ISSN 7704-01993 Ç . . ww^w . _____ RADIOPTUJ 89,8O98,2°I04Í3MHZ Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 24. oktobra 2002 / letnik LV / št. 43 / odgovorni urednik: Jože Smigoc / cena: 230 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Mesto praznih izložb F'strogem središču Ormoža - na Ptujski cesti, Kerenčičevem trgu in Vrazovi ulici - se prebivalci že dve leti sprehajamo mimo zaprtih trgovin z velikimi praznimi izložbami, okni, ki jih že dve ali več let nihče ni pomil. V premeru 300 metrov je 10 zaprtih lokalov. Tri večje trgovine gredo na račun najboljšega soseda, ki je pred leti svojo dejavnost združil v večje trgovine, za prazne prostore pa še vedno išče kupce. Več zaprtih lokalov je v privatni ali občinski lasti ali pa gre za denacionalizacijo. V tej žalostni zgodbi velja pohvaliti ormoški Rdeči križ, ki si je eno izložbo preuredil v razstavni prostor za svoje izdelke. Našli so tudi že posnemovalce. Na začetku so ljudje nad temi neurejenimi razmerami še negodovali, sedaj pa so se praznih izložb že navadili in prav to je narobe. Gre namreč za prispodobo, ki jo lahko raztegnemo na cel utrip mesta. Prebivalci mesta plačujemo vse prispevke za ''mestno življenje'' in zato smo upravičeni do mesta! Menda živimo v urejenem mestu, a kaj nam to pomaga, če pa je več kot očitno, da je to mesto umrlo. Sredi različnih interesov je ostalo prazno, z zanemarljivo kupno močjo, z močno omejeno izbiro dobrin. Mesto, kjer lahko kupiš kruh in jogurt, po kakšne bolj eksotične vijake pa je že treba kam drugam. Mesto, ki ni znalo izkoristiti ugodne lege ob meji, ki bi jo sebi v prid obrnil vsak spreten gospodar. Radi imamo naše malo neugledno mesto na robu vsega. Videlo je že precej boljše čase, sedaj pa neusmiljeno kaže svoja gola rebra. Zato spet želimo oprane in urejene izložbe, čiste ulice, počiščen park, svežo in kvalitetno sadje in zelenjavo, ponudbo za zabave željno mladino in tiste manj mlade. Majhnost našega mesta, dokler ni majhnost v glavah njegovih prebivalcev, ni naša hiba, ampak pomembna prednost v nizu kamenčkov, ki sestavljajo kvaliteto življenja. Vrnite Ormožu življenje! Kandidati, kateri izmed vas to zmore? Obvestilo Cenjene bralce obveščamo, da bo naslednja, 44. številka Tednika, zaradi praznikov izšla že v sredo, 30. oktobra. Uredništvo V noči na nedeljo bomo prestavili ure na zimski čas. Volkswagen Polo že od 1.780.000 sit. Izberite brezplačno klimo ali paket comfortline. . v vsakem primeru prihranite WyJ) do 190.000 tolariev! ^^ Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj TEL.: 02/788-11-50 TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.o.o. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO est ■ Kopalnice z navdihom. 20 LET TRADICIJE PEPTUJ, Ormoška 29, tel.: 02/771 01 70 KEOR đ.0.0., Zrkovska cesta 87, 2000 Maribor Čas prijaznih pogledov, sladkih besed in bogatih obljub. Foto: Martin Ozmec PTUJ / V NEDELJO GASILSKO TAKTIČNA VAJA ie bi zagorel Ptujski grad?! V okviru aktivnosti ob mesecu požarne varnosti pripravljajo v prostovoljnem gasilskem društvu Ptuj nevsakdanjo gasilsko taktično vajo gašenja, reševanja ljudi in premoženja ob požaru na Ptujskem gradu. Vajo bodo izvedli v nedeljo, 27. oktobra, od 8. ure dalje, kot je povedal predsednik gasilskega društva Ptuj Martin Vrbančič pa želijo na tak način razkriti vse možne vidike varovanja Ptujskega gradu v primeru požara ali druge nesreče. Zaradi vaje pričakujejo v nedeljo dopoldne nekoliko povečan in morda tudi moten promet na območju mesta, predvsem okrog grajskega hriba. Zato pozivajo vse udeležence v prometu in občane, da to sprejmejo z razumevanjem. Po vaji bodo v prostorih gasilskega doma Ptuj izvedli analizo poteka in opozorili na morebitne napake in pomanjkljivosti. -OM delana za i u^ a n a naročnik: IMestni odbor LDS Ptuj, Cankarjeva 6, Ptuj PO NAŠIH OBČINAH HAJDINA : Iz teme na svetlo STRAN 8 MESTNA OBČINA PTUJ KTV: Doklej še igrice STRAN 40 EKOLOGIJA: ČISTO MESTO: Najboljši v državi STRAN 3 POLITIKA Kandidati in kandidatke se predstavljajo STRANI 4, 5 PO NAŠIH OBČINAH LIST IZ MARKOVCEV STRANI 17-24 GOSPODARSTVO Ko mestna središča niso več konkurenca. STRAN 6 9770040197053 DOMA IN PO SVETU PO SLOVENIJI Za referendum o invalidskih organizacijah Ljubljana - Elena Pečarič je predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju predala pobudo za pri~etek postopka zbiranja podpisov v podporo zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o predlogu zakona o invalidskih organizacijah, podprto z nekaj ve~ kot 1000 zbranimi podpisi državljanov. Ob tem je Pečaričeva, sicer predsednica Društva za teorijo in kulturo hendikepa - YHD, poudarila, da pobudo vlaga kot posameznica, predlagano referendumsko vprašanje pa ostaja enako kot pri prvi pobudi za referendum o omenjenem zakonu, ki jo je YHD - neuspešno - sprožilo pred letošnjim poletjem. Predsedniški kandidati Ljubljana - Republiška volilna komisija (RVK) je z žrebom določila vrstni red kandidatur na seznamu kandidatur za volitve predsednika republike, ki bodo 10. novembra. Kroglice s številkami od ena do devet so prvo mesto namenile Janezu Drnovšku, drugi bo Gorazd Dre-venšek, tretja Barbara Brezigar, četrti Lev Kreft, peti Zmago Jelinčič, šesti Jure Cekuta, sedmi Anton Bebler, osmi France Arhar in deveti France Bučar Izginotja gama števca Celje - Splošna bolnišnica Celje je septembra letos na Okrožno državno tožilstvo v Celju podala kazensko ovadbo zoper neznanega storilca, ki naj bi bil odgovoren za izginotje gama števca gama žarkov minigama LKB. Vršilka dolžnosti direktorja celjske bolnišnice Štefka Presker odločno zanikala izjavo odstavljenega direktorja SB Celje Sama Fakina, ki je zatrdil, da so zoper enega izmed zdravnikov z oddelka za nuklearno medicino, s katerega je izginil omenjeni aparat, uvedli disciplinski postopek. Disciplinski postopek ni možen, dokler ni dokazov o tem, kdo naj bi omenjeni aparat odtujil. Zakon o detektivski dejavnosti Ljubljana - Državni zbor je končal drugo obravnavo novele zakona o detektivski dejavnosti, ki bo uskladila rešitve z evropskim pravnim redom, odpravila pa naj bi tudi administrativne in pravne ovire za tuje detektive, ki bodo opravljali to dejavnost v Sloveniji. Polemično razpravo je na seji sprožilo dopolnilo SDS, v skladu s katerim detektivske dejavnosti ne bi mogli opravljati nekdanji uslužbenci obveščevalno-varnostnih služb v nekdanji Jugoslaviji in tisti, ki so v zadnjih petih letih opravljali službo pooblaščenih uradnih oseb v obveščevalno-varnostnih službah. Zakon o eksplozivih Ljubljana - Poslanke in poslanci so v dobre pol ure opravili drugo obravnavo predloga zakona o eksplozivih - vlada ga je v državni zbor sicer napotila že konec januarja, a vse do začetka tega meseca ni prišel na vrsto za obravnavo na matičnem delovnem telesu -, ki med drugim natančno ureja proizvodnjo, prodajo in uporabo petard, ognjemetov in drugih pirotehničnih izdelkov (prodaja je dovoljena le decembra, uporaba pa med 26. decembrom in 2. januarjem). PTUJ / ZUPAN SPREJEL DRŽAVNE PRVAKE Ptujski bolniiarii na evropsko prvenstvo Na osmem državnem tekmovanju ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, ki je bilo 12. oktobra v izobraževalnem centru na Igu pri Ljubljani med 12 zmagovalnimi ekipami regijskih tekmovanj iz vse Slovenije z veliko prednostjo zmagala ekipa iz mestne občine Ptuj. Nove državne prvake je v četrtek, 17. oktobra, povabil na svečan sprejem župan mestne občine Miroslav Luci. Kot smo v Tedniku že poročali, je na regijskem preverjanju ekip prve pomoči Civilne za{-~ite, ki je bilo 21. septembra v osnovni {oli Markovci, sodelovalo 7 {est~lanskih ekip, najve~ izurjenosti in prakti~nega znanja pa je pokazala ekipa Ptuj II, pred ekipama občine Ormož in kidričevskega Taluma. Tej zmagi so sledile obsežne priprave in strokovno izpopolnjevanje, za kar je vsak od članov ekipe žrtvoval veliko prostega kene pa je prispevala osnovna {ola Ljudski vrt. Ob dobri in strokovno dodelani pripravljenosti pa je bila izredna tudi motivacija in enotnost vseh članov ekipe. Župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci je novim državnim prvakom čestital v imenu vseh občanov, ter poudaril, da pomeni prvo mesto na tako množičnem tekmovanju odlično zmago med prek 1000 pripadniki civilne za{čite oziroma Odlična ekipa mestne občine Ptuj z zmagovalnim pokalom z Iga, z leve: Matjaž Antonič, Tomaž Bombek, Boštjan Krajnc, Janez Fridl, Darko Kuzma in Leon Cestnik; manjka Bojan Kram-berger. ali službenega časa. Svoje delo pri pripravi ekipe sta odlično opravila tudi svetovalec župana mestne občine Ptuj za področje zaščite in reševanja mag. Janez Merc in višja medicinska sestra Rozika Ojsteršek. Mestna občina Ptuj je skupaj z Območno organizacijo Rdečega križa Ptuj nudila materialne pogoje za pripravo ekipe, neobhodne mane- izjemen in najboljši rezultat med vsemi 117 tekmovalnimi ekipami. Prvo mesto v Sloveniji pa nima le simboličnega pomena, ampak predstavlja izziv za nadaljnje delo, še posebej ob dejstvu, da bo ta ekipa februarja 2003 zastopala Slovenijo na evropskem tekmovanju v Pragi. Ta izjemen rezultat je po županovih besedah tudi najlepša SLOVENSKA BISTRICA / [ESTA IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Izvolili elektorje ietrte volilne enote Ponedeljkova 6. izredna seja občinskega sveta v Slovenski Bistrici, zadnja v tem iztekajočem mandatu, obsegala je sicer samo dve točki dnevnega reda, je minila v rekordnem času in brez zapletov. Sklepno dejanje zadnje seje občinskega sveta v tem mandatu pa je bila zahvala župana svetnikom ter svetniških skupin županu z željo, da bi se v občinskem svetu tudi v naprej ohranila takšna toleranca, kot je bila doslej. Pri premoženjskih zadevah so obravnavali menjavo zemljišč za potrebe podjetja Almont, d.o.o., kar so svetniki soglasno sprejeli. V nadaljevanju šeste izredne seje občinskega sveta je potekala izvolitev šestih elektorjev v volilno telo četrte volilne enote za izvolitev člana državnega sveta predstavnika lokalnih interesov, kamor sodijo poleg občine Slovenska Bistrica še občine Oplotnica, Ruše, Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi, ter določitev kandidata za člana državnega sveta iz občine Slo- priložnost, da podpremo voljo tistih, ki mislijo in delajo že naprej tako. Izrazil je veselje, da lahko skupaj praznujemo zmago prostovoljnega in dolžnostnega dela hkrati, pa tudi humanitarnega organiziranja v boju z različnimi oblikami ogrožanj človeka. Zagotovil je, da je Mestna občina v skladu z možnostmi vedno kazala pripravljenost in nudila vso potrebno strokovno in materialno podporo pri organiziranju vseh oblik re{e-valne in za{čitne dejavnosti. In zagotovo bo tako tudi v bodoče. Velikega uspeha ptujske ekipe je bila vesela tudi predsednica Območne organizacije Rdečega križa Ptuj Zalika Obran, ki je menila, da je to {e posebej prijetno v času, ko se o Rdečem križu v glavnem govori slabo. Dolgo je trajalo, pa je končno le uspelo, zato je članom ekipe za velik uspeh čestitala in izrazila željo, da bi Slovenijo dostojno zastopali tudi na Evropskem prvenstvu v Pragi. Vodja Uprave za obrambo Ptuj Stanko Meglic pa je ob čestitki izpostavil tudi nadvse pomembno vlogo vi{je medicinske sestre Rozike Ojster{ek, ki je ekipo pripravljala po strokovni plati, in na vsestransko pomoč mag. Janeza Merca, svetovalca župana za področje za{čite in re{e-vanja. Rozika Ojsteršek, ki je ekipo očitno zelo dobro pripravila, pa je povedala, da je trajalo tri leta, preden so uspeli, in to z veliko prednostjo 53 točk pred drugouvr{čeno ekipo. Skoraj neponovljivo, čestitamo in veliko uspeha v Pragi! M. Ozmec venska Bistrica. Od treh kandidatov, predlagani so bili mag. Darjan Gradišnik, Milan Ozi-mič in Ljubica Zgonec — Zorko, je dobil največ glasov Milan Ozimič. Volitev za člana državnega sveta - predstavnika lokalnih interesov, volilo ga bo 11 elektorjev iz omenjenih občin, od tega jih je šest iz občine Slovenska Bistrica, bo 27. novembra in takrat se bo Milan Ozimič s kandidati iz ostalih občin potegoval za člana državnega sveta. VT LENART / FESTIVAL NARODNOZABAVNE GLASBE Najboljši Show Band klobuk V petek, 18. oktobra, je v športni dvorani v Lenartu potekal festival narodnozabavne glasbe, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Motiv Slovenske gorice, pod častnim pokroviteljstvom občine Lenart. Na festivalu je sodelovalo deset ansamblov, in sicer Kompromis, Pop, Jernej Kolar, Zreška pomlad, Izvir, Show band klobuk, Primož Založnik, Špik, Pogum in ansambel bratov Gašperič. Po mnenju strokovne komisije, ki so jo sestavljali Oto Vrhovnik, Boris Ro{ker, Damjan Kolarič in Darko Skerget je bil najbolj{i ansambel Pogum s skladbo Pogumni stric, pred ansamblom Izvir in Primožem Založnikom. Za naj-bolj{o priredbo ljudske skladbe pa so razglasili ansambel Show Band klobuk. Po mnenju občinstva je bil najbolj{i ansambel Pogum pred Zre{ko pomladjo in Shov Band Klobukom. Nagrado za najbolj{e besedilo pa je prejela Barbara Kolarič, za besedilo skladbe Naj bo muzikant, v izvedbi ansambla Izvir. Kot je povedal predsednik kulturnega dru{tva Motiv Slovenske gorice Franc Bratkovič so bili z obiskom zadovoljni. Če bo prireditev postala tradicionalna, pa je odvisno od več faktorjev, eden od teh so zagotovo sponzorji. Zmago Šalamun ORMOŽ / TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA Zadovoljni z obiskom V minulem tednu je Ljudska univerza Ormož v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj, enoto Ormož, pripravila prireditve v Tednu vseživljenjskega učenja. Prireditve je obiskalo 250 zainteresiranih, kar po besedah vodje ljudske univerze Ernesta Vodopivca vseeno nakazuje pozitiven trend. Razmišljajo, da bi prihodnje leto prireditve prenesli na prosto, vendar z le dvema strokovnima delavcema bo to zelo težko. Tokrat so organizirali brezplačen ogled prostorov in zbirk