Št. 127 (14.523) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakril nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasulnjenl Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD -Ul. Ristori 28-Tel. 0432/731190 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SOBOTA, 15. MAJA 1993 \ TRST / V RAZPRAVI MED PREDSTAVNIKI SLOVENCEV RIM / C1AMPI OPOZARJA NA POTREBO OSTREJŠEGA BOJA Skupen nastop pri rimski vladi Enotno naj bi postavili temeljne probleme, s katerimi se ta čas spopada naša manjšina TRST - Enotno preč ^.Uištvo Slovencev .iji namerava nastopi [n* osrednjih državni , asteh, da bi jim preč avRo temeljne probh ®’ s katerimi se posel 0 ta cas spopada nas Jtäiodnostna skupnost. ^ namen so se včeraj , stu sestali predstac a|ki vseh komponer Wencev v Italiji in 'Taljsi razpravi izlušči 2ahteve, ki bi jih po mo; tl°ti v doglednem Cas Predstavili samem Predsedniku vlade Carl Zegliu Ciampiju. I Sestanka so se ude ezili Klavdij Palcie, Bc s Peric in Pavel Slami a SKGZ, Marija Ferletii amjan paujjn jn jy[ar "Javer za SSO, Jole N; °r za slovenska drus va v Benečiji, MiloS Bi din za DSL, Rudi Pavšič za PSI, Stojan Spetič in Sergij Lipovec za SKP in Ivo Jevnikar za SSk. Udeleženci so soglašali, kako je kljub predvolilnemu času potrebno, da manjšina skuSa nastopati kar se da enotno v zadevah skupnega interesa prav zdaj, ko se v Rimu snujejo pomembne odločitve tudi za bodočo usodo Slovencev v Italiji. V ospredju je predvsem volilna reforma za senat in poslansko zbornico. V skladu z izidi referenduma z dne 18. aprila letos bo reforma uvedla večinski sistem, kar postavlja posebne probleme manjšinam in še posebno slovenski. Prav zato namerava enotno predstavništvo Slovencev v Italiji zahtevati zajamčeno za- stopstvo naše skupnosti. Udeleženci včerajšnjega sestanka so se nadalje strinjali, da je treba od osrednjih državnih oblasti doseči, da bi državni prpračim za leto 1994 predvideval refinanciranje postavk v korist slovenske manjšine v okviru zakona za obmejna območja. Na sestanku je obveljalo naposled stališče, da bi po možnosti samemu Ciampiju predstavili tudi skupni zakonski osnutek za globalno zaSCito Slovencev v Italiji. Osnutek pa ni Se povsem izdelan, saj bi bilo v ta namen potrebno se uskladiti nekatera stališča v okviru same manjšine. Prav zato se bo predstavništvo ponovno sestalo prihodnji torek. Pojav mafije šibi ugled Italije v svetu Kriminal je treba izločiti iz gospodarske dejavnosti , Vojmir Tavčar RIM -Izločiti organizirani kriminal iz gospodarske dejavnosti je eden od glavnih izzivov, ki mu mora biti kos Italija, da si spet pridobi zaupanje mednarodne javnosti. Tako je poudaril premier Carlo Azeglio Ciampi v prispevku k razpravi o odnosu med krminalom in gospodarstvom, ki ga je priredila parlamentarna protimafijska komisija. Ciampi, ki se je v uvodu spomnil žrtve sodnikov Giovannija Falco-neja in Paola Borsellina, je spopad s kriminalom nakazal kot enega temeljnih problemov Italije. In k temu morajo prispevati vsi: država s svojimi strukturami, podjetniki s spoštovanjem pravil tržišča, ker prodiranje kriminala krni prav temeljne vrednote podjetništva: svobodo izbire, svobodo trga in strokovnost. Alarm predsednika vlade, ki je opozoril, da se organiziran kriminal mimetizira in osvaja vse SirSe družbene plasti, je potrdil tudi notranji minister Nicola Mancino, ki je na svečanosti ob obletnici ustanovitve policije podčrtal, da je država doslej dosegala pomembne rezultate, kljub temu pa krminal ohranja »kulturne in družbene korenine,> sposobnost pronicanja, pomoC v strukturah kajevnih uprav, predvsem pa ima ogromno finančno razpoložljivost«. In podčrtal je, da gre za »resnično nevarnost, ki je ne smemo podcenjevati«. Kakšna pa naj bodo sredstva v boju zoper organiziran kriminal? Predvsem je treba izhajati iz ugotovitve, da ni »donosno dovoljevati prodiranje kriminalnega gospodarstva v legalno ekonomijo,« je dejal Ciampi. Bivši premier Giuliano Amato pa je opozoril na nevarnost nepotrebnih in neučinkovitih sredstev, kot so na primer »protimafijska potrdila«. »Z desetinami milijard, ki jih vsako leto trošimo za nepotrebna potrdila,« je poudaril Amato, »bi lahko okrepili organe javne varnosti.« Dodal je, da je potrebno strožje nadzorstvo javne uprave, omenil tako discipliniranje dražb, ki ne bi dovolilo naraščanja cen in bi bilo destimula- tivno za kriminal, obenem pa opomnil, da je treba »trg nadzorovati, vendar da nadzorstvo ne sme biti dušeče«. V precejšnjem sozvočju z njim je bil predsednik protimafijske komisije Luciano Violante, ki je dodal, da se z »ekonomsko marginalizacijo mafije ne krepi samo legalne ekonomije paC pa se tudi uničuje Coso no-stro«. BOSNA / »SRBSKI PARLAMENTI« PA PODPIRAJO MIR Srbske sile izvedle ofenzivo na Brčko BEOGRAD, SARAJEVO - V Beogradu so »združeni srbski parlamenti« soglasno podprli mirovni načrt Vancea in Owna, vendar Sele potem, ko so Sešljevi radikali protestno zapustili zasedanje. »Pravkar ste pokazali svojo politično nesposobnost,« je komentiral Šešelj, ki so ga podprli tudi bosanski Srbi. Zasedanja so se sicer udeležili parlamentarci Srbije, Črne Gore in samozvane Jugoslavije, Srbi iz Bosne in Hrvaške pa so poslali samo opazoval- ce. Medtem so iz Bosne poročali, da so Srbi zaceli novo, doslej menda najhujšo ofenzivo na Breko. Sarajevski radio je sporočil, da muslimanski borci verjetno ne bodo vzdržali srbskih napadov. Breko povezuje vzhodni in zahodni del severne Bosne, zato je za Srbe strateško izjemno pomeben. Ameriški predsednik Clinton je na tiskovni konferenci, na kateri so pričakovali objavo novih ukrepov proti Srbiji, ponovil stara stališča . Muslimanski begunci v gozdu v okolici 2epe (Fotokolor AP) PARIZ / DRAMA V OTROŠKEM VRTCU SE NADALJUJE Bo vlada klonila? Sorodniki, gasilci in policisti mučno čakajo na razplet drame pred otroškim vrtcem Commandant Charcot (AP) H POLK. GUTMAN NOV NAČELNIK [- Predsednik Kučan pristal na zamenjavo generala Slaparja LJUBLJANA - Novi načelnik Republiškega štaba Teritorialne obrambe je polkovnik Albin Gutman, ki je z odlokom predsednika republike Milana Kučana zamenjal generalmajorja Janeza Slaparja. Kot poroča STA, je KuCan svojo odločitev sporočil vCeraj, ko je sprejel obrambnega ministra Janeza Janša ter Albina Gutmana in generala Slaparja. Med pogovorom je predsednik KuCan poudaril zasluge generala Slaparja in se mu zahvalil za uspešno delo, hkrati pa izrazil zeljo, da bi še naprej ostal v TO. O zamenjavi na Čelu TO se je sicer že nekaj Časa govorilo, posebej še po nastopu nove vlade, ko general Slapar ni ponudil svoje ostavke, kot zahteva zakon o vladi za vse predstojnike organov v okviru ministrstev. Slapar se je takrat ravnal po zakonu o obrambi in zaščiti, ki pa doloCa, da je načelnik RSTO neposredno odgovoren vrhovnemu poveljniku, torej predsedniku države. Pravna nedorečenost je pripeljala do spora med predsednikom Kučanom in ministrom Janšem, ki je zapisal, da »predsednik dobiva nepooblaščene informacije z RSTO«. Spor, ki je dvignil veliko prahu, so pozneje umirili s sestankom na »najvišji ravni«, razsojanje pa prepustili pravnim strokovnjakom, ki naj bi povedali, komu je pravzaprav Slapar odgovoren. Kot je predsednik KuCan povedal vCeraj v Zrečah, se je za zamenjavo odločil na predlog ministra Janša, ki je presodil, da je generala Slaparja potrebno zamenjati, s tem pa se je strinjala tudi vlada. KuCan je dejal, da so takšne zamenjave normalna stvar, trenutno pa je najbolj pomembno, da se »zavarujeta integriteta in delo generala Slaparja, ministra Janša in RSTO«. F DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Turello pisal Ciampiju Predsednik deželnega odbora Turello je opozoril premiera Ciampija na nekatere nerešene probleme Furlanije - Julijske krajine. Poleg finančnih problemov in težav s tržaškim centrom oft shore je izrecno navedel nujnost zakonske zaščite slovenske manjšine v deželi. .............../....stran 2.. Volitve: v Trstu tajnik SKP Garavini Najprej novinarjem, nato pa še na shodu je Sergio Garavini v prvi vrsti utemeljeval odločitve stranke v tem burnem političnem obdobju. Doslednost in jasnost opredelitev terjata, je dejal Garavini, zavračanje programa Ciampije vlade in zato tudi povezovanja z vsemi silami, ki sodelujejo z vlado ali jo podpirajo. Na Trgu Goldoni je v slovenščini govorila Jelka Gerbec, ki kandidira za pokrajinski svet. ...........................stran 3..... Praznik policije ob 141-letnici ustanovitve Včeraj so po vsej Italiji proslavili 141-letnico državne policije. V Furlaniji-Julijski krajini so slavili praznik policije v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu. Povsod so kvestorji podali obračun o delovanju policije in o uspehih v boju proti kriminalu, obenem pa so nagradili najbolj zaslužne agente. .....................stran 4.. Kulturni dogodki med resno glasbo, jazzom, umetnostjo obrtjo in Trubarjem Tržaška operna hiša, ki se kot vsa gledališča v Italiji spopada s finančnimi problemi, skuša z iznajdljivostjo premostiti te težave: tako je odrsko »predelala« Bachovo in Brahmsovo kantato, katerima je ob glasbeni dodala scensko življenje. Operacija je zanimiva, vsakdo pa se lahko na lastne oči prepriča o njeni uspešnosti. Ljubiteljem jazza se ponovno obeta izjemen koncert, tokrat v Vidmu. Letošnja dolinska Majenca je bila tudi priložnost za prikaz zadnjih izdelkov skupine umetnikov-obrtnikov, tudi v Trstu so predstavili zanimivo knjigo »Korenine slovenskih psalmov«. .......................stran 6... V Gorici predstavili liste SSk in SKP S predstavitvami list kandidatov za pokrajinske in deželne volitve prehaja volilna kampanja v živo. Predsinoči je Slovenska skupnost predstavila svoje kandidate in program v Gorici, kjer je glavni kandidat za pokrajinske volitve Damijan Terpin, nosilec liste za deželo pa Ivo Jevnikar. Včeraj je kandidate predstavila tudi Stranka komunistične prenove. Za pokrajinske volitve kandidirajo štirje Slovenci, eden pa je med kandidati za deželo. .......................stran 7... Ivaniševič - Sampras V polfinalu mednarodnega teniškega prvenstva Italije se bosta pomerila Hrvat Goran Ivaniševič in Američan Pete Sampras. Ivaniševič je včeraj izločil Urugvajca Filippi-nija, Sampras pa Argentica Pereza Roida-na. Courier pa se bo v polfinalu srečal z zmagovalcem dvoboja med Changom in Česnokovom. ...................stran 21.. Reševalci ne upajo več, da je kdo preživel eksplozijo Skoraj gotovo nihče od 53 rudarjev ni preživel eksplozije jamskega plina v rudniku Middelburg v Secundi 200 kilometrov južno od Johannesburga, ki se je pripetila v noči na petek. Reševalne ekipe so do sedaj na površje prinesle le 39 trupel. stran 23 ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA 2 Sobota, 15. maja 1993 RIM / PRED DANAŠNJIM SREČANJEM MED DSL IN DEMOKRATIČNIM ZAVEZNIŠTVOM Težavna plovba levice k bregu druge republike Medtem pa se Ingrao pripravlja na izstop iz DSL Vojmr Tavčar RIM - Kdo bo prečolnaril italijansko levico in progresivne sile iz onesnaženega, a dobro poznanega pristana prve, na morda prijaznejši, toda nepoznan in v meglo ovit breg druge republike? Medtem ko je trajekt Italija sicer prižgal motor in ga počasi greje, vendar čaka v pristanu, da krmar Carlo Azeglio Ciampi zaukaže, naj se dvigne sidro, je ladjica levice že na morju s svojo ži-vopisano posadko. Valovi podkupninske afere, gospodarske in družbene krize premetavajo orehovo lupino, toda v iskanju prave smeri plovbe posadka ni složna, pač pa se vsi pehajo, da bi prevzeli mesto krmarja. Prvi postanki so predvideni že za danes. Demokratična alternativa, h kateri je pred nedavnim pristopil tudi referendumski lider Mario Segni s svojimi katoliško usmerjenimi »ljudskimi reformisti« se odpravlja na »sidrišče« rimskega velesejma, kjer bo srečanje o odnosu med DSL in Demokatič-nim zavezništvom. Srečanja se bo udeležil tajnik DSL Achille Occhetto, ki je sprejel vabilo pobudnikov, med katerimi je tržaški poslanec Willer Bordon, ob njem po tudi drugi reformistično usmerjeni parlamentarci kot Augusto Barbera, nesojeni minister za odnose s parlamentom, in slovenski senator Darko Bratina. Kon- cept Demoktičnega zavezništva ni še povsem zarisan (slika bo nekoliko jasnejša ob koncu meseca s •programsko konferenco), glavni cilj pa je postavljen: oblikovati pol progresivnih sil, ki bo v demokraciji izmeničnosti sposoben prevzeti krmilo državne barke v svoje roke. Zato, menijo pobudniki Demokratičnega zavezništva, ki pošteno priznavajo, da so izziv oblasti sprejeli, točno smer plovbe pa morajo še začrtati, mora imeti bodoči progresivni pol tudi del zmerne duše in »neumno bi bilo prepustiti nasprotnemu taboru človeka, kot je Mario Segni«. Pa tudi DSL ne sme biti več zamišljena kot »sonce, okoli katerega se vrtijo planeti levice«. Za zmago je potrebna širša osnova in Demokratično zavezništvo je »morje, v katerem lahko DSL bolje plava in ohranja svojo identiteto«. K drugačnemu sidrišču vleče sredinska komponenta DSL. Nekateri oficirji te posadke, kot na primer Gavino Angius, so odrezavi. »Povabili so me na srečanje z DZ,« je poudaril včeraj zjutraj z mikrofonov postaje Italia radio, »a me ne bo. Delam za Demokratično stranko levice in zato se bom udeležil srečanja z delavkami in delavci naše stranke.« Drugi, kot je predsednik senatorske skupine Giuseppe Chiarante, so v izražanju bolj uglajeni, a zato nič manj odločni. »Demokratično zavezništvo je zanimiv poskus,« je dejal Chiarante, »vendar gre očitno za prestrukturiranje cen-trističnega območja. Z njim DSL lahko naveže dialog in tudi zavezništvo za uresničitev nekaterih programskih točk, ne sme pa vstopiti. DSL mora prispevati k obnovi in združevanju prenovljene levice in se pri tem ozirati tako na tiste socialistične sile, ki se osvobajajo craxiz-ma, kot tudi na opozicijsko levico in na progresivne katoliške sile.« Brez te vloge DSL je po Chiarantejevem mnenju nevarno, da se os države z večinskim volilnim zakonom premakne na desno. Naslovnik sporočila je tajnik Achille Occhetto, ki je včeraj s stolpcev strankinega glasila Unitä naslovil poziv »vsem tovarišem, naj delajo za enotnost levice«, naj pazijo, da »razkorak ne postane nepremostljiv« in da stranka ne bo izpostavljena »naprezanju dveh konjev, ki vlečejo v nasprotno smer«. Zato je Occhetto tudi anticipiral, da bo odgovoril »Ne hvala« Demokratičnemu zavezništvu, če bi to hotelo postati nova stranka in napovedal možnost dialoga, če »DZ ne bo sektaška«. Ločnica med grupacijama je povsem enaka tisti, ki je pred dobrima dvema tednoma razdvojila stranko: na eni strani tisti, ki so se opredelili za manj problematično vz-držanje do vlade, na drugi tisti, ki so prepričevali, da se mora DSL »kontaminirati« z vladnimi odgovornostmi, še zlasti potem, ko se je izkazalo, da se je Craxijeva zmaga z oprostitvijo v poslanski zbornici sprevrgla v prekoč poraz konservativcev. Ob kresanju mnenj in iskanju prave smeri plovbe, pa bi vrzel v boku demokratične levice lahko zazevala na povsem drugem koncu. Demokratični komunisti se bodo danes sestali na sedežu strankine šole pri Frattoc-chiah in najbrž bo to priložnost, ki jo je Pietro Ingrao izbral, da napove svoj izstop. Nekateri, kot senator Filippo Cavazzutti, sicer menijo, da »bo to prispevalo k jasnosti razprave v DSL«, Occhetto in vodilna skupina pa se bojita, da bi z njegovim odhodom dodatno popustile kohezijske vezi. Carol Beebe Tarantelli je prepričana, da bo tudi v bodoče Pietro Ingrao referenčna točka levice, zastopnik tiste utopične levice, ki naj kaže pot »vladni levici«, ki ni utopična, vendar zahteva dodatek družbene pravičnosti. Vprašanje je, kod vodi prava pot levice do oblasti: mimo »sonca« ali mimo »morja«? In nekdo bi lahko še zlobno pristavil: kateri od dveh hoče resnično na oblast? RIM / PO 5E5LJEVIH GROŽNJAH KAJ FJK PRIČAKUJE OD VLADE Vladaje pokazala mišice Turello pisal Ciampiju \/ pismu tudi odstavek o zaščiti etničnih manjšin RIM - Italija je, presenetljivo, pokazala mišice. Medtem ko je Rim v okviru zahodnega zavezništva med tistimi, ki si najbolj prizadevajo za iskanje mirne poti reševanja balkanskega konflikta, je na Sešljeve grožnje z raketno represalijo odgovorila z odločnimi proti-grožnjami. »Italija bo odgovorila«, je v glavnem nslovu na prvi strani strnil misel zunanjega ministra Beniamina Andreatte L’Unitä, medtem ko je tu-rinska La Stampa dodala »Srbi, mera je polna!«, milanski Corriere della Sera pa je pojasnil, da gre za »Stoj Italije Srbom«. Poudarek je nenavaden, tudi glede na dejstvo, da sta tako zunanji minister Andreatta kot njegov kolega v obrambi Fabio Fabbri v poročilih pristojnim komisijam senata in poslanske zbornice zagotavljala, da po italijanskih informacijah Vojislav Šešelj nima raketne oborožitve in vsekakor ne take, ki bi lahko ogrozila Italijo. In dodala tudi, da sta tako poveljnik srbske vojske kot vodja bosanskih Srbov izključila ofenzivne napade na Italijo. Čemu torej naprezanje mišic? Razloga sta najbrž dva. Prvi je notranjepolitični. Andreatta in Fabbri sta divgnila glas, da bi razblinila vtis šibkosti in oklevanja, ki ga vladi očita marsikdo. »Naša država ni pripravljena tolerirati groženj,« je dejal Andreatta in dodal, da »se ne sme ponoviti primer Lampedu-se, ko je Italija samo verbalno reagirala na Gadafijevo raketo, ki na srečo ni povzročila škode. Tokrat bi bila reakcija drugačna«. Italija noče torej biti »pun-ching bali« je dejal Andreatta, vendar to najbrž povedal predvsem italijanskemu javnemu mnenju, kateremu je hotel dokazati, da so časi »previdnih korakov« Emilia Colomba mimo. Dragi razlog je zunanjepolitični. Edina resnična nevarnost, kot je priznal Andreatta, ki ji je izpostavljena Italija, so morebitne teroristične akcije srbskih komandosov. Ce bi do teh prišlo, »bomo reagirali s tem, da bomo odgovornost nekomu naprtili. In naša represalija bo najprej usmerjena tistim, ki so nam grozili in niso znati obvladati svojih morebitnih vročih glav«. Sicer je zaenkrat vse samo pri besedah. Tudi v oporišču v Avianu pri Pordenonu, od koder vzletajo lovci-prestrezniki za nadzorstvo nad bosan-skohercegovskim nebom je vzdušje mirno. Stanje pripravljenosti je na dragi stopnji (od štirih alarmnih predvidenih) in prav tako ni znakov, da bi bila drugod alarmiranost večja. (V.T.) TRST - Predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajdv. Vini-cio Turello je pismeno opozoril ministrskega predsednika Carla Aze-glia Ciampija na vrsto prioritetnih problemov, za katere Dežela pričakuje, da se jih bo vlada čim prej lotila in jih rešila. Na prvo mesto postavlja Turello vprašanje deželnih financ ter se poteguje za potrditev oziroma za anticipiranje predvidenega zvišanja državnih dajatev v deželne blagajne (100 milijard lir več za leto 1994 in 200 za 1995). Poleg tega je Turello pozval vlado, naj se na pogajanjih z Evropsko skupnostjo poteguje za uresničitev centra off shore, ki ga predvideva državni zakon za obmejna območja in proti kateri obstajajo »politične«, ne pa tehnične zapreke. »Kar zadeva zunanjo dejavnost vlade,« piše Turello v pismu Ciampiju, »smo mnenja, da bi še dalje morali namenjati posebno pozornost republikama Sloveniji in Hrvaški, s katerima dežela Furlanija Julijska krajina zaradi zemljepisne lege že dalj časa uspešno sodeluje.» «S tega vidika je treba tudi trezno in stvar- no obravnavati problem ponovnega pregleda sporazumov, ki so biti svoj čas sklenjeni z bivšo republiko Jugoslavijo, pri tem pa mislim zlasti na osimski sporazum. Upoštevati je treba spremenjeni mednarodni položaj in potrebo po primernem ovrednotenju področja vzdolž sever-novzhodne meje, ki naj postane strateško območje za okrepitev sodelovanja z evropskimi državami Podonavja, Balkana in Vzhoda. Dežela Furlanija Julijska krajina, ki je v dolgih letih izkustev in sodelovanja na mejnem področju razvila veliko zanimanje za te probleme, je vsestransko pripravljena sodelovati pri oblikovanju novih sporazumov.» Zadnji odstavek Tu-rellovega pisma je posvečen manjšinam: »V skladu z večjim zavzemanjem, s katerim se zeli spodbuditi nove slovenske in hrvaške oblasti, naj čim pravičneje ravnajo z italijansko etnično manjšino, prisotno v obeh republikah, se bo treba, končno, lotiti tudi problema izglasovanja zaščitnega zakona za etnično manjšino slovenskega jezika, prisotno v predelih Furlanije - Julijske krajine.» NOVICE Založniška dejavnost ne sme umreti TRST - Komisija za kulturo Slovenske kulturno gospodarske zveze je na včerajšnji seji med drugimi problemi, ki zadevajo kulturno življenje Slovencev v Italiji, posebej obravnavala problematiko založniške dejavnosti, ki preživlja v tem času še posebno hudo krizo. Prav včeraj je uprava Založništva tržaškega tiska izročila odpovedna pisma trem uslužbencem oddelka knjižnih izdaj, kar odpira hudo praznino na založniškem področju, ki je eden od nosilnih stebrov vsake kulturne stvarnosti, v manjšinskem prostoru pa je toliko bolj nenadomestljiv dejavnik kulturnega razvoja in samega narodnostnega obstoja. Kulturna komisija je ob tem dogodku izrazila veliko zaskrbljenost nad usodo knjižnih izdaj in nad nadaljnjo poklicno usodo odslovljenih urednikov in priznanih kulturnikov, hkrati pa prepričanje, da sedanji udarec knjižnim izdajam ZTT ne predstavlja, kot ne sme predstavljati hujše okrnitve ali celo konca poklicne založniške dejavnosti v slovenskem zamejskem kulturnem prostoru, temveč le cim krajšo prehodno fazo oblikovanja te dejavnosti na novih temeljih, ki morajo upoštevati podjetniški pristop ne da bi obubožali kulturnih razsežnosti in umetniško ustvarjalnega zagona, ki so označevali vso dosedanjo dolgoletno in kulturno uspešno ter koristno založniško prakso. Založniška dejavnost se mora, Četudi v drugačni obliki in z drugačno upravo, skratka nadaljevati, je bilo poudarjeno na včerajšnji seji, in v oblikovanje njene nove podobe, s poklicno ohranitvijo dragocenih človeških resurzov, namerava kulturna komisija vložiti vse svoje napore. Vrttoria Scjarbija prijavila sodstvu ker naj bi jo spolno nadlegoval RIM - Vše kaže, da zanj dan ni dan, če se o njem ne govori. Le 24-ur zatem, ko je predsednika ANPI Ar-riga Boldrinija opsoval za »morilca«, je bil liberalni poslanec in umetnostni kritik Vittorio Sgarbi tudi včeraj v središču roza kronike. A tokrat v nezavidljivi vlogi spolnega nadlegovalca in pretepača. Vittoria Sgarbija je včeraj prijavila sodišču 31-letna pesnica in slikarka Simonetta Corrado iz kraja San Casciano pri Firencah. Policiji je povedala, da jo je Sgarbi ponoči v njegovi sobi v rimskem hotelu Majestic najprej spolno nadlegoval, ko ga je zavrnila pa naj bi jo vrgel na tla ter jo nato butnil skozi vrata izven sobe v zid. Zenska se je zatekla po prvo pomoč v bolnišnico in zdravniki so ji izdati prognozo okrevanja v sedmih dneh. Sgarbi je še pred njenim prihodom na kvesturo telefoniral policiji in »najavil« prihod, rekoč, da ga se mu je hotela ženska prikupiti z namenom, da bi v svojih številnih TV oddajah govoril in reklamizral njeno knjigo. Zanikal je, da bi žensko spolno nadlegoval, kar naj bi potrdila tudi njegova prijateljica pomozvezdica Milly D Abbraccio, ki naj bi prisostvovala »dogodku« v njegovi hotelski sobi. _____TRST / KOMISIJA ZA GOSPODARSTVO SKGZ_ Sodelovanje s Slovenijo prilagoditi novim razmeram Meja naj postane stičišče dveh stvarnosti, ki se zbližujeta _______PISMO UREDNIŠTVU__ Po čigavi odgovornosti še danes nimamo TV oddaj v slovenščini TRST - Komisija za gospodarstvo SKGZ, ki ji na-čeljuje dr. Branko Jazbec, je na zadnji seji namenila pozornost osnutku predlogov za gospodarsko sodelovanje med Italijo in Slovenijo, v perspektivi novih sporazumov med državama. Sporazum o gospodarskem in trgovinskem sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Slovenijo, ki je bil sklenjen 5. aprila 1993, ter sprejetje Slovenije v Svet Evrope potrjujeta preoblikovanje geopolitične podobe Evrope, v perspektivi pa se Slovenija uvršča v krog držav, s katerimi je ES tudi formalno že sklenila sporazume o pridruženem članstvu. Do tega prihaja prav v trenutku, ko se utrjuje prepričanje, da lahko v prihodnjih letih prav srednjeevro- MILAN - Sodnija je poslala bivšemu ministra za pošto Carlu Vizziniju jamstveno obvestilo v zvezi z domnevnimi nepravilnostmi pri delovanju državnega telefonskega podjetja. Poslanec Vizzini, ki je bil še do nedavnega državni tajnik socialdemokratov, se je prostovoljno javil namestnikoma tožilca Antoniu Di Pietru in Paolu lelu, po zaslišanju pa se je oddaljil skozi stranska vrata, da mu ne bi bilo treba odgovarjati na vprašanja novinarjev. Njegov odvetnik Carlo Taormina jim je pojasnil, da je sodstvo pske države, h katerim po zemljepisni legi sodi tudi Slovenija, odigrajo pomembno vlogo stičišča in hkrati aktivnega povezovalca med razvito Evropo in evropskim vzhodom. Sloveniji bo v tem kontekstu pripadla Se zlasti vloga povezovalca med italijanskim severovzhodom in zahodno Evropo. Da se lahko ta vizija uresniči, je potrebno s konkretnimi predlogi premagati težnje k zapiranju, ki so bile na krajevni ravni prisotne dolga leta. Nova evropska stvarnost in postopono vključevanje Slovenije v integracijske tokove lahko v procesu postopnega vključevanja Slovenije v ES narekujeta, da se na italijansko-sloven-ski meji, ki predstavlja edino neposredno stičišče Slovenije z ES, uveljavi drugačno, bolj moderno pojmo- poklicalo Vizzinija na zagovor, ker je osumljen, da je kršil zakon o javnem finansiranju strank. Rimsko sodstvo je medtem izdalo še eno jamstveno obvestilo proti parlamentarcu KD Vitto-riu Sbardelli zaradi istega prekrška oziroma zaradi združevanja v zločinske namene na škodo javne uprave. Sam pa se je javil rimskim sodnikom Franco Ferlin, konzulent bivšega ministra za prevoze Carla Berninija, ki je osumljen korupcije pri javnih licitacijah za dela na železnici. vanje meje. Razvidno je namreč, da bo meja v perspektivi izgubila značaj črte ločnice, ki lahko temelji le na nasprotju dveh sistemov in bo zadobila značaj stičišča- katalizatorja dveh stvarnosti, ki se zbližujeta. Nove predloge za gospodarsko sodelovanje je po mnenju gospodarske komisije SKGZ torej nujno oblikovati v tej logiki, izhajajoč iz spoznanja, da je bil Osimski sporazum, čeprav odklonjen iz političnih razlogov, osnova za sodelovanje na tem območju. Prav mejna območja, ki so v preteklih letih poživila meddržavne blagovne tokove, lahko v procesu postopnega vključevanja Slovenije v ES odigrajo dragoceno vlogo, kajti treba je poudariti, da se je na italijansko-slovenski meji v nasprotju s težnjo po samozadostnem zapiranju, ki je bila v minulih petnajstih letih zelo prisotna v Trstu, uvejavil model preko-mejnega sodelovanja, utemeljen na posredniški vlogi italijansko-slovenske obmejne regije. Komisije za gospodarstvo SKGZ je podčrtala nujnot, da se krajevni dejavniki zavedajo lastnega položaja in priložnosti, ki jih po zastarelih shemah ni mogoče izko-risiti. V tem smislu je bil ocenjen kot pozitivna novost manifest italijanskih in slovenskih uglednih osebnosti, ki ga je objavil Piccolo. Komisija SKGZ je sklenila, da bo v kratkem predstavila javnosti izpopolnjen dokument z vizijo o gospodarskem sodelovanju med sosednjima državama, za jesen pa je o isti tematiki v načrtu širši posvet. Cenjeno uredništvo! V P.D. ste 13. maja objavili članek z naslovom: Družba Ponteco in televizijske oddaje RAI v slovenščini. Ker se članek tiče moje osebe in mojega pisanja Vas prosim, da objavite sledeče pojasnilo. Najprej glede forme. Vsakdo lahko pošlje neko pismo na uredništvo kateregakoli časopisa, toda korektna navada je, da pripombe k nekemu članku, tudi v obliki pisma uredništvu, pošljemo časopisu, ki je sporni članek objavil. To pa iz spoštovanja do bralcev časopisa. Nikakor ni namreč rečeno, da so bralci P.D. brali moj članek v Novem listu iz dne 29.4.93 ob katerega se družba Ponteco zaletava. Zato bi vam bil, g. urednik zelo hvaležen, če bi v svojem časopisu ponatisnili »inkriminra-ni« članek, da bodo bralci vsaj vedeli za kaj se sploh gre. Se vedno glede forme: svetujem dopisniku družbe Ponteco, da si v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, zvezek III, str. 516 prebere, kaj pomeni izraz pamflet, ki mi ga pripisuje. Ugotovil bo lahko, da moj stolpič ni noben panflet temveč preprosto naštevanje nekih dejstev. Sedaj pa k dejstvom. 1. Ugotavljam, da družba Ponteco ne zanika nobene od Šestih trditev, ki sem jih v svojem shematičnem članku postavil. 2. Navaja »obtožbe«, ki jih v mojem članku ni. Niti ne pripisujem Ponte-cu krivd, ki jih očitno nima. 3. V tretji točki svojega članka, dovolj natančno pripisujem italijanskemu RAI-u krivde za napačno dodelitev televizijskih kanalov. Torej nikakršnega »napada« na Ponteco. 4. Nihče ne zanika zaslug, ki si jih Ponteco lasti z prenašanjem tkzv. manjšinske televizije iz Kopra. Med temi sem na žalost na lastne oči videl v italijanskem programu tudi za Slovence gotovo nespremenljive oddaje, z italijanskimi gosti, ki niso zastopali ravno Slovencem prijateljska stališča. Toda, kolikor vem je to še vedno le zasebna, čeprav še tako hvalevredna pobuda, za katero bi morale poskrbeti javne, to je državne tv strukture Italije in Slovenije. 5. Končno imam neprijeten vtis, da pri Pon-tecu sploh niso razumeli mojega shematičneg3 članka ne komu je bi namenjen. Rafko Dolhar Pripis uredništva: Df Dolhar ima prav. ko trdh da je polemika nerS' zumljiva za tiste, ki niše prebrali danka v Novem listu, zato naj iz njega povzamemo glavi}6 točke. Pisec poroča o ie dolgi zgodovini slovenskih TV oddaj in o temi j da je končno decembm lani prišlo do pogodbe med državo in RAI zB dodelitev freknenc. »Toda glej ga zlomka, kje tiO zajec!« piše dr. Dolhan » V dobri ali slabi veri ah po "pomoti” je dobil3 RAI za slovenske progi3' me TV kanal 64, ki g3 ima sedaj v zakupu slovensko zamejsko zasebno podjetje Ponteco.« P°' j tem ko navaja, da se p°' i godbe med državo in zasebniki,, ki bi morale 2e zapasti, podaljšujejo v nedogled »zaradi očitno velikega vpliva privatnega kapitala na vsedržavne strukture«, in prip°' minja, da je povsem naravno, da se Ponteco se dalje poslužuje podaljševanja, dr. Dolhar tako zaključuje svoje pisanje-»V končni analizi moramo ugotoviti, da slovenska manjšina v Italiji ne pride do svojih TV oddaj, ker za to namenjen TV kanal 64 še uporablja slovensko zasebno podjetje Ponteco. Ce to n1 farsa?