Katoli*k ccrkien li*l.
Lisi	V četertik f>. maliga serpana 1K51.	Tečaj Vit.
IJnlii »«*«'(njai i!
i.
I.juli.i moja oertnjava.	lil«'«lajo na -vojn no-o.
Mojima rojslva Mazili «lom.	Ilr I»i -lal< prav i n '»♦•.
Zvrstili kranjrov Irpa sprava!	I.r -krilo- /a s»««j«« k«'/««:
Til.e vrtino l|iiliil Imuii.	Za-lr kaj nerad /iiilir.
Ti olidas slovrn-kr mej«-.	..Srj ima-. It* daj nam. mati!
Dalio* |>olja in srore.	„'l'rl>i /manjkalo ii«' lio:
Kar se \v-iriaii-ko -le.je.	..Mi |>a lior ii.-o praznovali
Tj«- ljiiUez«-ii moja srt'.	..In pole/kvati mehko".
T\oja nmna olil.i-inija
|,«po \ \ei-lenili po-lav . OIm rinija in k iprija
Moilro spi-anih naprav : Mor pulili na tlalne kraji*.
Strah grozi sovražnike. I.jnlii- \emler mirili' mlaj«'. Moško nor- ilra/.nikr.
Tvoja ea-i jc mrli ve-rljr.
Tvoja mor jr moja t'a-1 . Tvoji- /ilravji- mojr želje.
I.epi i'vi'i pi'i>«'i«'iia -lasi. Z t«*sra si' mi -«'i'«'«' Zi"an«' .
\ -•• z'»Mlli lll«riltl«*jf . Iluli k pomori nailti plan«'. ( lil lll'l.«'ski' vtiihlejt*.
t.
I .juha moja oeelnjava!
Pravi- sn-r«' Ma/ni vir! \ l«'l»" kralji'jr vera prava.
I.r cnsliijr la .irrpir. Ti jo var jr- in ohraniš l'\«'iko -viiiara miru. Jo so\ra/nikiim ohraniš slavo viiii i »m r ml ii.
Tvoj otroci ni' -poznajo.
I\a> si. oi'1'tit jav a . nam. IT ali- in i a-ii <ir ilajo.
Kar li «la j i - Ijolilji-nkam. I■ Inlajo po pliijim krilim .
lili! tlomar jim nr »lisi: Njili razvaji-nimu iliiliu l.onr Kiipla le 'iliši.
-Tvoja lii-a jr Uofata.
..Ni ii-iiI Ijiv i vir lila^a; ..Tvoja lipa vsa kosala. ../••»•ni ima- oil Hnja."
Takr mi-li nrli*alrznr
Sinili /alo-lno -rrrr: Mojih ri-lii nii- ilrIr/m* Mr Ir ranijo in -ki«*. N
V p«'krl lir/i nrvosljiv o-t.
Sli ail polirri -«' Z.iv iil . \ lla -r v ilr ri pozrljivo-l.
I .akomnosi in la-ini 11 i«l Tr -i ril prtu* luni«' kar«-
Nasu matrr pikajo. Siliir n.U"r«lr rojar«-. Na- nesreen«- «l«'lajo. «1.
Hoff ilaj iia-iliiil rr-.irjil Tr z.vrrim pokrolii . Sv«'ii rrrkvi ii. aliarju IV« ljiil>r/rii zasailit'! To -o moj«- vrillir /rljr.
IVrrak v anje Imlj-ili ilni. Mojima -rii'a Vrsrljr: Molji- i iu najti ni. IH.
\vsirija je na- milila.
Kakor mali na- /ivi. Nam Ijiilirzrii u-ailila.
In ilulia rilinosti: Toraj /ilru/riii zavpimo:
Naj Ir \v-trija živi! .I<< -pitsiujiiin in Ijuliinio
Ho prelivanja krivi! I.. |l.