ormoškega in etnološke zbirke velikonedeljskega gradu. Na predavanju in pogovoru so gostili dr. Vekoslava Grmiča, ki je spregovoril o našem času in misli dr. Stanka Cajnkarja. Z diapozitivi in glasbo je svoje delo in doživetja kot študenta medicine v tropskih krajih Papue-Nove Gvineje predstavil zdravnik Amadej Lah. V muzejskem vikendu so otroci slikali na kamne. Ljudska univerza pa je svoje delovanje predstavila v informativnih dnevih o programih in projektih, predstavili pa so tudi center za samostojno učenje. Sicer pa ljudska univerza iz- vaja predvsem programe za pridobitev izobrazbe za različne poklice. Za tečaje jezikov za otroke in odrasle zanimanja praktično ni in zainteresirane priključijo skupinam, ki si pridobivajo formalno izobrazbo. Za nekatere naročnike in podjetja pa pripravljajo tečaje italijanščine in angleščine. Želeli bi tudi tesnejše sodelovanje z uradom za delo, saj doslej še niso dobili nobenega naročila za izvedbo kakšnega tečaja. Sicer pa Vodopivec meni, da se ljudje premalo zavedajo pomembnosti znanja tujih jezikov in znanja nasploh. vki PO SVETU Rešitev primera Bobetko Zagreb - Hrvaška vlada pričakuje, da bo pritožbeni svet ha-aškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v desetih dneh odgovoril na dve pritožbi, ki ju je v preučitev sodišču vložila hrvaška vlada v zvezi z obtožnico proti upokojenemu hrvaškemu generalu Janku Bobetku, je pred obiskom glavne haaške tožilke Carle Del Ponte v Zagrebu na novinarski konferenci izjavil hrvaški premier Ivica Račan. Po njegovih besedah bodo na Hrvaškem odločitev pritožbenega sveta haaškega sodišča sprejeli, nato pa bodo nadaljevali v skladu z ustavnim zakonom o sodelovanju s haaškim sodiščem in obtožnico proti generalu Bobe-tku poslali županijskemu sodišču v Zagrebu. Del Pontejeva napovedala obtožnico proti pripadniku OVK Priština - Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, ki je v torek prispela na obisk v Prištino, je dejala, da bo do konca leta na haaškem sodišču vložena prva obtožnica proti pripadniku nekdanje Osvobodilne vojske Kosova (OVK), vendar njegovega imena ni navedla. Prihodnje leto pa naj bi na ha-aškem sodišču vložili še dve obtožnici proti pripadnikom nekdanje OVK, je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug. Del Pontejeva je tudi dejala, da je Kosovo obiskala zato, da bi utrdila odnose sodišča in mednarodnih mirovnih sil v pokrajini. Ni vedel za na~rte o napadih na ZDA Hamburg - V Hamburgu se je v torek začel sodni proces proti Maročanu Munirju El Mo-tasadeku, domnevnemu članu hamburške teroristične celice Al Kaida, katere trije člani so bili med napadalci v samomorilskih napadih na ZDA 11. septembra. Gre za prvo sojenje proti nekomu, ki je obtožen neposrednega sodelovanja pri pripravi in izvršitvi teh napadov. Obtoženi El Motasadek je pred sodiščem zatrdil, da ni vedel nič o načrtih napadalcev. O svojih pogovorih s trojico, ki je bila med samomorilci, ki so ugrabili štiri letala 11. septembra, pa je dejal, da niso nikoli govorili o čem takem. Zmaga Djukanovi~eve zveze Podgorica - Osrednja volilna komisija v Črni gori (RIK) je uradno potrdila zmago zveze Za evropsko Črno goro - Milo Djukanovič na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah. Članici te zveze, Demokratična stranka socialistov (DPS) črnogorskega predsednika in Socialdemokratska stranka (SDP) Ranka Krivokapiča sta dobili 39 od 75 poslanskih mest, kolikor jih bo imel novi parlament, kar jima omogoča samostojno oblikovanje vlade. Volilna udeležba je bila 77,48-odstotna. Na enem volišču v Podgorici bodo volitve zaradi nepravilnosti ponovili, vendar to ne bo vplivalo na končni izid, saj gre samo za 65 volilnih upravičencev. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Lektor: Boštjan Metličar. Naslov: RADIO-TEDNIK, p.p. 95, Palčeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-37, 749-34-10; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-14, 749-34-15. Naročniška razmerja: (02) 749-34-16. Celoletna naročnina: 11.960 tolarjev, za tujino 24.390 tolarjev. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d. Tisk: Delo d.d.. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št 89. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Celostna podoba: Slavko Ribarič. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si AKTUALNO PTUJ / 10 LET ČISTEGA MESTA Med najboljšimi v državi Ptujsko podjetje Čisto Mesto je nastalo kot mešana družba Komunalnega podjetja Ptuj in podjetja Eko les iz Ptuja. Poslovati je pri~elo 2. oktobra 1992 z osnovno dejavnostjo, in sicer z gospodarjenjem z odpadki na obmo~ju petnajstih ob~in Spodnjega Podravja z okoli 70.000 prebivalci. Osrednjo slovesnost ob 10-letnici Čistega mesta so pripravili v sredo, 16. oktobra, v centru za ravnanje z odpadki na Dor-navski cesti, kjer so pripravili tudi dan odprtih vrat. Zbrane na ploščadi med centrom za ravnanje z odpadki in upravnimi prostori Čistega mesta je ob pričetku slovesnosti prijetno presenetil "delavec" v uniformi Čistega mesta, ki je na videz nerodno stopil pred posodo za smeti, ki je služila za govorniški oder, nekajkrat pihnil v mikrofon in ko je ugotovil da deluje, nekoliko "zmedeno" nagovoril zbrane, naj že enkrat začnejo s slovesnostjo, češ da bi delavci že radi slavili, saj bo golaž hladen. Seveda smo v delavski uniformi kmalu prepoznali odličnega igralca Tadeja Toša, ki je svojo vlogo delavca Čistega mesta odigral kot povezovalec do nološko zasnovo za bodoči Center za ravnanje z odpadki v Gajkah. Se to je ugotovil Andrej Koter, da je po 10 letih na območju 15 občin, v katerih opravljajo odvoz odpadkov, danes dvakrat več odpadkov, da je število gospodinjstev iz slabih 6000 naraslo na več kot 16.000, da je povprečna storilnost njihovih delavcev trikrat večja, da danes ločujejo že 50 odstotkov ustvarjenih odpadkov, da so njihove cene med najnižjimi v Sloveniji, da so eno redkih slovenskih podjetij v tej panogi, ki so uspeli pridobiti certifikat kakovosti ISO 9001, ter da s svojimi projekti ravnanja z odpadki de- krajanom Spuhlje, da so se odločili za novo lokacijo centra za ravnanje z odpadki v Gajkah. Zaradi vseh doseženih uspehov, predvsem pa zaradi uspele strategije razvoja na področju ravnanja z odpadki, ki je vzorno za vso Slovenijo, je delavcem Čistega mesta čestital tudi državni sekretar v Ministrstvu za okolje in prostor Marko Slokar. Poudaril je, da sodi mestna občina Ptuj med tiste občine, ki so storile največ na področju ravnanja z odpadki. Zagotovo je tudi zaradi tega zadnje poročilo Evropske komisije za to področje ugodno. Dokončno pa bomo ugodili zahtevam Evrope v naslednjih letih, saj načrtujemo v Sloveniji 17 regionalnih centrov za ravnanje z odpadki. Slokar je izrazil, da bo eden teh centrov kmalu nastal v neposredni bližini sedanjega na Ptuju. Delavcem Čistega mesta sta ob jubileju čestitala tudi kandidata za župana mestne občine Ptuj Marija Magdalene in dr. Stefan Celan, ki je izrazil željo, da bi postalo Cisto mesto razvojno podjetje in da bi znali svoje znanje in izkušnje prodati tudi v svetu. Ob 10. obletnici obstoja so iz- ročili priznanja štirim najbolj pridnim in prizadevnim sodelavcem Cistega mesta, Stanku Fideršku, Stanislavu Lesjaku, Ivanu Arbaj-terju in Mariji Belšak. Nadvse zanimiv pa je bil tudi kulturni spored, ki so ga pripravili malčki iz ptujskega vrtca, učenci OS Ljudevita Pivka, pevski zbor Jezero iz Brstja in Stajerski frajtonarji KUD Valentina Zumra iz Hajdoš. M. Ozmec Posebej domiseln kulturni program so pripravili malčki iz ptujskega vrtca in učenci OS Ljudevita Pivka. Foto: M. Ozmec O 10-letnem razvoju Čistega mesta je govoril direktor Andrej Koter. konca slovesnosti. Kot se spodobi, je ob 10-letnici podjetja zbrane najprej nagovoril domačin, direktor Andrej Koter in poudaril, da si od vsega začetka prizadevajo zadovoljevati potrebe občanov na področju zbiranja ostankov komunalnih odpadkov, ločenega zbiranja odpadkov iz ekoloških otokov, sortiranja ločeno zbranih frakcij papirja, plastike, stekla, pločevink in kosovnih odpadkov ter na področju zbiranja in predelave bioloških odpadkov s kompostiranjem. Vse ostanke komunalnih odpadkov so odlagali in v zadnjem času balirali ter začasno deponirali, poleg tega pa skrbeli še za sanacijo divjih odlagališč in za izdelavo projektov s področja ravnanja z odpadki. Ko so pred 10 leti začeli, smo bili na območju Spodnjega Pod-ravja priča onesnaženosti podtalnice, kar je posledično prispevalo k višji obliki razmišljanja in širši zaščiti okolja. V razvoju podjetja je pomenilo mejnik leto 1994, ko so pričeli z nadzorom nad odlaganjem odpadkov, z ločenim zbiranjem odpadkov ter s sanacijo neurejene osrednje deponije v Brstju. Vzporedno s tem pa je tekel projekt razširitve odlagališča po vseh predpisih in normativih, ki je bil eden od prvih v Sloveniji. Leta 1996 so pričeli odlagati odpadke v novo odlagališče, sedež podjetja pa preselili na sedanjo lokacijo ob Centru za ravnanje z odpadki na Dornavski cesti. Razvoj ločevanja z odpadki so leta 1998 nadaljevali z izgradnjo kompos-tarne in nadstrešnice, ker pa so v lanskem letu ostali brez odlagališča odpadkov, so skupaj z Mestno občino Ptuj zgradili obrat za ba-liranje odpadkov ter pričeli z začasnim skladiščenjem bal. Takšna rešitev predstavlja tudi dobro teh- lujejo tudi v širšem slovenskem prostoru. Delavcem Cistega mesta, še posebej tistim, ki se vsako jutro že ob štirih odpravijo na sicer nekoliko umazano, a spoštovanja vredno delo, je čestital tudi župan mestne občine Miroslav Luci in se ob tej priložnosti zahvalil tudi ORMOŽ / KAKŠNO POKOJNINO LAHKO PRIČAKUJETE Danes so pokojnine nizke V ormožu je bila v petek okrogla miza na temo Kakšno pokojnino lahko pri~akujete v prihodnje. Gost je bil mag. Marko Štrovs, bivši sekretar v Ministrstvu za delo, družino in socialno politiko, zadolžen za podro~je upokojevanja. Okrogle mize se je udeležilo okrog 30 zainteresiranih. Mag. Štrovs je govoril o tem, kako je vlada v nekaj letih prikrajšala upokojence za lep kup denarja in da finance države v zadnjih dveh letih rešujejo upokojenci, pa o svojevrstnem nesmislu, da so danes lahko socialne podpore višje od pokojnine za najnižjo dobo 15 let. Poudaril je, da so danes pokojnine zelo nizke in da je več kot polovica pokojnin pod 80.000 tolarji, medtem ko statistika kaže, da je povprečje pri 110 tisočakih, ker pov- prečje umetno dvigajo izjemno visoke borčevske in druge posebne pokojnine. Glede kmečkega upokojevanja ob vstopu v Unijo pa je povedal, da bodo morali gospodarji prej v pokoj in predati kmetijo naslednikom, vendar jim bo treba zagotoviti večjo socialno varnost. Sedaj se velikokrat zgodi, da kmetije ne predajo, ker s kmečko pokojnino ne morejo preživeti, dodatek za pomoč in postrežbo pa jim po zakonu ne pripada. vki TURNISCE / ZID ŠE NAPREJ PROPADA Mestna ietrt in obiina prekratki Zid ob Turniškem gradu še naprej propada. Mestna ~etrt in mestna ob~ina pa nimata denarja za sanacijo, ~eprav so v preteklosti že vlagali v to obnovo. Država, ki je lastnica tega območja, se za poškodbe ne zmeni. Prestavniki četrti Breg na ta problem opozarjajo že dolgo. Poleg tega gre za območje, kjer ni pločnika, pa bi ga že zaradi varnosti otrok, kar nekaj jih ima tod šolsko pot, morali zgraditi. Z njim bi lahko zaustavili tudi nadaljnje propadanje zidu, ki je sedaj neposredno izpostavljen vlagi s cestišča, je med drugim povedal predsednik sveta MC Breg Janez Rožmarin. Tekst in foto: MG PTUJ / S SEDME IZREDNE SEJE MESTNEGA SVETA Pogodba za Gajke Ptujski mestni svetniki so na svoji predzadnji seji, eno naj bi imeli še po volitvah, 21. oktobra, mandat jim preneha s potrditvijo mandatov novih svetnikov, z 19 glasovi (pri glasovanju je bilo navzo~ih 24 svetnikov), potrdili predlog pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih v zvezi z izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki Gajke med mestno ob~ino Ptuj in mestno ~etrtjo Jezero, ki jo bosta v teh dneh podpisala župan Miroslav Luci in predsednica sveta mestne ~etrti Jezero Marija Cvetko. Na dan glasovanja o pogodbi je bilo izdano tudi gradbeno dovoljenje za za~etek pripravljalnih del za gradnjo. Glede na to, da so gradnjo Centra Gajke podprle vse politične stranke v mestnem svetu in glede na jasno referendumsko vprašanje, vprašanj o obsežnosti dogovorov vsaj na tej seji ni bilo pričakovati. Nekateri svetniki so se naravnost čudili, kaj vse vsebuje predlog pogodbe, čeprav se ve, da bi največji projekt - kanalizacijo - morali zgraditi že zaradi samega centra za ravnanje z odpadki. Ta pa je vreden vsaj polovico od blizu milijarde petsto milijonov tolarjev, kolikor naj bi v štirih letih porabili za uresničevanje zapisanih zahtev. Nekateri so bili tudi mnenja, da si je mestna občina Ptuj s sprejemom pogodbe naložila preveliko finančno breme, kar je na nek način potrdil tudi ptujski župan Miroslav Luci, ko je dejal, da bo v prvih petih letih financiranje težko glede na to, da še ni podpisane delitvene bilance z dvema občinama, in si mestna občina ne bo mogla privoščiti premostitvenega kredita. Zaradi same gradnje centra pa ne bi smel trpeti proračun mestne občine Ptuj, ker so viri za pokrivanje investicije zagotovljeni. Po projektantskem predračunu bo celotna investicija v Gajke stala nekaj nad tri milijarde tolarjev, na milijardo in 458 milijonov tolarjev pa so ocenjene pogodbene zahteve za Spuhljo oziroma mestno četrt Jezero. Do leta 2007 bodo rento za zdajšnje odlagališče sprejemali še Brstjani, tem bo potrebno v tem obdobju izplačati še 60 milijonov tolarjev, zaprtje zdajšnje deponije bo stalo 300 milijonov tolarjev. 