Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 1 V petek (9/17 0C) bo pretežno, v soboto (9/23 0C) in nedeljo (11/24 0C) pa delno oblačno. Četrtek, 10. septembra 2015 številka 36 | leto 62 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim Prejšnji torek se je začelo novo šolsko leto. Zagotovo je bilo najbolj razburljivo za prvošolčke, ki so v dobrem tednu dni že postali pravi šolarji. Da so prvi dnevi minili lepo in varno, so poleg policistov in vidnih oznak, ki jih nosijo okoli vratu, poskrbeli tudi člani Zveze šoferjev in avtomehanikov. V Šentilju (na sliki) so policista in avtomobil ob cesti, ki vodi do podružnične šole, le nalepili na karton, a je vseeno delovalo. Član velenjske ZŠAM pa je prve šolske dni ob šolski poti dodatno skrbel za varnost otrok. Naj bodo ti in njihove poti varne vse šolske dni, tudi takrat, ko so na cesti sami. Njihova varnost je v rokah voznikov, zato mimo njih previdno in z občutkom, da so vaši. -VO iu-l ■in 50 ■u-t ii*"> :o Titov trg, petek, 18. september, ob 18.30 VELENJE ^ra^nuje! CD u O Sobota, 19. september, ob 19. uri, Titov trg 20. september Praznik Mestne občine Velenje V primeru slabega vremena koncerta odpadeta! Tridnevno žuborenje poezije Velenje, 9. septembra - Včeraj zvečer se je v Vili Binaca začelo 14. mednarodno srečanje književnikov Lirikonfest, ki ga pripravljata Velenjska knjižna fundacija pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje in Javne agencije RS za knjigo. Tudi letošnje festivalsko dogajanje je programsko zelo bogato, vse do petka bodo potekala branja poezije, bogat glasbeni program in tri festivalna omizja. Festival letos gosti številne domače in tuje književnike in prevajalce iz 8 evropskih držav. Osrednji dogodek bo jutri ob 19. uri v Vili Bianca, ko bodo podelili tudi tri osrednje Lirikonfestove nagrade. Janja še enkrat do zlata Janja Garnbret je naslovu svetovne mladinske prvakinje v bal-vanskem plezanju pet dni pozneje v Arcu dodala še najžlahtnej-šo lovoriko v težavnosti v kadetski konkurenci in tako okronala svojo najuspešnejšo sezono do zdaj. Slovenska mladinska reprezentanca v športnem plezanju se domov vrača s skupno sedmimi medaljami. Več na strani 17. ■ Smo LJUDJE? Tatjana Podgoršek Že nekaj časa polnijo informativne oddaje in časopisne strani begunci. Grozljivi, boleči prizori težko pustijo človeka ravnodušnega. Njihov boj za preživetje, boljše življenje je pravzaprav velika bolečina, grozljivka, boj obupanih, ki nimajo več česa izgubiti. Oklepajo se trohice upanja, da bo tam, kamor želijo, boljše, lepše, ker so tam mir, blagostanje, človeka vredno življenje. Zato so pripravljeni na vse nevarnosti, ki nanje prežijo na zahtevni poti, na morje, žice in zidove, na spanje pod milim nebom, ure in ure hoje, nečloveške prevoze, dež, mraz, lakoto in žejo ... Ljudi ne moremo obsojati, ker v upanju po sprejemljivem, boljšem, v strahu za svoje življenje bežijo iz pekla novi negotovosti naproti. Če bi bili v njihovih čevljih, bi verjetno ravnali enako. Zato človek toliko težje razume vse tiste, polne sebe, ki se »trudijo« z iskanjem najbolj »sočnih in izvirnih«izrazov pokazati svoje ume-vanje rešitve begunske krize in spletne strani, družabna omrežja, forumepolnijo s sovražnimi komentarji. In to le ob novici, da begunci trkajo na naša vrata. Nestrpnost, strah, sovražnost jim sporočajo, še preden so sploh prišli k nam. Naša podoba o strpnosti in prijaznosti do tujcev, do drugačnih, je očitno močno namišljena. Je še ena politična floskula, ki jo prodajamo navzven. Sovražnost do ljudi, ki bežijo pred nasiljem, pred smrtjo, je pač obžalovanja vredna. Nestrpna mnenja, upam, niso mnenja večine, so pa glasna, agresivna in kruta. Tudi skrb vzbujajoča, saj spodbujajo k nasilju in kažejo na to, da pozabljamo na čase, ko smo bili Evropejci, med njimi tudi Slovenci, begunci. Pozabljamo, da se nam to lahko znova zgodi že jutri. V razmerah, ki vladajo v svetu, je namreč težko najti oazo, ki nas bo obvarovala vsega hudega. Tega se očitno ne zavedajo tudi politiki s kapitalom vred, ki so vse to zakuhali in se obnašajo, kot da se vse to njih ne tiče. Zato je kriza, naj si bo kakršnakoli že, preizkušnja za vse nas, za našo miselnost, odnos do drugačnih, za našo sočutnost, strpnost in solidarnost. Povsem razumljiva so ob preseljevanju nesrečnih ljudi in njihovem iskanju boljšega življenja, v morda tudi našem lokalnem okolju, razmišljanja o tem, kaj spremembe lahko vnašajo v naš utirjeni vsak dan, a sovražnost, nestrpnost, odklonil-nost in nebrzdana sebičnost ne sodijo niti v gostilniško debato, kaj šele na forume in v medije. So morda tisti naši sodržavljani, ki zaradi naše ekonomske krize iščejo svoj prijaznejši prostor pod soncem nekje na tujem (v precej drugačnih razmerah, kot jih imajo begunci), kaj drugega kot ti, pa vendar v domovini pričakujemo, da jih bodo na njihovem cilju sprejeli z odprtimi rokami. Ljudje v Sloveniji smo že dokazali, da se nas zgodbe nesrečnih ljudi dotaknejo in da se znamo odzvati, ko kdo potrebuje pomoč. Zato je prav, da znamo to storiti tudi v tem primeru, v tem krutem boju za življenje ljudi iz drugih celin. Saj smo LJUDJE! sobota 12.sept. ob 16.0rl , terasa kavarne lupl"[cr Za razpolozenje bo poskrbEl f KER SEM CAR, KJEMŠPRlCAR^ COUNTRY BAND za varen prevoz domov poskrbi: (Jta naSiufiu, ^os^iGarjeu., .J^ Očimoma, Tatu. tttia v vrednosti SpriCarja zastonj! .mlinar minister za zdravje opozarja: uživanje alkohola lahko škoduje zdravju buuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuil ■ Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA «»^AS LOKALNE novice Praznični september v Šoštanju Šoštanj - September je v občini Šoštanj praznični mesec. Potekajo številne prireditve posvečene občinskemu prazniku, 30. septembru. Glavnina se jih bo odvila v zadnji tretjini meseca, ki ga bodo zaokrožili s svečano seja Sveta občine Šoštanj, podelitvijo nagrad in priznanj in otvoritvijo Tresimirjevega športnega parka. V prvi polovici oktobra pa bodo namenu predali prenovljen Trg svobode in prenovljen center Lučka. Kdo bodo letošnji prejemniki nagrad in priznanj bo znano po Seji Sveta, ki jo načrtujejo za sredo, 16. septembra. a mkp Nov zadrževalnik meteornih vod Velenje - V krajevni skupnosti Gorica bodo danes popoldne ob 17. uri odprli novozgrajeni zadrževalnik meteornih voda. Z njim so, kot poudarja predsednik krajevne skupnosti Jožef Kan-dolf, pomembno izboljšali kakovost bivalnega okolja in zaščitili premoženje stanovalcev v blokih na zgornjem delu Gorice (Goriška 53-65). Otvoritveno slovesnost bodo pripravili nad objektom Goriška cesta 57. a mz Neprofitna stanovanja Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je v teh dneh na svoji spletni strani objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem za leti 2015 in 2016. Na osnovi razpisa bodo dodelili morebitna sproščena stanovanja v lasti lokalne skupnosti in Stanovanjskega sklada RS. Trenutno je prosto in takoj vseljivo eno stanovanje v lasti Stanovanjskega sklada. Vloge zanj zbirajo na občinski upravi do 18. septembra. a tp Občinske nagrade in priznanja Šmartno ob Paki - Do 15. septembra na upravi Občine Šmartno ob Paki zbirajo predloge za dobitnike letošnjih občinskih nagrad in priznanj. Na osnovi objavljenega razpisa lahko občani, društva, organizacije predlagajo kandidate za podelitev grba občine in dveh plaket, ne pa tudi za častnega občana. Predloge bodo najprej prevetrili člani komisije za priznanja in nagrade, njihov predlog pa bodo nato potrjevali občinski svetniki. V zadnjih letih je bila obravnava predlogov na seji sveta kar pestra. a tp Otvoritev čistilnih naprav Šoštanj - Izvedba projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini se bliža koncu. Jutri (v petek) ob 10. 30 uri, bo v vili Široko v Šoštanju novinarska konferenca, na kateri bodo župani občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki kot predstavniki investitoric ter predstavnik pooblaščenega koordinatorja (Komunalnega podjetja Velenje) predstavili aktualne informacije o poteku omenjene operacije. Po njej bodo slovesno predali svojemu namenu novo zgrajene naprave za pripravo pitne vode. Pogodbena vrednost naprav je dobrih 15,2 milijona evrov brez DDV-ja. Kohezijski sklad in proračun RS sta zanje prispevala 81,45 odstotka upravičenih stroškov, preostalo investitorice. Otvoritveno slovesnost bodo začeli ob 12. uri pri čistilni napravi Grmov vrh v Florjanu pri Šoštanju. a tp Citycenter in obiskovalci pomagajo Celje - V Citycentru Celje so se v teh dneh ponovno spomnili ljudi v stiski in podelili sredstva iz humanitarnega sklada Ci-tycentrovo srce. V teku je tudi akcija zbiranja sredstev preko SMS sporočil, s katero bodo pomagali Jakobu Zupanu do pre-potrebne operacije. Pred pričetkom letošnjega šolskega leta so na pobudo Centra za socialno delo Šmarje pri Jelšah pomagali enostarševski družini s štirimi otroki, od tega tremi šoloobveznimi. Z darovanimi sredstvi, v obliki Citycentrovih darilnih bonov »Desetak« v vrednosti 400 evrov, so v teh predšolskih dneh skušali omiliti stisko in jim nekoliko olajšali življenje. a mz Gostišče Grad Vrbovec Nazarje C/^ V Mitja Fellcljan, s.p. Tel.: 03/ 583 28 00 J y www.ftostlsceitradvrbovec.com ^ Iskreno čestitamo za praznik občine Nazarje! ? Grajske večerje, poroke v poročni dvorani, velike zaključene družbe in ^^^^bogata kulinarična ponudba. Zadovoljni z rezultati Premalo zanimanja odneslo lesarski praznik - Pomembni skupni projekti Tatjana Podgoršek Zadnja od sedmih občin v Zgornji Savinjski dolini praznuje Občina Nazarje. Prireditve v počastitev občinskega praznika so že začele. Osrednja - slavnostna seja tamkajšnjega občinskega sveta - bo na sam praznični dan 18. septembra. Praznik bodo zaznamovali predvsem s kulturnimi prireditvami in športnimi dogodki. Občani se ga bodo lahko spominjali tudi po otvoritvi balinišča v Lazah ter po novih prostorih za knjižnico. Uredili so jih v prostorih javnega podjetja Dom Nazarje v stečaju v gradu Vrbovec. Večjih naložb ne bodo predali svojemu namenu, pravi nazarski župan Matej Pe-čovnik. »Zame ni pomembno rezanje trakov prav ob prazniku, bolj to, da načrtovane naložbe izvedemo.« Državna cesta skozi Šmartno Pečovnik je sedel na županski stol oktobra lani in ta čas ocenil takole: »Delali smo dobro, čeprav vsega še nismo uresničili. Stvari so se zavlekle iz različnih razlogov, a zanesljivo ne bodo ostale le na papirju. V mislih imam predvsem parkirišče pred Bohačem.« Matej Pečovnik: »Moj občutek je, da so ljudje zadovoljni, sploh z odnosom lokalne skupnosti do njih.« Med aktivnostmi je sogovornik poudaril komunikacijo z ministrstvom za infrastrukturo, katere rezultat je ureditev državne ceste skozi kraj Šmartno ob Dreti. Več let so si prizadevali za njeno posodobitev. Država bo za prepla- stitev dobrih 520 metrov ceste prispevala 49 tisoč evrov, lokalna skupnost jih bo primaknila dobrih 100 tisoč, kar je več kot so načrtovali. Ob tej priložnosti so namreč uredili še 170 metrov pločnika, česar v prvotnih na- 10. septembra 2015 črtih niso predvideli. »Pločnik je prepotreben, zanj pa smo se odločili tudi na osnovi dobrega sodelovanja s krajani.« Poleg zapisanega so v Šmartnem izvedli še prvo fazo izgradnje parkirišča. Oceno o dobrem delu dopolnjuje še sanacija plazu pri Beleto-vih, kjer je svoj mošnjiček prav tako odvezala država, podpis pogodbe o ureditvi večje varnosti udeležencev v prometu na mostu čez reko Savinjo v Nazarjah ter ureditev pešpoti na levi strani reke Savinje proti industrijski coni Prihova. Izvedbi obeh projektov načrtujejo prihodnji mesec. Naslednja leta predvsem v znamenju skupnih projektov V prihodnjih letih jih čaka največ dela pri skupnih projektih s sosednjimi občinami. Eden takih je vodovod Letošč. Vlaganja so nujna, a jih bodo zaradi pomanjkanja denarja morali izvajati postopoma. Oznako nujno ima projekt posodobitve in razširitve čistilne naprave v Lokah pri Mozirju. Skupen projekt z ostalimi občinami v dolini bo še izgradnja prizidka k zdravstveni postaji v Nazarjah. Brez Lesarskega praznika Program praznovanja občinskega praznika je vrsto let dopolnjeval Lesarski praznik. Letos ga niso predvideli. Po pojasnilu Mateja Pečovnika se zanj niso odločili, ker so ocenili, da se med občani ni prijel. Prav tako bi si želeli več pobud, idej samih le- sarjev oziroma njihovih stanovskih organizacij, saj bi bilo zanimanje zanj med njimi tako večje, kot je bilo. Na temo lesarstva ohranjajo srečanje lesarjev. To bo konec tega meseca. Namesto lesarskega praznika so že julija organizirali Vrbovški dan, saj želijo bolj kot doslej poudariti grad, s katerim se ponašajo. Temu bodo prilagodili tudi vsebine Vrbovškega dneva. Savinjsko-šaleška naveza Mat kurja Slovenska, čigavi piščanci Piščanci po rusko - Kitajci prihajajo - Na Svete gore po energijo - Evropska naložba v Šmartnem Čudne stvari se dogajajo pri nas! Čeprav še vedno pravimo, da je Slovenija podobna kuri, pa njeni piščanci, predvsem tisti s Ptuja, naj ne bi bili več naši. Že res, da jih je doslej »posvojil« naš Sij, Slovenska industrija jekla, a to družbo nekateri imenujejo tudi Rij, saj so lastniki Rusi. Ta primer ponovno kaže, kakšne stvari se vse združujejo, saj jeklo in piščanci res nimajo nič skupnega. Nekateri se le bojijo, da bodo piščanci zdaj bolj trdi, jekleni. Taka dokapitalizaci-ja je posredno prizadela tudi naše območje. Sij je bil namreč najresnejši kupec družbe Štore Steel, a naj bi bila prodaja zdaj zastala. To pa je prizadelo tudi zreški Unior, ki je večinski lastnik štorske družbe in si je od te prodaje obetal precej denarja. Tega pa potrebuje, da zadosti »onim zgoraj«, saj mora zaradi svojih težav odprodati vse, kar ne sodi v njegovo osnovno dejavnost. Nekateri še vedno upajo, da so slovensko-ruski jeklarji tako močni, da bodo zmogli tudi ta zreški zalogaj. Da se bodo lahko še malo oddahnili. Ne vem pa, če bosta naša in hrvaška država kmalu zmogli »mejni zalogaj«. Predsednika obeh vlad sta se v soboto res srečala v Zagrebu, a o meji in arbitraži menda beseda ni tekla. Saj sta imela več pomembnejše- ga dela - ogled tega, kako gredo stvari od rok košarkarjem obeh držav. Hrvati so spet zmagali! Naš minister Zdravko Počivalšek pa napoveduje, da je Slovenija na svoj način zmagala v prizadevanjih, da bi nas po letošnji rekordni turistični beri še v prihodnje obiskovalo vsaj toliko tujcev ali še več. Tudi iz bolj oddaljenih krajev, kot je na primer Kitajska. O tem se je na Bledu pogovarjal tudi z visokim kitajskim turističnim predstavnikom. Očitno sta se kar dobro spoznala, saj je njegovo ime in priimek kar lepo izgovarjal. Kitajce pa te dni že gostijo v Celju. Ne navadne turiste, ampak predstavnike gospodarstva. Kitajci bodo v dobri meri zaznamovali to letošnjo sejemsko prireditev, saj bodo prav Kitajci pripravili največjo skupinsko predstavitev svojega gospodarstva. Na tej prireditvi pa seveda pričakujejo tudi veliko gostov iz Ljubljane. Romanje na to sejemsko prireditev je pač vsakoletna tradicija politikov vseh barv. Četudi ni volilno leto. Nekako v znamenju sejma so konec tedna slavili v Rogatcu. Svoj občinski praznik namreč praznujejo v spomin na dolgoletno sejemsko tradicijo. Zadnji čas je ta kraj sicer najbolj znan po muzeju na prostem, z raznimi novostmi pa želijo privabiti čim več obiskovalcev od drugod. Letos so dokončno obnovili in zapolnili znani dvorec Strmol, v njem so uredili še rokodelski center. Ob pogledu nazaj se ozirajo tudi naprej, na najmlajše. Zanje bodo začeli graditi nov vrtec. Energetsko varčnega. Drugače so slavili v Bistrici ob Sotli oziroma Šempetru pod Svetimi gorami, kot nekateri še vedno imenujejo ta kraj. In počastili so prav 750 let prve pisne omembe Svetih Gor nad Šempetrom. Najdbe pa kažejo, da tu bogoslužje opravljajo že več kot dva tisoč let. Svete Gore so pred tri četrt tisočletja pisno poimenovali Monte Santa Maria. Sedaj so najbolj znane po Marijini cerkvi, ki je priljubljeno romarsko središče. Svojevrsten praznik so imeli tudi v Šmar-tnem v Rožni dolini, kraju, razpetim med celjsko in vojniško občino. Ob krajevnem prazniku so namreč odprli dom krajanov, ki je res večnamenski. Razen velike dvorane, ki jo bodo za pouk športne vzgoje uporabljali tudi učenci podružnične osnovne šole, bo v zgornjih prostorih še oddelek celjske knjižnice. Prostor bo seveda tudi za krajevna društva. Celjska občina je milijon in četrt evrov vredno naložbo uresničila z občutno pomočjo evropskih sredstev. Pod častnim pokroviteljstvom Unesca in slovenskega predsednika Pahorja pa poteka ta teden mednarodni folklorni festival Od Celja do Žalca. Tak je le naslov, nastopi bodo tudi v Laškem in Velenju. Pa še to: zdaj, ko pri nas mnogi politiki (in še kdo) še ne vedo povsem, kako in kaj, tudi njim priporočam, da poromajo k Svetim Goram. Saj ima ta kraj po prepričanju mnogih, tudi nevernih, posebno pozitivno energijo. a k NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 10. 9. 2015, barve: CM K, stran 11 10. septembra 2015 AKTUALNO "^AS 3 Izbor je na državi Podjetnik iz Šoštanja ponudil državi v brezplačno uporabo objekt, v katerega bi lahko namestili petdeset beguncev Milena Krstič - Planine Šoštanj, 7. septembra - Podjetnik Novalija Muminovic iz Šoštanja je državi ponudil možnost brezplačne nastanitve petdesetih beguncev v stanovanjski hiši v Zavodnjah. Gre za objekt, v katerem so do pred tremi meseci bivali delavci, ki so gradili blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. »Predstavniki ministrstva so si v petek objekt ogledali, o tem, ali ga bodo izbrali za enega od Hiša v Zavodnjah, ki jo je podjetnik ponudil državi za namestitev beguncev. Novalija Muminovic: »Če jih bo treba preživljati, jih bom sam.« možnih lokacij za namestitev beguncev, ki bodo prišli v Slovenijo, pa bodo na komisiji odločali v teh dneh. Vanj se begunci lah- ko vselijo že danes. Vse sobe so opremljene s posteljami, zagotovljeno je gretje, voda, uporaba interneta, kabelska ... Objekt jim je na voljo, kolikor časa ga bodo potrebovali, prepričan pa sem, da tukaj ne bodo ostali vse življenje«. Predstavnikov lokalne skupnosti o svoji ponudbi ni seznanil. »Vsi moji projekti so bili moja odločitev in zanje nisem spraševal nikogar. Sam se odločam, kaj bom napravil in česa ne. Če bo treba te ljudi preživljati, jih bom sam. Ne bom hodil po vasi, ali bo kdo kaj dal,« pravi. »Državi sem ponudil možnost brezplačne namestitve beguncev, za vse ostalo pa bodo, če se bodo odločili za to možnost, mora- Pomoc beguncem mnogim ni samoumevna Predsednica humanitarnega društva ADRA Slovenija Velenjčanka Maja Ahac: »Ljudje bežijo, da bi si rešili glavo, mi pa jim postavljamo zidove in jih napadamo s solzivcem.« Milena Krstič - Planine »Zadnje čase me velikokrat sprašujejo, zakaj pomagamo beguncem,« je brez mojega vprašanja začela pogovor za Naš čas Maja Ahac, predsednica humanitarnega društva ADRA Slovenija. »In ko me je o tem vprašala prva novinarka, sem se nasmejala in rekla, da je to vendar normalno.« Pa očitno ni tako. Zdaj ve, da ni tako. Kdaj ste to ugotovili? »Takoj, ko sem začela prebirati razmišljanja ljudi po družbenih omrežjih. Pomoč beguncem mnogim ni samoumevna. Ljudje se jih bojijo. Bojijo se beguncev, ki dejansko bežijo pred teroriz- to delam, da se lahko zjutraj, ko vstanem, pogledam v ogledalo. Pomagati ljudem je moja moralna in osebna dolžnost. Boli me, ko slišim, da begunce označujejo za teroriste in klavce. A so le ljudje, ki bežijo pred tem, da bi si > »Boli me, ko begunce označujejo za teroriste in klavce.« mom, označujejo jih za teroriste, kar je absurdno. To so ljudje in samo ljudje. Ne več in ne manj. Tako kot mi. Večinoma bežijo dobro situirani, izobraženi, tisti, ki si lahko privoščijo dolgo, naporno in drago pot. Množice pa še vedno ostajajo na vojnoogro-ženih področjih in nihče ne ve, kaj se dogaja z njimi.« Dnevno se srečujete z njimi, pa tudi z drugimi, ki jim pomagate v humanitarnem društvu ADRA. To je najbrž... težko? Zajoče, se zbere in pove: »Dnevno vidim slike otrok, ki umrejo ... Tudi sama se velikokrat vprašam, zakaj jaz. Zakaj to počnem? Lahko bi doma sedela na kavču in gledala TV. Toda Maja Ahac: »Pomagamo osnovnošolcem, velikokrat pa pozabljamo na srednješolce.« rešili glavo in jo še naprej nosili na ramenu. Mi pa jim postavljamo zidove, jih napadamo s solzivcem ... To je tako zelo boleče. Vsak od nas bi se moral postaviti v njihovo kožo. Za eno uro. Ni treba več.« Konec avgusta je ADRA z letalom poslala pomoč za begunce na grški otok Lesbos, prejšnji teden z vlakom v srbsko prestolnico Beograd. »Zdaj pa se dogovarjamo za pomoč beguncem v Makedoniji, vendar smo morali prejšnji teden, ker je bilo skladišče polno, dodatnih prostorov pa nismo imeli, zbiranje pomoči začasno ustaviti. Trenutno imamo še veliko oblačil in šotorov. Te moramo prepakirati in poslati naprej. Močno pa nam primanjkuje hi- gienskih pripomočkov. Pomoč smo zbirali na enajstih zbirnih mestih, zdaj pa se dogovarjamo o nadaljnjem načinu zbiranja, ki bi bil ljudem bližje.« Se pripravljate tudi na prihod beguncev v Slovenijo? »Skupaj z nevladnimi organizacijami potekajo interne priprave na to, kdo bo kaj počel in kdo lahko kaj počne. Da ne bomo šele takrat, ko bodo begunci tu videli, kaj vse je potrebno ...«. Kako pa pomagate ljudem doma? Tukaj, v Sloveniji? »V akciji Napolnimo Slovenijo s srečnimi otroki pomagamo družinam, katerih starši nimajo ustreznega dostopa do socialne pomoči. Dogaja se, da imajo družine iz nižjega srednjega razreda na koncu meseca manj denarja kot tiste, ki prejemajo socialno pomoč in imajo še druge olajšave. Skupaj s centri za socialno delo sestavimo sezname takih družin. Pomagamo jim tako, da se lahko otroci udeležijo plačljivih šolskih aktivnosti, izvajamo delavnice o zdravem prehranjevanju. Danes v šolah ne le da so eni lačni, ostaja tudi veliko hrane, ki je otroci ne želijo pojesti. Pomagamo tudi tako, da zbiramo šolske potrebščine in jih potem razdelimo skupaj s tistimi, ki imajo na terenu izkušnje.« Kaj pa v Šaleški dolini? Velenjčanka ste? »V Velenju sodelujemo predvsem s Šolskim centrom. Velikokrat se namreč dogaja, da pomagamo osnovnošolcem, pozabljamo pa na srednješolce. To so najstniki, ki so posebej občutljivi, ko se družini zgodi revščina, ko so izključeni iz družbe. Tudi to so otroci, le da so videti veliki.« li poskrbeti sami, od popisa, do pomoči in nadzora. Stavbo bodo upravljali sami.« a Pomagajmo beguncem Velenje, 7. septembra - Mestna občina Velenje bo skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Velenje v četrtek, 10. septembra, ob 12. uri začela humanitarno akcijo zbiranja pomoči za begunce iz Sirije. Občanke in občane pozivata, da darujejo najnujnejše življenjske potrebščine; odeje, spalne vreče, ležalne podloge, osnovne higienske pripomočke (mila, zobne ščetke, šampone, plenice ...), vodo v plastenkah, živila v konzervah (mesne, brez svinjskega mesa). Oblačil in obutev zaenkrat ne bomo zbirali. Zbiranje pomoči bo potekalo na Kopališki cesti 3 v Velenju (Dom borcev in mladine) vsak četrtek in petek med 12. in 17. uro vse do konca septembra. a FDAh Dogovori mimo lokalne skupnosti Župan Šoštanja Darko Menih: »Dosledno bomo upoštevali navodila ministrstva za notranje zadeve.« Milena Krstič - Planine Šoštanj, 7. septembra - »Begunci bodo verjetno prišli tudi v Slovenijo. V zvezi z morebitnimi namestitvami pri nas bomo dosledno upoštevali navodila ministrstva za notranje zadeve,« pravi župan Šoštanja Darko Menih. »Občina Šoštanj je znana po tem, da pomaga ljudem. Vključena je v številne socialne in humanitarne projekte. Če nam bo država dodelila določeno število beguncev, jih bomo sprejeli. Z ministrstva na notranje zadeve pa v zvezi s tem doslej nismo dobili nobenih navodil, se bomo pa odzvali, če in ko bo to potrebno.« Slišal pa je, da sta se dva občana Šoštanja o možnih namestitvah beguncev pogovarjala neposredno z ministrstvom. Informacije so na Občini Šoštanj želeli preveriti, vendar do podatkov o tem niso prišli. »Ne zdi se mi namreč prav, da gredo dogovori in pogovori mimo nas. Ko se bo kaj zgodilo, bo pa kriva Občina.« V občini Šoštanj že biva veliko tujcev, število pa se še povečuje. »Najbolj izrazito se to kaže v osnovni šoli Karla Destovnika - Ka-juha, kjer smo morali v tem šolskem letu oblikovati poseben razred z devetindvajsetimi učenci in zaposliti učiteljico za jezik. In še prihajajo. To je za Občino velika finančna obremenitev, saj so to naši stroški. Zdaj se dogovarjamo, da bi nam vsaj delno priskočila na pomoč država. Letos bomo še zdržali, potem pa ne vem, kako bo.« A - v Darko Menih: »Ko se bo kaj zgodilo, bo pa Občina kriva.« AN ODPRTIH, MESTNE OBČINE il» MÍL1IM HiflNJl VELENJE Vijudno smbfjeni na dneve odprtih vrat Uprave Mestne ob čin t Velenje. no katerih bodo župan, podžupani direktor uprave ii1 vodje it rodov predstaviti projekte, kijih Vodimo, in adgovaijati na vprašanja občank in občanov. Dnevi odprtih vrst bodo potekali oh iebolah, m septembra, 10. oktobra, novembra in S. decembra, med 9. in 11. uro v sejni dvorani Mestne obone Velenje. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO «»^AS 10. septembra 2015 Še več naložb za varnejše življenje Če bodo cene mleka še naprej padale, bodo potrebne spremembe -Načrtujejo izgradnjo prizidka in večjo čredo Tatjana Podgoršek Konec julija je kmetijsko ministrstvo objavilo prvi javni razpis za pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete v programskem obdobju 2014-2020. Na voljo je 12 milijonov evrov nepovratnega denarja, od tega 8,4 milijona za mlade kmete z zaposlitvijo na prevzeti kmetiji. Na takšen javni razpis se je pred dvema letoma prijavil tudi mladi gospodar na Dvorjakovi kmetiji v Škalskih Cirkovcah Jani Dvorjak. Dobili približno tretjino Ni tako enostavno, kot je sicer videti, je ob obisku dejal Jani in pojasnil, da so iz te postavke želeli pridobiti denar za izgradnjo prizidka in s tem za povečanje črede v hlevu. Ker niso dobili pravočasno gradbenega dovoljenja, so oddali vlogo za nakup molznega robota, kmetijske mehanizacije ter za ureditev kmečkega dvorišča. Za prijavo je bilo potrebno zbrati »goro« dokumentacije, plačati 1500 evrov. »Če je vloga ugodno rešena, moraš v izgradnjo vložiti Dvorjakovi pravijo, da bi z večjimi spodbudami država pomagala ne le kmetom, ampak tudi sebi. Molzni stroj je olajšal delo v hlevu, a je nadzor nad njegovim delovanjem večkrat na dan nujno potreben. najprej svoj denar, nato vložiti zahtevek in šele nato ti država da obljubljeno.« Dejal je še, da so jih vlaganja stala 250 tisoč evrov, država jim je odobrila 85 tisoč z DDV-jem. Preostanek so »pokrili« tudi z najemom kredita, za katerega plačujejo ne tako skromne obresti. »Priznati je treba, da nam je molzni robot precej olajšal delo v hlevu, a kljub temu grem vanj danes pogosteje kot prej, saj je nadzor nad delovanjem sistema zelo pomemben.« Stroški rastejo, cena pada Mladi gospodar, ki je prevzel 37 hektarjev veliko kmetijo z gozdom vred pred 5 leti, bolj kot o prednostih sodobne tehnologije v hlevu razmišlja o osnovni dejavnosti na kmetiji. Priložnost za njen razvoj sta pred leti njegova starša zaznala v mlečni proizvodnji, za katero pravijo, da preživlja« turbulentne čase. Na kmetiji imajo 35 krav molznic, na leto pa oddajo približno 180 tisoč litrov mleka. »Premalo, da bi se lahko preživljali le s tem, sploh ob padanju odkupnih cen mleka in rasti proizvodnih stroškov. Če se bo tako nadaljevalo, bodo potrebne spremembe. Lani v tem času smo dobili za liter mleka 33 centov, danes jih 27 brez davka, v trgovini pa je liter mleka en evro. Na srečo imamo nekaj gozda, poleg krav molznic pa je v hlevu še 25 telic.« Še marsikaj bo treba postoriti Ne glede na razmere v kmetijstvu, na nujno potrebna nadaljnja vlaganja in še kaj se Jani drugje kot na kmetiji v prihodnje ne vidi. Zato snuje skupaj s partnerico Ireno in starši, ki pomagajo pri delu na kmetiji (občasno priskoči na pomoč še brat), nov projekt - izgradnjo prizidka k hlevu. Čredo bi radi Dvorjakovi povečali na 50 krav molznic in 30 plemenskih telic. Za toliko imajo na voljo tudi krmo, ki jo sicer sedaj zagotavljajo še na 10 hektarjih najetih kmetijskih površin. Pripravljajo se na ta veliki finančno zahteven zalogaj, ki ga bodo morali najbrž rešiti s svojim denarjem in kreditom. Na vprašanje, kaj meni, da bi morala storiti država za lažje življenje kmetov, pa Jani Dvor-jak pravi: »Zagotavljati bi nam morala primerno plačilo za delo in pridelek. Če bi bilo tako, bi lahko kmetje več kupovali in investirali v svojo proizvodnjo.