P.§>. b svetovnih in domačih dogodkov PoSmi urad <-tl»>ec 2 — Veiiagsposlamt Klagculurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinuugvon Klagenfurl LETO XV./ŠTEVILKA?__________________________________________CELOVEC, DNE 14. FEBRUARJA 1963 CENA 2,- ŠILINGA Upor ¥ Iraku je zlomil režim Kanem Zdrave družine - zdrav nared Družina je čudež Ijiubezm. Iz nje se poraja življenje. V njej se življenje tudi obnavlja. Stari odmirajo, otroci se rode in dosegajo čilije, ki so jalh zastavili že dedje. Upanje starsev so potomci, po njih pravzaprav ostanejo živi. Zato itudi starši tali" ko sikrbe za otroke: njliih vzgojo, izobrazbo, gospodarsko podlago itd. Ta skrb je nar favna, upravičena, je dolžnost. Narod — skupnost ljudi, ki jih druži poreklo, jezik, vera, tradicija — tvorijo družine. iKer Slovenci nismo mnogoštevilno ljudstvo, je Se posebno važno, kakšne so naje družine. So zdrave, ali jih tudi že napada gnliidba? Povirnemu opazovalcu se gotovo zdijo zdrave. Ce jih natančneje pogledamo, pa vidimo na njih tudi že klice modernih, nevarnih bolezni. Družino započnota mož in žena. Pogosto se na ta odločilni korak vse premalo pripravita. Za ustanovitev družine je poleg 1 jubeznli potrebna tudi neka materialna •podlaga, na katero je mogoče družino gra-diti, potrebna je tudi neka vednost. Na življenja se je torej treba pripraviti. V Tinjah se je že drugo leto vršil »Tečaj za življenje«. Kaj je bil namen tega tečaja? Tečaj je imel namen oblikovati mladega človeka v dobrega moža, plemenito ženo, skratka: v krščansko osebnost, ki bo sposobna in pripravljena vršiti svojo nalogo v družini, soseščini, na vasi, v poklicu, v narodu in Cerkvi. S pravilnim in odkritosrčnim 'poukom so ibili mladi ljudje poučeni o vprašanjih, ki jih stavlja življenje. Odgovore so dobili na vse tisto, kar mladega človeka zanima, kar mora vedeti. Z lepakov ob cesti, iz ilustriranih časopisov in umaizanih knjiig ne zve mladina tega na primeren, čist način. Če mlad, nekritičen človek živi po takih principih, kot jih oznanja brezvestna reklama, 'bo zašel na stran pit a. če tak človek ustanovi družir no, bo tudi ta (bolna. Okužila ‘bo še druge družine Okrog sebe. Zlo se bo širilo v nedogled. — Mladini danes ne zadostuje le dobro strokovno znanje, potreben ji je tudi trden značaj, dobra priprava na zakon in družino ter temeljita verska podlaga za življenje. Z vso resnostjo je mladina sledila posameznim predavanjem. Duhovnik, mati, oče, zdravnik, 'učiteljica so vsak s svojega stališča govorili o pripravi na zakon. O naši vasi nekdaj, in sedaj so razglabljali, o filmu, tisku, radiu in televiziji so kritično razpravljali, saj so vse to sile, ki globoko :posegajo v življenje in razvoj naših družin. To so velesile, ki naravnost vsiljujejo človeku svoje mnenje in svoje nazore, čeprav samo |x> kapljicah, a to redno vsak dan. Mladina je m tečaju poleg vzgojnih vprašanj slišala tudi o toliko perečih socialnih vprašanjih. Pa (tudi jurist je bil n led njiimii. Vsaka žena mora vedeti nekaj o oblikovanju doma, o prvi pomoči v bolezni, o negi dojenčka, kar je specifično materinsko. En teden so se tečajnice in tečajniki spoznavali s temi važnimi problemi. Marsikdo je šele v tem tečaju spoznal, kitko nekaj velikanskega je sklenitev zakona. četudi tečaj ni prinesel odgovorov na vsa vprašanja, rešitev vseh problemov, saj to ob obilici problemov ni mogoče, je vsaj nakazal pot, kje rešitev iskati. Nad 100 udeležencev in udeleženk letošnjih tečajev je jasen dokaz, kako potrebni so ljudje pouka, kako veseli tovrstnega šolanja. Če hočemo dobrih družin in zdravega naroda, je ipot takih tečajev najbolj pravilna. V mladih družinah, ki bodo sklenjene s tehtnim preudarkom, ki bodo vedele, kakšen cilj zasledujejo pni vzgoji, ki bodo imele namen vzgajati po krčanskih načelih, bodo zrasli dobri otroci. 'Mladina ;;>a je vselej 'bodočnost naroda. Krvavi državni udar je pretekli torek 'končal režim mini-trslkega predsednika Kas-sema. V Zgodnjih jutranjih urah so 'bombna ietala inaankrat napadla obrambno mi-nislrsitvo, sedtlž prodsedniika in porušila večji del 'poslopja. Istočasno so revolucionarji zavzeli radiapostajo v Bagdadu. Vse zveze z Irakom so pretrgane, zato ni podrobnih poročil. 600 vojakov je menda mod spopadom našlo smrt ali pa se vdalo. Kaj' se je zgodilo s Kassemom, ni znano. Bombardiranje obrambnega ministrstva se je pričelo ob pol sedmih zjutraj. Letala so se dvigala s ipostojarnike Habbaniya. Nekaj ur pozneje se je druiga iraška divizija •prilklijjUČila opornikom, njej so sledili ostali regimenti. Zračno oporišče MOsul se je podvrglo vstašem. Ob pol potih 'popoldne so oporniki javili zmago revolucije. Obrambno ministrstvo je prešlo v roke upornikov. Bombardiranje obrambnega ministrstva je trajalo do dvanajstih opoldne. Nepotrjene vestii pravijo, da je bil tudi na cestah ognjen Spopad Itako močan, da ni bilo mogoče priti do obrambnega ministrstva. Strojnice so se oglašale še sredi popoldneva. Dopoldne so zaprli meje Iraka in nihče več ni smel zapustiti dežele. V crnetm izmed prvih razglasov »Narodnega sveta revolucijskega poveljstva« je rečeno, da je hil dilj, prevrata narodna enotnost, soudeležba Ijiuldstva na deželni vladi im poroštvo zakonitosti. Vsa osvobodilna gibanja v arabskih državah in vsak boj proti Imperializmu je 'treba podpreti. Uporniki so obljubili inozemcem zaščito njihovega življenja in premoženja. Narodni svet 'bo sestavil vlado, ki 'bo slonela na volji ljudstva in smatrala za svojo nalogo, da uresniči resnične oillje revolucije riz leta 1958. Vesti o usodi generala Abdela Kassema si zelo nasprotujejo. Nekatere zatrjujejo, da je Kassem pri napadu obrambnega ministrstva zgubil življenje. Druge vesti to zanikajo ah v to vsaj dvomijo, iker mislijo, da je Kasiscmovo življenje v roikab revolucionarjev. 19 oficirjev Kaissema so zaprli, 18 pa so jlih nasilno upokojili. Na prvi videz gre pri revoluciji za notranjo iraško zadevo. Nezadovoljstvo s Kas-semovim režimom je v zadnjih mesecih ogromno naraslo. Kassem je med drugim upokojil 52 oficirjev in jih nadomestil z komun kitičnimi osebami. Sovjetske pošilja-tve orožja za Kassema so že večkrat kritizirali. Največja nevarnost za Kalssoma so bili že Avstrijska vladna pogajanja so zašla na rob propada. Vendar so jih v ponedeljek zvečer še obnovili. Kakor so izjavili v krogih SPOe, je »izhodišče« za nadaljne razgovore — socialistični odklon predlogov OeVP glede zunanjega ministrstva. Kljub temu, da je kancler govoril o tem, da bo treba izrabiti ves teden za pogajanja. Nekateri politični krogi pa domnevajo, da bo skupina VVithalm-Krainer-Lechner silila do hitrejše odločitve. Pred pogajanji glede nove vlade je zvezni predsednik FPOe j>oslanec Peter imel kratek razgovor z zveznim kanclerjem dr. Gor-bachom. V torek ob pol petih se je odbor OeVP, ki mu je tokrat predsedoval namesto deželnega glavarja dr. Lechnerja klubski predsednik OeVP stari minister dr. Hurdes, sestal k tajnemu posvetovanju. Po šesti uri so se začela pogajanja vseh stran- dolgo časa Kurdi, ki prebivajo na severu. Kassemu v teku dveh let ni us,pelo zlomiti njihovega upora niti z bombnimi napadi. Število mrtvih Kurdov gre v 'tisoče. Revolucij Iški svet je že pozdravil svobodno gibanje plemena Kurdov. Vodja Kurdov, general 'Bantani, je revolucijskemu svetu obljubil svojo podporo. Uporniki sestajaj o v prvi vrsti iz nacionalistov s pamarabskimi idejami. Kljub temu, da so v Kairu dali uporu pečat iprijah toljistva z Nassarjem, zelo dvomijo o politični združitvi Iraka z Združeno arabsko republiko. Z gotovostjo pa računajo, da se bo novi iraški režim prilagodi'! mišljenju Naisserja. Radio Amman pa je nekaj ur po uspelem preobratu svaril pred vmešavanjem drugilh dežel v iraške zadeve. Tai opomin je brez dvoma veljal Nasserju, ki bo skušal izrabiti preobrat v svoje namene. Vendar Saudi-Arabia in Jordania skupno nasprotujeta razširitvi Nalsserjevega območja. Zahod je zaradi izjave, da se tujcem ne bo nič zgodilo, nekoliko pomirjen. Tudi izjava revolucijske radio Oddaje, da bodo naftne družbe tudi še naprej, mlogle delo vati neovirano, je naletela na zadovoljiv oldmev. Govornik Bele hiše v Washingtonu je izjavil, da gre za protikomunlistično revolucijo. Medtem so dospele prve točnejše vesti iz Iraka. Iz njih je razvidno, da so se dogodki izvršili nad vse dramatično. 500 'bojnih letal je od petka dalje neprestano bombardiralo Obrambno ministrstvo, ki je ibilo glavni sedež Kassema. Istočasno so korakale 'vojaške enote proti ministrstvu. Po Vseh cestah v Bagdadu so besneli divji cestni boji. Kljiub temu so 'napadani, vztrajali lin vzdržali napad do večera. Do tega časa je padlo okoli 900 mož. Majhna 'bojna skupina, ki jo je vodit predsednik Kassem, se je med ruševinami goreče palače postavila napadalcem v bran. Borila se j,e do zadnje krogle. Kassem je po poročilih vzdržal še enajst ur. Po neuspelem poizkusu s samomorom so ga ujeli. Kmalu nato ga je vojaško sodišče obsodilo na smrt. Ustrelili so ga v soboto preteklega tedna. »Skoraj bi omedlela,« je pripovedovala neka žena, ki 'je doživela televizijski prenos teh dogodkov. »Kazati so truplo Kassema, ki je bilo vso v krvi. Njegova usta so bita odprta.« Položaj v Iraku osvetljujejo tudi vojaški svetovalci in strokovnjaki iz Vzhodne Nemčije in drugilh vzhodno blokovskih dr- karskih odborov za sestavo nove vlade, ki pa so jih prekinili že ob pol sedmih. Ob pol desetih so bila pogajanja zaključena. Središče razgovorov je bilo zopet vprašanje glede zunanjega ministrstva. Ce bi ta teden »v zadnji minuti« ali po aktivnem vposegu državnega predsednika vendar še ne prišlo do združenja stališč glede koalicije obeh vodilnih strank, na Dunaju vedno močneje računajo z drugimi posledicami, ki bi nastale iz končnega zloma vladnih pogovorov. Marsikaj, kar so še pred tedni zavrnili kot nepomembno »teoretično razglabljanje«, premlevajo zdaj v vseh strankarskih vrstah. Malo pripravljenosti kaže trenutno OeVP, da bi se združila z FPOe. Kot zadnja posledica bi bil razpust parlamenta in razpis novih volitev. Vendar se krogi OeVP precej obotavljajo tej misli — pred vsem pa kmečka zveza. žav, ki so naglo odpotovali iz Iraka. Vzhodna Nemčija je sicer že prvi. dan priznala revolucijsko vlado v Iraku in 'talko sledila zgledu Sovjetske zveze. Pričakovati je še priznanje vseh vzihodmo blokovskih držav. Vojiaški strokovnjaki so začeli zapuščati Irak, ko je vlada zaprla 'tri vzhodnonemške vojaške svetovalce. Zdi se, da se vlada hoče 'popolnoma 'znebitii vpliva Vzhodnega bloka. Tudi v drugi smeri nadaljuje svoje akcije proti komunistom. V 'torek je vojaško sodišče obsodilo štiri osebe ma smrt in obsoid.bo takoj1 izvršilo. V nekaterih mestih Iraka (je itudi še v torek prišlo do spopadov med uporniki in pristaši Kassema. Uporniki so razdelili med prebivalstvo orožje, da bi tako gotovo in prej' zlomili upor Kasse-mistov. V glavnem mestu Bagdad se položaj po-čaisi normalizira. Telefonske in telegrafič-ne zveze deloma zopet delujejo. Vendar je podvrženo vsako iposredovanje vesti v inozemstvo strogi cenzuri. Novi iraški dlržavnli predsednik Aref je v torek poslal vojaško enotiico na grob kralja Faisala L, ki so ga umorili leta 1958. Tam so dvignili zastavo. Domneva se, da je nova vlada s tem hotela pridobiti simpatije rojalistov na svojo stran. - KRATKE VESTI - Predsednik začasne togovske vlade Gru-nitsky je bil na vljudnostnem obisku pri ganskem predsedniku Nkrumahu. V uradnem sporočilu o tetm obisku je bilo rečeno, da sta se oba predsednika razgovarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Svoj obisk v Francijo bo preložila princesa Margareta na zahtevo 'britanske vlade. Napovedan je bil iza (prihodnji mesec. Vest so uradno sporočili v Londonu. Zvezno javno tožilstvo Zahodne Nemčije je včeraj sporočilo, da so izpustili iz zapora tudi izdajatelja Rudolfa Augsteina, poslednjega, ki je bil aretiran v zvezi z afero »Der Spiegel«. Augsteina so aretirali skupaj z desetimi člamd uredništva, ker je revija objavila članek, v katerem je grajala vzhodnonemško vojsko in baje odkrila vojaške slkrivnostii. Sklep o Augstemovi izpustitvi je sprejelo zahodnonemško vrhovno sodišče. Maja prihodnjega leta bo v Moskvi kmetijska razstava, ki bo obenem največ j a kme-tijsika razstava, ki jo je Velika Britanija kdaj organizirala v inozemstvu. Posebni, pripravljal.ni odbor za razstavo so že ustanovili. Ameriške letalske sile so naročile tisoč reaktivnih letal tipa »'F 4 C — fantom«. AmeriSka industrija naj bi omenjena letala dobavila v petih letih. Cena vseh letal, ki so jih naročili, znaša dva milijona dolarjev. Na sliki vidite Anthonya J. Celebrezzeja, vzgojnega in socialnega ministra Združenih držav. Prej so ga že [tetkrat izvolili za clevelandskega župana (Ohio). Avstrija še vedno brez vlade Politični teden Po svetu MAC M1LLAN OBISKAL STARE PRIJATELJE Obisk britanskega ministrskega pred-sedmilka Mac Milkina v Rimu je bil ogovorjen, že preden so se porušila Bruseljska pogajanja za pristop Velike Britanije k Evropski gospodarski skupnosti, OB tem času še nihče ni resno mislil na os London— Rim, vendar so jo zdaj pričakovali kot angleški odgovor na bruseljski izid pogajanj. Obisk Macmillana v Rimu torej nima ničesar opraviti s Brusljem, in če so mu tamkajšnja pogajanja 'vtisnila svoj poseben pečat, še ne moremo govoriti o osi. Uradne objave o dvodnevnih razgovorih z italijansko vlado govorijo o i»izraziti skladnosti« Obeh stališč. PomemBne so prijazne besede, ki jih je Britanski min istrski predsednik posvetil Nemški zvezni republiki in nemKko-iraneo-skii spravi. Zadnjia bo igrala po prestani evropski krizi odločilno vlogo, tako je izjavil MacmiUan pred novinarji, in četudi kdo iz tega sklepa-, da Velika Biiltanija kljub vsemu nazadovanju v zadnjem času hoče preBiiti evropski »proces dozorevanja«, ki so ji ga vsilili. Podobno Bi bilo mogoče sklepati iz njene pripravljenosti do moč-nih stikov z EWG kakor tudi iz izrecno zadržanega nastopanja napram de Gauilovi Franciji. TAJNA ATOMSKA POGAJANJA PO‘KRIVDI DE GAULLA PREKINJENA V VVashingtonu smatrajo kot hudo posledico '»razcepa v zahodu«, ki ga je 'povzročil (francoski državni predsednik de Ganile, da je Sovjetska zveza nenadoma prekinila pogajanja v 