800 milijonov tolarjev namerava mestna občina za Gajke pridobiti iz države, iz takse se bo v petnajstih letih nateklo 525 milijonov tolarjev, iz cene odvoza odpadkov pa v šestnajstih letih 4,5 milijarde tolarjev. V petnajstih letih bodo krajanom izplačali za skoraj 183 milijonov rente, renta mestne četrti pa bo dosegla 115 milijonov tolarjev. Pogajanja do čistopisa pogodbe niso bila lahka, večina svetnikov se v tem obdobju ni izkazala oziroma jih nista zanimala potek pogajanj in vsebina zahtev, čeprav so se vseskozi zavedali, da gradnja centra Gajke pomeni najhitrejšo in najkvalitetnejšo sanacijo že močno načetega okolja na tem območju zaradi nekontroliranega odlaganja. Sestavni del pogodbe je tudi terminski plan za izpolnitev zahtev. Vrednosti iz tega plana so orientacijske, mestna občina mora prevzete obveze izpolniti v obsegu in rokih, ne glede na cenovne in stroškovne spremembe. MG Na ponedeljkovi izredni seji sveta mestne občine Ptuj so bili med osmimi kandidati za elektorje izvoljeni Vladimir Cuš (Svetniška skupina Zelenih Ptuja) z 19 glasovi, prav toliko jih je dobil Mitja Mrgole (Svetniška skupina DeSus), Milan Križe (Svetniška skupina ZLSD) je dobil 17 glasov, prav toliko pa tudi Janez Ver-tič (Svetniška skupina LDS), Konrad Rižner (Svetniška skupina LDS) je prejel 16 glasov. Za kandidata v državni svet je bil med tremi kandidati s 13 glasovi izvoljen Robert Ceh (dr. med. spec., ki ga je predlagal svetnik SLS Slavko Br-glez). Kandidirala sta še Peter Pribožič in Ignac Vrhovšek. POLITIKA OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GORIŠNICA RAZGLAS Na podlagi 4. člena In drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94,33/94, 61/95, 70/95, 20/98 in 52/2002) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95 in 70/200) je občinska volilna komisija občine GORIŠNICA sestavila naslednji SEZNAM POTRJENIH KANDIDATUR ZA ŽUPANA OBČINE GORIŠNICA NA VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 Glasuje se za /1/ enega kandidata. Volitve za župana občine Gorišnica so 10. novembra 2002. V seznam so vpisani /3/ trije kandidati in sicer: 1. Jožef KOKOT, roj, 19.03.1946, Moškanjci 45/a, strojni tehnik, samostojni podjetnik Predlagatelj: SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 2. Leopold OREiEK, roj. 11.02.1952, Tibolci 50/a, elektrotehnik telekomunikacij, referent za medsebojna razmerja Predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - OBČINSKI ODBOR GORIÍNICA 3. Rozalija (Zalika) OBRAN roj. 01.10.1945, Moškanjci 2/b, višja medicinska sestra, univ.dipl.organizator dela, upokojenka Predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRÍČANSKA LJUDSKA STRANKA Številka: 006-07-17/2002 Datum: 19.10.2002 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GORIŠNICA, Gorišnica 54 Predsednica OVK Gorišnica: Barbara DEBEVEC, univ.dipl.prav. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GORIŠNICA RAZGLAS Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94,33/94, 61/95, 70/95, 20/98 in 52/2002) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 in 70/2000) je občinska volilna komisija občine GORIŠNICA sestavila naslednji SEZNAM POTRJENIH LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA NA VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 V VOLILNA ENOTA [T. 1, ki obsega območje naslednjih naselij: Cunkovci, Formin, Gajevci, Gorišnica, Mala vas, Moškanjci, Muretinci, Placerovci, Tibolci, Zagojiči in Zamušani. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 1. UPOKOJENCI Predlagatelj: IRENA LAPORNIK IN SKUPINA VOLIVCEV Kandidati: 1. Ivan OBRAN, roj. 17.12.1942, Moškanjci 65, kmetijski tehnik, upokojenec 2. Franc PETEK, roj. 09.10.1938, Muretinci 30, gradbeni tehnik, upokojenec 2. NOVA SLOVENIJA Predlagatelj: NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Kandidati: 1. Rozalija OBRAN, roj. 01.10.1945, Moškanjci 2/b, višja medicinska sestra, univ. dipl. organizator dela, upokojenka 2. Franc IVANUi, roj. 18.04.1961, Cunkovci 2/a, ključavničar, ključavničar 3. Silvo SOK, roj. 21.06.1975, Zamušani 36/a, ekonomist, direktor zasebnega podjetja 4. Antun MODLIC, roj. 14.04.1954, Zagojiči 7, voznik reševalec, direktor zasebnega podjetja 5. Janko [UMAN, roj. 05.09.1951, Gorišnica 172, strojni tehnik, avtomehanik, vodja servisa 6. Franc BEZJAK, roj. 11.08.1946, Formin 26/a, trgovski poslovodja, samostojni podjetnik 7. Branko GOLOB, roj. 17.03.1957, Tibolci 17/b, strojnik, brezposelni 8. Milena MUNDA, roj. 18.12.1954, Gajevci 39, kmetovalka, kmetovalka 9. Jerica FISTRAVEC, roj. 20.02.1941, Muretinci 21, administrativni tehnik, upokojenka 10. Jožef BELiAK, roj. 29.12.1957, Moškanjci 7, električar, vzdrževalec 3. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - OBČINSKI ODBOR GORIŠNICA Kandidati: 1. Andrej HORVAT, roj. 11.09.1966, Gorišnica 95, magister kemijske tehnologije, vodja programa 2. Jožef PETEK, roj. 12.03.1960, Moškanjci 102, avtoklepar, avtoklepar 3. Vlado KELENC, roj. 03.03.1955, Formin 32/b, gostinski tehnik, samostojni podjetnik 4. Konrad KOSTANJEVEC, roj.05.07.1943, Mala vas 41, dipl.ing.org., upokojenec 5. Leopold OREiEK, roj. 11.02.1952, Tibolci 50/a, elektrotehnik telekomunikacij, referent za medsebojna razmerja 6. Zinka KELENC, roj. 26.08.1963, Muretinci 48/a, gostinski tehnik, samostojni podjetnik 7. Anton PRAVDIČ, roj. 05.10.1966, Gajevci 18/a, voznik, veterinarski higienik 8. Janko HORVAT, roj. 09.02.1964, Zagojiči 14/c, elektrotehnik, vodja izmene 9. Bernarda HORVAT, roj. 13.03.1975, Moškanjci 35/a, študentka gradbeništva, študentka 10. Milan MARIN, roj. 28.10.1954, Formin 17, kovinar, navijalec vzmeti 5. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Predlagatelj: SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA VOLILNI OBČNI ZBOR ČLANSTVA Kandidati: 1. Slavko VISENJAK, roj. 22.07.1957, Moškanjci 75, ing. agronomije, izvršilni direktor proizvodnje 2. Jožef KOKOT, roj. 19.03.1946, Moškanjci 45/a, strojni tehnik, samostojni podjetnik 3. Stanislav VOJSK, roj. 17.10.1962, Zagojiči 14/e, dipl.ing.elektro, vodja izgradnje zahtevnih objektov 4. Alojzija (Slavica) CVITANIČ, roj.04.04.1957, Gorišnica 62, predmetna učiteljica, učiteljica na OŠ Gorišnica 5. Davorin KELENC, roj. 28.09.1960, Zamušani 54/b, ing. gradbeništva, vodja tehničnega sektorja Gradis Ptuj 6. Stanislav RIŽNAR, roj. 06.06.1961, Formin 31/a, strojni tehnik, vodja proizvodnje, TVP Vzmetni inženiring Formin 7. Viktor IVANČIČ, roj. 08.07.1953, Placerovci 16, KV zidar, gospodar večnamenske dvorane 8. Srečko PEKLAR, roj. 14.09.1973, Muretinci 39, ing. elektrotehnike, programer, Edico d.o.o. Ljubljana 9. Janez (Janko) VAUPOTIČ, roj. 28.05.1959, Mala vas 20/b, kmetijski tehnik, vrtnar 10. Slavko RIŽNAR, roj. 18.06.1954, Gajevci 16/a, ekonomist, samostojni podjetnik 6. NEODVISNA LISTA JANKA IVANUÏ Predlagatelj: SLAVKO VOGRINEC IN SKUPINA VOLIVCEV Kandidati: 1. Janko IVANUi, roj. 11.07.1955, Formin 20/a, ekonomsko komercialni tehnik, SPIZ 2. Miran KLINC, roj. 26.08.1961, Gorišnica 45, univ.dipl.ing. 3. Božidar HORVAT, roj. 11.08.1976, Muretinci 37/c, študent prava, študent 4. Franc ROiKAR, roj. 04.11.1959, Mala vas 18, monter ogrevalnih naprav, monter 7. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Predlagatelj: KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SDS Kandidati: 1. Danilo TAVZELJ, roj. 17.01.1960, Tibolci 6, slikopleskar, samostojni podjetnik 2. Marija ARNEJČIČ, roj. 06.01.1943, Gorišnica 37, srednja šola PTT, upokojenka 3. Jožica KOKOT, roj. 18.03.1950, Moškanjci 45/c, kemijski tehnik upokojenka 4. Danica ZUPANIČ, roj. 27.09.1965, Gorišnica 100/b, administrativni tehnik, referent za poslovanje s prebivalstvom 5. Vinko KOVAČEC, roj. 18.07.1948, Gorišnica 88, VKV instalater, delovodja vodovoda 6. Srečko EMERiIČ, roj. 13.01.1956, Moškanjci 114/e, komercialni tehnik, vodja komerciale 7. Erika SKUHALA, roj. 04.01.1962, Zamušani 53/b, trgovka, delo za trakom 8. Zdenka CIGLARIČ, roj. 12.10.1954, Zamušani 21/a, gospodinja, gospodinja 9. Ivanka MIKiA, roj. 05.05.1946, Zamušani 75, gospodinja, gospodinja V volilni enoti se voli 10 članov občinskega sveta. Glasuje se samo za (1) eno listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. Volitve bodo v nedeljo, dne 10. novembra 2002. Številka: 006-07-15/2002 Datum: 19.10.2002 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GORIŠNICA, Gorišnica 54 Predsednica OVK: Barbara DEBEVEC, univ.dipl.prav. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GORIŠNICA RAZGLAS Na podlagi 4. člena in drugega odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94,33/94, 61/95, 70/95,20/98 in 52/2002) v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95 in 70/2000) je občinska volilna komisija občine GORIŠNICA sestavila naslednji SEZNAM POTRJENIH LIST KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV OBČINSKEGA SVETA NA VOLITVAH 10. NOVEMBRA 2002 V VOLILNI ENOTI iT. 2, ki obsega območja naslednjih naselij: Brezovec, Cirkulane, Dola-ne, Gradišča, Gruškovec, Mali Okič, Medribnik, Meje, Paradiž, Pohorje, Pristava, Slatina in Veliki Vrh. V seznam so vpisane naslednje liste kandidatov: 2. NOVA SLOVENIJA Predlagatelj: NOVA SLOVENIJA — KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA Kandidati: 1. Tatjana MAROH, roj. 19.08.1959, Gradišča 13, farmacevtka, samostojna podjetnica 2. Elizabeta KORENJAK, roj. 04.04.1950, Meje 18/b, kemolaborant, upokojenka 3. Daniel POLAJŽER, roj. 04.07.1950, Cirkulane 53/a, strojni tehnik, samostojni podjetnik 4. Jože PETROVIČ, roj. 10.12.1936, Cirkulane 56, zidar, upokojenec 5. Anton EMERiIČ, roj. 07.11.1954, Paradiž 46, keramičar, keramičar 6. Jožef DERNIKOVIČ, roj. 19.03.1933, Cirkulane 48, zborovodja, upokojenec 3. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Predlagatelj: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE — OBČINSKI ODBOR GORIŠNICA Kandidati: 1. Branko MAJHEN, roj. 23.12.1966, Gradišča 21, strojni tehnik, samostojni podjetnik 2. Anton KOKOT, roj. 15.01.1961, Pohorje 17, ključavničar, ključavničar 3. Milan VOGLAR, roj. 30.05.1954, Pristava 40/a, elektro monter, elektro monter 4. Mateja MURiEC, roj. 26.06.1974, Medribnik 12, študentka, študentka 5. Dušan JURGEC, roj. 27.11.1072, Paradiž 27/a, viličarist, viličarist 6. Danijel FAJFAR, roj. 10.01.1978, Cirkulane 67, prodajalec, prodajalec 4. ZDRU@ENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Predlagatelj: ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV PTUJ — KONVENCIJA 1. Franc MILOŠIČ, roj. 16.08.1964, Gradišča 46, str. ključavničar, signallzator 2. Anton BRATUiEK, roj. 28.04.1956, Cirkulane 44, strojni tehnik, zavarovalni zastopnik 3. Majda ŽURAN, roj. 29.07.1961, Cirkulane 76/a, dipl. ekonomist, višji skrbnik komitentov 4. Mirko LETONJA, 12.03.1963, Gradišča 148, elektrikar, sam. podjetnik 5. Ivan TETIČKOVIČ, roj. 19.06.1958, Pristava 27, strugar, varnostnik 6. Matej ŽURAN, roj. 17.11.1980, Cirkulane 76/a, gimn, maturant, špediter-carinski deklarant 5. SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA Predlagatelj: SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA VOLILNI OBČNI ZBOR ČLANSTVA Kandidati: 1. Danica RANFL, roj. 01.03.1958, Paradiž 10/b, univ.dipl.oec., vodja poslovalnice Banka Koper 2. Jožef KLINC, roj. 12.03.1952, Cirkulane 39, ing. agronomije, komercialist 3. Ivan HEMETEK, roj. 12.01.1970, Cirkulane 1, strojni tehnik, ADK Cirkulane 4. Ruža BRLEK, roj. 06.07.1962, Brezovec 11/č, ekonomski tehnik, finančni referent 5. Ivan EMERŠIČ, roj. 10.10.1942, Gradišča 79, kmetovalec, kmetovalec 6. Marija LESJAK, roj. 12.03.1958, Mali Okič 20/a, ekonomski tehnik, samostojni podjetnik 7. SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE Predlagatelj: KONFERENCA OBČINSKEGA ODBORA SDS Kandidati: 1. Miroslav iOBA, roj. 16.11.1939, Cirkulane 53, učitelj, učitelj 2. Anton PODHOSTNIK, roj. 09.01.1972, Cirkulane 63, Naravoslovno-matematični tehnik, študent strojništva 3. Jožef DOBRUN, roj. 04.03.1959, Dolane 18, strojni tehnik, avtoprevoznik samostojni podjetnik 4. Danica PRELOG, roj. 10.02.1957, Cirkulane 25/b, medicinska sestra, medicinska sestra 5. Herman KRAJNC, roj. 27.02.1964, Slatina 54/a, laborant, laborant 6. Franc ČERNIVEC, roj. 12.07.1963, Brezovec 28, keramičar, samostojni podjetnik V volilni enoti se voli 6 članov občinskega sveta. Glasuje se samo za (1) eno listo kandidatov. Volivec lahko da en preferenčni glas kandidatu, ki mu daje pri izvolitvi prednost pred ostalimi kandidati na listi, za katero bo glasoval. Volitve bodo v nedeljo, dne 10. novembra 2002. Številka: 006-07-16/2002 Datum: 19.10.2002 OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA GORIŠNICA, Gorišnica 54 Predsednica OVK: Barbara DEBEVEC, univ. dipl.prav. VOLITVE 2002 Predsfa'vllamo kandidate za župane Rozalija Ojsteršek -PTUJ Kandidatka SLS, upokojena višja medicinska sestra. Predvsem je njena želja, da bi se Ptuj razvijal skladno na vseh področjih. Obvoznica in novi ptujski most bi morala biti že zgrajena oziroma v fazi zaključevanja del. Trenutno stanje na Rozalija Ojsteršek področju cestnih povezav hromi ptujsko gospodarstvo in celotni Ptuj potiska v neke vrsto izolacijo. V svojem programu daje prednost razvoju gospodarstva, turizma in kmetijstva, zlasti iskanju ugodnih kreditov za njihov razvoj, in tudi pridobivanju nepovratnih sredstev. Tudi za zdravstvo je potrebno več denarja dobiti iz državnega proračuna, glede na podatke o vse večji obolevnosti na tem območju. Potrebno bo zgraditi tudi več socialnih stanovanj, varovana stanovanja in več otroških igrišč. (MG) Ivan Tkalec - PTUJ Za kandidata za župana mestne občine Ptuj so ga izbrali v Stranki Slovenskega Naroda. Skupa s stranko želi spodbuditi gospodarski razvoj v občini, ki je zašel v slepo ulico. Tudi mestno jedro kliče po ureditvi, potrebno bi bilo izboljšati bivalni standard prebivalcev. Na Ptuju primanjkuje tudi novih stanovanj, v stranki imajo odgovor tudi na to. Ob tem želijo promovirati športnike z rezultati, ki pa za Ptuj ostajajo skriti. Glede turizma se na Ptuju marsikaj Ivan Tkalec obljublja, že z njegovo ureditvijo pa lahko naredimo največ za povečani turistični obisk. Ivan Tkalec vodi podjetje gradbene stroke. (MG) Alojz Kau~i~ -JURŠINCI Dosedanji župan v Juršincih bo tokrat že drugič nastopal na občinskih voliltvah kot edini kandidat za župana. Očitno so vse politične stranke v občini z njegovim delom zadovoljne in ne postavljajo protikandidatov. Kot bodoči župan pravi, da bo nadaljeval začrtano delo sedanje občinske politike. Potrebno bo dokončati večnamensko dvorano, izgraditi vrtec, pričeti z izgradnjo kanalizacijskega sistema in končati cestni program. Občina bo tudi v bodoče podpirala delovanje društev, s svojim programom pa bo pomagala kmetijstvu, saj so Juršinci izrazito kmetijska občina. (Fl) Alojz Kaucic N.Si Noya SĚoveni/a KrSeaitska Uudska stranka Regijski odbor stranke Nova Slovenija vabi v nedeljo, 27. oktobra na konvencijo s predstavitvijo kandidatov za župane, ki bo ob 14. url v prostorit) MInorItskega samostana na Ptuju. Glavni govornik bo predsednik stranke Nova Slovenija, gospod dr Andrej Bajuk. Prireditev bo v vsai DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. Ponedeljek, 28. oktober SLOVENIJA 1 6.25 Eu in mi. 6.30 Sobotna tema. 6.40 Zrcalo tedna. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Iz popotne torbe: Belina. 9.20 Marko, mavri~na ribica, risana nan., 46.epizoda. 9.30 Zlata ribica: Pismo, otroška nad., 5/7. 10.05 Prvaki divjine, francoska dok. serija, 1/13. 10.35 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.00 Tistega lepega popoldneva. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.15 Tistega lepega popoldneva. 15.30 Legende morja, francoska dok. serija, 10/13. 15.55 Dober dan, koroška. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Radovedni ta~ek: Črka. 17.05 Otok živali, risana nan., 12/13. 17.40 Vem - veš. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Predsedniške volitve - soo~anja. 20.55 Manatea, francoska nad., 12/13. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.50 (NE)znani oder 23.15 Knjiga mene briga - Susan Sontag: O fotografiji. 23.30 Dosežki. 0.00 Vem - Veš, ion. 0.50 (Ne)znani oder, pon. 1.15 Mary Tyler Moore, pon. 1.40 Parada plesa, pon. 2.00 Homo Turisticus, pon. 2.20 Studio City, pon. 3.35 Kon~nica, pon. 4.35 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Koper-Capodistria. 9.05 Dobro jutro. 14.15 Nad~iovek, angleška znanstvena serija, 4/6. 15.05 Sobotna no~. 17.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 59.epizoda. 17.45 Dober tek vam želi Hlengine iz Južne Afrike, dok. nan. 18.00 Velika otro~aja, angleška nad., 8/13. 18.25 Jasno in glasno: Nasilje na{e vsakdanje, kontaktna oddaja. 20.00 Kon~nica. 21.05 Studio City. 22.00 Hladna vojna, 3/12. 22.50 Brane Ron~ei Izza odra. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Salome, pon. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 133. dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 60. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 40. dela nad. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Varuhi iuke, 13. dei nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 41. dei nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 61. dei nad. 17.20 Mo~no me objemi, 134. dei nad. 18.15 Salome, 64. dei nad. 19.15 24 ur 20.00 Pod eno streho, 5. dei. 20.55 Sedma nebesa, 5. dei nan. 21.50 Raztresena Ally, 9. dei nan. 22.45 Odpadnik, 21. dei ameriška nan. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 9.20 Asterix osvaja Ameriko, risani film. 10.40 Angel, pon. 9. dela nan. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Mladi in nemirni, 1. dei. 13.50 Obala ljubezni, 135. dei. 14.45 Ricki Lake. 16.05 Dragon Bali. 16.30 Mož akcije. 16.55 Angel, 10. dei. 17.45 Korak za korakom, 11. dei hum. nan. 18.15 Tako pa~ je!, 3. dei ameriške hum. n_an.18.45 Družina za umret, 16. dei ameriške hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Superfilm: [piclji, ameri{ki film. 22.15 Dharma in Greg, 3. dei. 22.45 Ned in Stacey, 14. dei. 23.15 Noro zaljubljena, 10. dei. 23.45 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.35 Rde~e petke, eroti~na serija. TV3 07.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Knjiga, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.15 Mo~ polnega življenja, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Auto-mobiiie, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Na poti v Katango, pon. 18.20 Motor Show Report. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videaiisti. 20.00 Predsedniške volitve 2002, predstavitev kandia-tov. 20.30 To je Bush, 6. dei. 21.00 Ekskluzivni magazin. 21.30 Naš vrt. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videaiisti, pon. HTV 1 6.55 TV spored. 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.45 TV spored. 17.50 Aipe-Donava-Jadran. 18.20 Kulturna zakladnica. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer. 18.53 TV spored. 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Paralelni svet, oddaja. 20.45 Latinica. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Znanstveno sre~anje. 0.05 Frasier. 0.30 Spawn, am. film. 2.05 Zahodno krilo. 2.50 Viiia Lobos, film. 5.05 Glasbena TV. 5.55 Seinfeld. 6.25 Alio, alio. HTV 2 8.05 TV spored. 8.10 Risanka. 8.35 Horace in Tina, serija. 12.25 TV spored. 12.30 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.00 Glamour Cafe. 14.00 Žeijka Ogresta z gosti. 15.00 Piloti iz Tuskageea, am. film. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar. 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Življenje na severu. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Frasier, serija. 20.30 Zahodno krilo, serija. 21.15 Novice. 21.30 Alio, alio. 22.05 Viiia Lobos, film. 0.25 Seinfeld. HTV 3 17.05 TV spored. 17.10 It. nogometna liga, posn. 19.00 Planet Internet. 19.30 Planet glasba. 20.00 TV spored. 20.10 Petica - evropski nogomet. 21.25 ČB v barvi. 22.10 Šport danes. 22.20 Koncert resne glasbe. 23.20 Življenje na severu, serija. ORF 1 6.05 Otroški program. 8.00 Varuška. 8.20 Sam svoj mojster 8.45 Življenje in jaz. 9.05 Herkui. 9.50 Bow^ingerjev veliki met, film. 11.20 Korak za korakom. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Otroški program. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška, serija. 18.30 25-magacin. 19.00 Maicoim. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Šov za milijone. 21.15 Fied, beg po na~rtu, film. 22.45 Jackie Chan, prvi udarec, film. 0.00 Nikita, serija. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Policijska inšpekcija 1. 10.15 Avstrijski film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Slike iz deželnega studia Štajerske. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Policijska inšpekcija 1. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarii, serija. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gozdarska hiša Faikenau. 21.05 Tema. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Sti~iš~e kultura. 0.00 Čas v sliki. Torek, 29. oktober SLOVENIJA 1 6.25 Kulturna kronika. 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~iia. 9.05 Radovedni ta~ek: Črka. 9.20 Otok živali, risana nan., 12/13. 9.40 Fliper in Lopaka, risana nan. 10.05 Študentska ulica, oddaja za študente. 10.35 Vem - Veš. 11.25 Obzorja duha. 11.55 Manatea. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 13.20 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria. 14.10 Sprehod po Slovenskih muzejih: Splo{ni muzeji, 1/2. 14.40 Poino~ni klub. 15.55 Humanitarna oddaja. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Slovenske izštevanke z Meiito Osojnik: Reci lipa, ti si Pipa. 16.55 Sprehodi v naravo: Drevo raste. 17.10 Knjiga mene briga - Susan Sontag: O fotografiji, pon. 17.40 Zgodba o možganih, angleška znanstvena serija, 4/6. 18.30 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 10/26. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Lokalne volitve - ljubljanski župani. 21.35 Skrivnost, angleška nad., 2/3. 22.30 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 23.20 Druga~en pogled -Skrivalnice, angleška drama. 1.05 Zgodba o možganih, pon. 1.55 Zakladi sveta, pon. 2.10 Mary Tyler Moore, pon._ 2.35 Druga~en pogled - Skrivalnice, angleška drama, pon. 4.35 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Dober dan, koroška. 9.05 Dobro jutro. 11.05 Predsedniške volitve - soo~anja. 15.05 Studio city. 16.00 Kon~nica. 17.05 Mary Tyler Moore, ameriška nan., 60.epizoda. 17.40 Skrivnost rožnega vrta, nemški film. 20.00 Liga prvakov v nogometu. 22.35 Alica in Martin, francosko-{panski film. 0.35 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Salome, pon. 64. dela nad. 10.00 Mo~no me objemi, pon. 134. dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 61. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 41. dela nad. 13.10 Pod eno streho, pon. 5. dela sosedske nad. 14.05 Varuhi iuke, 14. dei nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 42. dei nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 62. dei nad. 17.20 Mo~no me objemi, zadnji dei nad. 18.15 Salome, 65. dei nad. 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno. 21.00 Resnična zgodba: Razlog za življenje, ameri{ki film. 22.40 Odpadnik, zadnji dei nan. 23.30 24 ur, pon. KANAL A 9.20 Čarobni me~: Vrnitev v Cameiot, risani film. 10.50 Angel, pon. 10. dela nan. 12.10 Na sever, pon. 13.00 Mladi in nemirni, 2. dei. 13.50 Obala ljubezni, 136. dei. 14.45 Ricki Lakea. 16.05 Dragon Bali. 16.30 Mož akcije. 16.55 Angel, 11. dei nan. 17.45 Korak za korakom, 12. dei hum. nan. 18.15 Tako pa~ je!, 4. dei hum. nan. 18.45 Družina za umret, 17. dei hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Akcija: Presežna mo~, ameriški film. 21.35 Dharma in Greg, 4. dei hum. nan. 22.05 Ned in Stacey, 15. dei. 22.35 Noro zaljubljena, 11. dei. 23.05 Šov Jerryja Springerja, pon. pogovorne oddaje. 0.00 Rde~e petke, eroti~na serija. TV3 07.00 Pokemoni, risani film. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Motor Show Report, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 14.20 Ekskluzivni magazin, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Alfi in prijatelji, pon. 17.20 To je Bush, pon. 17.50 Reklamni predah. 18.20 Naš vrt. 18.50 Pokemoni, risani film. 19.20 Videaiisti. 20.00 Predsedniške volitve 2002, predstavitev kandiatov. 20.30 Reklamni predah. 21.00 Rokometna mreža. 21.30 Avtodrom. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videaiisti, pon. 23.50 Automobiiie. 00.35 Videostrani. HTV 1 6.55 TV spored. 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 15.55 TV spored. 16.00 Novice. 16.05 Risanka. 16.30 Hugo. 17.00 Zagreb: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.45 TV spored. 17.50 Govorimo o zdravju. 18.20 Folklora. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Globalno naselje. 20.35 Mestni ritem. 21.05 Forum. 22.30 Meridijan 16. 23.05 Magazin. 23.35 Smrtna kazen. 0.05 Duhovi Mississippija, am. film. 2.10 Pravica za vse. 2.55 Kinoteka: The Manchurian Candidate, am. film. 5.00 Glasbena TV 5.50 Remek. 6.00 Seinfeld. 6.25 Alio, alio. HTV 2 8.05 TV spored. 8.10 Risanka. 8.35 Potniki skozi ~as. 12.25 TV spored. 12.30 Hruške in jabolka. 13.00 Aipe-Donava-Jadran. 13.30 Kulturna zakladnica. 14.00 Znanstveno sre~anje. 15.00 Maščevanje lepotice, am. film. 16.35 TV spored. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar 16.55 Planet glasba. 17.25 Pravica do rojstva, serija. 18.45 Zvezdne steze - Original, serija. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Smrtna kazen, serija. 20.30 Pravica za vse. 21.15 Novice. 21.30 Alio, alio. 22.05 Kinoteka: The Manchurian Candidate, am. film. 0.10 Seinfeld. HTV 3 17.10 TV spored. 17.15 Petica - evropski nogomet. 18.30 Nogomet. 19.30 Planet glasba. 20.00 TV spored. 20.05 Dokum. film. 20.30 Nogometna Liga prvakov, prenos. 22.40 Šport danes. 22.50 Zvezdne steze - Original, serija. 23.35 Nogometna Liga prvakov. ORF 1 6.10 Otroški program. 7.50 Sam svoj mojster 8.15 Superman. 9.00 Maicoim. 9.20 Sabrina, film. 11.20 Magacin 25. 11.45 Confetti tivi. 12.10 Bordanje. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor. 17.35 Sam svoj mojster. 18.00 Newsflash. 18.05 Varuška. 18.25 Magacin 25. 19.00 Maicoim. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117. 21.00 Newsflash. 21.10 Debeiuhar. 22.45 Seks v mestu. 23.15 Liga prvakov, povzetek. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.55 Serija. 10.20 Film. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Evro co, oddaja. 12.35 Poro~iia. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Serija. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarii. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Reportaža. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Diskusija. 23.35 Križemkražem. 0.00 Čas v sliki. Sreda, 30. oktober SLOVENIJA 1 6.25 Kulturna kronika. 6.30 Odmevi. 7.00 Dobro jutro. 9.00 Poro~ila. 9.05 Slovenske izštevanke z Melito Osojnik: Reci Lipa, ti si Pipa. 9.10 Sprehodi v naravo: Drevo raste. 9.25 Grdi ra~ek Tine, risana nan., 2/26. 9.50 Risanka. 10.00 Knjiga mene briga -Susan Sontag: O fotografiji. 10.20 Sprehod po Slovenskih muzejih: Splošni muzeji, 1/2. 10.50 Zakladi sveta, nemška dok. serija, 10/26. 11.05 Zgodba o možganih, 4/6. 11.55 National Geographic. 13.00 Poro~iia, šport, vreme. 15.25 (Ne)znani oder, pon. 15.55 Hidak - Mostovi. 16.30 Poro~iia, šport, vreme. 16.50 Pod klobukom. 17.50 Gorska tekmeca, nizozemska poijud. oddaja. 18.45 Risanka. 19.00 Danes. 19.05 Vaš kraj. 19.25 Vreme. 19.30 TV Dnevnik, šport, vreme. 20.00 Predsedniške volitve - predstavitev. 20.35 Nanizanka. 21.20 Glasbena oddaja. 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme. 22.55 Kontrapunkt, omizje o kulturi. 23.55 Dobro jutro, monodrama. 1.05 Gorska tekmeca, pon. I.55 Mary Tyler Moore, pon. 2.20 Divja tolpa, pon. 4.55 Šport. SLOVENIJA 2 7.45 Videostrani. 