« Mimo gornje polemik3 se bo vsekakor Primorski dnevnik k vprašanju slovenskih TV oddaj še p°' vrnil. VIDEM / JUTRI NA POBUDO VZPI/ANP1 Ustavimo strahote vojne! Srečanje v znamenju solidarnosti z ženskami v bivši Jugoslaviji VIDEM - Vsedržavno združenje partizanov Italije ANPI žeti prispevati k odpravljanju grozot vojne v bivših republikah Jugoslavije. Zaradi tega je sklenilo, da bo v okviru slovesnosti ob 50-letnici osvobodilne borbe pripravilo posvet na temo "Ustavimo grozote, ustavimo vojno - Solidarnost z ženskami iz bivše Jugoslavije”, ki bo v nedeljo, 16. maja s pričetkom ob 9. uri v sprejemni dvorani videmskega gradu. Pred samim začetkom bo delegacija VZPI- ANPI položila vence pred mestne spomenike padhm v osvobodilni borbi in žrtvam vseh vojn. Na posvetu, ki ga je izrecno pripravil ženski koordinacijski odbor ANPI, bodo spregovorili Giuliana Gadola Beltrami, članica predsedstva ANPI, Miuccia Gigante, podpredsednica ANED, poslanec Mario Lizzero, član predsedstva ANPI, Arrigo Boldrini, predsednik ANPI, Laura Polizzi, članica vodstva ANPI, Augusta Barbina De Piero, podpredsednica deželnega sveta, Jelka Gerbec, članica vodstva ANPI, Mirella Montemurro, novinarka, ter Albertina Sobani, predsednica komisije za enake možnosti v ministrstvu za šolstvo. Posveta se bodo udeležile tudi predstavnice ženskih organizacij in gibanj iz nekaterih republik bivše Jugoslavije. Na nedeljski slovesnosti bodo izdelali dokument, ki ga bodo naslovili vodstvu OZN ter predsednikom Evropskega parlamenta, italijanske republike, senata in poslanske zbornice. V okviru te pobude bo delegacija vsedržavnega tajništva Zenske koordinacije VZPI položila danes zjutraj ob 10. uri venec v tržaški Rižarni. RIM / ZARADI FINANSIRANJA PSDI Jamstveno obvestilo tudi bivšemu ministru Vizziniju ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sobota, 15. maja 1993 3 VOLITVE / TAJNIK SKR GARAVIN1 V TRSTU VOLITVE / POGOVOR Z DE2ELN1M ODBORNIKOM DARKOM TERSARJEM NOVICE »Doslednost terja opozicijo vladi« Na shodu je govorila tudi Jelko Gerbec, ki je noglosilo pomen volitev zo Slovence TRST - Stranko vodita predvsem doslednost in jasnost opredelitev. Tako )e vsedržavni tajnik Stranke komunistične Prenove Sergio Garavini fta srečanju z novinarji pred volilnim shodom Trgu Goldoni opredelil zadržanje SKP v tem zadnjem, s političnega vidika zelo razburkanem °bdobju. Glede na spre-ßiembe, ki so nastopile kot posledica referenduma, si stranka v sedanji z volitvami zaznamovani tazi v prvi vrsti prizadeval da bi manjšinske sile Nastopale avtonomno, mtocasno pa se zoper-atavlja obvezi o sklepanju zavezništev. Tako atranka na junijskih volitvah večinoma nastopa z lastnim simbolom, v nekaterih občinah pa je v aoglasju s kakšno drugo silo podprla kandidata za žnpana, istočasno pa je Predstavila lastne kandidate za občinski svet. ■Avtonomija manjšinskih, opozicijskih sil pa nikakor ne pomeni zavračanja povezovanja oziroma celo graditve Širše agregacije levičarskih sil, ki nasprotujejo Programu Ciampijeve vlade. Po oceni Garavi-^ha je namreč sedanja italijanska vlada »klasično konservativna«, njen Pr°gram pa življensko r®Ze sredstva prav krajev-niift upravam. Zato je tu-Qi na krajevni ravni ob Okratnih volitvah za obnovo deželnih, pokrajinskih in občinskih svetov edina koerentna odločitev opozicija Ciampijevi vladi. Posledica tega je seveda zavračanje zavezništev s tistimi silami, ki so v vladi ali jo podpi-ra)o; sploh pa gre po Ga-ravinijevi oceni »to prečno, zmedeno povezovanje« brati kot podpičje Ciampija in njegovih skrajno omejevalnih Č^pov. Na vprašanje o ogajanju v bližnji bivši {^gosiaviji pa je tajnik k-P dejal, da se »na Srožnje ne more odgo-vapati z grožnjami«, zato a j zunanji minister ndreatta v svojih izjavah »patetičen«. Zunanji ojaški poseg v Bosni bi d Po mnenju Garavinija atastrofalen, ker gre rešitev iskati le preko po-i iCnega zavzemanja. Na volilnem shodu na igu Goldoni sta poleg garavinija govorila še mika Gerbec, ki kandidi-a za pokrajinski svet, in Podpolkovnik Vincenzo erceo, neodvisni kandi-p9 uZa dpželni svet- Jelka erbec je predvsem na-s asila pomen volitev za ovensko manjšino, ki jo °do nova volilna pravi-a oškodovala, ker bo Sergio Garavini med srečanjem z novinarji (Foto KROMA) npr. v deželnem svetu manj slovenskih svetovalcev kot v komaj zaključeni mandatni dobi. Koristna bi bila zato povezava z drugimi silami za izvolitev slovenskih predstavnikov, vendar se je DSL rajši povezala s PRI, SSk, ki je najprej skušala skleniti volilno zavezništvo s KD, pa se nikakor ni hotela odreci svojemu sodelovanju s to stranko, zaradi Cesar se SKP kot zavestna opozicijska sila ni mogla povezati s to stranko. Podpolkovnik Cerceo pa je svoje sodelovanje na listi SKP utemeljil z željo, da bi pregnali korupcijo iz politike. (hip) Prenoviti ves deželni zakonodajni sistem Obračun dela skupščine v minuli mandatni dobi TRST - Dario Tersar je bil v minuli mandatni dobi deželnega sveta eden od štirih slovenskih deželnih svetovalcev, v zaključni fazi mandatne dobe pa je bil tudi Clan deželne vlade, saj je vodil resor za prostorsko načrtovanje in za zunanje stike. Vprašali smo ga, kako tudi iz Cisto Človeškega vidika ocenjuje svoje izkušnje v deželni skupščini. V deželno skupščino sem stopil po desetih letih sindikalnega delovanja. V začetku je to bilo delovanje v sklopu delavskega gibanja in bitk za kovinarje, pozneje pa sem bil krajevni sindikalni predstavnik. Medtem sem si ustvaril pomembne izkušnje v tovarniških svetih in pri pogajanjih z delodajalci. V boju z nasprotno stranjo, s katero sem se vCasih strinjal, včasih pa si bil navzkriž, sem spoznal, kaj sta solidarnost ter zavzemanje in kakšne težave imajo ljudje. Leta 1988 sem nenadoma (in mogoCe nepričakovano) stopil v svet politike, in to na dokaj pomembni ter spodbudni ravni, na zakonodajni ravni. Kot načelnik skupine italijanske socialistične stranke sem sledil skoraj vsemu zakonodajnemu delovanju. Nedvomno je PODELITEV »ATILOVE NAGRADE« DEŽELNEMU ODBORU WWF: Deželna vlada FJK se do naravnega okolja obnaša slabše kot Huni TRST - Deželna delegacija Svetovnega sklada za naravo WWF dodeljuje vsako lejo posebno »Ati-lovo nagrado« tistim, ki so po mnenju naravovarstvenikov najbolj kvarno vplivali na okolje. Letos so to nagrado dodelili celotni deželni vladi Vinicia Tu-rella, oziroma, kot piše v duhoviti utemeljitvi, »Hunom deželnega odbora«. Na raCun Turellove vlade ima WWF celo vrsto kritičnih pripomb, ki bi jih lahko strnili v obtožbo, da se deželna vlada ne samo ne zmeni za varstvo okolja, ampak je sprožila vrsto ukrepov, ki gredo prav v nasprotno smer. Na sliki (foto Ferra-ri/KROMA) predstavnik WWF z »diplomo«, ki so jo vCeraj podelili deželni vladi. Deželni odbornik Dario Tersar (PSI) ta šesti zakonodajni zbor izglasoval nekaj dobrih zakonov, pa tudi nekaj odvečnih oziroma napačnih zakonov. Kaj pa samemu sebi očitate, da niste naredil, kar bi lahko, oziroma niste imel priložnosti ali pogojev? Sebi, kot vsem ostalim svetovalcem, lahko na splošno očitam, da se nismo dovolj poslužili zakonodajne možnosti, ki jo ima tudi deželni zbor. Veliko večino zakonov smo namreč izglasovali na pobudo deželne vlade, ki je nedvomno pristojna, da pripravi administrativne zakone, upoštevajoč seveda sporazume z veči- no in v skladu z državno zakonodajo, ki pa marsikdaj ni sposobna izraziti splošnejših zahtev riformiranja zakonodajnega sistema. Številne zakone, ki so bili odobreni v zadnjih mesecih, je skoraj bolje pozabiti. Mnoge bi moral novi deželni zbor razveljaviti, ker so izraz nesrečnega obdobja, v katerem so nekateri mislili, da je mogoCe spremeniti slabo mnenje, ki ga imajo občani o političnem razredu, s skoraj smešnimi zakonodajnimi pobudami. Kakšne so torej po vašem mnenju - ne glede na to, ali boste spet izvoljen - prioritetne naloge novega deželnega sveta? Treba je revidirati celoten deželni zakonodajni sistem in ga prilagoditi novim potrebam ekonomije, razvoja, družbe, pravic in teritorija, seveda z evropskega vidika in v okviru vse skromnejših sredstev države, ki je v finančnih težavah in mora okrepiti svojo produktivnost in zmogljivost, tudi tako, da se takoj odpove razsipnosti in klientelizmu. Poleg tega je vrniti institucijam, in torej tudi Deželi, popolno avtonomijo, ki jo je treba osvoboditi vsiljivosti strank in lobijev. To seveda ne bo lahko. TELEVIZIJA / NOVA ODDAJA PO TV KR »Stezice« so se najprej spopadle z vprašanjem slovenskih medijev v FJK Voditelj Marij Čuk z dvema gostoma oddaje Rudolfom in Jole Namor (Foto KROMA) GORICA / MEDNARODNO SREČANJE POD GESLOM EVROPA SKUPAJ Posebno topel sprejem za učence iz Osijeka Nocoj bodo z vrstniki iz raznih držav nastopili v goriškem Katoliškem domu GORICA - V Katoliškem domu v Gorici se nocoj s prazničnim nastopom vseh sodelujočih skupin iz tujine (ob 19. uri) zaključi tridnevno srečanje šoloobveznih otrok Evropa skupaj. 2e sinoči, ko je med drugimi nastopil zbor goriške slovenske srednje šole Ivan Trinko, so nagradili zmagovalce na natečaju o združeni Evropi (trije med nagrajenimi so Trinkovci). Med gosti goriškega srečanja so poleg dijakov iz Nemčije, Madžarske in Slovenije (dvajset deklet iz Nove Fužine pri Ljubljani) tudi uCenci šole iz Osijeka, ki so bili v Gorici deležni še posebno toplega sprejema, saj sta mesti že v Času vojne na Hrvaškem navezali tesne prijateljske stike. Včeraj sta jih v parku županstva (na sliki - foto Studio Reportage) sprejela goriški župan Erminio Tuzzi in pokrajinska odbornica Aleksandra Devetak, ki je otrokom izročila šolske potrebščine - sad nabirke po goriških šolah v sodelovanju z zvezo Unicef. Tako Devetakova kot Tuzzi sta poudarila prijateljstvo med narodi kot cilj, ki ga gre zasledovati v korist sožitja. DOLINA - Prikazati pestrost in tudi protislovnost dogajanja med Slovenci v Italiji, po drugi pa pritegniti širšo slovensko publiko, da bi se seznanila s problematiko, kateri skorajda ne posveča pozornosti. Tako je v svojem uvodu namen in pomen televizijskega niza Kam vodijo naše stezice opredelil Marij Čuk, ki za slovenski program koprske televizije vodi debatne oddaje. Za gledalce koprske televizije se bodo pravzaprav oddaje o »Slovencih v Italiji«, ki bodo na sporedu ob sobotah in nedeljah popoldne, zaCele danes, snemanje prve debatne oddaje, ki je bila posvečena slovenskim sredstvom javnega obveščanja v FJK, pa je bila v Četrtek zveCer na dolinskem županstvu. S številnimi gosti - zastopani so bili skorajda vsi mediji - je Marij Čuk predstavil pisano paleto informacijskih sredstev, s katerimi razpolagajo Slovenci v Italiji, prevelika previdnost vseh udeležencev in nato pomanjkanje Časa pa sta preprečila, da bi se razgovor razvil v pravo soočanje mnenj. Vsekakor pa lahko vsakdo v nedeljo ob 18. uri prisluJme temu, kar so povedali Saša Rudolf, odgovoren za informativni program’Radia TrstA, Jole Namor, odgovorna urednica Novega Matajurja, Stojan Spetič za tednik Iskra, Dušan Jakomin za Katoliški glas, Ravel Kodrič za Delo in Helena Jovanovič za Novi list; v oddajo pa je bila vključena tudi izjava odgovornega urednika Primorskega dnevnika Bojana Brezigarja, ki se snemanja ni mogel udeležiti. V Vidmu je Slovenska skupnost predstavila svoje kandidate VIDEM - »Tudi od glasov, ki jih bo Slovenska skupnost prejela med Slovenci na Videmskem, bo odvisno, kako bodo oblasti obravnavale vprašanje naše narodnostne skupnosti v tej pokrajini.« Tako je povedal deželni tajnik SSk Ivo jevnikar na včerajšnji predstavitvi kandidatov za deželne volitve. Uvodoma je Jevnikar podčrtal krivični deželni zakon, zaradi katerega obstaja nevarnost, da slovenska stranka ne bo imela svojega zastopnika v deželnem svetu. Sicer z odzivom volilcev so dokaj optimisti, saj je že zbiranje podpisov za pokrajinske vo-htve preseglo pričakovanja in zato ni razloga, da bi tudi na vohlni preizkušnji ne dosegli zastavljenega cilja. "Reaktivnost” Slovencev, je dodal Jevnikar, ki bo tudi na Videmskem ob prof. Marinu Vertovcu (neodvisen) nosilec liste, se je pokazala tudi pri sestavi kandidatnih hst, saj je ponudbo SSk sprejelo veC oseb, ki niso neposredno izraz stranke. Prof. Marino Vertovec je orisal svojo odločitev, da kandidira za slovensko stranko, z ugotovitvijo, da so ob padcu Bertinskega zidu padh tudi pogoji razredne opredelitve in zato tudi opredelitve za levičarske stranke, katere je v prejšnjih obdobjih tudi sam podpiral. Kritičen je bil do Slovencev, ki volijo italijanske stranke, Ceš da ne zagovarjajo interesa manjšine, pac pa podpirajo italijanske sredine, ki so vse bolj gluhe do upravičenih zahtev naše skupnosti. Marjan Terpin in Stefan Bukovec sta podčrtala potrebo po skupnem prizadevanju vseh Slovencev, da bi se tudi na volitvah predstavljali enotno. Takšno izbiro narekuje tudi dejstvo, da imamo ob strani samostojno in neodvisno Slovenijo, v kateri se vsi prepoznavajo. (R.P.) Tajnik DSL Occhetto v Trstu in Vidmu VEDEM - Volilna kampanja za obnovo deželnega sveta je v polnem teku. Vse stranke si prizadevajo, da bi v tem nelahkem Času na najboljši način izkoristile priložnosti, ki jih imajo na razpolago, da prepričajo volilce, kako se opredeliti. Prejšnji konec tedna je potekal v znamenju Krščanske demokracije, ki je v Videm povabila sam vrh svoje stranke (Mino Martinazzoli, Rosa Russo-Jer-volino, Leopoldo Elia in Rosy Bindi), in gibanja La Rete, Cigar lider Leoluca Orlando je obiskal našo deželo. Tokrat pa je na vrsti Demokratična stranke levice, ki je najavila prihod vsedržavnega tajnika Achilla Occhetta. Le-ta bo spregovoril na Trgu Venerio v Vidmu in sicer v ponedeljek, 17. maja ob 21. uri. V primeru slabega vremena bo shod v občinski dvorani Ajace. Occhetto bo nato imel vohlni shod tudi v Trstu. (R.P.) Danes v Trstu predstavitev kandidatnih list PSI TRST- Odgovoren za organizacijo sociahstiCne volilne kampanje sen. Arduino Agnelli bo danes na strankinem sedežu v Ul. Trento v Trstu predstavil kandidatni tisti PSI za deželne in pokrajinske volitve. Na tiskovni konferenci bo sen. Agnelli tudi orisal politične smernice tržaške federacije PSI. Jutri v Bazovici o izvajanju zakona za zaščito Krasa TRST - Na pobudo Slovenske skupnosti bo jutri zjutraj ob 11.15 v kinodvorani v Bazovici javno srečanje o zakonu o razvoju in zaščiti Krasa. Ob tej priložnosti bodo tudi predstaviti knjigo Zakon o Krasu. Spregovorili bodo pokrajinski tajnik SSk Martin Brecelj, kandidata Peter MoCnik in Alojz Debeliš ter deželni tajnik Ivo Jevnikar. Primorski dimi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.200 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73J73 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG EUROSAVA s.r.i. 34133 Trst Ul. Cicerone 8 EUROSAVA Tel. (040) 361177 Fax(040) 361839 Telex 460561 distributer pnevmatik M SOVO. ^ uroro NOVICE Lep poslovni uspeh zavarovalnice Sasa Skoraj 50-odstoten porast prometa s 102, 9 milijarde zbranih premij in s 40-odstotnim porastom Čistega presežka, ki je dosegel 727 milijonov: to so glavni podatki iz lanskega poslovnega obračuna tržaške zavarovalne kompanije Sasa iz grupe IRI, ki ga je vCeraj sprejel upravni svet družbe pod predsedstvom Leonarda Buonvina. Občnemu zboru delničarjev, ki je sklican za konec junija, bodo upravitelji predlagali akantona-cijo celotnega presežka, kar je v skladu s triletnim razvojnim programom. V petek v Zgoniku večer Avsenikove glasbe V zgoniskem Sportno-kulturnem centru se obeta v petek, 21. maja, izjemen veCer narodnozabavne glasbe. Na prireditvi z naslovom 40 let Avsenikove glasbe se bo prvič v zamejstvu predstavil občinstvu ansambel Gašperji (na sliki), ob njih pa bo gost v Zgoniku tudi sam harmonikar Slavko Avsenik, »izumitelj« slovenske narodnozabavne glasbe. VeCer bo popolnoma posvečen glasbi, ki jo že štiri desetletja igra Avsenik. Tokrat pa Slavko ne bo nategoval meha. Skupaj z občinstvom bo poslušal mladi ansambel, ki je po njegovih lastnih izjavah nekakšen »nadaljevalec Avsenikov«. Gašperje je namreč sam Slavko »odkril« in tudi piše skladbe zanje. Na koncertu bodo mladi iz Preddvora predstavili svojo kaseto (vse nove pesmi je napisal Slavko Avsenik s sinom Slavkom mlajšim), izzvajali pa bodo tudi vrsto Avsenikovih hitov. Pokopališče pri Sv. Ani ne ustreza potrebam Na včerajšnjem srečanju s tržaškim občinskim odbornikom Perellijem je arhitekt Franco Stagni predstavil prvi del naCrta za preureditev katoliškega pokopališča pri Sv. Ani, ki mu ga je bila poverila občinska uprava. Iz dokumentacije so jasno razvidne številne pomanjkljivosti: pokopavanje posmrtnih ostankov na raznih pokopaliških poljih ni homogeno zaradi pomanjkanja prostora; družinske grobnice so si tako blizu druga drugi, da pešcu mestoma sploh ni mogoče hoditi med njimi; kostnice so nameščene tako visoko, da starostniki ne morejo do njih in tako naprej. Dalje primanjkuje na pokopališču telefonskih govorilnic za nujnostne primere, tudi sicer pa za normalno rabo. Poleg tega bi kazalo uvesti električna vozila, s čimer bi olajšali ljudem obisk, a tudi omejili Število dovoljenj za promet z osebnimi avtomobili. Adriano Sofri gost krožka Miani LJUDSKA VOLJA / KAJ MENI R1CCARDO DEVESCOVI ZAHODNI KRAS / RAJONSKI SVET Nova družba enoten sindikat Ideološke pregrade nimajo več smisla Drago Gašperlin Kriško igrišče, parkirišča in »podkupnina« Križman zafrknil melonarja Lanske volitve in nedavni referendumi so potrdili, da zahteva prebivalstvo korenit druž-beno-politiCni zasuk. Kako ocenjuje to sindikat, ali meni, da je potreben preobrat tudi na sindikalnem področju? To smo povprašali pri-sednika generalnega tajnika CGIL v Trstu Ric-carda Devescovija. »Kdor v sindikatu misli, da morajo spremembe zadevati le politične stranke, se krepko moti,« nam je odvrnil sindikalist in pripomnil: »V tem važnem prehodnem obdobju, ki ga označujejo velikanske spremembe in zasledovanje nove politične ter insitu-cionalne ureditve, zado-bi sleherna dosedanja pripadnost peCat konservativnega tako na političnem področju, kjer bo prodrl samo, kdor bo sposoben svežih in najširših agregacijskih sredin, kot na sindikalnem področju, kjer nimajo ideološke pregrade nobenega smisla veC. Naj bi vse to pomenilo nastop resnične sindikalne enotnosti? »Seveda in to je treba zaCeti graditi že danes,« zatrjuje Riccardo Devesco-vi in pojasnjuje: »To bi morala biti velika, enotna, demokratična in plu- ralistična konfederacija delovnih in upokojenih ljudi, za njeno uresničitev pa je potrebno tvorno soočanje med vsemi sindikalnimi voditelji.« Seveda pa zadeva ni preprosta, nikakor ne zadostujejo retorične izjave, treba je ubrati pravilno strategijo. S problemom so se že spopadli na kongresih CISL in UIL (CGIL pa na programski konferenci), toda marsikaj gre še razčistiti: od avtonomije, decentralizacije in evropske po-strojitve sindikata pa do pravil sindikalne demokracije. Ne samo, dodaja Devescovi, tu je Se en silno važen problem, ki zadeva z ene strani odnos med sindikatom in včlanjeno delovno silo, z druge strani pa med njim in vsemi delovnimi ljudmi; oba primera sta odločilna za demokratičnost sindikata, kajti njegove •odločitve vplivajo na vse delojemalce, torej tudi nečlane, zato ni tedaj sindikat veC golo združenje, ki lahko omejuje demokracijo zgolj na svoje elane. Z drugimi besedami: konfederalni sindikat sloni na načelu predstavniške oziroma delegirane demokracije, zato izhaja njegova legitimnost iz konsenza vseh delovnih ljudi, ki jih namerava zastopati. »Priznati je treba, da smo danes glede tega zaostali,« priznava Devescovi s pripombo, da je treba navezati sindikalno e-notnost na temeljit reformni načrt. V to smer na primer že gresta sklep o izvolitvi enotnih sindikalnih predstavništev, torej takšnih, ki jih svobodno izberejo vsi delavci, in referendum za odpravo enega dela Cie na 19 Delavskega statuta. Kakor vidimo, so to vprašanja, ki se med sabo prepletajo, zato jih morajo vsi trije sindikati naglo in s skupnimi močmi razrešiti, »drugaCe nas bo povozil Cas«. Riccardo Devescovi vidi odlično odskočno desko za izoblikovanje sindikalne enotnosti ravno v skupnem ter učinkovitem nastopanju CGIL, CISL in UIL v za-sloblno tržaškega gospodarstva in zaposlenosti. Postopek pa je treba pospešiti tudi zaradi političnega scenarija, kakršen prihaja do izraza v zdajšnjem predvolilnem obdobju: nastajanje desničarske politične združbe z očitno nacionalistično in konservativno primesjo predstavlja hudo nevarnost za Trst. Zahodnokraški rajonski svet je na svoji zadnji seji razpravljal o vrsti vprašanj, ki neposredno zanimajo krajevno prebivalstvo. Eno od teh zadeva zaprtje okenca za obnovitev potnih listov in prepustnic na openskem policijskem komisariatu. Policija je letos zaprla ta urad (kot tudi še nekatere v okolici Trsta), zaradi Cesar morajo interesenti vlagati prošnje za dokumente le na kvesturi. To povzroča veliko težav in zamudo Časa zaradi Čakanja v vrstah. Rajonski svet je že februarja zaprosil kvesturo, naj ponovno odpre okence na komisariatu na Opčinah, sedaj pa je dobil odgovor, da je bila kvestura primorana zapreti urad, ker je morala vse osebje preusmeriti v operativno dejavnost za zajezitev kriminala. Rajonski svet je zatem razpravljal o kriškem nogometnem igrišču. Pred nekaj dnevi je Občina najavila, da je odobrila prispevek v višini 50 milijonov lir za preureditev slačilnic. Svetovalci so po eni strani ugodno ocenili prispevek, po drugi strani pa so bili dokaj nezadovoljni z obvestilom občinskega Urada za nepremičnine, ki je »osvetlil« nekatere senene strani urejevanja igrišča. Na kratko: potem, ko so igrišče že prekrili z zemljo, ga posejali s travo in odpeljali odvečno zemljo, so izvedenci odkrili, da je teren »visel« na eno stran za celega pol metra, to je veC od dovoljene krivine. Na i-grišCe so morali spet dovozih zemljo, ga spet poravnati in spet posejati travo. Ta izredni poseg je stal 92 milijonov lir in nekaj mesečno zamudo... Zahodnokraški rajonski svet je kljub določenim pomislekom izrekel povoljno mnenje o občinskem naCrtu za prilagoditev mestnih parkirišč, k svojemu mnenju pa je pripisal zahtevo, naj Občina vključi v prihodnjo prilagoditev načrta (to je prihodnje leto) tudi prepotrebno parkirišče na Proseku. Ob koncu je predsednik Dušan Križman »odgovoril« na vprašanje melonarja Rodolfa Gione o »podkupninah« proses-kemu jusarskemu odboru. Melonar je »cikal« na protivrednosti, ki jih predvideva deželni zakon 16; Križman ga je zafrknil, Ceš, naj se obrne na sodiSCe, Ce že smatra, da gre za »podkupnine«. Li-star je stisnil rep med noge in iz vprašanja Črtal izraz »podkupnine«. Predsednik je zatem obrazložil, da naj bi prispevek iz tega zakona izkoristili za telovadnico na Konto-velu in za ureditev zemljišča na Balancu na Prošku. SDGZ / TRGOVINA NA DROBNO Povračilo davka IVA ugodnost za trgovce in kupce Pobudo bodo interesentom predstavili v ponedeljek V nelahkem trenutku, ki ga preživlja vse naše gospodarstvo, še posebej pa trgovina, je sistem denarnega povračila davka IVA za odjemalce iz držav zunaj EGS (tim. tax free) se kako pomemben za naše trgovce, saj postanejo bolj konkurenčni. Zadeva je toliko bolj zanimiva, ker je bila 1. januarja letos znižana spodnja meja vrednosti nakupa, za katerega je mogoče dobiti povračilo davka: znaša namreč 300 tisoC lir (brez IVA), porabljenih v eni sami prodajalni. Slovensko deželno gospodarsko združenje se je v ta namen povezalo s podjetjem Italy Tax-Free Shopping iz Vare-seja, ki v okviru organizacije Europe Tax-Free Shopping skrbi za vračanje davka IVA - takoj in v gotovini - vsem kupcem iz držav zunaj EGS, ki kupijo blago za osebno rabo v vrednosti vsaj 300 tisoč lir in ga neuporabljenega izvozijo iz Italije. Kot rečeno, je ta možnost se zlasti zanimiva za trgovce, pa tudi za obrtnike, ki v mestu, na Opčinah in drugod v veliki meri poslujejo z odjemalci iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Poljske in drugih vzhodnih držav. Trgovska in obrtna podjetja imajo namreč s tax free možnost, da ob minimalni dokumentaciji in s preprostim carinskim postopkom - v sodelovanju z obmejnimi poslovalnicami Kompasa (Slovenija) in Avstrijskega av-tokluba (Avstrija) - ponudijo svojim odjemalcem dobrodošlo storitev. Sekcija za trgovino na drobno pri SDGZ prireja v ta namen srečanje s predstavniki podjetja Italy Tax-Free Shopping, ki bodo udeležencem predstavili vse ugodnosh te pobude in na mestu sklepali pogodbe z interesenti. Srečanje bo v ponedeljek, 17. maja, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20/11), udeleženci pa bodo ob tej priložnosti seznanjeni tudi s protestno akcijo tržaških stanovskih organizacij, med katerimi je bilo od vsega začetka tudi SDGZ. Pobuda je naperjena proti neznosnemu in nerazsodnemu davčnemu privijanju vseh kategorij samostojnega dela, in torej tudi trgovcev. Udeleženci bodo lahko podpisali protestni dokument in dvignili dvojezične le-pake, ki jih bodo vse prizadete kategorije razobesile z namenom, da bi s tem problemom seznanile javnost. URBANISTIKA / JAVNA RAZPRAVA O STAREM MESTU Načrt Cireta za Slaro mesto ali »urbanistična nekultura« Kategorično nasprotovanje projektu o sanaciji Ul. Capitelli ________GLASBENO ŠOLSTVO______ Zaključne akademije gojencev GM »M. Kogoj« Prva bo na sporedu že v sredo, 19. maja Gost krožka Ercole Miani, ki ga vodi Maurizio Fogar, je bil vCeraj Adriano Sofri. Bil je aktivist politične grupacije “Lotta continua“, njegovo ime pa je “zaslovelo“ po umoru komisarja Cala-bresija. Pri umoru naj bi po obtožnic, tudi sam sodeloval. Zaradi tega je poleh leta 1988 presedel nekaj mesecev v zaporu. Bil je oproščen in se vrnil na svobodo, njegovo življenje pa se je temeljito spremenilo. Svoje človeške izkušnje je opisal v knjigi “Le prigioni degli altri“, v kateri govori o bridki izkušnji v zaporu in o osebah, s katerimi je bil v neposrednem stiku. Predstavil jo je vCeraj ob velikem zanimanju gostov. Projekt za sanacijo Starega mesta oziroma območja Ulice Capitelli je naravnost gnusen, tržaška občinska uprava in načrtovalec, konzorcij krajevnih gradbenih podjetij Ciret, pa sta dokazala pravo urbanistično nekulturo. V tem tonu se je o problemu Starega mesta in polemikah okrog njegove sanacije izrekel uvodni poročevalec na včerajšnji razpravi, prof. Gino Bandelli z univerze v Veroni, sicer edini Tržačan izmed nastopajočih. Razpravo, ki sta jo pod naslovom »Trst med preteklostjo in sedanjostjo - zamisli za sanacijo Starega mesta« organizirala deželni Inštitut Gramsci in Odbor za zaščito Starega mesta, je vodila prof. Monika Verzar s tržaške univerze, o izkušnjah nekaterih drugih mest pa so govorili arh. Benno Albrecht (o primeru iz Rima), arh. Edgarda Fe-letti (o Benetkah), prof. Angela Pontrandolfo z univerze v Salernu in prof. Francesco Indovina z beneške univerze. Nastopajoči so se vsekakor izrekli proti rušenju in obnovi z dvomljivimi arhitektonskimi kriteriji in se zavzeli za zaščito zgodo-vinsko-kulturnih in am-bientalnih vrednot, ki bi jih načrtovano parkirišče in predor nedvomno kompromitirala. Tržaška občina je kot vse kaže odločena, da svojo namero uresniči, zato je toliko večje pričakovanje za zadržanje novega odgovornega za spomeniško varstvo in na koncu tudi pristojnega ministra Roncheya. Kot že redno od prvih sedemdesetih let, se bodo tudi letos zvrstile zaključne akademije gojencev glasbene šole “Marij Kogoj” Glasbene matice v Trstu. Prve akademije so potekale pretežno v Kulturnem domu, od leta 1986 dalje do lanskega leta pa v gostoljubni Luteranski cerkvici na Trgu Panfili, ki je tudi akustično ustrezala komornemu značaju akademij. Zaradi prenovitvenih del v cerkvici pa bodo letos potekale akademije v avditoriju muzeja Revoltel-la (z vhodom iz Ul. Gadoma). Prva od petih predvidenih akademij bo na SLOVESNOST / VCERAJ DOPOLDNE V POLICIJSKI ŠOLI PRI SV. IVANU Stoletni uniformi na prazniku 141 let policije Dve matuzalemski policijski uniformi, ena iz leta 1868, druga pa celo iz leta 1810, to je še izpred uradne ustanovitve italijanske policije, sta poživili včerajšnjo proslavitev 141-letnice državne policije, ki je potekala na ploščadi policijske šole pri Sv. Ivanu. Najstarejšo uniformo so v začetku prejšnjega stoletja nosili agenti pomorske policije v Benetkah, zato ni nie Čudnega, da je imela širokokrajasto gon-doljersko pokrivalo. Ob teh dveh uniformah je bilo na ploščadi postrojenih na desetine drugih modernih modrih uniform policijskih agentov raznih specializiranih oddelkov: prometne policije, hribovskih enot, šoferjev helikopterjev. Premikale so se v ritmu vojaških povelij: na mestu odmor, mirno, itn., kot je paC predvideval ceremonial »praznika policije«. Tudi letos je bil praznik svečan; udeležili so se ga predstavniki tržaških političnih, upravnih in družbenih sil s prefektom Lucianom Cannaroz-zom na Čelu, na njem je vodja tržaške policije kvestor Biagio Giliberti podal skop obračun enoletnega dela policijskih oddelkov, ob koncu pa je podelil priznanja in pohvale veC kot 40 policistom, ki so se izkazali pri opravljanju svojega zahtevnega poklica. Gilibertijevo poročilo bi lahko strnili v nekaj mislih. Število kaznivih dejanj malega kriminala se je skrčilo, policija nadaljuje s preprečevanjem enega od klasičnih zločinskih dejanj na Tržaškem - tihotapstvom droge z Bližnjega vzhoda, budno pa sledi dogajanjem in kriminalnim dejanjem, ki so povezana z vojno v bivši Jugoslaviji (tihotapstvom orožja in pretokom beguncev Cez mejo). Med dogodki, ki so v zadnjem letu najbolj pretresli tržaško policijo, sodi gotovo smrt enega od njenih agentov, Eddieja Walterja Cosine, v atentatu na sodnika Borselli-na. Agent Cosina je bil po-smtrno odlikovan z zlato kolajno za civilne zasluge. Odličje je njegovim sorodnikom lanskega novembra izročil predsednik republike Scalfaro na spominski slovesnosti v Rimu. Jože Koren sporedu že v sredo, 19. t.m., ob 18. uri. Na njej se bodo v 13 točkah predstavili gojenci iz so-lopetja, pihal, trobil, godal (violine in violončela), kitare, harmonike in klavirja ter komorna skupina (klavirski trio). Druga zaključna akademija bo na vrsti v petek, 21. t.m. in bo v celoti, kot že v prejšnjih letih, posvečena klavirju, vendar tako, da bo na njej poudarek na klavirskih pedagogih oz. njihovih šolah. Nastopili bodo gojenci od 3. do 9. razreda iz razredov devetih profesorjev v skupno enajstih točkah. Tretja akademija bo spet v sredo 26. t.m. in bo, tako kot prva, mešanega značaja. Na njej se bodo predstavili gojenci iz klavirja, violine, klarineta, harmonike in kitare v skupno 15 točkah. Četrta akademija bo takoj naslednji petek, 28. t.m. Tudi ta bo mešanega značaja, ko se bodo v 13 točkah predstavili gojenci iz klavirja, violine, pihal, trobil, kitare, harmonike in dveh komornih skupin. Peta in zadnja akademija bo na vrsti v sredo, 2. junija. Na njej bodo nastopile izključno komorne skupine brez klavirja (klavir bo zamenjal Cembalo) in sicer duo harmonik, duo flavta-ki-tara, kvartet kljunastih flavt, kvartet prečnih flavt, baročni kvartet in šolski godalni orkester. Vsi nastopajoči na akademijah so bili izbrani na internih selekcij- skih nastopih, kar bo se dodatno zagotovilo, d3 bodo letošnje zakljuCne akademije nudile res najboljši prikaz peda' goških dosežkov sol® GM "Marij Kogoj” in Pa rasti posameznih goje11' cev skozi leta njihovega študija. Kot prejšnja leta bo akademije tudi letos sne' Devin-Nabrežina KD proti krizi Devinsko -n a brezin sko sekcija KD je proti krizi na Občini in pnob razpustu občinskega sveta, ki ga predlagaj0, svetovalski skupit11 KPI-DSL in zeleni- V tiskovnem sporoCih1’ ki ga je podpisal sek-cijski tajnik Locchi, se KD zavzema za nadaljevanje upravljanja občine do izteka mandatne dobe. KD obenem ostro kritizira priziv SSk na Deželno upravno sodiSCe TAn. s katerim se SSk zavzema za dvojezične napise vseh krajev V občini. KD poziva SSk, naj zato obrazloži svoj položaj tako glede svojega mesta v odboru, kot tudi gl606 izvajanja programa. mal tržaški sedež RAl-Vse zaključne akade-mije gojencev šole "Kj3 rij Kogoj” v zadnjih 1®' tih je spremljalo lep0 število ljubiteljev ml3' dine in glasbe. Pr°' pricani smo lahko, da bo tako tudi letos v novem okolju muzeja Re' voltella. NOVICE Na ogled javnosti pravilniki Pokrajine Izredni komisar Pokrajine je na seji 28. aprila pozitivno ocenil »Pravilnik o uporabi videotermina-lov v pokrajinski« upravi ter »Pravilnik o oblačilih za osebje osrednjih in perifernih uradov Pokraji-ne«- Poleg tega je tudi izrazil pozitivno mnenje o delnih spremembah, ki jih je treba vnesti v trenutno veljavni pravilnik o natečajih. Vse tri doku-rnente bo moral sedaj odobriti pokrajinski svet. Pravilniki bodo na razpolago na tajništvu pok-rajinske uprave, na Trgu Vittorio Veneta 4, v drugem nadstropju, kjer bodo za 15 dni (od 17 t.m.) na ogled vsem interesentom. Uradi tajništva bodo odprti vsak dan od 9. do 11. ure. Za podrobnejša pojasnila pa se lahko interesenti obrnejo na juri-dični urad, v Ul. S. Anastasia 3 (2. nadstropje), od 10. do 12. ure, ob ponedeljkih, sredah in petkih. Razpis natečaja za poletni center v repentabrski občini Občina Repentabor prireja v obdobju od 5. do 16. julija t.l. poletni center v otroškem vrtcu na Colu. ^ la namen je razpisana javna selekcija za dodeli-lov poklicnega naloga za animatorja-ko. Delovni urnik znaša 8 ur dnevno razen sobote, plus 10 ur Za pripravo. Plača brez odtegljajev znaša 1 '300.000 lir. Interesenti lahko predstavijo prošnjo na prostem papirju na občinsko tajništvo do 14. ure one 29. maja z navedbo naslednjih podatkov: kfuj in datum rojstva; potrdilo o italijanskem državljanstvu; točno navedbo naslova in morebitno telefonsko številko; potrdilo o upravljani izobrazbi druge stopnje s priloženo zadevno diplomo ter potrdilo, da kandidat obvlada pisno in ustno slovenščino. Interesenti morajo presegati 18. leto starosti. sestavo prednostne lestvice bodo upošte-vali dokumentirano obiskovanje specifičnih tečajev in predhodne delovne izkušnje anima-eije. Glede podrobnejših pojasnil se interesenti lahko obrnejo na tajništvo repentabrske občinske uprave (tel. 040-327122). OBVESTILO X Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, prosimo, da poravnajo drugi obrok 105.000 lir najkasneje do konca tega meseca. Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici od 9. do 12. ure, ob sobotah zaprto. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE - DZP. SLOVENSKA SKUPNOST vabi na razgovor o izvajanju zakona o razvoju in zaščiti Krasa. Ob tej priložnosti bomo predstavili knjigo ZAKON O KRASU Spregovorili bodo: pokrajinski tajnik SSk Martin Brecelj, kandidata Peter Močnik in Alojz Debeliš ter deželni tajnik Ivo Jevnikar. JUTRI, 16. MAJA, OB 11.15 V KINODVORANI V BAZOVICI. VCERAJ-DANES Danes, SOBOTA, 15. maja 1993 ZOFKA Sonce vzide ob 5.34 in zatone ob 20.29 - Dolžina dneva 14.55 - Luna vzide ob 2.26 in zatone ob 14.33. Jutri, NEDELJA, 16 maja 1993 JANEZ VREME VČERAJ: temperatura zraka 20 stopinj, zračni tlak 1005 rahlo na- raSCa, brezvetrje, vlaga 71-odstotna, nebo rahlo poo-blaCeno, morje mirno, temperatura morja 15,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Arianna Guastini, Chiara Gazerro, Gianfranco Lorenzo Gallo, Lorenzo Deganutti, Simone Deganutti. UMRLI SO: 66-letni Au-gusto Bronzini, 91-letna Ca-terina Rota, 78-letna Leonil-da Candino, 75-letna Neri-na Weiss, 72-letni Gino Rossetti, 87-letna Maria Ge- ZBORNICA ZA TRGOVINO, INDUSTRIJO, OBRTNIŠTVO in KMETIJSTVO - TRST POSEBNA USTANOVA »TRIESTE BENZINA AGEVOLATA« RAZDELJEVANJE DRUGEGA OBROKA BENCINSKIH BONOV KONTINGENT ZA LET01993 Trgovinska zbornica obvešča občane, da bo razdeljevanje drugega obroka bencinskih bonov Po znižani ceni za leto 1993 za Tržaško pokrajino od 4. do 28. maja 1993 v običajnih distribucijskih centrih za privatnike (za prebivalce tržaške občine: v občinskih izpostavah; za prebivalce okoliških občin: na občinskih sedežih; za prebivalce miljske občine: občinski tehnični urad) in na sedežu ACI, Ul. Cumano 2 za podjetja, krajevne uprave in ustanove. Način dodelitve je nespremenjen in sicer: 1) koristnik mora predložiti: —' originalno prometno dovoljenje; ~~ začasno prometno dovoljenje (foglio di via), ki 9a je izdal Urad za civilni promet (Motorizzazione civile); ~~ nadomestni list avtomobilskega kluba ACI ali avtomobilskih agencij. 2) pooblaščenec mora predložiti: ^pooblastilo lastnika na nekolkovanem papirju; ~~ originalno prometno dovoljenje ali nadomestilo tega, kot so navedeni pod točko 1); ~~ osebni dokument pooblaščenca in lastnika. Pravico do drugega obroka imajo vsi prejem1 niki bonov prvega obroka meseca januarja. VAZNO OPOZORILO Trgovinska zbornica opozarja, da bo od 3. aiaja dalje pa do konca razdeljevanja drugega obroka za leto 1993 prekinjeno razdeljevanje obrazcev za dodelitev bencinskih bonov za leto 1994. Razdeljevanje se bo nadaljevalo v ponedeljek, 31. maja. URNIKI RAZDELJEVANJA DRUGEGA OBROKA BENCINSKIH BONOV ZA LETO 1993 OBDOBJE: od 4. do 28. maja 1993 ZA PRIVATNIKE: URNIK OBČINSKIH IZPOSTAV V TRSTU: od 4.5. do 21. 5. v vseh 12 občinskih izpostavah: od ponedeljka do petka, od 16. do 20. ure za občinstvo Od 24. 5. do 28. 5.: Zahodni Kras: torek - četrtek - petek od 16. do 20. ure za občinstvo; Vzhodi Kras: torek - četrtek - petek od 16. do 20. ure za občinstvo Sv. Ivan: torek - sreda - petek od 16. do 20. ure za občinstvo Ostale občinske izpostave: od ponedeljka do petka od 16. do 20. ure za občinstvo OPOZORILO Zaradi istočasnega izdajanja anagrafskih potrdil ob popoldanskih urah v nekaterih občinskih izpostavah, ie-te ne bodo ob istih dneh izdajale bencinske bone: Zahodni kras ni razdeljevanja ob ponedeljkih Sv. Vid - Staro mesto ni razdeljevanja ob ponedeljkih Rojan - Greta - Barkovlje ni razdeljevanja ob torkih Stara mitnica ni razdeljevanja ob torkih Vzhodni Kras ni razdeljevanja ob sredah Valmaura - San Sergio ni razdeljevanja ob sredah Kolonja - Skorklja ni razdeljevanja ob sredah Sv. Ivan ni razdeljevanja ob četrtkih Sv. Jakob ni razdeljevanja ob četrtkih URNIKI V OKOLIŠKIH OBČINAH: DEVIN - NABREŽINA od ponedeljka do sobote 9.00-13.00 DOLINA: od ponedeljka do sobote 9.00 -13.00 REPENTABOR: torek in sobota 10.00 -13.00 (zadnji dan petek, 28. 