« Presta prestiž tudi v Celju Pekarna in slaščičarna Presta Prestiž, d. o. o., je podjetje iz Velenja, ki se ponaša s skoraj četrt-stoletno tradicijo. Poleg gostinstva se ukvarjajo predvsem še s pekarstvom in slaščičarstvom. Pečejo različne vrste kruhov, pekovskega in slaščičarskega peciva, v gostinskih obratih pa pripravljajo vsakodnevne in tudi slavnostne jedilnike. Ponudbo so sedaj razširili tudi v Celje. V novi prodajalni Presta Celje na Prešernovi 14 bodo skušali čim bolj zadostiti že tako zahtevne okuse strank. Ob odprtju prenovljene prodajalne kruha in peciva je podjetje Presta Prestiž Javnemu zavodu Socio Celje izročilo humanitarni ček - 50 kg kruha. Trak nove prodajalne sta slavnostno prerezala mag. Marko Zidanšek, pooblaščenec župana Mestne občine Celje, in direktorica Preste Prestiž, d. o. o., Zala Ročnik. a Na kmetijski razpis prispelo 51 vlog Velenje, 19. avgusta - Na Mestni občini Velenje so prejšnjo sredo odprli vloge, ki so jih prejeli do 15. avgusta, ko se je iztekel rok za prijavo na letošnji občinski razpis za kmetijstvo. Letos je bil razpis objavljen pozno, ker so občinski pravilnik za razdelitev nepovratnih sredstev za leto 2015 zaradi postopkov, ki jih je vodila država, sprejeli šele konec junija. Prejeli so 51 vlog, od tega je večina prosila za nepovratna sredstva za naložbe v kmetijstvu. Nekaj vlog ni bilo popolnih, prijavitelji pa jih bodo še lahko dopolnili. Ostale so že začeli obravnavati. V roku 30 dni, verjetno pa že prej, lahko vsi, ki so oddali vlogo, pričakujejo odgovor s sklepom o odobritvi sredstev. Temu sledi pogodba, za izplačilo sredstev pa bodo morali vlagatelji predložiti zahtevke s plačanimi računi. Letos bodo med prosilce razdelili dobrih 40 tisoč evrov, ki jih bodo namenili za naložbe v kmetijsko opremo, kmetijsko dejavnost, zavarovalne premije in gozdarstvo. Dobrih 8 tisoč evrov pa bodo namenili društvom s področja kmetijstva in gozdarstva. a bš Kuhinje Gorenje + gorenje STUDIO do konca septembra posebno ugodno -50% popust in še dodatni 20% popust Odlični pogoji nakupa gospodinjskih aparatov in kuhinj Gorenje. Krediti do 36 mesecev brez obresti in brez dodatnih stroškov. Ne zamudite enkratne priložnosti in pohitite v Studio Gorenje v Velenju. Naš čas, 10. 9. 2015, barve: CM K, stran 11 10. septembra 2015 GOSPODARSTVO "^AS 5 Dobiček vlagali v širitev Z vstopom v Euroservis dobili močno tehnično podporo Milena Krstič - Planinc Šoštanj - Marjan Podgoršek je skupaj z ženo pred enaindvajsetimi leti v Šoštanju odprl 50 kvadratnih metrov veliko trgovino z rezervnimi deli. Takrat so bili praktično brez konkurence, delali so dobro in hitro so se pokazale potrebe po večjih in primernejših prostorih. Kupila sta zemljišče v Metlečah in na mestu, kjer je nekdaj stalo gostišče Ograjšek, zgradila sodoben 'Avto shop' Podgoršek. »Svojim strankam sva v novih prostorih ponudila tudi servisno storitev in vgradnjo rezervnih delov. Servisno delavnico z novo trgovino smo odprli leta 1998,« se spominja direktor. V prodajalni so zaposlitev dobili štirje prodajalci, v servisni delavnici pa pet mehanikov. »Prva leta je bil neverjeten naval. Bili smo edini v dolini, ki smo ponujali vse na enem mestu. Dobiček smo vlagali v širitev in leta 2007 objekt dogradili z delavnico za tovorna vozila in kmetijske stroje, prodajalno, v kateri podjetje Martin nudi vodovodni in toplovodni material, gostinski lokal za naše stranke in tri garsonjere. Te smo sprva namenili zaposlenim, ko pa so vsi rešili svoje stanovanjsko vprašanje, smo jih dali na trg,« pravi direktor družbe. A tudi v Avto shopu Podgoršek niso bili imuni na recesijo. Ta je prišla naokoli leta 2010. »Žal smo bili zaradi zelo težke finančne situacije prisiljeni nekaj zaposlenih odpu- Marjan Podgoršek: »Tudi mi nismo bili imuni na recesijo, a zdaj spet mirno vozimo naprej.« stiti. Temeljito smo racionalizirali ves proces, od nabave rezervnih delov do vgradnje. Danes nas je v podjetju zaposlenih dvanajst.« Podgoršek ob tem odkrito pravi, da so pred tem živeli bolj na up, način, ki je bil uveljavljen po vsej državi. »Do takrat smo lahko na račun dobaviteljev, pri katerih smo imeli zelo dolge plačilne roke, izplačevali plače in se odločili tudi za kak povsem nesmotrn nakup. Sledil je čas hude streznite, zavedanje, da ne moremo potrošiti več, kot zaslužimo. Ni pa bilo lahko.« Uspelo je. Zdaj spet mirno vozijo naprej in širijo podjetje. »Lani smo pridobili licenco evroservisne mreže, kar pomeni, da lahko popravljamo tudi nova vozila, ki so še v garanciji in zaradi tega ta ob naših posegih ne izgubijo garancije. Z nami je tudi zelo močna pravna služba s sedežem v Ljubljani.« Z vstopom v Euroservis, servis za vse znamke in starosti vozil, so dobili močno tehnično podporo in postali še bolj prepoznavni. Njihovi zaposleni se tudi nenehno izobražujejo, tako prodajalci kot serviserji. »To je zelo pomembno, da lahko nudimo kakovostne storitve. Reklamacij praktično nimamo.« 12. septembra bo v Avto shopu Podgoršek mesečno žrebanje nagrad v igri Evroservis servisira in nagrajuje. Tokrat bodo izžrebali potovanje v vrednosti 1.500 evrov za dve osebi. Obenem bo dan odprtih vrat, ko si bodo obiskovalci lahko ogledali, kako poteka nabava in vgradnja rezervnih delov v vozila. MOS hoče hitreje naprej Na letošnjem mednarodnem obrtnem sejmu rekordno število držav - Kar nekaj novosti - V sejemski dvorani A Kitajci Tatjana Podgoršek Celje, 2. septembra - Hitreje naprej! je letošnje kratko sporočilo 48. Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) v Celju. Odprli so ga v torek, 8. septembra. Vrata pa bo največji poslovno-gospo-darski dogodek v državi zaprl v nedeljo, 13. septembra. Na 65 tisoč kvadratnih metrih notranjih in zunanjih razstavnih površin se predstavlja 1521 razstavljavcev iz kar 38 držav, kar je največ držav doslej. Največjo predstavitev med tujimi državami je pripravila Kitajska, ki se predstavlja v vsej dvorani A. Žal bo mogoče Premium Brands Cniha obiskati samo še jutri (v petek). Na več kot 1100 kvadratnih metrih se letos predstavlja Obrtno--podjetniška zbornica Slovenije, ki - po zagotovilih njenega predsednika Branka Meha - kljub prostovoljnemu članstvu ohranja 30 Breda Obrez Preskar in Branko Meh sta na novinarski konferenci zatrdila, da zbornica in družba Celjski sejem kot dolgoletna poslovna partnerja tvorno sodelujeta tudi na letošnjem MOS-u tisoč članov. »Sejem je za male obrtnike in podjetnike izredno pomemben, ker posega čez meje države in s tem omogoča, da lahko ti predstavijo, kaj so sposobni narediti, kakšne izdelke z veliko dodane vrednosti lahko ponudijo tudi tujim trgom. Pomemben je še, ker se srečujemo z domačimi in tujimi podjetniki. Dosedanja praksa potrjuje, da so naša čezmejna srečanja na sejmu obrodila poslovne sadove.« Kot je še dejal Meh na novinarski konferenci pred otvoritvijo MOS-a, je domača gospodarska rast zaradi izvoza spodbudna, v njej pa nosijo pomemben delež tudi obrtniki in mali podjetniki. Želijo pa si večje domače potrošnje. Tradicionalnim sejemskim vsebinam - novostim na domačem in tujih trgih - ter številnim strokovnim in poslovnim srečanjem je organizator - družba Celjski sejem - tokrat še bolj postavila v ospredje izdelke in rešitve za učinkovito rabo energije, strateški pomen lesa, novost pa sta 1. veliki razstavi kampinga in ka-ravaninga, za katero upajo, da bo prešla v samostojni sejemski dogodek ter celovit pregled domače ponudbe s področja e-mo-bilnosti. Izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Pre-skar je na naše vprašanje, zakaj so izbrali za letošnji MOS slogan: Hitreje naprej!, odgovorila: »Izbrali smo ga zato, ker kot organizatorji menimo, da lahko sejem s svojo zelo veliko gospodarsko močjo, potencialom domačih in tujih razstavljalcev pripomore k razvoju slovenskega gospodarstva, krepitvi njegove moči. Tako se skromno pridružujemo dobrim napovedim. Te so se odrazile že na naših spomladanskih sejmih.« a 48. MOS v Celju od torka do nedelje - Sejem za posle, nakupe in doživetja Največji sejem v regiji, 48. MOS, letos v Celju poteka od torka do nedelje, tj. od 8. do 13. septembra. V Celjskem sejmu so letos ohranili simbolično vstopnino za prvi dan sejma (8. september), ko so obiskovalci za vstopnico odšteli le 2 evra. Ostale sejemske dneve pa lahko obiskovalci cenejše vstopnice izkoristijo vsak dan po 16. uri. Sejemsko dogajanje pestrijo posebne vsebine za posamezne ciljne skupine, veliko novosti in sejemskih popustov pa nudijo tudi razstavljalci. V Celjskem sejmu obiskovalce vabijo, da si dnevni program dogajanja pred obiskom sejmišča ogledajo na www.ce-sejem.si. Vsebina MOS-a je letos še bogatejša. Na svoj račun bodo prišli vsi ljubitelji aktivnega preživljanja prostega časa v naravi, saj je na MOS-u 1. velika razstava kampinga in karavanin-ga; na sejmu opozarjajo še na pomen lesa kot strateške suro- vine, prvič v Sloveniji pa je na enem mestu celovito predstavljeno področje e-mobilnosti. V Celju se predstavlja več kot 1.500 razstavljalcev iz 36 držav. a PR Sindikati zbirajo podpise za minimalno plačo Za začetek parlamentarnega postopka jih potrebujejo 5.000 Milena Krstič - Planinc Velenje, 2. septembra - Sindikati so v torek na upravnih enotah začeli zbirati podpise za začetek parlamentarnega postopka za novo opredelitev minimalne plače, tako da bi iz nje izvzeli dodatek za neugoden delovni čas. Pred upravno enoto Velenje je zbiranje podpisov organiziral SKEI, na sliki Igor Daničič, Elvisa Huremovič, Aleš Vodovnik. Na voljo imajo 60 dni, da zberejo 5.000 overjenih podpisov podpore. Podpise so v organizaciji SKEI Velenje prejšnji teden zbirali tudi pred Upravno enoto Velenju. Sekretar SKEI regijske organizacije Velenje Aleš Vodovnik je ocenil, da bodo sindikati v Sloveniji potrebno število podpisov z lahkoto zbrali v nekaj dneh. V Velenju so jih v prvih dveh dneh okoli dvesto. »Opažamo pa, da je vse več ljudi apatičnih, da ne verjamejo ničemur več in tudi nikomur več.« Med tistimi, ki so dali svoj podpis podpore začetku parlamentarnega postopka o spremembi opredelitvi minimalne plače, je bila Biserka Plahuta. Odločitev ni bila težka, je povedala. »Zdi se mi, da so minimalne plače za težko delo prenizke, omogočajo samo osnovno preživetje ali pa še tega ne. Želela pa bi si tudi, da bi vsi ti ljudje, ki so morda manj izobraženi, imeli priložnost in sredstva za izobraževanje, da bi lahko zase naredili kaj več.« a SEJEM ZA NOVE POSLE, DOBRE PARTNERJE, MOST V POSLOVNI SVET Biserka Plahuta: »Ljudje bi imeli tudi več priložnosti za izobraževanje.« hitreje naprej MOS Mednarodni sejem obrti in podjetnosti Celjski sejem, 8.-13. september 2015 NAJPOMEMBNEJŠI POSLOVNI SEJEM VTEM DELU EVROPE NOVI DOMAČI IN TUJI IZDELKI, STORITVE IN DOSEŽKI RAZSTAVA ZA INDUSTRIJO, PODJETNIŠTVO IN DOM RAZŠIRJENI TRGI, NOVI PARTNERJI IZ 33 DRŽAV 1500 RAZSTAVLJAVCEV VELIKA RAZSTAVA KAMPINGA IN KARAVANINGA USPEHI IN PRILOŽNOSTI SLOVENSKEGA LESA BREZPLAČNO ENERGETSKO SVETOVANJE ELEKTRIČNA VOZILA NAKUPI S POPUSTI SEJEMSKA DOŽIVETJA M 6 uspešnih dni, od torka do nedelje | www.ce-sejem.si | CE novice TfouG33 H Q Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA »»^AS 10. septembra 2015 OD SREDE do torka Mojca Štruc Sreda, 2. septembra Še pred začetkom akademskega leta je akademski zbor mariborske EPF napovedal, da bo rektorju univerze Igorju Tičar-ju predlagal razrešitev dekana Klavdija Logožarja, ki mu očitajo prodajo vsebine diplomskega dela študentke. Odbor za finance je zavrnil tako predlog Združene levice o noveli zakona o SDH kot tudi predlog ZaAB o dodatnem zadolževanju javnih stanovanjskih skladov. V BiH so odkrili novo množično grobišče. Na zahodu Bosne in Hercegovine v bližini mesta Prijedor so po dvomesečnih izkopavanjih odkrili več množičnih grobišč iz časa vojne v BiH. Zelo napeto je bilo pred glavno železniško postajo v Budimpešti. Okoli dva tisoč prebežnikov je že drugi dan protestiralo, saj so jim oblasti, čeprav so kupili vozovnice, preprečile pot v evropske države. Četrtek, 3. septembra V Lendavskih Goricah so odprli Vinarium, najvišji razgledni stolp v državi. Vlada je z mesta državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu razrešila Bogdana Benka, ki naj bi odšel za veleposlanika v Rim. Zamenjala ga bo dolgoletna diplomatka Darja Bavdaž Kuret. Slovenija je podpisala poravnavo z enim glavnih pritožnikov iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je naši dr- žavi naložilo poplačilo varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke. Na ministrstvu za notranje zadeve so se sešli na temo prihajajočih beguncev. Zbrani so bili predstavniki lokalnih skupnosti, ki bodo ob morebitnem množičnem prihodu beguncev v Slovenijo lahko deležne več dejavnosti in ukrepov. Francoski kmetje so z več kot 1500 traktorji zaprli glavne ulice v francoski prestolnici in tako protestirali proti vse nižjim prihodkom. Petek, 4. septembra Pred odhodom v Bruselj je slovenski zunanji minister dejal, da Slovenija ne bo več nasprotovala zavezujočim kvotam EU za razporeditev beguncev, in napovedal, da za našo državo ne bi smela biti težava sprejeti okoli 2000 prebežnikov. Ministrstvo za delo je ponovno razpisalo štipendije za deficitarne poklice in pri tem zagotovilo, da so seznam štipendiranih poklicev določili na osnovi dejanskih potreb in ne zgolj administrativno. Ker so avtoprevozniki prepričani, da Luka Koper nezakonito pobira »vstopnino«, so se odločili, da jo zatožijo Evropski komisiji. Slovenija je podpisala poravnavo z enim glavnih pritožnikov. Avtoprevozniki so se odločili, da Luko Koper »zatožijo« Evropski Komisiji. Na grškem otoku Kos so se prebežniki spopadli s policisti, medtem pa je v Makedonijo in Srbijo prihajalo vse več beguncev. Potem ko jim madžarske oblasti niso zagotovile vlakov do Avstrije, pa se je več sto pre-bežnikov odločilo peš odpraviti iz Budimpešte proti Dunaju. Sobota, 5. septembra Ministrica za obrambo Andreja Katič se je na vseslovenskem srečanju ob 70. obletnici osvoboditve in zmage nad nacifašiz-mom zahvalila borcem narodnoosvobodilnega partizanskega boja za svobodo in prihodnost. Iz Bruslja so prišli prvi, še neuradni podatki, da naj bi Slovenija sprejela 631 beguncev. Slovenija naj bi sprejela 631 beguncev. V Avstrijo je z avtobusi iz Madžarske prispelo okoli štiri tisoč prebežnikov, ki so bili namenjeni naprej v Nemčijo. Nedelja, 6. septembra Završalo je v domači politiki. Ptički so namreč čivkali, da Jani Moderndorfer zapušča poslansko skupino Zavezništva Alenke Bratušek in prihaja v poslansko skupino Stranke modernega centra. Predsednik SMC se je ukvarjal z vprašanjem beguncev. »Dejstvo je, da je Slovenija rekla, da ne želi imeti obveznih kvot, ker smo že sami ponudili prostor ljudem v stiski, zato Slovenija ne potrebuje neke prisile od zunaj,« je dejal Cerar. V Sorici je potekala maša z odkritjem spominske plošče v spomin na 24 izginulih žrtev po končani drugi svetovni vojni v vaseh Spodnje Danje, Zgornje Danje, Torka, Ravne in Sorica. V Moldaviji se je zbrala množica. »Milijardo hočemo nazaj,« so vzklikali na račun bančne prevare, ki že vpliva na življenjski standard. Zahtevali so odstop predsednika Nicolae Timoftija. Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je na poziv, naj država sprejme prebežnike s kriznih žarišč, odzval z napovedjo gradnje Nova preprostost plačevanja. PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE VAM OLAJŠAJO PLAČEVANJE, ŠE POSEBEJ NA POTOVANJIH IN POČITNICAH PREPROSTO, HITRO IN VARNO! S' KREDITNE IN PLAČILNE KARTICE I) banka celje www.banka-ceije.si 30-kilometrske mreže na meji z Jordanijo. ZDA so izrazile zaskrbljenost glede poročil, da Rusija krepi vojaško podporo režimu sirskega predsednika Bašarja Al Asada, saj so prepričane, da bi to le še poglobilo krizo. Ponedeljek, 7. septembra V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so opozorili, da vlada še vedno ni odločala o tem, ali bo dala soglasje k izredni uskladitvi pokojnin. Evropska komisija je na izrednem zasedanju kmetijskih ministrov EU predlagala celovit sveženj ukrepov v vrednosti 500 milijonov evrov za takojšnjo pomoč evropskim kmetom. Potem ko sta Avstrija in Nemčija konec tedna odprli svoje meje in sprejeli več kot 20 tisoč pre-bežnikov, so evropski politiki pozvali k skupni evropski rešitvi Evropska komisija namenja 500 milijonov evorvza takojšnjo pomoč evropskim kmetom. vprašanja. Francoski predsednik Hollande je že napovedal, da je Francija pripravljena sprejeti 24 tisoč ljudi. Znani so bili prvi rezultati predsedniških volitev v Gvatemali dan pred tem - v vodstvu naj bi bil politični novinec, komik Jimmy Morales. Torek, 8. septembra Kot se je slišalo kakšen dan prej, je iz poslanske skupine ZaAB izstopil Jani Möderndorfer. »Naša stranka je od začetka imela le dve poslanki, oba poslanca pa sta takoj po volitvah začela iskati rešitev zase,« je ob tem dejala Alenka Bratušek. Obenem je skupaj s kolegico iz stranke in Bojanom Dobovškom v DZ vlo- VMoldaviji je protestirala množica. Poslanska skupina ZaAB ne obstaja več. žila dokumentacijo za ustanovitev poslanske skupine nepovezanih poslancev. Zastarala je zadeva Patria. Predsednik vlade Miro Cerar je napovedal, da se bodo potrudili pravno državo narediti učinkovitejšo, saj po njegovem zastaranje omenjene sodne zadeve, ni dobro za nikogar. Statistiki so izračunali, da je imelo območje evra v drugem letošnjem četrtletju na ravni trimesečja 0,4-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,1 odstotne točke več od prve napovedi. Razmere s prebežniki so se znova zaostrovale na Madžarskem, kjer sta skupini z okoli 300 ljudmi prebili policijski kordon in zbežali na polje. Žabja perspektiva O dečku in naši ignoranci Vsi poznamo to podobo, videli smo jo, povsod je bila, razširila se je po medijih, po družbenih omrežjih, ljudje so si jo pošiljali, vsem je pokalo srce. Vsi smo videli utopljenega dečka, kako v rdeči majčki leži sam, moker, pozabljen med peskom in valovi, krhek, s črnimi lasmi, brez mame in bratca. Videli smo, kako je k njemu pristopil reševalec, ga dvignil in od-Jure Trampuš nesel. Vsak od nas bi ga, vsak od nas bi rad zaščitil tega otroka. A bilo je prepozno. Ime mu je bilo Alyan Kurdi. Ko je umrl, je bil star tri leta, njegov prav tako utopljeni bratec Galip malo več. Od družine je ostal živ le oče, v valovih je izginila tudi mati, iz tistega prevrnjenega čolna se je rešilo le nekaj ljudi. Zaradi fotografije se je zganila politika v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Kanadi, Veliki Britaniji. Za nekaj časa so se odprle meje. In množice beguncev so vstopile v obljubljeno deželo. V domnevno boljšo, prijaznejšo Evropo. Alyan ni edini, že mesece, leta na begunskih poteh umirajo ljudje. Otroci, ženske, možje. Umirajo na čolnih, v tovornjakih, umirajo v puščavah, porušenih domovih, bežijo pred vojno, bežijo v varnejši svet. A tihi večini, zamaknjeni v zahodno brezbrižnost, je bilo dolgo vseeno. Vojna v Iraku je pozabljena, zgodbe iz Sudana so predaleč, za Nigerijo niti ne vemo, Libija je sama kriva za nesrečo in polkovnika, Sirija pa, kaj je že s Sirijo, je tam vojna, so tam tisti radikalci? Fotografija utopljenega dečka je pretresljiva, usoda njegove družine tudi, a nekaj žalostnih smrti ne bo rešilo begunske krize. Vsi poznamo Berlinski zid, slišali smo za Checkpoint Charlie, prebirali knjige o prebegih, gledali posnetke o tem, kako je zid izginil. V Berlinu je v vseh letih, ko je zid stal, zaradi njega umrlo 100 ali 200 ljudi. Ogromno. Na begunskih poteh pa jih danes, tale trenutek, umira na tisoče. Pa smo bili mesece tiho, vseskozi, vse dokler se ni pojavila žalostna fotografija. In zdaj naj bi ena fotografija umrlega otroka predramila našo ignoranco? Malo verjetno, fotografija prej služi kot priročen izgovor, samozadovoljiv občutek žalosti, kot so recimo zapisali v eni od britanskih revij, nas zahodnih opazovalcev. Češ, mi tudi trpimo z njimi, ni nam vseeno, usoda Alayanove družine nas je pretresla, zato jo pošiljam vsem prijateljem na Facebooku in našo »bolečino« delim s temi in onimi. Kako ignorantsko početje. Za prave spremembe bo potrebno mnogo več. Koliko časa bo trajala naša pretresenost? Kaj bomo naredili za druge otroke, ljudi? Bomo begunce povabili k sebi? Bomo zanje dali denar? Bomo od naše države zahtevali, da jim pomaga, vsem tistim, ki so na poti, vsem onim, ki se pred trpljenjem skrivajo v neki oddaljeni, pozabljeni državi čudnega imena? Mesto Velenje se je zganilo, župan je pozval k humanitarni akciji za pomoč beguncem, pisal je tudi vladi in ponudil, da bo občina sprejela in poskrbela za 10 beguncev. Veliko?Dovolj za peto največje mesto? Sam mislim, da odločno premalo, a drugi pravijo, da je to dobro, da gre za akt dobre volje in prvi korak. Morda imajo prav. Ikonične fotografije lahko spremenijo človeško brezbrižnost, zato jih mediji objavljajo, pri čemer bi se morali vedno spraševati, zakaj, kaj s tem razkrivajo, kakšna presoja stoji za objavo. Ko so ameriški mediji leta 1972 objavili sliko gole devetletne vietnamske deklice, ki opečena beži zaradi napada z napalmom, je to okrepilo protivojno gibanje in politične zahteve po umiku ameriške vojske iz Vietnama. Kaj se bo zgodilo s fotografijo umrlega dečka, ne vem. In ne vem tudi, ali bo imela tragična usoda kurdske družine kakšen večji učinek, kot je nekajdnevno virtualno žalovanje. A ljudem, ki umirajo na poti do nas, je treba pomagati, ne zato, ker smo mi lahko naslednji, ker lahko vojna znova doleti tudi nas, ampak zato, ker smo tudi mi, zahodnjaki, ljudje. Vsaj tako sem kljub vsemu mislil še nedavno. Velika poraba elektrike Skupna proizvodnja elektrike v Sloveniji je julija dosegla 1.324 GWh, kar je štiri odstotke več kot junija, porasla pa je tudi poraba, in sicer kar za pet odstotkov. Ker so v tem času manj elektrike proizvedle hidroelektrarne in atomska elektrarna, in sicer za petnajst oziroma devet odstotkov v primerjavi z mesecem prej, je porasla proizvodnja v termoelektrarnah. Tu se je proizvodnja povečala na mesečni ravni kar za 47 odstotkov, na letni pa celo za 54 odstotkov. Večji proizvodnji termoelektrične energije je sledila tudi večja poraba goriv v termoelektrarnah. Tako je bila skupna poraba goriv julija za 52 odstotkov večja kot junija. ■ Naš čas, 10. 9. 2015, barve: CM K, stran 11 10. septembra 2015 "^AS IZOBRAŽEVANJE 7 Velenje, starosti prijazno mesto Velenje obnovilo naziv Starosti prijazno mesto - Starostniki lahko pripombe in pobude sporočajo tudi preko spletne strani - Največkrat so zaskrbljeni zaradi neurejenih dostopov in sprehajališč Tina Felicijan Leta 2009 je Svetovna zdravstvena organizacija opazila prizadevanja za izboljšanje kakovosti življenja starejših v mestni občini Velenje in jo povabila k sodelovanju pri projektu Starosti prijazno mesto. Številne aktivnosti Društva upokojencev in Univerze za III. življenjsko obdobje, ki je druga najstarejša v Sloveniji, so prispevale, da je bil glas starejših v Velenju upoštevan, a ne tako sistematično. Ob začetku projekta sta se ustanovila koordinacijski in seniorski odbor, v katerih starejši dobronamerno ugotavljajo težave in prinašajo predloge iz svojega okolja, razlaga predsednica Univerze za III. Starostniki se vedno bolj zavedajo, da morajo spoznati sodobni način komuniciranja, da ohranijo stik z okoljem. Zato s pridom uporabljajo spletno stran starostiprija-zno.si. »Sicer pa lahko pridejo tudi osebno, pokličejo v pisarno, stopijo v stik s seniorji ter tako izrazijo svoje mnenje in potrebe,« zagotavlja Katja Remic Novak. življenjsko obdobje Marija Vrtačnik. Predstavniki so najprej imeli knjižice, ki so jih enkrat letno pregledovali in reševali zadeve, nato pa je Peter Re-bernik dal pobudo za spletno stran sta-rostiprijazno.si, ki jo je tudi sam oblikoval, dodaja koordinatorka projekta Katja Remic Novak. »Tako se zadeve rešujejo sproti. Vsako vprašanje, pobudo, pripombo posredujemo ustreznim institucijam, počakamo na odgovor in ga nato objavimo na spletni strani, da ljudje vedo, kaj se dogaja.« Poleg tega pa lahko sodelujejo vsi, tudi če niso člani odborov ali drugih organizacij. Starejšim prijaznejša infrastruktura Starostniki imajo največ skrbi z varnostjo v prometu in na ulicah. V letu in pol, odkar obstaja spletna stran, so prejeli 150 pobud, dve tretjini pa se nanašata na stavbne in zunajstavbne površine. Motijo jih poškodovana varova- Velenje je med najprijaznejšimi mesti starejšim, pravi Marija Vrtačnik. »Prvo je sprejelo vrednote, ki so pomembne za življenje starejših, ima tudi strategijo za starosti prijazne usmeritve in aktivnosti.« la, parkirišča, ki segajo čez pločnike in ovirajo prehod pešcem, poškodovane dostopne površine, ki so nevarne za padec. Želijo si več dvigal, da bi lažje do- stopali do stanovanj ali imeli pogosteje stik z okoljem. »Jasno je, da se težav ne da odpravljati od danes na jutri. Nekatere se lahko, ker je veliko odvisno od nas samih in moramo morda začeti samo malo drugače ravnati. So pa stvari, ki zahtevajo daljši čas in daljše obdobje, velike posege, veliko denarja, tam pa je potrebno razumevannje,« ugotavlja Marija Vrtačnik. Tako je bilo največ popravljenih manjkajočih ograj, stopnic, klančin, javna stranišča so ustrezno opremljena, jesensko listje je sproti očiščeno, da ne drsi. Bolj kakovostno življenje Po letu 2009 so začeli izvajati več predavanj o zdravem načinu življenja, da bodo starejši čim dlje zdravi, samostojni in neodvisni, tečaje za družinske oskrbovalce svojcev, začeli bodo s klubom svojcev, katerih družinski člani so de-mentni, oktobra prirejajo dneve palia-tivne oskrbe, ustanavlja se mobilni pa-liativni tim. Spodbujanje samoiniciativnosti starostnikov »Preveč ljudi je zaprtih doma in se preveč ukvarjajo sami s sabo. Morajo se vključiti v družbo, se aktivirati vsaj na tistih področjih, ki jih zanimajo, in tako najti svojo novo sredino. Za svoje zdravje in kakovostno življenje se morajo sami potruditi,« spodbuja Marija Vr-tačnik, zato je projekt 'Velenje, starosti prijazno mesto' odprt za vsakogar, ki se želi ukvarjati z izboljšanjem ulic, družabnega življenja in vključevanja. ■ ANDRAGOSKO DRUŠTVO UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE Efenkova cesta 61, 3320 Velenje telefon: +386 3 587 20 50 e-pošta: info@uni-tri-velenje-drustvo.si www.uni-tri-velenje-drustvo.si GLASBENA ŠOLA: Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega, Jenkova cesta 4, Velenje (prva učilnica v pritličju levo) OŠ ANTONA AŠKERCA: Osnovna šola Antona Aškerca, Jenkova cesta 2, Velenje OŠ GORICA: Osnovna šola Gorica, Goriška cesta 48, Velenje OŠ LIVADA: Osnovna šola Livada, Efenkova cesta 60, Velenje OŠ MPT: Osnovna šola Miha Pintarja Toleda, Kidričeva cesta 21, Velenje OŠ ŠALEK: Osnovna šola Šalek, Šalek 87, Velenje VILA ROŽLE: Medobčinska zveza prijateljev mladine, Sončni park, Velenje LU VELENJE: Ljudska univerza Velenje, Titov trg 2, Velenje CENTER NOVA: avla Mestne knjižnice Velenje, Šaleška cesta 21, Velenje CESTA V/7, VELENJE: pri Zivkoviču DU MOZIRJE: Društvo upokojencev Mozirje, Praprotnikova ulica 7, Mozirje ŠC VELENJE: Šolski center Velenje, Trg mladosti 3, Velenje BAZEN VELENJE: Bazen Velenje, Kopališka cesta 2 (zbor pred bazenom), Velenje PUP VELENJE: Podjetje za urejanje prostora, Koroška 40a, Velenje STEP: Plesna šola » Step«, Prešernova cesta 22, Velenje MC VELENJE: Mladinski center Velenje, Efenkova cesta 61 a, Velenje AVTOBUSNA POSTAJA: Avtobusna postaja Velenje, Kopališka cesta, Velenje MČ LEVI BREG-ZAHOD: Mestna četrt Levi breg - zahod, Foitova cesta 2, Velenje UNI: Univerza za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61 (stolpič B), Velenje Prijave članov, ki ste že obiskovali krožke, sprejema animator na prvem srečanju krožka. Novi člani se prijavite na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, Efenkova cesta 61, Velenje (stolpič B), v septembru, vsak dan od 8. do 12. ure. URNIK ZA ŠOLSKO LETO /2016 Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor Dan Datum Ura Krožek Mentor Prostor TUJI JEZIKI PO S. 10. 9.30 NEMŠČINA - sodobne teme Manca Potočnik Glas. šola PO s. 10. 15.00 TIME FOR ENGLISH Magda Žist OŠ MPT TO 20. 10. 8.00 NEMŠČINA - govorna komunikacija Marija Klemenšek Glas. šola TO 13. 10. 10.00 ITALIJANSKI JEZIK - nadaljevalni Neva Trampuš Vila Rožle TO 6. 10. 16.30 POGOVORNA ŠPANŠČINA Špela Hrastnik OŠ Šalek TO 6. 10. 17.00 POGOVORNA ANGLEŠČINA Magda Žist OŠ MPT SR 7. 10. B.15 ANGLEŠKI JEZIK II Fanika Sagmeister UNI SR 7. 10. 15.00 ŠPANSKI JEZIK III Špela Hrastnik OŠ Šalek SR 7. 10. 16.00 ANGLEŠKI JEZIK - I Fanika Sagmeister OŠ Livada SR 7.10. 16.30 ŠPANSKI JEZIK - II Špela Hrastnik OŠ Šalek SR 7. 10. 10.00 POGOVORNA NEMŠČINA Vincenc Šmajs LU Velenje RAČUNALNIŠTVO TO B. 9. 10.00 DIGITALNA FOTOGRAFIJA - nadaljevanje Peter Marinšek UNI TO 13. 10. B.00 UPORABA DIGITALNE FOTOGRAFIJE V DOKUMENTIH Leopold Kočevar UNI ČE 15. 10. 10.00 OBDELAVA DIGITALNE FOTOGRAFIJE Leopold Kočevar UNI LIKOVNO USTVARJANJE TO 6. 10. 17.00 KALIGRAFIJA Marija Krajnc OŠ Antona Aškerca SR 7.1 0. 16.00 PREŠANO CVETJE Darja Kos OŠ Antona Aškerca ČE 1. 10. 15.00 LIKOVNI KROŽEK Danica Arzenšek OŠ Antona Aškerca GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA ČE B. 10. 12.00 SLOVENIJA, TE POZNAM?* Branka Mestnik UNI ČE B. 10. 10.00 UMETNOSTNA ZGODOVINA** Tatjana Vidmar Center Nova * krožek deluje prvi in tretji četrtek v mesecu | ** krožek deluje vsak drugi in četrti četrtek v mesecu GLASBENO USTVARJANJE PO 24. B. 9.30 GODBA VETERANOV UNI 3 Aljoša Pavline Glas. šola PO 5. 10. 13.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE I Frenk Kadliček UNI PO 5. 10. 14.30 ELEKTRIČNE KLAVIATURE II Frenk Kadliček UNI SR 7. 10. 15.00 KITARA II Franjo Jurovič OŠ Livada SR 7. 10. 17.00 KITARA I Franjo Jurovič OŠ Livada ČE 1. 10. 16.00 FRAJTONARICA, ZAIGRAJ Peter Postružin CestaV/7, Vel. PE 2. 10. B.00 VOKALNA SKUPINA Tadeja Cigale UNI PE 2. 10. 10.30 CITRE Irena Tepej UNI HORTIKULTURA TO 6. 10. 10.30 ČAR VRTA Nada Vreže UNI ČE 15. 10. 15.00 RASTLINE NAREDIJO DAN LEPŠI Simon Ogrizek PUP Velenje ČE 15. 10. 15.30 SADJARSTVO - medgeneracijsko sodelovanje Anton Korošec UNI ČE 1. 10. 