Itcilka slovesno*! v
i Konrr. i
IJuJiljaiiL
Po škofovim privoljenju so hile tinli naslednji dan vse duhovne opravila v šotorju. Veliko sv. maso so imeli preeastitljivi korar iu seminiski vodnik g. Janez Novak, med ktero so hogoslovski profesor gosp. Ilr. Vončina pridigali od imeiiitnosti in slave sv. Janeza Kerstnika pred llogani in pred ljudmi, od sedajniga veselja tcrnovskih farmanov, in kakošno de mora veselje hili, ter so jih krepko spod-
buditvah' ne le k stanovitnosti v zidanju nov t- eerkve, ampak m* vee \ ohran jen ju bogoljubniga duha iu dohrili seg svojih oeetov . tle. kakor s«» marsiklere njili krajin* in telesni* zadeve podobne unim sv. Janeza Ki rsinika . lako naj se tinli po duhu neprenehama ravnajo po leni velikim svetniku (io-pmlov mi.
Kar liee o/aljsaiije iu lepolieuosi ccrkvcniga prostora, hi utegnil kilo morehili z flavti «><lmaievati. rekoč: Alar hi hili la tlenar za eerkev ohernili: pa take opomhe so iiepotrehne. ker t ia«I a le reei s\««j dober namen imajo in ga dosežejo, lumree Imi-denje eerkveniga duha iu veselje do svetili reei. Per li perlozuosti >«• je v eselo razotieval stari verni duh Ljubljančanov. iu je zanesljiv o ln.li noviga živeža tlohil, ko radi položimo, de je \ s«* spndeno in se \m« hoče ziiejcverili. Plavi Sloveiiee rad moli, kjer vitli kakopodolMiltozjoalisveluikov.se spomni Hoga povsotl pričujtieiga. poklekne in nudi. To s«* je tukaj vidilo. Komaj je hil >«it«ir posl.iv Ij« ti. i.-koliko ozaljšan in v njun podoha sv. Janeza kerstnika. /.e so hodili ljudje molil. Kavno tako lepo se je kazal iluli usmiljene radmlariiosti. ktera je lastna neskazeuiniii Sloveneu. V seree je človeka v t selilo . ko je otrtieieek z mamko malo v šotoru k llogu molil, po tem pa denarček sv oj v pusieo smuknil. kakor je vidil oeela ali mater storili, ali ee doseči ni mogel, ga je pestema ali mali vzdignila al: sama namesto njega lo delce opravila. Zakaj je to veselo? \e ze toliko zavoljo prejeliga dani. ampak v eliko vi c za lo. ker se otrocicek po malcr-uim in očetovim zgledu toliko lepo uei usmiljen hili in svete reči spoštovali. Hes je. vidili je hilo tudi marsikaj /.alostniga. ali taki zgletli so pri v sem leni le bolj posamezni in ne iz večine. Ilili so taki. ki svojih grešnih kolen niso hotli prikloniti, ko je nar Svetejši mem njih z veliko slovesnostjo j/, kapelice v šotor iu nazaj neseno bilo: eniga gerduua je bilo celo vidili, dcjc prešerno pokril stal! Nočemo ognja nad taciga nesramueža z neba klicali, ga bo z e llog uajdel. kterimu se noben zasramov av ec ni odšel. Per li perlozuosti se zamore tudi v misel vzeti, kako se po vee krajih vclikrat delavci in rokodelci, ki v cerkvah delajo, nespodobno obnašajo, kteri pokriti po cerkvi šarijo, na ves glas »govore, ali se celo jedo in tobak pijejo. Otroci, ki sploh radi hodijo gledat, se potem ravno tako nespodobno zavedejo, kakor so jih uni s sv ojiru zgle-tlaiu učili. S vesli >mo si. de lo ni ravno iz hude volje, pa je vcnder prav gerdo in poliujsljmi. Nekteri mislijo, ko v ccrkvi ali na drugim svetim kraju delajo, de jim jc tacaš vse pripušeno iu ne pomi-slijo, kako hudo s leni ljudi polni jsajo. \ idil situ pred nckolik«i leti človeka, kije sicer ves moder