8.30 Hidak - Mostovi. 9.05 Dobro jutro. 11.05 Lokalne volitve - Ljubljanski župani. 16.10 Slovenski ljudski plesi: Tolminske ravne. 16.45 Homo TuristicuS. 17.10 Mary Tyler Moore, ameriška nan. 17.45 Večerja in vožnja, ameri{ki film. 21.40 Liga prvakov v nogometu. 23.30 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 Salome, pon. 65. dela nad. 10.00 Mo~no me objemi, pon. zadnjega dela nad. 10.55 Med sovraštvom in ljubeznijo, pon. 62. dela nad. 11.50 Ljubezen brez greha, pon. 42. dela nad. 13.10 Preverjeno, pon. 14.05 Varuhi iuke, 15. dei nan. 15.30 Ljubezen brez greha, 43. dei nad. 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo, 63. dei nad. 17.20 Salome, 66. dei nad. 18.15 Ko boš moja, 1. dei nad. 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Sama s tujcem, ameri-{ki film. 21.45 Newyorška policija, 9. dei nan. 22.40 Družinsko pravo, 1. dei nan. 23.30 24 ur, pon. KANAL A 9.00 Mupetki in otok zakladov, ameriški film. 10.40 Angel, pon. II. dela nan. 12.00 Dannyjeve zvezde, posnetek. 13.00 Mladi in nemirni, 3. dei nad. 13.50 Obala ljubezni, 137. dei nad. 14.45 Ricki Lake, pogovorna oddaja. 16.05 Dragon Bali. 16.30 Mož akcije, sin. risana serija. 16.55 Angel, 12. dei nan. 17.45 Korak za korakom, 13. dei. 18.15 Tako p_a~ je!, 5. dei. 18.45 Družina za umret, 18. dei hum. nan. 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja. 20.00 Svilene sence, 8. dei nan. 21.00 Ekstra magazin. 21.50 Dharma in Greg, 5. dei hum. nan. 22.20 Ned in Stacey, 16. dei hum. nan. 22.50 Noro zaljubljena, 12. dei. 23.20 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.10 Rde~e petke, eroti~na serija. TV 3 07.00 Pokemoni. 07.30 Wai Lana joga. 08.30 Risanke. 09.15 Avtodrom, pon. 09.45 Iz doma~e skrinje, pon. 11.40 Wai Lana joga. 12.20 Risanke. 13.20 DP v raftingu, pon. 14.20 [tiri ta~ke, pon. 14.50 Iz doma~e skrinje, pon. 16.20 Automobille. 16.30 Dilema, am. drama. 18.20 Rokometna mreža, pon. 18.50 Pokemoni. 19.20 Videaiisti. 20.00 Predsedniške volitve 2002. 20.30 Magazin. 21.00 Sijaj. 21.30 Mo~ polnega življenja. 22.00 Iz doma~e skrinje. 23.15 Videaiisti, pon. HTV 1 7.00 Novice. 7.05 Dobro jutro, Hrvaška. 9.00 Novice. 9.05 Risanka. 9.30 Izobraž. program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.10 TV koledar. 12.35 Pravica do rojstva. 13.25 Glasbena TV. 14.15 Otroški program. 15.10 Izobraž. program. 16.00 Novice. 16.05 Likovni portreti. 16.35 Hugo. 17.00 Bjelovar: Obe strani. 17.30 Hrvaška danes. 17.50 Svet podjetništva. 18.20 Na robu pozabe. 18.50 Vem, a ne vem. 18.52 Jezikomer 19.00 Kviz. 19.12 Risanka. 19.15 LOTO 7/39. 19.30 Dnevnik. 20.05 Kontakt-oddaja. 21.00 Enkraten svet. 21.30 Portret umetnikov. 22.30 Meridijan 16. 23.00 Poslovni klub. 23.30 Jazz. 0.30 Simpsonovi. 0.55 Pobeg, am. film. 2.30 Serije. HTV 2 8.10 Risanka. 8.35 Plesna akademija. 12.30 Globalno naselje. 13.00 Govorimo o zdravju. 13.30 Magazin. 14.00 CB v barvi. 14.45 Glasba. 15.00 Sovražnik med nami, film. 16.25 Popuna. 16.40 Novice. 16.45 TV koledar 16.55 Glasba. 17.25 Pravica do rojstva. 18.45 Zvezdne steze. 19.30 Kraljestvo divjine. 20.05 Simpsonovi. 20.30 Reševalna služba. 21.15 Novice. 21.30 Allo, allo. 22.05 Tess. 0.55 Seinfeld. HTV 3 19.30 Planet glasba. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet. 22.50 Šport danes. 23.00 Planetarni zvok. 23.30 Nogomet. 0.10 Zvezdne steze. ORF 1 6.05 Otro{ki program. 7.50 Varu{ka. 8.10 Sam svoj mojster. 8.35 Superman. 9.20 Malcolm. 9.45 Columbo. 11.20 Magacin 25. 11.45 Confetti. 12.10 Otro{ki program. 12.45 Bordanje, prenos. 14.45 Simpsonovi. 15.10 Superman. 15.55 Newsflash. 16.00 Simpatije. 16.50 X Faktor 17.35 Sam svoj mojster 18.00 Newsflash. 18.05 Varu{ka. 18.30 Magacin 25. 19.00 Malcolm. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet. 22.45 Newsflash. 22.50 Nogomet, povzetek. ORF 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 Tv kuhinja. 9.30 Bogati in lepi. 9.50 Serija. 10.15 Film. 12.00 Čas v sliki. 12.00 Diskusija pred volitvami. 13.00 Čas v sliki. 13.15 Tv kuhinja. 13.40 Serija. 14.05 Dr. Quinn. 14.50 Naš Čarii. 15.35 Bogati in lepi. 16.00 Taikshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 18.48 Lotto. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Taksi za truplo, film. 21.40 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Svetovni žurnal. 23.15 Dokumenti. PIRAMI] RADIOPTUJ 89,8 98.2 I04Í3mhz Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro PRIPRA\lJA IN VODI: \1^IMIR KAJZOVAR DiC 1 ■reL.: 02 / 77122 61 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri POilCOČ n 13. Štajerskih 7 - Ko poljubim te 12. Dori - Zgubu sem klarinet 11. Vagabundi - Na zdravje, prijatelji 10. Veseljaki iz Dobja - Muzikantovsica 09. Habroví fantje - Naša pesem 08. Bratje Dobrovnik - Bolezen 07. Aieš Hribernik - Veseli godci 06. Družina Gaiič - Predica 05. Jasmin - Žegnanjska nedelja 04. Kvintet Špica - Nocoj na Graški gori 03. iVIodri val - Od Bandime do IVIartina 02. Veseli Revirčani - Z nami vam bo lepo 01.12. nasprotje - Prebujanje LESTVICA: 1. čuki-Liza 2. Brina - Hopa cupa 3. iVIarjan Zgonc - Bela krajina 4. iVIarko iVIuiec - Pomlad ob tebi 5. Yuhubanda - Ne, nimaš pojma 6. ivo iVIojzer - Vinček 'ma vedno prav 7. i\/lija - Poročni dan Poskočnih 13 Glasujem za; Veličastnih 7 Glasujem za; Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318,2250 Ptuj Nagrado založbe MANDARINA prejme: Korpar Emil, Dornava 67 a, 2252 Dornava Xradioptuj ^SiS^. 89,8* 98,2 «IO^Smhz ČETRTEK, 24. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 Horoskop. 9.05 Z ORMOŠKEGA KONCA (Majda Fridl). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 CONECT 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 ŠPORT 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Oplotnica. 20.00 ORFE-JCEK. 24.00 SKUPNI NOCNI PROGRAM (Radio Murski val). PETEK, 25. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.40 VEDEŽEVANJE. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Napovednik prireditev, Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETA NOČ (Marjan Nahberger). 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Rado in DJ Jure). 23.00 DJ TIME (Radio Salomon). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). SOBOTA, 26. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Sredi dneva: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.10 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsidler). 23.00 Mitjah in Petjah show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). NEDELJA, 27. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). PONEDELJEK, 28. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 ODMEVI IZ ŠPORTA (Danilo Kiajnšek). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC, SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska, ormoška in ienarška kronika (Martin Ozmec in Zmago Šalamun). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 19.30 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žuie). 20.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman - Žunec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Viadimirjem Kajzovarjem). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 29. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOIP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 SREDI ŽIVLJENJA (Marija Siod-njak). 20.00 VEČERNI PROGRAM (ABCD in Glasba za lahko noč). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). SREDA, 30. oktobra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 7.15 HOROSKOP 9.10 PO SLOVENSKIH GORICAH (Z. Šalamun). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila Radia BBC. Sredi dneva. 13.10 Šport. 18.00 VRTIČKARIJE (M. Pušenjak in T Mohorko). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Škrjančkov ropot. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje). NASVETI Kuharski nasveti Drobnjak je zraven peteršilja najbolj razširjena dišava, ki jo uporabljamo pri pripravi jedi. Zaradi nezahtevnega gojenja in odpornosti priti mrazu je sestavina vsakega zeli{~-nega vrta. Zraven specifi~nega okusa in vonja, ki spominja na ~ebulo, vsebuje nekaj vitaminov iz skupine B — kompleksa, vitamin C, precej kalcija in kalija, nekaj železa, magnezija in fosforja. Poleg tega še male koli~ine beljakovin, maš~ob in ogljikovih hidratov ter kar nekaj vlaknin. Za uporabo v kulinariki najpogosteje uporabljamo sveži drobnjak, ki ima svetlo zelena do temno zelena stebelca, ~eprav so tudi vijoli~asti cvetovi uporabni in užitni. Cvete še najpogosteje uporabljamo kot okras, nekateri pa jih dodajajo tudi poletnim solatam, zraven kocke narezanega mehkega sira, glavnate solate, rukole. Solato odišavijo še z narezanim drob-njakom in osnovnim solatnim prelivom. Drobnjak je zelo ob~-utljiva rastlina, pri kateri konice hitro porumenijo ali ovenejo, tak drobnjak ne uporabljamo za pripravo jedi. V kolikor ne moremo uporabljati neprestano svežega drobnjaka, ki ga nabiramo na doma~em vrtu, si šopek drobnjaka damo v lon~ek z vodo in vsak dan s škarjami odrežemo nekoliko zmeh~ane dele, ki so v vodi in vodo ve~-krat na dan menjamo. Drobnjaka tako kot ostale dišave ne sekljamo pred uporabo, da se stebelca ne bi zme~kala, ampak ga narežemo s škarjami ali z ostrim nožem. Drobnjak kot dišavo pri jedeh bolj pogosto uporabljamo jeseni, pozimi in zgodaj spomladi. Dodajamo ga k juham, omakam, solatam, slanim omletam in drugim jaj~-nim jedem. Iz masla in drobnja-ka naredimo okusne namaze, ki se odli~no podajo h doma~-emu kruhu. Drobnjak dodajamo tudi k paradižniku, skuti, pri skuti najpogosteje takrat, ko pripravljamo slane jedi iz skute. Na splošno velja, da ga lahko dodajamo vsem tistim jedem, kjer smo uporabili tudi ~ebulo. V kolikor želimo, da nam drobnjak res poudari okus, in da imajo jedi okus po drobnja-ku, ga ne smemo kuhati. V tople jedi ga dodajamo, tik preden jih ponudimo. Nekoliko dru-ga~e se drobnjak obnaša pri dodajanju v testo, kot je na primer testo za pala~inke. Takrat je toplotna obdelava izredno kratka in drobnjak komaj odišavi testo tako, da ga pri jedi tudi zaznamo. Blanširana cela stebl-ca drobnjaka lahko uporabimo tudi za povezovanje majhnih zelenjavnih snopkov, kot so na tanke rezance narezano korenje, koleraba, gomoljasta zelena in podobna zelenjava. Drobnjak skoraj ne sme manjkati pri pripravi krompirjevih jedi, tako solat kot juh, od ~iste do kremne krompirjeve juhe. Prav tako je drobnjak sestavina zeliš~nih mešanic, lahko ga tudi posušimo in posušenega uporabljamo eno leto, ali ga narežemo in zamrznemo, v tem primeru ga uporabljamo do šest mesecev. PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 405. NAD. Du{evno z^dra^Vje otrok in mJadostnikov 117. nadaljevanje Pravni vidiki duševnega zdravja otrok -12. nad. Seveda, pravo kot sistem pravil za urejanje razmerij med posamezniki in družbo, duševnega zdravja ne more niti dati, niti zagotoviti. Ima pa na tem podro~ju dvojno vlogo: na eni strani naj bi bilo garant "pravi~nega", to je ustreznega in ~loveškega obravnavanja ljudi, ki zaradi takšne ali druga~ne dru-ga~nosti potrebujejo posebno varstvo; po drugi strani pa naj bi zagotovilo tudi, da ti ljudje - najprej otroci in nato odrasli - dobijo v družbi položaj subjekta, ~loveka, o katerem govori Deklaracija o temeljnih pravicah in svo-boš~inah in o katerem toliko politi~nih in pravnih dokumentov govori, da se "... vsi ljudje rodijo svobodni in enaki". Pravo z dolo~anjem na~-inov in oblik obravnavanja te skupine otrok in mladostnikov dolo~a tudi odnos družbe do njih: do njihove segregacije ali integracije; do njihove pasivnosti ali vsaj delne aktivnosti. Morda pa je vsaj enako pomembno, da pravo s svojo regulacijo hkrati dolo~a tudi odnos ve~ine do te manjšine, odnos do razli~nosti in do druga~nosti. V zgodovini družbene in tudi pravne misli se je za ta odnos utrdil pojem, ki zajema oba ta vidika - družba in pravo (tudi) s pomo~jo pravnih norm dolo~ata stopnjo in okvire naše strpnosti. Naslednjičpa bomo začeli govoriti o družini in njenem vplivu na du{evno zdravje otrok. V kulinariki se vedno pogosteje uporablja tudi kitajski drobnjak, ki ga uporabljamo na enak na~in, le da ima ploska stebelca in rahlo ~esnat okus. V kitajski kuhinji pogosto cvetke v ponvi opražijo med nenehnim mešanjem, blanširana stebelca pa ponudijo kot prilogo zraven razli~nih cmokov iz svinjine. Drobnjak jedem ne izboljšuje samo okusa in videza, ampak zbuja tudi apetit in pospešuje prebavo. Zraven tega, da z drobnjakom izboljšamo številne juhe, si lahko iz njega pripravimo tudi drobnjakove — skutne cmoke. Pripravimo jih tako, da pol kilograma skute pretla~imo, ji dodamo 2 rumenjaka, žli~ko soli, 2 žlici pšeni~-nega zdroba in 4 do 5 pesti ostre moke ter majhen šopek narezanega drobnjaka. Vse sestavine dobro pomešamo, da dobimo gladko testo, ki ga damo pol ure po~ivat v hladilnik. Iz mase nato oblikujemo enako velike cmoke, ki jih v slani vodi skuhamo. Kuhamo jih 6 do 8 minut, odvisno od velikosti cmokov. Tako pripravljene ponudimo zraven mesnih jedi kot prilogo, s tem, da jih tik preden jih ponudimo, prelijemo s topljenim maslom in potresemo z narezanim drobnjakom. Tako pripravljene skutna cmoke lahko ponudimo tudi kot jušno zakuho v ~istih juhah ali kot samostojno jed, takrat zraven ponudimo gobovo, KROMPIRJEV ZELENJAVNI ZVITEK Z DROBNJAKOM 1 zavitek listnatega testa Nadev: 1 rdeča čebula, 10 dag korenja, 10 dag graha, drobnjak, 40 dag krompirja, 1 rumenjak, 1 strok česna. Začimbe: sol, poper, mu-{kat. Ostalo: maslo, malo moke (za mazanje pekača, če nimamo peki papirja) in razžvrkljano jajce. Testo odtalimo in ga raz-valjamo. Krompir skuhamo, ga olupimo, z vilico zmečkamo in mu dodamo kuhano korenje, grah, sesekljano čebulo, narezani drobnjak, česen, rumenjak ter začinimo. Nadev dobro preme{a-mo. Pečico ogrejemo na 200 stopinj C. Pekač obložimo s papirjem za peko. Na raz-valjano testo na spodnji rob sipamo nadev in zavijemo. Zavitek damo v pekač, premažemo z jajcem, večkrat prebodemo in pečemo pol ure. Ponudimo kot samostojno jed skupaj s solato. Nadev lahko uporabimo tudi za puranje zrezke. Avtorica: Marica Štumberger smetanovo ali špinacno omako. Zraven pa si lahko pripravimo tudi hladno drobnjakovo omako, ki pa jo lahko ponudimo tudi zraven mesnih jedi in rib. Pripravimo jo tako, da najprej skuhamo 3 do 4 krompirje, jih ohladimo in fino naribamo. Posebej pripravimo vsaj 2 do 3 decilitre osnovnega solatnega preliva iz vode, soli, olja in kisa. Dodamo naribani krompir in večjo količino narezanega drob-njaka. Za boljši okus dodamo še fino naribane kisle kumare, fino naribano trdo kuhano jajce in po želji popramo. Omaka mora biti tako gosta, da se po krožniku ne razliva. Ponekod pa iz drobnjaka in skute pripravljajo tudi potico. Nada Pignar, prof. kuharstva Krvodajalci 08. oktober - Gorazd Drevenš-ek, Pristava 40; Branko Kontarč-ek, Hum 21/a; Zinka Jurinec, Mali Brebrovnik 40; Andrej Žuran, Mi-hovci 76; Janko Žnider, Kungota 118; Olga Malek, Rjavci 22; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Jože Ko-res, Majšperk 30; Janez Poljažar, Dobrina 29; Branko Šmigoc, Gradišče 3; Franc Gornjec, Hlapon-ci 7. 