5.) ZGONIK: torek, sreda, sobota 9.00 - 13.00 (zadnji dan petek, 28. 5.) MILJE: tehnični urad: od ponedeljka do petka 15.00-19.00 ZA PODJETJA, KRAJEVNE UPRAVE IN USTANOVE AVTOMOBILSKI KLUB V TRSTU . ACI Ul. Cumano 2 - Trst od ponedeljka do petka od 15.30 do 18.30. KD I. Grbec priredi danes, 15. t. m., ob 20. uri predavanje z diapozitivi KANADA IN QUEBEC dr. Damjane Ota Vabljeni! lussi, 87-letna Antonia Indiano, 35-letni Marino Guerrini, 80-letni Arturo Giunta, 92-letna Domenica Delise, 81-letna Antonia Laurenti, 79-letni Antonio Colombin, 94-letni Maria Stocca, 94-letna Maria Mar-cusa. OKLICI: uradnik Marco Senn in uradnica Elisabetta Grasso, uradnik Fabio De Luca in uradnica Cristina Vesnaver, uradnik Marco Bertocchi in uradnica Giu-liana Mosetti, tonski tehnik Carlo Turetta in delavka Monica Maricchio, prodajalec Italo Amodio in uradnica Fabiana Otta, uradnik Mario Banelli in delavka Assunta Ricciuti, kuhar Giuseppe Ligotti in agent javne varnosti Raffaela Scarpa, kovač Andrej Debeliš in geometer Tatjana Kokorovec, zdravniški informator Tommaso Costa-gliola di Mignovillo in uradnica Alessandra Crisa-naz, delavec Maurizio Piščanec in delavka Cristina Messina, uradnik Andrea Sclaunich in prodajalka Maria Grazia Fabbri, uradnik Davide Muhr in uradnica Silvia Malossi, funkcionar Gianfranco Ermanis in scenografka Lorenza Barbie-ri, pomočnik v kuhinji Michele D’Urzo in strežnica Rita Bortulin, uradnik Simon Terpin in Solnica Martina Grahonia, uradnik Massimo Carnelli in prodajalka Rita Bassani, uradnik Massimo Macaluso in uradnica Gabriella Lukač, programater Dario Capilli in uradnica Rossana Furlan, financar Carmine Ibello in uradnica Rosa Rinaldi, uradnik Paolo Kocjancic in uradnica Erika Vittor, uradnik Alberto Gambel in uradnica Vania Deganutti, tehnični asistent Fabio Pernarčič in gospodinja Svetlana JaCimoviC, mehanik Mladen Carrara in gospodinja Anita Matos, zapriseženi Čuvaj Franco Manzin in prodajalka Federica Tolloi. C3 LEKARNE Od ponedeljka, 10., do nedelje, 16. maja 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Šentjakobski trg 1 (tel. 727057), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Senjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Ginna-stica 44. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri- mLr<3NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVI-TA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 22.15 »Magnificat«, r. Pupi Avati. EXCELSIOR -17.30, 19.00, 20.30, 22.15 »Sola con 1’assassino«, i. Sean Young. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »Belle Epoque«, r. Fernando True-ba. NAZIONALE 1 - le.OO, 18.00, 20.00, 22.15 »Swings kids«, r. Thomas Carter. NAZIONALE 2 -16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Red rock West«, i. Nicholas Gage- NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Wind -piü forte del vento«, r. F.F. Coppola, i. Jennifer Gray. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Gli oc-chi del delitto«, i. Andy Garcia, Uma Thurman, John Malkovich. GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta in- decente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom. MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 «La scorta«, r. Ricky Tognazzi, i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta. EDEN - 15.30, 22.10 »Ramba e le femmine anal-mente perverse«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Sommersby«, i. Richard Gere in Jodie Fo- LUMIERE - 17.30, 21.00 »Malcom X«, r. Spike Lee, i. Denzel Washington. ALCIONE - 17.45, 20.00, 22.10 »Notti selvagge« r. Cyril Callard, i. Cyril Cal-lard in Romane Bohringer. RADIO - 15.30, 21.30 »Belle, porcelle scandalo-se«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. a PRIREDITVE SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi danes, 15. t. m. na predavanje z naslovom NACIZEM - OD PREVZEMA OBLASTI (LETA 1933) DO PONOVNEGA OBUJANJA IDEOLOGIJE. Govoril bo univez. prof. Jože Pirjevec. Začetek ob 18.30. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PROMENADNE KONCERTE pihalnih orkestrov jutri, 16. in v nedeljo, 23. t.m., ob 17. uri na trgu v Ricmanjih. Nastopili bodo: v nedeljo, 16. t.m. Banda cittadina di Buia (Videm) in Pihalni orkester Logatec (Logatec); v nedeljo, 23. t.m. Societä Filar-monica di Bertiolo (Videm) in Pihalni orkester Litostroj (Ljubljana) Vabljeni! SKD TABOR -Openska glasbena srečanja - jutri, 16. t. m., ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah bo na sporedu koncert z naslovom MATINEJA Z GLASBO STARIH MOJSTROV. Nastopajo Daniela Brussolo (flavta), Irena Pahor (oboa), Peter Filipčič (celo) in Ric-cardo Radivo (klavir). Na sporedu Vivaldi, Telemann, Quantz in drugi baročni avtorji. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na predstavitev reprinta Malove ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARODA. Govoril bo dr. France M. Dolinar v ponedeljek, 17. t.m. v Peterlinovi dvorani, ob 20.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 19. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje z naslovom: KAKO NAJ- BOLJŠE PREŽIVETI III. STAROSTNO DOBO. Predaval bo prof. B. Pavletič, letošnji dobitnik reda dela. Vljudno vabljeni! GLASBENA MATICA TRST - Sola Marij Kogoj prireja v sredo, 19., petek, 21., sredo, 26., petek, 28.maja ter sredo, 2. junija , ob 18. uri ZAKLJUČNE AKADEMIJE svojih gojencev v Muzeju Rivoltella, UL Cadorna 26 v Trstu. Lepo vabljeni! Praznujemo skupaj 40. obletnico umetniškega delovanja S. AVSENIKA v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku v petek, 21. t. m., ob 20.30. Krstni nastop Avsenikovih naslednikov, Gašperji bodo predstavili svojo novo kaseto. Glasba, zabava, presenečenje!. Rezervacije eno uro pred nastopom pri blagajni. □ OBVESTILA ODBOR MAJENCE 93 vabi vse DolinCane in Do-linCanke, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu letošnjega vaškega praznika, na družanost, ki bo nocoj, 15. t. m, od 20. ure dalje, na dvorišču za trgovino. KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI Opčine, Prosvetni dom v petek, 21. t.m., ob 20.30 srečanje na temo: SLOVENCI IN VOLITVE '93. Spregovorili bodo Miloš Budin -DSL, Ivo Jevnikar - SK, Rudi PavSiC - PSI, Stojan Spetič - S KP. SK BRDINA organizira drugi kraski Bike slalom in Vzporedni bike slalom trofeja Lea Motorbike jutri, 16. t. m. v Repnu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje za zamudnike jutri na terenu od 9. do 9.30. Na razpolago bodo tudi gorska kolesa. KD KRASKI DOM obvešča, da bo začela delovati posvetovalnica za narodne noSe. PrviC bo na razpolago v ponedeljek, 17. t. m., ob 21. uri v Bubnicevem domu v Repnu. Za podrobne informacije pokličite na tel. St. 327124. SLOVENSKI VI- SOKOŠOLSKI SKLAD »S. TONČIČ« v Trstu obnavlja letno nagrado »dr.France TonCiC», ki ima namen vz- podbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada je namenjena desertaciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov visokošolski Študij v obdobju med junijem 1992 in aprilom 1993. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje Študije najkasneje do 20. oktobra t.l. v NSK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša 2.000.000 lir, bo razglasen februarja prihodnje leto. AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letnici ustanovitve: NAZAJ V TABORNIŠKI RAJ! Prijave do konca junija 1993. Prijavnice so na razpolago pri elanih RMV, v Tržaški knjigarni in v Narodni in Studijski knjižnici. KRUT obveSCa elane in interesente, ki bi radi koristili zdravljenja v naravnih zdraviliščih, da se javijo na sedežu krožka. Izbira pravilnega zdravilišča je za zdravje izredne važnosti, zato svetujemo posvet z zdravnikom. Za vse potrebne informacije obrtnite se na KRUT, Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. St. 360072 ali 360324. KRUT obveSCa elane in interesente, da ima na razpolago Se nekaj mest za prevoz v zdravilišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Informacije in prijave na sedežu Kruta v Ul. Cicerone 8 od 9. do 17. ure, tel. St. 360072 ali 360324 od ponedeljka, 17. t. m. ZDRUŽENJE AKTIVISTOV IN INVALIDOV NOB sporoča Članstvu, da prireja prevoz v zdravilišče Šmarješke toplice od 6. do 20.6. Interesenti se lahko javijo na sedežu organizacije v UL Cicerone 8/b, tel. St. 360324 od ponedeljka, 17. t. m. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 17. t. m., ob 20.30 v Peterlinovo dvorano na predstavitev reprinta Josipa Mala »Zgodovine slovenskega naroda«. Monumentalno delo bo predstavil dr. France Dolinar. OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot St. 18. OSMICO je odprl Max Kralj - Slivno 12 OSMICO je odprl Stanko Milic v Zgoniku. OSMICO sta odprla Pepi in Boris Sancin v Dolini. Točita belo in črno vino. OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domače kapljice. Na izbiro nudi malvazijo, sauvignon, rose in refosk. Za prigrizek pa slanino in domaCe oljke. KRASKI OVČAR, edina slovenska avtohtona pasma, primeren po značaju tudi za majhne otroke. Mladice odličnega porekla z rodovnikom prodam. Tel. 226207. PRODAM prikolico elna-ch 3,75 m za 3 osebe + 1, v dobrem stanju. Tel. 228365. PRODAM avto fiat panda 900, prevoženih 2.700 km. Tel. št. (0481) 882553. PRODAM polo GL, letnik 1990. Tel. 213750. PRODAM na Kolonkovcu lepo stanovanje s kletjo in pokritim parkirnim prostorom. Tel. St. 818182. PRODAM na Kolonkovcu zazidljivo zemljišče, 600 kv. m. Tel. St. 818182. ZEMLJIŠČE v Prečniku (kmečko področje E5) prodamo. Tel. St. (040) 200878 po 18. uri. ORODJARNA isce delavca z izkušnjami v struženju in rezkanju. Tel. v delavnih urah na St. (040) 227034. TRGOVINA JESTVIN iSCe vajenca/ko. Javiti se v ponedeljek, 17. t. m., ob 17. uri na Proseku St. 124. DIPLOMIRAN AGRONOMIST z dokončanim DTTZ Žiga Zois iSCe ustrezno zaposlitev. Tel. 231946. KAROSERIJA in avtomehanična delavnica Gustin - Ul. Carsia 45, Opčine iSCe resnega in izkušenega avtoličarja za takojšnji sprejem v službo. Tel. St. 214522. PRODAJALKA z dolgoletno prakso nudi pomoč tvrdki ali trgovini za prodajo oblačil ali v katerikoli drugi stroki. Tel. št. 828251. ZDRAVNIK kupi prostore za ambulanto v srediSCu Trsta, blizu železniške postaje, v višjem nadstropju, tudi zasedeno. Tel. St. 225530. V PETEK, 6.5., sem izgubila ključe na cesti Padrice- M IZLETI TABORNIKI RMV Trst -Gorica vabijo elane jutri, 16. t. m. na celodnevni izlet v Tolmin. Odhod avtobusa ob 9. uri iz FernetiCev in ob 10. uri iz Nove Gorice. Vabljeni! SEKCIJA VZPI-ANPI iz Križa prireja v soboto, 22. ter v nedeljo, 23. t. m. izlet v pokrajino Brescia. V soboto bodo izletniki sodelovali na odkritju spomenika v kraju Pratolongo (tukaj je padel rojak Henrik Stefančič), v nedeljo pa bodo obiskali Lumezzane, kjer je padel Križan Josip Vergi-nella. Cena izleta 180.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč (tel. St. 220175). Sekcija VZPI-ANPI in Partizanski klub Boljunec organizirata, ob priliki 48-letnice osvoboditve, v soboto, 5. junija 1993 izlet v Idrijo na ogled Muzeja stare rudniške opreme in v Cerkno na ogled Muzeja NOV in obnovljene bolnice Franja. Vpisovanje v prostorih Partizanskega kluba v Boljun-cu. Za informacije tel. 228378. H SPISKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst -obveSCa Solnike, da je razpisano delovno mesto ravnatelja na nižjih srednjih Šolah s slovenskim učnim jezikom. Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje sploSne pogoje, določene z zakonom, in ima: univerzitetno izobrazbo, profesorski stalež in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju. Kandidati naj vložijo proSnje z dokazili na Deželni Šolski urad danes, 15. t.m. Razpis in morebitna pojasnila dobite na sedežu sindikata - Ul. Carducci 8, tel (040/370301). Urnik: torek - od 11.30 do 13.00, sreda - od 17.00 do 18.30, Četrtek - od 9.30 do 11.00 in petek - od 15.30 do 16.30. MALI OGLASI OSMICO je odprl Paolo Ferfolja v Medje vasi. ToCi belo in Črno vino OSMICO imata v Ricmanjih Zoran in Ervina. OSMICO ima Ivan TerCon - Mavhinje St.42 s pijaCo in jedačo. OSMICO je odprl Alfredo Brajnik, Domjo 172. ToCi belo in Črno vino, tel. st. 281244. 15. 5. 1989 15. 5. 1993 Minila so Štiri leta, odkar nas je za vedno zapustil naS dragi Ivan Čač Z ljubeznijo in žalostjo v srcih se ga spominjajo Vsi njegovi Bazovica, 15. 5. 1993 Ob izgubi dragega očeta Ludvika izreka iskreno sožalje Stanki Mokole in družini SKP Krožek Kras Ob smrti dragega očeta Ludvika Mokole izreka iskreno sožalje sinu Edvinu in vsem svojcem prijatelji iz Saleža in Zgonika Ob izgubi zvestega navijača Ludvika Mokola izreka občuteno sožalje družini in svojcem NK Kras Sekcija DSL Devin -Nabrežina se klanja spominu nepozabnega tov. Ludvika in izreka iskrene sožalje prizadetim svojcem. Lonjer-Katinara. Najditelj naj telefonira na st. 578042. Čaka ga lepa nagrada. PODARIM tri mucke, stare en mesec. Tel. St. 226324 ob uri obedov. SE VEDNO pričakujem, kot domenjeno, za izročeno pohištvo, eno kokos, purana ali zajca. Tel. St. (040) 211061. SPREMLJEVALKA psov nudi pomoč. Tel. St. (040) 634921. SLOVENIJA - Bohinj. Nudimo apartma do osem oseb. Tel. St. (064) 723212. PRISPEVKI V spomin na dragega UroSa darujeta nona Karla in nono Angelo 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob gospe Olge Stoka vd. Remez daruje Anita Metelko 30.000 lir za Godbeno društvo Prosek. V spomin na dragega prijatelja Adriana Gomiselja darujeta jasna in Bojan Birsa (Koper) 30.000 lir ter družina Drago in Adrijana Srnel 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. Namesto cvetja na grob gospe Marije Godnič vd. Pahor daruje Drago Bajc 100.000 lir za Društvo slovenskih izobražencev. V spomin na Antonijo Kranjec darujeta Angelca in Karlo 30.000 lir za Zvezo slovenskih upokojencev. V spomin na nepozabnega Maksa Spetiča daruje družina KoCevar 50.000 lir za pevsko skupino Stu ledi. Namesto cvetja na grob strica Ludvika darujejo Marica in Ude z družino 80.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku. V spomin na Franca Stok (iz Sežane) daruje Olga OstrouSka 30.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. t Nepričakovano je nehalo biti plemenito srce nase dobre in skrbne mame in none Elvire Colja vd. Guštin (SILVESTRE) Pogreb drage pokojnice bo danes, 15. t. m., ob 16.30 iz hiSe žalosti Col St. 8 na domače pokopališče. Žalostno vest sporočajo hčeri Meri z Ivanom in Nevenka s Salvotom, vnuki Igor NataSa, Vesna in Mojca, sestri, Roza in Marija z družinama ter ostalo sorodsrvo Repentabor, Col, Dutovlje, Dobravlje 15. 5. 1993 (Pogrebno podjetje Zimolo) NK Kras izreka svojcem in družini iskreno sožalje ob izgubi drage Silvestre Guštin. Ob izgubi drage mame Silvestre izrekata iskreno sožalje hčerki Nevenki in svojcem pevski zbor in župnjiska skupnost Repentabor. Sekcija VZPI - ANPI Repentabor izreka iskreno sožalje družini Škabar ob izgubi drage mame in none Silvestre. Ob nenadni izgubi predrage gospe Silvestre Colje vd. Gustin izrekajo iskreno sožalje Meri, Ivanu Škabarju ter vsem svojcem Župan, odborniki in svetovalci občine Repentabor OPERA / SEZONA GLEDALIŠČA VERDI JAZZ / VIDEM-PALAMOSTRE Mojstrske kantate v scenski preobleki Jože Koren V Času »suhih krav«, ko so tudi finance gledališč na meji preživetja ali celo pod njo, je paC treba najti take repertoarne rešitve, ki ostajajo v mejah finančnih zmogljivosti obenem pa ne prizadenejo, vsaj ne v obCut-nejši meri kultumo-umet-niške ravni ponudbe. Vodstvo tržaškega opernega gledališča Verdi se je pri tem kar dobro znašlo, ko je v repertoar oper-no-baletne sezone 1992-93 vključilo odrski novosti v prvi izvedbi sicer na note dveh mojstrov koncertne glasbe: Johanna Sebastiana Bacha in Johannesa Brahmsa. »Krivec« za to, po svoje drzen in zato tvegan gledališki poskus, je Piero Buscaro-li, idejni avtor projekta, postaviti na deske opernega gledališča Bachovo »Kaffee-kantate« in Brahmsovo kantato »Ri-naldo« in jima dati ob glasbi še scensko podobo. Ob tem ali mu je ta intelektualistični poskus uspel ali ne, se bodo še vnemale razprave, ostaja pa dejstvo, da je prav Trst v dvorani Tripcovich doživel še eno odrsko pri-micijo, kar bo paC ostalo zapisano v analih. K realizaciji scenske postavitve obeh kantat je pomemben delež dodal tudi režiser in obenem scenograf in kostumograf Ivan Ste-fanutti, saj so njegove rešitve nujno morale biti izvirne in takšne, da je glasba dveh velikih mojstrov našla Cim ustreznejši okvir tako glede na samo glasbeno snov kot na njeno zgodovinsko in stilno pogojenost. Besedilo, ki ga je uglasbil Bach za »Kaffee-Kantate«, je napisal Picander (s pravim imenom Johann Frie-derich Henrici) in sodi v Cas prvih let osemnajstega stoletja, ko se je v Nemčiji, posebej med ženskami, razširila moda uživanja kave in proti kateri zlepa ni mogla ukrepati nobena oblast. Tako tudi staremu Schlendria-nu ni uspelo ne z grožnjami ne z obljubami pripraviti svoje hčerke Lischen (v italijanski verziji Liset-te), da bi se odpovedala kavi. Tudi z obljubo, da se bo lahko omožila, Ce bo opustila pitje kave, ni bilo nie, ker je navihana hčerka našla izhod tudi iz te zagate. Bachova baročna glasba, nekakšen komični intermezzo, je v kantati, edinstvenem primeru v celotnem skladatejevem opusu, dobila v skladu z besedilom šaljivi prizvok ne da bi se v slogovnem oziru mnogo oddaljila od vzorov cerkvene kantate. Kantata nima uverture v pravem pomenu besede, Bach sam pa ji je pri izvajanju v Zimmermanisches Caffee-Hausu po modi takratnega Časa, za uvod izbral kak stavek iz svojih koncertov. Avtor scenskega projekta kantate Buscaroli, se je zaradi ustrezne tonalitete, odločil za prvi stavek iz slovitega »Brandernburške-ga« koncerta, za sceno pa je Stefanutti uporabil motiv družinskega salona slikarja tistega Časa, Pietra Longhija. Vokalni parti so bili zaupani sopranistki Gem-mi Bertagnolli, basistu II-debrandu D’Arcangelu (na sliki s sopranistko) in tenoristu Lyntonu Atkin-sonu. Delovali so v dokajšnji glasovni ubranosti s pravšnjo mero komičnosti in živahnosti, v Čemur so svoj delež prispevali tudi nosilci v ne- mih epizodnih vlog. Z učinkovito glasovno karakterizacijo je izstopal zlasti basist D’Arcangelo, tudi sopranistka Bertagnolli se je predstavila z mikavno živahnostjo in glasovno Čistostjo. Angleški dirigent Charles Farncombe je orkester vodil z izkušenostjo baročne glasbe in obenem s preudarnim poudarjanjem komičnih odsevov v partituri. Brahmsova kantata »Rinaldo« na besedilo Wolfanga Goetheja, povzeto po Tassovi »Osvoboditvi Jeruzalema« oziroma po epizodi Rinalda in Armide v njej, ima vse značilnosti simfonicno-zborovske epske kompozicije za orkester, moški zbor in solista. Besedilo pripoveduje o duševnih mukah Rinalda med usk-lajenostjo v Čustva in dolžnostjo heroja, da se izvije iz Armidinega objema in odzove križarjem na osvobodilni pohod. Odrska realizacija Brahmsove kantate je v nekem smislu še bolj tvegano dejanje kot Bachove, ker jo teži nevarnost wagnerjanske statičnosti, po drugi strani pa prevlade herojskih elementov nad psihičnimi. Vendar je treba reci, da je idejnemu avtorju projekta skupno z režiserjem uspelo primerno uskladiti to dvojnost in se izogniti prevladi enega nad drugim s scensko učinkovitim manevrbanjem z zborom, dognanim odmerjanjem solistovega deleža in neme Armidine prisotnosti. Lepo so učinkovale tudi scene, ki jih je scenograf uporabil po motivih Giambatista Tiepola.Vlogo Rinalda je s patosom herojskega tenorja, pa vendar ne brez trenutkov intimnih odsevov, tolmačil odlični ameriški tenorist Janes O’Neil. Moški zbor gledališča Verdi, ki ima v kantati vodilno vlogo, je - ne-glede na občasno pretirano hrupnost - kot vedno solidno pripravila Ine Meister. Dirigent Farncombe je pripravil orkester do zvoCno polnega podajanja te mogoče simfonicno-zborovske partiture. Ob zaključku sezone Giuffre-Bley-Swallow Koncert slovitega tria bo v ponedeljek ob 21 uri Marjan Kemperle V Vidmu se bo v ponedeljek z izjemnim koncertom zaključila letošnja revija Udine jazz ’93. V dvorani Palamostre bo nastopil eden od zgodovinskih jazzovskih triov, tisti, ki ga sestavljajo klarinetist in saksofonist Jimmy Giuffre (na sliki), pianist Paul Bley in kontrabasist Steve Swallow. Trio se je ponovno združil pred dvema letom, da bi skupno proslavil 30-letnico prvih snemanj majhne, skorajda komorne skupine. Remake je bil nadvse uspešen, saj je glasba trojice naletela na zelo ugodne ocene kritikov in na navdušen sprejem pri ljubiteljih jazza. Teklo je torej leto 1961, ko je saksofonist Jimmy Giuffre povabil pianista Paula Bleya in kontrabasista Steva Swal-lowa, da bi zaigrali v triu, ki ni imel dotlej primere v jazzovskem svetu. Giuffre je bil takrat star 40 let, njegova ustvarjalnost je bila na višku, pa Čeprav je svojo najbolj znano skladbo Four Brothers, ki je zaslovela v »drugi Čredi« Woodyja Hermana, napisal že 14 let prej. Giuffre se ni oklenil Hermana (štirje saksofonski »bratje« so bili Getz, Steward, Sims in Chal-lof), iskal je novih poti, pri Čemer se je ob saksofonu vse bolj posluževal klarineta in tudi flav- te. V začetku šestdesetih let je njegova glasba pljusknila na obalo porajajočega se free jazza, a ni bila tako deroča in vrtinčasta, kot tista, ki so jo ustvarjali Ornette Coleman, Cecil Taylor in drugi freejevci. Giuffre je ostal vpet v melos, njegovo glasbo je označevala melodija, včasih preprosta, skorajda prozorna, kar je bilo navsezadnje tudi glasbena izkaznica novega tria. Pianist Paul Bley se je takrat tudi »potepal« na obalah free jazza, a tudi v njegovi glasbi je bila opazna občutljivost, ki je bila pred njim značilna za Billa Evansa. Bley, ki smo ga lani obCudovab v Tržiču v duu s kontrabasistom Garyjem Pea-ckockom, je dal triu svoj peCat, poln namigovanj, dvomov, sugestivnega molka. Po treh desetletjih se je Paul Bley še bolj poglobil v samega sebe, njegova glasba izvira iz notranje umirjenosti. Kontrabasist Steve Swallow jih je imel le nekaj nad dvajset, ko je pristopil k triu. Kljub mladosti je prevzel takoj nase nelahko breme povezovalca obeh vodilnih inštrumentov. Bil je skorajda neopazen, a neob-hodno potreben za ustvarjanje tistega sounda, ki ga trio po veC kot treh desetletjih spet predstavlja jazzovskemu ljudstvu. Koncert v videmskem Palamostre se bo zaCel ob 21. uri. Predprodaja vstopnic; Trst: Utat viaggi, Pasaža Protti 2 (tel. 040/630063) in Gorica: Agencija Ap-piani, Korzo Italia 60 (tel-0481/530266). UMETNOSTNA OBRT / NA LETOŠNJI MAJENCI KNJIŽEVNOST Raznolik prikaz ustvaijalnosti skupine umetnikov-obrtnikov Razstavi je dala primeren okvir cerkvica Sv. Martina Ali je Primož Trubar poznal hebrejščino? Odkritja in pogledi dr. Francke Premk v knjigi »Korenine slovenskih psalmov« Jasna Merku Dolinska cerkvica Sv. Martina je ob Majenci zaživela z razstavo umetnostne obrti (foto KrižmanCiC). Skupno so se tu predstavili uveljavljeni ustvarjalci, ki svoje napore že dalj Časa usmerjajo k Čedalje spretnejši in poglobljeni obrtni dejavnosti, a vzporedno oplajajo tudi vsebinsko komponento posameznih kreacij: sad občutljivosti in zavestnega doživljanjaspo-rocilnosti, ki jo vsak umetniški proizvod posreduje gledalcu. Arhitektonsko ubrana notranjost cerkvice pa je ustvarila simbiozo z razstavljenimi objekti, medtem ko je umirjena glasbena podlaga nudila obiskovalcu primerno zbranost med ogledom. Tik po vhodu nas je privabil topel objem tkanih zaves, prtov, preprog in šalov umetnice Magde Tavčar. Lanene prte, zavese in brisače smo doživljali kot lahkotem preplet posameznih niti, ki zarisujejo in soustvarjajo dragoceno teksturo. Živahni motivi tkanih preprog avtonomno zaživijo s posebno izvirno paleto barvnih kombinacij. Prav tako postanejo barvni prelivi osnova za roCno obarvane moške kravate posebno elegantnega videza. Na sintetičnih oblikah klasičnih keramičnih posod, stenskih krožnikov in vaz zaživijo izvirni okrasni motivi, ki jih zna Gabrijela Osbich stalno obnavljati. Preveva jih globoka ljubezen do rodnih tal: cvetovi s kraške gmajne se vpletajo v keramično podlago in se spretno vgrajujejo v posamezne forme. Posebnost prestavljajo klasični motivi iz langobardske tradicije, ki jih umetnica že vrsto let raziskuje in jim posveča pozornost. Lesene skrinjice s tipičnimi slovenskimi motivi Bogomile Doljak se navezujejo na naše korenine in na toplino domače tradicije. V lesenih skulpturah zaživijo obrisi ženskih likov, kot so npr. perice ali materinstvo. Med stenskimi lesenimi obeski zasledimo umetničin poklon dolinski majenci in simbolično interpretacijo v Čast Sv. Martinu z vabljivimi grozdi. Različni so tudi okrasni predmeti v lesu, ki se prav tako navezujejo na ljudsko izročilo. Draguljarna Malalan se je predstavila s prstani, uhani in zaponkami Paula Kralja in Petra Malalana, prvi je svoj študij kot zlatar izpopolnil s študijem načrtovanja draguljev, drugi je prav tako priznan zlatar in poznavalec dragih kamnov. Paulo Kralj je predstavil prstane strogo sintetičnih oblik, krivine dovoljujejo s svojimi prehodi usmerjenost leska in ovrednotijo tako dragocene dragulje. Pr-, stane Petra Malalana označuje rahla asimetrija, ki dovoljuje dinamičen splet zlatih površin s posebno izdelanimi oblikami trdih kamnov. Silva Bogateč je svoj umetniški trud uveljavila s kreacijo usnjenih ovojnic, ki jih krasijo nabožni motivi. Sam Papež Janez Pavel II. je prejel ob svojem lanskem obisku posebej izdelan usnjeni ovitek. Motivi so na usnje naslikani in se sklicujejo na gotsko tadi-cijo. Ovojnice se razlikujejo tako po velikosti, kot po raznolikosti okrasnih motivov. Poleg teh je umetnica razstavila še vrsto ikon, kjer prevladujejo zlata in toplejši barvni toni, zlasti rjavih odtenkov. Kameni objekti Pavla Hrovatina predstavljajo na izviren naCin ta dragocen material iz naših krajev. V kamnite intarzije vgraja poleg repna in nabrežinca tudi kose kapnikov, ki postanejo tako del zahtevnejših arhitektonskih rešitev. Geometrijsko stilizirani predmeti za vsakdanjo uporabo se obenem vežejo z lokalno tradicijo, istočasno izstopajo po posebno sodobni liniji. Ivanka Hergold VeCer, ki sta ga v ponedeljek družno organizirala Slavistično društvo in Društvo slovenskih izobražencev, je bil na visoki strokovni ravni zaradi vsebine razprave dr. Premkove. Ta namreč obravnava absolutne začetke slovenske književnosti in so iz nje izhajajoča spoznanja pomembna za slovensko kulturo nasploh. V tem smislu sta tudi poslušalce uvodoma nagovorila predsednik DSI Sergej Pahor in predsednica SD Majda KavCiC Baša. Avtorico knjige »Korenine slovenskih psalmov« dr. Francko Premk je nato predstavila profesorica z Univerze v Vidmu dr. Fedora Ferluga Petronio, ki je bila tudi pobudnica te predstavitve. V prvem delu svojega posega je najprej orisala življenjsko in znanstveno pot dr. Premkove (roj. 1943), hčerke znane literarne zgodovinarke Marje Boršnik in kemika Tiborja Skerlaka, ki je lani padel kot žrtev ostrostrelca v Sarajevu. Po študiju francoščine in ruščine je odšla študirat v Švico, kjer je doktorirala pri prof. G. Pouletu z disertacijo, ki že napoveduje premik k duhovnosti, »Smrt in sedanjost pri M. de Montaigneu«. Po več diplomah na Filozofski fakulteti v Ljubljani je začela svojo znanstveno pot pri SAZU, najprej kot asistentka v Delavnici za historične slovarje SAZU, kasneje Sekciji za zgodovino slovenskega jezika. Ferlugova se je spoštljivo spomnila tudi svojega profesorja - pokojnega etimologa Franceta Bezlaja, ki je poleg svojega znanstvenega dela in kot ustanovitelj te sekcije v 70. letih znal tako vzpodbudno vplivati na mladi znanstveni naraščaj. Tedaj se je zaCelo garaško delo - brez kompjuterjev - namreč ekscerpcija (veC kot tri milijone listkov!) popolnoma leksikalnega izpisa za izdelavo Slovarja slovenskih protestantskih piscev, in to delo na Slovenski akademiji za znanost in umetnost traja še danec. Ob tem je Premkova spoznala, da brez hebrejščine pri leksikografskem delu ne gre. Tako se je 1978. 1. udeležila tečaja hebrejskega jezika v Jeruzalemu, kamor se je vrnila še 1. 1985, ko je pripravljala doktorsko disertacijo o Trubarjevem in Dalmatinovem prevodu Davidovega Psaltra v luCi hebrejskega izvirnika. V knjigi Korenine slovenskih psalmov je v razširjeni obliki obdelala to pomensko in stilistično problematiko. V drugem delu posega je prof. Ferlugova spregovorila o tem delu in ga zaradi novega pristopa, novih spoznanj, globine interdisciplinarne osvetlitve označila kot pionir- sko študijo. Knjiga sama ima 750 strani, po 40 straneh uvodnega teksta, ki napove zgradbo raziskave, vso problematiko prevajanja in izvimikove leksike, in po dokazilih, zakaj je smiselno vzporejanje besedil naših protestantov z izvirnikom izpred 2500 let, sledi pomenska in slogovna analiza 10 reprezentativnih Davidovih psalmov (Sefer Tehellim), in to v vzporejanju nekaterih mest s Trubarjevim, Dalmatinovim, Luthrovim prevodom ter z Vulgato in s sodobnim slovenskim prevodom ter še z drugimi jeziki - oziroma obratno. Iz analize je razvidno, da se je Trubar oziral na hebrejsfd izvirnik. To je revolucionarna misel, ker je Trubar na začetku svoje prevajalske poti trdil, da hebrejščine ne pozna. .Filozofska analiza pa dokazuje, da je ta jezik (kasneje) poznal. Prof. Ferlugova je poleg drugega opozorila še na drug drugega dopolnjujoče povzetke v tujih jezikih in na ponazarjalno gradivo vseh 10 psalmov, izvirna hebrejščina pa je celo prečrkovana. Poudarila je še, da ta »orjaška« in inovativna raziskava odkriva Trubarja kot izrednega besednega ustvarjalca in pesnika, tako tudi Dalmatina. DrugaCe pa da bi šlo le za suhoparno znanstveno delo. Besedo je potem imela avtorica študije. Povedala je, da je po predstavitvi na Trubarjevem domu na Rašici in v Cankarjevem domu to že tretja predstavitev »Korenin«, in to tako rekoC na tretjem Trubarjevem domu v Trstu, saj je bil Trst zanj sonCno zatočišče v njegovih mladih letih, napolnjenih z upanjem, psalmi in pesmimi. Tu da je spoznal italijanščino, nemščino in dobrega škofa Bonoma ... Poseg dr. Premkove je bil v resnici izčrpno predavanje, zato ga je treba tukaj skrčiti le na nekaj bistvenih toCk, s katerimi želimo poudariti novosti njenega pristopa. Najprej je to paC Trubarjev odnos do hebrejščine. Analogno v začetku ni poznal niti hrvaščine, kasneje (1562. leta) pa že kritično ovrednoti hrvaški prevod. Trubarjev Psalter je izšel 1. 1566, pisal ga je 11 let, lep Cas, v katerem se da marsičesa naučiti. Iz njegove na novo odkrite korespondence z Bullingerjem pa izhaja, da se je Trubar naslanjal na prevode Biblije švicarskih reformatorjev (Musculusa in Gwaltherja) in da pri svojem slovenskem prevodu ne bi bil mogel upoštevati v hebrejščini napisanih Musculusovih opomb, Ce ne bi bil poznal vsaj hebrejskih Crk. Ce pa se je Gwalther oddaljil od hebrejskega izvirnika, pa mu Trubar ni sledil. Te ugoto- vitve (natančno in globinsko dokumentirane v razpravi) prof. Premkove namreč izpodbijajo ustaljeno prepričanje, da se je Trubar pri prevajanju naslanjal le na sekundarne vire, ne pa na hebrejščino. A tudi iz priterijev, ki jih je določil prof. Altbauer, najveeji strokovnjak za primerjanje prevodov s hebrejskim originalom, kot so poetiz-mi, tipične hebrejske figure (npr. misliti v srcu), merizem (ki se od antiteze razlikuje po tem, da dva nasprotna pojma predstavlja kot celoto (npr. dan in noC), parale-lizmi in hebrejsko ime za zakon itd., iz teh kriterijev izhaja potrditev teze, da je Trubarjev prevod soupošteval original. Za Jurija Dalmatina pa znanje hebrejščine sploh ni sporno, tudi njegov prevod in celo mar-ginalije je Premkova kajpak temeljito raziskala, prav tako Luthrovo delo. Vrnitev k izvirom, h koreninam prvotne Besede pa je bil eden od bistvenih razlogov prevajalskega reformatorskega gibanja, teh nevidnih korenin bi se bilo treba bolj zavedati. Raziskave, ki jih je Premkova opravila v času študijskega bivanja na Univerzi v Vidmu pri mentorici Ferlugovi, pa so odkrile, da so bili hebrejski učenjaki v Trubarjevem Času na ljubljanskem območju (a tudi na videmskem, kjer so bile znane hebrejske šole) ves Cas prisotni, in to kljub Maksimiljanovemu ediktu 1. 1515, po katerem so vsi Judje morali zapustiti Ljubljano. Tudi kasneje so Slovenci imeli odlične he-braiste (kot Prešernov sodobnik KocjanCic). Hebrejščina je bila na ta veCer kot večpomenski prvotni jezik svetih tekstov tudi sicer temeljito osvetljena, saj so podobe, s katerimi se izraža, povsem konkretne, abstrakcija je namreč naknadna. V znanstvenem pristopu do hebrejščine in prevajanja Premkove je še ena novost, v spoznanju namreč, da mora prevajalec iz stare hebrejščine ves Cas graditi na sebi, samega sebe uglasiti s sakralnostjo predloge. Tako je znanstvenica prepričana, da je Trubar to delo pisal pod tem prevajalskim navdihom, zato je po njegovi intuitivni poti prišlo do prezrcaljenja izvimika. V tej luči so seveda Trubarjevi prevodi poleg že znanih kulturnih, književnih in jezikovnih vrednot se nekaj Cisto drugega. Avtorica je v predstavitvi in tudi kasneje v pogovorih svoje delo prikazala še z različnih drugih strogo znanstvenih vidikov. Njeno delo je izšlo 1. 