in bogoljubin, ko je po v cerkvi delal, je brez strahii tobak puhal, kakor de bi bil v pivnici za mizo sedel. Ko otroei in drugi manj skušeni ljudje kej taciga vidijo, kaj si bodo mislili? Težko drugo, kakor de je ta človek brez straliii liožjiga, ali pa bodo sami spoštovanje do Božje hiše zgubili, ter menili, de se sme v cerkvi goditi, kar kdo hoče. Od tod tako nespoštljivo obnašanje mnogoterih, zlasti mladih v cerkvi, de nekterih ni groza, med svetim opravilam po kotili posedali, nagnjusin šunder delali, ali celo tobak žvečiti, kar je sicer redko, redko, vender vemo, de se zgodi. Take žalostne reci pa. kakor je bilo ze rečeno, so vender k celini se zmerej bolj posamezne; veči je del tistih, ki pri svetih opravilih dobriga duha razodevajo. Velikrat se sploh ne ve, kakšniga duha je kdo; svete opravila pa so .,znamnja**, kterim posvetni nasprot vajo „de se njih misli razodenejo," — de bi sc tako ne! —
Se se mora opomniti, de Ljubljančan je veselo deleznost zidanju nove cerkve skazil jejo, ker, odkar se je delo začelo, zlo pogostama in večkrat tako rekoč s procesijo gledat hodijo. Tudi s tem se verni duh poterjuje, kakor nasprot duh posvet-nosti dobiva svoj živež, ako se kazališa delajo, plcsiša pripravljajo itd. Kadar se v kaki soseski nov altar, zvon. ali celo nova cerkev napravi ja, se misli iu govorjenja ljudi veči del tistih reči lastijo, iu se od veliko posvetnih, praznih in hudih pregrešnih reči odvraeujejo: torej je tudi po ti strani dobro, kolikor se po okolišinali more, ljudi z cna-cimi koristnimi napravami kratkočasiti. Vse pa naj sc godi Bogii v čast in dušam v zveličanje.
HiitnlKka cerkev na ltn*<»v*kiiii.
Vesel dau je sv. božični praznik, ker ta dan je angel klical betlehemskim pastirjem: Oznanim vam veliko veselje. Ali kako žalosti poln mora 011 biti katolieanam na llusuvskim! Kavno ta sv. praznik — 25. dec. 1*11 — je pcršcl ukaz, kteri je vse posestva duhovšinc v zahodnih (t. j. katoliških ) krajih oblasti in oskerbnišlvu ministerstva podvergel. — Odpravljen j«- koledar papeža Gregorja XIII., in zapovedan stari juliaiiski, kteriga staroverci imajo, /e v I. 1*32 je bilo latinskim mašnikam ojstro prepovedano. gerškim katoličanam sv. zakramente de-iiti, nar liuji kazni so bile zažugane katolieanam latinskiga in gerškiga reda, ako bi se med seboj kake cerkvene oprave vdeležili. — Ilc bi se gerško razkolništvo v serce katoliške Poloni je zasadilo, jc petrograški zbor caru svetoval, v Varšavi, kjer dozdaj starovereov še ni bilo, rusovsko škofijo postaviti, in cesar je aprila 1KH ta svet sprejel z besedami: ..Tako se mora zgoditi**. Ilruga ru-sovska škofija je bila 23. juri. I KIJI postavljena v Polocku. kjer je bila lepa cerkev jezuitov nje dana. N Varšavi so vzeli katoličanam lepo cerkev sv. kriza, in v Vil ni slovceo cerkev sv. Kazimira. in ji storili stolne cerkvi rusovskih školij. Staro verskim škofam je bilo ukazano, katoliškim mašnikam (gerškiga reda) njih stare katoliške ni a š n c b u k v c in b r e v i r j e pobrati, in jim I. 1*31 v Aloskavi natisnjene masne bukve iu bre-virje staroverske cerkve vsiliti. V gerško-katoliškili cerkvah so bile orgle in stranski altar j i odpravljeni, zvonenje med mašo, tihe maše, rože n k r a n c, lit a n i j e, ki e c a n j e v cerkvi prepovedano. procesije, prazniki zlasti s. Rešnjiga
Telesa odpravljeni, ln de bi ljudje svoje vere ne poznali in noviga premen jenja ne poznali, je bilo duhovnam ojstro ojstro prepovedano pridigvati in keršanske nauke imeti. — Konec I. 1833~je per-šel ukaz, de bojo zanaprej v polj s k o-rusovskih deželah poglavarji katoliške fajmoštre volili. Odslej so bile od vlade nar bolj piškave osebe v cerkvene službe vtaknjene. Katoliški duhovni, ki so šc vest imeli, so mogli ali sami odstopiti, ali so bili pregnjani.