17.30 ŽIVIMO Z NARAVO - ZELIŠČNA ABECEDA Kata Laštro UNI PE 2. 10. 10.00 ZELENJAVNI VRT - GARTLC Vera Bandalo UNI* * Raziskovalni krožek na Grilovi domačiji ROČNA DELA PO 2B. 9. 9.00 KLEKLJANJE Mozirje Erika Pajk DU Mozirje PO 2B. 9. 16.30 KLEKLJANJE V Erika Pajk OŠ Livada PO 2B. 9. 7.45 KLEKLJANJE I Tilka Kompare UNI PO 2B. 9. 10.00 KLEKLJANJE II Tilka Kompare UNI PO 5. 10. 17.15 ŠIVANJE Alenka Košir ŠC Velenje TO 6. 10. 17.15 ŠIVANJE ZA ZAČETNIKE Alenka Košir ŠC Velenje TO 29. 9. 15.00 KLEKLJANJE IV Tilka Kompare UNI TO 29. 9. 17.00 KLEKLJANJE III Tilka Kompare UNI SR 14. 10. 14.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE II Jožica Grobelnik UNI SR 14. 10. 16.00 SLOVENSKE LJUDSKE VEZENINE I Jožica Grobelnik UNI SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE PO 5. 10. 11.30 VADBA V VODI ZA SENIORJE Mojca Kukovič Bazen Vel. PO 5. 10. 19.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI IV Martina Jan OŠ Šalek TO 13. 10. 15.30 KUHAJMO ZDRAVO Irena Kočevar OŠ MPT TO 15. 9. 16.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI III Irena Menih OŠ Gorica TO 15. 9. 17.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI I Irena Menih OŠ Gorica TO 15. 9. 1B.00 OHRANJANJE GIBČNOSTI II Irena Menih OŠ Gorica TO 6. 10. 13.00 PLEŠIMO SALSO Alojz Fidej STEP TO 6. 10. 17.30 PLESNI KROŽEK I Alojz Fidej STEP TO 6. 10. 1B.00 EFT - TEHNIKE DOSEGANJA ČUSTVENE SVOBODE Adil Huselja OŠ Šalek SR 7. 10. 1B.00 ČI GONG I Adil Huselja ŠC Velenje SR 7. 10. 19.00 ČI GONG II Adil Huselja ŠC Velenje SR 7. 10. 16.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI I Svjetlana Pejkunovic OŠ Livada SR 7. 10. 17.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI II Svjetlana Pejkunovic OŠ Livada SR 7. 10. 1B.00 OHRANJANJE TELESNE ZMOGLJIVOSTI III Svjetlana Pejkunovic OŠ Livada SR 14. 10. 10.00 JOGA SKOZI SRCE Matej Cvikl MC Velenje ČE B. 10. B.00 PLANINARJENJE Marija Lesjak Avt. postaja ČE 15. 10. B.00 POHODNIŠTVO Marija Kuzman Avt. postaja ČE B. 10. 17.00 PLESNI KROŽEK II Alojz Fidej STEP SPLOŠNE DEJAVNOSTI PO 5. 10. 9.00 MENTORSTVO V PROJEKTNEM ŠTUDIJSKEM KROŽKU * dr. Nena Mijoč UNI TO 13. 10. B.00 DRAMATIČNI KROŽEK Karli Čretnik MČ Levi breg-zahod ČE 1. 10. 17.00 BEREMO IN DEBATIRAMO Anka Osojnik OŠ Livada ČE 1. 10. 16.30 JAVNO NASTOPANJE - RETORIKA** Irena Aberšek OŠ MPT * krožek deluje vsak drugi ponedeljek v mesecu | ** krožek deluje vsak drugi četrtek v mesecu Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE '"'^AS 10. septembra 2015 Več učencev, delavcev in opreme Manj konkurenčni na tekmovanjih iz znanj, zato pa boljši v umetnosti Tatjana Podgoršek Na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje so v tem šolskem letu vpisali 100 učencev, od tega 56 v program nižjega izobrazbenega standarda, ostalih 44 pa v poseben program. To je znova več kot v lanskem šolskem letu. »Ob mojem prihodu na center pred šestimi leti je bilo 69 učencev, danes jih je toliko več, da smo morali dokupiti šolske klopi, stole in omare, več bo potrebnih tudi pedagoških delavcev,« je pojasnil ravnatelj centra Aleksander Vališer. Vzroke za to pripisuje številčnejšim generacijam otrok in manj aktualnemu vključevanju otrok s posebnimi potrebami v programe večinskih osnovnih šol. »Ugotavljamo, da predvsem otroci s težavami sluha ali motnjami v razvoju ne morejo slediti zahtevam programov omenjenih šol.« Vsebinskih novosti v programu niso predvideli, saj učni načrti za šole s prilagojenim programom še vedno niso posodobljeni, čeprav bi bila kakšna vsebinska prenova še kako potrebna. Po zagotovilih sogovornika si bodo še naprej prizadevali za spodbudno okolje in celovit napredek učencev in mladostnikov s posebnimi potrebami, za njihovo zavzeto sodelovanje v lokalnih, regionalnih, državnih in tudi mednarodnih projektih. »Veseli smo, ker smo v tukajšnjem okolju dobro sprejeti, prepoznavni. Res je, da nismo toliko konkurenčni na tekmovanjih iz znanj, smo pa boljši v umetnosti, kjer dosegamo lepe rezultate.« V novem šolskem letu snujejo še inovacijski projekt Šola s prilagojenim programom kot strokovni center pri Zavodu RS za šolstvo. Vsako leto Mestna občina Velenje namenja denar za vzdrževanje šolskega objekta. Tega so s pridom uporabili pred počitnicami in med njimi. Tako so zamenjali zadnjo tretjino starih oken, poskrbeli za manjšo porabo energije, pobelili strope na hodnikih, prvič pa so generalno očistili tla v vsem šolskem objektu. Prejšnja šolska leta so ta namreč čistili postopoma. Čaka pa jih še ureditev strehe in atrija. Aleksander Vališer: »Vprejšnjih letih je bila težnja po vključitvi čim večjega števila otrok s posebnimi potrebami v programe večinskih osnovnih šol. Praksa je pokazala, da pri vseh to ni mogoče.« Leto polno izzivov V programe privabili več kot 4000 občanov - Nad 150 brezplačnih programov - V sedmih velikih mednarodnih projektih Tatjana Podgoršek Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje je v minulih dneh izdal katalog programov, po katerih bodo izobraževali odrasle v šolskem letu 2015/2016. Prejelo ga je 17. 500 gospodinjstev, v njem ponujajo blizu 300 različnih izobraževalnih programov, v katerih bo - si želijo - pridobilo potrebna znanja več kot 5000 odraslih. »Radi se pohvalimo, da se v Velenju izobražuje več odraslih kot mladih. To je rezultat naših prizadevanj ponuditi občanom Šaleške, Zgornje Savinjske doline in tudi širše aktualne in kakovostne izobraževalne programe. Kljub negotovim časom nam je v lanskem šolskem letu uspelo privabiti vanje več kot 4000 občanov iz mestne občine Velenje ter njegove širše okolice,« je povedala direktorica zavoda Brigita Brigita Kropušek Ranzinger: »Sodelujemo z vsemi institucijami v okolju, okrepili smo ga tudi s centrom medgeneracijskega učenja.« Kropušek Ranzinger. Se odločajo za pridobitev potrebnih, želenih znanj sami ali na pobudo delovnega okolja? Zelo različno, odgovarja sogovornica. Zaradi krize iščejo rešitve vse pogosteje sami, zavod pa se trudi preko mednarodnih projektov pripeljati v dolino čim več brezplačnih programov. V minulem šolskem letu jih je bilo preko 150. Kropušek Ranzingerjeva zagotavlja, da bo šolsko leto 2015/2016 polno izzivov, saj prinaša kar precej novosti. S skupnimi močmi in zaposlenimi jih bodo spremenili v priložnosti, kar jim je uspevalo tudi doslej. Velik izziv ostaja pet mednarodnih projektov, v katere so že vključeni, prav tako pa jim je letos uspelo pripeljati v hišo še dva velika: Erazmus+ (tu se bodo ukvarjali s finančno pismenostjo in menjavo vlog učitelja ter učenca) ter Paraskills, v katerem bo zavod organizator nacionalnega tekmovanja v poklicnih spretnostih za invalide. Poleg zapisanega pa velja omeniti še, rekli so ) Brigita Kropušen Ranzinger o tem, kam bi umestila Ljudsko univerzo Velenje v lokalnem okolju: »Poskušala jo bom umestiti v slovenskem in evropskem merilu. V slovenskem smo zanesljivo med prvimi tremi, če ne celo največja ustanova za izobraževanje odraslih. Tudi v evropskem merilu smo fenomen, saj sodelujemo v največ izobraževalnih mednarodnih projektih od vseh inštitucij. Odgovor na vprašanje, kje smo v dolini, pa bom pustila za kdaj drugič.« da bo velenjska ljudska univerza, ki beleži 56 let delovanja v regiji Saša, izvajalka nacionalne otvoritve Tedna vseživljenjske-ga učenja. »Naša vizija je postati vodilna institucija za izobraževanje odraslih po številu kakovostnih izobraževalnih programov in projektov v Sloveniji.« Ohranili visoko raven storitve Šmartno ob Paki - Po za zdaj znanih podatkih imajo na osnovni šoli bratov Letonja v Šmartnem ob Paki 130 vozačev (od 303 učencev). Na upravi tamkajšnje lokalne skupnosti zagotavljajo, da so v novem šolskem letu ohranili visoko raven šolskih prevozov, ki jih izvajajo trije prevozniki. Izbrali so jih na razpisu. V tamkajšnjo šolo se lahko organizirano pripeljejo vsi, ki ne stanujejo povsem v njeni neposredni bližini. Čeprav so v zadnjih letih uredili kar precej varnih šolskih poti, so upoštevali želje staršev in bodo brezplačni prevoz omogočili tudi otrokom, ki so od šole oddaljeni manj kot štiri kilometre. V šmarško osnovno šolo se vozi precej otrok iz Letuša. Zanje plača storitev občina Braslovče. Skupaj s prevozi 8 učencev v Center za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje občina namenja za šolske prevoze v tem letu 115 tisoč evrov. ■ tp Ciciban še gradbišče Velenje - Mestna občina Velenje se je med poletnimi počitnicami lotila obnove sanitarij v enoti Ciciban Vrtca Velenje na Gorici. Dela zaradi zamude pri izvedbi javnega naročila pri italijanskem izdelovalcu opreme še potekajo, končana pa naj bi bila v petek, 18. septembra. Otroci, ki bodo po končani obnovi obiskovali enoto Ciciban, trenutno gostujejo po drugih enotah Vrtca Velenje. Predvidevajo, da bodo ponovno začeli obiskovati enoto Ciciban v ponedeljek, 21. septembra. a bš Stekla bralna značka za odrasle Velenje, 8. septembra - V velenjski knjižnici so začeli sedmo sezono projekta Odprimo knjige. Gre za bralno značko za odrasle, ki je namenjena spodbujanje bralne kulture, zato v branje ponujajo zanimiv izbor kakovostnih knjig. Bralni seznam lahko vsi, ki bi radi osvojili bralno značko za odrasle, dobijo v knjižnicah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ali na spletni strani knjižnice. Projekt se bo zaključil 23. aprila 2016. ■ ■ B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje Skupaj dosegamo uspehe. Za boljši jutri. Ponosni smo, da že vrsto let sodelujemo pri razvoju naše občine in soustvarjamo ugodnejše pogoje za delo in življenje. Zavedamo se naše povezanosti in soodvisnosti z okoljem, v katerem delujemo. Zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali za trajnostni odnos do družbenega in naravnega okolja ter za izboljšanje kakovosti našega dela in življenja na vseh področjih. Za boljši jutri. Vsem občanom občine Nazarje iskreno čestitamo ob občinskem prazniku. BSH Hišni aparati d.o.o. Nazarje BSH HOME APPLIANCES GROUP www.bsh-group.si www.fkpv.si ŠTUDIJ NA FKPV Priložnost za uspeh! ■H Naložba v vašo prihodnost OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROPSKA UNIJA. Evropski socialni sklad K»** StíyUÍA Visokošolski študijski programi prva stopnja: Komerciala Poslovna informatika Turizem Varnostni menedžment Magistrski študijski programi druga stopnja: Komerciala Poslovna informatika Turizem Doktorski študijski program tretja stopnja: Poslovne vede Operacijo razvoja novih študijskih programov Poslovna informatika in Turizem delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3:»Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«. Celje ■ Ljubljana ■ Maribor ■ Nova Gorica ■ Murska Sobota Naš čas, 10. 9. 2015, barve: CM K, stran 11 10. septembra 2015 IZOBRAŽEVANJE "^AS 9 Če ni otrok, ni koga učiti Tako pravi o usihanju podružničnih šol v Šoštanju in na sploh ravnateljica največje osnovne šole v Šaleški doli, OŠ Karla Destovnika - Kajuha, mag. Majda Završnik - Puc Milena Krstič - Planine Šoštanj - Za novozgrajeno Osnovno šolo Karla Destovnika - Kajuha je prvih deset let, za mag. Majdo Zaveršnik - Puc pa prav tako let ravnateljevanja v njej. Šola je največja v Šaleški dolini, kar 780 učencev jo obiskuje v tem šolskem letu. Pod njeno okrilje sodi tudi podružnična šola v Topolšici. »Hitro je minilo teh deset let,« pravi. »Dosegli smo stvari, ki si jih pred desetimi leti nismo niti zamišljali.« mo ven iz našega šolskega prostora in kolikšna organiziranost je za to potrebna. Samo avtobusov potrebujemo dvajset. To je ena stvar, druga pa je urnik. Tega je na vsaki šoli težko sestaviti. V ve- drugih, tretjih in četrtih razredov in na predmetni stopnji denimo za angleščino, slovenščino, matematiko ... samo po enega ali dva učitelja, ampak so po trije, štirje, tudi pet, kar terja timsko > Če se vsi odpravijo iz šolskega prostora, potrebujejo dvajset avtobusov. Kako je voditi največjo osnovno šolo v Šaleški dolini? »Pouk znotraj učilnice, ko se vrata zaprejo in je učitelj v učilnici sam z učenci, je popolnoma enak kot na katerikoli drugi šoli, veliki ali majhni. Bolj polni pa so hodniki in tudi razredi. Organizacija dela na veliki šoli pa je zahtevnejša in obsežnejša. Sploh, če gre za šolo, ki jo tako kot našo obiskuje več kot sedemdeset odstotkov vozačev. Predstavljajte si denimo samo to, kako pri nas izgleda, ko se kak dan vsi odpravi- liki šoli, kjer imamo na podlagi pravilnika o normativih in standardih možnost izbirati med več izbirnimi predmeti, pa še toliko težje. Brez težav pri tem, kako vse učence, želje, predmete umestiti v urnik, skorajda ne gre.« Tudi več zaposlenih je. To pa je najbrž prednost? »Sama to vidim kot prednost. Pri nas nimamo v aktivih prvih, A ANDRA(jO$Kt ZAVOD LJUDSKA UNIVERZA VELENJE A KSrUBUKAHftftVUA WU5nt£TVEl UIZBBM2EVUINII 2NMHHT IN SPMI —i um,m I-Toii^jb-Ljbi-J Svetovanje za odrasle na AZ Ljudski univerzi Velenje Hitro se spreminjajoči svet dela in življenje v sodobnih družbah zahteva od nas vedno nova znanja ter nenehno spreminjanje. Brez novega znanja je težko slediti vsemu. Nova znanja ali ovrednotenje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja so tudi zelo pomembna za zaposlitev, pa tudi za dvig kakovosti življenja nasploh. Na Javnem razpisu za sofinanciranje svetovanja za odrasle 2015 smo bili izbrani za izvajanje dejavnosti svetovanja za odrasle na širšem območju SAŠA regije. Projekt financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport, zato je za vse udeležence svetovanje in vrednotenje neformalno pridobljenega znanja brezplačno. Namenjeno je vsem, ki imate dokončano največ 4-letno srednjo šolo in ste zaposleni, stari 45 let in več, brezposelni stari 50 let in več, mlajši odrasli, ki ste opustili šolanje, Romi, invalidi, migranti. V okviru projekta brezplačno potekajo naslednje aktivnosti: • poglobljeno svetovanje, ki se izvaja pred vključitvijo v kakršnokoli izobraževanje, učenje, med potekom in po zaključku izobraževanja; • postopek ugotavljanja in vrednotenja neformalno in priložnostno pridobljenega znanja, pri katerem se poleg vrednotenja izdela zbirna mapa vseh formalno in neformalno pridobljenih dokazil, izdela se Europass življenjepis; • svetovanje kandidatom v postopku za pridobitev javno veljavnega certifikata, kot so NPK, certifikat iz tujega jezika, ECDL spričevalo itd. S tem želimo izboljšati možnosti vsem, zlasti pa tistim, ki nas ne poznate in bi želeli nekaj storiti zase, za osebni ali poklicni razvoj, krepitev samoza- vesti, večjo zaposljivost ali preprosto aktivno sodelovanje v družbi. Projekt poteka še do 31. 10. 2015, zato čim prej izkoristite dane možnosti. To je odlična priložnost tudi za podjetja, ki želite izboljšati ali ovrednotiti znanje svojih zaposlenih. Intelektualni kapital v ljudeh predstavlja velik odstotek uspešnosti podjetja. Poglobljeno svetovanje in vrednotenje neformalno in priložnostno pridobljenega znanja opravimo tudi v podjetju, med delovnim časom ali po njem, v skladu z dogovorom. Vsa zainteresirana podjetja in udeležence vabimo, da nas pokličete ali obiščete. Naše kontakte najdete na spletni strani www.lu-velenje.si. Z veseljem vam bomo svetovali in zagotovo bomo skupaj našli pravo rešite za vas. Učenje, novo znanje nam namreč vedno razpre krila in daje moči za nove začetke. Le pogumno moramo stopati naproti. a Biserka Plahuta, AZ LU Velenje Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo RS za izobraževanje, znanost in šport. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« in prednostne usmeritve »Izboljševanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.« tega pride. Tam, kjer je manj zaposlenih, ker je tudi šola manjša in je manj oddelkov, je učitelj prepuščen zgolj svoji presoji.« Omenili ste vozače. Več kot 70 odstotkov vaših učencev se v šolo in iz nje vozi. Zaradi tega se je treba tudi drugače organizirati. »Šoštanj je mesto. Mi smo v bistvu mestna šola, ki pa je vezana na vozače. Nekatere mestne šole jih imajo zanemarljiv odstotek. Pri nas moramo urnik in v njem ves učni proces, tako obvezni kot neobvezni oziroma nadstandar-dni del, spraviti v sedem, osem ur, do odhoda prvega oziroma drugega avtobusa. Šole, ki imajo manj vozačev, lahko pouk malo raztegnejo in tako tudi lažje naredijo urnik.« Majda Zaveršnik - Puc: »Gotovo je organizacija dela na veliki šoli težja in zahtevnejša kot na manjši, a ima druge prednosti.« > Desetletnico bodo zaznamovali 5. oktobra. delo pri usklajevanju in načrtovanju. Pri nobenem predmetu oziroma v nobenem aktivu nisi sam, kar je dobro. Lahko primerjaš. Hkrati pa - če se lahko tako izrazim - je prisotna tudi kontrola, kaj in kako kolega dela, možna je izmenjava informacij o tem, kako poteka delo v razredu, in tudi o tem, kako rešiti kakšen zaplet pri istem predmetu, če do Nadzor in odgovornost za varnost vozačev sta najbrž precejšnja. »Seveda, kako jih spuščati, kje jim zagotoviti varstvo ... Za učence od 2. do 9. razreda imamo narejeno shemo varstva. V varstvo učence prijavijo starši, na osnovi prijav pa oblikujemo skupine. Tako imamo otroke pod našim nadzorom. V osnovni šoli učenec ne more biti prepuščen sam sebi.« Kakšen pa je vaš pogled na usihanje podružničnih šol. V Šoštanju so zadnja leta ugasnile tri? »V Šoštanju so bile štiri podružnične šole, tri so ugasnile. Prva je vrata zaprla šola v Belih Vodah, potem v Zavodnjah, letos v Ravnah. Za Topolšico pa se ni bati. Prepričana sem, da bo ta živela še dolgo. Ampak če otrok ni, če vpisa ni, če rojstev ni ..., je logično, da se podružnica zapre. Če ni otrok, ni koga učiti.« Videti je, da je ravnateljic osnovnih, pa tudi srednjih šol, veliko manj kot ravnateljev, čeprav je na drugi strani več učiteljic kot pa učiteljev. Je zato ženski na tem mestu kaj težje? »Ne vidim ovire, da sem ženska na tem mestu, niti tega, da bi mi bilo zaradi tega kaj težje ali lažje. Nikoli se nisem obremenjevala s tem, ali neko vodstveno mesto zaseda moški ali ženska. a Nujno potrebujejo koncertni klavir Vpis za novo šolsko leto primerljiv z lanskim - Projekt 200-letnica javne glasbene šole Tatjana Podgoršek Na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje je - po zagotovilih njenega ravnatelja Borisa Štiha - vse nared za začetek novega šolskega leta. Poleg 104 zaposlenih ga bo oblikovalo več kot 850 že vpisanih otrok (z oddelkoma v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki). Med njimi se jih bo 707 izobraževalo na instrumentih, ostali bodo delovali v programu predšolske glasbene vzgoje, glasbene in baletne pripravnice, v baletnem vrtcu. »Število učencev je povsem primerljivo z lanskim šolskim letom in smo z njim zelo zadovoljni. Aktivnosti, ki smo jih izvajali ob Boris Štih: »Koncertni klavir nujno potrebujemo, saj sta obstoječa v koncertnih dvoranah praktično odpisana.« Na severni strani starega dela šole so obnovili pročelje, v učilnicah pa zamenjali parket. koncu prejšnjega šolskega leta (predstavitve za učence prve triade osnovne šole, v vrtcih) so se obrestovale.« Programskih novosti niso predvideli, poučevali bodo v vseh programih po predmetniku javnega glasbenega izobraževanja. Tako kot ostale glasbene šole bodo celo šolsko leto namenjali pozornost tudi projektu 200-letnice javne glasbene šole v Sloveniji. Počitnice so izkoristili predvsem za izvedbo najnujnejših obnovi-tveno-vzdrževalnih del. V učilnicah na severni strani starega dela šole so zamenjali ves parket, na novo prepleskali severno steno pročelja ter opremili ogrevalne naprave s termostatskimi ventili tam, kjer jih še ni bilo. Izvedba naložbe do konca leta Že nekaj let se na šoli pripravljajo na nakup novega koncertnega klavirja. Kot kaže, bodo projekt uresničili letos. V tem času pripravljajo potrebno dokumentacijo za izvedbo javnega razpisa. Štih pravi, da bo finančni zalogaj velik, saj se cene koncertnih klavirjev gibljejo od 800 tisoč evrov naprej. Denar bodo zagotovili sami na osnovi večletnega varčevanja, iskali pa bodo tudi dodatne možnosti. »Koncertni klavir nujno potrebujemo, saj sta sedanja v koncertnih dvoranah pravzaprav že odpisana. Poleg tega pa potrebujemo v veliki dvorani dva klavirja, da bomo lažje izvajali projekte, kot je koncert z dvema klavirjema in orkestrom.« Naložbo naj bi izpeljali do konca koledarskega leta. a OŠ Žalec, OŠ Petrovče in SB Celje z donacijo podjetja Matjaž do novih garažnih vrat Podjetje Matjaž, d. o. o., generalni zastopnik priznanega nemškega proizvajalca Hormann, je ob 25. obletnici obstoja znova dokazalo, da velja za družbeno odgovorno podjetje, ki se zaveda svoje vloge v lokalnem okolju. Osnovni šoli Žalec in Petrovče ter Splošno bolnišnico Celje so ob tej priložnosti obogatili z donaci-jo in montažo garažnih vrat, ki so jih porisali otroci pod strokovnim vodstvom umetnice Nike Oblak in mentorice Zale Valenčak. Na prvi šolski dan sta se direktor podjetja Matjaž Primož Oset in vodja marketinga Nina Dornik odzvala povabilu ravnateljice OŠ Žalec Tatjane Žgank Meža in se ude- ležila slavnostnega programa, ki so ga učenci šole obogatili s plesnimi in pevskimi točkami. Ravnateljica je ob tej priložnosti povedala, da so donacije izjemno veseli, saj bodo odslej kolesa otrok njihove šole varno spravljena v kolesarnici. Direktor Primož Oset je ravnateljici ob tej priložnosti simbolično predal ključ novih vrat in zaželel varno, učinkovito in dolgotrajno uporabo. Na slavnostni prireditvi ob obletnici podjetja Matjaž junija letos, so Matjaževci naredili še korak naprej in omenjena vrata li-citirali. Hudomušno se je s to nalogo spopadel Tadej Toš, ki je s pomočjo zavzetih licitatorjev iz vrst poslovnih partnerjev petrovške- ga podjetja zbral dodatnih 1.200 evrov donacij. Zbrani denar so razdelili med OŠ Petrovče za pomoč socialno šibkejšim otrokom, Društvu prijateljev mladine Žalec in Splošni bolnišnici Celje za nakup aparata za pediatrični oddelek. V podjetju Matjaž so ponosni na ta del svojega poslanstva. Matjaž, d. o. o., je v Sloveniji vodilno podjetje v prodaji, montaži in servisu visoko kakovostnih garažnih, vhodnih, krilnih in industrijskih vrat Hormann. a PR Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA 10. septembra 2015 Edina prebivalka, ne pa sama Domača akademska slikarka Alja Krofl je z ustvarjalnimi prijatelji izvedla obred v soju plemenskega ognja in polne lune ter tako odprla razstavo na Velenjskem gradu z naslovom Edina prebivalka svojega plemena. Do konca septembra bodo na Velenjskem gradu na ogled slike in skulpture, ki jih je Alja Krofl ustvarjala zadnja leta. Njihova rdeča nit se vleče še iz razmišljanj ob pisanju diplomske naloge, ko je raziskovala trilogijo predniki, mitologija in sanje, ki jo še danes vznemirja. Za upodobitve človeških figur v njihovem naravnem okolju in abstraktnih motivov uporablja barve z obeh strani mavrice, ki jih nanaša na blago, platno, ju- to, kamen in les. Združuje različne tehnike - od kaširanja do šivanja, graviranja in tiskanja. Organsko teksturo slik dosega s kombinacijo naravnih materialov, s katerimi upodablja moti- Prijatelji so tri dni sobivali in soustvarjali performans ob otvoritvi razstave, a so se naposled prepustili občutkom, ki so zajeli tudi občinstvo. Foto: Tilyen Mucik ve, za katere črpa navdih tudi iz izročila starodavnih kultur, mitoloških zgodb in sanj. »Rada preizkušam različne materiale, zadnje čase pa eksperimentiram in se igram kar z naravnimi,« pravi umetnica, ki želi, »da ljudje začnejo poglobljeno razmišljati, da poleg vida začnejo uporabljati še druge čute - vonj, sluh, tip.« Tako je obisk Edine prebivalke svojega plemena pravo doživetje, katerega občutek ostane. a Tina Felicijan Na veselicah so veseli mladih Narodnozabavni ansambel Vikend je za zmagovalni valček letošnjega festivala Slovenska polka in valček posnel še videospot - Nagrad so veseli, igrali bodo še veliko Tina Felicijan Mineva šest let, odkar ansambel Vikend razveseljuje občinstvo, ki pet nasmejanih fantov nagrajuje s priznanji. Sprva so igrali v okolici Velenja, zdaj pa nastopajo po vsej Sloveniji. Posneli so tri plošče - Tebi Vinska Gora, Godec z dušo in Ljubezen razdeljena - ter pet videospotov. Zadnjega, za valček leta z naslovom Sin, so prvič zavrteli prejšnji teden na Velenjskem gradu, vi t." ^ Gregor Gramc iz Krškega poje drugi bas, Miha Lesjak poje drugi tenor in igra kontrabas, Miha Volk igra kitaro in poje prvi tenor, slavček, prvi bas, je Celjan Melvin Majcen, harmonikar pa Rajko Petek. kjer so ga tudi posneli. Skladba govori o teku življenja in tudi videospot ima posebno sporočilo. »Delali smo ga po knjigi, ki pravi, da mora vsak človek za izpopolnitev življenja posaditi drevo, imeti potomca in napisati knjigo. Marsikdo ne more imeti otrok, marsikdo ne napiše knjige, važno pa je spo- ročilo, da v življenju naredimo nekaj dobrega, da pustimo sledi, po katerih hodijo naslednji rodovi,« pripoveduje vodja ansambla vikend Rajko Petek. Glasba zbližuje Ansambel med največje dosežke šteje lanskoletni zmagi na Ptujskem festivalu in festivalu na Vurberku. »Ponosni pa smo tudi na zmago v Dolenjskih Toplicah, Lučah, saj priznanja kažejo na pravo pot,« se Rajko veseli uspehov in napoveduje še veliko koncertov. Harmonikar je ponosen, da se je slovenska narodnozabavna glasba zadnje čase prijela tudi med mladimi, ki jih na veselice privabljajo mlajši ansambli. »Ko sem jaz hodil v srednjo šolo, to ni bilo tako sprejemljivo, navadno malo zaničevano. Zavedati se moramo svojih korenin, saj je to domača, slovenska glasba.« Ob njej se ljudje družijo in sprostijo. »Živimo v času, ko vse hiti, na zabavi pa se čas ustavi. Prijatelji rečejo besedo, stkejo se nove vezi,« z žarom pripoveduje Raj-ko, ki obljublja, da bo ansambel Vikend še naprej delal glasbo, ki bo ljudem všeč - od lepih valčkov za starejše do divjaških polk za mlajše. Fotografije Marjana Tekavca v mestni galeriji Avtorja razstave Podobe Šoštanja je fotografija prevzela že kot dečka Milena Krstič - Planinc Šoštanj - Marjan Tekauc, mojster profesionalne in studijske fotografije, ki ga številni poznajo kot Tikija, je vešč in verodostojen zapisovalec časa in ljudi v njem. Svojo prvo fotografijo je v šolskem laboratoriju razvil pred pol stoletja. Ko ga je Milojka B. Komprej iz Zavoda za kulturo povabila, da ob bližajočem se prazniku občine, 30. septembru, v galerijo postavi podobe Šoštanja, ujete v fotografski objektiv, je bil takoj za to. Šoštanjčan je od rojstva. Kako ne bi potem bil? Svoje fotografije vedno rad pokaže tudi drugim ljudem in skupaj uživajo ob gledanju, se spominjajo in ocenjujejo. Prijateljsko z gledanjem Na otvoritev so prišli številni prijatelji, znanci in občudovalci Tikijevega dela. in spominjanjem je bilo tudi na otvoritvi, ki jo je milo zvočno obogatil Janko Matko, o avtorju je spregovoril Damijan Kljajič, praznik in fotografskega mojstra ter otvoritvijo razstave pa počastil župan Darko Menih. »Razstava je nastala povsem spontano. Prikazuje podobe Šoštanja v času od leta 1968 do 1975. To je obdobje velikih spre- memb, ki so se dogajale, rušenja, do katerih je prihajalo kot posledica rudarjenja, med drugim cerkve, selitve ljudi predvsem iz Družmirja, pa selitev pokopališča ...«. V katerem času dneva pa je nastalo in še nastaja največ terenskih fotografij? Pravi, da čas pravzaprav ni pomemben, le med od 11. do 15. uro je manj primeren. »Ni pomembno, koliko je ura, pomembno je, kako je fotografija osvetljena. Z nobeno fotografijo se ne muči. Nikoli. »Če je lepa, jo naredim, če ni, jo dam na stran.« Ima po tolikih letih ustvarjanja morda danes na fotografijo drugačen pogled, so motivi kaj spreminjajo? »Ne,« pravi, »še vedno sem najraje krajinski fotograf.« So pa sedaj drugačni časi, sedaj se fotografira veliko, fotografiramo praktično vsi. To je prineslo veliko sprememb pri kakovosti fotografije. Pravi, da je pravzaprav škoda, ker se na kakovost gleda drugače, kot se je nekdaj. »Fotografije ljudje shranjujejo v računalnikih, karticah, zunanjih diskih ... Samo to je vse omejeno. Deset, petnajst let in tega arhiva ne bo več.