1992 ob kakšni manjši pomoči pravzaprav v - samozaložbi z imenom Trubarjevo društvo. Knjiga pa ni samo modra, ampak tudi lepa. VOLITVE / PREDSTAVITEV KANDIDATOV IN PROGRAMA VOLITVE / PREDSTAVITEV KANDIDATOV SKR NOVICE SSk optimistično gleda na volilno preizkušnjo Stranka je z lahkoto zbrala podpise in računa na povečanje konsenza - Damijan Terpin glavni kandidat za Pokrajino Sociala na prvem mestu programa Med kandidati štirje Slovenci - V programu tudi zavzemanje za ureditev statusa manjšin Lahkota s katero je zbrala 1.400 podpisov za Predstavitev na pokrajinskih volitvah, kar pomeni polovico njenih voliv-env, navdaja Slovensko skupnost z optimizmom, le predsinoci na predsta-'ntvi kandidatov SSk dejal pokrajinski predsednik stranke Stefan Lukovec. Dodal je, da računa SSk na večji konsenz tudi zaradi krize drugih strank, za katere navadno volijo Slovenci. ^a mesto predsednika Pokrajine kandidira Da-nrijan Terpin, nosilec li-pte za deželne volitve pa je Ivo Jevnikar. Medtem ko je deželna Preizkušnja letos zaradi novega volilnega zakona veliko in drzno tveganje, računa SSk na zanesljivo izvolitev svojega predstavnika na Pokrajini, L]er naj bi mesto dosedanjega svetovalca Mirka Lpazzapana prevzel Da-inijan Terpin: tudi v pri-nreru neizvolitve kot Predsednik mu je nam-reč zagotovljeno sveto-valsko mesto, če stranka zbere dovolj glasov. Terpin je predstavil Program za Pokrajino, . Jar se bo SSk zavzela Predvsem za specifična vPraSanja manjšine, za ntrjevanje sožitja, da se mdi z ustrezno topono-diastiko prizna prisotno- nianjšine, da se v kul-jni primerno upošteva slovenska prisotnost. Na- sploh naj bi pokrajina delovala v zavesti, da je prisotnost manjšine bogastvo, ki ga gre ovrednotiti. V izvlečku programa, ki so ga razdelili novinarjem, so nadalje razčlenjena stališča stranke glede gospodarstva, racionalizacije prevozov, varstva okolja, socialnega skrbstva, šole, športa in prostega časa, pri čemer se SSk zavzema za količinsko in kakovostno izboljšanje posegov Pokrajine. Glede morebitnih zavezništev po prvem krogu pa je pokrajinski tajnik Hadrijan Corsi dejal, da bo SSk skušala kot vsa povojna leta ostati v upravni večini, s kom pa bo odločala šele po izidih 6. junija. O deželni volilni preizkušnji je spregovoril Ivo Jevnikar, ki je skušal ovreči razširjeno prepričanje, da je ta za SSk že vnaprej izgubljena. Z izrednim naporom na Tržaškem ni nemogoče podvojiti glasov, kar je pogoj za izvolitev svetovalca v tistem okrožju, je dejal. Na Goriškem je sicer izvolitev deželnega svetovalca nemogoča, pač pa predstavlja po Jevnikarjevem mnenju vsak glas za SSk nekak plebiscit o slovenski prisotnosti, ki ga bo mogoče postaviti na tehtnico v podporo zahtevi po priznanju zajamčenega zastopstva. Corsi, Bukovec in kandidat SSk za Pokrajino Damijan Terpin (foto S. Reportage) Rino Serri in Roberto Antonaz (foto SR) Edi Maligoj Gospodarska problematika, socialna varnost, prizadevanja za mir in razorožitev, zlasti v obmejnih področjih, vsebinska in ne zgolj formalna avtonomija Dežele, ureditev statusa manjšin. To so osnovne smernice programa, ki ga ob skorajšnjih deželnih in pokrajinskih volitvah predstavlja Stranka komunistične prenove. Včeraj popoldne sta na tiskovni konferenci na pokrajinskem sedežu stranke v Gorici o tem spregovorila Roberto Antonaz, ki je tudi nosilec liste SKP za deželni svet v goriškem okrožju in član vsedržavnega tajništva stranke Rino Serri. Stranka komunistične prenove, sta dejala, se predstavlja kot najmočnejša opozicijska levičarska sila v trenutno zelo zapletenem političnem položaju v državi, ko se cena za zaustavitev recesije skuša preložiti v glavnem na bremena manj premožnih slojev prebivalstva, ko se postoma skuša odpraviti ali vsaj znatno skrčiti v dolgih desetletjih zgrajen sistem socialne varnosti. SKP napoveduje ostro opozicijo do teh namer in boj za ohranitev pridobitev delavskega razreda. Prav računajoč na socialni poudarek v pro- gramu, stranka računa na močno uveljavitev na skorajšnjih volitvah. Za predsednika pokrajine je kandidirala Silvana But-tignona iz Ronk. Za pokrajinski svet pa na listi SKP kandidarajo štirje Slovenci: Edi in Stanko Maligoj (v prvem oziroma drugem goriškem okrožju), Vilma Braini ( v šestem goriškem okrožju) in Viljem Gergolet v okrožju Zagraj ( ki obsega tudi občini So-vodnje in Doberdob). Nosilec liste za deželni svet je na Goriškem Roberto Antonaz, med kandidati za deželo pa je tudi Edi Maligoj. SKP je po srečanju z novinarji včeraj priredila tudi zborovanje v Tržiču, pred ladjedelnico, saj ima prav med v tem podjetju zaposlenimi precej svojih volilcev in somišljenikov. Dobre tri tedne pred volilno preiskušnjo hitijo s predstavljanjem kandidatov in programov tudi druge stranke. Tako so že predstavili kandidate KD. Za mesto predsednika Pokrajine stranka kandidira dosedanjega podpredsednika Alberta Bergamina. Sinoči so o kandidatih in programu spregovorili tudi na srečanju liste Cit-tadini per ITsontino in liberlane stranke, danes pa bo predstavitev kandidatov na listi PSI. Posvet o odpadkih in njihovi predelavi V pokrajinski sejni dvorani bo danes celodnevni posveti strokovnjakov o aktualnem vprašanju pobiranja, predelave in uničevanja odpadkov. Posveti se bo začel že ob 9.45 s poročilom inž. Walterja Ga-napinija, člana Tehnično-znanstvenega odbora pri Ministrstvu za okolje. Govorih bodo še dr. Giuseppe Gamba, inž. Riccardo Tenti, prof. Armando Des-senibus, dr. Elena Bellen in dr. Salvatore Suriano. Posvet se bo zaključil z javno razpravo popoldne. Na Telefriuli nocoj oddaja o gospodarstvu na Goriškem »Economia Isontina«je naslov nove mesečne oddaje, ki jo bo zasebna postaja Telefriuli posvečala vprašanjem goriškega gospodarstva. Oddajo pripravlja Nuova branagine iz Krmina v sodelovanju s Trgovinsko zbornico. Prva oddaja bo na sporedu nocoj ob 19.30 in bo med drugim vsebovala pogovore s predsedniki Trg. zbornice Bevilacquo, Goriške hranilnice Tripanijem in deželnega letališča Maroccom, poleg tega pa bo prispevek posvečen Zadružni kleti v Krminu. Eden med cilji teh oddaj, pravijo avtorji, je ta, da bi ponudih širši deželni javnosti možnost boljšega poznavanja goriškega ekonomskega potenciala in perspektiv tudi mimo njegove današnje krize. Rajonski svet v Štandrežu V ponedeljek ob 20.30 se bo sestal rajonski svet v Štandrežu, ki bo moral med drugim nadomestiti dva svetovalca: pred kratkim preminulega Walterja Ressija s prvim neizvoljenim na tisti PSI in Gian-carla Paciosellija, ki je odstopil z mesta svetovalca PSDI. Na seji bo tudi govor o ureditvi Pilošča. Potapljač utonil pri Panzanu V četrtek zvečer so v zalivu Panzano, približno eno miljo od obale, našli truplo 60-letnega potapljača Itala Pudduja iz Tržiča, ul. Piave 5. Puddu se je okrog 10. ure odpravil na morje z manjšim čolnom. Ker se do poznih popoldanskih ur ni vrnil, so se sorodniki obrnili do pristojnih oblasti. Okrog 21. ure so v zalivu našli čoln in nedaleč stran tudi plovec s katerim je potapljač označil mesto spusta. Nedaleč so v globini približno 3 m našli truplo. Prepoved plovbe v zalivu zaradi razstrelitve mine Precej veliko območje v zalivu Panzano bo danes prepovedano za plovbo. Razstrelili bodo namreč podvodno mino, ki so jo pred kratkim našli na tem območju. Za varnost bodo poskrbele posadke čolnov vojne mornarice. Prepoved dostopa, oziroma plovbe bo veljala od 8. ure do konca operacije, ki jo bodo izpeljali člani posebne operativne enote iz Ancone. GORICA / ODSLEJ VSAK PETEK DOPOLDNE Stojnice na Catterinijevem trgu Poziv na omikano sožitje s prebivalci tega območja GORICA / DAN POLICIJE PRAZNOVALI NA GRADU Policija hoče biti blizu ljudem Kvestor Davini predstavil obračun enoletnega dela policijskih enot Slovensot policije na Seghizzijevem trgu na gradu (foto Studio Reportage) Catterinijeva ulica in Latterinijev trg sta včeraj Prvič dobila podobo, fakršno bosta odslej Lnela vsak petek: krošnjarji so razgrnili stojnice in s tem je področni (rajonski) sejem dobil domovinsko pravi-Co- Gre za gospodarsko Pobudo krajevnega zriacaja, za kar so si prizadevali zlasti v rajonskem svetu, čeprav je bi-0 slišati zlasti s strani stanovalcev in preden je 0oCina sprejela dokonč-n° odločitev, tudi precej Ppmislekov. Včeraj, sredi dopoldneva, so sejem tudi formalno odprli. Po krajšem nagovoru župa-na Tuzzija, predsednika rajonskega sveta Renata “Oegana in predsednika združenja ASCOM Rovi-sa> je sledil obred blagoslovitve, ki ga je opravil župnik don Martinis. Župan Tuzzi je dejal, da je v težkem obdobju, Kr ga preživljamo, vsaka Pobuda dobrodošla, trgovce pa pozval naj si Prizadevajo za dobro sodelovanje s krajani oziroma stanovalci. Glavna I sfrk naj jim bosta red in distoca. "Vsaka razširitev dejavnosti menjava svet. Tako je tudi s trgovino”, je menil Rovis, medtem ko je predsednik rajonskega sveta Boegan omenil dosedanja prizadevanja. Skromna slovesnost se je seveda končala s kozarcem domačega in s sprehodom med stojnicami, kjer je bilo opaziti tudi precej ljudi iz sosednjega območja. V neposredni bližini, na Ska-brijelovi, je namreč mejni prehod. Fiorelli oproščen napreturi Na preturi sta bila včeraj še dva iz serije sodnih dvobojev med bivšim županom Antoniom Scaranom in svetovalcem Zelenih Renatom Fiorel-lijem. V prvem je slavil Fiorelli, ki ga je pretor povsem oprostil. Slo je za dogodek 4.10.91, ko je na občinski seji o novem statutu občine Fiorelli po vrsti besednih spopadov zalučal proti županovemu pultu mapo s svežnjem listov. Tako javna tožilka dr. Beltrame kot zagovornik Ma-niacco sta predlagala oprostitev, ker Fiorelli ni zagrešil kaznivega dejanja (»vrgel sem papirje v znak protesta zoper samovoljo uprave, češ, sprejmite si sami vaš statut«, je včeraj pojasnil). Drugi proces (Fiorelli naj bi Scarana označil za pijanca), ko poročamo, še traja. V navzočnosti predstavnikov civilne in vojaške oblasti ter delegacije UNZ iz Nove Gorice je goriška policija včeraj na gradu praznovala svoj letošnji praznik. Prvič so izbrali lokacijo izven kasarne, med ljudmi, kot je poudaril kvestor dr. Oreste Davini, da bi izpričali željo po še tesnejši povezanosti s prebivalstvom. Glavna skrb policije je namreč varovanje svobode in varnosti vseh in pri tem računa na aktivno pomoč ljudi. V enoletnem obračunu je v številkah izraženo zahtevo delo policijskih enot v pokrajini: preiskovali so 1.870 kaznivih dejanj, prijavili 451 domnevnih storilcev (22 mladoletnih), aretirali 102 osebi. Obračun dopolnjuje delo prometne policije (11.500 glob, 952 nesreč od teh 15 smrtnih in 503 z ranjenci), železniške policije (3.200 pregledov, 463 ugotovljenih prekrškov), poštne in mejne policije. Na slovesnosti so tudi podelili priznanja najzaslužnejšim možem: kar štiri je prejel načelnik letečega oddelka Giovanni Sparagna, posebno pohvalo pa je prejel tudi slovenski agent Valter Pe-teani. ______________KINO GORICA VITTORIA 20.00- 22.00- 24.00 »Notti sel-vagge«. CORSO 18.00-20.00-22.15 »Proposta indecen-te«. Prep. ml. pod 14. letom. VERDI 18.00-20.00-22.00 »Ossessione d’ amore«. TRZIC EXCELSIOR 18.00- 20.00- 22.00»Un distinto gentiluomo«. □ OBVESTILA OBČINA SOVODNJE sporoča, da bo ul. Brenner (in železniški podvoz) zaprta do konca rušenja hiše št. 1. SPD GORICA obvešča udeležence jutrišnjega izleta na Gotico, da bo avtobus odpeljal točno ob 7. uri iz Rožne doline, za Kompasovim kioskom. KD OTON ZUPANČIČ organizira “2. BEACH VOLLEY“ za Zenske in moške ekipe v Štandrežu. Vpis do 18. maja na tel. 521053 (Tanja) in 21841 (Erika). OBČINA DOBERDOB namerava pogodbeno poveriti sprejemanje davčnih prijav 1993 ter prijav ICI. Interesenti lahko predložijo prošnjo na občini do 10. ure 17.5.93. H ČRPALKE Danes popoldne in jutri so na Goriškem dežurne bencinske črpalke: GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Smihelova Utica AGIP - Ul. Trieste TR2IC MONTESHELL - Ul. Boito IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich KRMIN AGIP - Drev. V. Giulia ROMKE AGIP - Ul. Redipuglia E LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI THEA, Raštel 52, tel. 533349 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Te- renziana 26, tel. 482787 POGREBI Danes: 12.00 Edvige Bizail iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 12.00 Maria Teresa Selleri na glavnem pokopališču, ob 13.15 Lucia Shumann vd. Thomann iz splošne bolnišnice v Gradež. REDNOST OLVA 46 0 VELIKI VOLVO V KOMPAKTNI VERZIJI. TUDI PRI CENI OD 23.800.000* LIR DALJE muti v roke VOLVO VERZIJA S 4 IN 5 VRATI: 1600 Z VBRIZGOM IN 83 KM* • 1700 Z VZBRIGOM IN 102 KM • 2000 Z VBRIZGOM IN 110 KM • 1700 TURBO IN 122 KM NA RAZPOLAGO SERIJSKO OPREMLJEN ALI PO ŽELJI Z DODATNO OPREMO. Kakovost in Varnost ZASTOPSTVO GRAU PIETRO GORICA Ul. III ARMATA, 180 - Tel .(0481) 21721 - 21073 8 Sobota, 15. maja 1993 SVET NOVICE BRUSELJ / ABSURDI DEVETDESETIH Po konferenci o prihodnosti Evrope LONDON - V Londonu se je končala štiridnevna konferenca o prihodnosti Evrope. Poudarek je bil na pohtiCnem ter ekonomskem razvoju in evropski varnosti, problemih okolja ter na naraščajoči nestrpnosti skrajne desnice. Med 30 povabljenimi državami je bila prvič tudi Slovenija kot edina država nekdanje Jugoslavije. Predsednik parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Zoran Thaler je v pogovoru za Republiko povedal, da je »postavil Slovenijo na zemljevid te konference« ter razložil slovenski položaj in stabSCa. Poudaril je, da varnost Slovenije pomeni tudi varnost Evrope. Med obiskom v Londonu se je Thaler sreCal tudi s predsednikom britanskega parlamentarnega odbora za zunanje zadeve Davidom Howellom. (A. Košak) V Angoli kmalu konec dižavljanske vojne ABIDJAN - Tiskovni predstavnik Združenih narodov je sporočil, da je angolska vlada na pogajanjih na Slonokoščeni obah v celoti sprejela besedilo mirovnega sporazmna. Plenarna seja se je nadaljevala po devetdnevnem premoru, ker so se predstavniki uporniškega gibanja Unita morali vrniti v domovino na posvetovanje o podpisu sporazuma. Uradni viri poročajo, da je nekaj vprašanj Se vedno odprtih, vendar ne gre za kljuCne točke sporazuma. (Reuter) Nove žrtve v Afganistanu KABUL - V petek so se afganistanske enote spopadale z uporniškimi gverilskimi skupinami v pouličnih bojih, med sabo pa so obraCunavah tudi s težkim topništvom, zaradi katerega so morah zapreti kabulsko letališče in mošeje, kar je ob sovpadanju z islamskim praznikom povzročilo še dodatno zmedo. Zagrizeni boji, ki so samo v dveh dneh zahtevah veC kot tisoC Človeških življej, so v noCi na petek ponehali, dan pa je prinesel nove krvave obračune. (Reuter) Uran iz ruskega orožja v ameriške nuklearke MOSKVA - Rusija je pripravljena podpisah spora-zum, po katerem bo Združenim državam prodala 500 ton obogatene rumene uranove pogače iz razstavljenega ruskega jedrskega orožja. Iz visokih krogov v ruskem ministrstvu za jedrsko energijo so sporoCih, da obstaja velika verjetnost, da bosta nekdanji zagrizem tekmici podpisah sporazum Se ta mesec. Povedali so tudi, da bodo Američani za kilogram pogaCe, ki jo bodo porabili v svojih jedrskih centralah, plačali 780 dolarjev, kolikor je tudi približna vrednost na svetovnih trgih. (Reuter) V zvezi Nato tarnajo, da po koncu hladne vojne države zmanjšujejo sredstva za oborožene sile, vojske pa zdaj, ko jih pošiljajo v mednarodne akcije, potrebujejo celo več kot prej Simbol pakta Nato pred sedežem organizacije v Bruslju (Foto: Srdan Živulovič / TRIO) BRUSELJ - Ena izmed velikih ironij Časa po hladni vojni je, da vojska niko-h ni imela tako malo sredstev in nikoli večjih potreb kot zdaj. Po besedah enega izmed visokih funkcionarjev Nata se trenutno vojaške sile srečujejo z veC prave akcije kot takrat, dokler je trajala grožnja hladne vojne. Po eni strani si vlade prizadevajo oklestiti proračunska sredstva, namenjena za vojaške potrebe, in tako izkoristiti mirne Čase ter usmeriti denar v zapleteno gospodarsko področje; po drugi strani pa morajo prav te vlade pošiljati enote in opremo v Čedalje številnejše mirovne in človekoljubne misije. Nato načrtuje, da bo poslal multinacionalne enote, ki naj bi vzdrževale mir v Bosni in bi stele šestdeset tisoC mož, operacija pa naj bi stala na milijarde dolarjev. Generalni sekretar Nata Manfred Woemer opozarja, da zahodni zavezniki ne smejo prehitro zmanjšati vlaganj v obrambne namene, saj so potrebne zmeraj nove mirovne misije v svetu, ki ni veC tako predvidljiv, kot je bil ob Času ravnovesja moCi med hladno vojno. »Mednarodni položaj se lahko spremeni veliko hitreje, kot se lahko v odgovor na neko začetno prasko vzpostavi kolektivna možnost obrambe,« je dejal Woemer pred kratkim. Nicholas Doughty / Reuter NekoC je akcija varovanja miru pomenila, da so poslali nekaj stotin lahko oboroženih modrih Čelad na območje, kjer je že bilo doseženo premirje. Temu pa ni veC tako. Čedalje več misij OZN zahteva veliko število enot, ki jih podpira težko orožje, ker imajo operacije, kakršna je bila tista v Somaliji, pooblastilo, da smejo vojaki uporabiti orožje, Ce je to potrebno za dosego vsiljenega miru. Pooblastilo za uporabo ognja bo potrebno tudi v Bosni, kamor bodo poslati obsežne multinacionalne enote skupaj s tanki, topništvom in letalstvom, Ce bodo vse sprte strani sprejele mirovni načrt. Čeprav tudi druge države iz Vzhodne Evrope, Afrike in Azije sodelujejo pri taksnih operacijah, je poglavitno breme neizogibno na zahodnih zaveznikih. Ti imajo najboljše vojake in opremo in so izurjeni, da delujejo v okvim Nata, poleg tega pa imajo denar. Generalni sekretar ZN Bu-tros Gali se je bridko pritoževal, da njegova organizacija nima niti sredstev niti virov, da bi ustregla Čedalje večjim zahtevam. ZN trenutno sodelujejo v trinajstih misijah za zaščito miru, v katerih je skupno šestdeset tisoC vojakov, poleg tega pa še pohcija in civilno prebivalstvo po vsej ze- meljski obh. Kot pravijo v Združenih narodih, to trenutno stane približno dve milijardi dolarjev na leto. Tudi Številke na drugi strani so enako zgovorne. Članice Nata načrtujejo, da bi do leta 1997 zmanjšale svoje oborožene sile za Četrtino v primerjavi z obsegom ob padcu berlinskega zidu. Številne države bodo te stroške zmanjšale hitreje in radikalneje. Sredstva za novo opremo in raziskovanja silovito upadajo. Celo mogočen vojaški stroj ZDA Čuti ta pritisk, toda Članice z bolj omejenimi viri so Se v hujših težavah. Kanadski predstavniki se pritožujejo, da njihova država, ki ima samo 27 milijonov prebivalcev, prispeva desetino mirovnih enot za OZN. Belgija načrtuje, da bo do 1997. leta zmanjšala svoje oborožene sile na pi- člih štirideset tisoC mož, v zadnjem Času pa je po svetu raztresenih veC njenih enot kot kadarkoli v novejši zgodovini. Belgijski vojaki so v enotah ZN v nekdanji Jugoslaviji in v Somaliji» lansko leto so jih poslali v akcijo evakuacije iz Zaira, nekdanje belgijske kolonije. Čeprav pri večini evropskih držav oborožene sile temeljijo na sistemu novačenja, je tveganje, da umreš v neki oddaljeni deželi namesto pri obrambi lastne domovine, najbrž preveliko celo za profesionalce. Poveljnik nizozemske vojske general Hendrik Couzy je pred kratki® vsem poklicnim vojakoffl napisal pismo, v katere® pravi, naj računajo z m°' žnostjo, da bodo poslani na katero izmed točk na svetu» kjer potekajo spopadi, kot del enot Nata ali pa OZN, V pismu predlaga, naj tisti, ki na kaj takega niso prip®' vljeni, dajo odpoved. BRUSELJ - Nato je zavrnil zahtevo Madžarske glede varnostnih garancij in pa protiletalskih raket, da bi se zaščitila od možnih srbskih povračilnih ukrepov v krizi v nekdanji Jugoslaviji, so v petek dejali diplomati. Madžarska, nekdanja Članica varšavskega pakta, ki ima skupno mejo s Srbijo, je prva izmed vzhodnoevropskih držav, ki je zahtevala od Nata tovrstna jamstva od konca hladne vojne. Viri iz Nata pravijo, da je Budimpešta predložila zahtevo že pred tedni z utemeljitvijo, da potrebuje te garancije v zameno za dovoljenje, da smejo zavezniška letala, ki kontrolirajo bosanski zračni prostor, še naprej leteti cez Madžarsko. (Reuter) STRASBOURG / MINISTRSKI ODBOR RUSIJA / SEVARDNADZE PRI JELCINU SRBIJA / KRIZA Evropski ministri o BiH in Hrvaški Prvič enakopravno tudi slovenski minister Barbara Kramzar / Strasbourg STRASBOURG - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v petek že sodeloval na svojem prvem, za druge pa 92. sestanku zunanjih ministrov Sveta Evrope, kjer so razpravljali o položaju v Rusiji in nekdanji Jugoslaviji. Napoved srečanja je bila še posebej zanimiva zaradi Hrvaške in priporočila predsedujočega Douglasa Hurda, naj bi razpravljali tudi o morebitnih sankcijah proti Hrvaški zaradi njene vpletenosti v vojno v BIH. Znano je tudi aprilsko poročilo Mednarodne federacije novinarjev (-IFJ), ki je zaradi kršenja pravic manjšin in svobode obveščanja Svetu Evrope priporočilo, naj Hrvaške ne sprejme v svoje vrste. Hrvaške zastave res ni bilo med’ slovensko, estonsko in litovsko, ki so v petek simbolično naznanile tri nove Članice Sveta Evrope. A tudi razprava o notranje- in zunanjepolitičnem obnašanju južne sosede Slovenije je bila milejša od priporočila predsedujočega britanskega zunanjega ministra. Ministri razumejo hrvaške težave zaradi vojne v soseščini in zaradi 700.000 beguncev iz BIH. Med razpravo o polo- žaju v nekdanji Jugoslaviji pa je ministrski odbor Sveta Evrope pozvali k uresničitvi mirovnega načrta Vancea in Owna ter se pogovarjali o gospodarskih težavah sosed Zvezne republike Jugoslavije zaradi prepovedi trgovanja z njo. Poudarili so, da Svet Evrope ne more uveljavljati novih odločitev, saj nima mehanizmov za njihovo uresničevanje. O tem bodo razpravljali oktobra na vrhunskem sestanku na Dunaju, do takrat pa bodo lahko množična kršenja temeljnih Človekovih pravic še naprej obeleževali samo na papirju novih resolucij. Po prekinitvi ognja bodo Rusi umaknili orožje Sporazum naj bi začel veljati 20. maja - Rusi zanikajo povezavo z abhazijskim uporniškim gibanjem MOSKVA - V Kremlju sta se v petek sestala ruski predsednik Boris Jelcin in gruzijski voditelj Edvard Sevardnadze, ki sta pozvala k premirju v Abhaziji; premirje naj bi zaCelo veljati 20. maja. Agencije so sporočile, da je Sevardnadze na tiskovni konferenci povedal, naj bi s premirjem Rusi umaknili tudi sporno težko orožje. Od 25. maja naprej naj bi nad kriznim območjem ustavili tudi polete vojaških letal in helikopterjev. Jelcinova vlada je na pogovorih zavrnila gruzijske obtožbe, da ruske vojaške enote v Abhaziji kot preostanku nekdanje Sovjetske zveze skrivaj podpirajo in oborožujejo upornike. Sevardnadze je tudi povedal, da bosta državi zijski voditelj povabil Jel- skim vprašanjem, sredi junija podpisali cina na podpis sporazu- Nekdanji sovjetski zu-sporazum, ki bo upošte- ma v Tbilisi. nanji minister je predla- val interese obeh strani, Sogovornika sta se do- gal, da bi v Abhazijo pod po besedah tiskovnega govorila tudi za posebno okriljem OZN poslali kot predstavnika gruzijskega delovno skupino, ki se bo mirovne Čete enote gru- veleposlaništva pa je gru- ukvarjala samo z abhazij- zijske vojske. (Reuter) Boris Jelcin in Edvard Sevardnadze (Foto: AR) Nemški zunanji minister Klaus Kinkel (Foto: S. 2. / TRIO) HRVAŠKA / OBISK NEMŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA KLAUSA KINKLA Zagreb je začel izgubljati zaveznike, ES pa mu grozi s sankcijami Evropa ne razlikuje Hrvaške od Hrvatov v Bosni, zatrjuje Tudman ZAGREB - Hrvaško-nemški odnosi so se precej ohladili, Čeprav si Zagreb in Bonn prizadevata, da bi javnosti dokazala ravno nasprotno. Nemški zunanji minister Klaus Kinkel, ki je v petek prispel na »leteči« obisk na Hrvaško, kjer se je s predsednikom Franjom Tudmanom in zunanjim ministrom Zdenkom Skrabalom pogovarjal o vpletenosti Hrvaške v spopade v BiH, je že ob prihodu v Zagreb napovedal spremembo v politični usmeritvi njegove države proti Hrvatom. Morebitna izguba tradicionalnega zaveznika bi mo- rala biti Tudmanu v najresnejši opomin, saj ga je nemški politični vrh doslej z velikimi simpatijami podpiral. Kinkel je povedal, da bo Nemčija, »kolikor bo mogla«, še naprej pomagala Hrvaški, vendar pri tem ni pozabil opozoriti na resne zamere ob zadnjih hrvaških akcijah. Dogajanja v srednji Bosni in Mostarju (Nemčija obtožuje Hrvaško, da izvaja etnično Čiščenje Muslimanov po srbskem vzoru) bi lahko Nemčijo, tradicionalnega prijatelja, obrnila proti Hrvaški. Prva graja je prišla iz Bonna konec januarja, Goran Moravcek ko v Zagreb ni prispela pričakovana podpora vojaški akciji pri Maslenici, ampak je Kinkel hrvaško vojsko obtožil, da je izvedla agresijo na tako imenovano Krajino. Nemčija ni veC pripravljena, sporoCa Kinkel, nad Hrvaško držati svoje zaščitniške roke, ker »prek njihovih vojaških akcij proti Muslimanom ne sme molče«. Kazen je zaradi neprimernega obnašanja Hrvatov že prišla: Nemčija je odstopila od odobritve pomoči, vredne pet milijo- nov nemških mark, za izgradnjo pontonskega mostu pri Maslenici. Enako razmišljajo tudi druge Članice ES, med njimi namreč prevladuje mnenje, da bi ta most lahko Hrvatom rabil za oskrbovanje svojih vojskih enot v BiH. Opozorila iz evropskih so zelo resna. ES je ob posredovanju danskega zunanjega ministra Petersena Tudmanu sporočila, da je »ogorčena, ker Hrvati napadajo Muslimane«, in od njega zahteva, da z hitro in nedvoumno politično akcijo vpliva na takojšnjo prekinitev spopadov. Tudman poskuša mednaro- dno javnost prepričati, da je naredil vse, kar je v njegovi moči, da bi se spopadi končali, zatrjujoč, da Zagreb ni odgovoren za dejanja svojih rojakov v BiH. Zaradi spopadov z Muslimani Hrvati počasi, a zanesljivo izgubljajo zaveznike. Postavlja se tudi vprašanje, kako bo reagirala Turčija, s katero poskuša Hrvaška navezati dobre politične in gospodarke odnose. Ce bodo Turki, tako kot Nemčija, zaradi bojev v Mostarju in srednji Bosni pritisnili na Zagreb, bo Tudman praktično ostal brez pravega zaveznika. Četniki ali partizani? Politiki postajajo oprezni Zoran Jelicič/Beograd _. BEOGRAD - Nov spor na neprestano razvijajočem se političnem prizorišču v Srbiji: Ali je 13. maj dan Cetniške vstaje v drugi svetovni vojni ali praznik varnostne službe (ozne, udbe, supa, mu-pa)? Pristaši Četnikov zatrjujejo, da so se na ta dan leta 1941 elitni srbski borci uprli okupatorju in da je prav zato komunistična oblast izbrala 13. maj za praznik svoje milice. Ta iskra ne bi dolgo žarela in ne bi bila vredna posebne pozornosti, Ce se ne bi vkresala v trenutku velikega vrenja duhov in političnih sprememb, drugače reCeno, razgaljanja posameznih strank. Zaradi silovitih reakcij javnosti je moral Miloševič za hip omiliti prepoved bosanskim Srbom, da ne smejo v Srbijo. VeC kot previden je tudi Šešelj: podpira Srbe iz Bosne, vendar Miloševiča ne napada, vsaj ne v tolikšni meri, kot to počne ta skrajni radikal, kadar obračunava z »izdajalci srbstva«. Na pomoC Šešlju prihaja tudi Demokratska stranka Srbije Vojislava Koštunice, ki zdaj že glasno kritizira Miloševiča, ker ni uresničil združitve srbskega naroda in srbskih ozemelj. Co-sic odkriva spomenik profašisticnemu pesniku Jovanu DuCiCu (ki ga imenuje »knez srbske poezije«) ter pošilja pismo svetovnim vodjem, v katerem ponavlja svoj predlog iz Strasbourga o risanju novih državnih meja na Balkanu - kot edinem načinu za uresničitev trajnega miru. Dobri poznavalci poli' tične zgodovine Balkana opozarjajo, da so se vse balkanske vojne začele Z združevanjem dveh na®' zmov zoper tretjega, bogastvo kombinacij pa Je celo omogočalo menjavo partnerjev med samo vojno. Socialni in gospodarski položaj v Srbiji n® obeta, da bo kmalu prišlo do tistega in takšnega razslojevanja prebivalstva, na podlagi katerega bi se lahko oblikovalo uravnoteženo politično prizorišče. Inštitut za ekono®" ske znanosti iz Beograda je izdelal strategijo upravljanja, socialno in g°' spodarsko krizo v skladu z optimističnimi predp® stavkami (zaustavitev vojne v Bosni do konca tega meseca ter v letu in p® prvi krediti, ki jih bo Srbija dobila iz mednarodnih monetarnih ustanov). Gre za obupen p® skus strokovnjakov, da ® vlado odvrnili od uvedbe politično vodenega g°' spodarstva ter jih nagovorili k stvarnemu konceptu z dobrimi obeti za uspeh. Stanje je idealno za vsake vrste totalitarize® in populizem. Ljudje upogibajo hrbte tudi pred vsakodnevno petodstotne inflacijo, nove vrste pa v Beogradu daljšajo upokojenci, ki Čakajo, da se bodo vpisali na sezname za kak kilogram moke ju sladkorja po znižanih državnih cenah, Čeprav ji® je prav država izpraznila pokojninske sklade... SLOVENIJA / KORAK V EVROPO Svet Evrope so tudi obveznosti Izziv za slovenski pravni red Majda Vukelič Ljubljana - Sprejem Slovenije v Svet Evrope seveda pomeni ob nesporno pomembnem koraku na poti evropskega združevanja tudi izje-Hrno pomemben izziv za stovenski pravni red in za vse tiste, ki jim je naloženo, da skrbijo za njegovo vključitev v zakonodajo in pravno prakso. Iz slovenske ustave namreč jasno izhaja, da paorajo biti naSi zakoni m predpisi v skladu s splošno veljavnimi naCe-. mednarodnega prava m mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Movenijo. Obenem je Se določeno, da se objavljene pogodbe, ki jih drža-va ratificira, uporabljajo neposredno. Po razlagi Mira Cerarja, svetovalca državnega zbora za ustavna vprašanja, to pomeni, da moramo Šteti na-Cela mednarodnega prava in ratificirane pogodbe za nase notranje pra- Ob tem je treba seveda Poudariti, da neposredna uporaba mednarodnih pogodb ne bo vedno mogoča (zaradi splosnosti konvencijske določbe ali zato, ker ne bo predvidela sankcij za 'd'Sitve), zato bo treba v Idksnih primerih počakati na lastno izvedbeno meditev. Nasa država je ob sprejemu v Svet Evrope poleg statuta Sveta Evrope podpisala Se konvencijo o varstvu Človekovih pravic in temeljnih svoboščin (skupaj z desetimi protokoli), ki jo bo, ko bo svojo zakonodajo z njo uskladila, tudi ratificirala. Pri tem bo, kot je opozorila Milena Šmit, svetovalka zunanjega ministra, najzahtevnejši del izvajanja te konvencije gotovo slonel na sodnikih in odvetnikih, ki bodo morali pri svojem delu nujno poznati tudi judikaturo Evropskega sodisca za človekove pravice. Slovenija je z aktom o noti-fikaciji prevzela tudi nasledstvo Šestnajstih od 149 konvencij Sveta Evrope, iz Cesar jasno izhaja, kakšno delo nas Se Čaka. S podpisom konvencije o varstvu človekovih pravic pa je Slovenija svojim državljanom omogočila tudi pravno varstvo pravic, ki bodo domnevno krSene s strani republiških državnih organov pred Evropsko komisijo za varstvo človekovih pravic in Sodiščem za Človekove pravice, ki sta možni instanci, potem ko posameznik izCrpa vse pravne poti, ki mu jih daje lastna država. Tako je komisija od 1954. leta, ko je bila ustanovljena, sprejela veC kot 17.500 pritožb posameznikov, v zadnjih letih pa, kot je ugotovil Arne MavCiC z ustavnega sodišča, prejme blizu 1600 vlog na leto. Evropska komisija, potem ko preizkusi, ali je vloga dopustna, o posamezni zadevi izda poročilo, v katerem ugotovi, ali je po njenem mnenju prišlo do kršitve človekovih pravic. Taksno zadevo je mogoče v dokončno odločitev predložiti tudi evropskemu sodišču. Odločitev evropskega sodišča zavezuje prizadeto državo, sicer pa odločitev sodišCa, Ce je to potrebno, zagotavlja oškodovani stranki pravično zadoščenje. O zadevah, ki pa ne pridejo pred sodišče, dokončno in zavezujoče odloči odbor ministrov. Ta tudi nadzoruje izvajanje odločitev sodiSCa, pojasnjuje Arne MavCiC. Glede na stanje človekovih pravic pri nas je pričakovati, da bo marsikdo tudi po tej poti poskušal priti do svoje pravice; Bavconov svet je namreč opozoril, da posebej zbuja skrb brezpravje delavcev. Avstrijski zunanji minister Alois Mock je od vCeraj novi predsednik ministrskega odbora Sveta Evrope. Zamenjal je britanskega ministra Douglasa Hurda, ( Foto: Tomi Lombar / TRIO) EVROPA / VELESILA ENAINDVAJSETEGA STOLETJA? Evropa naše prihodnosti »Stara celina« ima izobraženo prebivalstvo, gospodarko in surovinsko bogastvo, tehnologijo in potencialno vojaško moč - Se bo posrečila politčna združitev? Strasbourg -s Članstvom v Svetu Evro-Pe je Slovenija prestopi-a Sele prvo stopnico na Poti v evropsko združe-Vanje. Evropska trdnja-Va> kot tujina imenuje riajpomembnejSo ustanovo Evropsko skupnost mS), bo naši državi veliko teže odprla svoja vra-ta. Pogled v evropsko združevanje pod drobnogledom pojasni, zakaj se dvanajsterica tako zelo boji novih Članic. Lvropa je celina velikih jnožnosti. Hkrati pa ima toliko podedovanih te-žav, da deluje samo kot j*velesila z napako«, brez pravega načrta v japonskem slogu in brez arneriske samozavesti. Zadostuje bežen po-8led na diplomacijo, paradnega konja vsake dr-Zave ali velesile. Se pred ^bosanskim obdobjem« njene zunanje (ne) poli-nke je Evropo osramotila zalivska epizoda. Ob strahu in trepetu evrop-skih voditeljev pred ndlocnim obračunom s Prvim regionalnim povzpetnikom, ki je Se pred srbskim predsednikom Slobodanom Miloševičem poskusil izkoristiti Praznino po razpadu nladnovojne ureditve, je neki ogorčen belgijski rninister imenoval Evro-P° »gospodarski velikan, Politični palček in vojački kupček nesreče«. red tem pa smo lahko v ngledni reviji Foreign mfairs (Zunanja politika) brali popolnoma nrugacne besede enako nglednega profesorja Sa-nruela Huntingona; »Ce Se bo Evropski skupnosti Posrečila politična zdru-Zitev, ima s svojim suro- vinskim in gospodarskim bogastvom, izobraženim prebivalstvom, tehnologijo in potencialno vojaško močjo vse možnosti, da postane najpomembnejša velesila 21. stoletja. Japonska se je izkazala v investicijah, Združene države v potrošnji in nekdanja Sovjetska zveza v oborožitvi, Evropa pa ima vse troje in še veC. Ce naslednje stoletje ne bo ameriško, bo evropsko.