Spomina vredna je prigodba, h kteri je bilo ze v I. 1832 povelje dano, in se je I. 1833 spol-nila, in kteri je le pervo nabiranje nekdanjih jani-čarov ni Turškim podobno. — V velikim mestu Varšavi in po deželi je bilo od vlade oznanjeno, dc naj se vsi oglasijo iu svoje imena zapisati dajo, kteri kake podpore za rejo otrok potrebujejo. Se ve, de se jih je veliko oglasilo per \ rudnikih in jim povedalo, koliko otrok de imajo. Za vse te, so rekli, hoče cesar skerbeti. Otroci so bili zdaj staršem odvzeti, v nekako vojaško obleko vtaknjeni, ktera je imela trojno velikost za fantiče od 7 do IG let, iu proč peljani, de bi v vojaške seliša spravljeni bili. llo 5. maja 1*33 so bili taki otroci štirikrat, vselej po 150 glav, skrivej iz Varšave odpeljani: petič je bilo 17. maja več kakor 20 vozov , ki so bili z otroci naloženi. Groza je bilo to gledati. Ljudje so vozove obstopili. Kdor je imel kaj živeža ali denarjev, ga je djal na voz iu molil ubogim sirotam. Matere so padale pod kolesa, de bi v svoji ob ipnosti vozove ustavile. Pro-stakam in podolicirjcm so bili vsi sinovi pobrani. 11). maja so bili vzeti fantje iz farne šole, potlej iz šole misionarjev iu iz okrajnih šol. llo meje poljskiga kraljestva so bili otroci na vozovih peljani, potlej so mogli peš iti.
Od pervih 450 otrok jih je bilo komaj 115 prišlo v llohrojok; drugi so ali pomerli ali po rusovskih bolnišnicah ostali. Se liuji, pravijo, se je godilo otrokam, kteri so bili iz Litvanije, Volliinijc, Podolije in I krajne proč vlečeni. \a cestah, ki v Sibirijo peljejo, se je najdlo veliko sključenih, majhnih človeških merličev; ker so opešali in zboleli. jih vojaki niso mogli dalje spraviti, popušeni so bili tedaj 11.1 polnil!! |)c ti otroci, ki so bili tako staršem vzeli, de bi bili v rusovske vojake izrc-jeni, potlej od katoliške vere niso nič več slišali, — de so bili oni v staroverce preiiarejeni, — ni treba dokazovati.
\ckaj 1k slovenske eerkvene zgotlovlnc*
(K«ncc.j
3. De je sv. Pavel apostelj v Ilirijo prišel, piše sam v listu do Rimljanov (Rim. 15, 19.J: „Tako, de sim od Jeruzalema okrog in okrog noter do Ilirije vse z evangelijem Kristusovim napolnil". Ilc apostelj ni le po malim te dežele zadel, je očitno iz več starih cerkvenih pisateljev. S. llieronim piše (epist. ad Marcellam I IS.): ..Božja beseda je bila s Tomažem v Indii, s Petram v Rimu, s Pavlam v llirii**. S. Gregor Viseuski forat. de-s. Slephano protoni.). ^Tedaj je tisto veliko cerkveno orodje sv. Pavel zoper satana svoje pušice obernil, ter ga je po vsem svetu preganjal, tako de ni pustil kraja, kamor de bi vera ne bila prišla ; zatoraj tigipčani, Sirci, Partje in Mesopotamci, Italijani in Galijani, I lire i in .Uaccdonci Kristusa spoznajo4*. Halje Asteri, Amazejski škof v Pontu
(Jlibliotheca Patr. tom. V. Iiom. H.): „Pavel je celo Ilirijo pretekel, in je povsod trosil iskre vere, ktere je sv. Duh oživljal, in žive ohranoval". Sv. Peter Damijanov, Itavenski viši škof (sermo de ss. A post.): ,,Glej Pavla, kako vso Ilirijo prehodi, mertve obuduje, tempeljne malikov podera'\ Papež Janez VIII. v listu do Mihaela, bul ga rs k iga kralja: „Tako je sv. Peter rimsko cerkev v tej veri vstavil, in jo z lastno kervjo Hogu posvetil s sv. Pavlam vred, kteri je od Jeruzalema do Ilirije, to je, do dežele, v kteri vi zdaj stanujete, vse s svetim evangelijem napolnil". Xa vse te pričevanja bi sicer kdo utegnil reči: Sv. Pavel je obhodil le južne ilirske dežele, namreč Maccdonijo, (»recijo in Kpir, od kterih tudi sv. Lukež piše v apostolskim djanji. \a to se pa odgovori, dc vsa Ilirija v širjim pomenu, kakor so jo namreč Itimljani šteli, je obsegla tuili Mesijo, Dalmacijo, Panonijo in Xo-riko, v časih še Istri jo, Karuijo in lleeijo: po časih cesarja Avgusta namreč je bila dežela, ktera se je pred v tesnejim pomenu Ilirija klicala, sploh le Dalmacija imenovana. Tako je v zgoraj napeljanih besedah iz življenja sv. Klemena za vso Ilirijo na drobno imenovana Venecija, Istrija, Dalmacija in Panonija. Po takim se mora skleniti, de, ako ravno bi bila beseda .,cela Ilirija" Ic govorniška podoba, jc vender apostelj malo več kakor samo južne kraje zadeti, in tedaj saj do sedanjih slovenskih mej priti mogel.