'VVašhingtonu za prenehanje s poizkusi atomskega orožja. Znano je, da je Hruščev privolil v mednarodno kontrolo poizkusov na sovjetskem ozemlju. Preložitev je po teh začetnih uspehih prišla tako nenadoma, da v Washingtonu niso utegnili iskati za pravimi vzroki. S precejšnjo verjetnostjo so naredili torej de Ganila za vsegakriva. Kajti bilo je razumljivo, da je hotel Hruščev izkoristiti spor v zahodni Evropi zase. Kot pravijo 'poročila, je zadržanje sovjetskega zastopnika tembolj okorelo, tembolj so postajali nameni de Ganila jasni. Druga razlaga, ki so jo podali ameriški diplomati, pa pravi, da je Hruščev hotel preložiti 'pogajanja v Ženevo, da Bi si tam zagotovil podporo osmih nevtralnih držav, ki se hodo udeležile konference. Drugi prijem pa gre osem let v zgodovini nazaj, ko je bil Kremelj že enkrat pripravljen pripustiti kontrolne postaje na sovjetskem o-zemlju — in je svojo ponudbo pravtako nenadoma vzel nazaj. Reakcijia na prekinjena tajna pogajanja v Nevv Yorku in Washingtonu je bila, da je ameriški zunanji minister Rusk napovedal nove ameriške podzemske atomske poizkuse. PREOSNOVE BREZ DENARJA Z 5598 milijoni glasovi je perzijsko ljudstvo pred kratkim glasovalo za dbsežno deželno preosnovo. Proti je gfasovalo samo 4115 oseb. Z reformami je začel šah sam. Pred enim letom je razdelil večji del svojega posestva med kmete, ki doslej niso imeli posestev. — Odslej nihče ne sme imeti več kot 500 hektarov zemlje. Gozdovi cesarske rodbine Bodo .prešli v drža vno lastništvo. Uživalci razdeljenih 'posestev bodo za odškodnino razlaščenih posestnikov plačevali samo nizko letno najemnino. Proti lte|j deželni preosnovi so glasovali pred vsem dostojanstveniki moslemitov, ki jiim je 'razdelitev zemlje 'trn v peti. In seveda tudi 'komunisti, ki jim bo tako odtekla voda za njihove propagandistične mline. Odslej' 'bo tudi šolski pouk obvezen, spremenili pa 'bodo tudi volilno pravico. Velik nasprotnik preosnove pa je uboštvo dežele. Kajti za njeno izvedbo bo treba naprav za obdelavo zemlje, bo treba šol in učiteljev, kratkomalo ogromno finančnih sredstev, ki pa jih dežela nima na razpolago. KATANCA - KONGO - ZOPET ENO Katanški predsednik Čombe je na nekem zborovanju pod milim nebom .pozval vse svoje pristaše, naj ne zgubijo upanja in naj .delajo za enotnost raznih kongo- ških narodov Tisoči so mu navdušeni vriskali, kot bi se nič ne bilo zgodilo, peli so katanško narodno himno, nad njimi pa je plapolala zastava Katange. Vendar je čomhe molče požrl svojo ne-voljo; in če so njegovi pogledi na volitve in enotnost kongoškilh narodov gotovo drugačni kot so U Thantovi ali pogledi Ame-rikancev, sedaj vendar sedi skupno z ministrskim predsednikom 'kongoleške centralne vlade Ileonom olb konferenčni mizi ter se z njim pogovarja o »srčnem in konstruktivnem vzdušju«. Kakor so ga prisilili, da se je podvrgel sili vojske Združenih narodov, tako bo seveda treba prčiakovati, da bodo njegove besede in .njegova dejanja dvoumna. Vendar mu manjka moči, da bi izvršili svoje načrte, kajti razorožili so večji del katanške žandarmerij.e v vojašnicah; celo Čombejevo telesno stražo so nadomestili z vojaki Združenih narodov ter jo znižali od 150 na 60 mož. ŠPANSKA VRATA K EVROPI Španci se ne morejo spomniti, da bi jih kdaj. obiskal kak francoski notranji minister. Temvečje je po naravi njihovo vese-ije nad obiskom Freya, ki je sprejel njihovo vabilo. Sprejeli so ga kot dragega starega prijatelja, kljub temu, da je špansko-franoosko prijateljstvo, če o njem sploh moremo govoriti, razmeroma še zelo mlado. Veliko holj stara je bila napetost, s katero sta si oba naroda skozi stoletja kvarila soseščino. Španijo in Francijo je mučil nekakšen .kompleks zakletega sovražnika, ki smo ga prej mogli opaziti tudi mod Nemčijo in Francijo. Ko so si evropsike sile v preteklem stoletju razdelile severno Afriko, so Francozi prehiteli Špance, ki pa so bili že pred Francozi v Afriki. Samo majhen del Maroka jim je ostal, ki je bil premajhen, da bi kaj pomenil, vendar velik dovolj, da je stalno netil sovraštvo in nasprotstvo na-. sproti Franciji. Okoli leta dvajset sta bili obe države, Španija in Francija, prisiljeni, da se skupno borita proti Abdelu Krimu. Toda komaj sta premagali' sovražnika, je napetost zopet oživela. Pred desetimi leti je. dosegla svoj višek, ko so Marokanoi zah- tevali od Francije neodvisnost in jih je Španija pri tem podpirala. Toda Francozi SO' bili spretni igralci, izpolnili so nepričakovano marokamske zahteve in ker so se Španci s tem obotavljali, so podlegli in igro zgubili, šele ko so Francijo in Španijo izgnali iz Maroka, sta uvideli nesmiselnost svojega nasprotstva. Takrat sta se našli in sklenili vojaško tovarišijo, tla bi skupno branili španski Rio de Oro in takratno francosko Mauretanijo proti marokanskim narodnim nestrpnežem. Pravtako tehtna kot zunanjepolitična so bila notranjepolitična nasprotstva. Klici po svobodi, enakopravnosti in bratstvu iz leta 1789 niso segli čez Pireneje. Moč plemstva je v Španiji do današnjega stoletja ostala nezlomljena. S špansko republiko iz leta 1931 so se napetosti omilile, da bi se v državljanski vojni in z zmago generala Franka znova zaostrile. Med vlado v Pari-zu in Frankovim režimom v Madridu je (Stalno Vladala hladna vojna. Glavni sedež ..Frankovih nasprotnikov ;pa je bil Toulouse. Kakor je zguba Maroka oba naroda privedla, da sta zunanjepolitično opustila nasprotstva, tako sta zguba Algerije in de Gau.llov podvig privedla do istega zaključka v notranjepolitičnem oziru. Hujskanje v Toulouse j,e počasi potihnilo. Na meji v Pirenejah je postalo mirnejše. Španija se je vedno holj oddaljila od Salana in njegovih pristašev, ki je njihov boj za nadalj-ni ostanek v severni Afriki doslej spremljala z velikimi simpatijami, in priznala brez pridržkov de Gaullovo Francijo. Velika zmaga de Ganila nad opozicijo pri zadnjih volitvah v narodni zbor je slednjič odstranila zadnje ovire. O priliki evropskih gospodarskih 'pogajanj v Parizu decembra 1962 so bili na nekem banketu v hiši francoskega zunanjega ministra navzoči kot gostje kar štirje španski ministri. Bil je to zgodovinski dogodek, ki nima para. Pred nekaj tedni je bil grof pariški gost pri španskem zunanjem ministru in pri generalu Franku. De Ganile je .poslal svojega notranjega ministra v Madrid in na vse zadnje je prispelo celo nekaj francoskih generalov na obisk v Španijo. V političnih krogih z velikim zadoščenjem spremljajo zbližanja med Francijo in .Španijo. ... in pri nas v Avstriji ZA AVSTRIJO MOST K EWG IN ŠVICO Zahodnonemški gospodarski minister Er-hard je izjavil, da je zdaj treba ustvariti vezi ne samo do Velike Britanije, temveč tudi do celotnega svobodnega sveta in tudi do Atlantske zveze. Ni mogoče misliti., da bi se glede priključitve nemško-govoreče Avstrije in Švice k Evropski gospodarski skupnosti ne mogla najti rešitev. Prekinitev bruseljskih pogajanj je pretresljiva. Erhard se je s tem zoperstavil zveznemu •kanclerju Adenauerju, ki je zahteval od nemškega gospodarstva, naj ne ho zaradi prekinjenih 'pogajanj pesimistično. Erhard je govoril pred občnim zborom nemških industrijcev in trgovcev v Bad Godesbergu. Medtem je ministrski svet EWG v Bruslju kljub ugovoru Holandije sklenil, da se bodo naslednja ministrska srečanja vršila kot predvideno. Holandija je zahtevala enomesečni odmor s (pogajanji, tokratni ,predsednik ministrskega sveta, iuxen-hurški zunanji minister, pa je to zahtevo odklonil. Gospodarski ministri se bodo sestali 19* februarja, delavski ministri 21. februarja in zunanji ministri 25. februarja. (Srečanje zunanjih ministrov so od 11. februarja preložili za 14 dni. To srečanje je posebno pomembno, kajti ministri bodo obravnavali asociacijske predloge afriških držav, v glavnem nekdanjih francoskih kolonij. Holandska delegacija doslej ni objavila, če bo prihodnja pogajanja bojkotirala ali samo slabo zasedla. Na vsak način pričakujejo ostro opozicijo s strani Holandije proti vsem pogodbam, ki si jih Francozi želijo. Pred (parlamentom Evrope je predsednik komisije EWG Hallstein prvič dai duška svoji nevolji in Obdolžil Francijo, da je kriva 'bruseljske polomije. Hallstein ni veljal za posebnega prijatelja angleškega pristopa ik EWG, seveda ne iz političnih vzrokov kakor de Gaulle, temveč iz gospodarskega presojanja. V močno odmevajoči izjavi Hallsteina je predsednik izjavil, da način, v katerem je najavila ena izmed držav-članic svojo odlo- čitev, prekiniti pogajanja, nikakor ne odgovarja dolžnostim, ki jih nalaga ta skupnost. »Tudi za pravico veta obstojajo gotova pravila, ki so prav gotovo vezana na gotove obzire. Ge je Anglija izjavila, da nikdar ne bo pokazala hrbta kontinentu, potem moremo na to samo odgovoriti: Tudi mi ne bomo nikdar pokazali. Angliji hrbta!« Z veliko napetostjo se splošno pričakuje sestanek Nordijskega sveta dne 16. februarja, na katerem se bo sestalo 35 ministrov iz Norveške, Švedske, Danske in drugih .držav. Od tega sestanka pričakujejo namreč odločitev, kakšno smer bodo ubrale nordijske EFTA-države. SPOe JE ODKLONILA NOVI PREDLOG OeVP Samo nekaj ur življenja je bilo sojeno nedavnemu predlogu OeVP glede sestave vlade: OeVP je postavila.kot novo možnost predlog, 'poveriti zveznemu kanclerju zunanje ministrstvo ter mu dati v pomoč dva državna sekretarja, po enega od OeVP in SPOe. Druga možnost bi bila, da bi prevzel vodstvo zunanjega ministrstva višji diplomat, ki bi mu stala ob strani prav-tako dva državna sekretarja, še isti dan pa je SPOc ta predlog odklonila. OeVP je razložila svoj novi predlog s tem, da mora zaradi volilnega izida močneje vplivati na skupno zunanjo politiko, da naj pa sodeluje tudi Socialistična stranka. Sicer pa je ta predlog dokaz za potrpljenje in za dobro voljo pri pogajanjih s strani zastopnikov OeVP. Bilo bi žalostno, »če bi zaradi golega stremljenja po premoči s strani SPOe pogajanja ne mogla obroditi«. Socialisti ®o tej izjavi izkazali le malo spoštovanja. Po več kot štiri ure trajajočem zasedanju socialističnih voditeljev so predloge OeVP odklonili. Svoj korak so utemeljili z izjavo, da ponudene rešitve niso nove, kajti v obeh slučajih — ali kancler ali diplomat kot zunanji minister — pride usodno ministrstvo v roke OeVP. Potem pa ni več jooroštva. za res skupno zunanjo politiko strank. Štiri leta po napovedi konciia 25. janu.ir 1959 je bil temeljni datum za zgodovino katoliške Cerkve. V rimski baziliki sv. Petra Izven obzidja je Papež Janez XXIII. na praznik Sreobmjenja apostola narodov, prvič napovedal drugi vatikanski vesoljni cerkveni zbor. Štiri leta so od takrat minila. Vsako leto smo se spominjali tega datuma z istim veseljem in z istim upanjem. Najprej z zaupnim pričakovanjem let priprave Danes pa z gotovo stvarnostjo, ki nas vabi k optimizmu in nam omogoča, da gledamo z zaupanjem v bodočnost. Ko je papež Janez XXIII. objavil v baziliki sv. Pavla senzacionalno vest, je hkrati tudi že navedel, kakšni bodo nameni in cilji koncila: ne samo notranje oblikovanje in izpopolnitev krščanskega ljudstva, marveč tudi povabilo ločenim skupnostim, da bi našle edinost, ki jo danes želi toliko duš na vseh delih sveta. Kasnejši nagovori in pisma v teku let pred koncilom so nudila Kristusovemu namestniku priložnost, da je mogel prikazati svojo misel o teh namenih in ciljih. Menimo, da jih lahko povzamemo takole: Pričeti s povečanjem katoliške vere krščanskega duha; izpopolniti cerkveno disciplino in jo vedno bolj prilagoditi potrebam naših časov; znova prikazati svetu božjo Cerkev v njeni večni življenjski moči in v njeni obnovljeni mladosti; nuditi svetu čudovit prikaz resnice, edinosti, ljubezni in dobrote, ki lahko postajic tudi za naše ločene brate ljubeznivo povabilo, naj iščejo in dosežejo tisto edinost, za katero je Kristus tako vneto prosil svojega Očeta; koncil mora biti notranji pojav katoliške Cerkve, toda hkrati mora služiti verski obnovi vsega sveta in utrditvi tistih krščanskih načel, ki morajo prežeti razvoj civilnega, gospodarskega in političnega življenja in služiti utrditvi družbenega miru na svetu. Cerkev 1m> na ta način lahko nudila pomemben in uspešen doprinos za mir na svetu. Na tej ravni upanja, želja in usmeritve je bilo, da tako rečemo, organizirano vse pripravl jalno obdobje koncila, dokler ta ni bil končno uradno sklican za 11. oktober 1902. Spomin na tisti nepozabni d;ui bo ostal za vselej vtisnjen v mislih in srcih vseh, ki jim je bilo dano, da so se ga lahko osebno udeležili in tudi vseh ostalih vernikov na svetu, ki so se ga na nek način udeležili s posredovanjem modernih sredstev obveščanja. Z jasnimi in presvetljenimi usmeritvami je bila dana smer koncilske odločitve. Pa]>ežov govor je jasno prikazal usmeritev koncilskih del. Ta govor je imel sveti oče ob otvoritvi koncila 11. oktobra 1962. V njem najdemo velike doktrinarne, pastoralne in ekumenske linije drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora. .jPunctum saliens” tega koncila, je dejal papci, torej ni razpravljanje o tej ali drugi temi temeljr nega nauka katoliške Cerkve ob obširnem ponavljanju naukov cerkvenih očetov in antičnih in modemih teologov, za katere predpostavljamo, da so vedno znani in da jih imamo vedno pred očmi. Za to koncil ni bil potreben. Toda iz obnovljenega, vedrega in mirnega pristanka na ves nauk Cerkve, v njegovi celoti in točnosti, kot se še vedno zrcali v koncilskih spisih od tridentinskega do prvega vatikanskega cerkvenega zbora, pričakuje krščanski, katoliški in apostolski duh vsega sveta zagon naprej pri doktrinarnem pronicanju in oblikovanju vesti v bolj popolni skladnosti s pristnim naukom, ki pa mora biti proučen in prikazan s pomočjo oblik raziskavanj in leposlovnega izražanja modeme misli. Nekaj je bistvo antičnega nauka, to je zaklad vere, in nekaj drugega je oblikovanje njegovega zunanjega izraza. Kristusov vikar je dejal, da mu je prišla misel, da bi napovedal koncil, na um v teku nekega razgovora s takratnim držav, tajnikom, pokojnim kardinalom Tardinijem. Govorila sta o potrebah našega časa in o odpomočkih, ki bi jih lahko Cerkev nudila. V teku tega razgovora je papež s svojo znan* preprostostjo, ki jc ena najbolj dragih značilnosti njegovega duha, omenil možnost sklicati ekumenski