Angličani mnogo zaupanja na zmago Otomanov, ter so se sprijaznili z mislijo, pri rešenji vzhodnjega pitanja izvleči za sebe največje mogoče koristi. Želi se necega angleškega princa priporočati za prihodnjega kralja bizantinskega v Carigradu in tako nameravajo evropsko Turčijo 'polagoma spojiti z Rritanijo. Tako bi bila sveta slovanska Rusija vojevala bolj za angleške nego za svoje in jugoslovanske interese. Tudi balkanski Jugoslovani nemajo od take vlade z angleškim princem na Čelu nič dobrega pričakovati; kako zatirajo Angleži niim podložne narode, nam kaže žalostno stanje Indijskih prebivalcev, kateri lakote mrjo, ker so lakomni njih gospodarji spraznili in odpravili njih žitnice, katere bo v prejšnjih svobodnih časih v nerodovitnih letih preskrbovale jih s potrebnim živežem. Mnogo boljega tudi balkanski Slovani nemajo od An-gličanov pričakovati. Po ustanovitvi take bizantinske monarhiie bi skrbeli z notranjimi uredbami, z volilnimi redi. da v Carigradu in druzih evropskih turških mestih živeči angli-čanski kupci in drugi boeatini zadobe pri vladi največje pravice in bi tako gospodovali in zatirali grške in slovanske narode. A mi se trdno nadejamo, da sveta slovanska Rusija, dovršiv^i delo osvobodenja turške raje, ne bo dopustila take uravnave, a rajša s turškim ozemljem povekšala Srbijo, Črnogoro, Grecijo in Rumunijo in ustanovila druge manjše države z ruskimi in nemškimi (kakor hanoveranski, katerega bo menda tudi Nemčija vrivala, da se ga iznebi) princi na čelu. Tako se bo Bveta slovanska Rusija popolnem otresla skrbi zi balkanske narode in dobila pri njih močno podporo na jugu, ker ti bodo znali, kaj so svojej osvoboditeljici dolžni. Domače stvari. — (Konfiskacija.) V uradnej „L. Z." čitamo proglas deželne sodnije, da se je zadnji konfiscirani naš članek, ponatisnen iz nekon-fiscirane tržaške „Kdioosti", po razsodbi te sodnije krivega storil zločina kaljenja javnega inirii po §. G5 lit. c. kaz. p. (kazen je od enega leta do pet let) in pa še pregreška kaljenja javnega miru po §. 302. Vložili bomo zopet enkrat ugovor. — (Iz Lož a) nam piše naš poročevalec, da je pretečcno nedeljo dne 18. t. m. proti jutru požar upepelil parno pilo kneza Jurija Schonburg "\Valdenburga na Bregu poleg Starega trga. Tudi vse blago, kar ga je bilo v tovarničnem poslopji slučajno shranjenega, kakor tavolete, rezanice, itd. je čisto pogorelo. Ogenj je bil tako velikansk, da je dve uri celo loško dolino osvetljeval. Sreča je bila, da je ravno takrat pihal jug, ker bi se bil v nasprotnem slučaji tudi ves, okolo tor varne nakopičen les, — bilo je okolo 150O hlodov in črez 10UO desek — vnel in zgorel. Nekaj časa je bila posebno velika nevarnost, da se razleti parni kotel — v katerem je bilo uže devet atmosfer ekspanzivne moći , — toda v najkritičnejšem trenutku je maši nistov sin imel toliko poguma in pričujočnosti duha, da je ventile odprl in sopar izpustil. Ra/.en njega se nikdo nij upal pogorišču bližati se, ker se je razltt kotla vsak tre-notek pričakoval. — Na kak način se je ogenj zatrosil, nij znano in je tudi vse pre-iskavanje v tej zadevi ostalo brez vspeha; le toliko je skoro gotovo, da je temu malo-marnoEt delavcev kriva. — Zavarovana je tovarna bila pri banki „Slaviji", katero vsled požara zadene Skoda v znesku kacih 8000 gld. — (V Smledniku pri Raki) je zgorelo vtorek dne 13. t. m. državnemu poslancu gosp. Vilj. Pfeiferju bišuo poslopje njegovega ondotnega posestva. Zavarovano je bilo pri banki „Slaviji". — (Iz Trsta) se nam poroča, da se je dne 13. t. m. vnelo poslopje g. Vekoslava Zotteleta v Verdeli. Ker so ogenj takoj zapazili in je izvrstna tržaška požarna straža takoj na pomoč prihitela, posrečilo se je goreče ostrešje precej hitro pogasiti in vsled tega škoda, ki zadene banko „Slavijo" — pri katerej je to poslopje bilo zavarovano — nij velika. — (V Novem mestu) je gimnazijalna mladež naredila pod vodstvom direktorjevim v nedeljo veselico. Čisti dohodek 68 gld. je bil namenjen za podporo ubožnih dijakov. — (Vreme) smo imeli ves ta mesec lepo, jasno, po dnevi solnčno. Predsinočnjem in včeraj je začelo pomalo deževati in vremenski proroki nam prorokujejo snega. — (Kamniška narodna čitalnica) napravi v nedeljo dne 25. t. m. veselico sč sledečim programom: 1. Deklamacija: „Ženska zvestoba". 2. „Na kosilu bom pri svojej materi," igra v enem dejanji. 3. „Domači prepir," igra v enem dejanji. 4. Ples. Uljudno ee vabijo vsi čestiti gg. udje k obilnej udeležbi, ter naj blagovole tudi sposobne neude sč soboj pripeljati. Začetek ob 7*/a uri zvečer. Odbor. — (Čitalnica v K v i š k e m) napravlja v nedeljo 25. t. m. v dvorani g. F. Mariniče-vej besedo, katere program je: 1. Slovenski poutpourri ugl. Fr. Štele. Svira domača godba. 2. Slovčev Spev. ugl. Avg. Leban. 3. Deklamacija : Ilirija oživljena. V. Vodnik. 4. Slava Slovencem, ugl. Ant. Hajdrich. 5. Scena Ca-vatina nell' li Due Toscari, ugl. Donasetti. Godba. G. Kobariška dolina, dvospev se sprem-Ijevanjem klavira, ugl. Ant. Hribar. 7. Igra: Bog vas sprejmi, kedaj pojdete domov. 8. Zadnji večer, z mešanim zborom, izpr. klavirom, ugl. Jos. Marinič. 9. Aria nell Opera Traviata, Verdi, godba. 10. Nek dušman vidi, ugl. D. Jenko. 11, Ljudmila Bojomir, bojni prizor. Slovo. 12. V Boj! ugl. Iv. pl. Zaje. Po besedi ples. Začetek točno ob 5. uri popoludne. V-stopnina k besedi 20 nov., k pletu 1 gl. Gospodične k plesu proste. Odbor. — (Lovec s kclom.) Iz Vipave se piše „S1.U dne 8. t. m. to-le: „Čudim se, da Vam še nikdo nij poročil neke v obče in same na sebi, za naš kraj pa še posebno redke lovske prigodbice. V torek teden je kmetsk fant na Nauosu lepo, veliko divjo kozo — s kolom ubil! Žival ta se v naših gozdih, ki sami od dno do dne bolj „redkiu postajejo, uže davno več redno ne nahaja in se je bila Bog vedi od kod semkaj zgubila ter, menda zbegana, nekega dečaka napala. Na pomaganje klicajočemu priskoči omenjeni fant ter s kolom — druzega orožja nij bilo pri roci — tako srečno udrihne po poguranej planinskoj ubežnici, da se je zvrnila in obležala. — (Potres.) Iz Mokronoga se „Slov.a 18. t. m. piše: Denes zjutraj se je zopet Čutil kratek pa dokaj močan potres z navadnim podzemljskini bobnenjem. Moja ura je kazala ravno 7 in 20 minut. Nek človek je pravil, da se je i krog dveh po noči nekoliko potreslo, kar pa jaz nijsem čutil. Zadnji potres, o katerem ste v številki od zadnjega vtorka poročali, čutili so, kakor sem slišal, i na Mirni, v Št. Rupertu, na Trebeljnem, v