4.	S sv. Pavlam se imenujeta tudi njegova tovarša sv. Ti t in sv. Luke z evangelist. Iu sicer od Tita piše sveti Pavel sam (2. Tim. 4, 10): ..Dcma me je zapustil, ker ta svet ljubi, in je odšel v Tcsaloniko, Krcsccnt v Galacijo. Tit v Dalmacijo". Sv. Ilieronim tukaj razlaga (commcnt. in ep. 52. ad Tim.): ,,Ta dva, namreč Krcsccnt iu Tit sta bila od Pavla poslana, ga nista sama zapustila". Kvzcbi v cerkvenih zgodbah pristavi (liist. cecl. I. 3. c. 4.): ,,Ta, namreč Tit, de bi tisto deželo vladal". Ker je Dalmacija tudi Liliur-nijo z Japidijo obsegala, iu tedaj čez sedanje slovenske meje stegnjena bila, zatorej se sme soditi, de jc Tit več ali manj tudi sedanjim slovenskim stranem za aposteljna veljal, kakor tudi Schonlc-ben sodi ( Ann. Cariiioliae ad a. 54). Od sv. Lii-keža pa priča sv. Kpifani, Salaminski škof na Ci-perskim otoku fhaeres. 51.) ,.Njemu, namreč Lu-kežu, je bila zručena služba oznaiiovanja sv. cvan-<relija, in sicer je to nar popred v Da I marii, Italii in Maeedonii spolno val, pa tudi zlasti v a-lii, kakor priča sv. Pavel od ncktcrili svojih to-varšev". Galija je tukaj vzeti lastninska, namreč severna Italija, k kteri se je v rimskim času nekaj slovenskih strani štelo, namreč popred Primorje, potem tudi velik del Krajnske; od uustranske Galije, namreč Francije, nihče ne ve, de bi bil ondi sv. Lukež hodil. Glas je tudi, de bi bil s. Lukež ravno kakor sv. Marka, tudi v Noriko prišel noter do Donave, kjer bi bil Lavreaško cerkev vstavil, in po takim bi bil vso slovensko stran obhodil; vender zato ni gotoviga izročila ali druziga dokaza.
5.	Potem so še nekteri učenci s. Petra pomniti, namreč sv. Klemen, sv. Do m ni, sv. Andronik in sv. K pene t. Od sv. Klemena papeža je bilo že zgoraj povedano, de je s sv. Petram obhodil vso Ilirijo, Venecijo, Dalmacijo in Panonijo, in tedaj tudi sedanjo slovensko stran. Od sv. Domnija priča staro izročilo in popis njegoviga življenja (pri llolandistih XI. Aprila, in Farlati lllvrieutn s. tom. I. p. 414—417.J, dc je
bil od sv. Petra za škofa v S a Ion o. poglavitno dalmaško mesto, poslan: po takim je njegovo delo južno slovensko stran zadeti utegniio. Od. sv. An-dronika piše llcsihi v življenji sv. Klemena (Farlati tom. II. p. H4): ,.Andronik, nekdanji Kristusov učenec, kteri je bil pervi škof v Sirmii v Pano-nir\ Od Epcneta je bilo že spredaj povedano, de ga je sv. Peter pozneje v Sirmii škofa postavil. Sirmija pa je bilo poglavitno mesto Panonije, v ktero je del Štajerske iu Krajnske spadal.