koncil. Takojšnja odobritev te ideje s strani državnega tajnika, je bila za papeža prvo potrdilo, da ta navdih prihaja iz neba in da ga je treba kot takega sprejeti. Zdi sc, da sc je r.ugovarjal o tem z državnim tajnikom dne 23. januarja. Papež jc nato izrazil svoj namen kardinalskemu zboru v baziliki sv. Pavla po liturgični -slovesnosti, katere se je udeležil. Vest sc je razširila v nekaj minutah po vsem svetu. Skoraj vse reakcije so bile naklonjene. Papež Jan« XXIII. je s svojo vedrino, ki se ne da oplašiti, takoj pričel s pripravljalnimi deli. Tudi kasneje jc bila večkrat njegova osebna odločitev, ki je pospešila pripravljalna dela in dokazala, da bo moral koncil biti dejanska stvarnost. Pajjcžev osebni tajnik Loris Capovilla je izdal le dni knjigo, v kateri je pet njegovih predavanj ° sedanjem papežu Janezu XXIII. Dodal je še dvoje predavanj, ki jih jc imel v Bergamu in Assisiju-Razen tega so v knjigi zanimivi dodatki, med njim’ pripombe za kronologijo o papežu Janezu XXlH-z raznimi podatki iz življenja svetega očeta, ki s* bili doslej neznani. Jugoslovanska poezija v angleščini Janko Lavrin je imel pri sestavljanju »An Anjt|ho>logy of Modcrn Vugosiav Poe-try« dvakrat težko nalogo: na nepolnih 200 straneh malega formata je moral tujemu bralcu predstaviti presek skozi jugoslovansko poezijo zadnjih Šestdesetih let, in 'to v angleščini. Zato 'tudi merilo, s katerim ocenjujemo njegovo prizadevanje, ne sme biti posebno strogo. V svojem 'kratkem uvodu, iv katerem govori tako o novejSi 'zgodovini jugoslovanskih narodov .kot o sama poeziji, je tudi sam poudaril, da veliko pesnikov ni mogel upoštevati zaradi »pomanjkanja prostora ali •zaradi tega, ker so njihovi verzi preveč komplicirani, tla hi jih bilo mogoče adekvatno prevesti«. To drugo, neprepričljivo opravičilo, bi osebno spremenil takole; ni prevajalcev — pesnikov, ki bil bili česa takega zmožni. Lavrin si je pošteno prizadeval predstaviti našo poezijo tistemu tujemu bralcu, bi se prvič srečuje z njo. Zaradi omejenega prostora in majhnega prevajalskega Štaba (prepričan sem, da se je za nekatere pesmi odtočil naj več zato, ker se mu je posrečilo priti do kaikrišnih koli prevodov) se je sestavljalec dh/.al preprostega računa: pri najpomembnejših pesnikih je vzel po ■tri pesmi, pri drugih dve ali eno. Med izbrance s tremi pesmlimi so tako prišli: Oton Župančič, Alojz Gradnik, Jože Udovič, Silvije Strnlhimir Kranjčevič. Vladimir Nazor, Tin Ujevič, Miroslav Krleža, Dragutin Ta-dijamovič, Dobriča Cesaric, Jure Kaštelan, Aleksa Sanltič, Jovan Dučič in Desanka Maksimovič. Slovenska, hrvatska in srbska po-ezija je zastopana tako rekoč z enakim številom pesnikov in pesmi. Manjši oddelek pa je posvečen mladi makedonski poeziji-Po generacij,ah je obsežnost izbora precej ‘široka: vse od Cankarja, Kranjčeviča im San tiča pa do mladih — Iseta Sarajliča, Kajetana Koviča in Vesne Krmpotič. Seveda, kljub omenjenim omejitvam, ki so gotovo ovirale sestavi j alta, pa se že bežnemu pogledu vsiljujejo spodrsljaji katerim bi se bilo po mojem prepričanju dalo /izogniti. V antotogijiii zastonj iščemo Bogoviča, Galo-viča, Ivana V. Laliča, Marka Rističa, Ko-sta Racina in Matoša. Kvaliteta prevodov je vsekakor najbolj boleča točka antologije. Vem, da še nimamo zadosti kvalitetnih prevodov m prevajalcev niti za maš jezik, zato ije iluzorno zahtevati kaj več od prevajanja iz naših jezikov v druge svetovne jezike. Lavrin si je zelo prizadeval in je večino pesmi prevedel sam ali z A. Lenarčičem. Kot drugim prevajalcem te antologije se je prevajanje tudi njiemu bolj, ali manj .posrečilo, zato so po-same/jni pesniki — zaradi strukture svoje poezije ali pesmi, ki je bila izbrana — utrpeli več ali manj Škode v očeh angleških bralcev. Malo j,e tako posrečenih prevodov, kolt je na priliko Kaštelanova »jadikovka kamena«, ki tega pesnika adekvatno predstavlja. Im malo je tako neposrečenih prevodov, kot je angleška interpretacija pesmi »Sutra« Dušana Matiča, v kateri je Matičeva poezija osiromašena do golega obnavljanja ilz tretje roke. Menim, da ne gre, da bi dlakocepsko analizirali prevajalne hibe v antologiji, ki jo sicer moramo pozdraviti. Ceniti velja prizadevamjie izdajatelja, sestavljalca in prevajalcev, da v letih, ko se je počasi začel prodor naše proze v svet, posredujejo informativno v enem izmed svetovnih jezikov tujemu braku tudi najpomembnejša dela naše moderne poezije. S tem je utrta pot prihodnjim sestavljalcem antologije jugoslovanske poezije. Kajti, kakor pravi tudi Janko Lavrin v svojem uvodu, upati je, da bodo pričujoči antologiji sledile druge, ki bodo odpravile pomanjkljivosti in napake te slovensko angleške i/daje. Ivan Kušam, >Delo« SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO V CELOVCU bo priredilo v nedeljo, dne 17. februarja 1963, ob 7. uri zvečer v dvorani Kolpingovega doma PUSTNO PRIREDITEV Najprej bo burka v treh dejanjih »T ETA N A KONJ U«. Po igri prosta zabava s plesom, bogatim srečolovom ter raznimi presenečenji. Vabimo vse iz Celovca in okolice, da pridejo in se ob šaljivi besedi, srečelovu, muziki in plesu razvedrijo. Vstopnice po 10.— in 5.— šil. se dobijo v Mohorjevem domu in pri večerni blagajni. Pater van Coillie v Gradcu Dne 27. januarja Je predaval v Gradcu znameniti flamski misijonar pater Dries van Coilllie, katerega knjigo je pred meseci izdala Mohorjeva družba. 'Povabili so ga, da bi iz njegovih ust čuli zgodbo, ki jo je popisal v svoji knjigi ob povratku s Kitajskega. Švedski pesnik Carl Snoilsky i Carl Snoilsky je izhajal iz stare slovenske plemenitaške rodbine, ki se je pisala Snoilšek ali Znoilšek in katere prvi na Švedskem naturalizirani, član je bil diplomat Georg 5n,oilsiky, ki 'je umrl 1672. Eden njegovih vnukov je bil 1771 leta povišan v grofa in je prevzel ime von Snoilsky. Ker Carl Snoilsky ni imel potomcev je 1903. leta z njegovo smrtjo izumrla tudi njegova rodbina. Grof Carl Johan Gustaf Snoilsky je bil edinec v zakonu Nilsa Snoilskyj,a in njegove žene baronese Frederike Julliane Ba-ner. Rojen je bil & septembra 1841. leta v Stockholmu. Njegova mati, ki ga je obože- skem, kjer j,e delal v zunanjem ministrstvu. Naslednjega leta se je poročil z damo Ama-lio Plper, toda zakon se je pokazal kot nezdružljiv in se je razdrl 1879. Že 1869. leta je izdal Dikter (Pesmi), ki so bile prava senzacija za švedsko in so Snoilskyju prinesle veliko slave. 1871. leta pa je izdal zbirko sonetov, katerih oblika je popolna, toda povsod je viden občutek pomanjkanja poguma — pisec sonetov u.i bil srečen. To vidimo in občurimo že v slavnem uvodnem sonetu »Noli me talngere«. Odličen prevod Goethejevih pesmi je izdal 1876. leta. Po ločitvi 1879. leta, ki je bila neodpustljivo dejanje v takratni kordktni švedski Dries van Coillie je odšel v misijone leta 1939, eno leto po mašniškem posvečenju. Na Kitajskem ,je deloval v okviru misijonskega dela svoje redovniške družbe. Ta družba izvira iz Belgije in ima svoje središče v kraju Sdheut pri Bruslju. Van Cdillie je najprej deloval pod vodstvom domače kitajske duhovščine na gimnaziji v Tsi-ningu. Ko so zavzeli kraj Japonci', so ga odpeljali in v internacijskem taborišču je potem mladi misijonar preiživel dve leti in pol. Ko so Japonci ob koncu zadnje vojne kapitulirali in odšli, se je Van Coillie lotil apostolata med izobraženci in med visoko-šoki v Pekingu, naj večjem kitajskem mestu. Istočasno je prevzel skrb za katoliške oddaje na pekinškem radiu. OMAN VALENTIN razstavlja v Celovcu Naš rojak Oman Valentin je ta teden razstavil v Galeriji 61 na Kolodvorski cesti v Celovcu svoje guaše in risbe. Ob otvoritvi mu je govoril mestni svetnik dr. Ferdinand Rogatsch, kulturni referent mesta Beljak. Razstava ibo odprta do 8. marca 1963. vsak teden od ponedeljka do petka od štirih do sedmih zvečer. Oman Valentin je koroški rojak, doma v štebnu na Zilji. Lani je diplomiral na dunajski »Akademic Jur angewandte Kunst«. Imel je že mnogo razstav in prejel nekaj nagrad. Prvič razstavlja v Celovcu. Nekaj njegovih del bo prineslo tudi mladje 5. Razstavo našega umetnika vsem toplo priporočamo, da si jo ogledate. V;Ua, je umrla, Iko je bil Čari star štirinajst kt, oče pa je umrl štiri leta kasneje. Tako je bil Carl Snoi'lsky, ko je stopil na univerzo v Uppsali 1860. leta, brez staršev in je njegovo mladeniško veselje do življenja dobilo melanholično barvo brezdomstva dn o-samljenosu. Kot pesnik je stopil v javnost 1861. leta, in sicer z lirično zbirko. To so bili precej, negotovi koraki. Potem je prevajal Horaca, Heineja, Schillerja, Goetheja in pisal odličje sonete 'ter posnemal Taksa Qualisa in bot tiger j,a. Jeseni 1862 je izdal drugo zbirko pesmi z naslovom »Orhideer« (Orhideje), ki odkril vaj o olnosti. Bil je velik umetnik, čigar večina verzov je nesmrtnih, njegovo ime pa drago tistim, ki ljubijo lepo poezijo. Carl iSndilsky leži pokopan na pokopališču v Solni, v mestu v bližini Stockholma. (K. P. A., Naši razgledi) Prof. H. F. Schmid je umrl Na Dunaju je pred kratkim umrl univerz. prof. dr. Heinrich Felix Schmid, ordinarij za vzhodnoevropsko zgodovino in predsednik Instituta za ta predmet na dunajski univerzi. Star je bil 67 let. Nepozabno je delovanje izvrstnega slavista in južnovzhodnega raziskovalca v Gradcu, kjer je leta 1923 kot izvenredni profesor prevzel stolico za slavistično filologijo. Leta 1929 je postal ordinarij in dve leti pozneje dekan filozofske fakultete. Kot zvest Avstrijec je moral leta 1938 zapustiti svoje mesto in se preseliti v gestapovske zapore. Po vojski so ga zopet poklicali na staro mesto, ki je po njem postalo mednarodno znano. Leta 1947 se je podal na Dunaj. Pri mednarodnem kongresu zgodovinarjev v Stockholmu so ga kot prvega Avstrijca izvolili za predsednika Mednarodne zveze zgodovinarjev. Njegova osebna zasluga je, da so izbrali Dunaj kot mesto za zborovanje naslednjega kongresa zgodovinarjev leta 1965. Nato je zavladala in zasedla tiste kraje rdeča Mao-tse-Tungova armada. Delovanje misijonarjev je postalo vedno težavnejše. Že sicer maloštevilni ikiitajski katoličani so postali stiskanli od vseh strani. Odtočno in krepko so se morali držati. Pri tem jim je pomagala dobra medsebojna organizacija. Močan steber tega junaškega odpora proti materialističnemu (brezbožnemu pritisku je bila zveza kristjanov pod imenom Marijina legija. Njena duša je 'bil pater Van Coillie. Razumljivo je, da so ga rdeči miličniki nekega dne aretirali in odpeljali v zapore. V zaporih so počenjali z njim po komu-nističnih metodah, katerih najznamenitejša je takoimenovana »metoda pranja možganov«. Neprestano ,so ga nagajali k izpraševanju vesti, katere zločine je zakrivil. Kar je povedal in priznal, ni bilo nikdar zadosti. Zdaj so mu »prali možgane« zlepa, zdaj zgrda. iNajbrž zaradi tega, ker je bil tujec, so ga končno le izpustili in izgrali iz države. Mohorjeva družba je izdala to knjigo v skrajšani obliki. Flamski izvirnik in nemški prevod sta za tretjino obširnejša kot naša knjiga. Vendar je dovolj, če prebereš to, pa 'boš spoznal mnogo zanimivega in knjige ne boš odložil, dokler je ne prebereš. Od mnogih strani je že prišla polivala, da nam je letos dala naša knjižna založba tako knjigo. Knjiga je še v zalogi. nosti in pripomnil, da bo te dni izšla v Švici knjiga Armanda Gasparda o Jugoslaviji. List je posvetil celo stran pesnikom in pisateljem jugoslovanskih literatur in seznanil bralce z odlomki del Oskarja Daviča, Vaška Popa, Miodraga Bulatoviča in Srečka Kosovela. O Vasku Popu pravi, da je eden izmed treh ali štirih največjih predstavnikov te generacije na svetu sploh. • NEW VORiK Z vidnim uspehom je nastopila prvikrat v tej sezoni v Metropolitanski operi jugoslovanska pevka Biserka Cvejič. Z Renato Tebaldi in Francom Corcllijem je pela eno treh glavnih vlog v operi »Adriana Lecou-vreure« italijanskega skladatelja Francesca Cilea. Biserka Cvejič bo nastopala v Metropolitanski operi vso to sezono. Na odru te opere bo večkrat v tej sezoni pel tudi jugoslovanski pevec Vladimir Ruždjak. Sinoči je nastopil v vlogi Germonta v »Traviati«. Oba pevca bosta pela skupaj v Verdijevi operi »Aida«. • DŽAKARTA Indonezija pripravlja načrte, po katerih bi v petih letih usposobila trideset tisoč tehnikov na nižji in srednji stopnji. Ti tehniki naj prispevajo delež, v uresničitvi osemletnega načrta za razvoj države. Zdaj imajo v Indoneziji 236 nižjih in 25 srednjih tehničnih šol, odpreti pa nameravajo še 312 šol prve in 65 šol druge stopnje. Od leta 1945, ko si je Indonezija pridobila neodvisnost, pa do danes so v tej deželi stokratno povečali število šol. • KAIRO Književnika Mira Mihelič in Tomislav' Ladan sta v torek končala 20-dnevni obisk v Združeni arabski republiki. TINJE (Zahvala in pozdrav) Ko smo prejeli vabilo na stečaj za življenje«, ki je odrasle farute klicalo v Tinje v Dom duhovnih vaj, smo se z veseljem odzvaili. V soboto 19. jan. popoldne smo se se&li v »Domu« fantje iz Podjune, Roža in daljne Zilje. Zažuboreli so v toplih prostorih (pozdravi in pomenki v 'treh narečjih naših treh dolin. Lepo je, spoznati sovrstnike iz oddaljenih in neznanih krajev naše domovine. Že v prvih urah smo čutili, kako nas nevidne sile povezujejo v bratstvo. Saj smo vsi strnili misli v ono samo veliko željo, pridobiti si na tem tečaju veliko lepega in ko-ristnoga za življenje. Človeški raizum potrebuje raizmaba, do česar pa mu pomaga duhovna moč, duševno bogastvo. Naslednje dni so se vrstila predavanja. Od govora do govora so se naim odpirala vrata v čudoviti svet vode, ki naj jo katoliški fantje sprejmemo z razumnostjo, o-hranimo v krepostnem srcu, da borno rasli v pravo možatost, da ne bomo pleve, ki jih vzame iz tal vsak slabotni vetrič. Vse dni našega šolanja je nas tečajnike vezala s predavatelji hvaležnost, ljubezen in vesela domača pesem. Nikjer še nismo 'toliko prepevali, kot one dni v sončnem »Domu« v Tinjah. Prepričani smo, da se more le v 'tako lepi vzajemnosti ustvariti sreča naroda in sreča naše bodoče družine. Da, hočemo biti možje, steber naroda, čuvarji krščanske družine! - Fantje - tečajniki iz Podjune, polni možate hvaležnosti in neizbrisnih vtisov, se v zavesti, da nam je nakazana v srečno bodočnost prava pot, vsem gospodom in gospem — predavateljem prisrčno zahvaljujemo, predvsem pa očetu tinjskega »Doma«, prelatu dr, Blumiu — pa še vsemu gospo-dinjskemu osobju, s prisrčnim »Bog živi — Bog plačaj!