10. oktober - Irena Šketa, Zavrh 48; Aleksandra Murko, Sp. Volič-ina 39/a; Jerena Pučko, Gabrnik 36/a; Franc Mertuk, Trnovec 20; Roman Horvat, Placerovci 14/a; Franc Hojžar, Senešci 29; Branko Kacijan, Volkmerjeva 21, Ptuj; Jože Hameršak, Gubčeva 4, Ptuj; Kristina Korez, Drbetinci 4/a; Ivan Slukan, Zg. Velovlek 23/a; Janez Horvat, Ul.Jožefe Lacko 45/a, Ptuj; Janko Kos, Zg. Velovlak 22/a; Ivan Vidovič, Slatina 60/a; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Anton Horvat, Krčevina 133/a; Silva Avguštin, Slape 15/e; Peter Brmež, Ul.Franca Kosca 12, Ptuj; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97; Franc Lovrenčič, Krčevina pri Vurber-gu; Slavko Cvetko, Mala vas 8/a; Martin Prevolšek, Volkmerjeva 21, Ptuj; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Alojz Cizerl, Mezgovci 62; Srečko Mlakar, Pacinje 28/a; Marjan Rajh, Lovrenc na Dravskem polju 1; Marko Pišotek, Leskovec 25; Valter Šmid, Senik 24; Vili Pečnik, Marjeta na Dravskem polju 8; Darko Kralj, Šardinje 9; Janko Pihler, Moškanjci 27; Milan Kokolj, Drvanja 3; Robert Rižnar, Gajevci 46; Jože Pečovnik, Na preloge 9; Franc Marinič, Oslu-ševci 57/a; Vladimir Gajšt, Sestrže 99; Drago Furek, Hajdoše 39; Dušan Rižnar, Kraigherjeva 26, Ptuj; Zvonko Krajnc, Boračeva 41; Nives Ovčar, Majski Vrh 29/a; Stanislav Kuster, Loperšice 41. RADIOPTUJ 89,6 • 98,2 HO^ÍSmhz zmm Družba za časopisno in radijsko d^'avnost RADIOTEDNII^ d.o.o„ RADIOTEDNIK p,p, 95, Rsičeva 6,2250 02/749-34^, faks: 02/749-34-35, elektrorwka pc^: nablralnll(eradlotednlk.sl, spIëFnTarânî: Wvrkijq PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU Vrt v uJrujenosJj Zeleno leto in barvita jesen se v teh poznih meglenih in hladnih oktoberskih dneh umikata obdobju, ko se bo narava odpravila k zimskemu mirovanju. V vrtu {e pobiramo poslednje pridelke leto{nje letine, hkrati pa se že pričenjajo pozna jesenska opravila in priprave za vrtnarjenje in urejanje zelenega bivalnega okolja V naslednjem letu. Ko V SADNEM VRTU oberemo še poslednje sadove s sadnega drevja in ko prične zoreti in odpadati listje, se zaključuje vegetacija, pričenja se obdobje zimskega mirovanja sadnega drevja. To pa je čas, ko se lahko prične sajenje sadnega drevja. Čim prej opravimo sajenje v primeru, če je v sadnem vrtu potrebna nadomestna saditev ali presajanje. Jeseni, po sajenju drevesa, se že v času zimskega mirovanja medtem, ko se zemlja v sadilni jami seseda in oprime korenin, prično z rastjo korenice, ki do spomladi, ko se bo pričela vegetacija, že toliko zrastejo, da so sposobne črpati talno hrano za njene nadzemne organe. Z jesenskim sajenjem sadno drevesce pridobi na časovni prednosti v rasti in razvoju, v prvem letu vegetacije, kar je še posebej pomembno, kadar gre za nadomestno saditev. Zasaditev sadnega vrta v obnovi in nadomestna saditev se razlikujeta v pripravi, pristopu in načinu sajenja, kakor tudi kasnejši negi, ker oskrbujemo drevesa različnih starosti. Ob potrebi za nadomestno sadnjo sadnega drevja predhodno ugotovimo vzroke, zaradi katerih je prišlo do izpraznjenih sadilnih mest. Vzroki za izločanje posameznih dreves iz sadnega vrta so lahko starost in izrojenost drevesa, neustrezna sadna vrsta, sorta ali njena podlaga, trajna nerodnost, neozdravljive bolezni sadnega drevja ali škode z lomom drevesnih krošenj. V vseh primerih izločitve dreves te izkrčimo in iz tal temeljito očistimo koreninske ostanke. Za sadilni uspeh posajene sadike je predpogoj, da v tleh ni ostankov korenin, ki z razpadanjem izločajo strupene izcedke, škodljive za mlade korenine. Sadilna jama naj bo za nadomestno sadnjo izkopana in odprta najmanj mesec dni. Po krčitvi drevesa s kužnimi glivičnimi in rakasto bolanimi koreninami, po še doslednejšem čiščenju ostankov korenin zemljo razkužimo, zemljo v sadilni jami pa zamenjamo s svežo. Nadomestna sadnja sadnega drevesa ni priporočljiva z isto sadno vrsto predhodnega. Trajno rastlinje namreč enostransko izrablja tla, pri čemer v tla odlaga izločke, ki so za naslednjo isto rastlinsko vrsto lahko škodljivi. Pri izbiri sadnih sadik za nadomestno sajenje odberemo kakovostno sadiko ustrezne sadne vrste in sorte ter podlage, ki bodo v rasti in razvoju enakomerno vključene v obstoječo razporeditev sadnega vrta. V OKRASNEM VRTU je konec oktobra potrebno opraviti še poslednjo košnjo trate. Trave prenehajo z rastjo, ko se dnevne temperature približujejo zmrzišču, zato s košnjo ne odlašamo, da se bo do zmrzali še obrastla. Pokosimo jo na višini 4 do 5 cm, da si zavaruje korenine in rušo pred ostrejšim zimskim mrazom če ni snežne odeje. Travišče po košnji očistimo vseh ostankov in listja, ker se pod njim širi plesen, ki ga do spomladi lahko uniči. Naslednje dni oktobra, dokler zemlja ne zmrzuje, še lahko sadimo čebulice spomladi cvetočih zvončkov, žafranov, tulipanov in hijacint. Čebulice ob sajenju razkužimo v tekočem razkužilu, z ostankom pa zalijemo tla. Čebulice sadimo s posebnim sadilcem v jamice z ravnim dnom, kamor se čebulica mora "vsesti", da lahko požene korenine. Čebulice, sajene s sadilnim klinom strohnijo, ker je pri sajenju izpod nje ostal prazen prostor. V ZELENJAVNEM VRTU je konec oktobra, ko se vremenske in talne razmere bližajo vse bolj pozno jesenskim, ko pojenjuje in se zaključuje rast večine zelenjavnic, je tudi konec s setvami in saditvami zelenjavnic v gredice na prostem. Izjema je solatnica motovi-lec, ki ga lahko še sejemo do konca oktobra pa tudi novembru, če bo ugodno toplo jesensko vreme in primerna zemlja. Motovilec je izvrstna zimska sveža solatnica, ki se med drugimi še posebej odlikuje po svojem prijetnem okusu, z veliko vsebnostjo rudninskih snovi in vitaminov, predvsem pa po skromnih pridelovalnih zahtevah. Kali in raste pri sorazmerno nižjih talnih in zračnih temperaturah v vsaki bolje humusno oskrbljeni zemlji, ki pa naj ne bo sveže pognojena z organskimi gnojili. V rasti ni zahteven za svetlobo, zato raste dobro v obdobju kratkih dni z malo svetlobe, pa tudi v senčnih legah, zaradi česar je za setev in pridelovanje motovilca priporočljivo uporabiti vsako prosto mesto med vrtnim rastlinjem, za seboj pa tudi ne pušča zapleveljenih in izčrpanih gredic. S pripravo zemlje za setev motovilca ni potrebno mnogo opravka, saj kali že v zemlji, ki smo jo zrahljali z železnimi grabljami, ob čiščenju plevela z gredic. Eno ali dve leti staro seme klije bolje kot letošnje. Če uporabljamo letošnje, ga je nekaj dni pred setvijo priporočljivo hraniti v hladilniku. Raste tudi pozimi, če le ni preostra, zavarovanje posevka pred pozebo ni potrebno, dobro pa ga je prekriti s smrečjem, da ga zavarujemo pred ostrimi zimskimi vetrovi in divjadjo, da ga ne popase in da bi ga lažje dosegli pozimi izpod snežne odeje. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, od 18. do 21. ter 27. in 29. oktobra, zaradi plodov od 21. do 23. ter 30. in 31. oktobra, korenike od 23. do 26. ter 28. in 31. oktobra ter zaradi cveta 20. in od 26. do 28. oktobra. Med 27. in 31. oktobrom so po biokoledarju pripročljivi dnevi za presajanje trajnic in drevnin, seveda če so ugodni tudi vsi ostali pogoji za to opravilo. Miran glušič ing.agr. SREDI ŽIVLJENJA KICAR / 90 LET TEREZIJE HENTAK Ogromno življenjske energije Predstavniki Društva upokojencev Rogoznica, predsednik Feliks Bagar, tajnik Stanko Menoni in odbornik Janez Svržnjak, so 12. oktobra obiskali članico društva Terezijo Hentak v Kicarju 59, ki je prav ta dan praznovala 90-letn-ico rojstva. V imenu 500 članov društva so ji izrekli prisrčne čestitke, najlepše želje ter ji izročili šopek in priložnostno darilo. Terezija se je rodila 12. oktobra 1912 v Kicarju. Ko je bila stara 8 let, sta ji v ~asu dveh tednov umrla o~e in mati. Morala je v rejni{tvo, kjer je bila takratnemu oskrbniku in vzgojitelju za vse potrebna opravila na kmetiji vse do 21. leta starosti. To je bilo obdobje njenega trpljenja, vse do leta 1933, ko se je poro~ila z Jožetom Hentakom iz Podvincev, mizarjem sodar-jem, ki je bil zaposlen v ptujskih železniških delavnicah. V njeni rojstni hiši, v kateri živi še danes, sta si uredila topel dom. V zakonu sta se jima rodili sin Martin in h~erki Marija in Ro- zika. Mož Jože ji je umrl leta 1983, njuni otroci jo redno obiskujejo in ji z lepo besedo bogatijo njeno jesen življenja. Na njeni poti življenja so jo spremljale številne bolezni in težave, ki jih je vedno z veliko volje in optimizma uspešno premagovala. Njeno življenje je bilo vseskozi najtesneje povezano z njenimi otroki, sedaj pa jo še posebej osre~ujejo štirje vnuki in pet pravnukov. Vsi so ji v veliko veselje in nanje je tudi zelo ponosna. Terezija je na pogled drobna in krhka ženska, njen sin Martin pa nam je v pogovoru s ponosom dejal, da njiho- va mama skriva v sebi ogromno življenjske energije. Terezija pa nam je vesela povedala, da je srečna, da vseh 90 let živi v svoji rojstni hiši, srečna, da jo obiskujejo njeni in njihovi otroci, kar ji pomeni največjo srečo, ki ji daje moč, da zmore vse tisto, kar človeka doleti v jeseni življenja. Dejala je, da je jesen življenja lepa, če je sončna, obsijana z ljubeznijo, razumevanjem in vsakodnevno pomočjo otrok, za katere sta mati in oče z vso ljubeznijo skrbela do dne, ko so si sami začeli služiti kruh in si ustvarili svoje srečne družine. Dnevno spremlja dogajanja po svetu in doma, do podrobnosti prebere časopis Tednik, ki mu je zvesta že kar lep čas. Vsi njeni in Društvo upokojencev Rogoznica ji iskreno iz srca kličemo še na mnoga zdrava in srečna leta! Feliks Bagar Terezija Hentak na dan praznovanja v družbi svojih dveh hčera, sina in predstavnikov Društva upokojencev Rogoznica. Foto: Langerholc ORMOŽ / MUZEJSKE DELAVNICE Išiejo streho nad glavo že dobro leto potekajo v Ormožu muzejske delavnice. Imajo stalno publiko, saj jih redno obiskuje okrog 40 otrok in staršev. V lanskem letu so poslušali pravljice, izdelovali koledarje, knjige, barvali broške in še veliko podobnih reči, ob zaključku sezone pa so si privoščili še izlet v ljubljanski živalski vrt. Delavnice so namenjene predšolskim otrokom in otrokom, ki obiskujejo nižje razrede osnovne šole. Nastajajo kot plod uspešnega sodelovanja Pokrajinskega muzeja Ptuj in Občine Ormož in so za udeležence brezplačne. Pripravlja in vodi jih Nevenka Korpič s sodelavkama. Muzejske delavnice so izjemno dobro obiskane, zato so vsi ponujeni prostori pretesni za vse, ki bi se radi družili in zabavali ob sobotnih dopoldnevih. Sicer pa so delavnice že starejšega datuma in so v preteklosti potekale v gradu pri Veliki Nedelji, vendar še do danes niso rešile svojega največjega problema - nimajo stalne strehe nad glavo. Ker je zanimanje za delavnice zelo veliko - zadnjo je obiskalo 35 otrok s starši - je težko najti primerno velik prostor za ustvarjanje in druženje. Gostovali so že v čitalnici ormoške knjižnice, v domu kulture, zadnja delavnica pa je potekala v prostorih ljudske univerze v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja. Sicer prijetni prostori pa so se spet izkazali kot premajhni za vse otroke, ki bi želeli slikati na kamne. Gotovo se bo kmalu našel prostor, saj za otroke, ki prihajajo iz Ormoža in tudi okoliških vasi, v Ormožu pač ni veliko možnosti za organizirane prostočasne dejavnosti. Do konca leta pa otroke čakata še dve delavnici. V novembru bodo izdelovali novoletne voščilnice, decembra pa otroke ob zaključku leta čaka malo presenečenje. vki PTUJ / NOVI PROSTORI VARSTVENO-DELOVNEGA CENTRA Za zdaj jih v službo prihaja 14 10. oktobra so v Rajšpovi 16 na Ptuju tudi svečano odprli nove prostore Varstveno-delovnega centra Sožitje Ptuj, ki so sicer odprti že od začetka letošnjega leta. Konec lanskega leta jim je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podelilo koncesijo za organiziranje vodenja, varstvo in zaposlovanje 14 odraslih ljudi z zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Novi prostori so neke vrste krona 35-letnega delovanja Medobčinskega društva za pomoč duševno prizadetim. Vodja VDC Sožitje Ptuj Irena Cvetko je povedala, da imajo prostora še za štiri varovance. Radi bi jih čim prej vključili, zato pospešeno pripravljajo potrebno dokumentacijo, želeli pa bi tudi zaposliti delovnega inštruktorja. Trenutno so v centru zaposlene tri strokovne delavke, ob vodji Ireni Cvetko, še varuhinja Nada Štumberger in skupinska habilitatorka Rebeka Gulin, ki jih financira ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, v veliko pomo~ pa so jim tudi trije sodelavci iz programa javnih del, ki jih sofinancirata Zavod za zaposlovanje in mestna ob~ina Ptuj. Najemnino za 170 m2 velike