6. V zadnje je še en apostel imenovati, namreč sv. Jakob star j i. Za njegovo pot v Španijo sc veliko pričkajo zgodovinarji, kteri nočejo pomniti, kaj pomeni beseda: Po vsi zemlji sc je raz-šcl njih glas, in do pokrajin zemlje njih beseda, namreč aposteljiiov. Itav no v življenji sv. Klemena pa piše llrsihi (Farlati lom. II. p. H4 ): ..V pismih Sirmijaiiske cerkve sim vidil zaznamovano, de ravno tisto Ido. ko jc prišel Klemen v Ccsarcjo, pod županama ali konsitlania Pavlam Fahijcm iu Vitclijem Nepotam (v I. II*'), jc sv. Jakob. Ccbe-dejev sin iu sv Janeza aposteljna pravi brat. od pervaka aposteljnov sv. Petra poslan v llispanijo prišel, iu jc v tistih krajih pervi Kristusovo vero oznanoval, cerkve vstavljal iu >kolc posvečeval, ter se jc po tem. ko je veliko množico k Kristusovi veri spreobernil. spet v Jeruzalem poverili! pod županama Akvilcjeiii in Nouijcm (v I. 4¥). In to sicer je tisti cerkvi izročil Andronik. nekdanji Kristusov učenec, ki je bil pervi škof \ Sirmii v Panoitii". Po takim ni neverjetno, kar se najde \ nekterih starih letnikih (Farlati lom. I. p. t£50.). de je sv. Jakob o vernih i iz Španije skozi Galijo. Venecijo, Dalmacijo iu Panonijo hodil, tedaj tudi slovensko strau zadel.
K vsemu temu naj se pridene sc, kar je pri llesihii v življenji sv. Klemena pisano od stotnika Kornelija, kteriga jc s\. Peter pcr\iga zmed narodov spreobernil (Farlati tom. I. p. tiliO). ..Pri-čujejo Panotici, kar poterdijo ludi nektere pisma pri njih, de jc bil Korurli, p« rvincc iz narodov, Panoncc v Siscii iz blagiga rodu iu od iinciiitiiih starsev rojen, de je bil pa, ko je nckiga Kornelija v vojski pod Avgustam i/, očitne nevarnosti njegoviga življenja otcl, v rodoviuo Kornelijev kol sin vzet, in po spremenjenim imenu, ko jc bil prid lloris, Korneli imenovan: de je potem v službi povišan z železno legijo v Judejo prišel, in v zadnje pervi iz narodov zasluzil kc rseu biti. Od tod. pravijo, je navada. Panoncc pcrviiio narodov imenovati". S tem naj bo sklenjen ne prazen sostavek.
Ilicinger.
Offleil |>o Slovenski in.
Iz Ljubljane. V torek »večer h« prišli iz l)u-najn že imenovani novi dru/.niki za afrikanski minijon. namreč .'< duhovni in 4 rokodelci. Od tod ne podajo v Terst. Spremil jih bo gonpod h. Jcrau —• morebiti tje do Aleksandrije; le ko bi *e zdravje, ki ne mu povra-čuje, pa še ni prav uterjeno. zanesljivo dobro obnašalo, bo tudi on že z-luj dalje šel. Do Aleksandrije jim pa ffoap. Uiuder, avstrijanski tcrffovnki oprauiik v llartumu, na pridi pride. S to priliko bi utegnili kaj za-nenljivi^a od misijona zlasti od (••»udokore zvediti.
° Tukujšnc hogoslovske. latinske, reene iu izsledilo šole hc bodo letaš tekočima mesca /. zahvalno mašo v škofijski cerkvi končale. Očitno spraševanje v dekliških šolah bo '41. in '-ii., v izcednih šolah pa ižti., 87. in mal. »črpana.