« Vsem fantom, soudeležencem tečaja, lep slovanski pozdrav in na svidenje! GLOBASNICA (Zadnji dogodki) Prejšnji teden se je naša pošta preselila v novo, le nekaj desetin korakov od starega oddaljeno poslopje. V soboto, dne 20. februarja, pa jie/bila slovesna blagoslovitev nove pošte, ki jo je s primernim nagovorom izvedel domači župnik č. g. Posch. Ob tej prilikii je vodja globaškega poštnega urada g. Ženki Ernest ml. pozdravil šte- vilne goste, ki So kot zastopniki raznih uradov slovesnosti prisostvovali oziroma pri gradnji novega poslopja sodelovali. Kakor smo že svoj. čas poročali, so pri 'polaganju 'temeljev nove zigradbe odkrili kakih pol metra globoko stebre, ki so verjetno že pred 1600 loti krasili nekdanjo prestolico 'Podjunske doline •— rimsko mesto Jueno. Sedaj pa jih nameravajo postaviti pred novo pošto v majhnem muzeju na prostem. V nedeljo, dne 3. 'februarja so nas obiskali igralci iz St. Jakoba v Rožu. Čeprav j,e sulo nebo cel dan debele snežinke, so Sentjakobčaniii prispeli le 'z neznatno zamudo v Globasnico in tudi prijatelji naših odrskih prireditev so napolniih farno dvorano 'do zadnjega kotička. Igrali so »Desetega brata« z deloma z dl o mladimi močmi ter želi za svoj nastop prisrčen aplavz. Dosegli bi lahko še večji učinek, če hi Vsi igralci nastopali v času primernih oblekah. Idealistom iz daljnega Roža pa za obisk prav lepa hvala. PRIBLA VES (Odgovor dopisnikom) Dopisniku-vaščanu povem, da priznamo samo tiste za vaščane, ki govorijo in mislijo kakor mi: resnico in ne laž. Mojo misel, da so tri vrste ljudi med nami, si on pač drugače predstavlja. Res je, da nekateri škilijo na Kazaze. Vsi smo takorokoč bratje in sestre med seboj — če že ne v ožjem stiku, pa bo Adamu in Evi, ki so Lili naši prvi starši. Znana mi je tudi največja Gospodova zapored: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Pa je dopisnik omenil, da je nekaj bral o Indiji in tam našel neke razrede, ki jih mod nami ni — vsi smo kmetje ali delavci, ki se borimo za svoj vsakdanji kruh. Pravi, da je tam našel Hitlerjev recept, ki se konča z besedami »damn schlag ich dir den Sphadel eim«. Jaz mu lahko povem, kaj je doživela zgodovina v najkrajšem času z drugim Hitlerjevim receptom, ko je Avstrijo s silo priključil k rajhu — kakšne posledice so prišle iz tega? Vsem so nam znane. Saj pregovor pravi: Sila kola lomi. Dopisniku ne bom odgovarjal na vsa vprašanja, če hoče vedeti odgovor, naj sam pride k meni, saj sem mu znan kakor on meni. Vse bi se preveč raztegnilo in marsikaj 'bi še najbrž prišlo pod urednikove škarje. Samo tole mu še povem, da laže, ko piše, da smo Pribile! prejeli prve zakramente v Kazazah. Resnici na ljubo povedano vsemu širnemu svetu: prvi zakrament smo prejeli po večini vsi v Dobri! vesi — in brez prvega tudi drugih ne moremo prejeti. Trdim, da smo kazaškim dušnim pastirjem dolžni zahvalo za verski pouk v šoli, da bi pa bili povsem neločljiva enota z njimi, ni res. Resnica je tudi, da se piscu najbolj cedijo sline po Kolarb čevem vinu, da ga vsakokrat omenja. Kar se nas vozi z avtom v Dobilo ves, Kolariča še od znotraj videli nismo. Zato ga naj ne skrbi naša vas in naše duše. — In še drugemu kazaiškemu dopisniku v spomin in odgovor: Res so nam včasih drugod pravili, da smo polanci — ko so bile ''pvle še vse črne«. Ko so se pa polja spremenila, pa tega ni več. Zato pa tudi ne spadamo skupaj. Ni mi zastala beseda, ko sem zapisal: saj nismo daleč od drugih. Saj vsakdo ve, da se svet modernizira, da tudi po teh bregovih po bližnici pridemo namesito v Kazaze tudi v Dobrlo ves ali Sinčo ves. Saj v poletnem času vozijo vsa mogoča vozila vsenaokrog. — Nič me ne briga iln nikogar nisem vprašal, koliko je kdo star. Le mrtve pustimo pri miru — pa 'bodisi cesar Franc Jožef ali pa naš učitelj. Da nas je dobrih 87 odstotkov za Dobrlo ves, je povsem res. 'Če 'želi to vedeti, se sam more prepričati. Da bi moral umrli učitelj še sedaj popravljati pri meni in mojih asistentih, kar je zamudil v šolskih letih, o tem se lahko pomoriva s piscem osebno. Naj pride in se prepriča, o mojem učenju in računstvu. Iz srca rad mu .pokažem svoje zadnje šolsko spričevalo. Pri računstvu jih še daleč prekašam. Piše naj, kar je resnica, drugače pa naj, tišči jezik za zobmi. Samo en slučaj, ki ga lahko vsak dan potrdim: ko so nabavljali nove stole za farno kazaško cerkev, so meni zaračunali staro klop kakor vsako novo. Torej zgled dobrih raču-narjev. iNič zato, rad sem prispeval, saj je šlo za cerkev. Vsi smo jim pomagali nabaviti zvonove, ki jih je pobrala vojna. Le eno jim tukaj povem: 'čeprav sem izpolnil že 61. leto, grem še vsako nedeljo v cerkev, da opravim svojo nedeljsko dolžnost — kakor tudi velika večina zvestih faranov. Saj v naši župniji tega ni, da bi morali sedeže plačevati. '»(Kdor prej pride, prej melje«. Kam prištevamo tiste, ki ne gredo v cerkev ne v Kazaze ne v Dobrlo ves, pa vprašajte prvega dopisnika. Jaz takih sploh ne poznam, mogoče jih pozna on; mogoče on ve za koga, če je sploh kdo. — In še nekaj. Oh koncu nam dopisnik pravi na uho, da nova moda hitro mine in da je drag špas. Ni res. Da zadostiš v tem slabem zimskem času svoji nedeljski dolžnosti, ni nič predrago. Saj so nam znane besede v evangeliju: »Kaj pomaga človeku, če ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo trpi«. — Če imate še kaj, pa na dan z besedo. A. M. LIBUČE (Letno poročilo) Ne 'bodite nestrpni vi, iki site radovedni in hočete izvedeti, če se v naših trojnih Libučah sploh kaj giihlje. Za poročila smo počasni, pa gvišni! Dosti je novega, lepega in hudega pri nas. Napisali pa 'bomo našim bralcem le glavne reči. Žalcistinke zvonov bomo omenili ob koncu poročila. Prve novosti so jge pričele v Šentjurju, na kresni večer 1962. „Dorfigiemdmschaft“ je vabila na tako imenovano „SoinnwendfeierM — m.i .pravimo ...kresovanje Janezu Krstni- ku “, ki je itak v navadi že dolgo dobo po vsej Sloveniji! Pri nas v južnem dolu Koroške smo vsa leta pred prvo svetovno vojno im nekaj let še po njej žgali kresove po hriibih in dolinah na čast slovanskima apostoloma sv. Giriilu in Metodu. Nestrpnežem je bilo to „od .s:ile“ in s svojo jezo so upihnili kras za kresom, ker je 'biitto navsezadnje prepovedano: krasiti ,,'krščanstvi-slov. apo-stokxm“! Prav bi ‘bilo, da hi se letos ta „kres zopet zanetil" — saj 2. Vatikanski koncil kliče pod svojo streho vse slovanske narode. , Kresovanje v Šentjurju je ibillo zanimivo zato, ker je Doirf.gemoinsaha.ft kresila tik ob jugoslovanski meji. Nismo bili vabljeni vsi. Nekateri naši ljudje pa so le stopili bliže in culi petje, govore in predvsem videli lepo rajanje z baklami. Neka starejša žena (morala je nekaj o tem brati v slanih knjigah) se je izrazila: „Bi!o je čudovito — nekaj sličnega se je moralo odigravati med starimi Germani, ko so kresovali svojemu germanskemu bogu. To je bil poganski ples bogovom. Žegnanje v Šentjurju je billo sončno in vesdlo. Privabila je mnogo vernikov lepo ipopravlijena cerkvica na hribčku, čudovit razgled jc od tam po celem libuškem pol ju in v šmihelski kraj. Voličaisitan je pogled na Peco, ki jo vidiš naravnost prod seboj — in na obmejne hribe im lesovje Lokavice in bližnje loge ob jugo slovanski meji. Na šentjursko žegnanje in romanje na dan sv. Roka pride v Šentjurško cerkev tudi mnogo ljudi iz sosednje mežiške fare. Tudi žegnanje v Zg. Libučah je bilo lepo, sončno, a vetrovno. Ko smo šli po cesti proti Peci, smo srečali starega Joža. S silo je držal svoj klobuk, da mu ga veter ni odnesel z glave, kjer bi ise pokazala popolna pleša. Z drugo roko se je opiral ob palico. Na prsih pa je imel lep, rdeč nagelj z rožmarinom in muškatom. Milo se nam je storilo, ko smo se spomnili na one čase, ko je bil ta šopek veren domač znalk „našega fanta od fare", ki pa se ga današnji mladec sramuje, ali pa ga „d'ečve“ nimajo več s čim povezat. Grede smo se tudi izpraševali po znancih. Tega in onega ali to in ono znanko smo pogrešali. Ni bilo tistih, ki jih je izčrpanost prisilila ostati doma. Nečloveško težko delo, ki ga morajo opravljati kmečke matere — saj morajo prijeti za vsako hlapčevsko deilo in voditi celo traktor in motor po hribih ob košnji — dvigati silna bremena, da si tako olajšajo bremena izdatkov in terjatev finančnih uradov — da ob koncu koncev obnemorejo tn marsikateri se hrbtenica skrivi pod težo vsakdanjih skrbi in dela. Delavec je predrag, izkupiček domačih pridelkov pod ceno. Nesocialna je ta uredba za naše kmetske ljudi. Zato pa gre 'kmečka mladina s trebuhom — ne samo za kruhom (saj bi ga imela dovolj doma!), ampak predvsem za denarjem — saj jim dajo za to dober zgled drugi stanovi — delavci in uradniki, katerim rastejo hiše in hišice kot gobe po dežju —. Marsikateri kmečki dom pa se podira, ker ga lastni otroci zapuščajo. Tudi v Zg. Libučah je cerkev sv. Jerneja lepo popravljena. Manjka le še stara častitljiva podoba »smrti svetega Jožefa", ki je visela na Steni, pa je menda še pri mojstru da jo obnovi. ==Ndše prireditve,____________________ Katoliško prosvetno društvo v Globasnici Vabilo na pustni večer z igro »NAMIŠLJENI BOLNIK«, ki ga priredi naše prosvetno društvo v nedeljo, 24. februarja 1963, ob pol osmih zvečer pri šoštarju v Globasnici. Iskreno vabljeni! Katoliško .prosvetno društvo v Šmihelu ipriredi v nedeljo, dne 17. februarja, ob pol treh popoldne v Šercer j evi dvorani pustno igro: »GONJA ZA SREČO«. Vsi prav prisrčno vabljeni! VABILO Farna mladina Žitara ves priredi v nedeljo, dne 17. februarja 1963, ob pol treh popoldne v Goričah pri P 1 a n t e v n igro »DOBRO JUTRO« in druge šaljive prizore. Vabi mladina V a 1) i 1 O na PUSTNO PRIREDITEV, ki bo v nedeljo, dne 24. februarja 1963, ob 14. uri v farni dvorani v Št. liju ob Dravi. Na sporedu so veseli prizori in muzika. Iskreno vabi Farna mladina St. Ilj BILČOVS (Iz vaške kronike) Jeseni so začeli graditi cesto skozi Dobravo 'proti Velinji vesi. Delo je dobro napredovalo in kar čudili smo se zmogljivosti ( strojev. Koliko dela je bilo kdaj prej, ko je morala prekopati vse človeška roka. — Pa je talko agodaj zapadel sneg in delo so morali prekiniti! Tudi pri Dravi so v jeleni začeli z delom in se energično nadaljuje, tako da 'še ponoči čujemo udarce. Pravijo, da Ibo v par mesecih most preko Bistrice gotov, čisto se bodo preobrazile naše doline iln vasi. Tako naglo izginja tista prijetna domaičnost, katera nas je povezovala k družabnemu življenju. Ni več tiste toplote po naših vaseh, kot je bila pred leti, ko so .po večerih prepevali naši fantje na vasi! Zdaj jih ni več, pa tudi dekleta v vedno veči meri zapuščajo svoje domove in gredb za svojim zaslužkom! Na tem danes vse visi: kam bom šel, da bom več zaslužil. Zato postajajo prazne naše vasi! Pri vsem tem pa le radi pozabimo, zakaj smo na svetu. Zaslužek, udobno življenje, neizmerno uživanje, s to mislijo je človek danes zaverovan v ta svet in njegove dobrine in pozablja na vse duhovno, kulturno in versko. Ko bo začutil v sebi praznino, bo prepozno, razočarani bomo stali prod dogodki prihodnjih let. Na mnogih krajih je zamrznila voda, to je velika nadloga, kajti vode se mnogo porabi, posebno, kjer je veliko živine. Ko jo moraš nositi, jo šele znaš ceniti. Jeseni so pred občinsko hišo napravili spomenik stotim padlim slovenskim vojakom iz dvdh vojn. Ker so to proslav© izrabili v svoje namene, in nas Slovencev niso povabili zraven, Ibo za nas ta spomenik ostal palč samo mrzli kamen, čudno, da se iz zgodovine nič ne naučijo! Naj se zavedajo, da s tem dejanjem za mir niso doprinesli ničesar! SELE - KOT V soboto, dne 26. januarja 1963, je priredilo Slov. prosvetno društvo »Košuta« družabni večer v domači gostilni »Pri žagi«-•Na sporedu j c bilo slikovno potopisno predavanje Hanzija Weissa iz St. Janža v Rožu o zanimivostih po Bosni, Hercegovini. Črni gori in Dalmaciji. Povabilu društvenega odbora se je odzvalo okoli 100 ljudi. Prostori domače gostilne so bili do zadnjega kotička napolnjeni. To za naše prireditve rekordno število udeležencev je dokaz, da se naše kmečko in delavsko ljudstvo vedno 'bolj zanima za splošno izobrazbo im spoznavanje drugih krajev in dogajanj v svetu. K tej številni udeležbi pa je gotovo največ doprineslo prvo, zelo uspelo potopisno predavanje Mirka Kunčiča jeseni preteklega leta. Predavatelj Hanzi Wciss nas je s svojimi slikami v 'živih barvah in s svojim izvrst- (Nadaljevanje na 5. strani) PRiDSTE NA NAŠO pustim priitedit&a ki bo na pustno nedeljo, 24. februarja 1963, v telovadnici gospodinjske šole v Št. Rupertu pri Velikovcu. Na sporedu so igrice: KISLE GOBE ANKA LJUBEZEN JE IZNAJDLJIVA Prisrčno vabijo gojenke kmetijsko-gospodinjskega tečaja v Št. Rupertu. + I % X —_ Pri nas na SELE - KOT (Nadaljevanje s 4. strani) niin komentarjem v lepi domači govorica takoj navdušili. Pozabili, smo, da je izunaj zima, kakršno že skoraj deset let nismo imeli. Preko nam že dobro znanega Ljubelja smo se podali sredi poletja na pot skozi Slovenijo. Že na Hrvaškem, smo zapustili lepo avto-cesto itn zavili proti Plitvič-fcim jezerom. Naravne lepote tega kraja človek ne more opisati. Zato se jih bomo morali kar osebno ogledati! Na poti skozi Bosno smo uživali vse lepote krasa, kii se nam j,e predstavil pozneje še v mnogih in skoraj vedno lepših obrazih. Ogledali smo si tudi natančno razna mesta kot jajce, Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Split itd. Vsi posnetki so bili pestri in polni romantike. Poleg prikazanih slik nam je predavatelj ■povedal tudi mnogo zanimivega. Slišali smo mnogo o življenju tamkajšnjih ljudi, 0 njihovih narodnih običajih in drugo. V 'nekaterih primerih nam je pokazat tudi neverjetno gostoljubnost naših južnih bratov. Spoznali smo razliko med krščansko, muslimansko in pravoslavno vero, gledali smo njihove cerkve in zvedeli o njihovem različnem 'bogoslužju. Bolj kot učitelj nekdaj v šoli nam j.e predavatelj pripovedo-val o nekdanjih turških bojih v teh krajih. Tu je posebno podčrtal hrabrost Črnogorcev, ki so se menda še .posebno borili proti Turkom. V slikah mogočnih starodavnih stavb v Dubrovniku, Splitu in Za-darju smo spoznali nekdanji italijanski vpliv v teh krajih. Nekoliko smo slišali pri tem tudi o zgodovini mogočnih rimskih cesarjev. Koliko lepega in zanimivega smo gledali! Zelo nam je ugajalo, ker je bilo vse to na preprosit in lep način podprto z domačo besedo in tako razumljivo razlagano. Dve uri, smo vsi navzoči, stisnjeni kot dalmatinske ribe v škatlicah, spremljali z živahnim .zanimanjem zelo lepo in poučno predavanje. Hanzi Weiss zasluži vse naše priznanje in se mu še enkrat za pravo kulturno doživetje zahvaljujemo. Ker smo bili pa zopet enkrat zbrani in je bil ravno ipustni čas, so nam zaigrali še naši domači godci. Ostali smo dalj časa »'Pri žagi« v prijetni družabnosti. Zadonela pa je ta večer tudi naša vedno ljubljena slovenska pesem po prostorih domače gostilne — kot po navadi. ST. JAKOB V ROŽU (Letni pregled) Z zamudo enega meseca smo dobili letni pregled o ljudskem gibanju v fari. Z zamudo objavljamo drobce dolgega poročila. Nismo prvi. želimo, da nismo zadnji, ki se oglašamo s to običajno statistiko. Rojenih je bilo 60, 30 fantov dn 30 deklet, 51 zakonskih, 8 nezakonskih, 1 iz ne-katoliškega zakona. Doma Ije bilo rojenih 15 in v fari krščenih 35 otrok, ostali ali v Beljaku ali v Celovcu. Prvencev je bilo 15 v družinah in 5 nezakonskih mater. 