« Tiki ravna drugače. Vse slika digitalno, fotografije, ki so po njegovi oceni najboljše, pa tudi izdela. Arhiv ima tako shranjen v digitalni in klasični obliki. ALTIERHATOR Le Corbusier Urban Novak Chandigarh, Unité d'Habitation, Villa Savoye, Ronchamp, Fir-miny, Sainte Marie de La Tourette. Vam kaj od naštetega zveni znano? Ne? Kaj pa recimo skeletna konstrukcija, 5 točk moderne arhitekture, Villa Raideus, modernistično mesto, modular? Vam je kaj od tega znano? Ne? Kaj pa ime Charles-Édouard Jeanneret--Gris? Tudi ne? Dobro, kaj pa recimo Le Corbusier? Tudi to ne? Ne skrbite, niste izjema. Vse našteto so pojmi dobro poznani precej ozkemu krogu ljudi, ki se povečini z njimi srečujejo in ukvarjajo iz strokovnih razlogov, redkeje tudi iz čisto ljubiteljskega zanosa. A da vsa ta imena in pojmi ostajajo skoraj anonimni, je velika krivica. Predvsem do človeka, zaslužnega zanje. Človeka, ki je revolucioniral svet gradnje in bivanja. Skratka celoten zahodni svet. Le Corbusier ali Corbi, kot ga arhitekti ljubkovalno kličemo, je bil in je rokenrol zvezda arhitekture. Le Corbusier se je rodil v Švici in se je sprva šolal za oblikovalca in graverja številčnic. Ob pomoči svojega mentorja je spoznal svet umetnosti in arhitekture ter se kmalu odpravil na popotovanje po Evropi, ki mu je odprlo horizonte. Kasneje je deloval pod okriljem nekaterih največjih imen arhitekture in pri njih spoznaval svet novih tehnologij in materialov. Kmalu se je preselil v Pariz, kjer je odprl svoj biro. Delovati v Parizu v tistih časih je pomenilo druženje z nekaterimi res slavnimi imeni umetnosti (recimo Pablo Piccaso) in Le Corbusier je to temeljito izkoristil. Ko je uspešno zaključil nekaj prvih vladnih naročil, se je njegov svet ustvarjanja razširil sprva v Evropo, kasneje pa v Ameriko, Japonsko, Indijo in južno Ameriko. Povsod, kjer je ustvarjal, so njegova dela prinesla napredek v mišljenju in zaznavanju okolja, v katerem ljudje živimo. Bolj znan ali pa vpliven kot po svojih delih je bil predvsem v svojih idejah in mislih o umetnosti ter arhitekturi. Predvsem njegove ideje v urbanizmu in s tem tudi ureditvi mest štejejo za pomemben prispevek pri zasnovi modernih mest. V svoje urbanistične projekte je začel vnašati naravo kot element oblikovanja, kar je bilo do tedaj nenavadno. Razvil je idejo o idealnem mestu t. i. Ville radieuse. Čeprav je bil to utopičen ideal, je vseeno pomenil napredek v premišljevanju o načrtovanju sodobnih mest. Sprva zagovornik in predstavnik smeri, imenovane kubizem, se mu je kasneje uprl in ustvaril novo smer, ki jo je poimenoval purizem. Na koncu koncev pa je Le Corbusier z modelom Ville Savoye še sedaj najbolj poznan predstavnik smeri, imenovane funkcionalizem. S kakšnim prepadom med gradnjo v tridesetih letih prejšnjega stoletja in njegovo vizio-narsko arhitekturo seje Le Corbusier spopadal, je najbolj nazorno videti v njegovi stanovanjski stavbi v Ženevi, imenovani »Clarte«. Tukaj je uporabil vseh pet točk moderne arhitekture in leta 1931 postavil neverjeten, skoraj popolnoma steklen objekt. Medtem so v okolici gradili stavbe na način, ki je bil tedaj uveljavljen. Objekti tedanjega časa so bili zidani iz opek in so imeli temu primerna ozka, a visoka posamična okna ter so stali kot velike klade trdno na tleh. Stavbo »Clarte« pa je Le Corbusier sezidal s pomočjo armiranega betona, kar mu je omogočilo izvedbo celotne fasade v steklu. Primerjava med obema objektoma je neverjetna in jo lahko obiskovalec vidi še danes. »Clarte« se zdi, kot da je bila sezidana v današnjih časih, okoliški objekti pa, kot da so iz 19. stoletja. In kaj ima on opraviti z Velenjem, boste vprašali? Njegovo izobraževanje pri arhitektu Heinrichu Tessenowu, avtorju vrtnega mesta Hellerau v Dresdnu, in razvoj ideje o idealnem mestu ima tudi neposredno opraviti z našim malim Velenjem. Ideje vrtnega mesta, mesta moderne, so preko slovenskih arhitektov, ki se jim je uspelo šolati ali delati pri Le Corbusierju, prodrle tudi v naše kraje. In najlepši primer je pravzaprav naše mesto, mesto moderne ali, če hočete, vrtno mesto. Zasnova mesta, v katerem je mestno tkivo nepovezano vpeto v velike zelene površine, sončno in prijetno za bivanje, so lastnosti, ki jih je predaval, učil in pri svojem delu uporabljal Le Corbusier. Velenje je kasneje postalo pravi mali muzej moderne arhitekture. Prava mešanice vseh sodobnih slogov arhitekture, od funkcionalizma do brutalizma in vse do današnjih novodobnih posegov. Da ne živimo v kakšnem resničnem socialističnem zmazku, se lahko zahvalimo le vplivu njegovih idej in misli ter seveda slovenskim arhitektom, ki jim je te ideje uspeli prinesti k nam. Letos mineva 50 let od njegove smrti in upravičen je pravzaprav premislek, kakšno bi bilo videti Velenje danes, če ne bi bilo Le Corbusierja. a ■ Naš čas, 10. 9. 2015, barve: CM K, stran 11 10. septembra 2015 "^AS 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Pestra jesen Z začetkom šolskega leta običajno pravimo, da se vrača življenje na ustaljene tirnice. Tudi v naši časopisni in radijski hiši je glede dopustov poletja konec in kar težko verjamemo, da smo vstopili že v zadnjo četrtino leta. Jutranje temperature in meglice ponekod pa že napovedujejo, da je jesen pred vrati. Zanjo pravijo, da je tako in tako pestra, brez kakršnih koli dodatkov. Toda teh v državi in svetu ne manjka. V ospredju je vsekakor begunska kriza, ob kateri ne moremo biti ravnodušni in tudi nismo. V Šaleški dolini smo bili vedno solidarni in kot že lahko slišite in berete, bomo tudi tokrat. Pa tudi sicer se nam v tem okolju obeta v prihodnjih tednih pestro dogajanje. V Velenju se bo v naslednjih dneh zgodil največji otroški festival v državi in tudi širše. V goste prihaja nagajiva Pika Nogavička. Kaj vse bo počela, kdaj in kje, si lahko preberete v današnji prilogi Našega časa. Njene vragolije bo tudi tokrat spremljala novinarka Bojana Špegel in še kdo. Septembra praznujeta kar dve lokalni skupnosti v dolini, Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj. Obe sta pripravili v počastitev praznika kopico prireditev, o katerih bomo - vsaj večjih in pomembnejših - po- GLASBENE novice ročale članice novinarske ekipe naše medijske hiše. V drugi polovici oktobra se bo dogodkom pestre jeseni pridružila še občina Šmartno ob Paki. Pred dnevi se je z elektronskim sporočilom oglasila tudi predsednica aktiva novi- narjev celjske regije Metka Pirc in nas pozvala k posredovanju predlogov za volitve v Društvo novinarjev Slovenije. K temu je dodala še datum, ki si ga moramo zapisati na koledar: 2. oktober, ko bo aktiv pripravil tradicionalni gobarski piknik, v bližnji prihodnosti pa je napovedala še izobraževanje za člane aktiva. Lahko samo že ob zapisanem še kako drugače označimo jesen, kot da je pestra? ■ tp Tudi za moderatorko Aleksandro Forštner bo jesen zelo pestra OL V Slovenijo prihaja Morrissey Slovenijo bo obiskal britanski glasbenik Morrissey, ena najbolj enigmatičnih in kontrover-znih figur indie rocka, ki bo v ljubljanski Hali Tivoli nastopil 10. oktobra. Po pisanju vplivne glasbene revije NME sodi Steven Patrick Morrissey med pomembnejše glasbenike na svetu. Najprej je opozoril nase kot frontman kultnih The Smiths, ene najpomembnejših britanskih zasedb, ki je korenito kulturno zaznamovala Veliko Britanijo. Po štirih albumih so The Smiths leta 1987 razpadli, Morrissey pa se je podal na uspešno samostojno pot. Lani je izšel že njegov deseti album World Peace Is None of Your Business. Mor-rissey je med drugim znan tudi kot goreč vegetarijanec in borec za pravice živali, oster politični kritik in nasprotnik britanske monarhije. Njegovi koncerti so znani kot energični in čustveno nabiti dogodki, na katerih se dotakne tako obdobja The Smiths kot tudi svoje bogate samostojne diskografije. Dva nova fanta ob Alyi Alya v letošnjem poletju ne počiva. Po nekajmesečnem studij- skem delu se je posvetila predvsem živim nastopim. S svojo skupino nastopa po Sloveniji na koncertni turneji z naslovom Car. Ime je dobila po njenem tretjem studijskem albumu, na katerem so priljubljene skladbe Moja pesem, Zlaži se mi, Car, Za naju in druge. Od številnih nastopov se je priljubljeni pevki najbolj vtisnil v spomin koncert pred domačo publiko na Flos Festu v S tretjim albumom se vrača trnovski ninja Klemen Klemen Trnovski raper Klemen Klemen je po dvanajstih letih od izida albuma Hipnoza izdal svoj tretji studijski izdelek. Na tre- Ljubnem. Sicer pa je v njeni spremljevalni glasbeni ekipi prišlo do spremembe. Nov član je postal kitarist Nejc Ušlakar, ki se je kljub začetnemu nagajanju starih članov dobro vključil v ekipo. Ob Alyi pa se bo kmalu pojavil še en nov fant. Nastopil bo namreč v vlogi Alyinega ljubimca v najnovejšem videu, ki ga bo snemala ta mesec. Kdo je skrivnostnež, Alya še ni hotela razkriti. tjem albumu z naslovom S3P Klemen Klemen sodeluje s številnimi gosti, večinoma pa gre za stare znance. Kot je povedal, mu je bližje »old school« rap, medtem ko mu današnji ameriški rap sploh ni všeč. Klemen Klemen je doslej izdal dva albuma: Trnow Stajl (2000) in Hipnoza (2003). Da je bilo na nov izdelek potrebno čakati več kot desetletje, je po eni strani kriva glasbeniko- PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. ZVITA FELTNA - Na ves glas 2. ZLATKO - Pridi na ples 3. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - Gospa magister Štiričlanska zasedba Zvita feltna prihaja s primorskega konca in je predvsem bend, ki ob različnih priložnostih zabava staro in mlado s širokim repertoarjem domače in tuje zabavne pa tudi narodnozabavne glasbe. Objavili so tudi že nekaj avtorskih skladb, njihova najnovejša pa nosi naslov Na ves glas. va nezgoda, po drugi pa njegov način dela, saj se je vselej otepal ustvarjanja albumov po tekočemu traku. Ozzy Osbourne snema kar dva albuma Britanski rock zvezdnik Ozzy Osbourne načrtuje nov samostojni album, prvi po letu 2010, ko je izšel album Scream. Nov projekt je napovedala že lanskoletna uspešna kompilacija Memoirs Of A Madman. Podrobnosti o skupno že dvanajstem Osbournovem samostojnem albumu niso znane. Znano je le, da pri projektu sodeluje priznani kitarist Gus G, ki je povedal, da snemanje albuma poteka počasneje, ker Ozzy vzporedno LESTVICA domače glasbe Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Pogum - Če boš jokala 2. Namig - Ljubim te 3. Vera & Originali - Sanje o poletju 4. Trio Šubic - Čarobna pravljica 5. Zupan - Gozdovi v mesečini 6. Pajdaši - Sam svoj vladar 7. Biseri - Selfie s tabo 8. Ans. Franca Miheliča - Sanje o tebi 9. Kvintet Slovenskih deklet - Ti znaš ravnati z mano 10. Raubarji - Ti si moj cvet www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO snema tudi nov album s skupino Black Sabbath. Legendarna hard rock skupina je nastala leta 1968, Osbourne pa je skupino zapustil leta 1979. Prvotni člani so se nato združili leta 1997, vendar takrat niso uspeli posneti albuma. Pozneje so sledile številne skupne turneje, leta 2013 pa tudi odmeven album z naslovom 13. Album, ki nastaja, sicer že dvajseti, naj bi bil njihov zadnji skupni izdelek. NIET Skupina Niet bo 14. septembra po štirih letih izdala nov studijski album z naslovom V bližini ljudi. Na njem bo 14 skladb, ki so bile marca letos posnete pod producentsko taktirko Žareta Paka. Po odmevnemu prvemu singlu Mislila sva, da nama bo uspelo, album napoveduje še drugi single Ogledalo. KALAMARI Ob koncu poletja predstavljajo nov single, ki tokrat temelji na jamajških ritmih. Pravijo, da gre za kalamarski reggae v Bob Marley stilu, in sicer s čisto poletnim naslovom Ritem sonca. Po številnih nastopih se Kalamari za nekaj časa spet zapirajo v studio, kjer nastaja material za album, ki naj bi predvidoma izšel v drugi polovici prihodnjega leta. DMP Društvo mrtvih pesnikov ob 25-le-tnici delovanja skupine najavlja izid novega singla in dvojnega albuma ter veliki koncert z godalnim orke- strom. Septembra bo izšel dvojni album njihovih največjih uspešnic, ki so ga poimenovali preprosto 25. Na njem bosta tudi dve novi skladbi, Pleši z mano in Na polju zlomljenih besed, ki bo kot singel izšla skupaj z albumom. ZLATKO Raper Zlatko je v sodelovanju s plesno šolo Urška Pro posnel nov videospot za pesem Pridi na ples. Snemal je pri ljubljanskem Robbovem vodnjaku, mestne ulice pa so preplavili latino, swing, jazz in hip-hop plesni ritmi. Snemanje je privabilo veliko mladih radovednežev, ki so se predzadnji večer počitnic sprehajali po Ljubljani. INES ERBUS 22-letna nekdanja članica skupine Foxy Teens Ines Erbus se predstavlja s svojim tretjim singlom z naslovom Malo se popilo. Videospot za skladbo, ki verjetno cilja tudi na glasbena tržišča nekdanjih jugoslovanskih republik, so posneli v Logarski dolini in Podčetrtku. jV_i\_ L_l\ J7 J\ JUH—FJlJtJlItJJll l^iiMiiMI Pravi naslov za uspešno Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 12 ^^ Le kaj je povedal regijski šef Telekoma Velenjčan Rok Plankelj glasbeniku in voditelju Dejanu Tamšetu, da se je ta tako prešerno nasmejal. Sta se pogovarjala o paint bollu, ki je obema blizu. Mu je dal nasvet, da naj kupi Telekomove delnice ali raje ne? Morda pa je le komentiral dogajanje na letošnjem VIP-u. Ker je smeh pol zdravja, naj to ostane med njima. Važno je, da sta se imela fajn. k k Špela Poles (direktorica Vile Mayer - desno) je prepri-rr čana, da je ta vila najlepši objekt v Šoštanju, da o njeni kulturni vsebini sploh ne govorimo. Aleksandru Kavčniku (krajevna skupnost Šoštanj) in Mateji Kumer (mestni svetnici) pa je mnogo bolj všeč njen vrt, še posebej, kadar se na njem dogajajo družabne prireditve. ZANIMIVOSTI Tableta, ki preprečuje okužbo z virusom HIV Ameriški raziskovalci so sporočili, da so iznašli tableto, ki preprečuje okužbo z virusom HIV pri najbolj ogroženi populaciji. Študija je trajala več kot dve leti, sodelovali pa so pretežno homoseksualni moški, stari okoli 37 let. Med izvajanjem testov so strokovnjaki potrdili, da se nihče od udeleženih v raziskavi ni okužil, medtem ko je užival kombinacijo dveh zdravil (PrEP), ki so jo zasnovali za preprečitev širjenja bolezni. PrEP naj bi tako preprečil, da bi okužba z virusom HIV postala stalna; v raziskavi so namreč po šestih mesecih uživanja PrEP pri 143 udeležencih opazil vedenjske spremembe, saj naj bi bila tableta del varne spolnosti, ne pa nadomestek za kondom. »Da se ni okužil nihče, je zelo pomemben podatek, ki nam pove, da PrEP deluje tudi pri zelo ogrožajoči populaciji,« je povedal eden od vodilnih raziskovalcev. Razpoloženje vpliva na to, kako vidimo barve Skupina raziskovalcev iz ne-wyorške univerze je dognala, da naše razpoloženje vpliva na to, kako vidimo barve. »Naši rezultati so pokazali, da razpoloženje in čustveno stanje vpliva na to, kako vidimo svet okoli sebe,« je povedal Christopher Thorstenson. V študijo sta bili vključeni dve skupini ljudi, ki sta gledali različne posnetke - prva skupina si je ogledala tragičen posnetek, ki naj bi pri gledalcih sprožil občutek žalosti, druga pa zabaven posnetek, ki naj bi pri gledalcih sprožil občutek veselja. Po ogledu posnetkov so sodelujočim v raziskavi pokazali 48 zaporednih nenasičenih barvnih listov, sodelujoči pa so morali povedati, ali je list rdeč, rumen, zelen ali moder. Izkazalo se je, da so ljudje, ki so bili žalosti, večkrat nepravilno označili barve kot tisti, ki so bili veseli ali pa čustveno nevtralni. »Naša študija je pokazala, da žalost oslabi osnovne vizualne procese, s katerimi zaznavamo barve,« so zapisali raziskovalci in dodali, da jih je presenetilo, da se je zaznavanje barv oslabilo predvsem na lestvici od modre do rumene. Ose skrivnost za zdravljenje bolezni raka? Znanstveniki so navdušeni, da so našli nov in potencialno zelo učinkovit način za boj proti raku: brazilske ose bi namreč lahko postale zaveznice ljudi zaradi toksinov, ki jih vsebujejo. Sodelavec pri raziskavi Jo o Ruggiero Neto je dejal, da je ključ do rešitve verjetno v tem, da je struk- stavljenih v hierarhiji - a sedanji papež se tudi v optiko opravi sam. Minuli teden se je tako z neoznačenim avtomobilom odpravil v središče Rima ter vstopil v optiko, da bi pomeril nova očala. Hitro so ga opazili radovedneži, ki ga niso izpustili iz oči. Papež pa se ni pustil motiti; med 40-minutnim obiskom trgovine je najprej želel popravilo starih očal, po nasvetu optika pa pomeril nekaj okvirjev novih tura membran celic, okuženih z rakom, drugačna - pri zdravih celicah se fosfolipida fosfatidil-serin in fosfatidiletanolamin nahajata na notranji strani celice, medtem ko se pri okuženih celicah nahajata na zunanji strani. In to je ključen detajl, ker naj bi toksin v stiku s temi lipidi uspel odpreti pore, skozi katere molekule, ključne za pravilno delovanje celice, lahko izstopijo. Seveda pa je to šele začetek raziskav. Ko papež kupuje očala Če bi bil kdo drug, gotovo nihče ne bi vedel za dogodek, saj bi v optiko odšel kdo od nižje po- in nato trgovca prosil, naj mu zaračuna toliko kot ostalim. Papež je sicer redna stranka optike, ki jo je obiskal, prav tako pa je bil redna stranka te optike tudi njegov predhodnik papež Benedikt XVI. Medicina Škotu podarila 20-centimetrski bionični penis Danes 43-letni Škot Mohammed Abad je bil pri šestih letih udeležen v tragični nesreči, v kateri ga je nepreviden voznik zbil z avtomobilom in ga nato za sabo vlekel še skoraj 200 metrov. Zaradi hudih poškodb Abad od takrat naprej ni mogel uporabljati svojih genitalij, 37 let pozneje pa je postal lastnik 20-centimetr-skega bioničnega penisa. Tega so kirurgi ustvarili iz kože z njegove roke in dveh cevi, ki penis ob pritisku na poseben gumb - ta je na Abadovi mošnji - dvigneta v pokončno stanje. Cevi napolni tekočina iz vrečice v Abadovem trebuhu. Ob ponovnem pritisku gumba se tja tudi vrne. Kirurški poseg je prvi te vrste, ne gre pa za prvo presaditev penisa; to so zdravniki marca letos uspešno opravili na 21-letnem Južnoafri-čanu, ki je svoj penis izgubil zaradi ponesrečenega obrezovanja. 10. septembra 2015 frkanje » Levo & desno « Mobilna šola Šoštanjska osnovna šola KD Kajuha je verjetno najbolj mobilna šola v državi. Več kot šest desetin otrok se k pouku vozi. Organizirano nekatere vozijo še starši. Povprečje Zaradi povprečnine so povprečno vse slovenske občine nezadovoljne. Še ni dovolj?! Menda v Velenju nekateri načrtujejo še nov adrenalinski park. Kot da zaradi vsega dogajanja v občini in okoli nje že ne bi bili dovolj »naadrena-lizirani«. Malo drugače Nekateri pravijo, da pri nas vendarle ne gre več vse po domače, po starem. In da tudi za vse ne velja več staro ime sedanjega meseca - kimavec. Očitno na srečo vsaj nekateri že vedo, zakaj imajo svojo glavo. Vsega preveč Saj ni čudno, da nekateri pridelovalci tarnajo, da imamo tržne viške sadja in zelenjave. Ko pa so mnogi pri nas tako resno vzeli samooskrbo in vrtičkov nimajo le za posedanje. Eni in drugi Spet se bodo nekateri jezili, da vsi šolarji ne delajo domačih nalog. A politiki jih?! Še kar drži Znana uganka pri nas še vedno po svoje drži. Kaj je to: luknja pri luknji, pa vodo drži? Naše ceste, seveda! Manjši naval Bencin se je precej podražil. Bo zdaj manjši naval na bencinske črpalke. Mislim tistih, ki radi tan-kajo brez plačila. Ni vsemu kos V Celju je že oseminštiri-deseti MOS. A vsem problemom obrti in podjetništva še vedno ni kos. Kot da bi imele težave na vseh ravneh še vedno mlade. Naš čas, 10. 8. 2015, barve: CM K, stran 13 10. avgusta 2015 »»WAS NAŠI KRAJI IN LJUDJE 13 Druženje z avtobusom po Kočevskem Zadnja sobota v avgustu je že po tradiciji rezervirana za izlet občanov regije Saša z vlakom. Cilj tokratnega je bila Kočevska, a ne z vlakom, ampak se je blizu 90 udeležencev na pot podalo z avtobusom. Ob podpori Turističnega društva Šmartno ob Pa-ki ga je tokrat organiziral šmar-ški mladinski center. Odločitev sti med krožno vožnjo ogledali kar z avtobusa ter se ustavili pri Šeškovem domu, kjer nas je sprejel župan Občine Kočevje, dr. Vladimir Prebilič. Tukaj je oktobra 1943 potekal zbor odposlancev slovenskega naroda, prvo neposredno izvoljeno predstavništvo okupiranega naroda v Evropi med drugo svetovno voj- li rjavi premog. Naselje Gotenica, kjer je do osamosvojitve delovalo najbolj varovano vojaško območje in podzemsko zaklonišče v Sloveniji, je vse presenetilo z izjemno urejenostjo, čeprav je vasica praktično brez vsakega prebivalca. Uporablja se le za vadbeni center slovenske vojske in specialne policije. Na doku- o destinaciji je prineslo dejstvo, da letos mineva 70 let od konca druge svetovne vojne in 500 let kmečkih uporov. Pot nas je najprej peljala do Baze 20, ki je edini na tako skriven način zgrajen in ohranjen sedež vodstva kakega odporniškega gibanja v Evropi in pomemben spomenik slovenske državnosti. Od tu smo se z dvema lokalnima vodičema odpeljali proti Kočevju, si njegove največje posebno- no. Po seznanitvi z zgodovino in izmenjavi daril kočevskega in šmarškega župana je »padla« obljuba, da nam občani Kočevja vrnejo obisk z vlakom, ko bo končana prenova železniške proge do Kočevja, kar naj bi se zgodilo do leta 2017. Po hitrem ogledu stalnih in občasnih razstav v domu smo se odpravili proti Kočevskemu jezeru, ki je nastalo na dnu rudniške kotanje, v kateri so v dnevnem kopu pridobiva- mentarnem filmu smo si le lahko ogledali notranjost razvpitega bunkerja. Pot smo mimo Trubar-jevne domačije nadaljevali proti mogočnemu gradu Turjak. Na poti proti domu smo bili enotni, da je bil en dan premalo za ogled vseh zanimivosti, ki jih ponuja ta čudoviti predel Slovenije, in da se sem še vrnemo, saj tudi kakšnega kočevskega medveda nismo srečali. a Andreja Urnaut Pirglov poletni tabor Šaleška zveza tabornikov je na Pirglovem tudi letos postavila tabor s pionirskimi objekti iz sušic, ki so zgrajeni brez žebljev - povezujejo jih le vrvi. Igrala na širnem travniku so otrokom prijazna, pravi programski vodja Hans Sevčnikar, zato Pirglov poletni tabor dopoldne obiskujejo vrtci, popoldne pa otroci sami. Pričakajo jih tudi animatorji, ki zaigrajo na kitaro in pripovedujejo o taborniškem življenju. Tabor bo stal še do nedelje. ■ tf Raztok poživlja Šentvid Turistično društvo Raztok Šentvid je bilo aktivno tudi v pomladnih in poletnih mesecih. Tako smo 18. aprila organizirali čiščenje kraja, a je žal deževno vreme preprečilo celotno izvedbo akcije. Prvega maja smo pripravili družinski kolesarski vzpon do Andrejevega doma na Slemenu. 23. maja pa smo uspešno izvedli pohod na 1149 metrov visok Pikov vrh na Koroškem. Ob koncu vročega poletja 31. 8. smo za člane društva pripravili družinsko srečanje pri Andrejevem domu na Slemenu, kjer smo tekmovali oziroma se re-kreirali ob igranju pikada in ruskem kegljanju. Bilo je zabavno in prijetno, še posebej pa smo bili veseli nenapovedanega obiska poslanca državnega zbora Jana Škoberneta, ki je, tako je dejal, prišel pogledat, kaj delajo ljudje na Slemenu, v kraju na skrajnem severozahodu njegove volilne baze. ■ th Stoletnico bo dočakala na dveh kolesih Po tem, ko je lani Marija Strahovnik. p. d. Oberova Micka, iz Raven pri Šoštanju, ki zdaj že desetletja živi z družino svoje hčerke Mojce Korenak v Lokovici, morala namesto na »veselico«, kot nam je dejala, v bolnišnico po mavec in nato z longeto v posteljo, si je po nekaj mesecih spet opomogla, da lahko sedi v vozičku na dveh kolesih in »prede« dneve in tedne svoje občasno izgubljene misli in slike, ki so tkale dan za dnem, zdaj že sto let dolgo življenje. »O, sem si pa res vzela cajt, da se malo pomenim sama s seboj in našim Francem ...,« nam je dejala že konec lanskega septembra, ko ji je šo-štanjski župan Menih prinesel šo- pek za 99-letnico. Deset svečk, ki bodo zalegle vsaka za deset let, bodo mami Mariji Strahovnik to soboto popoldne v sosedovem gostišču pri Komprejevih v Lokovici prižgali na torti njeni najbližji, * družinski prijatelji ter nekateri, brez i,* katerih tako lepe priložnosti pač ne morejo mimo. Mi pri našem časopisu (ki gaje menda Oberova Micka še pred nekaj časa skrbno prelistavala) pa ji radi prižigamo še eno svečko za povrh, tisto za leta pred njo. ■ Jože Miklavc Marija Strahovnik iz Lokovice bo jutri, 11. septembra, upihnila 100. svečko svojega življenja Srečala se je prva generacija Mineva 35 let od takrat, ko smo zaprli vrata OŠ Veljka Vla-hoviča Velenje (sedaj OŠ Livada), davnega 1980. leta smo si stisnili roke, tudi solze so tekle, zaplesali smo na valeti in odplesali nov list svoje mladosti. Bili smo takratna prva generacija, ki je prestopila prag novozgrajene OŠ Veljka Vlahoviča, in sicer kar treh razredov. In življenje je teklo, teklo ... Smo generacija 1965 in leto 2015 je za našo generacijo prelomno leto, saj se srečujemo tudi z Abrahamom. Zato smo se zbrali v soboto, 29. 8., v gostišču "Pri Brigiti", kjer smo se nekateri po 35 letih zopet prvič srečali. Srečanja so se udeležili tudi prva ravnateljica Marija Žužek in vsi trije naši razredniki Jožica Stvarnik - Andrejc, Zlatka Kališnik in Anton Skok, vseh smo bili še posebej veseli. Pri iskanju sošolcev smo imeli kar nekaj težav, saj so ženske večinoma zamenjale priimke, mnogi pa so svojo življenjsko pot nadaljevali kje drugje, od daljne Avstralije, pa Srbije, do različnih slovenskih krajev. Toda nismo se dali in ob pomoči OŠ Livada, lastnih znanstev, pa tudi "facebo-oka" smo po mesecu dni iskanja našli vse. Snidenje je bilo nepopisno lepo, kar nismo se mogli naklepetati, obujali smo spomine, tudi na prve skrite simpatije in še in še ... Veseli ugotavljamo, da smo se našli v svojih poklicih in pridobljenih izobrazbah, da smo nekako pri 50 zrelejši s pridihom rahle sivine v laseh, a v srcu še vedno mladi. V mislih smo bili tudi z našima žal že pokojnima sošolcema Matejem Gaber-škom in Markom Malovrhom, ki ju je kruta usoda prehitro odtrgala iz naših vrst. V Podkraju smo jima prižgali sveči in dodali svoj pridih z obeskom, ki ga je prejel vsak udeleženec srečanja, oblikoval in izdelal pa naš sošolec Arpad Šalamon. Zaplesali smo ob zvokih Dua Fantasy in šele v jutranjih urah smo se odpravili domov, pa še nismo dorekli vsega ... Zato smo si obljubili, da se bomo spet kmalu dobili. Hvala vsem. Lepo je bilo. a Sonja Juvan Francu Kotniku, ljubiteljskemu vrtičkarju in zeliščarju, je na domačem vrtu na Konovem zrasla nenavadna sončnica. »Sam še nisem videl sončnice take barve,« pove in začne šteti cvetove. Medtem ko je sosednja, običajna sončnica, že odcvetela, ta še vedno privablja čebele, saj cveti izmenično. Med številnimi odprtimi in odcvetelimi rdečeoranžni-mi cvetovi je še toliko popkov, da je Franc prepričan, da jih bo krepko čez sto. Čeprav sam seje in sadi, ni čisto prepričan, od kod se je vzela nenavadna roža, ki se bo še dolgo nastavljala jesenskemu soncu. ■ tf V RJAVI, BELI ALI SIVI BARVI. DOLŽINO IZDELAMO PO VAŠIH ŽELJAH. Tekoči meter ograje 1 že od 16,83 EUR ■- Izračun je narejen za belo barvo, višino 1 m, horizontalo postavitev, brez nosihe konstrukcje. ¡RXY; Za naročilo ali izračun ponudbe nas pokličite [ 070 888 000] ' J v_J OGRAJO VAM DOSTAVIMO NA DOM Trajna in cenovno ugodna rešitev za vaš balkon. Prolilplast, d.o.o. DOBRNA T: 03 781 80 33 www.profilplast.si Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 14 14 PIKIN FESTIVAL uaSflAS 10. septembra 2015 26. PIKIN FESTIVAL TE VABI! Krog letnih časov se sklenja, sonce in oblake na nebu menja. Poletje se poslavlja, jesen te pozdravlja, zima bo bela, pomlad vesela. Ko Zemlja napravi krog, spet pride Pika lahnih nog. PISANA PALETA PIKINIH USTVARJALNIH DELAVNIC Reži, lepi, šivaj, pleti, tiskaj, mesi, barvaj, zlagaj in na vse druge načine ustvarjaj v osemdesetih ustvarjalnih, eksperimentalnih in znanstvenih, doživljajskih in skupinskih delavnicah, ki se ujemajo z ritmom letnih časov. V štirih sklopih delavnic lahko na polno vprežeš vse svoje ustvarjalne sile in se potopiš v umetniško oblikovanje in odkrivanje značilnosti, zakonitosti, darov in naukov večno navdihujoče narave. Skozi ustvarjanje razišči vse skrivne kotičke Pikine mestne hiše, Otoka Taka Tuka in Gusarske trdnjave ter se vrni s poti poln novih veščin in spoznanj. V Pikini mestni hiši te čakata pisana in radodarna jesen ter snežna in praznična zima. Najprej pohiti v Pikino le-potilnico po pegice in kitke, brado in gusarsko prevezo. Nato pa brž po svojo snežno kepo in še 39 drugih zanimivih izdelkov. Zrela tetka Jesen te vabi na skupinsko delavnico, Ledena kraljica pa ti bo razkrivala modrosti. Naj te spomnimo, da so tu tudi menjalnica igrač, informacije in Pikin radijski studio. Za obisk Otoka Taka Tuka in Gusarske trdnjave ne pozabi na sončna očala, saj ti bo tam pomežiknilo pomladno in poletno sonce. Poišči prebujajoče rastline in rastoče živali in ustvarjaj v pomladno-poletnem navdihu. Razišči znanstvene kotičke, pokukaj skozi mikroskop, preučuj vsebine epruvet ali pa se podaj v preizkušnjo inovativnih igral. Ustvarjalnost je rdeča nit celotnega festivala in najdeš jo za vsakim vogalom. Poleg osrednjih ustvarjalnih hiš in trdnjav te pričakujejo tudi zunanje ustvarjalnice. Tu si izdelaj gusarsko opravo, soustvarjaj velikega jezerskega soma ali pelji svojo družino na skupinsko delavnico za vse vaše člane. Čisto prav je tudi, če čisto nič ne izdelaš in le opazuješ, raziskuješ in doživljaš pisano mavrico Pikinega sveta. UMETNIŠKE ČETRTI PIKINEGA MESTA V Lutkovni četrti te pričakujejo lutke različnih tipov in oblik - nekatere so večje od tebe, druge lahko natakneš na prst. Na odru ob Hiši lutk pa bo vsak dan na sporedu vsaj ena lutkovna predstava! Lutke te bodo poslale v Likovno četrt, kjer lahko s čopičem v roki ali glino med prsti postaneš čisto pravi umetnik ali umetnica. Sprehodi se tudi v Knjižno četrt, kjer so police polne pustolovskih in hudomušnih knjig, ki te vabijo med platnice. Izmenjaj kakšno knjigo in prisluhni Adiju Smolarju na podelitvi Pikine bralne značke. Podaj se v Muzejsko četrt in preizkusi predmete, ki so jih ljudje včasih uporabljali za opravila v različnih letnih časih. Praznuj po ljudskih izročilih v vseh letnih časih ter spoznavaj šege in navade celega leta. V Plesni četrti pa hitro sezuj čevlje in nogavice ter z elegantnimi koraki stopi na plesni pod. Spoznaj različne plesne zvrsti in tehnike in se nauči novih plesnih gibov in korakov v ritmu kroga letnih časov, ki ga igrajo v Glasbeni četrti. V Hiši glasbe lahko vsak dan spoznaš skupino glasbil. Na Gusarskem odru ujemi veter v meh, s tolkali ustvari grom poletnih neviht, z godali pričaraj žubore-nje potokov, z brenkali šumenje morja, trobi in pihaj zimske viharje. Potem pa še na snemanje Pikinega filma v Filmsko četrt, kjer se lahko preleviš v režiserja, igralca, kostumografa, scenarista, montažerja ali pomočnika snemalca. PIKINA PLEMENA Na zemljevidu poišči kraljestvo živali in se podaj v pustolovsko raziskovanje plemen Zelene cone Pikinega festivala. V gozdičku razpleti pajkovo mrežo in odkrij velike živali sveta, ki so jih oblikovali otroci Vrtca Velenje, pri tabornikih spoznaj praktične veščine preživetja v naravi, pri indijancih se pouči o nabiranju in uporabi zdravilnih zelišč različnih letnih časov, sedi v tipi in začuti primarni ritem bobnov. Pot nadaljuj skozi drevo življenja in se sprehodi po njegovih mogočnih vejah. Od tu se odpravi v vile Zemljanke, gradi in soustvarjaj naravna prebivališča in vpleti košček narave v svojo Pikino opravo. Od vsakega Pikinega plemena vzemi košček modrosti na pot in se ustavi v mednarodnem taboru Pod klobukom. Tu si izdelaj svoje pokrivalo sveta in se srečaj s prostovoljci iz Srbije, Češke, Bolgarije, Avstrije in celo iz Japonske in Azerbajdžana. Poslovi se z na novo naučenim pozdravom in se odpravi na oddih v po-čivalnico z razgledom na Velenjsko jezero. Mlajši sestrici ali bratcu pa priporočaj peskovnike štirih letnih časov, kjer najdeš tudi pesem zase PIKINA ODRA V SREDIŠČU MESTA Pikin oder v domu kulture Velenje in Tomažev oder v glasbeni šoli Frana Ko- dne (ob 9.30 in 11.30) med tednom vabita na predstave. Oglej si igrane prestave Grozni Gašper, Sapramiška, Emil in detektivi, Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika ter Vila Malina, lutkovno predstavo Svinjski runa Koželjskega Velenje vsako dopol- pastir, pravljično opero Janko in Met- PIKA SE VRTI V 4/4 TAKTU LETNIH ČASOV Izbrskaj pisane nogavičke in spleti kitke, zaveži si rutko in nariši brke, povabi še Tomaža in Anico, ne pozabite na Ficka in se podajte na lov za dogodivščinami na 26. Pikin festival, ki bo potekal od 20. do 26. septembra. Čakajo te raznovrstne kulturne prireditve, množica ustvarjalnih kotičkov, športni poligoni, pa umetniki, znanstveniki, naravoslovci, tehniki, ekologi, gasilci, policaji in vojaki, celo indijanci in taborniki! Pikina dežela bo tudi letos ob Velenjskem jezeru, na izlete v središče Velenje pa te zva-bljajo druga Pikina prizorišča. Vse se vrti, vse teče, se spreminja, odhaja in se vrača, da se vse še enkrat ponovi. Tako letni časi enkrat odenejo naravo v zeleno, drugič v belo. Živalim pletejo zimske in letne kožuščke. Ljudem postrežejo s svežim sadjem in kislim zeljem. Prikličejo Pusta Hrusta in prižigajo kresove. Skozi letne čase gre tudi človek, ko se rodi v rosno pomlad, odrašča v brezskrbnem poletju, ustvarja v plodoviti jeseni in počiva v spokojni zimi. Tebe pa, Pika, vabi, da vse letne čase hkrati doži-viš v Pikini deželi s programom 26. Pikinega festivala. V Pikini mestni hiši lahko v barvitih kreativnih delavnicah občutiš jesen in zimo, na Otoku Taka--Tuka in v Gusarski trdnjavi pa ustvarjaš ob vonju pomladi in poletja. Na Kapitanovem in Gusarskem odru si lahko ogle-daš umetniško migetanje. Z avenije z mlekarno, pekarno, kuhinjo, čalapinkarnico, fickarnico, pošto, banko, trgovino, mavrično vilo, živalskim vrtom, gasilskim in zdravstvenim domom, telovadnico in pleničkarnico zavij v likovno, glasbeno, plesno, filmsko, muzejsko, knjižno in lutkovno četrt. In ne pozabi potrkati na vrata Pikine vile Či-ra-Čara, kraja, ki mu ni para. Preveri, kaj je Pod klobukom, preizkusi se na športnih poligonih, spoznaj kraljestvo živali, drevo življenja, vile Zemljanke, obišči Pikin cirkus, indijance in tabornike, policaje, gasilce in vojake, medtem pa pozdravljaj žive lutke. V Pikini deželi s pletno zapluj po Velenjskem jezeru, na izlet v središče mesta pa se podaj z dvonadstropnim panoramskim avtobusom Lokalcem. Tu si na Pikinem ali Tomaževemu odru oglej gledališke in lutkovne predstave, v Kinu Velenje pa ob nedeljah filmske. Odkrivaj tudi pravljič-nost številnih Pikinih razstavišč. Med vsem tem pa sodeluj na številnih Pikinih tekmovanjih, pošlji svoj poletni utrinek na Pikin fotografski natečaj, pomagaj Piki v dobrodelni akciji zbiranja sladkarij, spoznaj častno pokroviteljico Katarino Čas in vse Pikine prijatelje, ki že vrsto let organizirajo ta največji in najboljši otroški festival v Sloveniji. Kar zmore Pika, zmoreš ti, zato se ji pridruži v Pikini deželi in na številnih prizoriščih po Velenju in zganjaj pikaste norčije in kitkaste vragolije. PIKINA POŠTA | pika@velenje.si PIKIN RADIO | 96,3 MHz DELOVNI ČAS 26. PIKINEGA FESTIVALA Nedelja, 20. 