Iz T c r h t a. BI—. Tcrst ima gotovo mnogo lepih, koristnih in dobrodelavnih naprav in ustanov. Velikokrat se je govorila meti nami, dostikrat tudi /e pisarilo, de bi bila v »ako velikim mestu potrebna tudi naprava za dojence. Mnogo lepih sostavkov smo že v časnikih brali, ki so potrebo take naprave in njeno korist omenjali in človekoljubniga zavetnika iskali, ki bi tako hasnovito napravo budil, potlperal in utemelil; ali čas je prešel, dnevi so pretekli, in naprave ni. Vsak si tedaj lahko misli, s kolikim veseljem smo brali v časniku ..Osner-vatorc Triestino" in s koliko radostjo priobčimo svojim rojakam. de se bo takšna naprava v našim mestu pri-rela. Previdši. koliko bi Ter.-tu taksa naprava koristila, je za krepostne dela vedno uneta blagorodna gospa grafi ija V i in p I l e no v a dobrutljive Teržačane pozvala, kakor sledi:
..Nektere dela človekoljubnosti govore že same od s'be tako gla-oio in krepko miloserčnim dušam, tle bi bilo preveč popisovati jih: dovolj de jib le omenimo. Povedati, de se bo ustanovila v Terstu naprava, kjer bodo z vsim potrelui ni oskcibovani dojenci ubozih ma-ti;r. ktere si morajo s jotam svojiga obraza vsakdanjiga kruha slu/.iti: to mi!o«crčiiim Teizačanam povedati, jc (oliko, kakor že viditi. kako de naprava med nami cvete in sad roili. ki deželo in prebivavci* hvali in časti. tiii-nka je osoila nekti-r h mater, ki so prisiljene ali jokajoče otročice v zibel b zapustiti in si potrebniga živeža i - k a * i. ali tlelo zanemariti, iu tiiko stbe in otroke v pomanjkanje pripraviti. Du l>i ne bili revčiki popolnama zapustili, v tem ko se njih matere za potrebni žive/, tiudijo. poživljamo ljubezen meslniaiiov na ponmc. Teižaiani! lMacilo dobr b del je eno: zavednost, de smo j<h slorili. Vaša darljivost vam bo postavila v mestu r-lavno znamnje večne ljubezir.
Naj se u-taiuivi naprava, iu potolazeno matere bodo same mirno lerptlc in otroci revežev ne bodo že od zore svojiga življenja pomanjkanja čutili".
t. .tovo ne bo jok tega poziva v seicih dobrotljivih Teržacatik razlegal iu jih obudil, kakor vselej tudi zdaj izgled blagorodne gospe posnemati. — /e blizo dva mesca se slši sem tir tje po Ttr-tu nekaj posebniga govoriti. Pripoveduje se tianirtč slcdeia prikazen: Neka pet iu dvajset let s ara deklina je ze Vič časa bolehlia. Dolgo jo je po desni rami bodlo in tcrgabi. iu vsa umetnost zdravnikov je ni mogla ozdraviti. Njo sadauji zdravnik se je pa prepričal, de su v rami bodeči železni kosčiki. ki jo tak strašno muc jo; zato je poskusil . ako bi bilo mogoče te kosčike iz ranic izleči. In re-». Ako zdravnik od rame do perstuv po roki s ka-lamilo potegne, pridejo iz palca pri nohtu šivankini kosčiki: do zdaj je že I£50 tac h kosčikov izlekel. Nekteii kosci so bodici, nekteri tumpasti. drugi imajo ušesca prav kakor šivanke. Ze sedim let je. kar deklina bolečine po rami čuti. Tudi si je pred nekaj leti km šivanke iz dlani izderla: mislila je pa tistikrat. de se ji je šivanka morde pri delil v dlan zaderlu bila. kako ho šivanke v ramo prišle, jc res rudno, vender je gospod I »r. Kr. S. da Camino že v časniku ,.Diavolettou več tacih izgledov omenil, iu pravi, de je inogia deklina šivanke snesti. Te misli je tukaj več zdravnikov. Jez ne razumem sicer nič zdravnici va. vender to težko verjamem. Ako hi me pa zdravniki silili, kaj taeiga poskusiti — oj nc. ne! rajši verjamem kakor šivanke jem.
ltaz;plc<l |»o kei^niiMkiiii »vetu.
Slavni <1. Dominik Sartori je za provinciala neoliutib Karmelilov izvoljen iu b<i navadno v l.incu prebival.
Na Dunaju bo mesca vel. serpana Dr. J. N. B risar s podporo nar bolj slovitih učenih mož v Nemcih začel na svitlo dajati nov katolišk list: ..liathuli,sc/ic Literalurzeihing•*. Cena za celo leto mu bo 7 gold., za 5 meseov do konca tekočiga leta pa 2 gold. 55 kr. po pošti.