8 otrok je preživelo normalno razvojno dobo, 7 otrok je limelo znake atomske doibe. Poročenih je bilo 33 parov, 11 doma, 22 izven fare. S civilnim zakonom sta se zadovoljila dva para. Umrlo je 45 faranov, pokopandb doma je bilo 39, izven fare 6; od teh je bilo 20 mož, 19 žena in 6 otrok. Med njimi je odšla Lebnova stara mati, najstarejša faranka z 101 in pol leti. Po Novem letu je smrt odšla. V sosedni litri je izbirala svoje žrtve. Ob koncu meseca pa se je zopet oglasila, da ne bi pozabili na njo. Pri Sestavih ije potrkala v St. Jakobu in odpeljala starega očeta Franca Kajžnik, bivšega pekovskega mojstra, v starosti 86 leJt. Leta 1950 mu je umrla blaga žena, za njo so odšli sinovi, sedaj jim je sledili še on. 30. prosinca smo ga ob obilni udeležbi Santjakobčanov in sorodnikov po 1 ožili k zadnjemu počitku. Pri Legatu v Svatnah je bolezen strla moč življenja očetu Tevžeju. Že pred letom dni ga je spravila možganska kap na rob groba, ppomogcl se je, toda le navidezno. Sedaj J c podlegel bolezni in pripravljen odšel ra svoj lihi i v večnost. Na Svečnico smo ga spremili na zadnji poti na domače pokopališče. ŽivLjonjc ima svoj tempo: prihajajo in odhajajo, se ženijo in možijo. Tomlnov Lrancej je pripetljaj mlado gospodinjo Terezijo Schellander iz Zgornje vesce pri Ut. Hju ob Dravi v svojo gostilno, da bo postregla namesto mame, ki se zdra- Koroškem ________________________ vi' v bolnici že sedmi mesec (poleti je prišla pod voz, kolo ji je zdrobilo nogo). Jelenikov Maks, ki je dobil službo na naši glavni šoli in smo upali, da bo prevzel tudi pouk v slovenščini, se je tudi odločili za korak v zakonski sitan. Izbral si je Lavričevo Gustijo. Poroka je bila v Beljaku, gostija na nevestinem domu. Hebčnjakov Hanzej je pripeljal Rasin-gerjevo Frido pred poročni oltar v St. Petru, kjer je bila poroka s poročno mašo. Le mraz nas je motil. A smo se pri TomLnu zopet zagreli in ob poskočnih vižah Albertovih muzikanterjev razgibali. Kocov Jozej na Breznici pa bo pripeljal svojo izvoljenko od Sv. Križa nad Jesenicami, kjer bo poroka. Kdo jim bo še sledil v tem pustu? V OGRCE - N ONO A VES - CIRKOVCE (Lepa stara navada) Že nekaj let koledujejo na Svečnico vogrski pevci po fari in pojo starodavno pesem, kako je »Marija k ofru Sva, nesla je ljubega Jezusa«. Letos smo to pesem slišali tudi v radiu. Prav je, da se obnavljajo lepe stare navade. Ljudje dajejo pevcem kolednikom klobase in denar. Naši požrtvo- valni pevci pa ta denar darujejo za misijone. Letos pa je nekaj naših pevcev praznovalo »vigili:jo«-Svečnke in so udarili koledo-vat k sosedom po Reki. Ker so se bali, da bi jih tam doli ne pretepli (včasih so bili v Vogrčah pretepači, sedaj jih pa ni, zato so pa kje drugje), so vzeli na Reki še dva domača pevca, Mlinarjev Toni je pa itak nia obeh krajih doma. V začetku jim niso verjeli, da bi res denar darovali za misljo-jone, no, pa taki kmetje, ki imajo sicer avto in traktorje, vendar ne bodo šli prosit zase za tiste šilinge in kot cigani pa tudi ne zgledajo. So jih potem kar z veseljem sprejemali in tudi darovali. Tudi nekaj klobas so dobili, toda nesreča, bil je prav potek in cerkveni pevci ne bodo dajali pohujšanja in jedli klobase. Zato so pač morali čakati do 'polnoči, četudi so želodci že godrnjali. No, je pa potem bolj teknilo. Bili so potem vsi ob pri-jetrn pesmi tako zadovoljni, da so se že kar zmenili za prihodnje leto. Četudi je bila zato noč pred Svečnico 'bolj kratka, pa so vseeno na Svečnico koledniki obšli vogrsko župnijo. Je že naporno pri vseh hišah peti, zato je pa potem prijetno 'posedeti pri klobasah pri organistu Mihu. Za misijone so nabrali v Vogrčah 700.— šil., na Reki pa 250.— šilingov. Ko bi le po vseh krajih imeli take lepe navade in jih združili z dobrim delom! Kolednikom Bog plačaj, drugim pa: posnemajte jih! BOŽJI GROB {... pojdem rajši na Rieko ...) Ja, ta naša Rieka, kako se ji predelujejo časi. Nekoč nam je namakala naše Ricč-nike, in marsikateri zahodni občan nam jih je zavidal, če so bili drugi travniki požgani od suše. Umetna gnojila pa so pripomogla, da raste povsod — in naši riečniki so zgubili na ugledu. Zdaj pa je prišla še reforma v strugo naše reke Bistrice. Bila je malo v napoitje novi cesti in novi železnici. Pliberčani pa so to priliko spretno izrabili ter napeljali strugo skozi mesto, ne da bi kaj stalo občino ali posameznika. Naš gospod župan se je še branil in zahteval regulacijo od spodaj navzgor, a je ostal le glas upajočega v puščavi. Tako je zdaj iz te naše nekdanje Bistrice-dobrotnice nastala prava nadloga. Ob vsakem manjšem deževju že toliko naraste, da prestopi bregove. Že lani marsikomu ni bilo treba kositi. Pred nekaj dnevi pa so nam Dunajčani ]x»slali po radiu vest, da so se spomnili Cirkovč ter prispevali polovico stroškov. To pa samo za dolžino 1200 tekočih metrov. 30 odstotkov bo menda dala še dežela. Skrbi pa nas še nadaljnih 20 odstot- kov, ki bi znesli toliko, kolikor so Listi naši riečniki vredni. Mogoče pa bodo merodajni krogi le uvideli, da to ne gre, da bi moral vsak posestnik svoj travnik še enkrat kupiti — zato, ker so se Pliberčani tako poceni ognili povodnji. Ce se 'bo re-čišče res reguliralo skozi Cirkovce, potem Vidri vesi žeje že ne bo treba trpeti. Na zdravje. — »Grem rajši na Rieko, je niansi, dekleta pa zavbrnojši.« Tako so še pred tridesetimi leti peli fantje po Reki gori in doli. Ko je ob Bistrici utihnil klepet mlinov, so utihnili tudi glasovi fantov-pev-cev. Mogoče si še celo današnji človek ob Bistriti more predstavljati, kako lep in prazničen je bil sobotni večer, ko so Mlinarjevi fantje ter dekleta katero zapeli. Potem pa sta Korparjev Tone in Kotnikov Anza že vedela, če Mlinarjevi ne bodo prišli k njima na vas, da morata ona iti k njim. Vaščani — ne samo čimkovški — pa so posedli pred hiše in uživali z lepimi melodijami spomine na svoja mlada leta. Celo Pintarjev Šuštar je oživel in postal dobre volje. Pa to so spomina. Veselo presenečenje pa smo doživeli na predvečer svečnice. »Da bo jutri svečnica, ko je Marija v cerkev šva« je zadonelo iz korajžnih grl. Nismo si mogli raztolmačiti, od koci naenkrat ta že davno pokopana lepa navada. Pa se je izkazalo, da so bili to sosedje Vogrjani. Med njimi smo se razve- selili našega rojaka Toneja. Obisk nam je bil vsem dobrodošel. Ta lepi kos kulture je pri nas že dolgo pozabljen. Zelo lepo in prav bi bilo, če bi ga z drugimi lepimi navadami zopet poživili. Najlepša hvala vam pevcem iz Vogrč za lepi vzgled. Pridite še — tudi ob drugih prilikah. SELE (Za solzami — smeh) Ob dvakratni uprizoritvi zgodbe »Počeni prstan« so gledalcem od ganotja in sočutja vrele solze iz oči. Ko pa so se v nedeljo, dne 10. februarja zopet v izredno obilnem številu zbrali v farni dvorani k igrama »Kolomonov žegen« in »Mož je glava«, o kakem solzenju ni bilo sledu, pač pa se je vse smejalo na vsa usta. Burka »Kolomonov žegen« je nova in je bila prvič uprziorjena. Kmet Jurij hoče svojo hudo ženo s čaranjem spreobrniti v krotko, a mu copmijia po nerodnosti spodleti. Druga igra j.e znana Krekova »Tri sestre«. Dve po značaju različni hčeri kmeta Orla morata kmalu po poroki premagati svojo ljubosumnost in jezavost dn zapeti možem hvalnico: Kako lepo, lepo je to, da se tak' rada imava; samo pozabiti ne smem, da vedno — mož je glava! Ta nauk položita na srce tretji, ki je tudi kandidatinja ®a zakon. S prireditvijo so bili vsi zadovoljni: občinstvo za pouk in kratek čas; igralci, ker so vloge prav dobro podali; sivolasi režiser, ker se je med njimi pomladi 1 iin ker je vstopnina prinesla lep prispevek k do-vršitvi nove cerkve. Za pustno nedeljo se pripravlja veseloigra »Stric v toplicah«. Takrat spet na svidenje! SPODNJE LIBUCE (Pogled nazaj) Oltar sv. Andreja je talko lop, da ga z ojižliilikoim in občudovanj'em gledaš. Saj je vsem izsiano, da je itiuidi ifcu v cerlkvi vse prenovljeno; še klopi so dobile svežo barvo. Č. g. župnik Kulmež so porabili mnogo časa — morda ves prašiti čas in mnoigo energije, da so dali našim podnužnim cerkvam dostojno lepo lice. Gotovo jim je pri tem dedu pomagal smisel in čut za umetnost in globoka ljubezen do hiše božje. Pri vseh žegnarejih je obrede in procesijo spremljalo grmenje topičev. Videli smo postavne fante z belimi predpasniki in šopki na prsih ob možnarjih, ki so stari morda več kot sito let —. Salva ob evangelijskem blagoslovu je bila gromovita — nato pa so strelci počastili mimoidočega Boga s skupnim poklonom. Procesijo je na vseh po- družnicah spremljala ubrana muzika libu-Ške godbe. Naj izrazimo še lepo željo, da naj bi se godbeni zbor priučil nekaj lepih naših slovenskih cerkvenih melodij, ki so lepe dn jlilh je dosti za take prilike! Stana navada ali »razvada" pa je ta, da žegnanjc brez »bala ne mine". Tam pridejo na svoj račun seveda tudi taki, ki niso prijatelji cerkvene slovesnosti. V Spodnjih Lilbučah je na dan žegnanja bila tudi 'blagoslovitev novega jbemoinisikega tanka" (Tankstalle) pri g. Dolfiju Primožiču. Blagoisiloivne obrede je opravili č. g. župnik Kulmež. Istočasno je hiila blagoslovitev motam ih vozil, traktorjev, nekaj »biciik^ ljev“. Blagoslovitvi je prisostvovalo število ’ ilasttnikov vozil in mnogo pešcev. Č. g. župnik so izrazili vsem srečno vožnjo in zelo veseli smo bili pešci, ko so tudi za naš „šti-fleitencuh" dali blagoslov. Mi pa smo sli pri tem zaželeli, da bi nas, kadar je hoja le prav utrudljiva, mimohiiteči avto vzel na svoj prazni sedež. Gibanje naše farne mladine je obstajalo v tedenskih sestankih, večjih zborovanjih, v romanjih. Veličasten mladinski dan je bil Lani v Smarjcii v Rožu. Naša dekleta in fantje so se ga udeležili v polnem številu. Za pustni dan so nas v Libučah pri Marinu razvedrili s šaloigiro »Trije ptički". Resna igra v postnem času pa je bila: »Žrtev spovedne molčečnosti". Le večkrat bi jih bili radi videli na tem odru. Farna mladina je nam pripravila tudi miklavževanje po starem versko-ljudskem oibireidu, brez divjega nastopa parkljev. Hvaležni smo jim za to , in upamo, da bo naš Miklavž prišel v naše družine vsako leto po tej »beli pobi". Ne smemo pozabiti naših »malih Treh kraljev", ki prinesejo v hišo »zvezdo Modrih", nam zapojo staro pesem in odnesejo naš dar »Božičku" — za miisiijone. Piri Martinu smo nekako tri- do štirikrat# gledali filme s predavanji č. g. V. Zaletela, pod firmo »Katoliške prosvete". Naši ljudje ta predavanja radi v velikem številu obiskujejo. Pred božičnim praznikom so nam zagorele nove luči na cesti vzdolž Srednjih Li-buč. Zello prijetno je hoditi po razsvetljeni cesti. Tako je sedaj vsa tibuška cesta osvetljena, da na njej ni več grozotne teme in oi se 'treba bati, da bi kdo zavozil čez rob v potok, ki spremlja vso dolgo cesto od Šentjurja do Pliberka. Ženiiitovanjiskih 'slovesnosti smo imeli le malo. Naš Stanko — Brdnikov nam je »s slovesnostjo ušel v Šentruperško faro, na dom rajnega rnsgr. Podgorca. Poročiili so se še Žibernikov sin s Kapovo hčerko; Korenov Tonej Srienc, Božičeva Pepka in Hartmanova Marica, o katerih je Mio že pisano v Tedmilk/u. Zato pa sita bili že letos, koj po Novem letu dve poroki in sicer Župejeve Hance z Martinom Schaferjem in Povodneve Relice z Gregejem Kotnikom. Hanca je imela poroko v Celovcu, poročno gostijo pa doma, v ožjem krogu družine. Reli pa je po stari šegi šla pred ponočni oltar v domači po-družni cerkvi in je imela veselo gostijo budi doma. Lepa je bila cerkvena ponočna slovesnost. Moški zbor je pel pri poročni maši in nato na veseli gostiji. Goste je spremljala faima mladina pred poročni oltar. Saj jie bila nevesta članica v njenih vrstah in absolventka gospodinjske šote v Št. Rupertu; oba pa dobra pevca cerkvenega zbora. Vsem novaporočencem želimo obilo božjega blagoslova in prave družinske sreče. Lani je mrtvaški zvon v Libučah zapel 14-krat. Umrii so oče Neubersch iz pivovarne, star 94 let. Franc Skuti Gradišnik pod Peco, 61 let; Tobiasov otrok v Šentjurju (star 2 meseca); Jera Majrič iz Lifouč (93 lat); Helena Kumer-Goirnpratova v Libučah (86 det); Helena Muller — iz Ogrske (66 lat); Filip Pogačnik, Zg. Libuče (91 let); Bliža Buchwallid, Drveša ves (85 let); Janez Igerc, Podkraj, (74 let); Jakob Zdovc, Senčni kraj (35 let); Mozolov oče — Grabi« (75 let); Kolman iz Borovja (49 let); Miha Štern, Drveša ves (82 let); Bajdi Valentin, Senčni kraj (80 let). Naj počivajo v božjem miiru 1 ZA DOBRO VOLJO Tako ali tako Gospa: »Marija, drevi bomo imeli gost«. Mislite na to, ko boste kuhali.« Kuharica: »Bom, gospal Ali naj tako kuham, da nas zopet olbiščejo, ali pa tako, d* nas ne bodo več nadlegovali .. . ?