9. • Bela dvorana in šotor: 10.00-17.00 • zunanja dogajanja: 10.00-18.30 Ponedeljek-petek, 21.-25. 9. • Bela dvorana, šotor, umetniške četrti: 9.00-13.30 in 15.30-18.00 • zunanja dogajanja: 9.00-18.30 • V času kosila obišči Vilo Čira-Čara, Pikino mestno ulico, telovadi na poligonih, zapluj s Pikino ladjo in uživaj na Pikini plaži ob jezeru. Sobota, 26. 9. 2015 • Bela dvorana in šotor: 10.00-17.00 • zunanja dogajanja: 10.00-18.30 ka, lutkovno-igrano predstavo Vedno te ima nekdo rad, baletno predstavo Trnuljčica ter komično fantazijsko pustolovščino Guliverjeva potovanja. PIKINA RAZSTAVIŠČA V Knjižnici Velenje občuduj razstave ilustratorke Urške Stropnik Šonc (Krog letnih časov), Vrtca Velenje (Pikino glasbeno potovanje skozi letne čase) in spoznaj bralko meseca Katarino Čas, v knjižnici v Šoštanju pa poglej najlepše izdelke preteklih Pikinih festivalov. Na Velenjskem gradu si oglej fotografije Iztoka Bončine Otroci sveta ter razstavo Edina prebivalka svojega plemena slikarke Alje Krofl. V Galeriji eMCe plac razstavlja krajinska arhitektka Kaja Flis, razstava pa se imenuje Moj planet. Več manjših razstavišč je tudi na osrednjem prizorišču na TRC Jezero - oglej si razstavljene fotografije natečaja Barve poletja, občuduj dela otrok slovenskih vrtcev Zgodbe turizma, v gozdičku ob jezeru pa pokukaj v Kraljestvo živali, kot so si ga zamislili v Vrtcu Velenje. Ustavi se tudi na velenjski pošti in si oglej razstavi priložnostnih poštnih žigov. PIKINA AMBASADORKA Častna pokroviteljica 26. Piki-nega festivala bo znana slovenska igralka in televizijska voditeljica Katarina Čas. Velika vzornica mladih je v zadnjih letih zaigrala ob strani največjih svetovnih filmskih zvezd, kot so Al Pacino, Robert De Niro in Leonardo DiCaprio. V torek, 22. septembra, bo obiskala Pikino deželo in postala Pikina ambasadorka. PIKA SODELUJE IN NAGRAJUJE Sodeluj in s svojo družino posnemi kratek film o vaših pripravah na Pikin festival. Eno minuto dolg film (formata 1280 x 720) pošlji najkasneje do 25. septembra preko wetransfer.com na naslov pika@velenje.si. Več informacij: info@pikinfestival.si. Opazuj barve poletja skozi fotografski objektiv in do 18. septembra pošlji svojo fotografijo na pika@vele-nje.si. Pomagaj Piki pri humanitarni akciji zbiranja sladkarij za prijatelje, ki so v stiski. V Pikini mestni hiši bo zbirno mesto za poslastice, s katerimi bo Rdeči križ dopolnil družinske pre-hrambne pakete. PIKINI ZAKLJUČKI DNEVA V zahvalo polnemu Pikinemu dnevu in dobrodošlico naslednjemu se Pika vsak večer poslovi in ti pomaha iz svoje vile Čira-Čara. Pred tem pa te vsak drugi dan vabi na posebna večerna druženja, ko lahko podoživiš festivalske dogodivščine in umiriš duha ob indijanskem, cirkuškem in taborniškem večeru. ORGANIZATORJI FESTIVALA 26. Pikin festival pod pokroviteljstvom Mestne občine Velenje organizira javni zavod Festival Velenje skupaj s soorganizatorji (Knjižnica Velenje, Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, Mladinski center Velenje, Muzej Velenje in JSKD - OI Velenje) ter partnerji (Šolski center Velenje, Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje, Vrtec Velenje, Športna zveza Velenje, ŠRZ Rdeča dvorana Velenje, Galerija Velenje, ZKD Šaleške doline, Ljudska univerza Velenje, Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje, TIC Velenje, osnovne šole in številne druge organizacije in društva iz Šaleške doline). Prilogo pripravile: Tina Felicijan, Neža Jovan, Ana Godec in Barbara Pokorny; Ilustracije: Urška Stropnik Šonc; Fotografije: Goran Petraševič, Ksenija Mikor Naš čas, 10. 9. 2015, barve: CM K, stran 15 10. septembra 2015 PIKIN FESTIVAL 15 PROGRAM 26. PIKINEGA FESTIVALA | www.pikinfestival.si DOGODKI PRED FESTIVALOM gobotaTl2ršeptembrJ 9.00 | Zbor: Gasilski dom Šalek PIKIN PLANINSKI POHOD v sodelovanju s Pohodniškim krožkom Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje NS|l3.lepjem!!? 10.30 | Kino Velenje - Hotel Paka PIKSLI v sodelovanju s Kinom Velenje 16.00 | Kino Velenje - Hotel Paka LEGENDA O SARILI - sinhroniziran v sodelovanju s Kinom Velenje ¡oiekjjjjiipjimbij 17.30 | Knjižnica Velenje ODPRTJE RAZSTAV Urška Stropnik Šonc: Krog letnih časov Vrtec Velenje: Pikino glasbeno potovanje skozi letne čase Katarina Čas: Bralka meseca v sodelovanju s Knjižnico Velenje iejrjeI-jSjem!!H 16.00-19.00 | Velenjski grad - razstavišče in atrij DELAVNICA ZA OTROKE IN MLADE OB RAZSTAVI ALJEKROFL: Edina prebivalka svojega plemena, v sodelovanju z Muzejem Velenje 20.001 Razstavišče eMCe plac ODPRTJE RAZSTAVE KAJE FLIS: Moj planet, v sodelovanju z Mladinskim centrom Velenje FESTIVALSKI DOGODKI Kraj, ki mu ni para-to je vila Čira-Čara. Tukaj živi Pika Njgavička. Z gusarji, ki varujejo Pikin dom, se lahko pomeriš v sabljanju, plezanju, spretnostih na hoduljah in še čem. 13.30 | TRC Jezero - Kapitanov oder Glasbeni nastop GODBA VETERANOV UNIVERZE ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE 14.00 | TRC Jezero - Gusarski oder Pripovedovanje in petje LJOBA JENČE - KOVAČ JURIJ 14.00-16.00 | TRC Jezero - Labirint ŠKRATJA ŠOLA, KUD Potovke 14.30 | TRC Jezero - Lutkovna četrt JANKO IN METKA Lutkovno gledališče Velenje 15.00 | TRC Jezero - Gusarski oder Predstava in koncert PAPELI-TO in BRENCL BANDA: PAPIRNMUZKA gregEgpjemg 9.00-13.30 in 15.3018.00 | TRC Jezero USTVARJALNE DELAVNICE ŠTIRIH LETNIH ČASOV 9.00-18.30 | TRC Jezero -zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINI DEŽELI 9.30 in 11.30 | Dom kulture Velenje -Pikin oder Pravljična opera JANKO IN METKA Čarobna dežela 9.30 in 11.30 | Glasbena šola Velenje - Tomažev oder Igrana predstava SAPRAMIŠKA Kulturno društvo Škale 10.30 | TRC Jezero - Lutkovna četrt TRIJE PRAŠIČKI, Lutkovno gledališče Velenje - Festival Velenje 15.30 | TRC Jezero - Gusarski oder KAKO NAREDIMO GROM - Poletje TOLKALNI ANSAMBEL Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje 15.30 | Zbirno mesto: Titov trg PIKINO ROLANJE, v sodelovanju s športnim društvom Zoo Station in zavodom Menserola Pikin festival bodo tudi letos obiskali gasilci, policisti in vojaki. le zanima, kakšne so njihove uniforme? Želiš spoznati opremo? Splezati v njihova vodila? 15.301 TRC Jezero-Gusar-ski oder STRUNE IN KONJSKI REP-Zima MLAJŠI GODALNI ORKESTER Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje 16.001 Kino Velenje -Hotel Paka MUN: VARUH LUNE sinhroniziran, v sodelovanju s Kinom Velenje 16.001 TRC Jezero - Kapitanov oder MEDVED IŠČE PESTUNJO Vrtec Velenje - enota Najdi-hojca Nede|g2gepjembr? 9.00 | Zbor: Čolnarna Velenje PIKINA MINI AVANTURA Igriva mestna pustolovščina za družine v sodelovanju z Društvom tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje - Adventure race Slovenia 10.00-18.30 | TRC Jezero PIKIN DRUŽINSKI OTVORITVENI DAN 10.00-17.00 | TRC Jezero USTVARJALNE DELAVNICE ŠTIRIH LETNIH ČASOV 10.00-18.30 | TRC Jezero - zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINI DEŽELI 10.00-18.30 | TRC Jezero Umetniška tržnica PIKIN BazArt 10.00 | TRC Jezero - Gusarski oder PRAVLJICA O REPI, Goriška dekleta 10.00 | TRC Jezero - Lutkovna četrt PRAVLJIČNI POLIGON Lutkovno gledališče Velenje - Festival Velenje 10.30 | TRC Jezero - Kapitanov oder Plesni nastop PLESNA ŠOLA SPIN 10.30 | Kino Velenje - Hotel Paka PRAVA NOTA 2, v sodelovanju s Kinom Velenje 11.00 | TRC Jezero - Gusarski oder Igrana predstava GUSARJI Družinsko gledališče Kolenc 16.001 TRC Jezero-Kapitanov oder SVEČANA OTVORITEV FESTIVALA in zabava z MARAAYO ?0ne!e|je!j2^^m!rf 9.00-13.30 in 15.30-18.00 | TRC Jezero USTVARJALNE DELAVNICE ŠTIRIH LETNIH ČASOV 9.00-18.30 | TRC Jezero - zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINI DEŽELI 9.30 in 11.30 | Dom kulture Velenje -Pikin oder Igrana predstava GROZNI GAŠPER Gledališče Koper in SNG Nova Gorica 9.30 in 11.301 Glasbena šola Velenje - Tomažev oder Lutkovna predstava SVINJSKI PASTIR Lutkovno gledališče Velenje - Festival Velenje 10.30 | Dom kulture Velenje - mala dvorana Igrana predstava KAKO RASTU DECA OŠ Sestre Nič Valjevo 15.30 | TRC Jezero - Gusarski oder ZRAK V MEHU - Kadarkoli vsepovsod HARMONIKARSKI ORKESTER Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje 16.30 | TRC Jezero - Lutkovna četrt METULJČEK CEKINČEK, Lutkovno gledališče Velenje - Festival Velenje 15.301 TRC Jezero-Lut-kovna četrt PRAVLJIČNI POLIGON, Lutkovno gledališče Velenje - Festival Velenje 16.00 | TRC Jezero - Kapitanov oder CESARJEVA NOVA OBLAČILA Vrtec Velenje - enota Tinkara 16.30 | TRC Jezero - čolnarna Interaktivna igrana predstava POVODNI MOŽ, KUD Potovke 17.00 | TRC Jezero - Gusarski oder HIŠA BENDOV SE PREDSTAVI 17.30 | TRC Jezero - Kapitanov oder ŽUPANOV SPREJEM ZA PRVOŠOLCE v sodelovanju z Mestno občino Velenje 18.00 | TRC Jezero - Kapitanov oder Koncert MANCA ŠPIK 18.30 | TRC Jezero - vila Čira-Čara PIKA VOŠČI LAHKO NOČ Jejrje!j2Spj|m!ri 9.00-13.30 in 15.3018.001 TRC Jezero USTVARJALNE DELAVNICE ŠTIRIH LETNIH ČASOV 9.30 | Dom kulture Velenje - Pikin oder Lutkovno-igrana predstava VEDNO TE IMA NEKDO RAD Mestno gledališče Ptuj in Gledališče Lalanit 9.30 in 11.30 | Glasbena šola Velenje -Tomažev oder Baletna predstava TRNULJČICA Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje - oddelek za balet 10.30 | TRC Jezero - Gusarski oder BIKEC FERDINAND, Lutkovno gledališče Velenje - Festival Velenje 15.30 | TRC Jezero - Gusarski oder KAKO SE SLIŠI VETER-Jesen MLAJŠI PIHALNI ORKESTER Glasbene šole Frana Koru- 10.00-18.30 | TRC Jezero DOBRODOŠLI V NAŠEM MESTU v sodelovanju s Turist. zvezo Velenje 10.00 | TRC Jezero (začetek pri vili Čira-Čara) GEOPIKA, Geolov s pomočjo GPS naprave (Geocaching) 10.00-18.30 | TRC Jezero GOBARSKA RAZSTAVA, v sodelovanju z Gobarskim društvom Marauh Velenje 10.00 | TRC Jezero - Gusarski oder Predstava v švedščini PIPPI PIRATEN OŠ Preserje pri Radomljah 10.30-18.00 | TRC Jezero - vstopna postaja pred Belo dvorano Krožna panoramska vožnja po Velenju PIKIN DVONADSTROPNI AVTOBUS v sodelovanju s TIC Velenje 10.30 | TRC Jezero - Kapitanov oder plesni nastop TWIRLING IN MAŽORETNI KLUB PET ELEMENTOV 10.30 | TRC Jezero - Lutkovna četrt O LJUDEH, ŽIVALIH IN KAMNIH, Lutkovno 26. septembra bo gledališče Velenje Stojijo negibno, se tu in tam malo premaknejo, včasih ti celo pomežiknejo. Ja! To so žive lutke Pikine dežele. S katero se želiš fotografirati ti? na Koželjskega Velenje 16.00 | TRC Jezero -Kapitanov oder PICKO IN PACKO Vrtec Velenje - enota Lučka 17.00 | TRC Jezero - Gusarski oder Kolaž plesnih točk M DANCE 17.30 | TRC Jezero - Knjižna četrt LONEC PRAVLJIC, v sodelovanju s KUD Potovke in Knjižnico Velenje 9.00-18.301 TRC Jezero-zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINI DEŽELI 9.30 in 11.30 | Dom kulture Velenje -Pikin oder Komično-fantazijska pustolovščina GULIVERJEVA POTOVANJA, SNG Maribor 9.30 in 11.30 | Glasbena šola Velenje - Tomažev oder Igrana predstava VILA MALINA, Vrtec Velenje -enota Lučka Pikino ladjo krmari prav gusarski kapitan. Po Velenjskem jezeru te zapelje do plavajočega Vodnega mesta iz štirih lesenih kupol. Vožnja zate stane 1 €, za starše pa 2 i. 16.301 TRC Jezero-Lutkovna četrt JANKO IN METKA Lutkovno gledališče Velenje - Festival Velenje 17.00 | Velenjsko jezero SUP SPRINT in ZOO ŽUR 17.00 | TRC Jezero - Gusarski oder Glasbeno plesna zabava STUDIO 25 IN KUD BAOBAB: AFRIŠKA GLASBA IN PLES s postaje pred Pikino mestno hišo vozil dvonadstropni panoramski avtobus, ki sploh nima strehe! Odrasle potnike bo za ceno 2 EUR, otroke pa za 1 EUR popeljal na 20-minuino krožno vožnjo s Pike vodičko, ki ti bo razkazala znamenitosti Velenja 11.001 TRC Jezero-Gusarski oder Tamburaška in plesna skupina KDMEDIMURJE 17.301 TRC Jezero-Knjižna četrt PRAVLJIČNA JOGA v sodelovanju s Knjižnico Velenje 18.001 TRC Jezero-ploščad Po poteh drevesa življenja in v vilah Zemljankah, hišicah, narejenih 18.001 TRC iz vej, se igraj in navdihuj z darovi Jezero - pri narave in vsemi njenimi odtenki. S tabornikih [jrstki jo občuti, z ušesi ji prisluhni, TABORNIŠKI z jezikom jo okusi, z nosom VEČER jo povonjaj in z očmi občuduj. 18.301 TRC Jezero - vila Čira-Čara PIKA VOŠČI LAHKO NOČ Se kdaj sprehodiš po gozdu, kjer prebivajo živali z različnih delov sveta? Izkušena zoologinja ti bo pokazala pot do žirafe, krokodila in letečih rib. Pazi, da se ne zapletešvpajkovc mrežo'. 16.001 Zbirno mesto: pri čolnarni PIKINO DRUŽINSKO KOLESARJENJE v sodelovanju z Mestno občino Velenje 16.00 | TRC Jezero - Kapitanov oder O POLŽU, KI JE KUPOVAL NOVO HIŠKO, Vrtec Velenje - enota Vrtiljak 11.00 | TRC Jezero - Knjižna četrt PRAVLJIČNA JOGA, v sodelovanju s Knjižnico Velenje 11.30 | TRC Jezero - Kapitanov oder Pesmi za otroke ANIKA HORVAT S KITARISTOM 12.00 | TRC Jezero - Gusarski oder ČAROVNIK GREGA 12.30 | TRC Jezero - Kapitanov oder KOLEDA SE PREDSTAVI 13.00 | TRC Jezero -Gusarski oder ZALJUBLJENI ŽABEC Lutkovno gledališče FRU-FRU 16.30 | TRC Jezero - Lutkovna četrt SNEŽINKA IN ROŽICA, Lutkovno gledališče Velenje - Festival Velenje 17.00 | TRC Jezero - Gusarski oder Glasbeni nastop MANCA DREMEL 17.30 | TRC Jezero - Knjižna četrt PRAVLJIČNA JOGA v sodelovanju s Knjižnico Velenje 18.00 | TRC Jezero - Indijanski tabor INDIJANSKI VEČER 18.30 | TRC Jezero - vila Čira-Čara PIKA VOŠČI LAHKO NOČ 19.30 | Mala dvor. Doma kulture Velenje Večer s časfro pokrovrteljico festivala KATARINO ČAS HSBeS 9.00-13.30 in 15.30-18.00 | TRC Jezero USTVARJALNE DELAVNICE ŠTIRIH LETNIH ČASOV 9.00 - 18.30 | TRC Jezero - zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINI DEŽELI 9.30 in 11.30 | Dom kulture Velenje -Pikin oder Igrana predstava EMIL IN DETEKTIVI Lutkovno gledališče Ljubljana 9.30 in 11.30 | Glasbena šola Velenje -Tomažev oder Igrana predstava DOGODIVŠČINE ZVITOREPCA, TRDONJE IN LAKOTNIKA Gledališče Toneta Čufarja Jesenice 10.30 | TRC Jezero - Gusarski oder BIKEC FERDINAND, Lutkovno gledališče Velenje - Festival Velenje 10.301 TRC Jezero -Lutkovna četrt TRIJE PRAŠIČKI, Lutkovno gledališče Velenje - Festival Velenje 15.30 | TRC Jezero - Gusarski oder NEŽNI ZVEN GOZDA - Pomlad KITARSKI ORKESTER Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje 16.00 | TRC Jezero - Kapitanov oder PIKAPOLONICA IN PIKE Vrtec Velenje - enota Ciciban 17.00 | TRC Jezero - Knjižna četrt ZAKLJUČEK PIKINE BRALNE ZNAČKE in koncert ADIJA SMOLARJA v sodelovanju s Knjižnico Velenje 18.00 | TRC Jezero - Cirkuška četrt CIRKUŠKI VEČER 18.30 | TRC Jezero - vila Čira-Čara PIKA VOŠČI LAHKO NOČ 19.30 | Glasbena šola Velenje VEČER PRIJATELJSTVA Velenje -Sarajevo, v sodelovanju z OŠ Gorica in OŠ Safvet-beg Bašagic Sarajevo rejekj^gepjemSja^ 9.00-13.30 in 15.3018.001 TRC Jezero USTVARJALNE PIKIN DISKO, DJ Mrky 18.30 | TRC Jezero - vila Čira-Čara PIKA VOŠČI LAHKO NOČ io!otaj26|!eptem!jf PIKIN DAN - najbolj živahen dan festivala 11.001 TRC Jezero - Knjižna četrt PRAVLJIČNA JOGA, v sodelovanju s Knjižnico Velenje 11.30 | TRC Jezero - Kapitanov oder plesni nastop PLESNI STUDIO N 12.00 | TRC Jezero - Gusarski oder GRDI RAČEK, Grajsko lutkovno gledališče Sevnica 12.30 | TRC Jezero - Lutkovna četrt PRAVLJIČNI POLIGON Lutkovno gledališče Velenje 12.30 | TRC Jezero - Kapitanov oder Koncert NIGHT FLIGHT 13.00 | TRC Jezero - Gusarski oder Koncert ANU 13.00 | TRC Jezero - Kapitanov oder PREDSTAVITEV INFODROMA RTV Slovenija 13.00 | TRC Jezero - igrišče za tenis pri Beli dvorani GASILSKO TEKMOVANJE ZA ZLATO PIKO za pionirje in pionirke, v sodelovanju z Gasilsko zvezo Šaleške doline 13.30 | TRC Jezero - Kapitanov oder Akrobatsko žonglerski nastop F&B ACROBATICS 14.00 | TRC Jezero - Gusarski oder ZVERJASEC IN ZVERJAŠČEK OŠ Mihe Pintarja Toleda Želiš prespati na Pikinem festivalu? Kamp Jezero letos 15-001TRC Jezero " ponuja spanje v mobilnih hišicah! Izbiraš lahko med Tomaževo, Aničino, Fickovo, Alfredovo in malo prostornejšima Kapitanovo in Pikino vilo. Prespiš pa lahko tudi v gusarskem taboru, v šotorih, opremljenih s posteljami. Več informacij na www.camp velenje.si in www. zoo-station.si. DELAVNICE ŠTIRIH LETNIH ČASOV Poskusi voziti monocikel in žonglirati s kar petimi žogicami naenkrat! V Pikinem cirkusu se lahko naučiš vsaj ene akrobatske veščine, mojstri 9.00-18.301 TRC tega zabavnega poklica pa Jezero - zunanja bodo pokazali svoje prizorišča trike. DOGAJANJA V PIKINI DEŽELI 9.00-18.30 | TRC Jezero GOBARSKA RAZSTAVA, v sodelovanju z Gobarskim društvom Marauh Velenje 9.00 | Mestni stadion Velenje PIKIN ATLETSKI MITING v sodelovanju z Atletskim klubom Velenje 9.00 | TRC Jezero DOBRODELNI TEK NEVER GIVE UP v sodelovanju s Športno zvezo Velenje in Športno humanitarnim društvom Never give up! 9.00 | TRC Jezero - zbor: pri čolnarni PIKINA JADRALNA REGATA, v sodelovanju s Klubom vodnih športov Velenje 10.00-17.00 | TRC Jezero USTVARJALNE DELAVNICE ŠTIRIH LETNIH ČASOV 10.00-18.30 | TRC Jezero - zunanja prizorišča DOGAJANJA V PIKINI DEŽELI Gusarski oder Koncert TROET 16.001 TRC Jezero-Gusarski oder Priden možic-pravljice na žlico VROČA ŽUPA 16.301 TRC Jezero-Lut-kovna četrt METULJČEK CEKINČEK Lutkovno gledališče Velenje 17.00 | TRC Jezero - Kapitanov oder ZAKLJUČNA SVEČANOST FESTIVALA Podelitev najvišjih festivalskih priznanj - zlatih pik in koncert ZMELKOOW ^ogodkiPofestivAlu NeJe^27.^ePjemSr? 10.30 | Kino Velenje - Hotel Paka JULIJA IN ALFA ROMEO v sodelovanju s Kinom Velenje 16.00 | Kino Velenje - Hotel Paka MEDVED BAMSI IN MESTO TATOV - sinhroniziran, v sodel. s Kinom Velenje Naš čas, 10. 8. 2015, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT »"WAS 10. avgusta 2015 Koliko točk komu na lokalnem derbiju? V soboto ob jezeru derbi zadnjih dveh moštev na prvenstveni lestvici, Celja in Rudarja -Tudi v Rudarju menjava trenerja Zaradi kvalifikacijskih tekem najboljše slovenske izbrane vrste za nastop na 14. evropskem prvenstvu, petkove v Baslu s Švico (2 : 3, 1 : 0) in torkove v Mariboru z Estonijo (10 : 0) - evropsko prvenstvo bo med 5. junijem in 3. julijem prihodnje leto v več francoskih mestih -, bodo v prvi ligi tekme 9. kroga igrali šele ta konec tedna. Predzadnji nogometaši Rudarja bodo na lokalnem derbiju gostili zadnje Celje, od katerega imajo le točko več, oboji pa so doslej le po enkrat zmagali. V vodstvu je še vedno Gorica s sedmimi zaporednimi zmagami. Izgubili so le v prvem krogu v Stožicah z Olimpijo (1 : 4). Imajo dve točki več od drugih Ljubljančanov, osem od tretjih Domžal, devet od četrtega Maribora in kar petnajst od Rudarja. Pri Novogoričanih najbrž ne gre več za naključje, presenečenje, ampak so očitno odlično sestavili in pripravili moštvo za sedanjo sezono. Seveda pa je do njega konca še veliko krogov. V Rudarju si zaradi trenutnega mesta na lestvici (še) ne belijo glave. Trener Jernej Javornik verjame v svoje igralce, trenutno jih ima menda kar 25(!). Zaradi tega je vsekakor pričakovati veliko konkurenco med njimi, posledica tega pa bi med drugim morale biti tudi boljše igre. Ja-vornik je na začetku premora ocenil: »Zavedamo se slabega trenutnega položaja na lestvici. Glede na to kar se je dogajalo v klubu pred to sezono (negotova prihodnost - op. p.), pa moramo biti zadovoljni. Manjkajo le točke proti Krškemu in Krki, spodbudno pa je, da je pred klubom lepša prihodnost. V tem trenutku se pač borimo za obstanek, toda verjamem v boljše igre. Osredotočiti se moramo na nasprotnike, ki so na naši ravni, in v drugi četrtini začeti nabirati točke tam, kjer smo jih v prvi izgubili. Izboljšati moramo svojo telesno pripravljenost ter čim bolj odpraviti napake, ki se dogajajo v igri. Čim bolje se moramo pripraviti za derbi s Celjem. Na der-bijih je vedno vse možno, zmaga lahko kdor koli. med najbolj neučinkovitimi v ligi. Na osmih tekmah so zabili skromnih šest golov. Za primerjavo - vodilna Gorica kar štirinajst več. Slabe igre so povzroči- naziv (profesor športne vzgoje in diplomirani nogometni trener PRO). V Sloveniji je bil na trenerskem stolčku v Krki, Krškem, Ivančni Gorici (Livar), nato pa Po nasmehu sodeč sta glavni trener Jernej Javornik in njegov pomočnik Ramiz Smajlovič (z desne) dobro izkoristila premor. Slabi rezultati odnesli že štiri trenerje V moštvih, ki so razočarala v prvih osmih krogih, so trenerji premor izkoristili za odpravo slabosti in izboljšanje igre. To še zlasti velja za trenutno najslabša, zadnje Celje in predzadnji Rudar. Nogometaši Rudarja so skupaj z Zavrčem in Celjem le nova dva stresa na trenerskih klopeh. Celjski trener Simon Ro-žman je po že petem porazu odstopil. Odšel pa je tudi športni direktor kluba Ambrož Krajnc. Iz kluba so sporočili, da iz osebnih razlogov. Do konca sezone bo moštvo vodil 41-letni Brežičan Iztok Ka-pušin, ki je diplomiral na ljubljanski fakulteti za šport in ima se je prestavil na Hrvaško, kjer je vodil NK Bistra, nazadnje pa Hrvatski Dragovoljac (oba člana druge lige), Aleš Kačičnik pa ostaja njegov pomočnik. Slabi dosedanji rezultati, predvsem zadnji poraz na primorskem derbiju na svojem igrišču z Gorico (1 : 3), so odnesli tudi trenerja Kopra, Italijana Rodol-fa Vanolija. Koprčani imajo na sedmem mestu le točko več od Celjanov in Velenjčanov. Zamenjal ga je vodja mladinskega pogona Nedžad Okčič, ki je pred petimi leti Koprčane popeljal do doslej edinega državnega naslova prvaka. Vsekakor gre za zanimivo ali kar stresno dogajanje na trenerskih stolčkih. Prvenstvo vstopa šele v drugo četrtino, pa so slabi rezultati odnesli že štiri. Poleg zgoraj omenjenih še trenerja Maribora Anteja Šimundža (zamenjal ga je Hrvat Krunoslav Jurčič), na vroči klopi Zavrča pa je namesto Ivice Solomuna Srb Slavko Matic. Vrnil se je Džinic ... K boljši igri Rudarja, predvsem obrambne vrste, naj bi prispeval tudi 30-letni Elvedin Džinič, prejšnji mesec je dopolnil 30 let. Njihov dres je nosil že v lanski sezoni, od avgusta do konca. Nato je odšel iz Velenja. Ker ni našel ustreznega kluba, se je vrnil in gotovo si obeta boljše čase. Dži-nic je bil tudi član slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, vendar mu takratni selektor Matjaž Kek ni dal priložnosti. Seveda pa je od takrat minilo že veliko let; to je bilo leta 2010. ... pa tudi Pevnik in Goršek Tudi v Rudarju so medtem pripeljali novega trenerja, a ne glavnega, ampak je namesto Marjana Marjanoviča postal mladinskega dela (U-19) 46-letni Robert Pevnik. Kot trener je vodil vrsto slovenskih klubov (Dravo, Domžale, Olimpijo, Muro 05, Dravinjo, Radomlje, pa tudi Rabotnički (Makedonija). Leta 2010 je bil tudi že na Rudarjevi trenerski članski klopi. Najprej kot pomočnik Bojanu Prašnikarju. Po njegovem odhodu pa je moštvo vodil do konca sezone, nato pa je Rudarjev trener postal Milan Djuričič. Kot nogometaš je igral v Celju, Kopru, Olimpiji, Koro-tanu, Beltincih. Vmes v sezoni 1995/96 pa tudi za Rudar, kjer pa je odigral samo šest tekem. Vrača se tudi Andrej Goršek, nekdanji igralec in tudi trener v Rudarju, igral pa je tudi v Celju (največ tekem) in za Dravograd. Ima tudi en reprezentančni nastop. Njen dres je oblekel (1997) na kvalifikacijski tekmi proti reprezentanci Bosne in Hercegovine. Vadil bo selekcijo U-17. Franci Oblak ostaja v klubu kot koordinator strokovnega dela. Gostovali v Istri K boljši pripravljenosti na tekmo s Celjani naj bi pripomogli tudi dve prijateljski tekmi. V četrtek so odpotovali v Pulj in v petek odigrali tekmo s tamkajšnjo Istro, ki je po osmih krogih na šestem mestu. Za vodilnim Di-namom zaostaja za šest točk, za drugo Reko in tretjim Hajdukom pa za štiri. Velenjčani so izgubili z 0 : 2. V torek pa so na svojem glavnem igrišču ob jezeru gostili AŠK Bravo, ekipo, ki je po treh krogih skupaj z Ivančno Gorico s polnim izkupičkom točk na vrhu lestvice v 3. slovenski nogometni ligi - center. a Stane Vovk Slovo aktualnih prvakinj Pomurke so se oddolžile rudarkam za majski finalni pokalni poraz Za prejšnje prvakinje, nogo-metašice Rudarja Škal, je bilo v sredo prejšnji teden konec pokalnega tekmovanja v tej sezoni. Žreb je hotel, da so se že v drugem krogu tega drugega najbolj popularnega domačega tekmovanja spopadle s podprvakinja-mi in obenem najboljšo ekipo v prejšnjem prvenstvu. Gostiteljice so zmagale s 3 : 2 in se uvrstile v polfinale. Za nekatere poznavalce ženskega nogometa ali pa kar za vse, ne da bi podcenjevali druge sodelujoče ekipe, je bil to finale pred finalom. S to zmago so si Pomurke po letu dni verjetno spet zagotovile pokalni naslov, saj so najmanj za razred boljše od ekip, ki so še ostale v konkurenci. Velenjčanke so zelo previdno igrale v prvem polčasu. Takšna igra je bila tudi pričakovana glede na to, da so se Pomurke zaradi nastopa v kvalifikacijah za žensko ligo prvakinj veliko prej začele pripravljati na novo tekmovalno sezono. V Velenju pa so v tem času zaradi negotovo- Tudi tokrat je bilo v Beltincih razburljivo do zadnjih minut. sti, kakšna bo usoda kluba (ubadajo se s podobnimi finančnimi težavami kot v moškem klubu), ekipo še sestavljali. Ko bodo igralke pridobile potrebno moč in uigranost, verjamejo, da bodo spet povsem enakovredne Po-murkam. Redko so prihajale pred domača vrata. Pomurke pa so zelo odločno začele dvoboj, nenehno napadale in že po slabih desetih minutah povedle. 