prostore, v katerih potekajo njihove dejavnosti in tudi družabne aktivnosti, jim pla~uje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, potreben denar za opremo pa so uspeli zbrati sami. V zadnjih letih so v ta namen potekale številne akcije, vklju~ili so se številni sponzorji in donatorji. Podatki izpred petih letih, s katerimi je razpolagal ptujski Center za socialno delo, (novejši naj ne bi bistveno odstopali), kažejo, da živi na Ptujskem okrog 438 oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. V razli~ne strokovne obravnave jih je vklju~enih le 127, ve~ kot 300 pa jih živi doma. Do 18. leta se uposabljajo v osnovnih šolah s prilagojenim programom, v oddelkih vzgoje in izobraževanja. Ko dopolnijo 18. let pridobijo status invalida in vse pravice, ki iz tega statusa izhajajo. V Varstveno-delovni center Sožitje Ptuj prihaja delat vsak dan 14 oseb v starosti med 20 in 47 let z zmerno motnjo v duševnem in telesnem razvoju. Osem od teh do prihoda v center ni bilo nikjer vklju~enih v obravnavo, zato je bila lo~itev od doma za starše v za~etku velika travma, je med drugim pove- dala vodja VDC Irena Cvetko. Zdaj tega ni več. "Za osebe, ki so zmerno prizadete, so potrebni 24-urno vodenje, nadzor in pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Zaposlijo se lahko le pod posebnimi pogoji. V VDC Sožitje prihajajo zjutraj ob sedmih in ga zapuščajo ob 15. uri. Za Poteka ob glasbi, v~asih tudi kaj zapojemo. Naši varovanci sodelujejo tudi na specialni olimpiadi - športnem gibanju zmerno motenih oseb, kjer dosegajo lepe rezultate. Z dobrimi rezultati se lahko pohvalimo tudi v tekmovanju Kaj veš o prometu, na regijskem tekmovanju smo bili prvi, na državnem pa drugi med 35 varstveno-delovnimi centri iz cele Slovenije. Vsaki dve leti poteka tudi državno prvenstvo v plavanju in kolesarjenju," je v nadaljevanju predstavila življenje in delo VDC Sožitje vodja Irena Cvetko. Za odrasle zmerno prizadete ljudi je druženje med sebi enakimi izrednega pomena. Vsak najmanjši uspeh je velika spodbuda. Program centra je razdeljen v lastni in kooperativni. V last- Nada Štumberger (varuhinja), je) in Rebeka Gulin (skupinska delavcev, skrbijo za nemoteno njihov prihod in odhod je poskrbljeno. Na voljo imamo lasten kombi, ki jih pripelje in odpelje domov. V center prihajajo v službo. Za njih je to velikega pomena. Ne hodita v službo samo mame in očetje, sedaj hodijo v službo tudi oni. Zjutraj se zbiramo med sedmo in osmo uro, nato imamo skupen zajtrk, od 9. do 12. ure delajo, od 12. do 12.45 ure pa je malica v Gastroju. Po malici potekajo različne aktivnosti, od individualnih pogovorov do rekreacije, eni pa še tudi nadaljujejo delo. Delo je prilagojeno njim in njihovim sposobnostim. PREKMURSKI KAVBOJCI Powerful gypsyjazzband atrakcija iz [vice Skupino Prekmurski kavbojci sestavlja šest različnih glasbenikov. Vsi živijo v Baslu in Zurichu, vendar so vsi različnih nacionalnosti! Njihov vodilni mož je Peter Santos in je delo-ma__ iz Avstrije in Portugalske, Ueli Pletcher prihaja iz Finske in Švice, Jaro Milko je iz Prage, Beni Brodbeck je čistokrvni švicarski fante, in nazadnje nam ostaneta še brata Medjimurec Flo in Martin, ki sta dejansko iz Slovenije, iz Prekmurja. Ta raznolikost jim daje zelo odprte možnosti pri ustvarjanju njihovega repertoarja, pri katerem lahko sli{imo od funka, latina in filmske muzike, ki je ravno zaradi njihove zasedbe toliko bolj zanimiva. Zraven tega so vsi privrženci balkanskih ritmov in jih redno uporabljajo pri svojem nastopu. Igrajo tudi avtorsko muziko, ki ji pravijo: "na{ poseben kavbojci stil". Najbolj pomembno je, da je med njimi zelo dobro vzdu{je med samim nastopom, ki ga zelo hitro prenesejo tudi med občinstvo. Skupino so ustanovili letos spomladi z idejo, da igrajo na ded-kovem rojstnem dnevu bratov Medjimurec kot nekak{no darilo ali presenečenje in ker so hkrati bili na dopustu, so posku{ali nastopiti {e kje drugje. Legendarni koncert se je zgodil v KGB-u in odziv je bil neverjeten, tako kot tudi drugod. Zaradi povabil, naj pridejo na dalj{o turnejo po Sloveniji, so se odločili, da nadaljujejo s svojo skupino. Med tem so izdali svoj prvi demo CD z nastopa v Mariboru, imeli so že tudi nekaj koncertov v Švici in Franciji. Torej, naslednja stvar je turneja po Sloveniji med 14. in 27. 10. Več informacij o skupini najdete na njihovi spletni strani: www. prekmurskikav-bojci.net, ptujskemu občinstvu pa se bodo predstavili v Kolnki{ti 25. oktobra, s pričetkom ob 22.30. Roman Križanič, KRŠ Irena Cvetko (vodja VDC Sožit-habilitatorka) ob pomoči javnih delo v centru. Foto: MG nem izdelujejo različne izdelke iz tekstila, slikajo na svilo, izdelujejo priložnostne voščilnice, barvajo steklo, oblikujejo glino, tkejo na statve. Material kupijo, čim več izdelkov pa skušajo prodati, da imajo denar za nagrade varovancev, del prisluže-nega denarja pa namenijo za preostale dejavnosti, v katere se vključujejo, med drugim tudi za letovanje. Letos so bili 14 dni na Punatu. Denar, od tisoč do šest tisoč tolarjev, dobijo v gotovini in kuverti. To jim veliko pomeni, da imajo denar, ki so ga sami zaslužili. Za njihovo pozitivno samopodobo, je to zelo pomembno. V kooperativnem programu med drugim sestavljajo pez figurice, vsak izmed varovancev je osvojil določeno operacijo. Tedensko jih sestavijo tudi do deset tisoč. "Vsak je sposoben nekaj narediti. Nagrade delimo po posebnem pravilniku o nagradah in ocenjevanju. Povemo jim, zakaj je nekdo en mesec dobil več, drugi manj," je še povedala Irena Cvetko. V Medobčinskem društvu za pomoč duševno prizadetim Ptuj veliko pozornost posvečajo tudi sodelovanju s starši in skrbniki prizadetih ljudi. V ta namen organizirajo številna družabna in strokovna srečanja, v okviru katerih skupaj preživijo marsikateri konec tedna. Izredno doživetje je bilo za 12 varovancev VDC letošnje 14-dnevno letovanje na Punatu. Dva med njimi sta bila prvič na morju. Za večino pa je bilo prvič, da so bili tako dolgo zdoma, brez mam in očetov. Tudi to je bila zanje ena od pomembnih izkušenj, navajanje na samostojnost. MG ZA RAZVEDRILO SKOPUEN OVEN BEGIJSKA KRAUICA SLAVKO OSTERC KOPIJE STREMI KONICAMI MESTO NA SICILIJI ŽIVALSKA MAŠČOBA REKA V FRANCIJI CVETKO TRAMPUŽ GRAFIK JUSTIN IVJE SREDIŠČE VRTENJA VRSTA ŠKOUKE IKA ZGORNJI DEL STOPALA SRD TISKARSKA ZVEZDICA EGIPČ. BOGINJA RESNICE STRIC 24 UR POKRAJINA V INDIJI ČLAN OJSTER PO-DAUŠEK, PLEVE PRI KLASU PEVEC BROWN RASTLINA Z GROZDI KRAJ PRI NOVI GORICI ZAKOVICA PORTUG. KOLESAR NAŠ PEVEC PESNER TOVARNA VCEUU ANIČIČ (ITALU.) RIBJI SAMEC VEČANJE SPOROČILO KAREL OŠTIR NAS ROKO-METAS KOCJAN ANTIČNO MESTO V SEVERNI AFRIKI SUKANEC ERIK BUKOVAC OCET SPONA TINA TURNER VZHODNO-INDIJSKI FIŽOL Rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: zebra, Drais, Rist, lotion, Gabernik, SZ, Kasperl, MA, Kristina, Astibo, Nb, avtomat, rtič, Zofija, Varteks, Leia, dragec, Ana, Ti, on, jora, inar, Vidoje Zarković, tank, Ajaja, Ankaran, Goiia, Canai, RIA, osa, psalm. Ugankarski slovarček: AMALTEZA = Zevsova rednica, grška nimfa, ANICIO = italijanski primmek hrvaškega književnika Aničiča, ASAM = gorovje in pokrajina v Indiji, ASTERISK = tiskarska zvezdica, ki opozarja bralca na opombo, AZEVEDO = portugalski kolesar (Jose, 1973), ENNA = najvišje ležeče mesto na Siciliji, LASAN = vrsta šaša v Sloveniji, MAAT = egipčanska boginja pravice in resnice, hči boga Raaja, SIONIZEM = judovsko nacionalno-politično gibanje. [GOVORI SE... S.. DA se je izkazalo, da se je iz Sup^ir jajca še p^ed volitvami izvalila (novinarska) Super raca. ... DA so bili trga~i v mestnem vinogradu tako nostalgi~no razpoloženi, da so nosili kar kape z napisom 2001. ... DA je pater M.P: jasnovid-no pozdravil sedanjega in bodo~-ega župana. Ko smo pogledali okoli, smo videli prisotno samo eno (ustrezno) osebo. ... DA je ena od ptujskih kandidatk pred volitvami tako nervozna, da se slabo spominja celo svojega priimka. ... DA je nervozen tudi kandidat severovzhodno od Ptuja. Nervoza se mu je prenesla v pesti, ~utila pa je njegova družina. VIDI SE... ... DA se je na prazniku Čistega mesta ptujski rojak (umetnik) v vlogi smetarja tako izkazal, da so eni rekli: "Tadeja za župana", drugi pa: "Naj on temeljito po~isti po tej umazani politiki." Aforizmi by Fredi Bolj se ljudem mehčajo možgani, bolj trdoglavi postajajo. *** Problemi s prihranki so mi že zdavnaj prihranjeni_ *** Zanima me, ali skakalci v višino skačejo čez plot uspešneje, kot drugi? *** Žrtve se s smrtjo sprijaznijo, morilci se z njo spoprijateljijo. *** Beseda finiš gotovo izvira iz besede finiti. *** Po kaprice nam ni treba na Capri. *** Dlje ko oblast demonstrira uporabo sile, prej spozna silo demonstracij. *** Kje so tisti čudoviti časi, ko je človek bil še opica. LUJZEK Dober den, vsoki den! Toto pismo sen vam napisa prejšjo soboto popudne. Sen son sebi in tudi Mici reka, da neje hujdic, ke ne bi tudi mija mela enkrat malo boj proste sobote. @ivino sma opravla, kak se tudi v soboto, nedelo in druge proznicne dneve more nareti. Za zivolce pac nega petka in ne svetka. Tudi na našem Suhem bregi se pri-provlamo na valitve novega predsednika držove, župana in druge nebeške ter zemeljske svetnike. Doj s plakatov na oglasnih blajah in telegrafšten-gah nas gledajo na obecovlejo svetlo prihodnost podnevi in temo ponoči. Pri nas smo se odlocli v dogovori s storim županom, da ga bomo še enkrat valili. Je bija kar vredik in nam je dosti stvari zrihta v sodelovoji s svetniki in svetnicami. Ker je ostalo še več stvari neuresničenih iz prejšnjegapro-grama storonovi župan tote stvari še za domačo nalogo. Tudi mati /pod/ županja je vredik ženska. Jezik ma dugi in ojster kak večina žensk je malo boj obilne postove kak se za žensko, ki je pod županom ali pa tudi gor na njem, tudi spodobi... Nesen pa še jaz čista trdno odločeni koga bom vola za predsednika držove. Tovari-š-gospod Kučan je svojo predsedniško funkcijo odsluža in več ne pride v poštev. Vsi kandidati pa so kar vredik, saj sami stojijo in se nam tudi na televiziji smilijo. Tak, ke jaz ne bi javno za nibenega navija. No j a, enih por je že tokšnih, ke se čudin, da se sploh vujplejo v toto predsedniško dirko spuščati. Pa to neje nič hujdega, saj bodo lidje odločli keri je boj po meri naroda. Ata Kučan je bija mali po rasti in vejki po pameti, dosti pa je vejkih po glasu in stasu pa malih po pameti. Je pa tudi resen, da niben predsednik držove nede po meri vseh državlonov, tak ka tudi Kučan neje bija. Bomo vidli, so rekli slepi in čuli, pro-vijo gluhi. Tejko za gnes in drugič več. vaspodavlja (vol)i-vec LUJZEK. BEDNOa OVEN 21.3. DO 20.4. Čas mineva tako hitro, vi pa imate v sebi občutek, da ste tako zelo počasni. Vsekakor je težko narediti vse, kar bi si želeli, si pa še vedno lahko prizadevate storiti največ, kar je v vaši moči. Ta moč pa je še kako raztegljiva. BIK 21.4. do 20.5. Ne boste ravno najbolj zadovoljni s tistim, kar ste opravili, sicer boste kar precej krivde pripisovali okolju, ki vam po vašem ni bilo naklonjeno. Na skrivaj si boste seveda na jasnem, da je bila težava predvsem v vas. DVOJČEK 21.5. do 20.6. Čudoviti dnevi so pred vami. Deležni boste prijaznosti in velikodušnosti, ki si jih niti predstavljati ne morete. Pri vsem tem pa ni dobro, da vse preveč veste že vnaprej, ker potem ne bi bilo presenečenja. RAK 21.6. do 22.7. Vaši najdražji venomer obljubljajo, da se bo tokrat zagotovo zgodilo, potem pa vedno pogrnejo. Nikoli se jim ne posreči. Vi pa ne veste več, kaj bi si sploh mislili o vsem skupaj. LEV 23.7. do 23.8. Neka dolgotrajna skrb ali pa težava še ne bo šla iz vašega poslovnega življenja. Boste pa zato imeli srečo pri sklepanju novih dogovorov Ne bi bilo slabo, če bi pri tem prisluhnili mlajši osebi. Glede počutja bodite bolj previdni. DEVICA 24.8. do 23.9. Na spremembe, ki se bodo dogajale v vaši partnerski ali ljubezenski zvezi, ne boste mogli kaj dosti vplivati. Lahko boste samo opazovali dogajanja okoli vas. Prepustite vse času, da opravi svoje. TEHTNICA 24.9. do 23.10. Pri poslovnih zadevah dobro premislite, kaj je potrebno posodobiti, popraviti ali izboljšati in šele nato začnite uvajati novosti v delovnem okolju. V prvi polovici tedna se boste živahno dogovarjali. ŠKORPiJON 24.10. do 22.11. Resni in zamišljeni boste, toda to je tudi najboljši temelj za velike dosežke, ki jih imate v mislih. Zbrano pojdite do cilja, ne dajte, da vas kaj ali nekdo odvrne od tega. V soboto boste deležni zelo prijetnega doživetja. STRELEC 23.11. do 21.12. Človek kartežko verjame, da mu je nekaj na dosegu roke, potem pa se nenadoma izmuzne in spet je treba začeti od začetka. Temu se lahko reče tudi smola, a tudi nezbranost in površnost. KOZOROG 22.12. do 20.1. Zaradi dogodka, ki se mu bo pripetil, se bo vaš partner kar precej ustrašil. Razložiti mu boste morali, da dogodek ne pomeni nič hudega in da je povsem običajen. K sreči vam bo verjel. Boste pa precej v dvomih vi sami. VODNAR 21.1. do 19.2. Kaj vam pomaga vaša samozavest, če bo vaš sodelavec prestrašen in prepričan, da se vama projekt ne bo posrečil. No, vsekakor boste morali biti pri svojih izjavah in pogovorih zelo prepričljivi. RIBI 20.2. do 20.3. Sodelavec bo povedal zelo prepričljivo zgodbo glede vašega projekta in postavil na laž tako vaše mnenje kot mnenje vseh in tudi ostalih, ki so govorili drugače. Vrtati boste morate naprej in uspeli boste. Horoskop je za vas napisala vedeževalka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski pošti: majda.golubovic@ netsi.net. Poiščite jo tudi na spletni strani: www.astrostudio-majda-sp.si. TURISTIČNI TEDNIK BABNO POLJE / PRVI ZAMETKI TURIZMA Za ljubitelje neokrnjene narave in sprehodov Potem ko smo skupaj užili lepote gradu Snežnik na Kozarišču, smo se obiskovalci razdelili po skupinah oziroma prevoznih sredstvih. Kolesarje je zvabil program "Poti po parku Snežnik" - s kolesom po Krpanovi