« Izšla Je „Vera irs dom41 Te dni je izšla prva letošnja številka našega družinskega lista »Vera in dom«. Odslej bo izhajala vsakega 10. v mesecu. Ce jo prelistaš, vidiš, da je začela izhajati zanimiva povest iz Podjune »Hildegarda«, ki jo je napisal Ilaunig; iz naše zgodovine je, zanimiv članek o celovškem škofu Kahnu; velike in male otroke bo pritegnila slikanica »Mirko v skrivnostni jami«. Pripominjamo, da je ostala cena za list ista, kot doslej. Zato vabimo: kupite to lepo številko in jo berite! List lahko naročite tudi naravnost pri upravi: »Vera in dom«, Viktringer Ring 26, Klagenfurt — Celovec. Veseli bodimo, saj le enkrat živimo . . .! Pustni ičas je ;na svojem višku. Vse se hoče veseliitli in v veliki izbiri zabav se človeku nudi veselja v izobilju, čeprav je v mestih preceji dvoran, se mnogi pritožujejo, 'da (primanjkuje plesnih dvoran. Zopet drugi pa tožijo, da je vsako leto predpustni čas prekratek. Vsekakor je oboje znamenje, da Se menda nikdar pustne prireditve niso imele toliko uspeha kot danes. Geslo pustnega časa se glasi: »Veselit bodimo, saj Je enkrat živimo!« Marsikdo (bo morda zmajeval 'Z glavo in se hudoval nad ^pokvarjenostjo sedanjega časa. 'Mnogi pa 'bodo kar odkrito pritrdili čeS, kaj pa (imamo sicer od življenja. Posebno mladina bo še pristavila: »Saj smo samo onkrat mladi!« Če le malo resneje pomislimo, kaj nam gornje gesio hoče povedati, ne bomo stoodstotno pritrdili strogim obsojevakem modernega časa. Morda bi se geslo pravilno moralo 'glasiti malo drugače 'kot »Bodimo v ži;v]|j:cin(jiu veseli« alii podobno. Seveda tudi onim ne moremo dati prav, ki misijo, da so na svetu le zato, da z veseljačenjem in razbrzdanostjo zapravljajo svoje poštenje lin premoženje. Veselje je človeku potrebno, kakor je za fizično 'življenje v naravi ipotrebno sonce, človekovo srce je ustvarjeno za veselje in srečo, zato je človek vedno hrepenel in iskal veselje. Saj je pa veselje bilo prej, na zemlji Ikakor 'žalost; trpljenje lin žalost sta šele sad greha. Veselje nam dela življenje prijetno in mikavno. Veča nam voljnost za delo. Če smo veseli', smo zmožni velikih del in marsikatero nepriliko življenja z lahkoto premagamo. Pravo, plemenito veselje pa nas same tudi plemeniti in v isrcu veselega 'človeka nil iprostora za vsiljive želje po nizkih užitkih. Veselega človeka ima vse rado in veselje ima tajno moč, ki zbližuje ljudi in dela njih stike iskrene in prijetne. Nekateri ljudje imajo poseben dar, da povsod srečajo veselje in ga povsod izžarevajo, kakor sonce izžareva luč lin toploto. Veselje seva iz njih, že njih navzočnost budi veselje. 'Pa ne mislimo pri tem le na posdhno duhovite šaljivce, ki povzročajo smeh do sok, marveč predvsem na one vedre osebnosti, iki vsakdanje življenje z veselimi in žalostnimi urami mojstrsko znajo vslkladliti s svojo plemenito vedrostjo. Veselje ne prihaja v prvi vrsti od zunaj, od zunanjih dogodkov, ampak iz urejene notranjosti. Veselje je odsev mirne vesti in plemenitega stremljenja. Srce je le tedaj radostno, ko ni prazno, ampak napolnjeno z lepim lin dobrim. Mnogi menijo, da nimajo razloga za veselje, ker jim življenje nlikolil ne prinese velikih dogodkov, ki bi jim povzročili mnogo burnega in prešernega veselja. Pa se motijo, kajti šumno vesolje se rado sprevrže v še večjo žalost. Za rezkim bliskom je noč še bolj temna. Tudi pustno veselje samo na sObi ni 'le za mladino in prosveto v .Domen" v St. Janžu Kakor je bilo napovedano, je minulo nedeljo zvečer šentjianlška mladina igrala ljudsko igro »Domen«, prirejeno po znani Jurčičevi povesti z istim imenom. To igro so v 'St. Janžu tokrat že v tretjič igrali'in sicer so jo prvič igrali že leta 1908. Nekaj, tedanjih igralcev še sedaj živi in se z veseljem spominjajo na tiste lepe čase, ko je 'bilo po naših vaseh še vse drugače. Drugič so pa igrali »Domna« kmalu po prvi svetovni vojlni in sicer je bilo to leta 1924. To je bila ena prvih iger, ki so jih igrali po težkih preizkušnjah iz časa okrog plebiscita. Razume se, da večina tedanjih Igralcev še danes z velikim zanimanjem zasleduje prosvetno delo naše mladine. Pa tudi letošnja prireditev »Domna« j,e privabila mnogo ljudi iz fare in tudi iz bližnje okolice. iPrav 'zadovoljni smo bili z obiskom, čeprav je bila zadnja 'prireditev pri TišlerjiU šele pred dobrim tednom, ko so gostovali igralci iz Bilčovsa z »Veroniko Deseniiško«. Tokratna predstava »Domna« (je bila podana v splošno zadovoljstvo. Solzne oči in pritajeni vzdihi ob žalostnih prizorih in vesel smdh olj zelo posrečenem Urhu je bila prva pohvala igralcem, .ki so se prav vsi lahkomiselne in razbrzdane. Saj je ta čas celo nekako vključen v cerkveno liturgijo, ko na pepelnico 'Cerkev vabi, da se zresnimo. -Nekoč so v času pustnih burk prirejali tudi pred cerkvijo zabavne predstave. Tako bi se naj tudi človek, ki s Cerkvijo živi, za nekaj časa predal pustnemu razpoloženju. Vendar pa bo ta veseli čas preživel v (znamenju veselja brez primesi umazanije.. vživeli v svoje vloge. Posebej je pa še bil pohvaljen mladi Vilko, ki je zares dovršeno 'podal vaškega posebneža Urha. Tudi graščak Sova, predstavnik ošabnih zatiralcev ljudstva, je znal pokazati tip tedanje pokvarjene gosposke. Oče Jurec je bil tipičen kmet starega kova in njegova hčerka Anka, čeprav še /elo mlada, se je zelo prikupno .predstavila v svoji težki vlogi. Domen, osrednja vloga vsega dejanja, je v svojem sovraštvu do krutega očeta - graščaka in v svoji ljubezni do matere Mete s svojim doživetjem močno ganil. Pa tudi ostali igralci so z vodilnimi vlogami skladno in prav prijetno tvorili igrsko enoto, kar je mnogo pripomoglo k splošnemu uspehu prireditve. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, ko je vsaj nekoliko ponehal najhujši mraz. Kajti dvorano, ki je le malokdaj zakurjena, je le težko dovolj ogreti. Verjetno bi obisk bil še večji, če bi letošnjii mraz marsikoga ne ustrašil, kajti skoraj tri ure vztrajati pri igri ob slabi kurjavi že ni kar tako. Ker je igra dobro izpadla in je zares zanimiva ter podu-ona, jo bodo šentjanžki igralci verjetno (ponovili še po drugih farah. Saj bi pa tudi bilo škoda, da bi igro, iki zahteva toliko truda, igrali samo enkrat, ko je po naših vaseh že itak vedno manj odrskih prireditev. filinskega soeta TELEVIZIJA PRI NAS IN V NEMČIJI Kakor j e bilo pred 30 leti z radio-aparati, isto -se ponavlja sedaj s televizijskimi aparati. Le posamezniki so si takrat privoščili »ta lulksus« in si nabavili takrat še zelo pomanjkljivi radio, ki je zlabti na deželi vzbujal pozornost in večkrat tudi bdi povod smešnih prizorov zaradi malovernosti preprostih ljudi. Danes pa velja radio-apa-rat kot nujen predmet v vsaki družini. Tudi televizija je prod 15 leti še večini ljudi pri nas bila le še sanje; takrat je le malokdo že užival 'koristi televizije. Toda po letu 1955 je -televizija že zajela širši krog ljudstva. Po mestnih strehah danes kar mrgoli gosta mreža televizijskih anten in tudi na podeželju televizija ni več redkost, če je le dosegljiv dober sprejem -programa. Zadnja leta tudi Avstrija zaznamuje velik -porast televizijskih aparatov, ki posredujejo poseben avstrijski program svojim odjemalcem. Žal pa je v gorati Avstriji še vse premalo oddajnih ali -posredovalnih po- staj in so še veliki deli države za televizijo nedostopni. Vse drugače pa je v sosednji Nemčiji (pa tudi v Italiji in Franciji), kjer prevladujejo velikanske ravnine. Samo v letu 1962 je bilo v Nemčiji 1,325.956 televizijskih aparatov na -novo prijavljenih. Tako se je število .lastn-ikov televizijskih aparatov v Nemčiji tako -povečalo, da pride na vsakih 100 radijskih aparatov kar 43 televizijskih aparatov; to pa pomeni, da ima skoraj vsaka -tretja družina že -svoj lastni televizijski -aparat. OCENJEVANJE FILMOV V Avstriji se že dolgo dela -na tem, da bi ocenjevanje filmov bilo po vseh zveznih deželah enotno in sicer bi se naj v ta namen osnovala na Dunaju centralna filmska komisija, -katero bi naj sestavljali zastopniki iz vseh zveznih dežel. Vendar do tega še vedno ni- prišlo. Klasičen primer neenotnosti v ocenjevanju filmov v avstrijskih pokrajinah je ocena Karl Mayjevega filma »Der Schatz am \/etiavnričanja dr-., ži in po načelih živi! BOG VIDI TVOJ OBRAZ -TUDI ZA PUSTNO MASKO! Silbersee«. Na Dunaju je namreč ta film dobil oceno '»za mladino pod 16 let prepovedan«, doc im je na Spod. Avstrijskem, na Tirolskem in na Predarlskem prepovedan za mladino pod 14 let, a na Solnogra-škem pa je dovoljen celo za mladino od 10 let naprej. Znano je, da so fantje Okrog 15 let najbolj zvesti čitateljii Karl Mayjevih romanov. 'Zato ni čudno, če se dunajska mladi na hudo razburjia zaradi -tolikšne strogosti dunajskih oblasti pri ocenjevanju teh filmov. JANEZ JALEN: 18 CVETKOVA (QiLkcL ZGODBA Na jaso je prifrfotal rumenkasto pisan metulj. Krila je ime] podobno priostrena kakor lastovica rep. 'Minča ga j-e spoznala za Škarij,ovca. Nasrtkal se je iz šmarnionih čašic v košari medu in sedel M inči na golo roko. Metulj je Minco zmotil samo za hip. Ni mogla odtrgati svojih misli od gospoda župnika, ki je operacijo Slepiča zamudili. Minca 'kar verjeti ni mogla, tla -res mrtev 'leži v lij ubijanislkii bolnici na -mrtvaškem odru. Še kot šolarki ji je napisal prelepo pesem, da je z njo pozdravila škofa ob birmi. In sedaj sta njegova roka in misel za vedno zastali, Nikoli več je ne Im ustavil, kadar bo hitela mimo župnišča: »Hudi-mana, Mlinca, kam se ti pa tako mudi?« Nikoli več ga ne bo videla hoditi po vrtu. Nikoli več se ne bo Sklanjal njegov obraz pobožno zamišljen nad črno knjigo latinskih molitev. Nikoli več ne bo vabil ne nje ne drugih dekllet na svetlo pot: »Po Mariji k Jezusu!« Metulj je odletel, Minco pa so oblile solze. Z vlakom pripeljejo jutri gospoda Janeza mrtvega iz Ljubljane. Venec iz samih šmarnic mu splete in mu ga ponese prav na Bistrico naproti. Minca si je obrisala solze kar s predpas- nikom. Počasi je Vstala, nataknila košaro na roko in odšla prOti domu. Vrhove smrek je zamajal vladen veter. Iznad Bukovskiih gora je silila huda ura. Po strmem in kamnitem ovinku je pri-toilkla na JerekarJko planjo rjavordečkasta .težka kobila in sama od sebe obstala, da se oddahne. Vprežena je bila v voz, kakršnega še nikdar konj ni vozil na Koprivnik. Na deske, ki so bile pop rek pribite na zgornje Jestvine, je bila z močno vrvjo privezana temna krsta. Na njej je blestel venec iz samih šmarnic. In ves voz je bil ovit v cvetje. »Ki je za nas krvavi pot potil,« je začel moliti pred vozom vrstnik in prijatelj pokojnega in popravil črno štolo, ki se mu je bila premaknila preveč za vrat. Voznik in možaki -okrog voza, ki so pazili, da bi se krsta kaj ne premaknila, in vsi spremljevalci za vozom so glasno odgovarjali in prosili za večni pokoj svojega nenadno umrlega župnika. Cvetkova Minca je hodila med zadnjimi. Sredi svetamarije se je naglo ozrla. Zaslišala je za sdbdj trdo in -urno moško hojo. Za kratek hip je upala, da bo zagledala Viktorja, ki naj bi se bil po njenem pripeljal s kolesom do Jereke in jih vsaj sedaj dohitel. Pa jc morda le še bolj občutiti, ikalko dela Viktor narobe. Po klancu navzgor je prihitel popolnoma tuj mesten človek, na pol oblečen za v gore. Obstal je tik pOleg nje in začel z drugimi vred glasno moliti. Kobila je spet potegnila in sprevod se je premaknil. Kakor ves čas je Minca tudi sedaj še vedno glasno molila. Misli so ji pa ušle nazaj na Bistrico: Viktor je dokaj pred njo odšel v dolino. Še mar ji ni bilo, da bi ne bil na postaji pri prevzemu krste. Kar razumeti ni mogla, zakaj ga ni. Le kakšni opravki so ga mogli zadržati, je premišljala. Pa je prej zvedela, preden je pričakovala. Vsi žalostni so Koprivnikarji peljali svojega mrltvega gospoda skozi Bistrico. Kogar koli so srečali in kdor koli jih je videl, vsakemu si na obrazu bral, da miluje pokojnega župnika in župljane. Natakarica Tinca pa je malomarno slonela na Oknu v gostilni, kjer služi. Ni čutila z drugimi. Samo zijala je pasla. Tilk nje pa se je za .zastorom skrival Viktor in gledal sprevod samo z enim očesom. Kako je bilo Minco sram! Želela si je samo, da bi ga vsaj še kdo drugi ne spoznal. Pa ga Skoraj gotovo kdo je. Kaj bodo rekli ljudje? Spet -so obstali, Minca se je nehote ozrla ■po poti nazaj in še na stezo, ki seka ovinek: »Da bi vsaj zdaj prihitel za nami!-« se je lovila za zadnji up in obenem že tudi vedela, da Viktorja ne bo. Kakor bi jo bilo zaradi Viktorj i sram za vso Cvetkovo hišo, je 'povesila oči in glodala predse v tla: »Uboga Cilka!« Minca se je zdrznila in naglo odskočila. Ni dosti manjkalo, pa bi bila zakričala. Skoraj bi bila stopila na gada. Nerodno ji je bilo, ko ni kaj opazila, da ima kača glavo strto. Nepoznani spremljevalec, jo jc prijel za roko in s konico palice brsnil gada v praprot pod -potjo. (Privozili so pod Vodnikov razglednik, prav na kraj, kjer so pred nekaj dnevi možaki zadeli gospoda na ramena. V parih so stali šolski otroci, mrko so gledali moški, 'temno oblečene 'ženske so sl pa že brisale solze. Tudi Cilka je bila med njimi-Prav pri kraju lj-e stala in z očmi Iskala med spremljevalci Viktorja. Vprašujoče jc pogledala 'Minco. Mlinca ji je narahlo odkimala. Cilka j-e zardela in stopila za žene. V molitev je posegel otožen glas, ki se je plaho izvil iz parov šolskih -deklic: »Gospoo-od žuuUpnik!« Za kratek trenutek je Vse onemelo. Slišati pa je bilo Čisto razločno, kako je sošolec in prijatelj pokojnega skozi stisnjene /Obe (težko izgovarjal: »Zgodi se tvoja volja.