Iz Dunaja se piše časniku rSalzb. Kirchenblatt", de je slavno ministerstvo očitniga uka na prizadevanje prečastitih škofov v CJalicii dovolilo, dc bo v prihodnje v ondotnih osinernih gimnazialiiih razredih le en duhoven keršanski nauk učil.
►Svitli cesar Ferdinand so zmed podob, ki bo bile letaš v Pragi na ogled razstavljene, podobo sv. Alojzja za 400 gold. kupili in gimnazialni kapeli v dar dali, kjer je bila v god sv. Alojzja slovesno blagoslovljena.
Vojvoda <• u i c h c, francoski poslanec v T urinu, si veliko prizadeva, namesto ministra Cavourja, ki je že toliko hudiga Piemonteški deželi nakopal, grofa Ile vel-a v ministerstvo poklicati. Ako se bo to doseglo, sc bo Piemontcška vlada z Kimam in Dunajem popolnama spravila.
Iz Iii m a, mesca maliga travna. Veliki pet ik je Dr. Maiming ženo Dr. I.. Silliman Ives-a. nekdanjiga anglikanskiga škofa v severni Kandini, ki se je menile preteklo leto v katoliško cerkev vernil, katoličanam pridružil: imenovana gospa je hči slavniga Dr. Ilobarta, ki je bil protestanški škof v Novim .lorku. Veliko sabo! o je kardinal Patrizi juda Leoni-ta iz Ankone in za-inurko .les-o kerstil.
V	JSoloturiiu je 20.ni.tr. umeri sloviti II a I lc r, ki jc več deržavnih in cerkvenih spisov na svitlo dal. Akoravno 81» let star jc bil vender še vedno čverstiga duha in je še poslednje dni o preganjanju katoliške cerkve na lladtiiskim pisal. Vsim v spodbudo jc zakramente umirajočih prejel in prav mirno čakal preselitve v boljši življenje. Od	leta sem je hil h katoliško cerkvijo združen ter jc v nji praviga dušniga miru našel.
Mohr. poglavar v Chur-u. znan zgodovinar, sc jc 19. vel. travna vpričo dekana llallei -ja v katoliške cerkev vernil.
Mili darovi.
/a afrikanski mision: Iz Cerklanske fare na Dolenskim 5 goldinarjev. —
Prcincitilic <liiliov»hie.
V	Ljubljanski škofii. Nova podlar.i v Vinski l.oki je podeljena gospod Simonu Vajvodu.
V	Lavantinski s koli i. <*o»p. V. Pagani. lajmošter v lleieheiilels-u. je dobil mestno faro \ \\ ol Is bergli: gospod L. Zev n i k pride za L. gosp. Vlal. Pogelsek za '4. mestniga kaplana v VV ollsberg. go-p. Ferd. Puhar /a farniga oskerbnika v Heielienlels. gosp. Mart. kovaeie za me-tniga kaplana v **eiit-\nilrej: gospod Jak. » op. lajmoster v pokoji. je *»0. velieiga travna umeri.
V	Sekovski škofii. IJospod Jan. Treiller pride za farniga oskerbnika k -v. Idalriku: gosp. Jak. \V e iss c n b ,, c k pa \ lliirrarh: gosp. Jan. Lah. fajmošter v Šempetru, se je v pokoj podal. — Prestavljeni so gospodje kaplani: Jo/. \\ a line r k sv. Andreju v liradee. \l. Kuchs k sv. Ani. Kr. Jančar k Vsim Svetim. Int. Sul.ač k sv. Lorencu. \l. Zaiinniavcr v Siulo nl.erg. Kr. Kohrbachcr v Siainz. Juri llergovič v U ie-i;osp. J llrubcr. katehet v izglednih liradaških šolali, je dobil laro v lleutschlaiidsbergu: g. >1- Kuerbas se je lari pri -velim kri/u prostovoljno odpovedal: g. Kr. Ilarenih. lokalist v Pro-leebu. j.- dobil Kaiileiisko faro: g. J. Terstenjak pride za kaplana v llohenuiaiithen. g. II. H iezlmav er v Hanlen. gosp. L S t a d I o b c r v Baernegg. g. J. liaicher v IVasen . go-p. \ lischirt- pa za oskerbnika v Proleb.	_
Odgovorni vr-dnik: Andrej 'Aantejc. — Zalo žnik : Jožef lllnznik.