deželi, ki ponuja skupinske vožnje okoli cerkniškega jezera v različnih dolžinah. Vse informacije o njih dajejo v TIC Cerknica, tel. (01) 709 16 36. Dobri informatorji so doma tudi v cerkniških barih, posebej v baru Kekec, kjer so nas, "avtomobilske goste" napotili na spanje v bližino hrvaške meje, v Babno Polje, ki ga ne boste zgrešili, če se boste držali poti Lož-Prezid-Cabar. Ija, je naselje Babno Polje močno skazil. Babno Polje je znano tudi iz druge svetovne vojne. Za svobodo je dalo življenje veliko njegovih domačinov. Po II. svetovni vojni so bile redke hiše, v katere se je vrnil hišni gospodar, je povedal Jože Poje, ki je pridno 38 let delal v Kovinoplastiki Lož, leta 1990 pa je skupaj z ženo Danico in drugimi domačini v vas pripeljal prvo zasebno špecerijsko trgovino, ob njej pa uredil še prodajalno z usnjenimi izdelki. Doma v Babnem Polju, ki ne daje veliko možnosti za preživetje, je želela ostati tudi domača hči Vida, ki se je izučila za trgovko. Zato so znova strnili moči in pred dobrim letom pričeli še s turistično dejavnostjo. Vida si je skupaj z možem Silvom najprej zgradila dom. Ko so ga uredili, so uvideli, da jim spodnji prostori zadostujejo, za zgornje pa so se odločili, da jih bodo uredili v sobe za goste. Vida je vanje postavila tudi vso staro pohištvo, ki ga je že od nekdaj zbirala. Tako imate občutek, da so sobe pri njih en sam muzej. Obnove vsakega kosa starega pohištva se je lotila z največjo natančnostjo. Da pa je lahko svoj dom odprla za turiste, je morala na dodatno izpopolnjevanje. Pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slo- Pojetovi so vodenje prenočišč prepustili hčerki Vidi Reljič (prva z leve) venije je opravila tečaj za opravljanje turistične dejavnosti. Že od rane mladosti je rada z ljudmi, zato ji prekvalifikacija za novo dejavnost ni delala težav, še posebej, ker so z njo dihali tudi vsi družinski člani, na kmetiji jih Turisti~na kmetija "Pri kova~iji" Večina Babno Polje pozna kot slovensko Sibirijo, kjer so doslej namerili najnižjo ugotovljeno temperaturo v Sloveniji, skoraj minus 35 stopinj Celzija. Da so se tamkajšnji prebivalci že sredi avgusta mrzlično pripravljali na novo zimo, smo se lahko sami prepričali. Iz gozdov so dan za dnevom pridno vozili debla, ki so jih spreminjali v debelejša polena, s katerimi bodo dolge mesece polnili peči, in se ogreli ob njih. Babno Polje je plitvo kraško suho polje ob JV koncu Notranjskega podolja, leži na nadmorski višini okrog 750 metrov in je izhodišče za notranjski Snežnik (goro). Ima nekaj nad 330 prebivalcev, od teh je 250 zaposlenih. Večina se preživlja z nekmetijsko dejavnostjo, nekaj jih je zaposlenih tudi v bivšem obratu Kovinoplastike Lož, ki je od nedavnega v rokah tujcev. Čeprav s svojo proizvodnjo ne onesnažuje oko- Preno~i{~a Vide Relji~ "Kamrca" so ena sama kulturna dedi{~ina. Spali boste v dvesto in ve~ let starih posteljah z modro posteljnino, ki po vseh zakonih narave najbolj zdravo vpliva na spanec. Foto: MG Pogled na Babno Polje v deževnem jutru živi devet. Čeprav se še uči, kakšen je turizem na vasi, od pospeševalcev ne more pričakovati preveč, pravi. Zadovoljna je, ker je tovrstne dejavnosti pri njih še zelo malo. Ni lahko biti pionir v vasi, kjer turizma niso vajeni in kjer nekatere prebivalce daje zavist, ker so se prenočišča Reljič prijela. Zdaj so njihove oči uprte naprej, ob prenočiščih raste večji objekt, v katerem bodo lahko obenem s hrano postregli 50 in več ljudi. V prenočiščih imajo 12 postelj, v sili pa lahko postavijo še nekaj dodatnih ležišč. Od hrane priporočajo jedi iz damjakov. Jože Poje je kljub temu, čeprav so si Nagradno turistično vprašanje Gostinski in turistični delavci s Ptujskega so bili tudi letos uspešni tekmovalci na tradicionalnem gostinsko-turističnem zboru. Iz Čateža so se vrnili z več lepimi priznanji. Iz restavracije Ribič Term Ptuj sta Angelca Černenšek in Silva Zadnik tekmovali v poznavanju slovenskih vin, Angelca je osvojila srebrno priznanje, zlato ji je ušlo za pol točke, Silva Zadnik je prejela bronasto priznanje. Kuhar Aleksander Šori pa je prejel srebrno priznanje v kuhanju žrebičkovega golaža. V pripravi dietnega menija pod naslovom "Dar jeseni" se je izkazal kuhar Gregor Brodnjak iz podjetja Vital Kidričevo, pomagala mu je Blanka Gojkovič. Zlato plaketo za razvoj kvalitetne gostinske ponudbe pa si je pripela direktorica Vitala Antonija Krajnc. kopališč so naj kopališče postale Terme Ptuj. Letošnji svetovni dan turizma je bil že 23. po vrsti. 27. september je bil za svetovni dan turizma razglašen leta 1979, prvič so ga praznovali leta 1980. Pravilnega odgovora tokrat ni bilo, zato bomo nagrado prenesli v novi krog. Odgovor na današnje nagradno Letošnji gostinsko-turistični zbor je potekal v izjemnem vzdušju, tudi zato, ker bo prihodnje leto slavil že 50. jubilej. Kvaliteta gostinske in turistične ponudbe v Sloveniji je v zadnjem času zelo napredovala ugotavljajo v Gospo- darski zbornici Sloveniji, in dosega že evropsko raven. V Rogaški Slatini so 17. oktobra razglasili najboljša kopališča v radijski akciji Dobro jutro, Slovenija. V kategoriji srednjih in manjših termalnih NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je Ptuj dobil sejemske pravice? Ime in priimek:_ Naslov: _ Davčna številka: opravila na turistični kmetiji razdelili, še vedno glavni pri hiši. Glavni pa je tudi pri organizaciji izletov in vodenju gostov po bližnjih zanimivostih, najbolj ga vedno mikata izvira Čabranke in Ljubljanice. Vse goste želi zvabiti tja. Če pa niste primerno obuti in oblečeni, vam izleta ne bo priporočil, kot tudi ne obisk Snežnika. V tem primeru se boste morali zadovoljiti z zdravilnimi sprehodi po bližnjih gozdovih, vabijo pa tudi domači damjaki. V vasi je tudi cerkev. Pozimi pa je Babno polje pravi raj za smučarje tekače. Če vas torej ne bodo zvabila visokogorska smučišča in če ne obvladate smučarskih veščin, je Babno polje za vas idealen kraj. Brez nevarnosti boste lahko smučali po mili volji. Kljub velikim obveznostim si Pojetovi in Reljičevi vzamejo čas zase. In ne boste verjeli, pogosto prihajajo na Ptuj, v Terme, na katere imajo lepe spomine tudi zato, ker se je najstarejša vnukinja naučila plavati. Na Ptujsko prihajajo tudi zato, ker bi radi čim več zvedeli o dosežkih turistične dejavnosti na kmetijah v Slovenskih goricah in Halozah. POGL£J IN ODPOTUJ turistično vprašanje bo vreden šest vstopnic za kopanje v Termah Ptuj. Ptuj je bil že nekoč znan kot sejemsko mesto, tradicijo vlečejo trije sejmi, zadnja leta se jim pridružujejo novi. Vprašujemo, kdaj je dobil Ptuj sejemske pravice. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 30. oktobra. Lončarji so tisti tradicionalni obrtniki, ki jih na ptujskih sejmih nikoli ne manjka. Foto: Črtomir Goznik CBES. Sončkov klub 10.950 26.1D., 2* hotel Kimen, 3D, POL, organizirani pohodi in izleti, otrok do 12 let brezplačno P0lir0R0L1=2 17.990 4.11.02.-30.3.03,3- hotel Lucija, Sonikoviclub, 3/4D, NZ, izleti, šport, animacija TURČIJA Z izleti 45.900 vsaHteden do 14.12., 3* hotel, 7D, POL, polet z avstrijskih letali« TUl Hammamet 79.900 20.10., 3- hotel Sala, 7D, POL, polet letala GRČIJA. Kreta 80.900 25.10., 2* hotel Despina, 7D, NZ, polet letala z Omika GRAN CANARIA 82.900 30.10., 3* hotel, 110, POL, polet z avstrijskih latallii DOMINIKANSKA REP. 253.900 31.10., 3* Ruleta Bavaro, 14D, ali inclusive, polet z avstrijskih letališč »I IA www.sonchek.com ■SONČEK PTUJ, Kr«mpljeva 5. teL 02/749 32 82 ^^ TUl potovalni center_ POSLOVNA SPOROČILA Brezžična komunikacija Univerzalna uporaba Boljše obveščanje Aktivna zaščita CISCEN JE ZALOG j zimsko - letnih desortiranih ^ cvi odelovnih oblačil, obutve, rokavic,... ° "hI Za nakup nad 10.000,00 sit 10% popusta aH na 6 čekov! Zaščita Ptuj d.o.o. Rogozniška c. 14, Ptuj Generalni distributer: Petovia avto Ptuj d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, telefon: 02 749 35 12, www.bubapovezuje.com Smuči in Iclima serijsico! Posebna serija Peugeot Elan vključuje omejeno količino vozil Peugeot 206 in Peugeot 206cc, ki so serijsko opremljena s klimatsko napravo, z nakupom dobite oa tudi oar vrhunskih smuči ali snovi/board Elan. Omejena serija Peugeot Elan je izredna priložnost za nakup vozil z bogato opremo po ugodni ceni. Ponudba velja do prodaje zalog. Peugeot 206 Elan že od 9.972 SIT na teden. ŠE SO STVARI, KI NAM VZAMEJO SAPO. SRC TOPLAK s.p._ nnŤnn M 77R« PnHInhnik tel ' (17 7flR 4(1 SO PFi ir:FnT VSAKO VREME Oly fai^arifi • nmpti • maltťi I CENTER MODE ZA vso DRUŽINO S— 'ŽENSKI KOSTIM. S 12.500 SIT Q ZIMSKE BUNDE: O Otroške, ženske, 3 moške Lina, Zagrebška cesta 70 a, Ruj lm timmt i«!.. tuiwa ul 32, zzs1 pm rrTi Kilogramsko blago • Metersko blago Dekorativno bíago-ťozninentcrija O OTROŠKI TERMOFLIS, Z ŽAMET, DEFTIN, O ČUPAVCI za pregrinjala, O tekače, oblačila; O VELURJI enostransko 3kosmateni, za jakne, plašče,... Metra. Cankarjeva ul. 6. Ptui SVECA Ugodna ponudba nagrobnih sveč. Modeli in barve po vaši izbiri. Se priporočamo! Sveča d.o.o., Pobrežje 6a, Videm pri Ptuju, Tel.: 02/764-05-11, e-moil: sveca.peter@siol.net Kupujete pralni stroj, hladilnik, štedilnik ali mogoče televizor? OGLASITE SE PRI NAS! Kupite lahko s trajnikom na 6 ali 12 obrokov ~ ali na gotovino s popustom. Franc LOVREC, s.p., Vinarski trg 3, 2250 Ptuj Ekstra lahko kurilno olje Petrol * Kurilno olje evropske kakovosti I Najhitrejša dostava ekstra I lahkega kurilnega olja! 080 22 66 I brezplačna številka I za hitra in enostavna naročila! I Možnost plačila na I 6 obrokov in prihranek pri plačilu z I Magna kartico! PETROL %(imnoseštvo (DanieC^rBancic s.p. moškanjci ii4b, 2272 corišnica, tel.: 02 743 02 40, fax: 02 743 02 41 Delavnica: Bukovci 83,2281 IVIarkovci pri Ptuju, tel.: 02 766 39 71, GSM: 041712 043 • IZDELAVA IN IVIONTAŽA NAGROBNIH SPOIV1ENIKOV • IZDELAVA OKENSKIH POLIC • IZDELAVA IN IVIONTAŽA STOPNIC. TLAKOV, IVIIZ, PULTOV ITD. ODRASLIM PREPOVEDANO glasbene novice Marketinški prijemi so izjemnega pomena v glasbi, saj je od njih odvisna prodaja glasbenih nosilcev zvoka. To pomeni, da marketinški del založbe svoje izvajalce promovira na internetu, televiziji, radiu, v časopisih... *** V ZDA se mrzlično pričakuje 8. november, ko bo premiera filma 8. Mile, v katerem imajo glavne vloge Eminem, Kim Basinger in Brittany murphy. Najpopularnej{i raper na svetu EMINEM je za film pripravil tri nove komade in prvega valujočega z naslovom LOSE YOURSELF (****) je ponovno produciral Dr. Dre. Soundrack s filmsko glasbo pri-na{a prvoliga{ke r & b in rap vibracije, med katerimi izstopajo komadi Jay - Z - ja, Xzibita in Macy Gray. *** James Todd Smith je pravo ime LL COOL J.-a, katerega popolno umetniško ime je Ladies Love Cool James. Mojster govora ali priznani raper se vrača s komadom LUV U BETTER (***), ki ima prepričljiv na-pev in bazira na komercialnih elementih rapa ter udarnega r & b-ja. Zgodba o uspehu skupine TLC se je začela s hitom Ain't 2 Proud 2 Beg in se je nadaljevala s sledečimi hiti Baby Baby Baby, Creep, Waterfalls, Red Light Special, No Scrubs, Unpretty in Dear Lie. Po tragični smrti Lise Lopes se sedaj skupina vrača kot duet in prvi single je sodobni groovy r & b komad GIRL TALK (****), ki napoveduje izid njihovega četrtega albuma 3D. f JENNIFER LOPEZ trenutno dvojno zmaguje na ameriški Billboardo-vi lestvici! Zakaj? Pesem Alive (v orginalni izvedbi gre za pravljično balado, ki jo je pevka posnela za filma Enought), vlada na ameriški uradni plesni lestvici, saj so naredili v New Yorku takoimenovan Thun-derpussy Remix za potrebe diskotek. J.LO pa ima tudi drugo najbolj predvajano pesem v ZDA z naslovom JENNY FROM THE BLOCK (***). Obstajata pa dve verziji te pesmi in sicer čista atraktivna r & b verzija in trda rap verzija, v kateri nakladata Jadakiss in Styles. *** Ameriški zvezdnik MOBY je najprej opozoril na svoj talent z uspešnico Go, medtem ko se je nazadnje potepal po lestvicah z uspešnico Extreme Ways. Izreden umetnik spet zmaguje v vrhunsko skreiranem komadu IN THIS WORLD (****), ki ga najdete na zgoščenki 18. *** Nemška igralka in pevka JEANETTE beleži v glasbi največ uspeha s skladbo No More Tears. Delavna glasbenica pa predstavlja preveč za- letav in limonadast pop komad ROCK MY LIFE (***). *** Ameriška pevka JEWEL se je zapisala v glasbeno zgodovino s fenomenalnim albumom Pieces of you, ki je postregel s tremi hiti Who Will Save Your Soul, You Were Meant For me in Foolish Games. Fantastična glasbenica strastno brenka na svojo kitaro v preprosti priredbi rock klasike SWEET HOME ALBAMA (****), zasedbe Lynard Skynard. V istoimenskem filmu glavno vlogo igra sladka blondinka Reese Witherspo-on in za soundtrack so nove pesmi prispevali tudi Avril Lavigne, The Calling, Uncle Kracker, Sheryl Crow, Dolly Parton, Ryan Adams... Kot dodatno informacijo pa naj omenim, da je na 1. mestu ameriške filmske lestvice film Red Dragon, v katerem blesti Anthony Hopkins. *** Welški band MANIC STREET PREACHERS je leta 1989 izdal debitan-ski single Suicide Alley. Na pravo pot so fantje krenili leta 1992 s hitom Motorcycle Emptiness, medtem ko njihov največji hit nosi naslov If You Tolerate This, Your Children Will Be Next. Tribo bo 28. oktobra izdal kompilacijski album Forever Delayed in napoved zanj je vznemirljiva, vendar dokaj tipična kitarska rock skladba THERE BY THE GRACE OF GOD (***). *** ELVIS PRESLEY ponovno zmaguje na lestvicah z albumom Elvis-30 No 1. Hits. Pokojni kralj pa se bo kmalu ponovno znašel na lestvicah singlov, saj bo njegova založba ponovno izdala prirejeno dinamično rock n'roll verzijo hita BURNING LOVE (****). David Breznik le Tide is High - ATOMIC KITT>En\ \ A Cleanin' Dut my Closet - EMINE B. Don't Stop-ROLLING STONES 7. Die AnothEr Day - MADONNA' B. ElEtrical Storni - U2 g. Life Goes Dn-LEANN HIl^S _jL_1D JhE Gama of Love -SANTANA & MICHELLE BRANCH / I I v/sak^ s>o\?o\:o m