« Naprej ni mogel več. Snel si' je naočnike in zakril oči s črno obrobljenim robcem. Kakor bi se bi-1 odtrgal plaz, so /upijani ob sprejemu -svojega mrtvega župnika Jane-meza zajokali. Cilka se je naslonila na obsdk-an gaber in jokala in ihtela, da se je vsa ‘tresla. Naj pride kdor -koli za pokojnim gospodom, nihče je 'ne bo tako razumel, kakor jo je gospod Janez. Samo on je vedel za njeno Skrito bolečino in nihče drugi na vsem božjem svetu ne. Ne (iz spovedi, iz -pogovora na vrtu. Le 'zakaj se mn ni razodela pr* poročnem spraševanju. Vse drugače bi se bilo zaobrnilo njeno -življenje. In ... kadar bo Spet omahovala, kdo jo bo dvignil? Jok Okrog ,voZa se -j-e 'unesel v pridušeno ihtenje. Tudi Cilki telo ni več vztrepeta-valo. ČASTNA IZJAVA Za gospo Uršulo Marko, kmetica, in gospoda Jožefa Marko, motorni vozač, oba Gorinče, štev. 24, pošta Št. Jakob v Rožu. V izdaji lista »Naš tednik - Kronika« z ŠPORTNE SMUČANJE: LETOŠNJI PRVAKI V četrtek se je z veleslalomom pričelo avstrijsko prvenstvo smučarjev. Izredno lepo vreme in primerne razmere na progi sta poskrbeli 'tako za dobre uspehe tekmecev kot za rekordno število gledalcev {5000). Pri moških Koroške in Vzh. Tirolske je Pepi Stiegler 'vozil s štartno 'številko 1 že kar najboljši čas, Id iga tudi Nenning in A. Lcitner nista mogla doseči; zadovoljiti sta se morala z 2. oz. 3. mestom. Favorita Karla Schranza, 'ki je v začetku kazal res lepo in hitro vožnjo '(najboljši vmesni čas), je v drugi polovici proge dohitela smoda in je bil diskvalificiran. Pozneje pa se je izkazalo, da je še vedno naš svetovni prvak najboljši. Osvojil si je zmago v smuku kakor tudi v veleslalomu. Vedno mu je bil za petami Nenning, ki je tudi v veleslalomu zasedel 2. mesto in zmagal kombinacijo. Častno je zastopal Koroško Štefan Sodat. Dosegel j,e v slalomu,* veleslalomu in V smuku povsod osmo mesto in si tako osvojil 6. mesto v kombinaciji, kar kaže, da tiči v njem vsestransko zmožen smučar. Pri damah se je troboj Hecher, Jahn in Haas končal kot pričakovano. Slalom je nepremagljiva Jalhn spet odločila zase in vozila v obeh tekih najboljši čas, v smuku pa. je silovita Haas s svojo moško vožnjo prekosila vse ostale. iZanesljiva Hecher je odnesla prvo mesto v veleslalomu z večjo razliko, ki ji je tudi pripomogla do prvega mesta v kombinaoiji. BREGENZ: KOROŠCI SE IZKAŽEJO V NORDIJSKI Zahomčama Zwitter in Fuchs zasedla 3. mesta. Nordijsko prvenstvo avstrijske mladine se je razveselilo dobrih zunanjih predpogojev, za Korošce pa je stalo sploh pod ugodno zvezdo. Tako se je mogel pri skakanju, ki. se je vršilo v soboto na znani izletni gori iPfander (ki je posebno pripravna za take tekme) na P.redarlskem, vriniti v ospredje Zabomčan Janko Zwiitter. Uvrstil sc je za 'štajerskim skakalcem Haimom in Ha,asom, ki prihaja iz Salzburške na zavidljivo tretje mesto. Dosegel je daljino ‘15,5 in 35 m, za kar so mu prisodili 193,1 točk. Pravtako tretje mesto in sicer v kombinaciji si je zagotovil Jankov društveni tovariš Jožko Fudhs, ki se je že s svojim dne 8. novembra 1962 je bil na strani 7 objavljen članek s naslovom »Hvaležnost«. Članek, ki ga je napisal Mirko Isopp, vsebuje nepravilne in obrekljive trditve o NOVICE 9. mestom v toku v daljavo pokazal zanj vrednega. Zadovoljiv zaključek so tvorile nedeljske tekme v štafetah 3x4 km: med 16 skupinami, ki so bile ma tekmovanju, so se Korošci nepričakovano uvrstili na 6. mesto. PRISTOVNIK BO ŠEL V OBER- TRAUN S svojimi odličnimi uspehi, ki jih je žel selaki zmučar, Maksi Pristovnik, tekom letošnje sezone, se je usposobil, da od 18. do 24. februarja zastopa Koroško na avstrijskih prvenstvih mladine na Gornjem Avstrijskem v Obertraunu. Kot predzadnjo preizkušnjo za to vllfiho tekmovanje je tvorilo t. i. »Jugend-cup« tekmovanje v Kleinkirchheimu. Pri rekordni udeležbi (nad 320 konkurentov) si je (Maksi osvojil za neprekosljivim Rauter-jem, Tineyem in Mayerj cm 4. mesto v veleslalomu. Tudi pri koroških-vzhodnotirolskih prvenstvih je preteklo nedeljo bil na pobočju Osojščice v veleslalomu četrti; s to odlično umestitvijo je zopet zapostavil mnogo »nevarnih« tekmovalcev. Medtem ko je v veleslalomu vozil preveč previdno, se je pri slalomu zarotil, da vse tvega za zmago. Toda sreča mu ni bila naklonjena in z njim vred so padle v sneg tudi lepe sanje o zmagi v slalomu, kjer je Maksi res pravi Specialist. Podobno usodo so doživeli tudi zmagovalec 'veleslaloma Mayer, nadalje Zirknitzer, Tiney in še drugi, tako da je nepričakovano zmagal Heidler in bil obenem tudi 1. v kombinaciji; Pristovnik pa se je uvrstil kljub temu še na šesto mesto. Na podlagi teh rezultatov je koroški mladinskli funkcionar Schury dokončno i-menoval zastopnike za avstrijsko prvenstvo: Sumičeva Mimica je bolna. Tam gori ob gozdu, kakih dvajset korakov od Klopinjskega jezera, stoji Sumičeva kočica. Majhna je, s slamo krita. In stara je, da se že na stran nagiba. V nizki, zakajeni sobici leži bolnica. Mlada je, šele petnajst let ji je. Lice ji je upadlo in bledo, vse prozorno. A lepo je, zelo nežno in skladno. Velike, vroče oči ji. zro zamišljeno in otožno. Diha naglo, iztežka, polglasno. gospe Uršuli Marko in o gospodu Jožefu Marko. K temu pripominjamo, da so vse trditve v celoti neresnične in jim manjka vsake podlage. Obžalujemo objavo tega članka in se oproščamo zaradi neupravičenih obdolži-tev gospe Uršule Marko in gospoda Jožefa Marko. Naš tednik - Kronika Klaus Heidler (Dollach), Willi Tincv (Blei-berg), Ernst Mayer (Beljak), Maksi Pristovnik (Sele), Georg Zirknitzer (Dollach), Weirner Gaisler (Baško jezero) in Franz Grogger (Lienz) vsi mladina II. HOKEJ NA LEDU: Avstrija — Madžarska 5:5 Madžare, katere sta z združenimi močmi porazila nekaj dni poprej IEV in Envald, so se ločili v soboto v Kitzlbiihelu od avstrijskih zastopnikov neodločeno z rezultatom 5:5 (3:0, 1:3, 1:2). Avstrijci so sicer v prvi tretjini sijajno zaigrali, a v nadaljni igri popustili tako, da se je Madžarom posrečilo izenačiti rezultat in s tem tudi zaslužiti remi,s. KAC je pretekli teden gostoval v Italiji, kjer je podlegel v igri za Alpski pokal HG Bazenu sicer že pričakovano z 6:2. Dan poprej. pa je zmagal z 7:4 v Ostiseju, kjer je igral tudi, njim že znani Reg Morelli. Za smučarske polete v Planici: Brez vizumov prestop jugosl. meje Avstrijski in italijanski državljani, ki se bodo udeležili smučarske prireditve Planica 1963 (od 22. do 24. marca), bodo lahko prišli v Jugoslavijo brez običajnega vizuma. Po obvestilih pristojnih organov bodo zainteresirane osebe iz sosednih držav na sami meji dobile posebne prepustnice Planica 1963, ki jim bodo omogočile bivanje na področju Gorenjske od 22. do 25. marca. Propustnice bodo izdali in bodo veljale samo proti predložitvi osebnega dokumenta (osebna izkaznica, izdana v Avstriji odnosno v Italiji, potni list, propustnica za maloobmejni promet in podobno). Propustnice, ki bodo istočasno služile kot dokument za prijavo in odjavo bivanja, bodo izdajali brezplačno na vseh odprtih mejnih prehodih z Avstrijo in Italijo, čez katere se odvija redni potniški promet. Tiho je v sobidi. Le zdaj zdaj zalbrenči ob oknu muha, se zažene v steklo, včasih tudi v debeli, z lojem prepojeni papir, ki deloma nadomestuje steklo. Tam izza peči zazveni zdaj zdaj polza-dušen vzdih. Stari Sumič, ded Mimičin, sedi tam v poHtemnem kotu. V dve gubi sključen sedli tam, strmi v tla, vzdihuje. Kaj misli, čemu vzdihuje, kdo ve? Preživel je že nad devetdeset let. Ves slaboten je že, na- pol slep. Starost ga je povsem pootročila, pamet mu je opešala. * Veliki petek je danes. Nenavadno slovesno in resno je vse zunaj. Tudi Mimica čuti to. Strmi proti oknu ,in zdi se ji, da smreke in bori ob koči šume bolj veličastno, bolj skrivnostno nego sicer. Jezero s,[Kidaj pod baljito pljuska enakomerno, a nekako žalostno, z bolnimi, jecljajočimi vzdihi. Sicer vsepovsod mir, tišina. Zvonovi ne pojo ves dan, jek sekire ne zazveni ves dan iz lesa. Le kaka penica zapoje zunaj pred kočico svojo kipečo pesem, kakor bi hotela mlado bolnico potolažiti. Ta jo posluša tako rada in tako hvaležna ji je za njen spev. Včliki petek je .... Mimica razmišlja, spominja se, kako zdrava im vesela je bila še lani ob tem času. Dobro še ve, da je bila ta dan v škooijanu pri božjem grobu. In na materinem grobu je bila. Z vijolicami ga je okrasila — lani so cvetele na včliki petek že vsepovsodi; pozneje je bila včlika noč, topleje je bilo. In na mamico misli Mimica. Pet let že počiva v grobu. Da jii je morala umreti! Kako rada je imela svojo mamico. Kako lepo bi zdaj -skrbela mati za njo v bolezni... Da, če bi mamica živela, morda niti zbolela ne hi bila. A sama z dedom — toliko je morala delaiti in se mučitil Grose se bolnidi lepe črne, le nekoliko preveč goreče oči. Semkaj iz kota zvene venomer tenki vzdihi ali jecljajoč glas, mrmrajoč nejasne, nerazumljive besede. Okoli poldneva je prišla Povodnova Liza z nadučitelj evo Pavlinko. Pavlinka, drobno, enajstletno, napol gosposko dekletce, je prinesla Mimici juhe. Liza je prihajala redno vsak dan, še po-večkrat, zdaj ona, zdaj sestra Katra. Vsa ta leta, odkar je umrla Mimičina mati Meta, najmlajša Sumičevih hčera, sta sestri Povodnici pomagali oskrbovati Mimici dom in deda. Bili sta sicer samii ubogi'. Na severni strani gozda, na Selu, sta imeli malo kolibico. In jajca sta kupovali in jih vozili v Celovec. S tem sta se preživljali. S Sumičevimi so se računali še nekak rod. Kolikero koleno — kdo 'bi vedel povedati! Naši Ijiudje sorodstva dolgo ne pozabijo. Dokaj stara je že bife Liza. Lica je bila suhega. Samozatajievanje, delo in trud so mu vtisnili resen, malone rezek znak. A oči, ki so zrle bolnico Itako milo in sočutno, so to rezkost zelo blažile. Mimica se je njunega prihoda vlidno razveselila. Posebno Pavlinko je imela zelo rada. Zato jo je njen prihod vsakikrat vzra-dostil. Pavlinka je pristopila k postelji. Božajoč drobno desnico bolničino, jo je prijazno tolažila: »Nič ne bodi žalostna, Mimica, kmalu ozdraviš. Toplo postaja zunaj, pomlad prihaja, ta te ozdravi.« Nič ni odgovorila Mimica, le nasmeh-Ijala se je. ((Dalje na 8. strani) Ksaver McSko: PŠeniČnO Z1T10 »Naprej!« je odredil pokojnikov prijatelji. Im še pristavil: »Rožni venec naj mo-'lijo otroci.« Sam Ibi ga ne bil mogel več. Ga je preveč zaskrbelo, kako pripelje materi mrtvega sina duhovnika. Z drevjem izaraslle zelene gore so že davno utonile v temi. Obrisi nižji skalnih vrhov so se drug za drugim prelili v motno sivino zaiimeglclega nebesa,. Le Triglav jč na pol tnežikaje gledal v dolino pod sabo, kako ugašajo luči po vaseh in legajo ljudje počivat. Visoko ležeči Koprivnik se klar ni hotel Umiriti. Po ozkih potčh in temnih stezah so od vseh strani prihaja1!! ljudje k župnišču. Skozi vsa Okna je lila luč, najsvetlej-&a iz spodnjih treh, za katerimi je tesno zaprt v ozko krsto ležal med dvema vrstama sveč — župnik in pesnik Janez Sadar. Prihajali' in odhajali so župljani s Koprivnika samega in z Gorjuš. Prišli so tudi Podjelci, ki spadajo sicer v Srednjo vas, pa imajo Ik maši bliže k Najdenju svetega križa kakor k svetemu Martinu. Tudi iz Jereke jih je bilo veliko. Ccl6 'Nomčnjoi, katerim je pokojni dlje časa učil otroke spoznavati Boga, se niso ustrašili strme 'poti. Nekaj jih je bilo pa še od drugod. Zasedli so hišo in vežo prav do vrha ISltopnic. Bolj poznani so se umaknili gneči v kuhinjo. Več gruč jih je pa stalo še 'pred župniščem. Tiho so se pogovarjali med sabo. Kdor je prišel, je pokropil, pokleknil in pomolil in, preden je odšel, je spot pokropil in se pokrižal. Po vrsti sc pa kar niso mogli načuditi množini šmarničnega cvetja, ki je polnilo sobo z opojnim vonjem. 'Okrog krste je .stal šopek pri šopku. Nanosili so jih šolski otroci. Deklice so posebej spletle dva Okrogla venca, ki sta visela na eno stran podolgovatega venca Cvetkove Mince. Najmanjši pa so natrosili šmarnice kar na krsto in na prte pod krsto, s katerih jih je nekaj padlo prav na tla. Vsak se j,e nehote vprašal, kako je bilo mogoče eno samo popoldne zbrati tisoč in tisoč drobnih cvetov. Na lipo, ki jo je, bil vsadil na trato ■preti cerkvijo pokojni gospod Stržaj, je priletela boroVčica in zateglo žalostno zapela, kakor bi bila prišla objokovat pevca, ki je moral prezgodaj' umolkniti. v »Čudno,« je postal in zmajal s sivo brado Miihej; pravkar je prišel mimo hleva na ■vogal župnišča. '»Čudno, da je še v tem letnem času borovčica sredi noči pri trušču ljudi in poje. Se pri nas doma na Koroškem, kjer jih je dro več, še manj pa tukaj kje, nisem nikoli naletel na kaj takega. Nakal Pa sem bil čez štirideset let gozdar na obširni (Pokljuki in sem vso prehodil križem kražem in nič se nisem menil, kdaj je dan in kdaji je noč. Pa slišim in vidim marsikaj, česar drugi ne. Tega bi pa ne verjel, naka!« Stopil je iz teme k ljudem pred vrati in pri dvignil palico h klobuku: »Dober večeri« Razločno so mu odzdrav-Ijali in privzdigovali klobuke. Mihej je stopil v vežo, se 'tudi sam odkril in molče rinil v hišo do krste. Pokropil je, Ipoklflknil in se z obema rokama oprl na (kljukasto palico. Pritajen pogo- vor je rasel, kakor bi se vsi čudili Miheju, ki je prišel debeli dve uri daleč od samotarske bajte k mrtvemu gospodu. Kar milo se jim je storilo. Mihej je dolgo molil. Prisedel je pa k Blažu, staremu Cvetku, ki ga je pravkar greblo, da Viktorja še od nikoder ni. Cilka se mu je smilila. Videl jo je ždeti pri Zefi v kubinjii. Videl je pa tudi, da sedi kakor na trnju. Rada bi bila šla vsaj za nekaj časa domov, kjer so dekleta spletale vence, pa si ni upala mimo ljudi, da bi ne slišala kake ipikre. Blaž. Se je prav razveselil Miheja, ki je vedno vedel kaj takega povedati, da ga je vsak rad poslušal: »Mi vsaj prežene puste misli,« Miihej pa je strmel v mrtvaški oder in počasi zmajeval z glavo: »Nak, nisem vedel do danes, da okrog Koprivnika cvete toliko šmarnic. Če bi jiilh bili potrgali za iprddaj ali za kakšno veselico, bi se mi ne zdelo prav. Za gospoda Janeza jih pa ni škoda.« Bajitnilkov Janez je prosil Miheja, naj pove pravljico ali kaj drugega, pa mu še odgovoril ni, kakor je imel Janeza rad. S;imo pogledal ga je in si prižgal Čedro. Janez je razumel (Mihejevo misel. Reči mu je hotel, da ob mrtvem gospodu ni vsako pripovedovanje dobro, posebno še ne, če je gospod župnik v visoki fari prvega slovenskega pesnika Vodnika in je tudi sam poskušal peti. Kakor bi bili to občutili tudi •drugi, pogovori kar niso mogli več oživeti. V veži je nastal nemir. Preden je kdo utegnil biti nejevoljen, so prinesle dekleta v velikonočni jerbas zvit venec, spet iz samih šmarnic. Vise se jim je odmaknilo. Dekleta pa so pristopile k mrtvaškemu o-dru, odmaknile svečnike in ovile vrhnji rob krste z drobnim majniškim cvetjem. Cvet-kčva Minca je uravnavala in rahljala vence. Bajtnikov Janez ga je pa pribijal s tankimi žebljički, prav narahlo, kakor bi se (bal prebuditi gospoda. »O, ool« so se Čudili čuvarji. Miheju pa je ugasnila čedra. Vtaknil jo jie v žep. Dekleta so postavile svečnike nihaj v prejšnji red in s praznim jerbasom obstale za vrati. Mihej jih je pogledoval, zdaj eno, zdaj drugo, da kar niso vedele, 'kaj bi rad. Pa je sklonil glavo in si z velikim modrim robcem obrisal solzo. S spet suhimi očmi se je za angelovo ČešČenje dolgo zazrl v kelih in pateno na krsti. '»V časih, ko so se na 'Pokljuki sprehajali ši medvedje in jeleni, je prišel iz najivišjiih rimskih šol nazaj na Koroško mlad duhovnik Honorij. Učen je bil in moder, le zdravje si je bil pri zaprašenih knjigah precej zrahljal. Rad je molil in nič ni hotel videti, da je marsikatera grajska gospodična svetlo 'pogledovala za njim. V gradovih so bili tiste čase od kmečkih žuljev vsega presiti in jim je vse mogoče hodilo na misel. Z grofi in (baroni, s kralji in s samim cesarjem se je Honorij znal 'pogovarjati', prav kakor sc mi pogovarjamo med seboj o srnjakih in kravah. Vsi so mu prerokovali, da bo ob kratkem najmanj škof. Le zdravje da si mora prej popraviti. (Dalje prihodnjič) ŽIVINOZDRAVNIK SVETUJE: Kako pravilno krmimo telička Ni prav, da Ikraivo ipomdkenio talkdj po ittlBjvli ali da silimo 'tele, da bi italkoj sesoilo. Kraiva se mora naljpr^ otrdbiiti. To se navadno izgOtfi v 6—8 urah. Nato Jele pomdl-zeimo kravo alli ipa pustimo, da ijb tele jxj-scua. Preden 'pa pridne tele pnvilč sasabi a'1'i pa ipiroden ikraVo prvič pomdfeeimo. ktisne-uno 'ik visaikejga so.