Smarjeti, proti Škocijanu, pii sv. Trojici, v St. Janžu in dalje proti Savi. — — (I strano m) piše tržaška „Naša Sloga": „Nemojmo se družiti s pridošlimi tud-jimi, kojim je na srdcu nas guliti, huliti, robiti, derati, već mi družimo se s našimi poštenjaci, koji u istinu ljube svoj jezik i svoj narod, kojim leži na srdcu razbornost, mudrost, iskrenost i naša sreća. Pa kad bude vrieme izborah, izbirajmo naše ljude, koji će činiti svaki korak, proizboriti svaku rieč nam u korist, a Bogu na čast. Ljubimo svoj jezik, ljubimo svoj narod, a koji s nami nedrži, čuvajmo se ga, jer je izdajica. Samo budimo složni, drugčije će nas sinovi, kad budemo u hladnom grobu počivali, proklinjati. Od česa da nas Bog očuva." Razne vesti. * (Volkovi) po Ogerskem zelo razsajajo ter so uže raztrgali okolo GO ovac in mnogo žrebet. * (Kip .Svobode") izdeluje nekov ume-teljnik Mauduit v Parizu ter je namenjen za ondotno razstavo. Glava je 4 metre visoka a meri v obsegu 14 metrov, v njej je prostora za 15 osob. Nos je dolg 1*2 metra ter se moreta dva človeka vsesti v nosnice. Drugo telo je seveda v razmerji s temi številkami glavine velikosti ter bode s podložjem visok ves kip 67 metrov. Ko se okonča razstava pariška, poslali bodo to „Svobodo" v Ameriko, kjer jo mislijo pred pristaniščem Novega Jorka postaviti za svetilnik. V desnej roci drži namreč bakljo, katere luč bode svetila 60 morskih milj daleč. Umrli v UubUaiii od 15. do l!1. novembra: Miklavž Zadnikar, kmet, 77 let, na mahu štev. 11, za pljučno vodenico. — Eva Slatner, tovarniška delavka, 47 let, v bolnici, za sušico. — Mihael Lu-k:\č, c. kr. uradni slugu, 66 let, na bregu št. 6, za otrpnenjem možjan. — Marijeta PeČnik, delavka, 41 let, v bolnici, za Biišico. — Gregor Puntar, oso-hojnik, GO let, v bolnici, za pljučno vodenico. — Neža Mek, osobojnica, i;u let, v bolnici, ta senom. — Matija Keržič, osobojnik, GO let, v bolnici, za sušico. — Ivana Weide, uadkondukterja hči, 22 let, v kolodvorskih ulicah, št. 22, za sušico. Vrino c«ai■<< 50 fcr. — m..]4 gid 50 fc- ljunajslia boi^a 21 novembra. (Izvirno tek-grafičuo poročilo.) Kiiutni dri, dolg v bankovcih . 68 gld. 25 kr. Enotni drž. dolg v siebiu . . 6G „ Gl) „ Slat« renta........ 78 „ 95 „ IbGO drž. posojilo..... U2 „50 „ Akcijo narodno banke .... 817 „ — „ Kreditne akcijo...... 205 „ 'm „ London......... 1J8 i, 70 „ Napol.......»ti 9 „ 52 n O, kr. cekini....... 5 „ G8 „ Srebro.........106 „ 40 w Državne marka......68 m 75 „. Odpravnik pošti, ki je uže prisegel, dobodo takoj službo pri majhenej poŠti na Kranjskem. Oni, ki utuejo trgovske posle, imajo prednost. Ponudbe naj se pošiljajo c. kr. poštnemu uradu v Novej Vaul poleg Rakeka na Kranjskem. (353—2) Gostilna ? Zoornjej Šiški, . hišna št. 43 s tremi sobami, kuhinjo in z vso gostilniško pripravo se daje v najem. — Ravno tam se prodaje za nizko ceno 70 prav lepih Ico&to.