« Evropa ima vse možnosti, toda njena velika bolečina je zgodovina. MogoCne izkušnje iz preteklosti so nenadoma postale neuporabne in breme razvoja. Sistem suverenih območij ali držav, zaradi katerega Velika Britanija tako vztrajno sumniči Francijo, obe skupaj pa z velikim nezaupanjem opazujeta Nemčijo, je danes najveCja ovira za združevanje. V obdobju od šestnajstega do devetnajstega stoletja pa je Evropo povzdignil nad vse druge. Britansko-ameriški profesor Paul Kennedy je poleg ugodnih geografskih, surovinskih in vremenskih okoliščin postavil na prvo mesto razlogov za nekdanji evropski vzpon prav nesposobnost lokalnih voditeljev, da bi zavladali nad vso celino. Ce je en vladar z neznosnimi davki onemogočal podjetne trgovce in bankirje, so se ti preselili k drugemu. In noben ljubosumen mogočnež, ki se je bal neznanega in nenadzorljivega, ni mogel preprečiti gradnje Čezoceanskih ladij, s katerimi so Španija, Portu- Barbara Kramzar / Strasbourg galska, Holandija in Velika Britanija izmenično osvojile ves svet. Vsaka od njih se je srečala s simptomom, ki ga Kennedy imenuje »pre- napetost« velesile, toda ko si je ena država zaželela preveč za svoje sposobnosti, je njeno mesto takoj prevzela druga. V začetku dvajsetega stole- KOMENTAR Ob najnovejšem slovenskem diplomatskem uspehu, sprejemu v Svet Evrope, se mi v misli namesto veličastnih besed vztrajno vrivata Gana in Južna Koreja. V zacetju Šestdesetih let sta bili ti državi na približno enaki, katastrofalno nizki razvojni stopnji, z 230 dolarji narodnega dohodka na prebivalca in uničujočo dediščino pol stoletja kolonialne vladavine. Gana je danes Se vedno med najrevnejšimi državami sveta, Južna Koreja pa lovi naj-bogatejse in jih bo morda v prihodnjem stoletju celo prehitela. Južna Koreja seveda ni popolna država, hude težave ima z demokracijo in Človekovimi pravicami. Toda Koreja ima v nasprotju z množico tretjerazrednih držav sveta prihodnost. Slovenija je kljub najnovejSemu uspešnemu diplomatskemu koraku se nima. Razvite severne in zahodne sosede nase države zaradi svojih varnostnih interesov Se vedno niso popolnoma odpisale kot nekakšen »cordon sanitaire«, območje, ki jih varuje pred vojno in si zato ne zasluži investicij. In tudi sami še ne znamo privabiti tujega kapitala. Vsi mednacionalni in nadnacionalni posli, ki so temeljna značilnost kapitalizma konca 20. stoletja, temeljijo na primerni lastninski zakonodaji, ki omogoča nakup lastnine z določenimi omejitvami tudi tujcem. Sledijo ugodni bančni pogoji - in skrb za socialni, intelektualni in Se kakšen razvoj domače družbe. Južna Koreja - in drugi Čudežni »azijski tigri« - ni nikoli prisegala na teoretični model laissez-faire, ampak je razvoj svoje države usmerjala premišljeno. Tu so tudi meje slovenske diplomacije, Čeprav jo čakajo se hudi napori za vstop v najpomembnejšo trdnjavo Stare celine, Evropsko skupnost. Slovenija potrebuje predvsem politike, ki bodo znali usmerjati njen razvoj. Barbara Kramžar tja pa posamezne evropske države niso mogle veC tekmovati za svetovno prevlado z večjimi Združenimi državami in kasneje z do vratu oboroženo Sovjetsko zvezo. Najprej so se med seboj dvakrat zapletle v uničujoči vojni, ki ju poznamo z nazivom svetovni. Sueška kriza iz leta 1956, ko sta poskusili Anglija in Francija po Naserjevi nacionalizaciji sueškega prekopa neuspešno zaigrati vlogo kaznujoče kolonialne gospodarice, pa je bila labodji spev moCi posameznih evropskih držav. Zaradi tako viharne zgodovine evropske celine je poskus političnega približevanja po drugi svetovni vojni še posebej pogumno, a hkrati nadvse zapleteno dejanje. Večinoma ne prinaša hitrih rezultatov in ima veliko pomanjkljivosti. Vseh napak tudi ni kriva zgodovina, pa Čeprav je nasprotovanje državljanov Evrope ponovitvi topil-nega lonca Združenih držav Amerike tako močno, kot da bi bilo vpisano v genih. Včasih so tudi politične odločitve o združevanju taksne, da razburjajo evropske duhove. Zadnja taksna je samo poldrugo leto stara pogodba iz Maastrichta, ki naj bi Evropi prinesla finančno, zunanjepolitično in vojaško enotnost. Toda mnogi menijo, da bi bilo dobro Maastricht Cimprej pokopati in si izmisliti nekaj novega, bolj demokratičnega, s Čimer bi se Evropejci različnih narodnosti in državljanstev laže istovetili. V Maastrichtski pogo- dbi namreč samo nekajkrat omenjajo 518-clan-. ski Evropski parlament, edino ustanovo, ki jo prebivalci Stare celine volijo neposredno. Gonilna sila združene Evrope je Delorsova Evropska komisija, njenih sedemnajst elanov pa mora delovati brez ozira na nacionalne težnje in v skladu »z duhom« združevanja in s Črko zakonov, ki skušajo odstraniti povsem praktične pregrade med državami Članicami. Delo komisije je dragoceno, saj je leta 1985 tedanji komisionar ES za notranji trg Lord Cockfield naštel veC kot tristo kritičnih področij za uveljavitev svobodnega pretoka ljudi, uslug in kapitala - od banCnih pooblastil, nadzora kapitala, civilnega letalstva do davčnih predpisov, ekološke zakonodaje ali zaščite potrošnikov. Tovornjak, ki potuje od francoskega Calaisa do italijanskega Milana, potrebuje za to pot zaradi mejnih kontrol in postopkov kar 58 ur. Toda Evropa se kljub vsem težavam že štiri desetletja vztrajno združuje zato, ker nima alternative. Našli so se ljudje kot elani Cecchinijeve komisije, ki so izračunali stroške, Ce se celina ne bo poenotila. Za opis njihovega poročila zadostuje beseda »velikanski«. Po drugi strani pa je D. Burstein v svoji knjigi s pomenljivim naslovom Evropski eksplozivni ekonomski izzivi bodo spremenili svet izračunal, naj bi skupni trg prihranil najmanj 200 milijard dolarjev ali približno pet odstotkov vrednosti celotne evropske proizvodnje. Se hujši bi bili politični »stroški« nadaljevanja evropske razbitosti. Bosna in Hercegovina se je Evropi »zgodila« prepozno. Desettisoci so že in še bodo z življenjem plačali njeno nesposobnost, da uredi težave v svoji okolici. Toda Ce se Stara celina ne bo naučila ukrepati, kot se za velesilo »spodobi«, bo morda plačala tudi sama. Gospodarsko nazadovanje, ki ga lahko v spremenjenem svetu konca dvajsetega stoletja prepreči samo regionalno organiziranje, bi lahko zbudilo tudi zle duhove evropske preteklosti. Nekaj taksnega se je zgodilo z Jugoslavijo. Slovenci se zato lahko Evropi pridružujemo brez občutka manjvrednosti. Z nevarnimi izzivi, ki jo Čakajo, imamo globljo' izkušnjo. Kaj je Svet Evrope Ustanovili so ga maja 1949, da bi dosegli večjo enotnost med evropskimi državami, nadzorovali skupno dediščino in skrbeli za človekove in državljanske pravice. Prve Članice so bile Belgija, Danska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Švedska in Velika Britanija. Leta 1949 so se Svetu pridružile Grčija, Islandija in TurCija, leta 1951 Zahodna Nemčija, leta 1956 Avstrija, 1961. Ciper, 1963. Švica, 1965. Malta, 1976. pa še Portugalska in Španija. Novembra 1990 se je kot prva država iz nekdanjega realsocialističnega bloka pridružila Madžarska, dva meseca zatem Se tedanja Češkoslovaška. Najvišje telo Sveta Evrope je ministrski komite, ki se sestaja enkrat ali dvakrat na leto, namestniki ministrov pa se srečujejo približno desetkrat. Skupščina Sveta Evrope je posvetovalni, nezäkonodajni organ, ki ga skličejo vsako leto za tri tedne v Strasbourgu, da se posvetujejo o aktualnih vprašanjih in z drugimi evropskimi ustanovami, na primer z Evropskim parlamentom, ki predstavlja Evropsko skupnost. Aprila 1955 je Svet ustanovil svoji morda najpomembnejši telesi, komisijo in sodišče za človekove pravice. Tu se lahko država Članica pritoži proti ravnanju druge in, kar je še pomembneje, posamezniki iz držav Članic se lahko pritožijo proti svojim vladam. Svet Evrope je odigral pionirsko vlogo pri razvijanju zvezne in demokratične ureditve v Evropi, potem ko se je nacionalna suverenost kot najvisji ideal osramotila v dveh svetovnih vojnah tega stoletja. (Ba. K) Kaj je Evropska skupnost Julija 1976 so se združili Evropska skupnost za premog in jeklo, Evropska gospodarska skupnost in Euratom v enotno organizacijo s petimi temeljnimi ustanovami; Komisijo, Svetom ministrov, Evropskim parlamentom, Evropskim sodiščem pravice in Evropsko investicijsko banko. Večino teh ustanov je ES podedovala od Evropske gospodarske skupnosti, decembra 1974 pa so ustanovili Se Evropski svet, v katerem se najmanj trikrat na leto sestajajo najvisji voditelji držav Članic. Za razumevanje evropskega združevanja je od vseh temeljnih ustanov najpomembnejša zgodovina Evropske gospodarske skupnosti. Na srečanju zunanjih ministrov Evropske skupnosti za jeklo in premog junija 1955 v Messini je dobil belgijski državnik Paul-Henri Spaak nalogo, naj razišče možnosti združitve Stare celine v enotno gospodarsko, socialno in finančno enoto, ki bo omogočila svoboden pretok dela in kapitala in omejila protekcionistične navade evropskih držav. Spaakovi predlogi so utemeljili Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in 25. marca 1957 so Belgija, Francija, Zahodna Nemčija, Italija, Luksemburg in Nizozemska podpisali zgodovinsko Rimsko pogodbo. Belgijski voditelj je predlagal tudi določilo, ki danes dela sive lase novim kandidatom za evropsko združevanje: rimska pogodba je namreč določila, da lahko vsaka Članica z vetom prepreči vstop nove države, Čeprav je socialdemokrat Paul-Hemi Spaak hotel onemogočiti predvsem Francovo Španijo in Salazarjevo Portugalsko. Toda veto je najbolj prizadevno uporabljal francoski voditelj Charles de Gaulle. Z njim je kljub dolgim mesecem pogajanj v začetku šestdesetih let uspeSno preprečeval britanske poskuse pridružitve skupnemu trgu, pa tudi nadgradnjo evropskih ustanov v trdnejšo gospodarsko in politično enoto. Evropsko združevanje je dobilo nov zagon Sele po odstopu francoskega generala aprila 1969. Takoj so k pogajanjem o pridružitvi povabili Veliko Britanijo, Irsko, Dansko in Norveško. Prve tri so leta 1973 postale Članice EGS, Norvežani pa so z referendumom odločili, da raje ostanejo samostojni. Zgodovina dvomov o evropskem združevanju se torej danes ponavlja, Čeprav drugače. Referendum o članstvu v EGS (prvi referendum v zgodovini države) je namreč organiziral tudi britanski laburistični premier Harold Wilson, toda junija 1975 ga je podprlo kar 67, 2 odstotka Britancev. Danes se britanskemu premiem Majorju, ki bi rad sledil naslednjim korakom združevanja, upirajo celo v njegovi stranki. Zagovorniki skupnega trga so v 70. letih sklenili sporazum o gospodarskem približevanju tudi z Efto in z lomejskim sporazumom, leta 1975 celo z afriškimi državami. V osemdestih letih so sprejemali nove Članice Grčijo, Španijo, Portugalsko, a izgu bili Grenlandijo, Čeprav je bila del Danske. Zadnjega iz vrste pomembnih dokumentov o združevanju so voditelji evropske dvanajsterice podpisali decembra 1991 v Maastrichtu. Z njim poskušajo omogočiti svoboden pretok dela in kapitala, določiti skupno zunanjo politiko in obrambo ter z evropsko centralno banko, ki naj bi začela delovati leta 1995, uveljaviti tudi skupno evropsko valuto. (Ba. K.) France Bučar se spominja STRASBOURG - Slovenijo so v petek z vsemi Častmi, govori, himno in dviganjem zastave slovesno sprejeli v Svet Evrope. Med Člani delegacije pa je bil tudi dr. France Bučar, ki se spominja drugačnih časov. Leta 1987 je razburil vso tedanjo Jugoslavijo s svojim govorom pred evropskim parlamentom. Evropske ustanove je pozval, naj ne podpirajo diktatorskega in nedemokratičnega režima v Beogradu, ki tlači narodnostne in človekove pravice. Dr. BuCarja so ustavi-li že na meji. Kot sumljivo osebnost so ga poslali na poseben pregled. Policisti in cariniki so našli govor, ki ga je pripravil za evropski parlament, a imel je srečo, da pregledovalca nista znala angleško in tega nista hotela priznati. Obračala sta papir, si dopovedovala, da jezik odficno razumeta - in dr. BuCarja sputila Cez mejo. »To je bil prvi prodor Slovenije v evropske ustanove. Naredil sem strašen greh, ne samo zato, ker sem v parlament prišel brez pooblastila. Razjezili so se, ker sem glasno zahteval, naj evropske ustanove ne podpirajo skorumpiranega režima v Beogradu.« Toda dr. BuCar je imel tudi veliko srečo. Zaradi svojega govora bi lahko končal v zaporu. »Jugoslavanska birokracija je bila strahotno počasna. Preden se je zavrtelo kolesje zveznih ministrstev, sem govor že objavil v 57. številki Nove revije. Ko so oblasti zagnale vik in krik ter me obtožile izdajstva, so že ugotovili, da bi ostri ukrepi preveč jasno potrdili represivno naravo tedanjega režima.« Barbara Kramžar SLOVENIJA Sobota, 15. maja 1993 SODNIŠKO DRUŠTVO / OBČNI ZBOR Proti pavšalnim očitkom Sodniki o aktualnih aferah in reorganizaciji sodstva Majda Vukelič OTOCEC - »Razlika med nami in Italijani je v tem, da imajo oni sodnika Di Pietra, mi ga pa nimamo...« To je le eden izmed očitkov, ki so jih bili v zadnjem Času deležni slovenski sodniki, katerim, tudi najvišji predstavniki slovenske politike, pripisujejo, da afere Hit niso razkrili zato, ker pri nas ni neodvisnih sodnikov, tožilcev in policije. Čeprav je vprašanje neodvisnega sodstva staro kot sodstvo samo, je po izbruhu afer spet aktualno. Zato tudi ne preseneča, da je okoli tristo sodnikov, ki so se včeraj zbrali na rednem obenem zboru Slovenskega sodniškega društva, prav tej problematiki spet namenilo največ pozornosti. In njihov odgovor na takšne očitke? Veseli jih, da se je zanimanje za sodno vejo oblasti spet povečalo, še bolj pa jih bo, ko bodo tako posamezniki kot institucije spoznali, da neodvisno sodstvo ne pomeni nikakršnega privilegija sodnikov, temveč da je potreba in nujnost za vse, ki potrebujejo pravno varnost. Tudi med slovenskimi sodniki je veliko takšnih kot je v Italiji sodnik Di Pietro. Toda povsem nemočni so, Ce ne dobijo zahtev ali ovadb od tožilcev. Zato mora pred družbo vsak, ki predstavlja del kazenskopravne represije, odgovarjati za svoje delo in povedati, v Cern so težave ali morda napake. Drugo aktualno vprašanje je reorganizacija sodstva, saj je v pripravi nova zakonodaja. Sodniki ministrstvu za pravosodje predvsem zamerijo, ker jim niso dali dovolj Časa za poglobljeno razpravo, Čeprav se s predloženimi osnutki zakonov v veliki meri strinjajo, saj v primerjavi s sedanjo zakonodajo utrjujejo neodvisnost in samostojnost sodnikov. Obstaja pa še precej dilem, posebej tistih, ki zadevajo imenovanje predsednikov sodišC s sstrani pravosodnega ministra, napredovanje mladih sodnikov in podobno. Na včerajšnji seji so izvolili tudi novega predsednika sodniškega društva. Dve leti mu bo predsedoval sodnik Vrhovnega sodišCa Slovenije Ivan Bele. Po izvolitvi je poudaril, da si bo kot predsednik društva posebej prizadeval za takšno preobrazbo sodstva, ki bo omogočala učinkovito sojenje. Piscem osnutkov zakonov pa predvsem zameri, da poskušajo povečati vpliv izvršne oblasti v razmerju do sodstva. KONTROLA LETENJA / ULTIMAT Bo slovensko nebo sredi sezone mrtvo? Zaradi neurejenega statusa kontrolorji grozijo s stavko Vine Bester Kontrolorji želijo pojasnila o nakupu radarja (Foto: S. 2.) Nadaljevanje s 1. strani. KRANJ - Ce bi kontrolorji letenja svojo grožnjo o generalni stavki sredi junija uresničili, bi to pomenilo, da bi tako rekoč na začetku poletne turistične sezone Adriina letala ostala na tleh, tuji preleti bi šli mimo Slovenije, verjetno pa bi nastale tudi težave s sosednjo Hrvaško, ki zaradi zaprte linije Trst-Tirana (vojna v BIH) za prelete letal v Italijo uporablja slovenski zračni prostor. Ni res, da bi v južni in severni sosednji državi iskali nadomestne kontrolorje letenja, so kratko odgovorili na ministrstvu za notranje zadeve na naša vprašanja, da so se razširile govorice o »slovenskem zavarovanju v primem stavke kontrolorjev«. Kot smo izvedeli, želijo kontrolorji dokončno urediti svoj status. Njihovega poklica, trdijo, sploh ni v uradni klasifikaciji poklicev v Sloveniji, močno so nezadovoljni tudi z organizacijo njihovega dela, pa tudi z višino plače. Po njihovih podatkih ima najvišje izobraženi kontrolor letenja v Sloveniji okrog 50.000 tolarjev plače. Nekateri celo menijo, da je Slovenija pred razpadom operativnega dela sistema kontrole letenja. Kontrolorje vseh treh slovenskih letališč (Ljubljana, Maribor in Portorož) danes lahko po upravni poti najdemo v Republiški upravi za zraCno plovbo (do nedavnega je bil njen direktor Peter Marn), ki pa je del ministrstva za promet in zveze. Minister Umek pisma kontrolorjev predsedniku vlade ni želel osebno komentirati. V njegovem kabinetu so nam povedati, da z ustreznimi informacijami razpolaga novoimenovani Marnov naslednik Ludvik Bokal: »Zaradi nastalega položaja - na Upravo sem šele prišel - smo stavkovni odbor kontrolorjev prositi za podaljšanje datuma. Najkasneje do 21. maja jim bomo uradno odgovoriti in prepričan sem, da bomo našli skupni jezik.« Podobno nam je zatrdila tudi ministrica za delo Jožica Puhar, ki od kontrolorjev pričakuje konkretne predloge za rešitev nastalega položaja: »Ne vidim nobenega razloga, da bi zadevo zaostrovati.« Kakor koti že, na tem področju ostaja vrsta težav, ki jih bo treba rešiti. Sprašujejo se, zakaj Slovenija za prelete tujih letal še vedno nie ne zaračunava (po izračunih kontrolorjev bi na takšen način zaslužili od 15.000 do 30.000 nemških mark na dan). Nekatere zanima vprašanje še vedno spornega na-Icupa Siemensovega sistema na letališču. Vse to se dogaja v državi, ki je v jeziku kontrolorjev letenja »dolga devet in široka tri minute«. DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV Panično vodstvo odstavljeno Nezadovoljstvo nod partnerji iz Združene liste Odslej predsednik Jože Globočnik CELJE - Letna skupščina najštevilnejše slovenske stranke, Demokratične stranke upokojencev Slovenije (Desus), se je pričela s kritiziranjem dosedanjega, vodstva in Združene liste, koalicijskega partnerja na lanskih volitvah, zaključila pa s sprejemom smernic delovanja in izvolitvijo Ljubljančana Jožeta Globacnika za novega predsednika. Po besedah delegata skupščine Toneta Delaka je vodstvo Desus pred volitvami zagrabila panika. V nasprotju z voljo Članstva so vstopili v Združeno listo. Stranka ima okoli 35 tisoC elanov. Ce bi na volitvah nastopila samostojno, bi danes imela v državnem zbom od tri do pet poslancev, ne pa en sam poslanski sedež, ki jim ga je naklonila Združena tista. Člani so razočarani tudi nad vedenjem poslancev Združene tiste, ki po njihovem ne samo glasujejo za protiupokojenske zakone, temveč jih celo spodbujajo. Zato je v Sloveniji stranka, ki združuje upokojence različnih ideoloških nazorov, še toliko bolj potrebna, Čeprav demokratična Evropa, ki upokojencem ne krati iz minulega dela pridobljenih pravic, ne pozna povezovanja upokojencev v stranke. Na letni skupščini v Celju so delegati iz vse Slovenije odločiti, da v vodstvu stranke ne morejo vec sedeti ljudje, ki so elani drugih strank. Le tako se bo lahko Brane Piano vodstvo v prihodnje neobremenjeno in nezavezano drugim političnim raCuni-cam zavzemalo za pravice upokojencev. S tem pa se Desus ne odpoveduje sodelovanju v poslanskem klubu Združene liste. Se naprej bodo vseh štirinajst poslancev ZL smatrali za svoje, hkrati pa se bo Desus ob posameznih vprašanjih povezoval tudi z drugimi parlamentarnimi strankami. Sku- šati bodo doseči, da si država ne bo mogla vec poceni sposojati denarja pri Skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer tako, da bi bila v skupščini Sklada vec kot polovica delegatov iz vrst upokojencev. Ker se upravičeno štejejo za stranko, ki združuje upokojence, eno najštevilnejših populacij v Sloveniji, pa bodo poskušati urediti finančne odnose v ZL tako, da bi tudi Desus iz državnega proračuna prejemal sredstva za delovanje stranke. Pogovor: Jože Globočnik Demokratična stranka upokojencev Slovenije je po številu elanov najvecja slovenska stranka, hkrati pa zadnje Čase veliko elanov izstopa iz njenih vrst. Kako si to razlagate? Po podatkih s terena je osip Članstva večinoma posledica odločitve, da so poslanci Združene tiste - razen našega poslanca Ivana Sisingerja - v slovenskem parlamentu glasovati za zamrznitev osebnih dohodkov in pokojnin. Slišati je celo očitke, da je šlo s takšnim ravnanjem za izdajo interesov upokojencev. Možno je, da obstajajo še dragi razlogi. Ali lahko danes izrečena kritika partnerjev z volitev, Združene liste, vpliva na odnose med vami in njimi? Prizadeval si bom, da Cim manj, seveda pa ne bo mogoče spregledati današnje kritike in glasovanja drugih poslancev ZL v državnem zbora. Vrat sodelovanju ne bi veljalo zapirati in upam, da bomo našli nove stične točke. Nikakor pa jih ne moremo najti, kadar gre za napad na temeljne pravice upokojencev. Ivan Sisinger je edini elan Desus v parlamentu in dosedanji predsednik stranke. Kritika je letela tudi nanj. Kako boste z njim naprej sodelovali? Prehudo bi bilo kritizirati Sisingerja, hkrati pa nie reci o tem, da mu je stranka dajala premalo navodil za delovanje v državnem zboru in za sodelovanje z dragimi strankami. PRED DANAŠNJO SEJO »MINISTRSKE TROJKE« Bo odgovor Mihe Brejca odprl le nova vprašanja? Sumi bivšega prestojniko - Zakaj Casino Portorož? Ivanka Mihelčič URADNI OBISK / SODELOVANJE Obisk iranske delegacije Iranski gostje ugodno ocenjujejo meddržavno sodelovanje LJUBLJANA - Na poročilo ministrske trojke, odgovorne za »spremljanje izvajanja pravic, dolžnosti in pooblastil predstojnika Varnostno-informativne službe«, se je odzval Miha Brejc. Vladi in parlamentarni komisiji za nadzor nad zakonitostjo dela varnostnih in obveščevalnih služb je poslal skupno štirinajst strani pripomb, o katerih bo trojka danes razpravljala na posebni seji. Miha Brejc je sicer strnil svoje pripombe na vladno poročilo v skupno trinajst točk. Najobsežnejša je tista, s katero pojasnjuje Visov poskus preiskave igralniške dejavnosti, »s posebnim poudarkom na virih financiranja stare SDV«. ZaCelo se je s kontrolo Hitovih telefonov leta 1991. O vseh spoznanjih je sproti obveščal takratnega ministra Bavčarja. »Ko smo prišli do nekoliko trdnejših zaznav, sem o tem poročal tudi predsedniku republike KuCanu, Rigelniku, ki je bil tedaj podpredsednik vlade, "predsedniku skupščine Bučarju. V vseh primerih je bilo obveščanje ustno. Razlog je preprost. V prisluškovalni aferi sem dal iz rok dokumenta, ki sta se potem pojavljala marsikje. Tedaj sem se tudi odločil, da ne bom vec dajal primarnih dokumentov nikomur, v tej zadevi pa še posebej ne,« je zapisal Brejc. Pojasnil je tudi, zakaj gradiv o Hitu in Ca sinu ni želel izročiti nikomur, razen parlamentarni komisiji, in ponovil že znano zgodbo o Janezu Siršetu. V zvezi s tem, zakaj gradiva ni zaupal niti Janezu Drnovšku, pa je zapisal, da si paC ni znal drugače razložiti svoje nenadne zamenjave, »kot da gre za neko povezavo s Siršetom oziroma določenimi interesnimi krogi okrog igralništva«. Casino Portorož Brejc dalje navaja zadeve, ki jih je že večkrat javno pojasnil, predvsem to, da ni vedel, komu od sodelavcev sploh lahko zaupa. Opozarja: »Nekako v istem obdobju smo zaceli raziskovati tudi Casino Portorož. Za raziskavo smo se odločili, ker so podatki UKS in nekatere naše zaznave kazale, da je stara SDV iz posojilni-ške službe pridobivala zase (in za politiko) precejšnja finančna sredstva. Identificirali smo osebe, ki so imele verjetno ključno vlogo v teh poslih, vendar pa nam še ni uspelo pridobiti zadostnih dokazov. Ko je postal direktor Casina Portorož Lojo Enes, smo ga seznanili z dejstvom, da se Vis ne financira iz posojilniške službe in da od igralnice ne prejema nobenega denarja. Na tej osnovi je Lojo Enes posojilniški službi takoj znižal provizijo. Po zaslugi operativnega nadzora smo preprečili, da bi v portoroško igralnico prišla mafijska družina Controno Salvatore. V Casinu Portorož nismo zaznali nezakonitega razpolaganja z družbenim premoženjem.« Brejc pravi, da je odigralo pomembno vlogo pri raziskovanju afere Hit tudi njihovo 'sodelovanje s SISDE. Zanimivo je, da v zvezi s tem ni mogoče zaslediti jasnega odgovora na očitek, zapisan v poročilu ministrske trojke, da sicer o srečanjih službe s tujci obstaja nepopolna dokumentacija, da pa manjka celotna dokumentacija o stikih z Italijo (SISDE, SISMI), Hrvaško, Avstrijo, Egiptom in Zvezno republiko Jugoslavijo. Brejc je namreč o tem le zapisal, »da o protokolarnih stikih s tujino v Vis obstajajo ustrezni dokumenti, kar pa zadeva operativne stike, bi gospodje ministri že lahko vedeli, da se na takšnih srečanjih, ki so navadno na štiri oci, nie ne piše in nie ne snema«. Dodaja, da je tako ali tako po vsakem takem stiku poročal ustreznim vodjem sektorjev ali liniji v Visu. Akcija Lipa Na podoben način Brejc odgovarja tudi na vprašanja, kje je manjkajoča dokumentacija, denimo za 130 delavcev Visa; del dokumentacije o neki akciji Lipa, ki jo je menda Vis vodil v zvezi z JLA; dokumentacija o orožju; dokumentacija o notranji varnosti in raznih notranjih preiskavah. Zdaj so na potezi komisija in njeni trije elani, Ivan Bizjak, Miha Kozinc in Rado Bohinc. Ni znano, ali se bo njihova današnja seja končala s kakšnim dodatnim pojasnilom ali pa bo zgolj odprla vrsto novih vprašanj. LJUBLJANA - Predsednik vlade RS dr. Janez Drnovšek je vCeraj sprejel namestnika zunanjega ministra Islamske republike Iran gospoda Mahmouda Vaezija. Gospod Vaezi je dr. Dnov-šku prenesel sporočilo iranskega predsednika Rafsanjanija. Visoki iranski gost je zelo ugodno ocenil dosedanje sodelovanje med državama ter možnosti za poglobitev, ša posebaj na gospodarskem področju, saj je sedanji obisk iranske delegacije v velikim meri namenjem konkretnim razgovorom s predstavniki različnih slovenskih podjetij. Gospod Vaezi pa se je zahvalil tudi za pomoC, ki jo Slovenija nudi beguncem iz BiH ter za priza- devanja za razrešitev krize na tem področju. To islamsko delegacijo pa je včeraj sprejel tudi predsednik državnega zbora RS Miroslav Mozetič, ki je goste seznanil s sestavo državnega zbora in državnega sveta, jim govoril o vladni koaliciji in parlamentarnih strankah. Predsednik državnega zbora RS pa se je z gosti veC Časa posvetil tudi možnim oblikam nad-parlamentarnega sodelovanja, za katero je, kot je poudaril g. Vaezi, njegova država moCno zainteresirana in predlagal, da bi ustanovili prijateljsko parlamentarno skupino, ki bi bila temelj za okrepljeno sodelovanje med obema parlamentoma. (N. S.) Sodelovanje s tujimi službami? (Foto: S. 2ivulovič/TRIO) Drnovšek je sprejel Vaezija (Foto: A. Pavletič/TRIO) OBISK POSEBNEGA ODPOSLANCA UNHCR _ Vrnitev beguncev je dolgoročno vprašanje Razmere v BiH narekujejo pesimizem Erika Repovz Jose M. Mendiluce in Michele Voyer na tiskovni konferenci (Foto: Aleks Stražar/TRlO Ljubljana - Na včerajšnji tiskovni konferenci posebnega odposlanca Visokega komisariata ZN za begunce je Jose Maria Mendiluce v uvodu dejal, da prihaja iz BiH, kjer se je prepričal o vse hujših spopadih med Muslimani in Hrvati in o novih razsežnostih konflikta predvsem v vzhodni in osrednji Bosni. Posebej je opozoril na dejstvo, da je centralna Bosna trenutno odrezana od sveta in da je neposredno ogroženih 1.3 milijona ljudi. Mendiluce je dejal, da se zaveda, da postaja problem beguncev v Sloveniji vse bolj pereC, vendar pa razmere v njihovi domovini verjetno še dolgo ne bodo zagotavljale varne vrnitve domov. Tudi v primeru podpisa Vance-Ownovega mirovnega načrta, bo po njegovih bese- dah potreben daljši Cas, da bodo okoliščine v Bosni zagotavljale vsaj osnovno varnost civilnega prebivalstva in spoštovanje osnovnih človekovih pravic. V vojni v BiH je tarCa predvsem civilno prebivalstvo, ki je bilo pregnano s svojih domov in najveCji šok zanje bo spoznanje, da so njihovi domovi porušeni in da se nimajo kam vrniti. Zato je Mendiluce Slovence pozval, naj nudijo svoje gostoljubje pregnancem iz BiH toliko Časa, kolikor bo potrebno. Dejal je, da se moramo zavedati, da bodo mnogi prisiljeni ostati v Sloveniji še dalj Časa, zato se ne moremo vec pogovarjati le o kratkoročnih rešitvah, ampak moramo zaCeti razmišljati o tem, kako bi jih lahko Čimbolj enakovredno vključili v dru- žbo. To pa vključuje tudi svobodo gibanja in pravi' co do dela. Visoka koiui' sarka za begunce MicheL le Voyer pa je javnost ob tej priložnosti seznanil3’ da do 15. junija, ko bo k°' nec šolskega leta, ne bodo zaprli nobenega begun' skega centra, Čeprav je bi' lo to sprva predvideno. Mendiluce se je ob koncu svoje devetnajstmese-Cne misije na prostoru bivše Jugoslavije sreCal tudi s slovenskim predsednikom. Ob tej priložnosti se je KuCanu zahvalil za vse, kar je Slovenija doslej naredila za begunce iz BiH. Sogovornika sta izmenjala tudi mnenja o sedanjih razmerah v Biti in soglašala, da je pri prizadevanjih za nur v tej državi treba ločiti dve vprašanji: strategijo za čimprejšnjo ustavitev vojne m načrte o prihodnosti BiH- AVSTRIJA Sobota, 15. maja 1993 AVSTRIJA / SPÖ AK AVSTRIJA / MANJŠINE NIŽJA AVSTRIJA / DE2ELNOZBORSKE VOLITVE NOVICE Izredna seja avstrijskega parlamenta Sporna prodaja deležev SPÖ BpHaiderjeva FPÖ preprečila hrvaški sosvet? Zahteva po sedežu Skrajna napetost v vseh taborih Pred vrnitvijo Haiderja na Koroško Igor Schellander / Ivan Lukan DUNAJ - Delež socialdemokratske stranke Avstrije (SPÖ) pri Narodni banki bo prevzela Delavska zbornica. Tako je začetek tedna proti glasovom delojemalskega zastopstva ljudske stranke odločila socialdemokratska večina v vodstvu dunajske delavske zbornice. Opozicijske stranke so zaradi te transakcije zahtevale sklic izredne seje avstrijskega Parlamenta, seja se pa bo vršila že v ponedeljek. Zeleni, svobodnjaška stranka in Liberalni forum so namreč mnenja, da je prodaja socialdemokratskih delnic delavski zbornici Prikrito strankarsko financiranje, saj se zbornica financira iz javnih sredstev, vrhu tega pa bi delež kljub temu ostal Pod kontrolo (v zbornci večinsko zastopanih) socialdemokratov. Vodja Zelnih Peter Pilz je s tem v zvezi socialdemokratom očital »nesramno samoposlu-Zevanje«, zahtevo po izredni parlamentarni obravnavi pa je utemeljil 2 okoliščino, da je načrtovana transakcija mo-8°Ca le na osnovi Prekrška proti zakonu o delavskih zbornicah. Za delavske zbornice Pristojni minister za socialne zadeve Hesoun ttaj se zagovarja pred Parlamentom. Pri tem ima minister samo dve možnosti, pravi Pilz: ali razveljavi sklep dunajske delavske zbornice, ali pa se sam bremeni zaradi zlorabe uradnega položaja. Minister Hesoun je v privi reakciji za avstrijski radio zavrnil očitke ter dejal, da je sklep o odkupu deleža SPÖ pri Narodni banki pravno neoporečen. Za sklic izredne seje je potrebno 37 podpisov, opozicija skupaj razpolaga s 43 parlamentarnimi mandatarji. Opozicija je letos že enkrat (2. aprila) izsilila izredno sejo državnega zbora - takrat zaradi množečih se kriznih pojavov v avstrijskem gospodarstvu. Medtem ko sta takrat obe vladni stranki usklajeno zavračali vse očitke opozicije o neučinkovitosti vladnega dela na gospodarskem podrlčju, bo zadeva tokrat mogoče bolj delikatna. Kajti tudi vladni partner OVP je proti načrtovani socialdemokratski transakciji, ki bi prinesla SPÖ okoli 100 milijonov šilingov, hkrati pa bi stranka bolj ali manj obdržala kontrolo nad deležem. Svojo kritiko so predstavniki ljudske stranke do zdaj izražali bolj zadržano kot opozicija: v ospredju je bil le očitek, da je argumentacija delavsnkih zbornic brez vsake osnove. ZELEZNO/DUNAJ -Deželni vodja gradiščanskih svobodnjakov Wolfgang Rauter je kritiziral dejstvo, da FPÖ ni (kot na primer pri sosvetu za koroške Slovence op. ured.) upoštevana v sestavu narodnostnega sosveta za hrvaško narodnostno skupnost pri UAdu zveznega kanclerja. Kot je Republika že poročala, so se pogajanja o ustanovitvi sosveta, ki ima funkcijo svetovalnega organa za zveznega kanclerja, zaradi strankarskih nasprotij med ljudsko stranko in socialdemokrati dolgo časa zavlačevala. V aprilu pa je le prišlo do kompromisa, sestav sosveta je bil v pogajanjih razčiščen, zdaj vsi samo še čakajo na vabilo iz urada zveznega kanclerja za formalno ustanovitev gremija, kot ga že imajo koroški Slovenci, Madžari na Gradiščanskem in Slovaki na Dunaju. Čeprav se Haiderjevi svobodnjaki do zdaj niso vključevali v razpravo in priprave glede hrvaškega sosveta, je Rauter kar naenkrat mnenja, da tudi njegovi stranki glede na njeno število mandatov v deželnem zboru pristoja en sedež v so- svetvu. Po omenjenih pogajanjih je predvidena naslednja razdelitev sedežev: SPÖ, ÖVP.in Cerkev imajo polovico (12) predstavnikov v sosvetu, drugo polovico pa hrvaške narodne organizacije. Rauterjeva zahteva po sedežu v sosvetu je medtem bila ostro zavrnjena tako od predstavnikov hrvaške narodnostne skupnost kot tudi od manjšinskega referenta SPÖ v državnem zboru Ernsta Pillerja. Hrvaške organizacije v skupni tiskovni izjavi izpostavljajo, da FPÖ zaradi svoje manjšinam in medetničnemu sožitju sovražne politike nima legitimacije za zastopanje interesov njihove narodnostne skupnosti. Piller pa je Reuterjevo zahtevo dobesedno označil kot »provokacijo napram hrvaški narodnostni skupnosti«. Tako on kot predstavniki hrvaških društev tudi opozarjajo na dejstvo, da so svobodnjaki pri vseh občinskih in deželnozborskih volitvah v dvojezičnih občinah na Gradiščanskem do zdaj vedno slabše odrezali kot v splošnem gradiščanskem povprečju. DUNAJ/CELOVEC -Tudi Erwin Pröll, ki je lani nasledil dolgoletnega nizjeavstrijskega deželnega glavarja Siegfrieda Ludwiga, je nervozen. Večina ljudske stranke v deželnem zboru na nedeljskih deželnozborskih volitvah v Nižji Avstriji po vseh napovedih ni v nevarnosti, prav tako ne njegov prestol deželnega glavarja. Kljub temu se zna zgoditi, da pri teh volitvah prvič grozi izguba absolutne večine. Največje nazadovanje sicer napovedujeno socialdemokratom, vendar obstojata nejasni postavki - Haiderjeva svobodnjaška stranka in FPÖ-ovski »odpadniki«, Liberalni forum Heide Schmidt. Iz-gledi Zelenih za dosego mandata so majhni, čeprav so ekološke teme prevladovalevolilni boj. Po raziskavah Gallupovega inštituta bi 1, 2 milijona volilnih upravičencev - to je skoraj petina avstrijskih volilcev -jutri lahko odločilo takole: 47 odstotkov za ljudsko stranko, 33 za socialdemokrate, 11 za svobodnjake, 5 za zelene grupacije in 4 za Liberalni forum. Leta 1988 je bilo stanje sledeče: 47 odstotkov (29 mandatov) za ÖVP, 37 (22) za SPÖ in 9 (5) za FPO. Nastop večjega števila strank in spremenjenega volilna aritmetika de- jansko ogrožata tudi absolutno oblast in čedalje bolj kritizirano avtokratsko samovlado nižjeav-strijske ljudske stranke, ki je v vseh povojnih letih imela več kot polovico volilnih glasov in ki je svoj višek dosegla leta 1983 s 55 odstotki. Toda v zadnjih desetih letih se je tudi ta »črna trdnjava« začela rahljati: 1988.leta je le še 546 glasov zagotavljalo absolutno večino mandatov. Prve večje volitve po lanskoletniških predsedniških volitvah bodo odločile tudi za svobodnjake ali bolje rečeno za Haiderja ter za njegovo novo konkurenco -Liberalni forum. Nedeljske volitve bodo tako ne Deželni glavar Erwin Pröll (ÖVP). Slika: Eggenberger samo vseavstrijski politični barometer, marveč v nekem smislu odločilne za osebno politično bodočnost Jörga Haiderja, ki se je z vso močjo angažiral v volilnem boju. Izid volitev v Nižji Avstrijo pa bo - po vseh napovedih - imel tudi takojšnje neposredne posledice na termin deželnozborskih volitev na Koroškem. Politični opazovalci računajo s 3. oktobrom letos, saj je Haider napovedal svojo vrnitev na Koroška za prihodnji ponedeljek... AVSTRIJA / VISOKE SOLE Konservativci dobili volitve Napredovanje Zelenih r AVSTRIJA / ZALOŽNIŠTVO n Neobjavljeni prevodi Cankarjevih »Dunajskih črtic« Avstrijec Köstler išče založnika Tamara Deu KOROŠKA / MANJŠINSKO SOLSTVO še vedno provizorij na šoli v škofičah Schiller vztraja pri dvojezični zasedbi Ivan Lukan DUNAJ - Visokošolske Molitve v Avstriji je dobila Akcijska skupnost, 2e do zdaj najmočnejša, ljudski stranki blizu stoječa študentska frak-taja. Pridobila je še do-uaten mandat, tako da Razpolaga zdaj z 31 man-dati v centralnem odboru •Avstrijske visokošolske zveze. Dejanski zmagovalci Pa so letos Zeleno-al-arnativni študentje, ki so Podvojili svojo moč (od Pat na deset mandatov). S em so izrinili iz drugega »Jesta Zvezo socialistič-»ju študentov (VSSTÖ), 1 ima - po izgubi dveh Mandatov - samo še devet. Na sedem mandatov so prišle tudi Strokovne Lste (plus nekoč »točne desničarske štu- Sobota, 15.5.1993 Železna kapla Parna cerkev, 19.00 -»Koncert sakralne glas-e<<, nastopajo: Ljub-Janski madrigalisti, na 0rgle bo igral Matje Voje; Nedelja, 16.5.1993 GLOBASNICA Pri Soštarju, 14.30 -^ zredm slavnostni občni zoor ob priliki 90 letnice ° stoja Slovenskega kul-»jrttega društva v Globasnici«; dobrla VAS Kulturni dom, 15.00 -pU^ajinska proslava. troci so pripravili pester spored, prireditelj SPD »orce«; SLOVENJI PLAJBERK Gostilna Folta, 14.00 -»Materinska proslava«, ornači otroci obikujejo proslavo za matere; dentske frakcije in pa tudi svobodnjaška lista pa so utrpele občutljive izgube. Hud poraz je doživela Zveza socialističnih študentov tudi na Celovški univerzi: VSSTÖ je izgubil dva od doslej petih mandatov in s tem izgubil svojo večino, saj je študentska organizacija ljudske stranke v koroškem odboru obdržala štiri sedeže. Lista neodvisnih študentov in platforma Zelene alternative pa sta osvojili po en mandat. Volilna udeležba po vsej Avstriji je bila s 34 odstotki vidno višja kot pri zadnjih volitvah (30 odstotkov), na Koroškem pa se je volitev udeležilo 22 odstotkov (plus pet odstotkov). Ponedeljek, 17.5.1993 CELOVEC Pri Joklnu, Badgasse 7, 20.00 - Predstavitev knjige »Umgevolktes Österreich«, satire proti sovraštvu do tujcev, avtor Erich Demmer; Sreda, 19.5.1993 SENT JAKOB V ROŽU Farna dvorana, 20.30 -»Vklenjeni prometej« (Aischylos), nastopajo igralci iz Roža, učenke Višje šole za gospodarske poklice v Sentpetru in člani Godbe na pihala jeseniške železarne; Četrtek, 20.5.1993 ŠENTJAKOB V ROŽU Farna dvorana, 20.30 -Ponovitev predstave »Vklenjeni prometej« (Aischylos); nastopajoči: (kot zgoraj). Dunajske črtice. Tako jih poimenuje Erwin Köstler, 29-letni študent medicine, ki nekega dne stopi v predavalnico Prof. Pavleta Zdovca na katedri za slavistiko na Dunajski univerzi in pravi: »Pravzaprav sem se želel učiti srbohrvaščine, pa me je usoda potisnila na predavanje slovenskega jezika. Pred menoj sem zagledal moža, ki me je očaral v trenutku. Bil je Prof. Zdovc. Kmalu sem odkril lepote slovenskega jezika, profesor pa me je opozoril na Ivana Cankarja.