-ika po ndkaij ourikov m leviva, da tako očistimo kanale sesJkov. Teletu me dajemo prve dni -ročamo tudi, da v obrok pomešamo večkrat tudi nekaj drdhno zmletega ogilija. Obrok močne krme teldtu poiSto|poma poiveču{j'emo. V tirttljem mesecu teletove dtaroati jb 'bomo ipckiadalli že ipo 1 kg ma dam. Tudi ma seno me smemo pozabiti. Teletu ga pričnemo pdkladaiti že v drugem tednu staropti, da se mu zgodaj razvije vamp. Na ta nalčin tuidi (prejprečimo, da ne pobira okrog sdbe dame lim umazane Stelje. Teletom bomo ivedno pOkladali odlično seno im sicer talko, ki smo ga iposebej v ta namen pdkelsiili že pred cvetenjem. Dokler tele pij e Se pdlno mlldko, poj e ma dam približno po četrt Ikg sena. Pri tem se ne smemo bati, da bi itele zaraidi tega postalo vam-pasto! Telle postane ivamjpasto le takrat, če mu poklladamo mamočeno ali vodeno krmo ■m če mirna možnosti, da bi se glibalo. Pralv zaradi tega ma!j bddb teldta •veliko na prostem. V petem alli Šestem tednu starosti pričnemo teletu postopoma zmanjjSevati obrok podnomal^tlnega mlldka iln ga nadomeščamo z enako količino Svežega posnetega mlldka. Posneto miltlko mOra biti topilo okrog 32 itopinj C. Mora biti Čisto lin sladko. V tem času lahlko teletu pdkladamo tudi dobro •jkL-iamo mleko. To pride v poštev zlasti na poletje, ko je ma naših kmetijah kislega miidka ma iprdtcik. Teličkom me smemo dajati več kot 8 litrov mldka ma dam iln sicer toliko, kot je potrebno, da se bo počutilo nekako sito že od povžiitega mldka. Tako nahranjeno tele pa mora vedno čutiti potrebo še po drugi krmi, ki jo bodo živinorejci teličku tudi dalli. Posneto mleko vsebuje ma.lo maščob, ima pa v sebi veliko belj akov im, kar jie za rast in razvoj telička zelo važno. Ko pričnemo teletu zmanjševati Obrok neposnetega mldka, mu pdkladamo na drobno zrezano korenje. S tem nudimo teletu veliko količimo Vitamina A. Poleg korenja je dobro — zlaisiti v zimskem času — pokiadati tdletu tudi po etno žlico ribjega olja na dan. Čim prej se bo tele navadilo ma mdčno krmo in seno, tem poprej mu bomo lahlko zmarnjševalli obrdke mleka, zaradi česar ga bomo lahko kmalu odstavili. Odstavljanje pa mora biti vedno postopno iai nikoli prehitro. Danes se dobijo v prodaji tudi razni mlečni nadomestki, s katerimi lahko teleta odlično prehranimo. Vendar take nadomestke kupujmo le, če so ce-ndjSi od mil cika. Drugače hranimo tele raje z mldkom, Iker Ije mlldko majlpopolmejše hranilo. Že dalj časa dajejo ponekod teletom pre-žvtlk 'krave. Na ta način vcepijo teletom zgodaj, v vamp drobmoživke. Takih drob-nožirvk pa ima v vampu odraslo govedo na pretek. Te dlrobmolživke so govedu po-trdbne za uspešno prebavljanje vlaknaste krme. Tele/tu, kateremu smo dali tak pre-žvdk, pa prilčnie mnogo poiprdj uspešno prebavljati seno. Prdžvdk pa vzamemo z gobca kravi, ko prežvekuje. Teletu damo kot oreh majhno kepico prežvdka globoko v grlo. Prvikrat damo teletu preživek, ko je jstaro kakih 7 dni, drugič, ko je staro 14 dni, tretijiič pri 21 dneh in, slednjič, ko je 28 dlni 'staro. Če 'bomo teleta hranili tako, kot nava-jlamo 'tu, 'bolno imeli v naših 'hlevih lepo raščema in prav nič vampasta teleta! Dr. D. R. r Ljubljanska, opata bo gostovala v Celovcu V soboto, 23. februarja 1963, bo gostovala v celovškem mestnem gledališču ljubljanska opera z Verdijevo opero »RIGOLETTO«. V nedeljo, 24. februarja 1963, pa bomo istotam videli Gotovčevo komično opero »ERO Z ONEGA SVETA«. Vstopnice dobite v predprodaji od 18. februarja dalje na blagajni mestnega gledališča in pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu. Pšenično zrno (Nadaljevanje s 7. strani) »Glej, Mimica, Vijolic sem ti prinesla. Vem, da jih imaš rada, a sama jih zdaj ne moreš iti trgat.« »Vijolic? Bog ti povrni, Pavlinkal Tako dobra si.« Hvaležno in ljubeče jo je pogledala z velikimi črnimi očmi. »Ali še veš, Mimica, kako sva liani v velikem tednu nabirali vijolice?« »Vem. Miamičin grob sva okrasili z njimi. Letos pa je zapuščen.« Pomolčala je za hip. »Pavlinka, ali mi izpolniš eno prošnjo? — Da? — Daj:, naberi vijolic ter okrasi mami-čin grob. Ali boš, Pavlinka?« »Rada. — Veš, v maju pa skupaj nabe-reve šmarnic ter ga ozaljšave s šmarnicami. Do tedaj boš gotovo zdrava.« »Bog ve ... Težko.« Liza je na tihem mislila: »Njen grob V Evropi je zahtevala zima že nad 250 žrtev Čeprav v Evropi ni več takega mraza, je promet še vodno precej neurejen. Nekaj mednarodnih vlakov ne voi/.i in tudi Balkan ekspres je še vedno žameten v Grčiji, nedaleč od jugoslovanske meje. Promet ni mogoč na večini evropskih rek, ker so pokrite / ledom. V mnogih mestih primanjkuje vode, ker so zamrznili vodovodi. Po nepopolnih 'podatkih je v letošnji zimi zaradi mraza izgubilo življenje 250 oseb, od tega največ v Vel. Britaniji (skupaj 105). Agencija TASS javlja iiz Tokia), da so na japonskem še vedno hudi snežni zameti in mralz. Ponekod je sneg visok 2 metra, v (Nagasakiju pa celo 3 metre. V okolici igore iFudžijama je temperatura —35 stopinj, kakršna menda tam še nikoli ni bila. AFP poroča iiz Istamlbula, da so v Turčiji zmrznili 2 reporterja časopisa 'Hurijet in njihov šofer. Hoteli so si ogledati žameten vlak, patrola pa jih je našla sredi poti zmrznjene. Pariško časopisje piše o letošnji zimi na prvih straneh. Zima je v Franciji letos daljša in bolj ostra kot kdajkoli po vojni. Primanjkuje prehrambenih artiklov, poleg tega pa so povišali takse iza vrtnine. Po prvem februarju so morala avstrijska podjetja zmanjšati porabo električne energije za 10 procentov. To varčevanje ne zadene industrije nafte, prehrambenih artiklov, dalje rudnikov premoga in še nekaterih panog. V Avstriji primanjkuje vode in zastoj v prometu otežuje normalno življenje v večjih mestih. V Jugoslaviji je položaj že dokaj normaliziran. Neprehodne so še samo nekatere ceste v izalhodni Makedoniji. Nekaj, črnogorskih krajev je brez električnega toka. ENODNEVNI PIŠČANCI K.IMIll.R CHICKS (hiilorLdna aiesmca) — izredno dobra kokoš 0 „Rekoid”-pitovne hibridke (mešanke) Arl>or Acres — izreden uspeli v pitanju • Naše preizkušeno dobre kokoši domačih pasem: bele ameriške Leghorn; Italijanke jerebičje barve; zlatoamerikanske Rhodeliindcr, Sus-scx, VVhite Rocks, Barred Rocks. 0 10 tednov stare jarčke gomijih pasom na razpolago v začetku letošnjega junitja. ® Na razpolago tudi gosji, račji in puranji piščanci. Vse to dobite pri najstarejši koroški, po Deželni kmetijski zbornici priznani kokošjereji Fr. in J. ZUBER, Klagcnlurl — Celovec Cenik brezplačno na razpolago! okrasimo v maju.« — Vedela je, da so Mi-mičini dnevi šteti. Ravno prod poldnevom je bila v škocijanu, v župnišču, pri nadučitelj e viih, pri gostilničarju. Im povsod je pripovedovala, važno, dbžalovaje kimajoča z glavo: »H koncu gre z njo. Kmalu ji bo zvonilo.« V 'teh mislih je prerahljdvala 'bolnici posteljo. Vmes j e zdaj zdaj, poltiho, šepetaj e, kakor bi na postelji ležal že mrlič, pripomnila kako besedo, pa je spet umolknila. Premišljevala je, kako cvetoče je bilo to dekletce še pred letom dnii. Nekaj gosposkega je bilo v njej. Njen oče bi naj bil imeniten mož. Mati Meta je služila v mestu, z Mimico se je vrnila iz mesta. Bila pa je, kar se je vrnila, vedno zamišljena in žalostna. Nekaj ji je težilo srce. Mir je ■našla šele v grobu; itrideset let stara je umrla za jetiko. Mlada bo morala umreti tudi Mimica. »Zakaj mora pač 'talko mlada v grob?« je razmišljala ženica. — »Zakaj? Bog ve — on je Gospod, on določa meje življenju človeškemu.« Ni pomoči. Vse so poskusili. Vse korenine, cvetice in druga skrivnostna zdravila, kar jiih pozna sama, kar so jih nasvetovan drugi, je poskusila. Vse zaman! — Hodila je tudi prek na Rebrco, v gorovje, po neko posebno proslulo starko. Prišla je starka, zagovarjala dekletu, jo kadila, škropila. »Zdaj pa mora biti 'bolje. Če ne, ji je naredil kdo, do 'katerega nimam moči. Ali pa je dekle stopilo na »vražji koren«; proti temu seveda jaz nič ne premorem.« Tako je govorila starka, ko je svoj [Kisel opravila. ^ Pa ni postalo bolje. Liza si je trla glavo z dvomi in s vprašanji: Kaj je? Je li deklici kdo naredil, do katerega mogdčma zagovarja,Ika nima oblasti, ali je stopila res na »vražji koren«? Pretekli torek pa so se ji zbudili prav resni dvomi o besedah stare zagovarjalke. Prišel je namreč škocijanski kaplan z Begom, da bolnico sprevidi. In ta je trdil, da je 'bolezen podedovana, da je že v rodu, v krvi. O besedah kaplanovih pa Liza ni hotela in mogla dvomiti. Liza je pobožna žena. »Gospod jc učen, bo Že vedel,« je pomišljala. V takih premišljevanjih je popravila posteljo. Nato je privzdignila 'bolnici glavo in ji z žlico polagoma in previdno vlivala v usta juhe. A Mimica je ni mogla mnogo. »Dajte dedoku, teta!« — je prosila. »Stric Peter!« je poklicala Liza starčka. »Ali boslte juhe? Gotovo ste lačni.« »Ka-aj — ka-aj praviš?« je vprašal starček LHinsUd ocz-Hd »BHHHBBBHaiSBSSSaBHHaHB Bistrica v Rožu. — Sahota, 16. 2.: Augkor-Vat (Hermin iler Welt II. Teil) (IVa). — Boriva med neko lajno organizacijo in mednarodno policijo se konča s smrtjo skoro vseh udeležencev. — Nedelja, 17. 2.: VViULe Unschuld (IVa). — Dramatičen napol dokumentaren film o življenju Eskimov in njihovem srečanju z belci. Za odrasle s premislekom. — Sreda, 20. 2 : A & C treffon Frankenstein u. Dra-cula (IV). Borovlje. — Sobota, 16. 2.: Seli icksals-Symphonie (II). — Biografija življenja in dela Ludviga Beethovna. — Nedelja, 17. 2.: Die blonde Fran des Ma-haradseha (III). — Sladka ljubezenska zgodba. — Torek, 19. 2.: Zvvischen den Fronten (III). — Film iz divjega zapada. — Četrtek, 21. 2.: Dor Aussen-soiter (III). — Dramatičen film. Miklavčevo. — Nedelja, 17. 2.: Adieu, lobvvohl, goodbyc (III). — Muzikaličen film. Reporter pomaga tovarnarjevemu sinčku, da pride k svojemu stricu v Ncapcl. Dobrla ves. — Sobota, nedelja, 16. in 17. 2.: Ein Stem fallt vam Himmel (Ha). — Revnefilm. — Sreda, 20. 2.: Blutrausch des Dschungels. Pliberk. — Sobota, 16. in nedelja, 17. 2.: Immer will ich dir gehorcn (III). — Barvna muzikalična veseloigra. — Torek, 19. 2.: La Cucaracha. Sinča ves. — Petek in sobota, 15. in 16. 2.: D«! schvvarze Oreh id ee (IV + ). — Po dolgem odporu svojih družin najdeta vdovec in vdova končno zakonsko srečo. — Nedelja, 17. 2.: Gigantgn (HI). — Družinska zgodba farmarja iz Teksasa. — Sreda in četrtek, 20. in 21. 2.: Tarzans groBtcs Abcmcuer (IV). — Tarzanfilm o preganjanju neke zločinske bande. — Petek, sobota, 22. in 23. 2.: Hannibal (III). — Prehod Alp kartaSkcga vojskovodja Hanibala. SLOVENSKE ODDAJE V RADIU PONEDELJEK, 18. 2.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Žena in dom. 10 minut za šport-nike. — 18.00 Poje Slovenski oktet. — TOREK, 19. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Slovenske umetne pesmi. (Dr. Anton Feinig, Bariton; Mira Pehani, klavier). — SREDA, 20. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 21. 2.: 14.15 Poročila, objave. — BiH smo navzoči.... (Aktualna reportaža Blaža Singerja). — PETEK, 22. 2.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka jki naših krajih in pri naših ljudeh. — To in ono. — Hišna imena v okolišu nekdanje humperške graščine na Koroškem; — SOBOTA, 23. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18,25 Na dom obujaS mi spomin ... (O (posvetitvi cerkve sv. kita/rinc: pripoveduje dekan Kristo Srienc). — NEDF.I.JA, 24. 2.: 7,30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. QLEDALI$CE v CELOVCU Petek, 15. februar: Der Revisor (krstna predstava). — Sobota, 16. februar: Der fi-dele Bauer. — Nedelja, 17. februar, ob 15,00: Jcnufa. — Torek ,19. februar: Ein Maskenball. — Sreda, 20. februar: DER REVISOR. — četrtek, 21. februar: Jenufa. — Petek, 22. februar: Der wahre Jakob (zadnjikrat). — Sobdta, 23. februar: Rigoletto (gdatujc Narodna opera L j ubljana. — Nedelja, 24. februar, ob 15.00: Ero der Sthelm (gostuje iNarodna opera Ljubljana), Za vse ipredstave iprosta prodaja vstopnic. Začetek vedno ob 19,30 (razen 17. in 24. februarja). MALA OGLASA Gospodinjsko pomočnico, že iavežbano, išče Schild, Golovec - Klagenfiirt, Alter Platz 31. Izvežban delavec želi služijo na Spodnjem Koroškem. Vajen je opekarskega, žaganskega, stavbenega in gozdnega dela. Po možnosti s sobo. Ponudbe pod „Scm sam” na upravo lista. * * / jecljajočim, nekako meketajočim glasom. — »Ka-aj, da sem ilačen?« Umolknil je, 'kaikor bi Sele premišljeval, je li res lačen ali ne. »Tukaj je juha ... malo topla je še.« »Aha — daj — sem daj!« Hlastno je segel po piskrčku. Naglo je zajemal in cmokaje jedel. * čez kake pol ure je Pavlinka odšla. Liza je ostala skoro do petih. Tedaj se jie odpravila tudi ona. Ob šestih je bila .pri fari pridiga, in Lizi bi bilo do smrti žal, če je me bi slišala, na veliki petek! . A ker je bila nevarnost, da postane Mimici! vsak hip še slabše, je poslala Liza Frjanovo Zefo. Ta je bila gluha kakor kamen na cesti. Ti pridiga me bi nič zalegla- (Konec prihodnjič) List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Naš tednik - Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7.- šil., letno 80.- šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelcc. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Golovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.