--itj o-vili drovoH. Natančnejše se izvč pri laat niku v taiatej hiši. (345—2) scm bolnim moč in zdravje brez lek« in brei Htroškev pt izvrstni RevalBsn k Banj 80 let ale j« nij bolemi, ki bi Jo ae bila oidra- dla ta prijetna zdravilna hrana, pri odraŠčenih i iirocih brea medicin in stroškov; sara vi vse bolezni t tulodcu, na živcih, dalje prsne, i na jutrali, tlox-naduho, bolečine v ledvicah, joti k o, kašelj, nepre-tiavljenje, zaprtje, prehlajenje, neapanje, slabosti, zlato iilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, tainenje v ušesih, slabosti in blevanje pn nosečih, otoinost, diabet, trganje, shuj sanje, bledičioo in prefc dajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojntčino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-. al zdravilnih, brez vsake medicine, moj njimi spričevala protesorja Dr. Wurzerja, g. F. V. Beneka, pra-rega profesorja medioine na vseučilišči v Maribora, cdravilnega svetnika Dr. Angelsfema, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-■tnart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih osob, ae razpošiljava na posebno zali to vanje zastonj. Kratki izkaz ii 80.000 ipričevaloT. Spričevalo št. 78.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn. 10. jul. 1852: Revaleaciere Da Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t. d. pri kamuju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v soalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehnrji, trganje v mehurji Ltd. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in pre-aih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlo* (L. S.) Rud. VV urzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. W i neb oster, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalescičre je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede rašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. Jamea Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalcu gosp. Dr. A n g o 1 h t o i n a. Beroliu, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Revaleaciere da Barrj vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelstoin, tajni sanit svetovalec. Spričevalo, št 76.921. Obergimpern, (Radensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za atrai-iiiiui bolečinami v notic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, jo vsled rabe Vaše Revaleaciere du Barry pope inauiu zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št 72.618. La Roche aur Yon, 30. julija 1868. Vaša RevaleBciero ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čntnicnih boL^nij, katere bo me deset let učile. (Gospa; Armanda Prevest, poaestnica. Revaleaciere je 4 krat tečnoj ša, nego . a •■«>, ter ■9 pri odraščonih in otrocih prihrani 50 krat voč vol fuuia t gold, 50 kr., 1 ost H gold. 50 ia-., S fanta 4 goli. BO kr., 5 nan-,o< ix gold., 12 fantov »O gold., ifi matov 3-j $old. ^ovaletciero-Biaouitej v pušioih in Revalesciere-laocoiatee v prahu .-. '.. .i.-.. ' ; >1, v ta., 48 taa a gl. fiOki., v prahu n« 120 'j** t) gL .'ro-iiyo; Da Barty d. Ooinp. n* a<.a ,i, iv^OJ* ilueliifrfiMBfet« št 8, kakoi- v vaefl avMtili pri dobrih okoljih m spooo.ijckuJ ff.ivvoih; Udi razpoiiga da* ^•»»a. hiit >d voe iovvjo ... \k kinioah sli p^viicijiii. V jidtttoljftiki Sd 'j i h i-, J. Svob oda, lekar pri .zlatem orlu", v Reki pri lekarju J. P r o-U t mu, v teiovtiu pn 1 iurju Biru uaoherj u, ? nipljctu pn lekaiju Aljiuoviču, v Truta pri ickarju Jakobu Serravallo, pri drogeriatu P. Roeoa ii J. Biisehu, v Zitdru pri Audroviču. (150) Izi&slj m uradnik Junip Jurčio. Lastmsa m tisk .Narodne tiskarne".