« V slovenskem prostoru skoraj neznane črtice, ki opisujejo dogajanje na Dunaju nastale v letih 1900 do 1914, je Erwin Köstler odkril v Zbranih delih Državne založbe Slovenije iz leta 1967 do 1976. Ker sam živi na Dunaju in ga tematika prav teh črtic še posebno zanima, se jih je lotil prevajati kar sam. Rezulatat enoletnega dela je natančen prevod dunajskih impresij Ivana Cankarja. Nikakršnega dvoma ni, da bi Erwin Köstler svoje poslanstvo vzel površno, saj se mu pri pogovoru z nami oči svetijo, opaziti pa je tudi kar nekakšno jezo, saj meni, da se Slovenci premalo ukvarjamo s kulturno dediščino, ki nam jo je zapustil Ivan Cankar. »Prevedena dela, koli- kor sem zasledil sam, so od večjih samo: Hlapec Jernej, Hiša Marije pomočnice. Na klancu. Od črtic pa se pojavi tu in tam kakšna v časopisju takrat v letih od 1900 do 1935.« Po mnenju Erwina Köstlerja je Ivan Cankar najboljši pisatelj začetka dvajsetega stoletja. Njegov slog je neverjetno dodelan in gost, vsak stavek je umetnina. Vsebinski sarkazem prepleten s prijetnim poetično/liričnem jezikom govori zase. »Žalostno je le to, da še tisti prevodi, ki jih imamo, niso zreli, ali bolje rečeno, slabi so. In naj povem še to: Mislim, da je uvrščanje vašega velikega rojaka med socialne realiste, kar nekateri zavzeto delajo, velika napaka. Mogoče bi nam pri njem lahko služil kot izhodišče le simbolizem, to pa je tudi vse. Njegov slog je vendar tako individualen, pustimo mu vendar to sa-mosvojost in ga ne uvrščajmo», je dejal mladi študent v pogovoru za Republiko. Erwin Köstler bi v prihodnjosti rad prevedel še Cankarjeve drame in ostala besedila. V največje zadovoljstvo bi mu bilo, če bi ga povabili v Slovenijo, kjer bi lahko prebral svoje tekste. Iz želje se je tako porodil kupček prevodov, ki kar sam kliče po založniku. CELOVEC - Deželni svetnik Herbert Schiller, pristojen za obvezno šolstvo pri Uradu koroške deželne vlade, ne namerava kloniti škandalozni odločitvi okrajnega šolskega sveta za okraj Celo-vec-dežela, po kateri za ravnateljsko mesta na dvojezični ljudski šoli v Škofičah ni potrebna dvojezična kvalifikacija. Dejal je, da je slej ko prej veljaven prvoten razpis, torej da mora nov ravnatelj oz. nova ravnateljica imeti dvojezično kvalifikacijo. Schiller je to stališče zavzel pretekli teden na seji koroškega deželnega zbora ter hkrati povedal, da je o sklepu okrajnega šolskega sveta izvedel iz časopisov, da pa pismeno do zdaj • ni dobil no- benega obvestila. Kot smo poročali, so tako starši kot tudi slovensko prosvetno društvo v Škofičah v začetku šolskega leta in po sklepu okrajnega šolskega sveta koroške šolske oblasti in zvezno ministrstvo za pouk na Dunaju opozorili, da je sedanji položaj na šoli nevzdržen, saj šolo provizorično vodi učiteljica brez dvojezične kvalifikacije. Med petimi kandidati, ki so se prijavili za rav-natelja/ico na ljuski (osnovni) šoli v Škofičah, so štirje dvojezični. Schiller je s tem v zvezi dejal, da s strani okrajnega šolskega sveta doslej tudi ni dobil nobenega predloga za imenovanje ravnatelja oz. ravnateljice, da pa podpi- ra smernice deželnega šolskega sveta, iz katerih je razvidno, da imajo dvojezičnih šolah prednost pri zasedbi ravnateljskih mest dvojezični učitelji. »In teh smernic se bom tudi držal«, je poudaril deželni svetnik Schiller na vprašanje svobodnjaškega deželnega poslanca Oleschka. Janko Malle, oče k dvojezičnem pouku prijavljenega otroka in član domačega slovenskega kulturnega društva sicer pozdravlja izjave Schillerja, boji se pa, da ima ravnanje okrajnega šolskega sveta lahko za posledico, da bo mesto v tem šolskem letu ostalo provizorično zasedeno, se pravi z enojezično ravnateljico. Novo dvojezično šolo v škofilah vodi provizorično enojezična ravnateljica. ^PRIREDITVE Mock in Khol nasprotujeta sprejemu Hrvaške v SE in EDU DUNAJ - Medtem ko je Slovenija ta teden postala polnopravna članica Sveta Evrope, takega podviga za Hrvaško letos očitno ne bo. Dan preden je avstrijski zunanji minister Alois Mock kot predvideno prevzel predsedstvo v Svetu Evrope, je v dunajskih medijih jasno zavrnil vsakršno možnost sprejema Hrvaške v SE. Zunanjepohtični referent ljudske stranke v avstrijskem parlamentu Andreas Khol pa je v pogovoru za dunajski dnevnik »Der Standard« dodal, da so tudi pri EDU vrata za Hrvaško zaenkrat zaprta. Dejal je, da se Hrvati kljub vsem dogovorom niso držali sporazumov glede pomoči bosanskim muslimanom; Tudžmanova HDZ je kršila vse tozadevne dogovore z Atrijsko ljudsko stranko o nedotakljivosti teritorija Bosne in Hercegovine in o dostavljanju humanitarne pomoči muslimanom. Minister lacina zavrača očitke napram politikom DUNAJ - Zasliševanje prič v okviru sodniške obravnave takoimenovane afere Noricum se je tudi včeraj nadaljevalo v prid bivšim vodilnim državnim politikom - kanclerju Sinowatzu, zunanjemu ministru Gratzu in notranjemu ministru Blechi -, katerim v obtožnici očitavajo zatajevanje prodaje Noricumovih Specialnih topov 1985.1eta vojskujočemu se Iranu ter ogrožanje avstrijske nevtralnosti. Tudi finančni minister Ferdinand Lacina je - kot ta teden že nekdanja referentka za odobravanje izvozov orožja Petrik in bivši vodja državne policije Schulz - s svojimi izjavami pred sodiščem razbremenil obtožence. »Izključujem, da bi takšen posel res lahko dobil privoljenje vlade«, »ne verja-men tezi o komplotu politike«, »mededžerji državnega koncema VÖEST so prelisičili vlado« - to so včeraj bile osrednje izjave današnjega ministra za finance v Vranitzkyjevi vladi, ki je bil leta 1985 pristojen za državno industrijo. Lacina je svoje izjavi podkrepil z negativno oceno vodstva državnih podjetij: komunikacija z menedžmentom je bila takrat zaradi svojevoljnosti in nekooperativnosti direktorjev posebno težavna, to da ve iz lastnih izkušenj in sej nadzornih odborov državne industrije. Očitek, da je po nalogu takratne vlade (po prvem sumu o nerednosti posla) izvedel samo navidezno kontrolo v zvezi z izvozom orožja, je po njegovih besedah brezzvezen, saj naj bi pri njej sodelovali tudi sodelavci finančnega ministrstva. (I.S.) Lauda Air - skorajšnja kolizija nad Rokavskim zalivom DUNAJ/LONDON - Se srečno je potekel polet boeinga 737 avstrijske zasebne letalske družbe Lauda Air. Na poletu z Londona proti Dunaju se je v isti višini in na isti progi iz nasprotne smeri pojavilo letalo angleške družbe British Airways. Zemeljska kontrolna postaja je preko radijske zveze razglasila alarm ter avstrijskemu boeingu ukazalo takojšnji izogibalni manever. Angleški letalski urad CAA zdaj raziskuje vzrok in ozadje pripetljaja, ki se dogodil že preteklo nedeljo, a je bil šele včeraj objavljen. Trgovinska zbornica zahteva več dovoljenj za Slovenijo CELOVEC - Koroška trgovinska zbornica je včeraj od zveznega ministra za promet, Klimo, zahtevala več dovoljenj za cestni tovorni promet s Slovenijo. V tiskovni izjavi zbornica poudarja, da trenutna restriktivna politika glede izstavljanja dovoljenj že kaže negativne posledice pri številnih koroških izvoznih podjetjih, predvsem na področju lesne industrije. Bo obrat Micro-Precis prevzelo podjetje Kostwein? BOROVLJE - Novo upanje za nameščence in delavce od stečaja ogrožene tovarne Micro-Precis v Pod-gorjah. Labotsko podjetje Kostwein je namreč najavilo svoj interes za prevzem obrata. Kot je dejal stečajni opravitelj Burger-Scheidlin, so pogajanja v polnem teku in bodo morda že prihodnji teden stopila v odločilno fazo. Specialni tečaj nemščine CELOVEC - Mednarodni priznan jezikovni inštitut »Deutsch intensiv« redno prireja tudi tečaje za strokovno osebje v gospodarstvu. Naslednji tečaj za gospodarstvenike z dobrim znanjem nemškega jezika bo od 31. maja do 4. junija 1993 v prostorih inštituta v Lidmanskygasse 3 v Celovcu, cilj tečaja pa je razširitev in poglabljanje jezikovnega znanja na gospodarskem področju (n.pr. predstavitev podjetja, vzpostavitev poslovnih stikov, poslovanje, nastop na sejemskih prireditvah itd.). BRUSELJ / POGAJANJA ES svari Avstrijo pred »bazarskimi metodami« BRUSELJ/DUNAJ -Avstrija naj pazi, da ne bo sledila švicarskemu vzgledu, je na nekem predavanju opozoril Bernhard Zepter, sodelavec predsednika komisije Evropske skupnosti Delorsa. Dunajsko nastopanje po »bazarski metodi« (mišljene so nerealistično visoko zahteve, da bi pri pogajanjih potem izterjali kar najboljše), je napačna pot, saj Avstriji manjkata tako ustrezna velikost in tudi moč za take diplomatske igre. Vrhu tega, tako sodelavec predsednika Delorsa , to lahko (podobno kot pri Švicarjih) vodi v »slepo ulico«: vzdušje za Evropsko skupnost v Avstriji ni izrendo veliko; če avstrijski pogajalci s svojimi (pretiranimi) napovedmi pri bruseljskih pogajanjih ne prodrejo, bo to lahko imelo za posledico odklonilno držo Avstrijcev pri referendumu o pristopu k Evropski skupnosti leta 1994. KULTURA Sobota, 15. maja 1993 KULTURA ŽIVLJENJA / POGOVOR Z WOLFGANGOM FINDEISENOM Wolfgang Findeisen Zivi in dela v Nemčiji kot profesor waldorfske pedagogike, v humanističnih krogih pa je zaslovel z antropozofskimi Študijami, ki se ukvarjajo z vzajemnim vplivom du-ševno-duhovnega in Cu-tno-telesnega. Na povabilo družbe Gallus Carnio-lus je Findeisen v Sloveniji prejšnji teden pripravil seminar o renesansi v glasbi, na gradu Strmol pa je imel zaključno predavanje z zanimivim naslovom Družba s človeškim obrazom. Naslov vaSega predavanja nehote vzbuja vtis, da iščete izhod iz stanja družbe z nečloveškim obrazom. Vsaka družba in tudi vsak posameznik uporablja svoj način približevanja idealni podobi družbe, nekateri so se skozi zgodovino že izkazali kot utopični. Kakšen pa je vas? Družba je življenje ljudi v skupnosti, torej je človek vsebina pojma družba. Ce naj bi družba dobila človeški obraz, moramo vzeti mero za tako družbo na Človeku, ki to družbo sestavlja. Predpogoj za oblikovanje človeške družbe pa je - spoznati človeka. Kaj pravzaprav Človek je, je v treh pojmih že izrazila franco- ska revolucija. Vsak človek bi naj imel možnost, da se razvija v teh treh principih, to pa je možno samo z novo ustavo. In kako to doseči? Delno so možnosti za uresničenje teh treh principov že uzakonjene. Povsod, kjer so človekove pravice upoštevane v osnovnih pravicah zakonodaje, spoštujejo svoboden razvoj Človekove osebnosti in jo omogočajo. Navadno pa je tako, da je v zakonodaji preveč dodatnih zakonov, ki te pravice posameznika spet omejujejo. V nemški zakonodaji obstaji člen, po katerem ima vsak posameznik pravico, da svojo osebnost svobodno razvije. To, kar človek naredi, naj bi tudi zagovarjal, samo v tem primeru je resnično svoboden. Ali obstaja na svetu država oziroma družba, v kateri bi vsi našteti pogoji funkcionirali v realnosti? Države vam ne morem imenovati, obstajajo pa podjetja, kjer uspešno razvijajo model pravičnih družb. En primer od mnogih v Nemčiji je tovarna Opel, ki je reorganizirala proizvodnjo, delo na tekočem traku je odpravljeno, ampak poteka v posebnih skupinah, znotraj katerih vsak posameznik razume smisel svojega dela. V teh skupinah vsak pozna delo svojega sodelavca in ga zato lahko kadarkoli prevzame. In vsaka skupina je posebej odgovarna za uspeh svojega dela. Ce je to mogoče na mi-kro nivoju, zakaj se potem to ne posreči tudi na makro nivoju, ki predstavlja državo ali družbo? Ni res, da to ni mogoče. Osebno sem prepričan, da bo nekega dne v neki državi nastala država s takšno ustavo. Toda vprašanje je, kaj je tisto, kar onemogoča, da bi taka družba že obstajala? Delitev moči in kompetenc je že formulirano v Mastrichtskem sporazumu, kljub temu pa so sence vse daljše in daljše, in to zaradi tega, ker se na drugi strani hoCe ustvariti nekaj novega. Verjamem, da se bo v naslednjih desetih ali dvaj-steih letih marsikaj spremenilo na bolje, vendar sem mnenja, da bo moralo pred tem priti do kolapsa sedanjega sistema. Slišati je, da zelo cenite Slovence. Odkod ta naklonjenost in zakaj cenite Slovence bolj kot morda kak drug narod? Na to vprašanje je zelo lahko odgovoriti. Redko sem sreCal tako dragocene posameznike kot prav med slovenskim narodom. Namreč ljudi, ki znajo tako jasno misliti s srcem. Mislim, da je to Čudež, še posebej, ce se spomnimo na komunistično preteklost. Verjamem, da ste imeli kot narod dobre angele varuhe. Mogoče se prav zdaj kažejo tiste prave vrednote, ki jih slovenski narod skrival v sebi med najrazličnejšimi pritiski, ki jih je doživljal v preteklosti. V Sloveniji ste imeli samoupravljanje, vendar ga niste izpeljali do zadnje konsekvence, ker se je vanj preveč mešala politika, in zato tudi ni uspel. Menim pa, da je princip samoupravljanja pustil v ljudeh nekaj zelo pomembnega, to je sposobnost samostojnega odločanja. Vaše polje ukvarjanja je poleg družbe tudi posameznik. Ali menite, da bi bilo potrebno tako kot na nivoju družb »reorganizirati« tudi posameznika? Mislim, da je Človeško telo instrument človeške duše. Vemo, da bolno telo deluje tudi na dušo. Zakaj naj ne bi bila stvar tudi obrnjena, da namreč aktivnost duše deluje nazaj na fizično telo. Iz tega izvira pedagoška konsekvenca in konsekvenca samovzgoje. Vendar duševnost še ni vse, kar je v Človeškem telesu, upoštevati je treba tudi duhovnost. Zato smo mnenja, da mora popolna vzgoja pri svojem delu upoštevati vse tri človeške dele. Katera so poleg peda-godike še tista področja, s pomočjo katerih bi lahko dosegli to trojno ravnovesje Človekovega bivanja? To je zame centralno vprašanje, saj zadeva ves svet, ne le Evropo. Slovenija si je to temo pravzaprav zapisala v svoj grb. In to s Triglavom, s tremi vrhovi in tremi zvezdicami. En vrh Triglava pomeni svobodo, svobodo kulture, drugi vrh pomeni enakost, enakost pred zakonom, in tretji naj bi pomenil bratstvo, princip, ki naj bi vladal v gospodarstvu. r RECENZIJA / KONCERT VOKALNEGA ABONMAJA n Vrednote prepevanja RECENZIJA / SLOVENSKI FANZ1N1 Tiskana beseda glasbenega podzemlja Vasja Ocvirk Fanzin je beseda, ki pomeni magazin za oboževalce in ki jo je bilo v osemdesetih velikokrat slišati v naših subkultur-nih krogih, še posebno v povezavi z dogajanjem na t. i. alternativni in Underground sceni. V drugi polovici prejšnjega desetletja se je na naših tleh pojavila celo prava fanzi-nomanija, ki je bila povečini povezana z glasbenima podžamoma hardco-re punkom in novim heavy metalom. Razen redkih izjem je šlo največ za variacije na temo srednješolskih Časopisov z očitnim poudarkom na glasbeni vsebini, kakovost pa je le redkokdaj presegala raven fotokopirne tehnike. Ves sistem je, presenetljivo, kljub temu deloval oziroma rabil svojemu namenu. Temeljni cilj hardkorovske-ga ali metalnega fanzina pa je bil posredovanje informacij, ki jih ni bilo mogoče dobiti po običajnih medijskih kanalih. Podzemna informacijska mreža je, grobo reCeno, delovala po načelu ustnega izročila in v Času najveCjega navdušenja -hiperprodukcije fanzi-nov - je izmenjava informacij potekala z zavidljivo hitrostjo. Ob koncu osemdesetih pa je navdušenje pojenjalo in fanzinarji so ali preneha-li z izdajateljsko dejavnostjo ah pa so se odločili zvišati kakovostno raven in iz fanzinov naredili prave glasbene magazine, tržno privlačne publikacije, ki bi jim kljub njihovi nekomercialno usmerjeni vsebini uspelo pritegniti dovolj občinstva, da bi lahko obstah. Zdaj obstaja na Slovenskem zelo malo fan- no) K^n^' zinov - bržkone temu botruje dejstvo, da je fanzinar-stvo predsem konjiček, ki mu je poleg obilice prostega Časa treba namenjati tudi izdatna lastna finančna sredstva, kulturne institucije pa so preveC zaposlene same s sabo, da bi utegnile temu delu sodobne mladinske kulture pripisati kakršenkoli pomen. Dandanašnji si fanzinarji sicer pomagajo s sponzorji, toda ta vir financiranja žal še ne zagotavlja zanesljivega preživetja teh publikacij. Prav zaradi težavnega stanja, v katerem se je znašla naša družba in z njo tudi sub-kultumo dogajanje, je presenetljivo, da so se v letošnjem letu na podzemnem trgu pojavili najmanj trije novi fanzini, ki že presegajo svoje okvire in si vsaj po formi, Ce že ne po finančni konstrukciji zaslužijo naziv glasbeni magazin. Prvi med njimi in hkrati najbolj specializiran je Cold Death Magazine, publikacija, ki je izšla iz ljubljanskega kroga ljubiteljev death metala, katerega zastavo nosijo Death, Decide itd., in na štiridesetih straneh prinaša ducat intervjujev ter veC kot sedemdeset recenzij s tega glasbenega področja. Magazin je napisan v angleščini - to je pravzaprav ena izmed posebnosti, ki so značilne za skoraj vse tovrstne publikacije. Vzrokov za uporabo angleščine je veC: internacionalna za- snova podzemne informacijske mreže, neznaten slovenski trg, ozka žanrska usmeritev in navsezadnje promocija domačih skupin v tujini. Je povsem soliden izdelek z značilno uporniško držo glasbenega under-grounda. No Name Magazine je vizualno in vsebinsko zrelejši izdelek in prihaja iz Maribora. Kot vsi današnji podzemni magazini je tudi No Name v celoti ustvarjen v računalniškem namiznem založništvu, ustvarjalci te številke pa so se precej potrudili tudi s samim grafičnim videzom. Tudi ta magazin je v angleščini, poglavitni razlog za to odločitev pa je v ciljnem bralstvu -No Name je predvsem namenjen evropskemu trgu, saj ga distribuira nekaj večjih podzemnih evropskih distribucijskih hiš. V tej številki se metalni godbi pridružijo še kakšni Laibach, Kong ali Sonic Violence, kar daje magazinu zanimivejšo podobo. Obseg je isti kot pri magazinu Cold Death, le da No Name nima recenzij, temveč predstavitve glasbenih novosti, kar pomeni tudi veC informacij. Ambiciozna poteza z vidnimi sledovi izkušenj. Tretji magazin prihaja iz Nove Gorice in je namenjen izključno slovenskemu občinstvu. Rock Vibe, kot se publikacija imenuje, je po uvodnih besedah uredništva poskus drugačnega načina obravnave brez žanrskih omejitev, ah kot je mogoCe prebrati v kolofonu, »revija za sodobno rock glasbo« in je hkrati najobsežnejša od vseh treh - na petinpetdesetih straneh je moC najti blizu dvajset daljših zapisov - od belega metala do Cmega rapa. Sledijo recenzije in poročila s koncertov, bralec pa že na začetku dobi občutek, da gre za skupino sposobnih ljudi, ki so se posla lotih zelo resno. Rock Vibe (»vibe« se izgovarja, kot sev piše) je po strukturi in usmeritvi precej podoben pokojnemu Sub Rocku in predstavlja eno izmed možnih rešitev za tisti del slovenskega medijskega prostora, ki zaradi kratkovidne in elitistiCno usmerjene kulturne politike ostaja kronično prazen. Ce se bo na tem 'področju kaj spremenilo in se bodo tem in podobnim magazinom lahko pridružile še druge netržno usmerjene publikacije, bo torej bržkone odvisno od slovenskih kulturnih politikov. Ah se boljše: subvencioniranje neprofitnih rockovsko usmerjenih publikacij lahko pričakujemo šele, ko bodo slovenska kultumopohticna misel prerasla stereotip o rocku kot civilizacijskem slepem Črevesu. Milan Stibiu Slovenski komorni zbor je s koncertom v dvorani Slovenske filharmonije 9. maja zaključil drugo sezono svojega obstoja in delovanja. To je prvo poklicno zborovsko združenje naše nacionalne glasbene zgodovine; v življenje ga je priklicala nedeljena podpora Slovenske pevske zveze pri Zvezi kulturnih organizacij in nekaterih posameznikov, ki so v poklicnem pevskem zboru videli tako potrebni pogoj za umetniško rast (ali bolje povedano: obnavljanje zaradi političnega izživljanja propadajoče) glasbene zvrsti, ki jo na žalost mnogi in mnogokrat tako zelo upravičeno povezujejo zgolj s klobaso in kozarčkom vina. Slovenski komorni zbor je pri nas edini glasbeni ansambel, ki svoje delovne obveznosti ni oblikoval sam v vzdušju samoupravnih orgij, kajti odločitev o njegovi ustanovitvi je bila sprejeta na podlagi dokumentacije, dosledno izdelane po vzorih iz evropske prakse, kar pa dandanes delujočim bolj škoduje kot koristi. Medtem ko so si namreč preostale glasbene ustanove že pred časom prisvojile vlogo in odločanje delojemalca in delodajalca v eni osebi ter jo tudi nadvse uspešno udejanjale in je kulturna politika skrbela za svoj lastni socialni mir z »uravnilovko« to- čkovanja delovnih mest, zaradi Cesar si tudi nikoli ni želela in še manj usodila postavljati zahteve po kakršnikoli finančni in umetniški odgovornosti, je Komorni zbor ostal tako rekoC na suhem. Enačba je namreč preprosta: zakaj bi delali veC (in seveda tudi bolje), Ce pri sosedu delajo za isto vrednost točke mnogo manj (in seveda tudi mnogo slabše). V vzdušju zanikanja vrednot dela postane tudi delo samo kaj hitro ničvredno. Lahko se tudi vprašamo, kako da v teh resnih Časih, ko išCemo odgovornost z lučjo celo pri belem dnevu, delo na umetniškem področju zamenjujemo z bogaboječim izrazom »umetnik«, s Čimer so resnične delovne naloge povsem zamegljene, ostajajo pa zgolj privilegiji, za upravne organe očitno nerešljiv gordijski vozel, v resnici pa papirnata uš neodgovornosti. Slovenski komorni zbor nam je že z deloma enkratnimi interpretacijami v prvih dveh letih obstoja predstavil nekatera vrhunska in tudi izvajalsko vrhunsko zahtevna glasbena dela, potem ko si marsikdo med nami sploh ni mogel predstavljati, da bo take kompenzacije sploh lahko kdaj slišal v domači izvedbi. Tudi obravnavani program bi brez Komor- nega zbora pri nas težko uresničili z lastnimi silami. Predstavljen je bil izbor madžarske zborovske glasbe. Poleg duhovnih pesmi Franca Liszta je bilo izvajano skladateljsko delo Zoltana Kodalyja, Bela Bartoka in Lajosa Bardosa iz prve polovice našega stoletja. Zdi se, da se predvsem ni posrečil izbor dirigenta Gaborja Ugrina, ki sicer vodi Madžarski državni zbor, pri delu s Slovenskim komornim zborom pa se ni izkazal s trdovratnostjo poustvarjalnih zahtev. Mlad ansambel gotovo še more biti toliko umetniško ozaveščen, da bi lahko samostojno, brez pedagoških prizadevanj dirigenta reševal tudi navidez obrobne poustvarjalne naloge. Kar preveC sproščeno dirigiranje je na koncertu povzročilo mlahavo ritmično prednašanje, pa tudi zvočna razmerja celo na mestih, ki niso odvisna od kvalitete posameznih glasovnih skupin, niso bila uravpotežena. Vsekakor pa je Slovenski komorni zbor pokazal vrednote prepevanja in poklicno resnost v meri, ki bi morala presenetiti in zadovoljiti tudi tiste glasbenike in ustanove, ki ustanovitev poklicnega zbora zaradi parcialnih interesov niso mogli dojeti kot prizadevanje za stvar in so se ji zato tako trdovratno upirali. Dora Plastenjak: Na paši, olje na platnu, v originalu 54 x 44 cm, 1993 Konjušnica za poznavalce Konj je usodno zaznamoval človekovo zgodovino in civilizacijo; skrajšal je poti in odločilno pomagal pri delu in bojevanju. Je simbol Človekove moči in oblasti, tekmovalnosti, dinamike, lepote, ponosa, privrženosti in vzdržljivosti. Je žival, ki je v umetnosti največkrat upodobljena - morda tudi zato, ker je njena prava podoba akorekoC neulovljiva. Od tod tudi zamisel Konjeniške zveze Slovenije, da bi zbrala likovne upodobitve konj in jih posredovala ljubiteljem konje-ništva in umetnin. Tako je v Galeriji Smelt nastala razstava, ki bo odprta do 20. maja, ko bo ob 18. uri avkcija razstavljenih del. Strokovno pripravo razstave je prevzel Peter Bregar iz Galerije Gema, ki se je razstavo v Smeltu odločil zato, ker ima ta hiša že izkušnje z avkcijami, v njenem atriju pa stoji Venetski konj Oskarja Kogoja. Razstavljenih je 126 slik in kipov, ki jih je v ta namen podarilo oziroma naredilo 30 slovenskih in 23 tujih umetnikov. Svoja dela so podarili mnogi znani slovenski umetniki: Janez Boljka, Jože Ciuha, Jože Marinc, France Peršin, Dušan Premrl, Teo Tavželj, Mira Šparovec. Na razstavi pa se nahaja tudi poslastica za numizmatike -zbirka 34. antičnih kovancev z upodobitvijo konja. Najnižje izhodiščne cene likovnih del so 50.000 tolarjev, najdražje delo na avkciji pa bo Srečanje Phili-psa Wouwermana, oljna slika iz 17. stoletja. Izhodiščna cena eksponatov bo v povprečju za deset procentov nižja od prodajnih cen v galerijah. Dobiček bo namenjen napredku konjeništva, med drugim tudi za nagrade, ki jih Konjeniška zveza Slovenije vsako leto podeljuje najbolj odličnim rejcem. Del sedanje razstave bodo prenesli še v Lipico, kjer bo v začetku septembra Evropsko prvenstvo v dresuri. Nekatri izmed razstavljalcev so se že prijavili, da bodo tam slikali konje v živo. RECENZIJA / KNJIGA PESMI RECENZIJA / PREVOD PESMI Cas, ko ni več časa Denis Pome Svetlana Makarovič, Tisti cas, Založba Mladika, 69 strani, italijanska vezava, cena 2940 tolarjev. Avtor pričujočega Poročila o novi pesniški zbirki Svetlane Makarovič Tisti Cas mora priznati, da je že na začetku pisanja postavljen v neobičajno zadrego. Avtorica pesmi namreč na koncu svoje Pesniške zbirke, natisnjeno na posebnem listu (!) ne dovoljuje uporabe teh pesmi v nobenem javnem mediju, ne v tiskani ne v avdio obliki, in sicer velja to za pesmi v celoti kakor tudi za posamezne verze iz teh pesmi. Zadrega izvira prav iz te prepovedi: podpisani, ki nekako dvajset tet zdržema spremlja slovensko liriko je - o kvaliteti bodo sodili drugi - zagrešil nekaj sto posameznih in nekaj deset zbirnih informacij o najrazličnejših Poezijah, vsa ta bera je raztresena po slovenskih in (do pred kratkim) tudi jugoslovanskih revijah in časopisih, Vedno se je trudil, da bi občutenje pesmi in razsežnost posame-znih poezij, posebej ti-stih, ki imajo poseben pomen za razvoj slovenske lirike, ujel skozi značilne verze; v primeru Tistega Časa pa mu je to posebej prepovedano in niti najmanjše volje nima, da bi se podajal na poti, ki se začenjajo v poeziji, končujejo pa v zasebnih tožbah... Vse to pojasnjevanje je potrebno zato, da bi bralci razumeli poseben položaj, v katerem se je ocenjevalec tokrat znašel: govoril bo o neCem, Cesar ne sme imenovati s pravim imenom. Zbirko sestavlja osemindvajset pesmi v različnih verznih shemah, vse pesmi pa ko-reninijo v melosu in/ali logosu slovenske ljudske pesmi, posebej tiste, ki jo imenujemo »baladna«. Seveda pa je struktura ljudske - baladne - pesmi zgolj posoda, v katero pesnica shranjuje izrazito moderna, srhljivo »naša« občutenja, podobe in zaznave. Pred nami se odpira svet, v katerem vlada voleji Cas in ga naseljujejo voleji ljudje, drug drugemu predvsem rablji, a v svoji »ra-bljasti« naturi tudi žrtve, mučeniki, preganjana živad, ki ne najde ne miru ne spokoja. Predmet poezije Svetla- ne Makarovič so torej »moderni ljudje« v »modernih Časih«. Ce je imela ljudska pesem - v Času svojega Časa, se pravi v svetu ustnega prenašanja modrosti, prepovedi, pa tudi užitka in zabave -v duhovnem položaju slehernika posebno in izbrano mesto in se je slehernik tudi Čutil zavezan njenemu sporočilu, se poezija Svetlane Makarovič odpira drugačnemu recipientu in mu zato tudi ponuja pesem skozi drugačno recepcijo: pesem naj ga spominja predvsem na izgubljeni in nemarno zapravljeni, v piš vrženi Cas Čistosti in nedolžnosti, h kateremu se ne znamo, ne moremo, predvsem pa nočemo vrniti. Zato je pesem Svetlane Makarovič, pa naj bo tista o kresnem jutru ali gori ali ona o mušjem letu in igli, vedno postavljena v posmehljivo distanco do »lepega novega sveta«, v distanco, ki se zaveda »nemočne moči besed«, ki jih naslavlja na bralca, še pripravljenega prisluhniti govorici, ki je ne more veC ojačati nobena tehnična naprava. Tisti čas je »naš Cas«: v njem vladajo tuje, di- vje, nečloveške sile. Pesem je tisto ogledalo, v katero se te tuje, divje in nečloveške sile ujamejo kot ubesedene podobe. Ni jih lahko razvozlati, marsikatera pesem in marsikatero dvo- ali trostišje v pesmi se pred bralcem odpre kot zanka, zazija kot past in mu ne dovoljuje priti Cez, na ono stran, kjer biva pesnica. Malo je sodobnih slovenskih poezij, ki bi s takšno intenziteto stopale pred bralca, posebej takrat, kadar za »objektivnostjo« strukture ljudske pesmi začutimo »subjektivnost« pesničinega zaznamovanja in imenovanja pojavov, kar lahko še posebej jasno razberemo iz ene daljših in hkrati sklepnih pesmi zbirke Pot. Tudi mnoge druge pesmi v zbirki s svojo notranjo zgradbo govorijo o pesničinem »popotovanju«, »romanju«, desetništvu, ki je zašči- tni znak opravil, ki jih v svetu štacunarjev, bankirjev in kramarjev nihče ne jemlje posebej resno. Drugi pol pesniških opravil, Ce jih smemo tako imenovati, pa je novo občutenje pa-limpsestnosti: kot pripoveduje pesem Crepi-njek, sveta ne odkrivamo veC pod plastmi napisanega, marveC skozi Crepinjasto in ulomnje-no stekelce, kjer je, podobno kot pri pisavi, le luC tista, ki daje »smisel«, »zven«, »barvo«, vse drugo pa je zgolj tema in nie. Tistega dne ni treba posebej priporočati v branje: je namreC dogodek, ki presega ta samotna opravila, kot bi dejal Lucien Goldmann, a hkrati tudi dogodek, v katerem se tematizira vsa nepojmljivo kruta zapletenost sveta, v katerega smo vrženi. Kar pripoveduje Svetlana Makarovič, je eden od obrazcev zoper uroke modernega barbarstva. Naš Lorca Marko Jensterle F. G. Lorca: Cante jondo, izbral in prevedel Jože Udovič, založba Karantanija 1993, cena 1365 tolarjev vezana, 998 tolarjev broširana izdaja. Prevodi temeljnih del svetovne literature na Slovenskem so več kot hvalevredno dejanje, ponatisi takšnih del, ki so pred leti pri nas že izšli, pa so še posebej pomembni, saj je s tem novim bralcem in predvsem kupcem knjig omogočeno vsaj minimalno spremljanje svetovnih literarnih tokov. Slovenija si zaradi števila slovensko govorečih ljudi pac ne more privoščiti luksuza večjih narodov, ki sproti ponatiskujejo temeljna dela iz literarne zgodovine in s tem bralcem omogočajo, da si lahko tudi danes kupijo knjige, ki so prvič izšle pred desetletji ali še prej. Izid knjige Cante jondo svetovno znanega španskega pesnika Fede-rica Garcie Lorce pri založbi Karantanija je tako v tej luCi droben, vendar izredno pomemben kamen v nenehnem sestavljanju mozaika naše in svetovne zgodovine. Fe-derico Garcia Lorca je namreC eden tistih pesnikov, ki bi morali biti stalno dosegljivi predvsem mlajšim bralcem, ne nazadnje tudi zaradi potrebe po njihovem spoznavanju bolj ali manj bližnje preteklosti. Kolikor je Lorca predvsem izjemen pesnik, ga zaradi njegove opredelitve in smrti ne moremo obravnavati mimo njegove življenjske usode. Neizpodbitna dejstva namreC so, da so ga leta 1936 v Andaluziji ubili fašisti, da so po umoru sredi Granade sežgali njegove knjige, v Španiji pa nato še temeljito poskrbeli za dolgoletni molk o njem in predvsem o njegovem delu. Lorca je bil torej tipična umetniška žrtev totalitarističnih sistemov, ki jim ni dovolj le fizična eksekucija oponentov, saj se dobro zavedajo, da je njihova duhovna moc veliko večja in s tem vplivnejša. Na srečo te niti z do potankosti izdelano represijo in ignoranco ni mogoCe uničiti. Usoda Federica Garcie Lorce je v tem pogledu torej primerljiva s tisto, ki je doletela Čilskega pesnika Pabla Neruda ali pa kar našega Franceta Balantiča, ki ga zaradi njegove smrti (predvsem pa njene vizionarske napovedi) prav tako nikoli ne bo mogoCe obravna- vati neodvisno od nje. Slovenci smo se s književnimi prevodi Lorcovih del sicer zaceli srečevati leta 1958, ko sta izšli dve knjigi. Janko Moder je prevedel njegovo »ljudsko romanco v treh podobah« Mariano Pinedo. Gre za dramo iz leta 1927 o junakinji španskega osvobodilnega gibanja, ki je končala na grmadi. Zaradi tega je tedanja španska vlada v drami videla napad na diktaturo in poskrbela, da je kmalu izginila iz repertoarja. Leta 1958 je Jože Udovič pri Cankarjevi založbi izdal tudi prevedeni izbor Lorcovih pesmi z naslovom Pesem hoče biti luC, ki so ga nato kot miniatur-ko ponatisnili leta 1969. Mladinska knjiga pa je Lorca (spet v izboru Jožeta Udoviča) leta 1978 izdala v zbirki Lirika. Zbirka Cante jondo v založbi Karantanije je praktično ponatis te zadnje knjige, saj gre tudi tokrat za Udovičev izbor in prevod. Izdajatelj je iz prej omenjene knjige izpustil le štiri Lorcove pesmi (Stari kuščar, Sevilla, Oljenka in Romanca o španski civilni gardi) ter ob tem ponatisnil tudi UdoviCevo spremno študijo, pri kateri pa se nerodnost pojavi na začetku, saj je »štirideset let od tragične smrti« morda res minilo leta 1978, ne pa leta 1993. Ker se v obeh knjigah pojavljajo celo nekatere skupne tiskarske napake (vrsta ciganske narodne pesmi petenera je preimenovana v petero), je »sorodstvo« izdaj toliko očitnejše. Vsekakor pa je dobro, da se z literaturo pesnika in dramatika Lorca, ki ga tiskajo in berejo po vsem svetu, spet srečamo tudi pri nas, saj se ob vsakem njegovem natisu znova prepričamo o nadcaso-vnosti njegove literarne zapuščine. Pri tem je razveseljivo, da se teh projektov loteva zasebna založba, saj pri večini drugih takib založb v programih vendarle prevla-dujejo' dela, ki naj bi imela Cim hitrejši tržni učinek. (Zgoraj desno Lorcina risba) IZŠLO JE ... / KNJIGE M«\UKST\() üktohim: Chaim Perelman: Kraljestvo retorike, Študija, broširano, rzdalo Znanstveno in Publicistično središče Izbirka Družboslovje, 3b Ljubljana, 1993, cena 1680 tolarjev. Ob dokajšnjem pomanjkanju strokovne rterature, saj so se oslej z retoriko na mvenskem ukvarjali Predvsem študentje Prava, teologije in različnih oddelkov filozofske fakultete, pri-ai?. Porelmanova Indija (avtor je predaval na katedri za fi-ozofijo bruseljske univerze) iz leta 1977 v prevodu (in s spre-®no Studijo) Jelice ^umic-Riha kot naročena. Posebej zato, ker jo čodo ob študentih z veseljem brali tudi lo-(metoda analize se vzoruje po Fregeje-vem »preizkusu« klasične logike) in tudi oziroma predvsem’ manj specialistično ralstvo. Kraljestvo lo-gjke se namreč govorništva kljub pozitivističnim teoretskim nastavkom loteva tam, KJer se le-to pojavlja: v vsakdanjem življenju. Vsekakor pa je osnovna teza knjige ta, da Je tudi govor povezan z mišljenjem in logiko in ne nemara brez medsebojne povezave, i* m D.