1 : 0 je bil tudi rezultat prvega polčasa. Do 70. minute so prednost povišale na 3 : 0. Po drugem golu je domači trener Bojan Jančar svojo najsta- rejšo igralko, 33-letno Hrvatico Danko Podovac, zamenjal z 19-le-tno Nino Marič, po tretjem golu pa je hkrati na zelenico poslal še tri svoje najmlajše igralke, še ne stare sedemnajst oziroma osemnajst let, kar bi se mu skoraj maščevalo. Po teh menjavah so namreč gostje prevzele pobudo, zaigrale veliko bolj samozavestno in požrtvovalno kot do tedaj in Pomurke in kakšnih sto njihovih navijačev je vse do zadnjega sodnikovega piska trepetalo za napredovanje. V dramatičnem nadaljevanju v igri na vse ali nič so rudarke namreč zabile dva gola, la: Dušan Uršnik: »Zavedali smo se, da so Pomurke trenutno premočne za nas, saj so zaradi nastopa na predtekmovanju za žensko ligo prvakinj začele priprave veliko prej kot ostale ekipe. Zato smo v prvem polčasu igrali zaprto in upali na kašen hiter nasprotni napad. Z malo več sreče bi se lahko tudi drugače končalo.« Bojan Jančar: »Bili smo boljši, proti koncu pa smo naredili nekaj napak in zanimivo tekmo pripeljali v negotovost. Če mladim ne dam priložnosti, ne vem, kdaj bodo igrale. Zaupam jim, danes je niso izkoristile, na srečo pa se je vendarle končalo pričakovano za nas. Izločili smo glavne favoritinje, a pokal še ni naš. Čeprav so v tem tekmovanju pogosta presenečenja, vseeno verjamem, da se ne bo ponovil zadnji finale, ko so nas Ve-lenjčanke premagale.« Osredotočene na prvenstvo Medtem so rudarke že pozabile na pokalni poraz, vsa njihova pozornost je sedaj namenjena prvenstvu. »Po lanskem pokalnem odličju je že čas, da spet 'iz-kopljemo' prvenstvenega,« pravijo. Pokalni poraz na njih ni pustil nobenih posledic, če sodimo po nedeljski prvenstveni tekmi 3. kroga, v kateri so gostile igralke Velesova. Gorenjke so premagale kar s 7 : 0. V včerajšnjem 4. krogu pa so v Šmartnem ob Paki (igrišče v Velenju je bilo zasedeno s tekmami Rudarjevih mladincev in kadetov) gostile Maribor. Po tem krogu bo zaradi reprezentančnih obveznosti sledil prvenstveni odmor. Peti krog, v katerem bodo gostovale v Radomljah, bo na sporedu šele 29. septembra. a S. Vovk za več pa jim je zmanjkalo časa. Strelki za gostje sta bili kapetan-ka Maruša Sevšek iz enajstmetrovke, ki jo je priigrala najboljša njihova igralka Lara Prašnikar, ter Sanja Malinič. Podoben razplet smo med zadnja leta najboljšima ekipama v državi videli že v zadnjem krogu predlanskega prvenstva. Tudi tedaj so Pomur-ke že imele prednost treh golov (4 : 1). V dramatičnih zadnjih minutah so se jim rudarke prav tako približale na zaostanek enega gola (3 : 4), a tudi tedaj je bila ura na strani Pomurk. Trenerja sta po tekmi poveda- Atletom vreme ni bilo kos V soboto, 5. septembra, je AD MASS iz Ljubljane organiziral Ekipno prvenstvo Slovenije za mladince in mladinke. Zelo slabo vreme in močan dež sta organizatorju in tekmovalcem povzročalo precej preglavic. Nekaj disciplin so morali prestaviti celo v dvorano. Velenjski atleti so kljub temu dobro tekmovali in osvojili skupno 5. mesto med mladinkami in 6. mesto med mladinci. Tudi posamično so osvojili kar nekaj odličij. Med njimi so bili: 1. Živa Bračič, 800 m, 1. Tina Česnik, 1500 m, 3. Nikita Mato-vič, 3000 m, 3. Vesna Kašnik, 2000 m zapreke, 3. Petja Herlah, višina, 2. Dino Subašič, troskok, 3. Blaž Robida, 400 m. ■ Naš čas, 10. 8. 2015, barve: CM K, stran 13 10. avgusta 2015 »»WAS ŠPORT 17 Celje, Gorenje ali ... Visoki zmagi glavnih kandidatov za odličje, spodrsljaji?) Maribor Branika V petek in soboto so s tekmami prvega prvenstvenega kroga zaživele tudi prvoligaške rokometne dvorane. Tudi pred začetkom letošnje sezone so nekateri menili, da je štirinajst klubov v ligi preveč. Tolikšnemu številu jih. No, ostalo je po starem. V tej in naslednji sezoni bo v najmočnejši ligi nastopalo 14 klubov. Novinca sta Koper 2013 in Do-bova, izpadla pa sta Sviš Ivančna Gorica in Krško. Naslov prvaka branijo Celjani, ki so bili prvaki ruzalema Ormoža nad Maribor Branikom s 33 : 26. Slednji naj bi bili močan tekmec Velenjča-nom in Celjanom v boju za novo prvenstveno odličje. Varovanci nekdanjega selektorja in sedaj njihovega trenerja Borisa Denica (v prejšnjem prvenstvu so bili tretji) so jo neprijetno zagodli svojim ljubiteljem, domači rokometaši pod vodstvom trenerja Saša Prapotnika končali 'samo' z razliko sedmih. Aktualni prvaki, rokometaši Celja Pivovarne Laško, in pod-prvaki, rokometaši Gorenja, so v uvodnem krogu odgovorno visoko premagali svoje nasprotnike. Velenjčani so v gosteh premagali Sevnico z 32 : 18. Celjani pa v Ljubljani Slovana s 40 : 28. Ribničani so v svoji dvorani premagali novinca Dobovo z 38 : 27, novinec Koper je bil z 31 : nasprotujejo predvsem, ker naj bi menili, da je med ekipami prevelika kakovostna razlika, zaradi česar se znižuje kakovost lige v primeru z drugimi v Evropi. Posledica tega so ponekod doseženi skorajda košarkarski rezultati. Tekme v stilu mačke z mišjo pa tudi niso vedno zanimive za gledalce. Drugi pa temu oporekajo, češ da se s tem povečuje zanimanje za to igro tudi v manjših kra- že devetnajstkrat, trikrat Velenj-čani, po enkrat pa tudi nekdanja kluba ljubljanske Prule 67 in Cimos Koper. Tekmovalni sistem pa je nekoliko spremenjen. V končnico se bo uvrstilo prvih šest moštev iz rednega dela (26. krogov), ki bodo igrali po liga-škem sistemu. Uvodni krog si bodo ljubitelji rokometa zapomnili po presenetljivi zmagi rokometašev Je- in njegovi igralci pa so svoje navdušence ponesli v blaženost. Ro-kometaši mariborskega Branika so najbrž odšli v Veliko Nedeljo, kjer so igrali uvodno tekmo v novi sezoni z Jeruzalem Ormožem, prepričani, da bo to zanje močnejši trening. Doživeli pa so kar sramoten poraz. Prednost sedmih golov so si domači 'vinarji' priigrali že v prvem polčasu, v drugem so jo povišali na devet, a 26 boljši od Trebnjega, Krka z 31 : 21 od Izola, Slovenj Gradec in Loka sta se razšla z delitvijo točk. Izid je bil 28 : 28, ob polčasu pa so Škofjeločani imeli prednost štirih golov. V 2. krogu (12. septembra) bodo rokometaši Gorenja gostovali v Škofji Loki. a S. Vovk Janja še enkrat do zlata Šestnajstletna Janja Garn-bret (Šaleški AO) je bila po ponedeljkovem balvanskem zmagoslavju nepremagljiva tudi v svoji paradni disciplini. Edini ji je uspelo osvojiti vrhove vseh štirih smeri, dveh kvalifikacijskih, polfinalne in finalne, in tako osvojiti tudi naslov svetovne mladinske prvakinje v težavnostnem plezanju v kadetski konkurenci do 18 let. Druga je bila Američanka Margo Hayes, tretja pa Ja-ponka Aika Tajima. »Moj glavni cilj na tem prvenstvu je bil, da v težavnosti ubranim naslov svetovne mladinske prvakinje in da v balvanih dosežem uvrstitev med prve tri. Vesela sem, da mi je to uspelo. S tem ko sem zmagala v obeh disciplinah, se je prvenstvo zame končalo nad pričakovanji,« je bila zadovoljna Garnbretova, za katero je najuspešnejša sezona do zdaj - z medaljo s prav vsake tekme, na kateri je letos nastopila. Aktualna svetovna in evropska mladinska prvakinja v balvanskem in težavnostnem plezanju je letos postala tudi evropska podprvakinja v težavnosti v članski konkurenci, kjer je dosegla še eno drugo mesto; obakrat je bila od nje boljša le njena vzornica Mina Markovič. »Kljub dejstvu, da Janjina sezona še ni povsem končana, sem seveda z izkupičkom več kot zadovoljen. Uspelo nama je prav vse, ubraniti naslov evropske mladinske prvakinje v težavnosti in balvanih, ponovno osvojiti naslov svetovne mladinske prvakinje v težavnosti in na prvi organizirani tekmi svetovnega mladinskega prvenstva v balvanih osvojiti tudi ta naslov. Janja se je letos prvič udeležila tudi dveh tekem članskega svetovnega pokala (Imst in Chamonix), katerih cilj je bil le dobro od-plezati in se 'potipati' z najboljšimi članicami na svetu. Rezultat je bil tudi tokrat nad pričakovanji in z Mino Marko-vič sta skupaj krojili svetovni vrh,« je Janjino sezono ocenil njen trener Gorazd Hren. ■ Kegljanje Upokojenci nadaljujejo ligo Pretekli teden se je začelo nadaljevanje v Štajerski ligi upokojencev v balinanju. Že v sredo je bilo zelo zanimivo srečanje na balinišču v Sončnem parku, kjer je domači Premogovnik gostil ekipo Polzele. Po zelo izenačenem prvem delu je bil na koncu prepričljivo boljši Premogovnik, ki je slavil zmago z rezultatom 6 : 2. Že naslednji dan je ekipa Gorenja gostovala v Gorici pri Slivnici. Prvi so gostje delovali nekoliko negotovo, kasneje pa bili popolnoma enakovredni domačinom. Na koncu je Gorenju zmanjkalo malo NLB Leasing liga - 1. krog Sevnica - Gorenje Velenje 18:32 (10:17) Gorenje: B. Buric, Ferlin, Božovic 1, Cehte 3, Medved 4, S. Buric 7, Ovniček 1, Szyba 1, Skube 1, Golčar 3, Šoštarič 5, Kleč, Gams 1, Nosan, Dujmo-vič 4, Beciri 1. Trener: Gregor Cvijic. Sedemmetrovke: Sevnica 6 (5), Gorenje Velenje 0. Izključitve: Sevnica 4 minute, Gorenje Velenje 6 minut. Drugi rezultati: Slovan - Celje Pivovarna Laško 28:40 (14:22), Krka - Istrabenz Plini Izola 31:21 (17:13), Jeruzalem Ormož - Maribor Branik 33:26 (17:10), Slovenj Gradec 2011 - Urbanscape Loka 28:28 (12:16), Koper 2013 - Trimo Trebnje 31:26 (15:13), Riko Ribnica - Dobova 38:27 (17:11). 2. krog: Loka - Gorenje (12. 9.) SŽNL, 3. krog ŽNK Rudar Škale - Velesovo 7:0 (3:0) Strelke: Lara Prašnikar (12), Larissa Šoronda (35, 64), Vanja Duronjic (44), Sanja Malinic (62, 83, 90). Rudar Š.: Gomboc, Berdnik (od 46. Zagajšek), Bric, Mirtič (od 85. Lukek), Jevtic (od 77. Prapro-tnik), Sevšek, Duronjic (od 81. Aberšek), Malinic, Šoronda (od 67. Pijukovic), Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: Teleing P. Beltinci - Krim 15:0 (7:0), Olimpija - Ankaran Hrvatini 1:1 (1:0), Mari- sreče, saj je izgubilo z minimalnim izidom 5 : 3. Trenutni vrstni red ekip: 1. Premogovnik - 2 točki, 2. Gorica pri Slivnici - 2, 3. Gorenje - 0, 4. Polzela - 0. V skupini od petega do osmega mesta pa sta se tokrat obe srečanji med ekipami Topolšica - Šentjur in Slovenske Konjice - Kavče, končale z enakim rezultatom 4 : 4. Trenutni vrstni red od petega do osmega mesta je naslednji: 1. Kavče - 2, 2. Topolšica - 2, 3. Slovenske Konjice - 0, 4. Šentjur - 0. Skupina od devetega do dvanajstega mesta pa je tokrat imela nekaj težav, ker ekipa PDU Gorica ni hotela odigrati tekme v gosteh proti ekipi Prebolda. Iz neznanega vzroka niso niti zaprosili za presta- TAKO so igrali bor - Krka 5:1 (3:0), ŽNK Moje-lece.si Radomlje -Ajdovščina 5:0 (4:0). Vrstni red: 1. Pomurje 9 (31:1), 2. Rudar Š. 9 (23:0), 3. Maribor 9 (10:1), 4. Radomlje 7 (8:2), 5. Olimpija 4 (4:12), 6. Velesovo 3 (8:11), 7. Ankaran H. 1 (3:9), 8. Krim 1 (1:18), 9. Krka 0 (2:17), 10. Ajdovščina 0 (0:19). 4. krog: Rudar Škale - Maribor (včeraj); 5. krog (27. 9.): Radomlje - Škale. Pokal Slovenije - ženske, 2. krog Teleing P. Beltinci - Rudar Škale 3:2 (1:0) Strelke: 1:0 Manja Rogan (9), 2:0 Biljana Bradic (59), 3:0 Jadranka Zilic ( 70, a. g.), 1:3 Sanja Malinic (75), 3:2 Maruša Sevšek (79, 11 m). Rudar Š.: Zilic, Gomboc, Berdnik, Bric, Lukek, Praprotnik (od 37. Aberšek) , Sevšek, Duronjic, Malinic, Šoronda (od 70. Zagajšek), Prašnikar. Trener: Dušan Uršnik. Drugi rezultati: Radomlje - Maribor 8:0, Olimpija - Velesovo 4:6, nogometašice Ankarana so bile proste. 3. SNL - sever, 3. krog Šmartno 1928 - Dravograd 2:2 (2:0) Strelci: 1:0 Maze (27), Močič (45), 2:1 Kogelnik (60), 2:2 Rožej (86). Šmartno: Vašl, Mrevlje, Irman, M. Lenošek, vitev tekme. Drugo srečanje med ekipama Vinska Gora in Dobrna pa se je končalo 6 : 2 za domačine. Trenutni vrstni red ekip od devetega do dvanajstega mesta je naslednji: 1. Prebold - 2, 2. Vinska Gora - 2, 3. Dobrna - 0, 4. Gorica - 0. Skupina od trinajstega do petnajstega mesta je imela tokrat samo eno srečanje med ekipama Slovenska Bistrica in Vrbico iz Vrbnega. Prepričljivo so bili boljši domačini z rezultatom 6 : 2. Ekipa Šmartne-ga ob Paki je bila to kolo prosta. Trenutni vrstni red: 1. Slovenska Bistrica - 2, 2. Šmartno ob Paki -0, 3. Vrbno, Vrbica - 0. a T. F. Zdaj tudi aplikacija V-Fit Roškar, Hratsnik, Mat. Lenovšek, Podgoršek, Kolenc, Maze (od 80. Sokolovski), Močič. Trener: Drago Kostajnšek. Vrstni red po 3. krogu: 1. Šampion 7 (7:2), 2. Brežice 1929 7 (5:0), 3. Fužinar 7 (5:2), 4. Maribor B (tekma manj) 6 (9:3), 5. Šmarje pri Jelšah 6 (6:5), 6. Mons Claudius 6 (6:5), 7. Dravinja 5 (3:2), 8. Videm 4 (4:1), 9. Šmartno 4 (5:5), 10. S. Rojko Dobrovce 3 (4:4), 11. Koroška Dravograd 1 (2:8), 12. Radlje 0 (3:7), 13. AjDAS Lenart 0 (0:8), 14. Podvinci Betonarna Kuhar 0 (1:1). MNZ Celje, 1. krog Fosilum Šentjur - Zreče 0:2 (0:2), Žalec - Vojnik, 4:0 (1:0), Rogaška - Mozirje 3:0 (2:0), Šoštanj - Kovinar Štore 4:1 (2:1). MNZ Celje 2. krog Mozirje - Šoštanj 2:0 (1:0), Fosilium Šentjur - Žalec 2:1 (1:1), Odred Kozje - Kovinar Štore 1:1 (0:0), Vojnik - Rogaška 0:2 (0:0). Vrstni red po 2. krogu: 1. Rogaška 6 (5:0), 2. Žalec 3 (5:2), 3. Zreče 3 (2:0, 4. Šoštanj 3 (4:3), 5. Mozirje 3 (2:3), 6. Šentjur 3 (2:3), 7. Kozje 1 (1:1), 8. Štore 1 (2:5), 9. Vojnik 0 (0:6). 3. krog (12. 9.): Šoštanj - Vojnik (16.30), Štore -Mozirje (16.30) ... Žalec prost. Prijateljski nogomet: Iskra - Rudar 2:0 Velenje, 2. septembra - Potem ko je Mestna občina Velenje konec leta 2013 v parku pri Osnovni šoli Gustava Šiliha postavila fitnes na prostem, sodoben street workout, ki so ga poimenovali Velefit park, je zdaj za lažjo vadbo in spremljanje napredka poskrbela Rdeča dvorana z mobilno aplikacijo V-Fit. Predstavili so jo v sredo. Aplikacija omogoča pregled nad vsemi temeljnimi vajami in je primerna za ljudi vseh starosti, ki želijo svoje telo testirati, vedeti kaj njihovo telo zmore, ter pokazati sebi in tudi drugim, česa so zmožni. »Uporabnikom so dostopni treningi, vaje, tudi napotki za prehrano, na osnovi rezultatov testiranj pa tudi nasveti in predlogi za treninge,« pravi direktor Rdeče dvorane Marjan Klepec. Mobilna aplikacija je na voljo v trgovinah za mobilne platforme iOS in Android. Povezana je tudi z družabnim omrežjem facebook, na katerem lahko uporabniki z drugimi delijo svoje dosežke. a mkp Dobrač nad reko Ziljo Po hribih V poletnih dneh so gore še posebno vabljive! Krasno je, če se razpisan izlet ujame z odličnimi vremenskimi pogoji. To srečo je imela skupina planincev iz Vinske Gore, ki se je na takšno soboto odpravila proti Gorenjski in na avstrijski strani parkirala kombi v kraju Bleiberg - Kreuth (Pliberk - Rute). Tu je bil nekoč rudnik svinca in cinka, ki je začel delovati v 13. stol. Po sedemsto letih delovanja so ga leta 1993 zaprli, za njim pa je ostalo več kot tisoč tristo rovov in jaškov v dolžini približno tisoč dvesto kilometrov. Na seznam nematerialne svetovne kulturne dediščine Unesca so l. 2010 uradno priznali pliberško rudarsko kulturo, ki je bila po načinu »komornega« izkopavanja svoj čas edinstvena na svetu. Pred nami je bilo okrog štiri ure vzpona, ki sprva poteka po gozdu in med rastjem, ki daje prijetno senco. Na sedlu s križem se pogled odstre na prostrano dolino Zilje s Karavankami in Julijci v ozadju. Odstirajoči objekti na vrhu nakazujejo, da se bo treba spoprijeti s strmino, ki je izpostavljena soncu, kar pa olajšuje vijugasto speljana steza. Najprej se na levi srečamo z ruševinami, na desni pa nas pozdravi Slovenska cerkev; njena notranjost nas prijetno ohladi. Tik nad njo je mogočen križ, ki označuje 2167 m visok vrh Do-brača. Njegovo območje je razglašeno za narodni park. Dobrač je vzhodni obronek Ziljskih Alp nad mestom Beljak in dolino Zilje. Natančno izdelana tabla nas podrobno seznani, kaj nam nudijo razgledi. Ti segajo vse do zasneženih tritisočakov na severozahodu. Na vzhodu Dobrača je Nemška cerkev, poimenovana Marija na kamnu, pod njo pa obnovljena planinska koča, ki jo oskrbujejo s tovorno žičnico. Že iz doline je viden tudi 165 metrov visoki oddajnik na Dobraču. Na Dobraču je prišlo v preteklosti najmanj dvakrat do velikega podora gore, ki je zgrmela v dolino. Obsežnost katastrofe si težko predstavljamo. Površina Dobrača je sedaj razgibana in na njej kljub množici obiskovalcev najdemo marsikaj, celo cvetočo triglavsko rožo. Po okrepčilu smo se po isti poti vrnili v dolino, ki bi jo zaradi zgodovine rudarjenja bilo dobro raziskati še v tej smeri. Vešča voznica in vodnica Teja nas je zadovoljne in z lepimi vtisi vrnila domov, ob pogledu na kolono avtomobilov v smeri karavanškega predora pa smo bili veseli, da je naša pot potekala v nasprot-no smer. a Marija Lesjak Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 18 18 modroBELA kronika »»WAS 10. avgusta 2015 Heliport že rešuje življenja Pridobitev se je pokazala za potrebno -Na leto od 100 do 300 prevozov - Cena prevoza blizu 690 evrov Tatjana Podgoršek Po zapletih je Splošna bolnišnica Slovenj Gradec pred nedavnim vendarle pridobila dovoljenje za obratovanje heliporta na strehi novega prizidka, ki ga že uporabljajo. V manj kot mesecu dni so opravili šest helikopterskih intervencij v Klinični center v Ljubljano. Za prevoze urgen-tnih bolnikov bodo lahko helikopterske prevoze, ki jih za zdaj opravljajo pripadniki Slovenske vojske in Slovenske policije, izvajali v vseh letnih časih, po potrebi tudi ponoči. Kot zatrjuje direktor bolnišnice Janez Lavre, gre za pomembno, tudi strokovno pridobitev, saj omogoča boljšo obravnavo bolnikov. Helikopterski prevoz namreč bistveno skrajša prevoz urgentnega bolnika. Če premestitev v Ljubljano traja po cesti eno uro (odvisno od voznih razmer), je sedaj pot skrajšana na le 15 minut od starta na heliportu. Služil bo lahko vsem bolnikom, od zgodaj rojenih otrok, kritičnih bolnikov, ki se jim je zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo, do hudih poškodb, ki jih v bolnišnici ne oskrbijo. La-vre predvideva, da bodo opravili na leto od 100 do 300 prevozov. Stroške bo pokrila zdravstvena zavarovalnica, cena enega helikopterskega prevoza pa znaša blizu 690 evrov. »Če vemo, ka- Prevoz bolnika s helikopterjem bistveno zmanjša čas premestitve, zato je tudi njegova obravnava boljša. (foto: arhiv bolnišnice) tere so prednostni omenjenega prevoza, ta ni bistveno dražji do cestnega. Menim, da je v državi nujno potrebna tudi uvedba helikopterskega reševanja.« Janez Lavre je še povedal, da si želijo prisotnost helikopterja na njihovem heliportu 24 ur na dan, po vzoru bolnišnic v Celov- cu, Beljaku ter Vidmu v Italiji. Glede na raznolikost območja, za katerega so pristojni, in na pričakovano letošnje odprtje novega urgentnega centra bi bil sta-cioniran helikopter ob regionalni bolnišnici upravičen. Zagorelo v delavnici Topolšica, 3. septembra - V četrtek je zaradi napake na delovnem stroju zagorelo v delavnici v Topolšici. Osebo, ki je skušala ogenj pogasiti sama in je zaradi visoke koncentracije dima težko dihala, so oskrbeli reševalci. Dan za tem, v petek, je v To-polšici zaradi napake na električni napeljavi državljanu Avstrije med vožnjo zagorel avtomobil. Požar so pogasili gasilci. Skupile so jih pnevmatike Topolšica, 3. septembra - V četrtek je neznanec namerno poškodoval pnevmatike na desetih vozilih, parkiranih v Topolšici. Policisti o objestnežu zbirajo obvestila. Prav tako, kot jih o tistem, ki je dan za tem krajanu Topolši-ce ponagajal tako, da je v ključavnico na vhodnih vratih stanovanjske hiše zataknil zobotrebec, zaradi česar se z zunanje strani vrata niso odklepala. Z izleta s poškodovanim nosom So, ki izkoriščajo dobroto Velenje, 5. septembra - V soboto je policiste občan obvestil, da sumi, da moški, ki pred trgovino Interspar pobira prispevke za gluhoneme, nima dobrih namenov, saj je takoj, ko ga je ta povprašal po dovoljenju, odšel. Policisti pozivajo, da ste previdni. Pogosto namreč obravnavajo ljudi, ki brez moralnih zadržkov izkoriščajo dobroto drugih in od njih dobijo denar, včasih pa tudi osebne podatke pod pretvezo, da je denar namenjen nekomu v stiski.V nekaterih primerih s takimi dejanji le zamotijo koga, da ga okradejo ali mu storijo kaj neprijetnega. Velenje, 4. septembra - V petek je velenjskim policistom dijakinja naznanila, da jo je na izletu v Črni gori s kozarcem udarila sošolka in ji poškodovala nos. Policisti bodo zbrali vsa potreb- Pogin rib na obvestila in dijakinjo zaradi suma storitve povzročitve lahke telesne poškodbe najverjetneje ovadili. Vpisujemo v srednješolske programe: prodajalec Šmarno ob Paki, 4. septembra - Policisti so si v petek skupaj s predstavnikom Ribiške družine Paka Šoštanj ogledali reko Pako v Rečici, kjer je prišlo do pogina rib. Gmotna škoda znaša okoli 1.000 evrov. Do pogina naj bi prišlo zaradi onesnaženja. Tisti, ki je okolje obremenil s strupenimi snovmi, se bo moral zagovarjati na sodišču. Izgubil nadzor nad vozilom Velenje, 4. septembra - V petek se je pri Beli dvorani zgodila pro- metna nesreča, v kateri so se lažje poškodovali trije udeleženci. Nesreča se je zgodila, ko je voznik zaradi neprilagojene hitrosti izgubil nadzor nad vozilom in zapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v avto, ki ga je voznik pripeljal nasproti. Vozniku, ki je vozil z neprilagojeno hitrostjo, so policisti napisali plačilni nalog. Razdalja je bila prekratka Velenje, 7. septembra - V ponedeljek je počilo pri nakupovalnem centru Velenjka. V nezgodi so bila udeležena tri vozila. K sreči je v nesreči, ki ji je botrovala prekratka varnostna razdalja, nastala samo gmotna škoda. varnostno ogledalo Varnost skozi oči človeka in človeštva Drugo kolumno v letošnjem letu sem napisal pod vtisom dogodkov v Parizu, neprizanesljivega streljanja v pisarnah satiričnega časnika Charlie Hebdo in množičnih demonstracij v podporo svobode govora in družbenih vrednot. Zaključil sem jo s temi besedami: »Vprašanje, kdaj se bomo spet zdrznili (ker se zagotovo še bomo), ni pravo. Bolj primerno in pomembnejše bi bilo, kdaj bomo začeli resnično delovati kot ljudje in kdaj bomo prebudili človečnost v človeštvu? Cas bi že bil.« Preden se osredotočim na glavno temo, naj poudarim, da je življenje v Parizu povsem vsakdanje. Januarska negotovost in strah Parižanov in vseh, ki so se takrat znašli v njem, sta izzvenela. V soju medijev so pribežniki pred predorom pod Rokavskim prelivom, ki iščejo priložnost za vstop v Anglijo. Evropska pozornost pa je trenutno usmerjena v begunce z vojnih območij Sirije, Libije in drugih držav, kjer je že nekaj let življenje veliko bolj negotovo in nevarno, kot je bilo januarja v Parizu. Begunci so preplavili t. i. »balkansko pot«, ki je znana kot ena od tihotapskih poti za transport prepovedanih drog, orožja, skratka »prepovedanega blaga«. Nihče med njimi niti ne pomisli na vrnitev domov, saj ga je marsikdo izgubil v vojnih spopadih. Številni med njimi so na mobilizacijskih listah državne vojske ali uporniških sil, veliko jih je bilo ranjenih, aretiranih, mučenih ..., in še bi lahko našteval. Takšno je vsakodnevno življenje na teh območjih, tako kot je sprehajanje po pariških mostovih ali ljubljanskem Tromostovju, posedanje v kavarnah, opazovanje mimoidočih ali nakupovanje in preživljanje vikendov v nakupovalnih in zabaviščnih centrih. Žalostnih in tragičnih dejstev iz drugega oziroma tretjega sveta nismo dojeli in razumeli vse do pretresljivih prizorov z grško-makedonske meje ter srbskih železniških tirov, po katerih lačni in bosi ljudje vseh starosti bežijo proti Zahodu. Drama na železniški postaji v Budimpešti je sliko le še bolj izostrila. Posnetki naplavljenega trupelca triletnega dečka, ki se je utopil z bratom in mamo, pa je dokončno zdramila tako evropske politike kot vse ljudi. Fotografija z ene od turških plaž, kamor se stotisoča množica evropskih turistov vsako leto odpravlja na počitnice, je povedala veliko več kot skopa in obsežna poročila o dogajanju v Siriji. Večina Evropejcev se sploh ne zaveda, da je v dobrih štirih letih tam umrlo več kot 250 tisoč ljudi, več kot 11 milijonov jih je moralo zapustiti svoje domove, 4 milijoni pa so zbežali v sosednje in druge države. Da ne govorimo o ljudeh iz drugih držav in območij, kjer še vedno divjajo oboroženi spopadi ali vlada anarhija. Žalostne posnetke izmučenih ljudi, ki (peš) bežijo proti boljšemu življenju, je veliko ljudi najprej doživelo kot grožnjo za osebno varnost in varnost države. To je tudi razumljivo, saj je stigmatizacija s terorizmom in teroristi, vseh, ki prihajajo z Vzhoda, močna in prisotna. Sicer pa vse okoli sebe gledamo iz lastnega zornega kota. Pomena varnosti se praviloma ne zavedamo niti ga ne cenimo, kar seveda ni prav. Prvič zaradi dejstva, da s svojim ravnanjem marsikdaj ne (po)skrbimo za lastno varnost; drugič pa, da z lastnim ravnanjem ne ustvarjamo nevarnosti za druge ljudi v naši okolici, ne glede, kje smo in kaj počnemo. Toda zaradi tragičnih posnetkov se je veliko ljudi, med njimi tudi odgovornih politikov, zdramilo in zdrznilo iz vsakdanje rutine, nonšalan-tne lahkosti bivanja (tudi »politikovanja«), pri katerem imamo (skoraj) vse, sploh če se primerjamo z nesrečniki. V nepregledni množici ljudi pred našimi vrati smo končno »zagledali« stotisoče mrtvih in milijone razseljenih tudi zaradi mlačnega odnosa mednarodne skupnosti. Dolgo časa smo gledali v tla in se delali, da nič ne vidimo in ne slišimo. Zato je to idealna priložnost, da se zavemo pomena varnosti za človeka in človeštvo ter da lahko ustvarjamo varnost v najširšem kontekstu. To velja tudi za prebuditev človečnosti v človeku in človeštvu. Cas bi že bil, drugače bomo vsi »izgubljeni«. administrator Iz POLICIJSKE beležke gastronom hotelir ekonomski tehnik logistični tehnik gastronomski tehnik vzgojitelj predšolskih otrok Ljudska univerza Velenje, S 03 898 54 50 Titov trg 2, Velenje M info@lu-velenje.si Mislil je, da mu v bolnišnici nočejo odpreti Velenje, 3. septembra - V četrtek je Velenjčan pod vplivom alkohola na Ljubljanski cesti najprej razbijal po vratih stanovanjske hiše, potem pa legel pred vrata odločen, da ne odide naprej. Gospod z roko v mavcu je, kot so ugotovili policisti, mislil, da stoji pred vrati bolnišnice. Ker pa je bil utrujen in v čakalnici na prostem ni bilo stolov, je pač legel. Policisti so ga napotili na pravi naslov. Ženin brez pištole Velenje, 4. septembra - V petek so bili policisti »povabljeni« na poroko, kjer je ženin s plinsko pištolo streljal v zrak. Pištolo so mu zasegli, o prekršku in višini globe pa bo odločal prekrškovni organ. Zasegli tabletke Velenje, 5. septembra - V soboto so policisti Velenjčanu zasegli tabletke, za katere sumijo, da so na seznamu prepovedanih substanc. Če se bo sum pokazal za pravilnega, bo sledilo nadaljevanje postopka pred sodnikom za prekrške. Počival v jarku Velenje, 5. septembra - V soboto ponoči so policiste obvestili, da pri odcepu magistralne ceste Velenje-Arja vas za Dobrno v jarku čepi moški. Ta se je tam zaradi opitosti skušal malce spočiti. Da bi se izognil nadaljnjim težavam, so ga domov pospremili možje v modrem. Otroka sta se stepla Velenje, 6. septembra - V nedeljo sta se na Kardeljevem trgu stepla dečka, stara sedem in deset let. Eden od njiju je bil telesno poškodovan. Policisti so se o tem pogovorili z zakonitima zastopnikoma, o dogodku pa, ker gre za otroka, seznanili tudi center za socialno delo. Besedno prepričevanje ni bilo dovolj Velenje, 6. septembra - V nedeljo okoli 11. ure so policisti pridržali moškega, ki je pred tem pijan na Koželjskega ulici vpil in se nespodobno vedel. Besede niso bile dovolj, policisti so morali, da se je umiril, uporabiti prisilna sredstva. Za pištolo ni imel dovoljenja Velenje, 7. septembra - V ponedeljek sta policista pri redni kontroli prometa vozniku zasegla pištolo, za katero ni imel dovoljenja. Ko bo stroka povedala, v katero kategorijo pištola sodi, bo sledil ustrezni ukrep. Vredno pohvale V petek, 4. septembra, je občan na bankomatu NLB v Pesju našel denar. Hranijo ga na Policijski postaji Velenje. ■ ■ Naš čas, 10. 8. 2015, barve: CM K, stran 19 10. avgusta 2015 «»SÜAS UTRIP 19 Pozojčki zaključili tekmovanje HOROSKOP Velenje, 6. septembra - V nedeljo so se člani velenjske ekipe Pozojčki udeležili mednarodnega polfinalnega tekmovanja Jadranskih iger v hrvaški Reki. Udeležbo na finalnem tekmovanju so si zagotovili z zmago na slovenskem finalnem tekmovanju, ki je 30. avgusta potekalo v Kopru. V mednarodni del tekmovanje se je istega dne uvrstila tudi mariborska ekipa. Pozojč-ki so se na Reki zelo borili, vendar so na Teklo kar 594 tekačev Ultra maraton Celje-Logarska V soboto so Celjani organizirali najdaljši tek v Sloveniji, 31. Atlete ultra maraton Celje-Lo-garska dolina, na katerem je sodelovalo 150 tekačev maratoncev - 24 žensk in 126 moških. Iz Mozirja, Ljubnega in Luč ter v tekih iz Celja do Mozirja ter iz Celja do Luč ob Savinji se je različnih tekov udeležilo še 444 dol-goprogašev, skupaj skoraj 600. Prvi del prireditve, ki so ga so-organizirali tudi pripadniki Slovenske vojske, je potekal v zelo dobrih, skoraj idealnih razmerah, tistim, ki so pritekli na območje občin Luče in Solčava po 12. uri, pa so hudi nalivi zagrenili tekmo. Na ultra maratonu je zmagal Madžar Gabor Muha-ri. Med ženskami je bila daleč pred vsemi znana maratonka Kranjčanka Neža Mravlje (nad 35 let). Na četrto mesto je ob izboljšanju lanskega časa za 26 minut, pritekla to »ultra« razdaljo Bernarda Zvir (nad 55 let) iz Šentjanža (Rečica ob Savinji), to pa ji je zagotovilo prvo mesto v njeni starostni kategoriji. Odlično so se izkazale tudi tekačice na razdalji Ljubno-Logar-ska dolina (27 km); 1. Suzana Ferenc iz Šoštanja, 3. Petra Bi- Bernarda Zvir tenc iz Mozirja ter 4. Nataša Kotnik iz Velenja, med moškimi pa je prvak Boštjan Štiglic iz Mozirja. Izjemna organizacija je kljub poslabšanim vremenskim razme- koncu žal zasedli 2. mesto in zaključili tekmovanje. V Velenju si bodo prizadevali, da bo finalno tekmovanje v Jadranskih igrah naslednje leto na velenjski plaži. a bš ram v opoldanskem času prispevala k varnosti, saj razen izčrpanosti športniki niso utrpeli poškodb. O teku iz Celja do Logarske doline (75 km) nam je Bernarda Zvir povedala: »Tega dogodka sem se veselila, po vseh letošnjih dobrih uspehih in zmagah na dolgih progah sem v ultra maratonu precej presegla moj lanski rezultat in se zelo solidno uvrstila kljub hudemu nalivu in vetru, ki nas je bičal zadnjih 5 km do cilja v Logarski dolini. Pred pozno-jesenskim maratonom v New Yorku, kamor sem že sprejeta, sem v primerni formi in pričakujem, da jo bom še izboljšala«. Bernarda Zvir z osvojenim pokalom v Logarski dolini za 1. mesto (55-59 let). a Jože Miklavc Pedala poganjalo več kot 1100 rekreativcev Arja vas - 13. rekreativni kolesarski maraton Zelene doline, ki ga je pred nedavnim pripravila mlekarna Celeia iz Arje vasi, je postregel z rekordno udeležbo. Na njem je namreč sodelovalo 1.146 kolesarjev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore. Na 72 kilometrov dolgo pot do Planinskega doma v Logarski dolini so se lahko ti podali iz Arje vasi (takih je bilo 683) ali iz Ljubnega, kjer je 32 kilometrov do cilja poskušalo čim hitreje premagati 463 kolesarjev. Orga-nizatorica maratona je dobro poskrbela za udeležence med samo vožnjo kot tudi na cilju, kjer je bilo dogajanje še posebej pestro. Cilj kolesarjenja je utrditi sodelovanje Celeie z vsemi ljubitelji kolesarstva ter s sokrajani, s katerimi skupaj ustvarja dobre zgodbe, pravijo v mlekarni. Prav Na letošnjem maratonu Zelene doline je bila udeležba rekordna. od 11. 9. do 17. 9. - 11., 12. in 13. septembra 1970 je v Velenju potekalo zborovanje slovenskih zgodovinarjev; - 11. septembra 1971 so ugasnili ogenj pod kotli velenjske termoelektrarne, kar je seveda pomenilo njeno dokončno zaprtje; - 11. septembra 1999 so Mestna občina Velenje, Planinsko društvo Velenje in Območna skupnost borcev in udeležencev NOB Velenje na Paškem Kozja-ku pripravili zborovanje, s katerim so počastili 45-letnico planinskega doma na Paškem Koz-jaku, 25-letnico Šaleške planinske poti, 55-letnico pohoda 14. zaradi tega je bila trasa velikega maratona tokrat nekoliko spremenjena. Potekala je namreč skozi prenovljeni center mesta Žalec. Mlekarna tudi z omenje- divizije na Štajersko ter odprtje vodovoda na Paškem Kozjaku; - 12. septembra 1972 je Velenje obiskal takratni predsednik slovenskega izvršnega sveta Stane Kavčič; - 13. septembra 1981 je bila na Plevelovem jezeru (danes Velenjsko jezero) prva »trim re-gata« z jadralnimi deskami, na njej pa je sodelovalo okoli 100 jadralcev iz vse Slovenije; - k sv. Križu nad Belimi Vodami so 14. septembra 1927 pripeljali nove zvonove v skupni teži 1621,5 kg, saj so stare zvonove med 1. svetovno vojno oblasti pobrale za vojaške potrebe; - 15. septembra 1958 se je začel pouk v novih zgrajenih prostorih Rudarske šole v Velenju (danes je v njem gimnazija), ki so jo v prvem letu obiskovali 103 dijaki rudarske strojno in elek-tro usmeritve; dijaški dom poleg šole še ni bil dograjen, zato no športno-rekreativno prireditvijo dokazuje, da je družbeno odgovorno podjetje. Čeprav je organizacija in izvedba kolesarskega maratona velik zalogaj, so v Mlekarni odločeni pripraviti prireditev tudi prihodnje leto. a Tp 11 V Uli tl , m mil m ^rv ju- ifiii , m ÜÍ r TT 11 Tl TI Ii M Velenjska termoelektrarna (Foto Arhiv Muzeja Velenje) je prve gojence sprejel šele naslednje leto; ■ 16. kimavca 1951 je Rudnik lignita Velenje prejel prehodno zastavo vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije kot najboljši rudarski kolektiv v državi v prvi polovici leta 1951; poleg zastavice pa je velenjski kolektiv prejel tudi nagrado v višini 365.000 takratnih dinarjev; ■ 16. septembra 1977 so končali gradnjo predora pod gradom Šalek; promet skozi predor na cesti med Velenjem in Slovenj Gradcem je stekel 5. oktobra istega leta; - v Gornjem Doliču je bil 17. septembra leta 1890 rojen znani velenjski učitelj in narodopisec Fran Mlinšek; - 17. septembra 1950 je upravljanje Rudnika lignita Velenje formalno prešlo v roke delavcev, saj ga je na slavnostni seji prevzel v upravljanje takratni delavski svet. a Damijan Kljajič T Oven 21. 3. - 20. 4. Čeprav je lažje reči kot storiti, vam zvezde res svetujejo, da ste bolj brezskrbni. Nenehen strah pred tem, kaj se bo zgodilo, postaja del vas. In to ni dobro. Dobra novica je, da se vam bo v naslednjih dneh uspelo sprostiti in tudi umiriti. Ko bodo velike težave, ki so take le v vaši glavi, končno preteklost, pa boste sami poskrbeli, da pridejo nove. Ker brez njih sploh ne znate več živeti. Manj bi jih bilo, če bi opravili s svojo trmo. In če bi kdaj prisluhnili tudi drugim. Nimate vedno prav, zato nasvete iščite le pri ljudeh, ki jim res zaupate. Drugim raje ne razlagajte, kaj vas teži, saj bodo to ob prvi priložnosti izkoristili in obrnili proti vam. Tudi nasprotnega spola ne boste očarali, če jim boste govorili, kakšne krivice se vam godijo. Saj znate biti zanimivi in očarljivi, a ste na to že skoraj pozabili. Obudite spomin. Sobota bo pravi dan za nova poznanstva. Bik 21. 4. - 20. 5. Spremembe imate radi, a ne vedno. Zadnje čase ste zaradi neprestane napetosti po res veliki spremembi v vašem življenju slabovoljni in zadirčni. Nihče ni kriv zato, kar se vam dogaja, zato ne stresajte jeze na najbližje. Ti vam želijo le pomagati. Raje se poskusite sprostiti in pustite stvari, da se razrešijo same od sebe. Ob tem ne zavrnite priložnosti za delo, ker dobro veste,da teh ni veliko. Še vedno pa ni čas za večje naložbe. Z njimi počakajte vsaj do prihoda koledarske jeseni, ko bo že bolj jasno, ali ste vsaj eno od njih zmožni izpeljati ali ne. Sedaj pa uživajte v poznem poletju, a ne preveč. V kri vam že prihaja, da niste najbolj učinkoviti. To se bo moralo kmalu spremeniti. Če boste zato jezni, ne bo dobro. Zavedajte se svojih možnosti in zmožnosti in nehajte sanjariti. ö H Dvojčka 21. 5. - 21. 6. Ob koncu tega tedna se boste ustavili in si priznali, da niste na pravi poti do cilja. Predolgo ste čakali, da se bo samo zgodilo to, kar si želite. Sedaj vam bo postalo jasno, da se ne bo. Zato se lotite dela, ki sicer ne bo prav nič prijetno, a če boste pred sabo videli jasen cilj, tudi pretežko ne bo. Neka oseba vam je že dlje časa všeč, vendar pa seji ne upate približati. Imate tisoč in en izgovor zato, v resnici pa gre le zato, da sami niste zadovoljni s sabo in svojim videzom. Preprosto povedano - strah vas je zavrnitve, čeprav slutite, da do nje ne bo prišlo. Tako pa vaša simpatija sedaj vse skupaj jemlje kot naklonjenost in prijateljstvo, zato se tako tudi obnaša do vas. Priložnost, da to spremenite, bo že v soboto. Zberite pogum. Če ga boste, bodo naslednji dnevi veliko lepši kot ste si zamišljali. Če ne, pa vam bo spet žal. Rak 22. 6. - 22. 7. Za razliko od večine dni v letu boste v teh dneh z veseljem odhajali od doma. Partner bo v teh dneh tisti, ki vam bo jemal največ energije, zato boste bežali od njegove bližine. Ima velika pričakovanja, ki jih zadnje čase ne razumete povsem. Čeprav ga iskreno ljubite, vsem njegovim muham ne boste več pripravljeni ustreči. A žal vas bo, ko se mu boste zoperstavili, izdalo telo. Zaradi stresa ob ravnanju, ki ni tipično vaše, bo vaš imunski sistem še nekaj dni precej oslabljen, zato pazite nase. Le odklop od vsakodnevne rutine vam bo pomagal pozabiti na vse skrbi. Teh je bilo letos že preveč, zato si sedaj vzemite oddih tudi od njih. Kako boste to storili, je odvisno le od vas. Spremembe so nujne, tudi v življenjskih navadah. Nabralo se jih je kar nekaj, ki gredo tudi vam na živce. Lotite se jih postopoma, sicer boste prehitro izgubili voljo. Lev 23. 7. - 23. 8. Odločiti se morate in začeti z akcijo. Kar morate storiti še pred odhodom na lepše, tudi storite. Ne glede na to, koliko energije in živcev vam bo to spilo v naslednjih dneh. Ne razmišljajte preveč, upoštevajte navodila in jih izpolnite. Če se boste preveč čustveno vpletali, boste vsak dan bolj nemirni. V teh dneh bo nestrpnost vaš najhujši sovražnik. Ko se boste sprijaznili, da ne morete dobiti vsega, kar si želite, bo vse lažje. Trma vas je v življenju že večkrat drago stala, zato jo sedaj raje potlačite. Tudi užaljenost ne bo v vašo korist. Tu in tam boste morali sprejeti tudi kakšno kritiko na vaše delo, pa čeprav vam to nikoli ni lahko. V teh dneh bo ta upravičena in to boste vedeli tudi vi. Ljubezen? Nič novega, čeprav do nekoga niste več brezbrižni. Staro pa morate čim prej pozabiti, saj vas že predolgo zadržuje na mestu. Čas je, da si dovolite ljubiti in biti ljubljeni. Tnfjp Devica 24. 8. - 23. 9. Vse kaže, da so na obzorju velike spremembe. Zato vam nekaj denarja v nogavicah ne bi škodilo. Vsi ga žal nimate, zato bodo poti do cilja precej različne. Če niste eksistenčno ogroženi, se boste lažje odločili za spremembo, o kateri ste razmišljali celo poletje. Dobro namreč veste, da bi bila nujna, a nikakor lahka. V ljubezni bo vse po starem, tako da ste lahko vsaj tu zelo zadovoljni. Vez med vami in partnerjem bo nam reč vsak dan močnejša. Bolj, ko se bosta poznala, bolj vama bo jasno, da sta res ustvarjena drug za drugega. Pa čeprav sta po naravi zelo različna. In če gre v ljubezni vse le navzgor, se to pozna tudi na drugih življenjskih področjih. Vsaj pri vas se bo. Polni boste idej, vedeli pa boste tudi, da za vse še ni prišel pravi čas. Ne govorite o njih, da vam jih kdo ne spelje. Ne bi bilo prvič. Tehtnica 24.9. - 23.10. Zaradi osebne sreče boste v naslednjih dneh kar prekipevali od dobre volje in energije. Slabo obdobje bo čisto zares preteklost. Ker boste ves čas nasmejani in polni iskrivih besed, boste veliko med ljudmi, s katerimi boste govorili isti jezik. Ker boste večino obveznosti v teh dneh postavili na stranski tir, je sedaj res pravi čas za to, da nadomestite čas med letom, ko so vam dnevi veliko prekratki. V službi pa vseeno poskrbite, da bo vse teklo tako kot je treba. Nekdo vam ves čas gleda pod prste, zato previdnost ne bo odveč. A tokrat vam tudi to ne bo težko. Vse, česar se boste lotili v teh dneh, vam bo šlo od rok. Kljub temu se strahu pred prihodnostjo ne boste mogli čisto otresti. Predvsem zato, ker si ne želite, da neka poslovna skrivnost ne bi bila več skrivnost. Nevarnost, da se razkrije, vam bo jemala spanec. Morda lahko škodo preprečite, če sodelavcem iskreno poveste, kaj se dogaja. Razmislite. Škorpijon 24. 10. - 22. 11. Zvezde vam v naslednjih dneh priporočajo, da se ukvarjajte le s svojim življenjem, druge pa pustite na miru. Sploh tiste, ki čisto drugače mislijo in čutijo. Ne boste jih spreobrnili, zato bi lahko vaše besede povsem narobe razumeli. Tokrat bo res bolje, da se, tudi če boste zelo jezni, ugriznete v jezik in molčite. V nobenem primeru ne razširjajte govoric o tistih, ki vam lahko, če zanje izvedo, naredijo veliko škode. Tudi bližnji sorodniki bodo od vas pričakovali veliko. Celo več, več kot jim lahko nudite. Ne pustite jih v negotovosti. Povejte jim, kaj si mislite in koliko jim boste pripravljeni pomagati. Če boste molčali, bodo še vedno prepričani, da boste tudi tokrat vse naredili namesto njih. Nedelja bo vesela, vi pa tudi! Po dolgem času boste med ljudmi, ki jih imate iskreno radi. Priznali si boste, da ste pogrešali smeh in sproščenost. Strelec 23.11.-21.12. Kot kaže, bo v preostanku letošnjega poletja vse tako, kot ste želeli. Zadovoljni boste, ker boste tudi finančno odlično prišli skozi in to kljub večji naložbi, ki ste jo verjetno že izpeljali. Ali pa jo boste v teh dneh. Izkoristili boste priložnost, ki je precej tvegana. Izkazalo se bo, da se je tveganje tokrat res izplačalo, saj boste privarčevali, pa še veliko si boste privoščili. Srečni bostetudi, ker boste potem, ko boste končali velik projekt, imeli več časa za hobije, ki vam vedno polepšajo življenje. Jezilo vas bo le, ker vam v teh dneh ne bo preveč uspevalo, da bi se družili le sami s sabo, saj boste nenehno v družbi. Ker bo dobra, ne bo težav, a boste vseeno pogrešali obdobja, ko ustvarjate v svojem svetu. Nekaj skrbi vam bo povzročilo zdravje. Upoštevajte navodila zdravnika, pa bo kmalu bolje. Zadeva ni čisto nedolžna, česar se k sreči dobro zavedate. Partner vam bo hotel le dobro, a vam bo šel vseeno malo na živce. Kozorog 22.12.-20.1. Zapletlo se bo in to vam ne bo všeč. Z malo potrpežljivosti in sodelovanja s poslovnimi partnerji boste situacijo razrešili mirno. Na koncu boste vsi zadovoljni. Razen vašega partnerja. Ta postaja ravnodušen do vas, saj se mu zdi, da se je dovolj dolgo trudil za vašo pozornost. To boste vsak dan bolj občutili na svoji koži. Kmalu boste ugotovili, da vam vajin odnos ni všeč. Sploh, ker ljubezen ni umrla, le zaspala je. Predvsem po vaši krivdi. Letošnja jesen bo zato krepka preizkušnja za vajino zvezo, saj se status quo vleče že predolgo. Če se boste spremenili, se bo vse dobro izteklo. Partner namreč ne potrebuje veliko, da mu bo jasno, da je med vama še vedno vse dobro. Tudi zato vam bo prišel nasproti. Čim prej mu pokažite in dokažite koliko vam pomeni. Tokrat to res ne bo lahko, s starimi triki ne boste uspeli. Bodite inovativni. Predvsem pa iskreni. To vedno prepriča. Vodnar 21.1.-20.2. Zadnje čase se precej dolgočasite. In to kljub temu, da imate veliko dela. Še nekaj dni se boste čutili prazno, neizpolnjeno. Kot da vse stoji na mestu. A za to ste krivi sami. Prijatelji vas vabijo v svojo družbo, vi pa ste postali pravi samotar. Ker dobro veste, da to ni dobro za vašo psiho, se vzemite v roke. Kaj, ko bi vse skupaj enostavno prepustili partnerju, ki dobro ve, kaj se dogaja z vami. Pripravljen vam bo pomagati. Doslej mu niste pustili. Bo po koncu tega tedna, ko vam bo z majhnim dejanjem pokazal, koliko mu pomenite, vendarle drugače? Verjemite, da se zna pravilno določiti. Za oba. Če vas bo ob tem pozitivno presenetil, še toliko bolje. Teden bo precej naporen, a najhuje bo mimo s ponedeljkom. Ta bo sredi dneva precej čustven, saj bo do vas prišla novica, ki vas bo pretresla. Hkrati pa bo streznitev za vas. X L Ribi 21. 2. - 20. 3. Ko se boste že veselili odklopa, ko bi lahko pozabili na vse, kar vam jemlje energijo, se boste morali vrniti v resničnost. To ne bo čisto lahko, čeprav boste srečni, da se vračate v okolje, kjer se imate zadnje čase lepo. Odtujenost med vami in partnerjem bo v naslednjih dneh preteklost, težave enega od vaših sorodnikov vaju bodo spet močno povezale. Pomagali boste, kolikor boste mogli, več pa v dani situaciji ne boste mogli storiti. S tem, da mu boste pokazali, da vam ni vseeno, kaj se dogaja z njim, se bo začelo vse vrteti v pravo smer. Tisti, ki imate otroke, boste imeli v teh dneh polne roke dela z njimi. In to ne glede na njihovo starost. Postavite jim jasne meje in ne popuščajte. Gre namreč za zadevo, ki bo močno vplivala na njihovo in vašo prihodnost, zato je toliko bolj pomembno, da ste trdni kot skala. Zdravje? Občutljivo bo, sploh predel glave. Če do torka ne bo bolje, obiščite zdravnika. Denar? Kljub skrbem se bo izšlo. Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 20 20 TV SPORED »»^AS 10. avgusta 2015 Četrtek, 10. avgusta Petek, 11. avgusta Sobota, 12. avgusta Nedelja, 13. avgusta Ponedeljek, 14. avgusta Torek, 15. avgusta Sreda, 16. avgusta TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 12.00 Privlačnost (s)pola, izob. film 12.25 Ustnik, zgodba o neki inovaciji, dokum. feljton 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Vzpon dronov, dokum. odd. 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Pod drobnogledom, tv Lendava 15.50 Penelopa, ris. 15.55 Izjemne dogodivščine Sama Foxa, 10/26 16.20 Profil 17.00 Poročila ob petih 17.15 Šport 17.25 Invazivke, dok. odd. 17.55 Novice 18.00 Lojzek, ris. 18.05 Nuki in prijatelji, ris. 18.10 Poldi, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 20.55 Globus 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum: Trdnjava Evropa in migracije 00.35 Profil, ponov. 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 01.50 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program OP sledi Ava, Riko, Teo, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Fifi in Cvetličnimi, ris, 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.35 Janezek in Samuel, ris. 07.45 Mucika, ris. 07.55 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Male sive celice, kviz 08.50 Zvezdnik, dok. film 09.30 Točka, glasb. odd. 10.35 Profil 11.00 Naši vrtovi, dokum. ser. 11.35 Dobro jutro 14.40 Košarka, ep, Slovenija - Makedonija, prenos iz Zagreba 17.00 Začimo znova, 34/35 17.35 Košarka, ep, Španija - Nemčija, prenos iz Berlina 20.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016: Slovenija - Estonija, posn. iz Maribora 21.40 Medeni tedni, srbski film 23.15 Točka, glasb. odd. 00.00 Košarka, ep, Slovenija - Makedonija, posn. iz Zagreba 01.30 Košarka, ep, Španija - Nemčija, posn. iz Berlina 03.00 Nogomet, kvalif. za EP 2016, Slovenija - Estonija, posn. iz Maribora 04.45 Nogomet, kvalif. za EP 2016, studijska oddaja pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mojster Miha, ris. 07.20 Želvica Lulu, ris. 07.50 Grozni Gašper, ris. 08.05 Anubisova hiša, nan. 08.30 Tv prodaja 08.45 Zaljubljen do ušes, nan. 10.25 Tv prodaja 10.40 Grehi preteklosti, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Dubrovniška zora, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Gostilna išče šefa 14.00 Kar bo, pa bo, nan. 15.00 Usodno vino, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur p 17.20 Zaljubljen do ušes, nan. 18.00 Zaljubljen do ušes, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Usodno vino, nan. 22.00 24ur zvečer 22.40 Na kraju zločina, nan. 23.35 Gasilci v Chicagu, nan. 00.25 Seznam strank, nan. 01.15 Beli ovratnik, am. nan. 02.00 24ur zvečer, ponov. 02.40 Zvoki noči 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Invazivne živali, dok. odd. 12.25 Pozor! Nadzor!, dok. feljton 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 14.25 Prava ideja! 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Mala kraljična, ris. 16.00 Najboljša prijatelja, 2/7 16.20 Osmi dan 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Kdo si pa ti?, 7/10 17.55 Novice 18.00 Ava, Riko, Teo, ris. 18.05 Oblakov kruhek, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 46. Festial narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2015, posn. prvega dela 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Potovanje v Italijo, ital. film 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.00 Dnevnik, ponov. 01.50 Info-kanal TV SLO T 06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program OP sledi Ava, Riko, Teo, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.35 Janezek in Samuel, ris. 07.45 Mucika, ris. 07.55 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Fribcologi 08.35 Oddaja za mlade 09.30 Točka, glasb. odd. 10.45 10 domačih 11.20 Profil 11.50 Dobro jutro 14.05 Na obisku: Klapa Semikanta 14.35 O živalih in ljudeh, svet. odd. 15.00 Na vrtu, svet. odd. 15.35 Začnimo znova, 35/35 16.15 Dober dan 17.10 Košarka, ep, Slovenija - Makedonija, posn. iz Zagreba 19.05 Točka, glasb. odd. 20.00 Čile, neizbrisni spomin, dok. odd. 21.00 Čefurji raus, slov. film 22.40 Polnočni klub: Jem in pijem, ker je slovensko 23.50 Točka, glasb. odd. 00.35 Športni posnetki pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mojster Miha, ris. 07.20 Želvica Lulu, ris. 07.50 Grozni Gašper, ris. 08.05 Anubisova hiša, nan. 08.30 Tv prodaja 08.45 Zaljubljen do ušes, nan. 10.25 Tv prodaja 10.40 Grehi preteklosti, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Dubrovniška zora, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Gostilna išče šefa 14.00 Kar bo, pa bo, nan. 15.00 Usodno vino, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Zaljubljen do ušes, nan. 18.00 Zaljubljen do ušes, nan. 18.55 24ur, vreme 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Usodno vino, nan. 22.00 24ur zvečer 22.40 Eurojackpot 22.45 Noč na Zemlji, am. film 01.05 Beli ovratnik, am. nan. 01.50 24ur zvečer 02.30 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Pop Corn: I.C.E., Tim Kores - Kori 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videospot dneva 12.20 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: Gašperji, ans. Veseli Dolenjci 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Dotiki gora: Snežnik 21.40 Besede miru: Melbourne 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.40 Videospot dneva 23.45 Videostrani, obvestila 06.10 07.00 sledi 07.20 07.40 08.05 08.25 08.50 09.15 09.55 10.10 10.20 11.00 13.00 13.25 13.50 14.20 15.00 15.55 17.00 17.20 18.30 18.35 18.55 19.00 20.00 Odmevi Otroški program OP Zgodbe iz školjke: Ivan Cankar Pika Nogavička, ris. nan. Biba se giba, ris. nan. Studio Kriškraš: Igranje z zvokom Ribič Pepe Izjemne dogod. Sama Foxa, 11/26 Male sive celice, kviz Lahko noč, Frank, igrani film Infodrom Kdo si pa ti?, dok. ser., 7/10 Proslava ob 68. obletnici priključitve Primorske k matični domovini, prenos iz Tolmina Dnevnik, šport, vreme O živalih in ljudeh Na vrtu Moj vrt ima načrt, 2/5 Doktor Martin, 8/8 Visoka umetnost severnih nižin, 2/3 Dnevnik, vreme, šport Čez planke: Čile Ozare Peter Zajec, ris. Vreme Dnevnik, vreme, šport Poletna noč, Poklon Elzi Budau, 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Naj viža: Gašperji, ans. Veseli Dolenjci 11.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.15 Prodajno TV okno 12.30 Videospot dneva 12.35 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš:Previdno na poti v šolo 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Na obisku ... pri Ivani Dolinar 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz arhiva VTV: 50 zvezd za otroke 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.45 Videospot dneva 23.50 Videostrani, obvestila ponov. 21.50 Tudi ženske kdaj meče, češki film 23.40 Poročila, vreme, šport 00.15 Krivda, 2/3 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Dnevnik, ponov. 02.20 Info-kanal TV SLO T 06.30 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 09.00 Dober dan 10.00 Začnimo znova, 31/35 10.30 Začnimo znova, 32/35 10.55 Začnimo znova, 33/35 11.50 Košarka, ep, osmina finala Sledi Prva tekma, prenos iz Lilla 14.20 Druga tekma, prenos iz Lilla 17.10 Začnimo znova, 34/35 17.40 Začnimo znova, 35/35 18.20 Košarka, ep, osmina finala sledi Tretja tekma, prenos iz Lilla 20.50 Četrta tekma, prenos iz Lilla 22.50 Košarka, ep, osmina finala, posnetki iz Lilla sledi Prva tekma 00.20 Druga tekma 01.50 Tretja tekma 03.25 Četrta tekma 06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.55 08.05 08.15 08.25 08.35 09.00 09.25 09.50 10.15 10.45 11.00 12.50 13.05 15.25 17.10 18.55 18.58 20.00 22.00 00.15 02.35 08.40 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 11.05 11.30 11.45 11.50 17.40 17.55 18.00 18.40 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 21.20 22.50 23.50 23.55 24ur, ponov. Oto čira čara Kaja, ris. Florjan, ris. Najlepše Andersenove pravljice, ris. Viking Viki, ris. Maša in medved, ris. Viking Viki, ris. Maša in medved, ris. Čebelica Maja, ris. Mia in jaz, ris. Spuži Kvadratnik, ris. Lovci na zmaje, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Dnevnik nabritega mulca, am. film Tv prodaja Jeklene magnolije, am. film Padec s konja, am. film Toskana, ljubezen moja, nan. 24ur, vreme 24ur Gostilna išče šefa Preživetje na robu divjine, am. film Rdeči zmaj, am. film Zvoki noči Prodajno TV okno Videospotdneva Miš maš, Previdno na poti v šolo Ustvarjalne iskrice (124) Napovedujemo Popotniške razglednice: Čarobna Severna Romunija Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videospotdneva Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Mojca in medvedek Jaka Dotiki gora: Snežnik Videospotdneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2322. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Iz našega arhiva - 50 zvezd za otroke (2) Jutranji pogovori Multipla skleroza Videospotdneva Videostrani, obvestila 07.00 Jani Nani, ris. 07.05 Pipi in Melkijad, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Zajček Belko, ris. 07.20 Nuki in prijatelji, ris. 07.25 Olivija, ris. 07.30 Tork, ris. 07.35 Edo in Medo, ris. 07.40 Čarli in Lola, ris. 07.55 Kioka, ris. 08.00 Muk, ris. 08.05 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.10 Prihaja Nodi, ris. 08.20 Oblakov kruhek, ris. 08.30 Mala kraljična, ris. 08.40 Pujsek Bibi, ris. 08.55 Muk, ris. 09.05 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.10 Peter Zajec, ris. 09.20 Pujsa Pepa, ris. 09.25 Pika Nogavička, ris. 09.45 Muk, ris. 09.50 Bonifacijevo poletje, ris. film 10.15 Nabriti detektivi, 2/26 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 46. festival narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2015, posn. prvega dela 14.45 Srečno novo leto, fran. film 16.40 Ljudje podeželja: Novi grški kmetje, dok. ser. 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Fabiani: Plečnik, dok. film 18.05 Naši vrtovi, dok. ser. 18.40 Muk, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nova dvajseta, 1/18 20.30 To naše življenje, 6/8 21.30 Intervju: Robert Ličen 22.20 Poročila, šport, vreme 22.50 Prekletstvo Kennedyjevih, dok. odd. 00.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 01.15 Info-kanal TV SLO T 08.00 Duhovni utrip: Vesela novica 08.50 Glasbena matineja sledi Tamburaški orkester Ferdo Livadic 09.05 Mozartine: Simfonični orkester 10.00 Obisk stare gospe, tv priredba komedije v izvedbi Sng Nova Gorica 11.50 Košarka, ep, osmina finala, prenos iz Lilla 11.50 Peta tekma 14.20 Šesta tekma 18.20 Sedma tekma 20.20 Žrebanje Lota 20.50 Osma tekma 22.50 Košarka, ep, osmina finala, posn. iz Lilla sledi Peta tekma 00.25 Šesta tekma 01.55 Sedma tekma 03.25 Osma tekma pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Oto čira čara 07.01 Kaja, ris. 07.15 Florjan, gasilski avto, ris. 07.25 Najlepše Andersenove pravljice, ris. 07.55 Viking Viki, ris. 08.05 Maša in medved, ris. 08.15 Viking Viki, ris. 08.25 Maša in medved, ris. 08.35 Čebelica Maja, ris. 08.45 Pikica in Pepermint, ris. 08.55 Mia in jaz, ris. 09.20 Spuži Kvadratnik, ris. 09.45 Lovci na zmaje, ris. 10.10 Ninja želve, ris. 10.35 Hotel 13, nan. 11.05 Tv prodaja 11.20 Padec s konja, am. film 13.05 Tv prodaja 13.20 Kuharski dvoboj tortic, am. ser. 14.15 Top 4 s Tjašo Kokalj 15.15 Kočljiva ugrabitev, am. film 16.55 Srce poletja, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Življenje, ki ga poznaš, am. film 22.10 Ljubezenski prekršek, am. film 00.05 Jane Eyre, ang. film 02.15 Zvoki noči 08.40 08.55 09.00 09.40 10.05 10.10 11.00 11.25 11.30 12.30 13.15 13.30 17.40 17.55 18.00 18.35 18.55 19.55 20.00 21.00 22.15 23.45 06.15 Utrip 06.30 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.20 Z vrta na mizo 10.35 10 domačih 11.05 Vem!, kviz 11.50 NaGlas! 12.20 Najprej stanovanje, dok. feljton 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Panoptikum: Trdnjava Evropa in migracije 14.40 Ljudje podeželja: Novi grški kmetje 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Lojzek, ris. 15.50 Studio Kriškraš: Igranje z zvokom 16.35 Duhovni utrip 17.00 Poročila, vreme, šport 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Nuki in prijatelji, ris. 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Opus 23.35 Glasbeni večer: Dan vrnitve Primorske k matični domovini 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Dnevnik 01.45 Info-kanal 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem, kviz! 11.45 Obzorja duha 12.20 Grafit kriminal, dok. feljton 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Kaj govoriš?=So vakeres? 14.35 Evropski magazin 15.00 Poročila 15.10 Potepanja: Barangolasok 15.45 Viki Vijak, ponov. 15.55 Ribič Pepe 16.25 Profil 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Moj vrt ima načrt, 3/5 17.55 Novice 18.00 Oblakov kruhek, ponov. 18.10 Kioka, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Pesem ptic trnovk, 8/10 20.55 Aljažev stolp: »Ta pleh ima dušo«, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci: Pater Jože Kokalj 00.50 Profil 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov. 02.30 Info-kanal 01.45 Info-kanal TVSLOr TVSLOT 06 00 Otroški kanal 06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program OP sledi Ava, Riko, Teo, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.35 Janezek in Samuel, ris. 07.45 Mucika, ris. 07.55 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Vetrnica: Traktor 08.10 Zgodbe iz školjke: Vse je enkrat prvič 08.35 Dežnik, morda ljubezen, igrani film 08.50 Infodrom 09.15 Točka, glasb. odd. 10.05 Na lepše 10.50 Dobro jutro 13.05 Ljudje in zemlja 14.05 Polnočni klub: Jem in pijem, ker je slovensko 15.15 Košarka, ep, posnetek iz Lilla 17.00 Halo TV 18.00 Košarka, ep, posn. iz Lilla 20.00 Jutranji vlak, h 21.00 George Gently, 1/4 22.30 Nickyjeva družina, dok. odd. 00.10 Točka, glasb. odd. 00.55 Halo TV 01.55 Športni posnetki: Košarka, ep, posnetek iz Lilla 03.25 Košarka, ep, posnetek iz Lilla pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mojster MIha, ris. 07.20 Želvica Lulu, ris. 07.50 Grozni Gašper, ris. 08.05 Anubisova hiša, nan. 08.30 Tv prodaja 08.45 Ivanjski ognji, nan. 10.25 Tv prodaja 10.40 Grehi preteklosti, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Dubrovniška zora, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Gostilna išče šefa 14.00 Kar bo, pa bo, nan. 15.00 Usodno vino, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Ivanjski ognji, nan. 18.00 Ivanjski ognji, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Usodno vino, nan. 22.00 24ur zvečer 22.40 Na kraju zločina, nan. 23.35 Gasilci v Chicagu, nan. 00.30 Seznam strank, nan. 01.20 Beli ovratnik, am. nan. 02.05 24ur zvečer, ponov. 