™)rado doe>‘ Igor Kosovel: Magija in metamorfoze duha, študija, broširano, Znanstveno in publicistično središče (Družboslovje, 1), Ljubljana, 1993, cena 1470 tolarjev Igor Kosovel, doktor filozofije, je svojo disertacijo, ki jo je branil leta 1988, zasnoval na »srečanju« dveh človeških praks, predvsem evropskega, s filozofijo prežetega duha, in prakse arhaične, še neekonomske družbe, v kateri menjalna vrednost ni pogojena z izmerljivimi, pac pa drugačnimi argumenti, s tako imenovano »mano«. Ob primerjavi magije z religijo avtor ugotavlja, da religiozna praksa temelji na veri v boga, magije pa v človeka, obenem pa je pri vraže-verstvu funkcija maga znana, znan pa je tudi sam rezultat. Avtor znotraj konteksta tudi ugotavlja, da je Vzhod (kot podlaga večine magičnih praks zadnjih desetletij) razvil nekakšno celovito modrost, ki ima v sebi mnogo magičnega, Zahod pa je z razpar-celiranjem človeka in sveta na loCene znanosti in vede izgubil smisel za celoto. Zato je knjiga Magija in metamorfoze duha dr. Igorja Kosovela hkrati poudarjeno prijetno berljiv poskus s filozofskim orodjem pogledati del omenjene celotnosti. (T. D. V.) JOŽKO HUMAR Jezus MED RESNICO IN LEGENDO Jožko Humar: Jezus med resnico in legendo Založba Lipa Koper, 1980, 127 strani, 1500 izvodov, 1300 tolarjev Novogoriški pravnik v pokoju Jožko Humar je izdal novo književno delo. Po Primožu Trubarju, rodoljubu ilirskem je zdaj v samozaložbi zagledala luC sveta še knjiga Jezus med resnico in legendo. Avtorja je gnala v raziskovanje in pozneje tudi v pisanje radovednost, do kod so spoznanja o nedvomno najbolj znani osebnosti Človeštva Jezusu iz Nazareta resnična in še verjetna dejstva in kje se začenja o njem legenda. Izziv se je zaCel, kot pravi sam avtor, že nekako od srede tega stoletja naprej, ko so leta 1947 najdem Ku-mranski rokopisi postavili marsikatero dotlej veljavno versko »resnico« na glavo. Poleg tega so tudi nadaljnji zgodovinski viri o življenju Jezusa iz Nazareta, razen tistih v evangelijih, zelo skopi. »Ce je bil prvi evangelij napisan že (ali šele) okoli leta 70 našega štetja, ko so gotovo še živeli Jezusovi sodobniki, in ko je že nekaj let krožilo ustno izročilo o Jezusu, je težko verjeti, da vse to ne bi imelo podlage v resničnem življenju takšne zgodovinske osebnosti. Vendar je prav tako verjetno, da so že v tem Času nastajale izmišljene zgodbe, kot so podobne nastajale tudi o drugih zgodovinskih osebnostih,« pravi v svojem delu avtor Jožko Humar. (V. C.) f Andreja Vmci FteiJ' Noša v baroku na Slovenskem Andreja Vrišer, Noša v baroku na Slovenskem, Znanstveni inštitut FF, Ljubljana 1993, 164 strani, broširano, 890 tolarjev Noša v baroku na Slovenskem je bila do nedavnega precej neobdelano področje, zato je knjiga še toliko bolj dobrodošla. Kostumo-loško preučevanje, s katerim se ukvarjata etnologija in kulturna zgodovina, se opira predvsem na likovne, pisne in ustne vire. Knjiga je natančen pregled oblačilne kulture na Slovenskem v obdobju od srede šestnajstega pa do konca osemnajstega stoletja. Avtorica je nato vsako obdobje razdelila Se na moško in žensko nošo in dodala poglavja o plemiški stanovski in uradniški noši, o uniformah stanov, združenj in vojaštva, o noši duhovščine in o kmečki noši. Kostumolo-ško preučevanje domače oblačilne kulture pa hkrati zasleduje tudi razvoj evropskih modnih tokov tistega Časa in njihov vpliv na slovensko nošo. Knjiga je bogato opremljena s slikovnim gradivom, fotografijami in skicami. Slaba ohranjenost muzejskih umetnin pa je onemogočila popolnejšo slikovno opremo. (K. V.) LITERATURA IN HUMANISTIKA Akademik dr. France Bernik član Evropske akademije znanosti in umetnosti LJUBLJANA - Predsedstvo Evropske akademije znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu -Academia Scientiemm et Artium Europaea - je sporočilo, da je na senatnem zasedanju 12. marca letos izvolila za svojega rednega elana prof. dr. Franceta Bernika, literarnega zgodovinarja in sedanjega predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Dr. Bernik je peti elan elitne evropske ustanove iz naše države in prvi Slovenec s področja humanističnih ved, ki mu je bil dodeljen ta Častni naziv. Listino o članstvu bo akademiku Berniku slovesno izročil predsednik Evropske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. Felix Unger 18. junija, ko bo uradno obiskal Ljubljano in Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. (P. R.) Kdo bo letošnji Kresnik? LJUBLJANA - Kot se spominjate, je lansko nagrado Kresnikovega sklada za najboljši slovenski roman leta 1991 (v višini tisoč nemških mark jo podeljujeta DSP in Delo) prejel Feri LainšCek za delo Namesto koga roža cveti - in to na prav hollywoodski prireditvi na Muljavi, kjer bo podelitev tudi 19. junija letos. Znano je že, da so založniki letos prijavili 20 romanov, komisija, v kateri so Peter Božic, Igor Bratož, Peter Kolšek, Matevž Kos, Tomo Virk, Franc Zadravec (predsednik) in Vlado Žabot, pa bo imela do konca maja obilo bralskega dela, saj romani Miloša Mikelna, Petra Malika, Milana Kleca (-dva), Aarona Kronskega, Toneta Partljiča, Francka Rudolfa, Petra Stoparja, Janeza Švajncerja, Rafaela Zormana, Lidije Asta, Milene Stojkovič, Igorja Skamperleta, Iva Zormana, Vinka Ošlaka, Dušana Jelinčiča, Draga Kuharja, Nedeljke Pirjevec, Ferda Godine in Katarine Marinčič obsegajo približno 4000 strani. Ce vzamemo, da bodo vsi elani žirije pošteno in znanstveno pristopili k nalogi, morajo v mesecu dni med zaključkom razpisa in koncem maja, ko pride na vrsto ožji izbor (pet romanov), prebrati dnevno po najmanj 130 strani izbranega slovenskega romanopisja. Pa to očitno ne bo prehudo, vsaj primerjalno z žirijo (še neusta-novljeno) Sklada Vladimirja Slejka, na naslov katerega je do konca natečaja menda prišlo kar 72 še neobjavljenih slovenskih romanov. (T. D. V.) Puologija spet na Veseli znanosti LJUBLJANA - Tretje v seriji predavanj, ki zadevajo medveda Puja, se je v sredo po daljšem Času zopet odvijalo v Kudu F. Prešeren. Tokratni govornik je bil Miha Zadnikar, ki je naslovno temo Medvedki in Čebelice preskočil in se posvetil aplikaciji zgodb o medvedku na slovensko realnost. Poleg tega je razpravljal še o različnih stopnjah odnosov med medvedkom in njegovim prijateljem Christopherjem Robinom, o značajskih posebnostih glavnih junakov ter o posebnem humorju, ki preveva celotno knjigo. Predavanje je potekalo v tako rekoC družinskem krogu, večinoma mladi poslušalci pa so se prijetno zabavali. Prihodnji teden se obeta predavanje Dubravke UgrešiC. (V. S.) Publikacije mariborskega pokrajinskega arhiva MARIBOR - Pokrajinski arhiv Maribor je v avli mariborske univerzitetne knjižnice odprl razstavo Publikacije pokrajinskega arhiva Maribor do leta 1993. Razstavo si bo mo- goCe ogledati do 22. maja. Pokrajinski arhiv letos slavi 60 let obstoja in 20 let intenzivne založniške dejavnosti. Najstarejši eksponati na razstavi so publikacije z naslovom Gradivo za zgodovino Maribora. V 18 zvezkih je sistematično predstavljeno starejše arhivsko gradivo od 1159. do 1772. leta. V seriji Viri so izdali pet knjig, od katerih je v treh zajeta gradbena zgodovina mesta do leta 1850 in od tega leta do leta 1965. V drugih dveh knjigah sta zbirka arhivskih listin od 1246. do 1865. leta in zbirka listin Lavantinske škofije med leti 1225 do 1917. Serija Inventarji v Četrtem zvezku prinaša pregled mestne občine Maribor od 16. stoletja do leta 1941. V petnajstih zvezkih serije Sodobni arhivi pa je objavljenih 233 strokovnih referatov, razvrščenih po posebnih tematskih sklopih. (STA) Valvazorjeva Velika grbovna knjiga BOGENSPERK - Na gradu Bogenšperk, nekdanjem domovanju historiografa in polihistorja Johanna Weicharda Valvasorja, katerega tristoletnico smrti praznujemo prav letos, so včeraj slovesno predstavili novo publikacijo Valvasorjevega odbora, ki deluje pod okriljem Slovenske akademije znanosti in umetnosti, z naslovom Velika grbovna knjiga (Opus insignium armorumque), faksimile istoimenskega Valvasorjevega dela. Original je s prodajo baronove knjižnice in grafične zbirke prešel v zagrebško Biblioteko Metropolitano, kjer je unikatno sameval vse do danes. Za ta grbovni slikovni album je Valvasor potrudljivo zbral Cez 2000 grbov - v prvi vrsti kranjskega plemstva (po hierarhični razvrstitvi) - mest in trgov, prela- tov, ljubljanskih županov, sosednjih dežel Štajerske in Koroške, evropskih držav in pokrajin, njihovih cerkvenih ustanov, prelatov in mest od Neaplja prek Nemčije do pruskega Königsberga, švicarskih in zahodnofrancoskih, zraven pa še dolgo vrsto grbov iz bližnjih in daljnih srednjeevropskih dežel. Po baronovih napotkih je grbe v gvašu prenesel v slike in barve slikar Bartolomej Ramschissl, ki se je s slikanjem Velike grbovne knjige trudil dve leti (1687-88), ustvaril pa je pomembno delo, saj so grbi v barvah. Faksimile ima za slovensko heraldično stroko izjemen pomen, ne samo kot dolgoleten desiderat kulturne zgodovine, temveč tudi kot dobrodošla izdaja, ki je zapolnila vrzel v slovenskih heraldičnih predstavitvah in virih, saj je pri nas do danes izšla samo knjiga O srednjeveških pečatih mest in trgov avtorja Boža Otorepca, kjer na pečatnikih lahko zasledimo tudi nekatere izmed slovenskih grbov. Faksimilu Valvasorjeve knjige je priložena še študija o Valvasorju (Branko Reisp), o značaju in namenu knjige grbov in njen kritičen pretres (Božo Otorepec) ter o slikarju Bartolomeju Ramschisslu in njegovi slogovni usmeritvi (Emilijan Cevc). Vsa besedila so prevedena v nemščino in angleščino. Faksimile, ki je bil predstavljen na lanskoletnem frankfurtskem knjižnem sejmu in v Udinah, je natisnjen v originalnem formatu, na posebnem za to izdelanem papirju; vezan je v celo usnje z zlato obrezo in z medeninastimi zaponkami. Knjiga je izšla v 999 dragocenih in oštevilčenih izvodih, naprodaj pa je po ceni 2.500 nemških mark. (M. T.) ZNANJE Sobota, 15. maja 1993 AIDS Vzrok je okvara imunskega sistema Milan Kotnik jr. Za uspešen boj proti aidsu so pomembni podatki o ljudeh, ki so bili izpostavljeni virusu HIV in so nanj razvili imunski odgovor, ne kažejo pa nobenih znamenj bolezni. Za te osebe je značilna visoka aktivnost specifičnih citotoksičnih limfocitov T. Ci-totoksične celice T se pojavijo v zgodnji fazi imunskega odgovora pri virusinih okužbah. Te celice naj bi bile odgovorne za uničevanje virusa ali pa za oviranje njegove replikacije v primerih persistentnih infekcij. Pri aidsu bi bili specifični citotoksični limfociti T lahko odgovorni tudi za sorazmerno latentno obdobje. Skupina angleških raziskovalcev je odkrila specifične citotoksične limfocite T pri otroku matere, okužene z virusom HTV, otrok sam pa ob tem ni kazal nobenih znakov okužbe. Za ugotavljanje infekcije z virusom HIV so uporabljali detekcijo HIV RNA ali DNA polimeraze. Pri majhnih otrocih je klinično zelo težko potrditi infekcijo HIV. Ce pri takem otroku odkrijemo specifične citotoksične limfocite T in pozitivne imunološke markerje, lahko sklepamo na infekcijo z virusom HTV. Ce pa se ti znaki okužbe povrnejo na normalo, sklepamo, da je takšen otrok prebolel infekcijo in da trenutno ni okužen. Znanstveniki so tak primer opazili pri petmesečnem otroku. Druga oblika pojavljanja HTV specifičnih citotoksičnih limfocitov T pri otrocih ne vsebuje pozitivnih markerjev okužbe z virusom HIV. Znanstveniki so dokazali, da specifični limfociti T ne izvimjo od matere. Z veliko verjetnostjo so dokazali, da ne gre za trasplacentami prehod od okužene matere, saj so pri opazovanem primeru z genskimi markerji dokazali, da imajo preiskovani otroci drugačne limfocite, kot jih je najti pri materi. Študija je zajela 20 otrok seropozitivnih mater; med njimi so trije z visoko aktivnostjo HIV specifičnih limfocitov T postali v toku opazovanja serone-gativni. Takšni primeri vlivajo upanje, da čas do izdelave učinkovite vakcine proti aidsu morda le ni tako dolg. Opravljeni so bili že poskusi s sintetičnimi pe-ptidi ovojnice virusa HTV pri odraslih seronegati- Foto: Amber Smith vnih osebah iz rizičnih skupin in dali spodbudne rezultate. Pri teh opazovancih je bil opazen porast specifične imunosti proti virusu HTV. Zdi se, da so trenutno pomembnejše in obeta-vnejše mziskave neokuženih oseb, ki so izpostavljene virusu HIV, kot pa raziskave že obolelih, ker imajo okuženi že samo z infekcijo okvarjen imunski sistem. Morda je okvara imunskega sistema vzrok in ne le posledica bolezni. Verjetno narava skriva učinkovito rešitev za aids, le najti jo moramo. PSIHOLOGIJA / POSKUS SAMOMORA JE PREDVSEM MOČAN KLIC NA POMOČ Samomorilnost Padajočo življenjsko raven postajo vse bolj značilno tudi za Slovence, soj je brez delo že več kot 130 tisoč ljudi V želji za polnejšim življenjem si ljudje izberejo smrt. Paradoksalnost samomorilskih namer samo potrjuje, kako neozaveščeno in skrajno nerazumno je dejanje samomora. Toda to ne odvrne veC tisoC ljudi v naši državi, da ne bi položili roke nase. Osemstotim od vseh, ki to poskušajo, se to tudi posreči. Zato je Slovenija v tem pogledu prav v svetovnem vrhu. V deželah, kjer je to povprečje veliko nižje kot pri nas, posvečajo temu pojavu veliko pozornosti. V zadnjih letih se ukvarjajo tudi s poglobljenimi analizami pisnih sporočil ljudi, ki jih je življenje zlomilo. Kot vemo, so vsa sporočila, vse, kar človek napiše v rokopisu, vselej dvopomenska. Eno je tisto, kar zapisovalec sporoča z vsebino, in drugo, kar sporoča o sebi s svojo pisavo. Na podlagi številnih empiričnih podatkov se je posrečilo ugotoviti nekaj zakonitosti tudi v pisavah ljudi, ki so se odločili, da ne bodo več živeli. Toda preden se lotimo takšnih analiz, je dobro, Ce si samomorilnost ogledamo celostno. Oblike samomora so različne Obstaja veC vrst samomorov (suicidov) in poskusov samomora (parasuici-dov). Med njimi so tudi manipulativni, s katerimi želijo samomorilci in poskusni samomorilci le pritegniti pozornost. E. Stengel primerja samomorilca z Ja-nusom, rimskim bogom smrtnih vrat, ki je z enim obličjem zazrt v smrt in z drugim v življenje. Kakor želijo svoje življenje vrniti, pa po drugi strani apelirajo na družbo, naj jim vendar pusti njihovo mesto v njej. Deshaies pravi še določneje: »Samomorilci bežijo le iz življenja, toda ne iščejo smrti...« VCasih gre tudi za izzvani uboj, ko nekdo s samomorilsko tendenco toliko Časa izziva, da ga drugi ubije, ali pa ko on ubija v želji, da bi bil smrtno kaznovan. Zadnje sem domneval za Adela Obalija, ki je ubil dva in nevarno ranil še enega Črpalkarja. Ko sem se z njim veC ur pogovarjal v celjskih zaporih, nisem našel nobenega drugega motiva, ki bi lahko bil vzrok pobojem nemočnih ljudi. Ker pa pri nas ne poznamo smrtne kazni, je Obali računal na oborožen spopad z miličniki. Vsaj tako mi je pripovedoval. Veliko ljudi okoli nas, ki so še vedno živi in so videti povsem zdravi, pa je že zdavnaj naredilo parcialni ali duhovni samomor. To stanje nastopi, ko ljudje, ki dozorijo, ne želijo veC osebnostjo rasti in se razvijati. Zakopljejo se v najrazličnejše trde navade in običaje (prisilnost), otopijo in utopijo svojo prvinsko radovednost, ki bi jih lahko gnala v večjo ekspanzivnost. G. I. Gurdjieff je takšno zgodnje vdiranje smrti v življenje preprosto označil z budnim spancem. Dejal je namreč, da večina ljudi sploh ne živi veC, ampak spi. Takšni živi mrtveci se sicer sprehajajo po cestah, vozijo avto-'mobile, govorijo in celo delajo, v resnici pa so že zdavnaj umrli. Vse oblike počasnega sa-mounicevanja obsegajo različne zasvojenosti, vštevši tudi nevarne športe. K. Menninger je ze pred 55 leti zapisal, da so organska Borut Pogačnik treh pogledih na samomorilnost. Ti so sociološki, psihoanalitični in psihopa-tološki. Sociološka teorija ugotavlja, koliko in kako je vsakokratni posameznik vpet (integriran) v vsakokratno družbeno okolje, ki naj bi ga določalo. Sociološka razlaga še vedno najde pod-stat v Emilu Durkheimu (La suicide - 1897) in njegovi razlagi, ki se glasi: »Kolikor slabše je posameznik vpet v družbeno skupino (politično, družbeno, religiozno), toliko bolj je ogrožen. Kre- moCnega poistovetenja s skupino postajajo vezi in zahteve prevelike, indivi-duacija pa je prenizka. Vemo pa, da je individuacija po C. G. Jungu eden temeljnih pogojev za Človekovo uresničitev. - Egoistični: Posameznik se nikakor ne more ali noče integrirati z drugimi elani družbe. Zato je pogosto osamljen, izoliran. - Anomicni: Zaradi motenega družbenega ravnovesja je ogrožen socialni status posameznika. To je zlasti značilno za obdobje gospodarskih kriz z naraščajočo brezposelnostjo in vsem, kar prinaša s seboj. Larry Keenan, California 1992 obolenja del obolenja celostne osebnosti. To so le manifestni členi, ki jih žene mehanizem lastnega uničenja. Kajti človek si poišCe nesrečo, izbere bedo, izvoli kazen in bolezen. To pa je tudi zelo blizu razmišljanjem našega filozofa in psihoterapevta Matrina Kojca in njegovemu temeljnemu delu Učbenik življenja (1935). Učbenik nemške kriminologije pa opredeljuje samomor, v svoji izdaji iz leta 1988, kot eno od oblik sprevrženega vedenja. Tri temeljne teorije Se laže kot o treh teorijah bo morda spregovorili o pko integrirana družba namreč ne dopušča, da razpolagamo s svojim življenjem po lastnem navdihu.« Prav zato lahko razložimo veliko pogostnost samomora med starejšimi, ker niso (vec) moCno vpeti v družbene skupine. Upokojitev in ugašanje vitalnih funkcij k temu veliko prispevajo. Tudi različne oblike nasilnih osamitev povečujejo in pospešujejo nagibe k samomorilnosti. To lahko opazimo pri jetnikih, obsojenih na samice, pa tudi pri segregaciji manjšin. E. Dürkheim razlikuje tri vrste samomorov: - Altruistični: Zaradi pre- Prav to je vse bolj značilno tudi za naše razmere, saj vemo, da je trenutno že brez dela vec kot 130 tisoC ljudi, kar je glede na število aktivnega prebivalstva spet največ v Evropi. Po psihoanalitični teoriji pa gre za problem agresivnosti in narcizma. Po Sigmundu Freudu (Žalost in melanholija, 1917/40) se posameznikovi nezavedni impulzi agresivnosti usmerjajo proti njemu samemu. Pri tem se subjekt preveč poistoveti z neko osebo, ki jo pravzaprav želi ubiti, kot na primer z očetom, materjo, prijateljem, predstojnikom... In namesto da bi svojo agresijo usmeril na to in tako osebo, izpostavi sebe. V bistvu gre za »dopuščen umor« z zamenjavo osebe (moja definicija). K. Menninger, ki je Freudove razlage še razširil, je menil, da gre v bistvu za tri dinamične gonske komponente, in sicer: željo po ubijanju, biti ubit in umreti. Hkrati pa ne kaže prezreti Freudove teorije o insti-ktu smrti kot o gonu, ki Človeka vleče v smrt. Idejo o Thanatosu je Freud sicer v poznejših delih opustil ali pa jo spremenil. Toda včasih se nam v nekaterih znanih primerih res zdi, kot da so bili na delu takšni motivi. Da je nekoga prav vleklo v smrt. Pa tudi iz pisem samomorilcev lahko zvemo isto: »Ne vem, kaj mi je. Ze veC let me vleCe v to. Nisem si znala pomagati. To je močnejše od mene. Kot bi me nekaj vleklo v prepad in bi se prepustila.« (Iz pisma mlade samomorilke D. S. -1987). Po narcistični teoriji (Henseler 1974) pa je samomorilno ogrožena oseba moCno negotova v občutkih o lastni vrednosti in bolna v svojem narcističnem ravnovesju, tako da že vsaka obremenitev izzove notranji zlom. Samomor se tako paradoksalno razodeva kot zadnja možnost, »rešiti integriteto osebnosti« - z uničenjem. Po psihopatološki teoriji lahko pomenijo nekatere bolezni, predvsem depresija, rizični dejavnik za samomorilne misli in fantazije ter seveda dejanja (Pohlme-ier 1983). Podoben prispevek k temu pa je dal E. Ringel, ki je opisal pred-samomorilski sindrom (1974/78). Pri depresivni osebi se pojavi občutek, kot da je izpostavljena izredno grozečim in nepremostljivim položajem, ki jih nemočno opazuje. Čuti se majhno in zelo ogroženo. Ponavadi brez medčloveškega odnosa, popolnoma osamela, negotova doživlja prisilo in notranjo otrpelost (vidimo, da se veliko tega kaže tudi v pisavah samomorilcev!). Dodatni vidik tega sindroma pa je tudi proti lastni osebi usmerjena agresija, ki ne najde drugih poti proti sebi. V samomorilskih fantazijah, ki zmeraj nastanejo pred dejanjem, pa se odslikava boj med samoohranitvenimi in samouničevalnimi težnjami. Po E. Stenglu je vsak samomor končna točka dolgotrajne zgodovine bolečin. Nihanje med hrepenenjem po smrti na eni strani in željo po življenju na drugi je značilno za vsakogar, ki se ubije ali to poskusi. Predvsem samomorilski poskus je močan klic na pomoč v upanju, da ga bo kdo slišal in razumel. (Nadaljevanje prihodnjič) BIOENERGIJA Psihodinamika in človekova energija Veselko Tomič Prepričan sem, da ste vsi že imeli tako izkušnjo, da ste se z zanimanjem zazrli v neznanega človeka, na avtobusu ali v restavraciji, in ta se je po določenem času ozrl, ujel vaš pogled in vam Foto: Marco Glaviano zelo jasno dal vedeti, da prenehajte. Kako je ta človek vedel, da ga opazujete? Začutil je skozi energetsko polje. Zakaj vam je dal vedeti, da prenehajte? Ljudje postanejo zelo nervozni - kadar jih kdo opazuje, saj večina ne Zeli, da drugi spoznajo njihovo osebno dinamiko. Mnogi se celo sramujejo tistega, kar bi drugi lahko videli, ko nas pogledajo od blizu. Vsi imamo težavein skušamo vsaj nekatere prikriti. Bioenergetik pa ima pravi privilegij, saj se v dolgih urah prakse srečuje in spremlja dinamiko mnogih ljudi, medtem ko je v stiku z njihovim energetskim poljem. To lahko povežemo s psihosomatsko terapijo in s strukturo karakterja, kot ji pravijo profesionalni bioenergetiki. Najprej pa začnimo z osnovami psihoterapije od razvoja v otroštvu. O človekovem razvoju in njegovi rasti je napisanih veliko študij. Erik Eri-kson je znan po svojem delu na področju faz rasti in razvoja. Te faze so postale del našega vsakdanjega jezika, na primer, oralna faza, adolescenca, puberteta in tako dalje. Niti ena od teh šutdij pa ne omenja energetskega polja, avre, saj veliko ljudem, ki so se ukvarjali in se še ukvarjajo s psihologijo, ti pojmi niso znani. Lahko pa bi ravno iz energetskega polja, če bi ga spremljali in raziskovali, dobili veliko informacij o psihološkem liku in procesu razvoja določene osebe. Kar se razvija v avri v katerikoli fazi rasti in razvoja, je neposredno povezano s psihološkim razvojem v isti fazi. Gledano s stališča energetskega polja, se razvoj vidi kot naraven odraz tistega, kar se dogaja v avri. Poglejmo, kako se navadno razvija naše energetsko polje od rojstva do smrti. Uporabiti moramo tako psihološke kot metafizične vire, da bi lahko naredili presek človekovih izkušenj. Kogar metafizično vznemirja in moti, lahko vse skupaj razume kot metaforo. Energetsko polje novorojenčka je sprva samo v morju energije, ki obkroža tudi vse nas. Večja, močnejša energetska polja prvič vplivajo na novo energetsko polje otroka v trenutku rojstva. Tudi veliko morje energije seveda občuti vpliv še enega novega polja, ki se mu je pridružilo in ga bogati. Tako je, kot da se je oglasila še ena nota in se pridružila simfoniji življenja. RADIESTEZIJA / IZBIRA OPTIMALNEGA ZEMLJIŠČA ZA VINSKO TRTO IN POSTAVITEV SODOV Vinogradništvo in kletarstvo proti vplivom geopatogenosti V/ kletarstvu in pri predelavi vin se je radiestezijsko znanje že močno uveljavilo tudi na Slovenskem Tomaž Kristan Danes bomo predstavili uporabo radiestezije v vinogradništvu oziroma kletarstvu. Tudi v vinogradništvo prodirajo radiestezijska spoznanja, deloma hkrati z biodinamiCnim kmetovanjem, ki poudarja vpliv planetnega sistema na optimalne razmere v vinogradu. V novejšem Času skušamo radiestezisti pomagati tudi pri izbiri optimalnega zemljišča za vzgojo vinske trte. V praksi je priporočljivo, da so sadike med seboj oddaljene vsaj 1, 8 metra, medvrstna razdalja pa naj bi znašala 2, 5 metra. Na vsakem poganjku trte naj bi bilo znatnejše število mladik z zmanjšanim številom očes (šest do sedem). Trto bi morali po biokoledarju obrezovati ob koncu februarja, ko mine nevarnost podhladitev. Pomemben je tudi datum prvega škropljenja; priporočamo 29. junij, dan sv. Petra. Škropili naj bi samo v poznih popoldanskih urah. V vinogradih se v novejšem Času tudi že eksperimentira s posebnimi piramidami, ki naj bi varovale trte pred geopa- togenimi žarCenji tudi v premeru do 900 metrov. S takšnimi piramidami poskušamo povečati količino grozdja na trti in vplivati na njegovo kakovost. V kletarstvu in pri predelavi vina se je radiestezijsko znanje že moCno uveljavilo. Včasih si kletarji niso znali pravilno razložiti dokaj pogostega pojava, da je vino iz istega grozdja in pripravljeno po istem postopku iz različnih sodov popolnoma različne kakovosti. Za ta pojav so navadno »krivili« ali »obtoževali« kakovost posameznih lesenih sodov. Novejša spoznanja so taka mnenja v mnogo-Cem ovrgla, saj kakovost soda ni tako bistvena, odločilnejši je namreč položaj soda, Ce ta stoji na geopatogenem vozlišču ali pa na nevtralnem mestu. Radiestezisti zato trdimo, da je za kvaliteto vina pomemben tudi položaj sodov. S Čedalje širšo uporabo kovinskih cistern oziroma posod iz pločevine inoks se je vpliv geopatogenega žar-Cenja na kakovost vina zmanjšal, saj ta pločevina, v sorazmerju z debelino, na dnu posode deloma zmanjšuje intenzivnost žarCenja. Pri načrtovanju novih vinskih leti in pri nameščanju novih sodov je potrebno to znanje vsekakor izkoristiti in upoštevati. Pri nas v večjih in znanih obstoječih vinskih leteh že nameščajo najrazličnejše piramide, spirale ali plošCe, ki izdatno nevtralizirajo ge-opatogena žarCenja. V tujini že uporabljajo »fenomen piramide« za izboljšanje kakovosti vrhunskih vinotecnih vin. O tem razpravljajo tudi v vinogradniški strokovni literaturi. Kot primer navajam kratek članek na to temo v angleščini iz finskega Časopisa, ki obravnava moc piramide (»piramide power«). Nasvet tega tedna: Vsak vinogradnik, ki ima vinsko klet, bi si moral dati radiestezijsko preveriti položaj vinskih sodov. Sodom, ki stojijo na »dobrih« mestih, bi namenili kakovostnejše vino. Pa lepo pozdravljeni! Pyramid power /-ome *9 experts believe thai pyramids have a magical ef-fect on the aging of wine. The Basis of ihis iradition lies with the modern discovery of bacteria-free bread, dat-ing from the days of the Pharaohs, in the pyramid of Cheops. Al biind-Ibkled. 3-glass wine tasiing triais (the most difficult wine tasting tests), experts have consislently tdentified wines — of the same vintage — thai have been aged in a pyra* mid-shaped structure. Tliey can't explain why, but they rccogni/.e pyramid-aged wines. The trigonom-etry ol the pyramid is what counts; it doesn't nced to bc closed or sealed. but it must be non-magnelic and, have the same configuralion as the Pyramid of Cheops. Outokumpu News, 1993 M A G EL L A N U S Pismo upravnega referenta konzulata v New Yorku T”>reselila sem se v I—'prihodnost in se ■A tako za nekaj trenutkov večnosti izgnila vsiljivim vprašanjem sedanjosti. Pardon, da ne bo pomote. To ni reklamiranje bega. Je vrnitev v prihodnost. Revija s pomenljivim naslovom Futur mi je razburkala domišljijo z zapisanim: Primer A: Android s Človeškimi možgani je ponorel. Vprašanje se glasi: Ga bodo poslali v institucijo za duševno bolne, tj. v norišnico na zdravljenje ali nazaj v tovarno na demontažo? Primer B: Klon je spoznan za psihopatskega morilca. Bo obravnavan kot posameznik ali pa bodo vsi kloni obravnavani enako? .Primer C: Človeško bitje, ki so mu dodali konjske gene, je zagresi-i' kriminalno dejanje. Kdo bo obravnaval primer? Kriminalno sodi-SCe ali Društvo za zasci-jo^pred mučenjem živa- Primer D: Clovek-konj nekoga ubije. Ga oo obravnaval sodni zbor na klasičnem pro-cesu ali pa bo preprosto uspavan? Takšna in drugačna etična in proceduralna vprašanja bodo v prihodnosti povzročila družbi veliko skrbi. Trčila bodo z biotehnično revolucijo. Pomen tega, kar je človeško, se bo spremenilo. Doba sodelujoče evolucije bo bolj revolucionarna kot evolucionar-na. Spremenili se bodo družina in stil življenja, zakoni in pravo. Res, celo prijateljstvo med rastlinami in živalmi se bo spremenilo. Kmalu se bodo človeški geni mešali z rastlinskimi in ljudje bodo sposobni proizvajati fotosintezo: spreminjati svetlobo v kemično energijo, uporabno za človeško telo. Bo ta mali zeleni mož še vedno označen kot Človek - ali pa bo uvrščen v neko novo kategorijo bitij? Človeštvo si, tako kot njegov osnovni, sestavni del, posameznik, svojo usodo izpiše sam. Človek jutrišnjega dne bo zaprt v svoj ekodom in povezan z drugim svetom prek ekrana in različnih cevi/skozi katere bo oskrbovan in bo oskrboval. Prehranjeval se bo s hrano, izdelano v laboratorijih. Seveda bo umetna brana rezultat programiranega dela robotov. Toda, ali se ne bo s tem usodno spre- menil tudi pomen dela? NekoC davno, v Času in prostoru nazaj, sb Misel, Ideja, Beseda zasedle mesto Zelje. In danes so nekateri že stopi- li z obema nogama in rokama v dobo plastičnih informacij. Na voljo je ogromno Časa. Klima v sobi je umetno vzdrževana in z raču- nalnikom se lahko vključiš v kateri koli prodajni oddelek. Tvoja osebna izkaznica vsebuje podatke o velikosti tvoje dnevne sobe, barvi sten in zaves, velikosti in obliki pohištva... Na ekran ti zlistajo najnovejše možnosti notranje opreme. Edino, kar moraš narediti, je, da izbereš. Posli, ki imajo največ uspeha, so različni varnostni sistemi, hišna razvedrila in gospodinjski servisi, hišna zdravstvena pomoč, izdelava in prodaja vitaminov, kozmetika, ki ohranja mladost, in smart drugs bari, potovalni servisi, investicijski nasveti ter vzgoja oziroma izobraževanje, ki sta združena v Globalni univerzi. Jutrišnji voditelji bodo tako, kot so bili vodje v preteklosti, poslani v specialne šole za vodje, kjer jih bodo učili, kako se ukvarjati s povečanim kompleksom svetovnih problemov. Sole za vodenje bodo vključevale študij zgodovine in sodobnih političnih prevratov, prav tako kot sistemsko teorijo in teorijo kaosa. Vse, kar je bilo ustoličeno na prestolu t. i. historičnega materializma, se izkaže za popolni amaterizem, ki pa je imel v osnovi podobno izhodišče, kot ga bo imel sistem organizacije in nadzora družbe jutrišnjega dne. Pisarne prihodnosti bodo imele sobe za karate, meditacijo, kuhinjo in celo sobe za seksualno aktivnost. Zaposlenim bodo vse to nudili zato, ker bo stopnja kriminala tako velika, da se bodo bali zapustiti pisarne... Kot Čuden odmev bodo uporabili tehniko re-framinga. Torej lahko tudi na obstoječe stamje pogledam drugače. Torej imajo Američani prav. Prihodnost je že tukaj. Vstanem s stola, vrnem revijo na ustrezno mesto in prijazno pozdravim uslužbenko slovenskega centra. Vratar me spominja na upokojenega delavca JLA. Tudi njega pozdravim. Nekaj je nepreklicno minilo. Zdaj je že vse drugače. Zunaj je dan. NAKLJUČJA Rahla asimetrija T^-onec prejšnjega te-dna je v Parizu Vprincesa Diana zapravila deset tisoč funtov (25.000 nemških mark) za novo garderobo. S pri-Dteljicama je odletela v Pariz z zasebnim letalom. Stanovala je v pet milijonov funtov vredni hiši neznanega prijatelja blizu ooulonjskega gozda. Ko-sna je s francoskim igral-cem Gerardom Depardie-ojem in večerjala v Ritzu z režiserjem Stevenom Spielbergom. Dianin neznani gosti-je javnosti diskretno zaupal, da ji je bila sprostitev nujno potrebna, kajti njen zakon gre skozi težavno obdobje, zato se nrora navaditi na življenje zunaj kraljevske hiše. Se vam smili? Seveda ne. Ji zavidate? Lahko re- Vladimir Zorc Cem, da te novice niso pustile niti najmanjše sledi nevoščljivosti v mojem srcu. Tudi Ce bi Diana letela s concordom in zapravila 500.000 funtov za oblačila, pila šampanjec iz Channe-lovih Čeveljčkov (ali bolje Čevljev, ker je velika) od zore do mraka, medtem ko bi jo skupina eksotičnih palčkov zabavala, prepevajoč operne arije, bi se še vedno samo veselil njene ekstravagance. Zakaj? Zato, ker se mi malce smili, saj se vživeti v najbolj konservativno družino - najbolj konservativne države - ni lahko. Kljub privilegijem, ki jih uživa. Posebno, Ce si v nemilosti kot (ne) lojalni kraljevski subjekt (uradni na- ziv za podanika njenega veličanstva). Poljubljanje gobavcev, objemanje bolnikov, ki imajo aids, ali pa predavanja o zgodovini svoje bolezni in predvsem sočustvovanje s ponižanimi in razžaljenimi vsega sveta, je bil običajen scenarij, ki smo ga bili deležni, kar se tiCe Dianinih pojavljanj v javnosti. Kako dolgočasno! Čeprav ne smemo dvomiti, da je Diana vestno in iskreno opravljala poslanstvo matere Tereze, kot so ji rekli v Buckinghamski palači. Vendar se temu tudi ne bi mogla izogniti. To je namreč del nalog, ki jih javnost v Britaniji pričakuje od pripadnikov kra- ljevske družine glede na to, da večina nima izvršilne politične funkcije (beri pravega dela) in so kot institucija reducirani na turistično znamenitost. Ce vprašate ameriškega turista, kaj si bo ogledal v kratkem Času, ki ga namerava preživeti v Evropi, bo najbrž naštel: Pariz, Rim in papeža ter London s kraljevo družino! Zato je prav, da se turistom in domačim gledalcem pričakovanja izpolnijo. Navsezadnje za to plačajo. Svojo vlogo pri tem ima tudi Diana. In Ce se je pri vsem tem cirkusu zaCela kazati njena prava narava - toliko bolje. NihCe ji ne more odrekati zdravega odnosa do položaja, v katerem se je znašla. POŠTICA (Ne) odgovornost? V dnevniku Republika z dne 5. maja 1993 so bile na prvi strani pod pompoznim naslovom »Na obzorju nova afera« objavljene zahteve predstavnikov Združene liste glede pojasnil o trgovanju z orožjem, ki da jih bodo zahtevali njihov poslanci. Poslance Združene liste menda zanima, kakšne so sploh razsežnosti kupčevanja z orožjem, za kakšne količine denarja gre, katera imena so vmešana v to trgovino, kam je denar izginil... Odkrito rečeno, tudi mene kot navadnega državljana zanimajo odgovori na zastavljena vprašanja. Verjamem tudi, da poslance Združene liste ta tematika moCno privlači, vendar je njihovo zanimanje razumljivo le, dokler nastopajo v imenu navadnih občanov. Človek si pac predstavlja, da v parlamentu ti isti ljudje zastopajo širše in ne le osebnih interesov. In Ce so poslanci že sprejeli odgovornost, da bodo v parlamentu zastopali interese, ki bodo v dobrobit Slovenije in njenih prebivalcev, se zdi - milo rečeno - v današnjem Času (dejstva kot so: rob balkanskega kotla, odločno hrvaško vztrajanje glede določevanja državne meje... so očitno zaradi nenehnega ponavljanja za nekatere izgubila svoj dejanski pomen) zahteva po razkrivanju dejavnosti, katere namen je lahko le zaščititi interese Slovenije - neodgovorna. Je kdo že kdaj slišal, da bi katera od tujih držav javno objavljala imena ljudi ki so vmešana v to trgovino? Poleg (ne) odgovornosti poslancev ZL se ob poročanju z omenjene tiskovne konference odpira še vprašanje (ne) odgovornosti novinarjev in posameznih medijev. Le ob predpostavljanju posebnih namenov le-teh je bralcu razumljiva očitna razlika v poročanju. Kar namreč en dnevnik le omeni med množico izjav s konference, drugi napihne pod skrbno izbran naslov. Zakaj tako? Jamnik Ljubo, Medvode r— POLEMIKA —i Ruplu kup medalj Gospod Rupel očitno ne more napisati komentarja, ne da bi se obregnil ob LDS. Človek bi pričakoval, da bo pol leta po volitvah le prišel k sebi in začel razloge za volilni poraz iskati tudi pri sebi, ne le pri drugih. Tako bo laze prebolel dejstvo, da se od zaslug za narod ne da živeti v nedogled, Se posebej ne, če človek dela napako za napako. In že smo pri Ruplovih sobotnih zgodbah o LDS in zaslugah za narod. G. Rupel ima očitno dolg reakcijski čas, saj se ni takoj znašel in svoje Štrene razpreda mesec kasneje. To ni moj problem in se zaradi tega pretirano ne vznemirjam; prav tako mi je vseeno, kaj g. Rupel misli, da jaz mislim. Več veselja mi daje neki nehote izrečen kompliment: »Školča je tako ali tako nemogoče prepričati.« To je zame znan refren v ve- J02EF ŠKOLČ čini diskusij v prejšnjem režimu. Stokrat ponovljena zgodba. Ko je zmanjkalo argumentov, se je diskvalificiralo: ne poslusa, noče razumeti, komplici-ra... Sam seveda imam preteklost, verjetno tudi zasluge, kot temu pravi g. Rupel. In seveda ZSMS, akcije ob spreminjanju sistema, vodenje zbora za ustavo in moje drugo javno angažiranje, vse to ni okostnjak, ki bi ga skrival v omari. Tudi za moje prijatelje v stranki lahko rečem, da so si upali zagovarjati svoja stališča, in to tudi takrat, ko resnica ni bila niti najmanj popularna. Toda vse to ne pomeni, da moram kot drugi junaki napisati svojo varianto zgodovine, svojo knjigo zaslug. In zato ostajam pri starem: za zasluge ne gredo ne privilegiji ne položaji, temveč spoštovanje in medalje. Kar se tiče g. Bučarja, ki je ostal v tekstu neimenovan, velja povedati dve stvari. Najprej, vsa čast mu za to, kar je koristnega storil. Tega mu nihče ne more vzeti. In drugo, če prevzema določene obveznosti, potem jih mora izpolnjevati. Ker je po vseh zapletih postal član parlamentarne skupščine Sveta Evrope, sem pričakoval, da bo ta teden ob sprejemu Slovenije tam, ne pa da je izkoristil odsotnost obeh elanov komisije za nadzor nad delom varnostnih in obveščevalnih služb, ki jo tudi vodi in poskušal služiti predvsem stankarskim pajdašem. Te stvari tudi zaslugam, Zal, jemljejo nekaj bleščave. Spomin na šolske dni Dimuru Rupel Ob začetku -kaj vem katerega - šolskega leta moje gimnazijske mladosti se je razrednik domislil, da bi pomešal ustaljeni sedežni red, in odločil, da bodo fantje in dekleta sedeli skupaj. Eden mojih sošolcev si je zelo želel sedeti skupaj z eno mojih sošolk, kar je bilo splošno znano. Razrednik mu tega ni dovolil. Ko smo sošolca dražili zaradi romantičnega neuspeha, je rekel: »Z njo bi sedel? S to grdobo? Ni govora. Niti najmanjšega namena nisem imel, da bi sedel poleg nje.« V svoji užaljenosti je tako pretiraval z oceno sošolkine privlačnosti, da je navsezadnje dobil še ukor. Iz takšnih in podobnih dogodkov se politiki učijo prikrivati svoje dejanske cilje in strategije. Ce nekomu ni mogoče dokazati, kakšen je bil dejansko njegov cilj, in če uresničenja ni mogoče primerjati z načrtom, je mogoče početi marsikaj, pa si zaradi tega ne bomo prislužili negativne ocene. Seveda nekaterih načrtov (upov, želja...) ni mogoče prikrivati. Za vsako politično stranko - ali za politika - je naravno, da se hoče preskusiti na oblasti in biti v vladi. Moram reči, da nisem nikoli povsem verjel Milanu Kučanu, ko mi je razlagal, da ne bi bil predsednik, da bi delal kot pravnik ali kaj drugega. Ko me prijatelji sprašujejo o Demokratski stranki in o moji politični karieri, jim povem dve stvari: seveda si prizadevamo, da bi (kadarkoli že) prišli v vlado, in gotovo mislim, da bi lahko uspešno sodeloval v vladi, morda na enakem ali podobnem položaju, kot sem ga že imel. Toda poleg ciljev so važne tudi strategije in merila uspešnosit. Ali z drugimi besedami: za osvojitev soSolkinega srca morda ni nujno sedenje v isti klopi. Drnovškova vlada ni bila preveč radodarna z razkrivanjem svojih ciljev, strategij in meril uspešnosti - pač vedoč, da so nizki cilji politično neprivlačni, visoki pa nevarni, če jih ne dosežeš. S primerno promocijo in ob nejasnih ciljih je mogoče kot uspehe razglašati zelo nepomembne dosežke. Vlada, ki je izpeljala osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije, je bila drugačna. Zaradi samozavesti in zaradi posebnega zgodovinskega trenutka smo šli v javnost z maksimalisti-čnim programom, ki smo ga tudi uresničili. Potihem, takole med vrsticami; si Drnovškova vlada želi članstvo v Evropski skupnosti, dobre odnose s sosednimi državami, tuje naložbe, polno zaposlenost, dvig standarda...in predvsem varen, udoben položaj vladajoče garniture. Za to zadnje si predvsem prizadeva. Toda vsakemu političnemu opazovalcu je jasno, da je treba poleg cilja poznati tudi sredstva in da je treba natančno presoditi okoliščine delovanja. Ce tokrat zanemarim mednarodni kontekst, gospodarske probleme, igre na srečo in notranje spore v koaliciji, me vseeno zanima, kako bo Slovenija napredovala in uspela s takšno kadrovsko politiko, ki jo vodi; in kako se misli prebiti v središče evropskega dogajanja z izobrazbeno in družbeno strukturo, kakršno ima danes - in ki je nedvomno posledica tiste politike, ki je opevala združeno delo in zaničevala znanje. Visoka pesem o združenem delu je bila politika ZKS in njene naslednice, ki se danes imenuje Združena lista. Toda tradicija je železna kletka, nezaupanje do izobrazbe in kulture pa nalezljiva bolezen. Zal niti danes izobrazba ni kaj preveč cenjeno blago, česar ne dokazujejo le kadrovske poteze »levice«, ampak tudi SKD. Zunanji minister si je (celo protizakonito) za dva najožjih sodelavcev izbral človeka brez visokošolske izobrazbe, za veleposlanike pa pošilja izbrance, ki ne vedo niti tega, koliko poslancev v Evropskem parlamentu ima država, v kateri naj bi delovali. Naj navedem nekaj skrb zbujajočih številk. V Sloveniji ima (od prebivalstva, ki je starejše od 15 let) visoko in višjo izobrazbo 8, 8 odstotka prebivalstva, srednje in strokovne šole 42, 8 odstotka, nižjo ali nikakršno izobrazbo pa 46, 9 odstotka. Z izobraženci je v drugih državah bolje: Avstrija jih ima 16, 6 odstotka, Belgija 14, 1, Danska 13, Nizozemska 13, Velika Britanija 11, 2, Nemčija 16, 3, ZDA pa 23 odstotkov. Slovenski cilj bi moral biti avstrijsko ali nemško povprečje. V proračunu - strategiji -bi morali namesto štiri ali pet odstotkov nameniti delež družbenega proizvoda, ki nam bo zagotovil prodor v družbo razvitih držav. V politiki (ki postavlja merila in ustvarja družbeno ozračje) bi morali dati zgled s kadrovskimi potezami, ki bi pred strankarsko pripadnostjo dale prednost pošteni biografiji in strokovni neoporečnosti. To je nasprotje od znanega gesla »Ni važno, če je pismen, važno je, da je naš!« Navsezadnje ni bistvo v tem, da LDS, SKD in SDP sedijo v isti klopi! TEČAJI Sobota, 15. maja 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 14. maj 1993 Nemška marka (tečai za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100 ITL) menjalnica nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A Banka 72,00 73,10 10,00 10,30 7,68 7,94 AMTK Plus 71,45 72,30 10,10 12,15 7,80 8,00 Atelje 92 Idrija 71,10 72,20 9,80 10,00 7,51 7,74 Avtohiša* 71,50 72,20 9,90 10,30 7,50 7,90 Ažur Grosuplje 71,00 72,50 10,00 10,32 7,50 7,83 Banka Vipa 71,51 72,09 10,05 10,15 7,63 7,69 Bela vrtnica /= 71,90 72,60 10,00 10,30 7,50 7,85 Bobr Trzin in Fužine * 71,90 72,30 10,00 10,30 7,55 7,85 BTC Terminal Sežana <& 71,00 71,90 9,90 10,10 7,55 7,75 BTC d.d. Ljubljana 71,00 72,30 10,00 10,30 7,50 7,70 Come 2 us 72,00 72,90 10,00 10,30 7,50 7,80 Dom Kaffe 72,20 72,90 10,22 10,40 7,75 7,95 Emona Globtour * 71,50 72,50 10,00 10,15 7,38 7,80 Eros Ljubljana a 72,00 72,50 10,10 10,30 7,70 7,85 Eros Kranj a 70,90 72,50 10,00 10,25 7,60 7,75 Eurotours International a 71,30 72,50 9,90 10,20 7,65 7,85 Feniks Koper* 71,50 72,70 10,00 10,98 7,67 7,86 Feniks Markovec Koper* 71,46 72,72 10,00 10,98 7,68 7,88 Feniks Portorož* 71,50 72,72 9,80 10,80 7,76 7,88 Fiba Koper 71,20 72,50 9,90 10,14 7,60 7,73 Firadas 71,50 72,60 9,90 10,25 7,50 7,80 Galileo Kozina 71,80 72,50 9,90 10,10 7,70 7,85 Golfturist Domžale 71,50 72,50 10,00 10,35 7,55 7,80 Golfturist Ljubljana 71,80 72,50 9,95 10,20 7,50 7,70 Hida* 72,40 72,50 10,20 10,25 7,79 7,84 Hipotekarna banka Koper 71,00 72,60 9,90 10,30 7,58 7,95 Hram Rožice Mengeš a 72,00 72,30 10,25 10,40 7,80 7,90 Hranilno kreditna služba m 71,40 72,70 9,97 10,30 7,58 7,95 Idila Sečovlje 71,30 72,70 10,05 10,35 7,70 7,95 Ulrika Ilirska Bistrica a 70,80 72,46 9,85 10,02 7,58 7,83 Ulrika Slovenj Gradec a 71,45 72,68 10,00 10,24 7,66 7,82 Ulrika Postojna a 71,00 72,45 9,81 10,02 7,60 7,80 Ulrika Sežana a 71,85 72,40 10,00 10,20 7,70 7,82 Italdesign Nova Gorica 71,10 72,30 9,95 10,20 7,63 7,78 Klub Slovenijales a 71,70 72,30 10,20 10,60 7,75 8,00 Komercialna banka Triglav a 70,13 71,96 9,92 10,16 7,55 7,83 Kompas Hertz Celje* 71,40 72,30 9,90 10,20 7,40 7,70 Kompas Hertz Velenje* 71,40 72,30 9,90 10,20 7,40 7,70 Kompas Hertz Idrija* 71,40 72,30 9,90 10,20 7,40 7,70 Kompas Hertz Tolmin* 71,40 72,30 9,90 10,20 7,40 7,70 Kompas Hertz Novo Mesto* 71,40 72,30 9,90 10,20 7,40 7,70 Kompas Hertz Krško* 71,40 72,30 9,90 10,20 7,40 7,70 Kompas Hertz Bled* 71,40 72,30 9,90 10,20 7,40 7,70 Kompas FlntradeA 71,90 72,39 10,10 10,22 7,55 7,85 Kompas Holidays a 71,70 72,20 10,10 10,25 7,65 7,85 Libertas Koper 71,00 72,40 9,95 10,22 7,60 7,85 Ljubljanska banka d.d. a 69,30 72,70 9,80 10,33 7,37 7,88 LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje 70,00 72,60 9,95 10,32 7,20 7,87 LB Dolenjska banka NM * 69,40 72,50 9,80 10,20 7,50 7,80 LB Komercialna banka NG 68,60 71,60 9,51 10,08 7,01 7,69 LB Kreditna banka MB d.d. 69,50 71,90 9,84 10,20 7,20 7,76 LB Splošna banka Celje a 70,30 72,80 9,58 10,34 7,30 7,89 LB Splošna banka Koper 69,86 72,65 9,64 10,15 7,36 7,82 MaVirA 71,70 72,50 9,90 10,40 7,60 7,90 Madai Nova Gorica 71,10 72,00 9,96 10,20 7,58 7,74 Madai Šempeter 71,10 72,00 9,96 10,20 7,58 7,74 Media 72,00 72,50 10,00 10,25 7,80 7,95 Niprom 1 71,90 72,50 10,00 10,35 7,70 11 "7,90 Niprom II iflHMflHH 71,00 72,00 10,00 10,20 7,64 7,78 Otok Bled a 71,10 72,63 10,00 10,18 7,50 7,73 Optimizem Lož 70,30 72,30 9,82 10,25 7,40 7,85 Optimizem Postojna 70,50 72,50 9,80 10,00 7,55 7,70 Petrol 72,00 72,10 10,00 10,20 7,75 7,85 Pigal Solkan * 71,45 72,50 10,05 10,25 7,72 7,85 Pigal Kobarid * 71,45 72,50 10,05 10,25 7,72 7,85 Pigal Obutek * 71,45 72,50 10,05 10,25 7,72 7,85 Pigal Diskont * 71,45 72,50 10,05 10,25 7,72 7,85 Postna banka Slovenije* 71,00 72,00 9,85 10,20 7,30 7,70 Probanka Maribor & 69,80 72,50 9,85 10,30 7,40 7,80 Publikum Ljubljana a 71,79 71,98 10,10 10,24 7,76 7,87 Publikum Celje a 71,50 72,39 10,05 10,35 7,55 7,79 Publikum Dobova a 71,00 72,20 9,61 10,80 7,05 7,60 Publikum Kostanjevica a 71,00 72,20 9,61 10,80 7,05 7,60 Publikum Krško a 71,00 72,20 9,61 10,80 7,05 7,60 Publikum Maribor a 70,90 71,69 10,02 10,18 7,40 7,72 Publikum Metlika a 71,00 72,00 9,90 10,10 7,50 7,70 Publikum Mozirje a 70,70 71,99 9,98 10,38 7,40 7,69 Publikum Novo Mesto a 71,00 72,00 9,90 10,10 7,50 7,70 Publikum Piran a 71,00 72,50 9,91 10,10 7,55 7,74 Publikum Tolmin a 71,00 72,15 10,05 10,19 7,61 7,74 Publikum Sevnica a 71,40 72,15 9,95 10,25 7,40 7,65 Publikum Šentilj a 70,80 71,73 9,95 10,26 7,40 7,72 Publikum Šentjur pri Celju a 71,35 72,25 10,00 10,19 7,55 7,75 Publikum Trebnje aa 70,20 72,40 9,90 10,10 7,50 7,72 Publikum Zagorje a 71,20 72,40 10,00 10,25 7,50 7,82 Publikum Žalec a 71,60 72,40 10,02 10,33 7,52 7,78 Roja a 71,80 72,30 10,00 10,20 7,20 7,82 Shalaby Koper 71,40 72,60 9,86 10,50 7,66 7,82 Sit - on 72,00 72,80 10,00 10,30 7,70 7,88 Slovenljaturist Ljubljana a 71,95 72,30 9,98 10,25 7,63 7,80 Slovenijaturistžel. p. Ljubljana 72,00 72,70 10,05 10,20 7,60 7,85 Slovenljaturist Jesenice a 71,00 72,00 10,00 10,20 7,60 7,80 Slovenijaturistžel. p. Maribor 70,60 72,70 9,98 10,20 7,00 7,50 Slovenska investicijska banka 71,40 72,40 9,85 10,25 7,60 7,85 Sl. hran. in posojilnica Kranj 72,00 72,72 10,15 10,30 7,05 7,80 Sonce a 71,80 72,50 10,10 10,30 7,60 7,85 SZKB d.d. Ljubljana a 71,40 72,70 9,97 10,30 7,58 7,95 Tartarus Postojna a 69,89 72,31 9,65 9,93 7,41 7,69 Tentours Domžale a 71,90 72,50 10,00 10,40 7,50 7,90 Tori 71,20 72,50 9,90 10,35 7,45 8,00 Tourist Service Portorož a 69,30 71,00 9,55 10,04 7,30 7,70 Upimo 72,30 72,40 10,18 10,28 7,78 7,85 Wolf A 72,00 72,20 10,10 10,03 7,10 7,85 Tečaj velja danes: * Zaradi tehničnih težav objavljamo četrtkove podatke: MENJALNICA HIDA Pokriti tržnica IjaV^LU M EN JAMO TU Dl U F£, DOLARJE. FRANKE, KRON E. FUNTE, IN GU LCN E VEDNO NA ZALOGI TUDIHRVASK] DN.ARJI Delovni ***: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111. 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista St. 93 z dne 14. maja 1993 — Tečaji veljajo od 15.5.1993 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 76,2422 76,4716 76,7010 Avstrija 040 šiling 100 957,3030 960,1836 963,0642 Belgija 056 frank 100 327,4062 328,3914 329,3766 Kanada 124 dolar 1 85,1714 85,4277 85,6840 Danska i%fHpifl 208 krona 100 1749,1522 1754,4154 1756,6786 Finska 246 marka 100 1951,5084 1957,3805 1963,2526 Francija 250 frank 100 1994,6059 2000,6077 2006,6095 Nemčija 280 marka 100 6733,9833 6754,2460 6774,5087 Grčija 300 drahma 100 — 49,6370 49,7859 Irska 372 funt 1 — 164,2633 164,7561 Italija 380 lira 100 7,3131 7,3351 7,3571 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 5,2000 — Japonska 392 jen 100 97,2050 97,4975 97,7900 Nizozemska 528 gulden 100 6001,3258 6019,3840 6037,4422 Norveška 578 krona 100 1585,8530 1590,6249 1595,3968 Portugalska 620 escudo 100 69,9661 70,1766 70,3871 Švedska 752 krona 100 1469,3552 1473,7765 1478,1978 Švica 756 frank 100 7446,4387 7468,8452 7491,2517 Velika Britanija 826 funt Sterling 1 165,8580 166,3571 166,8562 ZDA 840 dolar 1 108,2488 108,5745 108,9002 Evropska Skupnost 955 ECU 1 131,2588 131,6538 132,0488 Španija 995 peseta 100 88,3499 88,6157 88,8815 ZA DEVIZE Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 15. MAJA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)__________ APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993: 1,000,000 643,264 671,732 1,314,996 128,6528% 135,0849% 131,4996% 100,000 64,326 67,173 131,500 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993: 1,300,000 637,333 657,756 1,295,089 143 98,0513% 101,1932% 99,6223% 130,000 63,733 65,776 129,509 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 14. MAJ 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Ažur Grosuplje 4,60 5,90 Fiba 4,60 5,80 Hida* 4,00 6,00 Hipotekarna banka Koper 2,00 4,00 Idila Sečovlje 5,00 6,50 Italdesign 4,50 7,00 LB Banka Zasavje 4,00 7,00 Ubertas Koper 4,70 6,50 Niprom 1 in II 4,00 6,20 Slovenljaturist žel. p. Lj. - 6,00 Shalaby 4,50 6,50 Tečaj velja danes: 14. MAJ 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1460,00 1505,00 nemška marka 915,00 935,00 francoski frank 269,00 277,50 holandski gulden 809,00 835,00 belgijski frank 44,00 45,50 funt Sterling 2238,00 2295,00 irski Sterling 2205,00 2280,00 danska krona 235,00 243,00 grška drahma 6,40 7,00 kanadski dolar 1148,00 1185,00 japonski jen 12,90 13,65 švicarski frank 1008,00 1031,00 avstrijski šiling 128,50 133,00 norveška krona 213,00 220,00 švedska krona 198,00 205,00 portugalski escudo 9,20 10,00 španska pezeta 11,70 12,50 avstralski dolar 1027,00 1058,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 12,75 13,50 hrvaški dinar 0,50 0,80 13. MAJ 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajnii ameriški dolar 11,1500 11,6500 kanadski dolar 8,7000 9,1000 funt Sterling 17,0500 17,8500 švicarski frank 762,5000 792,500 belgijski frank 33,6500 34,9500 francoski frank 205,0000 213,0000 holandski gulden 614,0000 638,0000 nemška marka 689,5000 715,5000 italijanska lira 0,7410 0,7810 danska krona 179,5000 186,5000 norveška krona 163,0000 170,0000 švedska krona 150,0000 157,0000 finska marka 200,0000 210,0000 portugalski escudo 7,1500 7,5500 španska peseta 9,0500 9,5500 japonski jen 9,9000 10,3000 slovenski tolar 9,8000 10,4000 hrvaški dinar 0,0400 0,0700 Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu. 14. MAJ 1993 v URAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1460,00 1505,00 nemška marka 913,00 935,00 francoski frank 269,00 284,00 holandski gulden 809,00 829,00 belgijski frank 44,00 46,00 funt Sterling 2235,00 2285,00 irski Sterling 2205,00 2255,00 danska krona 234,00 244,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1150,00 1190,00 Švicarski frank 1010,00 1030,00 avstrijski šiling 129,00 133,50 slovenski tolar 12,70 13,30 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo odl5. maja 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne šiling frank marka lira funt dolar > okvirni. Pr tečaje na 100 100 100 100 1 1 i konkre trgu ds 992,9876 2068,9570 6985,0000 7,5857 172,0406 112,2839 itnih poslih je mo: iviz oz. poseben c 997,2524 2077,8430 7815,0000 7,6813 172,7795 112,7661 Lno odstopanje Jogovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. . Tečaii so okvirni. Pri konkretnih pos DEM DEM ih ie možn 70,00 69,64 o odstopanie 70,56 69,89 i Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 15. maja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt- Nova banka Bank Austria UBK banka SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. • Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM DEM DEM DEM HF so dola niči Banke ■lije poveč ‘Ijajo za o ri večjih pr zavezujen aju in v s e. 70,20 70,25 70,05 70,05 Ceni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati [rap[e ‘oarreri ‘ti ‘Euon( ‘euv ‘sigi ‘^oin ‘tpy ‘uöpo ‘lnl ‘05[uaJ muAejopoA Aaxisa« ^ Naloga 157 Naloga 158^ i h r 4 f I i i Šahovska naloga št. 157 Medina - Sanz / Olot 1975 Na prvi vrsti je Črni zagrozil z matiranjem belega kralja, zato belemu, ki je na potezi, ne preostane drugega, kot da tudi sam krene v odločilni napad na Črnega kralja. Kako mu to uspeva, saj je Črni kralj na robu šahovnice dobro zavarovan, je naloga reševalcev. Šahovska naloga št. 158 Carev - Malanjuk / Kijev 1989 Na odprto g linijo in črnega kralja je beli usmeril vse svoje »topnjače«, vendar se Črni uspešno brani vseh groženj. V nastali poziciji je na potezi beli, ki najde v Črnem taboru nekaj šibkih točk in v nadaljevanju tudi učinkovito zmaga. Rešitev naloge St. 155 Beli ne želi s trdnjavo zasesti sedme vrste in napredovati z d kmetom, temveč pripravlja Črnemu lepo matno sliko! l.TgS! Ta7 Edina obramba Črnega lovca. 2.Sh6+! Kh8 3.Tf8+! žrtev trdnjave za mat Črnemu kralju. 3...Lf8: 4.Tg8 mat! Rešitev naloge St. 156 Da bi preprečil napredovanje Črnega kmeta v damo, je imel beli po l...Ke2? pripravljeno potezo 2.Sc3+ z remijem. Toda Črni je pripravil belemu majhno zvijačo, ki takoj odloči l...Sa3+! Beli mora vzeti skakača 2.Sa3:, po 2...Ke2 pa je spoznal, da se Črni kmet spremeni v damo s Sabom (3...dlD+), in se je vdal! 24 Sobota, 15. maja 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA/ NA ZAHODU DF7. DRUGOD NFVHTE ALPE JADRAN / NESTAHINO, V ALPAH PADAVINE DANES Vremenska slika: Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega pritiska. K nam doteka v višinah z jugozahodnikom to- toplo Hladno okiudia pel in nekoliko manj vlažen zrak. C A. srediSCe središče ciklona anticiklona OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 iil *** 30-50% 10-30 ******** TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA.... 11/21 TRST....... 14/20 CELOVEC....... 11/22 BRNIK...... 11/22 MARIBOR....... 14/21 CELJE...... 10/23 NOVO MESTO.... 10/21 NOVA GORICA.. 12/22 MUR. SOBOTA.. 12/24 PORTOROŽ..... 13/21 POSTOJNA..... 7/14 ILIRSKA BISTRICA. 8/13 KOČEVJE...... 7/17 CRNOMEU......- 12/24 SLOV. GRADEC.. 9/15 BOVEC..... 12/20 RATEČE..... 7/17 VOGEL........- 9/9 KREDARICA.... 0/2 VIDEM..... 13/24 GRADEC....... 13/23 MONOŠTER..... 14/22 ZAGREB....... 13/24 REKA...... 17/22 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14, uri HELSINKI...... 8/21 STOCKHOLM..... 8/17 K0BENHAVN..... 12/23 MOSKVA........ 9/25 BERLIN........... 15/28 VARŠAVA....... 11/26 LONDON........ 11/16 AMSTERDAM..... 8/13 BRUSELJ........... 9/13 PARIZ............ 10/13 DUNAJ............. 9/25 MÜNCHEN....... 9/21 ZÜRICH........... 11/19 ŽENEVA........... 11/19 RIM.............. 12/22 MILAN............ 10/20 BEOGRAD....... 12/25 BARCELONA..... 10/19 BUKAREŠTA..... 9/23 ISTAMBUL...... 13/17 MADRID........... 11/19 LIZBONA....... 13/18 ATENE............ 12/18 TUNIS............ 13/25 MALTA............ 16/20 KAIRO............. -/30 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.30 in zašlo ob 20.28. Dan bo dolg 14 ur in 58 minut. Luna bo vzšla ob 02.24 in zašla ob 14.29. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Ribe, element voda. Posejete ali presadite lahko listnato zelenjavo, kot je solata, Špinača, blitva, motovilec in okopljete te vrtnine in poljščine. TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA tezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP. jadransko morie: Portorož NP, Trst NP, Gradež NP, Crik-venica 17,7°C, Pulj NP, Lošinj NP, Split IS.S^C, Hvar 18,5°C, Vis 18,4°C, Hvar 18,0°C. Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (Radeče) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, GradaSCica (Dvor) 9,40C, Iška (Iška) 9,8°C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.31 najnižje -57 cm, ob 11.56 najvisje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvisje 47 cm lutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvisje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvisje 41 cm Slovenija: Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo in krajevnim plohami ali nevihtami. Najvišje dnevne temperature od 20 do 25°C. Sosednje pokrajine: Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe ali nevihte. Ob Jadranu več oblačnosti. V Sloveniji Obeti V nedeljo bo sončno in to- V ponedeljek bo sončno plo. Predvsem v severni in toplo. Sloveniji so popoldne možne nevihte. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v notranjosti in na mejnih prehodih se odvija brez zastojev. VREME V MINULEM TEDNU Nevihtni oblaki Janez Markosek Prišel je čas pomladanske košnje. Vreme v minulem tednu temu opravilu ni bilo naklonjeno. Bilo je precej spremenljivo, zaradi vlažnega zraka v višinah so se pogosto pojavljale krajevne plohe in nevihte. Povprečne dnevne temperature so bile do tri stopinje višje od običajnih za sredino maja. Sicer so maja večdnevna obdobja suhega vremena razmeroma redka, zato je toliko bolj pomembno ujeti vremenu primeren čas košnje, meteorologi pa skušamo pravočasno čim točneje napovedati daljše obdobje suhega vremena. Oblak, ki ga v teh dneh pogosto videvamo na nebu, je nevihtni oblak, imenovan kumulonimbus. To so mogočne oblačne gmote z močnimi vzponskimi tokovi na sprednji strani oblakov, na zadnji strani pa so padajoči tokovi zraka. Vzponski tokovi v močno razvitem oblaku dosežejo hitrost tudi do sto kilometrov na uro. Zgornji deli oblaka, ki sežejo do višine tropopavze, to je v naših geograf- skih širinah do dvanajst kilometrov, imajo obliko ogromnih kupol, njihovi najvišji deli imajo perjasto sestavo, pogosto v obliki nakovala. Ti oblaki se najpogosteje pojavljajo v topli polovici leta, ko je zemeljska površina dovolj ogreta in je v ozračju dovolj vlage. Zrak, ki se ogreva od tal, postane lažji od okoliškega hladnejšega in se prične dvigati. Prav tako se pojavljajo ob prehodih hladnih front, ko se zrak dviga na mejnih površinah toplega in prodirajočega hladnega zraka. Kumulonimbu-si so v spodnjem delu sestavljeni iz vodnih kapljic, ob dviganju v oblaku kapljice zmrznejo in nastanejo ledeni kristali (toča), ki se še naprej debelijo. Posamezno ledeno zrno lahko v močno razvitem nevihtnem oblaku večkrat potuje gor in dol se tako odebeli. Ko je dovolj težko, pade iz oblaka in se na poti do tal večinoma ne stali, torej pada toča do tal. Ce se zrna prej stalijo, potem na tleh opazimo le dež z debelimi kapljami. f Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/204: Ostro se boste nekoga lotili in odločitev, ki jo boste sklenili v imenu obeh, bo najboljši možni izhod. Preostali del dneva se raje posvetite službeni zadevam. BIK 21-4/203 : Obetajo se vam pomembna srečanja. Zmenili se boste veliko in hkrati povedali vse, kar vam leži na duši in zaradi česar ste imeli občutek, da ne morete naprej. DVOJČKA 21-5/21-6 : Tako prepričljivi boste, da boste z lahkoto pridobib zaupanje neke osebe. Ce še vse to drži, potem ste si našli doživljenjskega zaveznika. RAK 22-6/22-7 : Vikend se je začel,.vase misli pa so usmerjene samo na službo in na problem, ki ga ne znate razrešiti. Možnost za napredek, vendar bodo šli živci. LEV 23-7/23-8: Za nekaj časa bi se morah izogniti pomembnejšim odločitvam, če bodo le-te imele posledice za vašo kariero. Na silo se boste vrnili le korak nazaj. DEVICA 24-8/22-9 : Počutite se ogroženo v psihičnem smislu. Razmišljate o preteklosti, domu in družini, o vsem tistem, kar ste nekoč že imeli, pa ste po svoji krivdi izgubili. TEHTNICA 234/22-10 : Razdražljivi boste zaradi vseh sitnosti doma in prav zato bi se morati prisiliti, da se ognete vsakršni temi, ki vas bo samo še bolj razburila. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Morali se boste izredno truditi, ce boste želeti brzdati samega sebe pri pogovorih, ki sledijo danes popoldan. Ce besede odpovejo, razkrijte svoja prava čustva. STRELEC 23-11/21-12 : Obeta se vam službeno potovanje ali pa soočenje z družinsko problematiko, ki ste si ji doslej uspešno izmikali. Zvedeli boste tisto, kar so vam prikrivali. KOZOROG 22-12/20-1 : Vse je že kazalo, da se je situacija doma umirila in da se boste končno lahko dogovorili, vendar vas bo družinski član popolnoma spravil ob živce. VODNAR 21-1/19-2 : Za nekaj časa bi morati opustiti misel na to, da se bosta s sorodnikom končno lahko pomenila. Svojo energijo raje usmerite tja, kjer veste, da vas čaka uspeh. RIBI 20-2/203 : Ne pričakujte, da bo po vaše brez predhodnega truda in neštetih ur prepričevanja. Pričakovali ste vso podporo in priznanje, dobili pa nič. 17. SLOVENSKI AVTOMOBILSKI SALON M. Gregorič, M. Krautberger Zvezde m kolesih Letos kar stodeset razstavljalcev - Organizator pričakuje sto tisoč obiskovalcev - Veliko blišča Sedemnajsti slovenski avtomobilski salon v Ljubljani danes odpira vrata za obiskovalce. Vsi, ki bi radi videli, kaj je novega na področju prodaje motornih vozil v Sloveniji, lahko to storijo med 15. in 23. majem. Za ceno 400 oziroma 200 tolarjev (kolikor stane vstopnica), si obiskovalci lahko ogledajo več kot 180 razstavljenih vozil, poleg njih pa še motorna kolesa, vodne skuterje in še marsikaj, kar je povezano z avtomobilsko in spremljajočo industrijo, saj se predstavlja več kot 30 ekskluzivnih zastopnikov tujih proizvajalcev motornih vozil. Med razstavljenimi vozili jih je več kot dvaj- set, ki se s sejmom prvič uradno predstavljajo v Sloveniji. Nekatera vozila bodo tudi kmalu v prodajnih programih slovenskih zastopnikov. Glede na to, da so vsi razstavljale! skrbno zlo-ščili svoja vozila in ponujajo veliko na ogled, je težko opisati celotno ponudbo, omenimo pa lahko vsaj nekaj vozil oziroma novosti, ki so jih zastopniki oziroma prodajalci novinarjem predstavili že včeraj. Pri Nissanu so poleg evropskega avtomobila leta 1993 nissan micra, katerega prerezan model si lahko do zadnje podrobnosti ogledajo obiskovalci salona, pripeljali še dve novosti, in sicer terensko vozilo ter-rano II in t. i. van z ime- nom serena. Oba bosta slovenskim kupcem na voljo v jeseni. Ob ustaljeni ponudbi, ki jo od aprila lani prek treh pooblaščenih prodajalcev na slovenskem trgu ponuja Mazda, se z avtosalonom uradno začenja tudi prodaja modela višjega razreda xedos 6 16V. Pri Subarujevem slovenskem zastopniku, ljubljanskem Industrija-importu (ki od letos zastopa tudi britanski Rover), so pripravili premiero modela imprezza, ki je bil prvič predstavljen na letošnjem ženevskem salonu. Slovenci ga bodo lahko kupili že ob koncu meseca. Mariborska Jeklote-hna, ki bo v kratkem začela poslovati pod no- Daihatsu charade: nov od koles do strehe vim imenom DKS, ter zastopa japonski Daihatsu in motocikle Kawasaki, ima na svojem razstavnem prostoru novi model charade, malčka cuore in limuzino appla-use ter terenca ferozo z motorji z elektronskim vbrizgavanjem goriva in katalizatorjem. Novi charade prihaja na slovenski trg konec poletja. Lanski najuspešnejši prodajalec ljubljanski Avtoimpex, ki pri nas zastopa češko Škodo, uspešno prodajo nadaljuje tudi letos, saj jim je do 15. maja uspelo prodati okoli 3400 vozil, kar je znaten del letošnjega načrta, v katerem je zapisana številka 5800. Pred dnevi so začeli prodajati favorite, formane in pick-upe, tudi v izvedbi s katalizatorjem, kmalu pa bosta na voljo še akcijski izvedbi silver line in black line, ki imata bogatejšo opremo. Med francoskimi proizvajalci se na sejmu predstavlja Peugeot, ki ga zastopa avtohiša Claas. Predstavljajo najnovejši model 306, za pašo za oči pa so pripeljali Se prototip 905, ki je lani zmagal v razredu konstruktorjev na sloviti dirki 24 ur Le Mansa. Seveda se na slovenskem avtomobilskem salonu predstavljata tudi obe slovenski avtomobilski tovarni, Cimos in Revoz. Pri slednjem predstavljajo Renaultovega malčka twinga in drugo novost, clia iz No- Majhen in hiter: novi nissan micra vega mesta. Cimosov paradni konj se letos imenuje xantia, ob bok pa so mu postavili še ZX z 1,9-litrskim turbodi-zlom, ZX 16V in AX 1,4 exclusive. Generalni zastopnik za vozila Audi in Volkswagen na slovenskem trgu ostaja podjetje Tas Ljubljana, ki pa ni pravni naslednik istoimenske sarajevske tovarne. Tovarna VW Audi bo kmalu imenovala novega pooblaščenega uvoznika, vendar to ne bo spremenilo dosedanje prodajne mreže. Ker razmere niso povsem jasne, letos na ljubljanskem avtomobilskem salonu ni španskega Seata, ki tudi sodi v Volkswagnowo skupino. Toliko o nekaterih razstavljalcih in novostih 17. slovenskega av- tomobilskega salona v Ljubljani. O uspehu salona in odzivu obiskovalcev, ki si bodo ogledali razstavljena vozila, pa bo mogoče govoriti, ko bo zaprl vrata. Vsekakor si ga je pred dokončnim zaprtjem vredno ogledati, saj se pod streho Ljubljanskega sejma bleščijo tudi najbolj prestižni fer-rariji, maseratiji in Se kaj. Odslej je mazda xedos pri nas tudi uradno v prodaji (Vse foto: Primož Močnik)