02.45 Zvoki noči PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš: Previdno na poti v šolo 2321. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Aktualno: Nezgode pri delu 2322. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Župan z vami: Peter Misja, župan Občine Podčetrtek Kuhinjica, izobraževalna oddaja Prodajno TV okno Videostrani, obvestila Prodajno TV okno Napovedujemo Miš maš: spoznajmo trobila Ustvarjalne iskrice Pop Corn: I.C.E., Tim Kores - Kori Vabimo k ogledu Humanitarna odprava Papua Nova Gvineja Naj viža, Gašperji, ans. Veseli Dolenjci Jutranji pogovori Videostrani, obvestila 06.00 Otroški kanal 07.00 Otroški program OP sledi Ava, Riko, Teo, ris. 07.05 Nuki in prijatelji, ris. 07.10 Fifi in cvetličniki, ris. 07.20 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.25 Pri Slonovih, ris. 07.35 Janezek in Samuel, ris. 07.45 Mucika, ris. 07.55 Tork, ris. 08.00 Zakaj? Zato!, ris. 08.05 Studio Kriškraš: Igranje z zvokom 08.30 Zgodbe iz školjke: Ivan Cankar 08.50 Opus 1: Plesna miniatura 2014 09.40 Točka, glasb. odd. 12.00 Dobro jutro 14.15 Poletna noč: Poklon Elzi Budau 16.00 Dober dan 17.00 Halo TV 18.15 Košarka, ep, 1. četrtfinalna tekma, prenos iz Lilla 20.40 Košarka, ep, 2. četrtfinalna tekma, prenos iz Lilla 22.50 Naj muzika igra 23.20 Točka, glasb. odd. 00.05 Halo TV 01.10 Košarka, ep, posnetek 1. in 2. četrtfinalne tekme iz Lilla 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2322. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.00 Kultura, informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Prodajno TV okno 12.05 Videospot dneva 12.10 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Besede miru - Beograd 18.30 Regionalne novice 2 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Ob prazniku MO Velenje, pogovor z županom Bojanom Kontičem 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Iz našega arhiva - 50 zvezd za otroke 3 21.50 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Videospot dneva 23.25 Videostrani, obvestila 06.05 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 12.00 Opus 12.25 Tea time na Goričkem, dok. feljton 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Intervju: Robert Ličen 14.25 Glasnik 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Turbulenca, izob. odd. 17.55 Novice 18.00 Pujsek Bibi, ris. 18.10 Bacek Jon, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.30 Slovenska kronika 20.05 Diplomacija, fran. nem. film 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Ponudba in povpraševanje, gledališka pred. 01.30 Profil, ponov. 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Dnevnik, ponov. 03.10 Info-kanal TV SLO T 06.00 07.00 sledi 07.05 07.10 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.05 08.30 08.45 08.55 09.30 10.30 11.00 12.05 14.35 15.10 16.00 17.00 18.15 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mojster Miha, ris. 07.20 Želvica Lulu, ris. 07.50 Grozni Gašper, ris. 08.05 Anubisova hiša, nan. 08.30 Tv prodaja 08.45 Ivanjski ognji, nan. 09.45 Ivanjski ognji, nan. 10.25 Tv prodaja 10.40 Grehi preteklosti, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Dubrovniška zora, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Gostilna išče šefa 14.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan. 15.00 Usodno vino, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Ivanjski ognji, nan. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Preverjeno 22.00 24ur zvečer 22.40 Na kraju zločina, nan. 23.35 Gasilci v Chicagu, nan. 00.30 Seznam strank, nan. 01.20 Beli ovratnik, am. nan. 02.05 24ur zvečer, ponov. 02.45 Zvoki noči © 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 Ob prazniku MO Velenje, pogovor z županom Bojanom Kontičem 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Videospot dneva 12.00 Prodajno TV okno 12.15 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš: Spoznajmo tolkala 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2323. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Športni torek 20.40 Dotiki gora: Resevna 21.00 Poskrbimo za svoje oči 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila Otroški kanal Otroški program OP Ava, Riko, Teo, ris. Nuki in prijatelji, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Pokukajmo na Zemljo, ris. Pri Slonovih, ris. Janezek in Samuel, ris. Mucika, ris. Tork, ris. Zakaj? Zato!, ris. Ribič Pepe Zgodbe iz školjke: Mačka in miš Zgodbe iz školjke: Samotni otok Mihec in Maja, nan. Točka, glasb. odd. Profil Halo TV Dobro jutro Naši vrtovi, dok. ser. Fabiani: Plečnik, dok. film Dober dan Halo TV Košarka, ep, 3. četrtfinalna tekma, prenos iz Lilla Žrebanje Lota 4. četrtfinalna tekma, prenos iz Lilla Se zgodi: Ljubezen, ljubezen, ljubezen, 14/15 Točka, glasb. odd. Halo TV Košarka, ep, 3. in 4. četrtfinalna tekma, posn. iz Lilla Migaj raje z nami, odd. za razg. življenje 20.20 20.40 23.30 00.00 00.45 01.45 04.50 06.00 24ur, ponov. 07.00 Mojster Miha, ris. 07.20 Želvica Lulu, ris. 07.50 Grozni Gašper, ris. 08.05 Anubisova hiša, nan. 08.30 Tv prodaja 08.45 Ivanjski ognji, nan. 10.25 Tv prodaja 10.40 Grehi preteklosti, nan. 11.35 Tv prodaja 11.50 Dubrovniška zora, nan. 12.45 Tv prodaja 13.00 Gostilna išče šefa 14.00 Kar bo, pa bo, hrv. nan. 15.00 Preverjeno, nan. 16.00 Grehi preteklosti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.20 Ivanjski ognji, nan. 18.00 Ivanjski ognji, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Gostilna išče šefa 21.00 Usodno vino, nan. 22.00 24ur zvečer 22.40 Na kraju zločina, nan. 23.35 Gasilci v Chicagu, nan. 00.30 Seznam strank, nan. 01.20 Beli ovratnik, am. nan. 02.05 24ur zvečer, ponov. 02.45 Zvoki noči 08.40 Prodajno TV okno 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Napovedujemo 10.35 2323. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Prodajno TV okno 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani, obvestila 17.40 Prodajno TV okno 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (125) 18.20 Pika Nogavička v Angliji 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 10. 8. 2015, barve: CM K, stran 13 10. avgusta 2015 »»WAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček G PARTRIDGE, SALLY: Črna zanka od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Sodobni triler odslikava stanje marsikatere družine 21. stoletja, v kateri so mladostniki zaradi prezaposlenih in s kariero obsedenih staršev prepuščeni dobrim in slabim stranem interneta. Srednješolka Jenna se sooča z neurejenimi odnosi v družini, neuslišano ljubeznijo in nerazumevajočo prijateljico. Edini svet, ki jo razume in v katerem se počuti pomembno ter vredno, je virtual-ni, zato večino svojega prostega časa preživi na Facebooku in v spletni klepetalnici. Čemu bi torej zavrnila prošnjo za prijateljstvo s fantom pod imenom RobertRose? Njuni klepeti prerastejo v srečanje v živo in Jenna v prepričanju, da je našla svojo sorodno dušo, postaja vedno bolj odvisna od njunih klepetov in srečanj, kar jo vodi v past ... KONDO, MARIE: Umetnost pospravljanja od - Odrasli / 643 - Stanovanje »Pokondajte« svoj dom in življenje ob napotkih, ki jih v svojem priročniku opisuje svetovno znana svetovalka za čiščenje in pospravljanje, Marie Kondo. Japonska gurujka, bolj znana po vzdevkom Konmari, že od malih nog proučuje tehnike in organizacijo pospravljanja. Njeno osnovno vodilo pri tem je, da obdržimo le tiste stvari, ki nas delajo srečne ali nam nekaj pomenijo, od nepotrebnih pa se poslovimo. Po njeni metodi pospravljamo po sku- službena situacija, ki jo mora reševati na daljavo. Tu je še očarljivi in razumevajoči Harry, ki jo vedno znova preseneti v nemogočih situacijah. Imogen se prvič po težki življenjski preizkušnji začne spraševati, ali je pripravljena ponovno ljubiti. Zabavno in sproščujoče branje. MIKLAVC, ANDREJ: Šepetalec športnim otrokom od - Odrasli / 796 - Šport Nekdanji športnik, olimpijec, podjetnik in svetovalec je avtor kratkega priročnika za starše in vse, ki se ukvarjamo z otroki v športu. V njem podaja koristne nasvete in informacije, za katere se zdi, da jih imamo v glavi, v praksi pa jih bodisi pozabimo ali ne znamo uporabiti. Ko se otrok sreča z nekim športom, pride prej ali slej do spoznanja, da mora za razvoj svojih sposobnosti vaditi. To bogato izkušnjo lahko kori- m h ( .W2 \m pinah, od lažjih skupin predmetov (oblačila, knjige, dokumenti) do težjih skupin (spominki, fotografije). Konmari je učinke svoje metode pospravljanja preizkusila v številnih domovanjih in stranke so s tem zadovoljne. Pospravljeno stanovanje vpliva na jasnost misli in nam spremeni pogled na življenje, kajti obkroženi smo s stvarmi, ki jih imamo radi. Mogoče pa je vredno preizkusiti, vendar na pomoč Konmari nikar ne računajte, saj je zasedena že mesece vnaprej. COSTELLO, JANE: Najboljše počitnice od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Samohranilka Imogen se z najboljšima prijateljicama, visoko nosečo Meredith in lezbijko Nicolo, odpravi na razkošne počitnice v Barcelono. Njihova pričakovanja so seveda velika, vendar se Imogen že prvi dan zasluti, da bo težko odklopila vsakdanje težave, saj se na obzorju pojavi težavna CITY CENTER Celje • Četrtek, 10.9., Biotržnica • Petek, 11.9., od 14.00 dalje: Kmečka tržnica, 18.00 in 19.00 jesenska modna revija • Sobota, 12.9., 10.30 otroška modna revija, 18.00 in 19.00 jesenska modna revija • Nedelja, 13.9., 11.00, Pravljične 5EPE TAL,EC ŠPORTNJM OTROKOM stno prenese na ostala področja v življenju npr. na učenje jezikov, matematike, kuhanja itd. Šport je čudovita priložnost za razvoj samodiscipline, potrpežljivosti, dokazovanja in spreminjanja neuspeha v uspeh. Starši moramo biti tisti, ki ga pri tem podpiramo, se z njim pogovarjamo in gradimo trikotnik zaupanja med trenerjem, otrokom in nami. Bistveno pa je, da mu pomagamo razumeti, da pri vsem tem ni pomemben rezultat, temveč njegov trud. Le tako otrok nikoli ne bo imel občutek poraza, četudi ni zmagal, kar je osnova za napredek na katerem koli področju v življenju. LINDSEY KELK: Obožujem London od - Odrasli / 821-311.2 - Družbeni romani Življenje glavne junakinje Angele Clark se v tokratni zgodbi seli nazaj v London, a le v obliki obiska. Angela si je po neljubem dogodku v dveh letih ustvarila življenje čez lužo, v New Yorku, kjer ima zaročenca, stanovanje, prijatelje in žanje prve uspehe v svoji karieri. Novica, da se bo poročila, je do njenih staršev pricurljala drugače, kot si je Angela predstavljala, zato jim mora pojasniti okoliščine, predvsem pa predstaviti njunega bodočega zeta. V Londonu se ji pridružita njena najboljša prijateljica Jenny in zaročenec Alex. Ko staknejo glave skupaj z njeno družino, se utrne ideja, da bi se poroka lahko zgodila kar na domačem vrtu bodoče neveste čez teden dni. Po začetnem šoku se Angeli ideja ne zdi tako slaba, toda ali bo teden dni priprav na poroko dovolj? Zabavna zgodba za bodoče neveste. a vgp urice: Herbert Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek: 14.00-21.00, tobota: 10.00-21.00, nedelja: 10.00-20.00 Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 10. september 9.30 Vila Bianca (dvorana) Mednarodni Lirikonfest 2015: 1. Lirikonfestovo omizje 2015 (1. del): Med intimnostjo in turizmom 12.00 Vila Bianca (dvorana) Mednarodni Lirikonfest 2015: 1. Lirikonfestovo omizje 2015 (2. del): Literarni turizem 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 16.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Pustolovščina za mlade detektive, igra za osnovnošolce 17.00 Družinski center Harmonija, Trg mladosti 6 Delavnica Kako otroku postaviti meje? 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 18.00 Terasa Ribiškega doma - Lirikonov rezervat za poezijo ob Škalskem jezeru Mednarodni Lirikonfest 2015: Degustacija antologije Hotenja 25 19.19 Knjižnica Velenje Potopisno predavanje Veličastna Nova Zelandija 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Gala folklorni večer Od Celja do Žalca pa vse do Velenja 20.30 Terasa Ribiškega doma Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015: Degustacija literarnega berila Rp. Lirikon21 (2015), izvirna in prevedena evropska poezija XXI. stoletja 21.30 Terasa Ribiškega doma Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015: Koncert skupine Hamlet Express Petek, 11. september 6.0 7.30 9.30 12.00 12.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Sveta trojica Središče Velenja Najboljše novice sveta, predstavitev časopisa The World's Best News Vila Bianca (dvorana) Mednarodni Lirikonfest 2015: 2. Lirikonfestovo omizje 2015: Je poezija / umetniška literatura še prostor umiritve? Trivialnost / banalnost na pohodu?! Pesnik! evropska stigma 21. st. Vila Bianca (dvorana) Mednarodni Lirikonfest 2015: 3. Lirikonfestovo omizje 2015: Poezija kot blagovna znamka Lokacije čistilnih naprav Odprtje čistilnih naprav Grmov vrh, Mazej in Čuješ 16.00 Vila Bianca (galerija) Mednarodni Lirikonfest 2015: Pomenkovalno o aktualnih vprašanjih književnega ustvarjanja, vrednotenja in posredovanja drugim narodom 16.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Pustolovščina za mlade detektive, igra za osnovnošolce 17.30 Vila Bianca (galerija) Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015: Pogovor z Lirikonfestovimi lavreati 2015 19.00 Vila Bianca (dvorana) Mednarodni Lirikonfest Velenje 2015: Muzaget na Lirikonfestovem Olimpu - Akademija Poetična Slovenija 2015 19.00 Vila Herberstein Velenje Trianglov lovski glasbeni večer s ščepcem kulinarike 21.00 Vila Bianca (dvorana) Mednarodni Lirikonfest 2015: Vse je v redu z mojo dušo - koncert skupine Patetico 21.00 eMCe plac Pokunigundin klubski večer Sobota, 12. september 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Turška gora 8.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica 8.00 Cankarjeva ulica Bolšji sejem 9.00 Staro Velenje Rokodelska tržnica 9.00 Sejna dvorana Mestne občine Velenje Dan odprtih vrat Mestne občine Velenje 9.00 Zbirno mesto: Gasilski dom Šalek Pikin pohod 9.00 Učilnica Plus, Trg mladosti 6 Pustolovščina za mlade detektive, igra za osnovnošolce 9.00 Knjižnica Velenje Zeliščarna: zeliščna posvetovalnica 10.00 Zbirno mesto: pred gasilskim domom Velenje Tematsko turistično vodenje za občane: Na obisku pri velenjskih gasilcih in policistih 10.00 Zbirno mesto: TIC Velenje turistično vodenje po Velenju s kolesom (Evropski teden mobilnosti) 11.00 Velenjsko jezero Regata Srebrnih surfarjev 16.00 Terasa Kavarne Lucifer 1. Tradicionalni Špricarfest 20.15 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma 1. SNG lige NK Rudar Velenje : NK Celje 21.00 eMCe plac Pokunigundin klubski večer Nedelja, 13. september 14.30 Vinska Gora - Vovkov mlin Mlinarska nedelja Ponedeljek, 14. september 8.00 Sedež UNI III, Efenkova 61 Dan odprtih vrat univerze 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: drama, triler Še ena priložnost Torek, 15. september 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 14.00 Ljudska univerza Velenje Delavnica Slovenski jezik malo drugače 16.00 Muzej Velenje O mastodontu in nekdanjih Škalah, odprtje razstave in pogovor o najdbah mastodonta 17.00 Mladinski hotel Velenje Zupanov sprejem za novorojence 17.30 Knjižnica Velenje Odprtje Pikinih razstav v Knjižnici Velenje: razstave ilustracij Urše Šonc Krog letnih časov / razstave otrok Vrtca Velenje Pikino glasbeno potovanje skozi letne čase / razstave bralke meseca, častne pokroviteljice Pikinega festivala Katarine Čas Knjige mojega življenja Sreda, 16. september 6.00 Odhod z avtobusne postaje Velenje Planinski pohod Partizanka -Ribnica 9.00 Rudarska cesta Dan brez avtomobila ob Evropskem tednu mobilnosti 14.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje / delavnice 14.00 Vila Bianca, mansarda Delavnica Delaj vitko 16.00 Jenkova cesta, pri avtobusni postaji Odprtje Jenkove ceste 17.00 Titov trg Velenje S starimi kolesi naokrog (Evropski teden mobilnosti) 17.00 Ljudska univerza Velenje Predstavitev potovalnih zgodb 18.00 Velenjski grad Predstavitev knjige Šaleški gradovi viteza Gadolle ŠOŠTANJ Četrtek, 10. september 10.00 Rokometno igrišče Šoštanj Šaljive gibalne in rajalne igre Nedelja, 13. september X Odhod iz AP Šoštanj Ravne - Črna prst - Stržišče 14.00 Športno igrišče Gaberke Turnir v malem nogometu med zaselki Gaberk Ponedeljek, 14. september 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje 18..00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 15. september 7.30 Medgeneracijsko središče Šoštanj Pogovor, izmenjava receptov, družabne igre Sreda, 16. september 12.30 Središče za samostojno učenje Šoštanj Računalniška delavnica: Pisanje elektronska pošte 14.00 Kegljišče Šoštanj Kegljanje na kegljišču ŠMARTNO OB PAKI Petek, 11. september 20.00 Poletni oder ob Mladinskem centru Pozno poletni festival - narodno zabavni večer, ansambla Greh in Lunca Sobota, 12. september 3.00 Športni center Gavce - VelikiVrh Srečanje krajanov VS Gavce -Veliki Vrh in ŠRD Gavce - Veliki Vrh Nedelja, 13. september 19.00 Prireditveni prostor pod kozolcem ob MC Pozno poletni festival - Predstava Z lesom v svet Ponedeljek, 14. september 18.00 Sejna soba v Hiši mladih Svetniška pisarna SD 19.00 Sejna soba v Hiši mladih Poslanska pisarna SD Lunine mene 27. septembra, ob 8:41, prazna luna - mlaj 9. mlinarska nedelja - srečanje soseske Velenje, 13. septembra - V nedeljo ob 14.30 bodo v Dolini mlinov, na meji med MO Velenje in občino Dobrna, člani KUD Dobrna in TD Vinska Gora (v sodelovanju z ostalimi društvi z Dobrne in Vinske Gore) izvedli 9. Mlinarsko nedeljo. Organizatorji bodo pet zgornjih mlinov okrasili z jesenskimi aranžmaji. Ob sprehodu po dolini mlinov bosta pri vsakem mlinu voditelja Ivica Vanovšek iz KPD Vinska Gora in Jaro Tašler iz KUD Dobrna predstavila zgodovino mlina. Pevci in godci z Dobrne, Vinske Gore in okolice bodo izvedli krajši kulturni program. Bogat kulturni program bo tudi ob spodnjem Vov-kovem mlinu, kjer bodo lahko obiskovalci ob stojnicah degustirali kulinariko iz teh krajev. Tudi letošnja izvedba Mlinarske nedelje bo imela geslo »Srečanje soseske«. Obiskovalci si bodo lahko ogledali delovanje mlina, mlinar pa jim bo povedal nekaj zanimivih zgodb iz zgodovine delovanja Vovkovega mlina. Sodelovali bodo lahko tudi v različnih igrah na temo žita in moke. Organizatorji tudi letos pričakujejo več kot 1000 obiskovalcev. a bš KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka MINIONI2D in 3D Minions (ZDA) Animirana družinska komedija, sinhroni-zirana v slovenščino, 94 minut Režija: Kyle Balda, Pierre Coffin Slovenski glasovi: Pija Zemljič, Vlado Vlaškalič, Kristijan Ostanek, Tanja Burič Ribič, Uroš Buh, Mojca Funkel, Vesna Slapar, Martin Jelovšek, Igor Štamulak, Se-bastijan Starič, Jernej Kuntner idr. Petek, 11. 9., ob 18.00 Sobota, 12. 9., ob 18.00 3D NORE POČITNICE: NOVA GENERACIJA Vacations (ZDA) Pustolovska komedija, 99 minut Režija: John Francis Daley, Jonathan M. Goldstein Igrajo: Chris Hemsworth, Chevy Chase, Leslie Mann, Beverly D'Angelo, Christina Applegate, Ed Helms idr. Sobota, 12. 9., ob 20.15 Nedelja, 13. 9., ob 18.00 HITMAN: AGENT 47 (ZDA) Akcijska kriminalka, triler, 96 minut Režija: Aleksander Bach Igrajo: Rupert Friend, Zachary Quinto, Hannah Ware, Ciarán Hinds, Thomas Kretschmann, Emilio Rivera idr. Petek, 11. 9., ob 20.15 Nedelja, 13. 9., ob 20.00 Ponedeljek, 14. 9., ob 18.00 LEGENDA O SARILI The Legend of Sarila (Kanada) Animirana družinska pustolovščina, sin-hroniziran sinhronizirana v slovenščino, 80 minut Režija: Mia Hansen-Love Slovenski glasovi: Primož Pirnat, Iztok Luzar, maja Kunšič, Gašper Jarni, Andrej Murenc, Vesna Pernarčič idr. Petek, 11. 9., ob 18.15 - mala dvor. Sobota, 12. 9., ob 18.15 - mala dvor. Nedelja, 13. 9., ob 16.00 - Pikin kino 45 LET 45 Years (VB) Romantična drama, 95 minut Režija: Andrew Haigh Igrajo: Charlotte Rampling, Tom Courte-nay, Geraldine James, Dolly Wells, David Sibley, Sam Alexander, Richard Cunningham Marc, idr. Petek, 11. 9., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 12. 9., ob 20.00 - mala dvor. Nedelja, 13. 9., ob 19.00 - mala dvor. PIKSLI Pixels (ZDA) Domišljijska akcijska komedija, ZF Režija: Chris Columbus Igrajo: Adam Sandler, Kevin James, Michelle Monaghan, Peter Dinklage, Josh Gad, Brian Cox, Sean Bean idr. Nedelja, 13. 9., ob 10.30 - Pikin kino ŠE ENA PRILOŽNOST En Chance til (Danska) Drama, triler, 102 minuti Režija: Susanne Bier Igrajo: Nikolaj Coster-Waldau, Ulrich Thomsen, Nikolaj Lie Kaas, Thomas Bo Larsen, Maria Bonnevie idr. Ponedeljek, 14. 9., ob 20.00 - Filmsko gledališče Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »»^AS 10. avgusta 2015 Nagradna križanka Caffetterie in Pekarne Vodončnik Peter Vodončnik, s. p. Paka Pri Velenju 43, Velenje Tel: 03 5865 000 E-mail: pekarna@siol.net www.vodoncnik.si Pekarna Vodončnik je družinsko podjetje, ki obratuje že od leta 1990. Izdelujejo več vrst kruha, peciva in domačih piškotov. Posebnost pekarne je, da so vsi pekovski izdelki narejeni po domačih receptih, brez škodljivih aditivov, konzervansov in umetnih barvil. Njihovi pekovski mojstri še vedno več kot 90 odstotkov izdelkov oblikujejo ročno. Izdelki Pekarne Vodončnik so na voljo v domači prodajalni in kavarni v Paki pri Velenju, ter trgovinah na širšem območju Šaleške in Savinjske doline. Pred nedavnim so v Mislinji, natančneje v centru Lopan, odprli novo poslovalni-co-Kavarna in pekarna Mislinja, kjer vam poleg odličnega kruha in peciva ponudijo tudi izvrstno kavo Illy. Delovni čas prodajalne in kavarne v Paki pri Velenju: pon-sob 5.30 do 22.00 ned 07.00 do 13.00 Delovni čas Kavarna in pekarna Mislinja: pon-sob 06.00 do 22.00 ned 07.00 do13.00 Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom »Pekarna Vodončnik«, najkasneje do ponedeljka 8. septembra. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. tftOBJIST m©S® fftUBUST Zdrobi vse! . „„ Naseka vse! Obiščite nas na MOS 2015 v hali D. UNIVERZALNI DROBILNIKI HIDRAVLIČNI CEPILNIKI DRV RUBJST ROBUST d.o.o., Arja vas 104, SI - 3301 Petrovče T: 03 703 88 23, M: 031819 788, E: ¡nfo@robust.si, W: www.rabust.si Nagrajenci križanke »FKPV Celje«, objavljene v tedniku Naš čas dne 27. avgusta 2015, so: Aria Verdan, Prešernova 22 d, 3320 Velenje; Bojan Knez, Tomšičeva 55, 3320 Velenje; Joža Podojsteršek, Prešernova 7 a, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za dvig nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: FKPV TURIZEM ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 31. avgusta do 6. septembra od niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 31. avgusta do 6. septembra (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka ČETRTEK, 10. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 11. avgusta I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 12. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 13. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 14. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 15. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmtijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 16. avgusta I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. najem predavalnic WWW.abitura.Si • Lava 7, 3000 Celje • telefon: 03 428 55 32 Začetek ogrevalne sezone 2015/2016 Vse odjemalce toplotne energije obveščamo, da so toplovodni sistemi pripravljeni za ogrevalno sezono 2015/2016, tako da se lahko začne ogrevanje stanovanjskih objektov, individualnih hiš ter poslovnih in drugih objektov. Stanovalci v stanovanjskih blokih lahko začnejo z ogrevanjem tako, da upravnika bloka obvestijo, da želijo imeti ogrevane prostore. Upravnik bloka o tem pisno obvesti Komunalno podjetje Velenje. Na podlagi pisnega obvestila upravnika, Komunalno podjetje Velenje začne z ogrevanjem. Komunalno podjetje Velenje, d. o. o. U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d. o. o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Naš čas, 10. 8. 2015, barve: CM K, stran 23 10. avgusta 2015 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 23 ELENJE JIG Sobota, 12. september 2015, med 9. in 13. uro predstavitev rokodelcev in dnmačih obrtnikov iz vse Slovenije (glineni izdelki, kvačkanje, izdelki iz slame. rešeni izdelki...) S S MS® ' * KSS1WOVEUNJE NADALJUJEMO TRADICIJO KAMNOSEŠTVO PODPEČAN MARMOR - GRANIT izdelava nagrobnikov | okenskih polic | stopnišč in pultov Sebastjan Podpečan, s. p. www.kamn0sestv0-p0dpecan.si Šalek 20 | Velenje | 070 849 569 mali OGLASI GIBANJE prebivalstva DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. 031 443 365 (AA) NUDIM SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STANOVANJE in hrano nudim ženski za pomoč v gospodinjstvu in na vrtu. Pogoj: poštena, zanesljiva, stara nad 65 let. Gsm: 041 829 089 STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 NEPREMIČNINE V CENTRU Šoštanja oddam hišo za poslovni prostor. Gsm: 031 387 207 2-SOBNO opremljeno stanovanje v okolici Nazarij oddam v najem. Gsm: 041 423 152 PRIDELKI FIŽOL v zrnju, češnjevec, letošnji, prodajamo na kmetiji. Prodamo tudi 2 ha silažne koruze na njivi. Gsm: 031 350 928 4 HA silažne koruze prodam. Gsm: 041 726 806 KROMPIR desire, suhe kocke sena in okrogle bale prodam. Gsm: 051 388 874 HLEVSKI goveji gnoj, okoli 40 m3, prodam. Gsm: 041 570 440 SUHA mešana drva prodamo. Gsm: 041 963 440 BUKOVA suha drva prodam. Gsm: 031 517 415 BUKOVA drva prodam. Tel.: 03 5886 267, gsm: 041 577 305 KORUZO za silažo, koruzo v zrnju, / odkos lucerne 5 ha/ slamo in fižol siv- ček, prodam. Gsm 041 905 999 GNOJ z dostavo, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI PRODAJA nesnic v nedeljo, 13. 9., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 8761 202, gsm: 041 442 162 TELICE, črno bele, od treh do sedmih mesecev breje, prodam. Gsm: 031 650 937 BIKCA, črno belega, starega 10 dni, prodam za nadaljnjo rejo. Gsm: 031 266 194 PRAŠIČE najboljše mesnate pasme za dopitanje prodam. Možna dostava. Fišar, gsm: 041 619 372 RAZNO DESET lesnoobdelovalnih strojev in megane 1.9 karavan, prev. 203.000 km, reg. do 3/16, vinjeta, gume, klima, prodam. Gsm: 041 784 508 ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. ZD VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445. DEŽURSTVA LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 12. in 13. 9. - Mojca Pusovnik, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00, sobota od 8.00 - 13.00 Ambulanta v Šoštanju, Kajuhova 13, je začasno zaprta! habit nepremičnine Habit, d.o.o., Koroška 48, Velenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 3-sobno stanovanje na Gorici, Velenje, v mirnem delu naselja, na odlični legi, 89 m2, 1/5 nad., zgrajeno 1981. ER C(35-60kWh/m2a) Cena 86.000 evr. Samostojna hiša v Lokovi-ci, na čudoviti lokaciji z lepim razgledom, K+P+M, 90 m2, popolnoma adaptirana leta 2005, 2600 m2 zemljišča. ER D(60-105 kWh/m2a) Cena 99.000 evr. več na ■ ■ ■ ■ ■ www.habit.si Upravna enota Velenje POROKE Starc Dejan, Koželjskega ulica 2 in Videmšek Polonca, Velenje, Goriška cesta 57; Part Jure, Šmartno ob Paki, Slatina 26 in Hrnčič Jana, Velenje, Laze 4a. SMRTI Toter Anton, roj. 1932, Šoštanj, Trg svobode 9; Čehajic Fikret, roj. 1940, Celje, Nušičeva ulica 14; Peček Marjan, roj. 1961, Šentjur, Pletovarje 17; Slatin-šek Marija, roj. 1939, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Kolovrat 8; Kliner Vincenc, roj. 1929, Šmartno ob Paki, Paška vas 20; Letonje Dragica, roj. 1934, Velenje, Efenkova cesta 36; Menih Jožef, roj. 1932, Šoštanj, Topolšica, Topolšica 42; Avbrecht Milan, roj. 1968, Velenje, Pire-šica 7; Žohar Štefan, roj. 1939, Velenje, Kersnikova cesta 17. l/t KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje ENERGETIKA VODOVOD IN KANALIZACIJA POKOPALIŠKA DEJAVNOST GLEDE OBRAČUNA ZA HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO INDUSTRIJO POGREBNO I REKLAMACIJE I INDIVIDUALNE I 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražllh 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan Plačilo na obroke SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Dragi deda, ki si ljubljen bil, ti nas nisi zapustil, čeprav na grobu tvojem sveče že gorijo, v očeh pa naših solze se iskrijo, vsaka sveča na grobu tvojem goreča ... Z njo ugaša tudi naša sreča. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in pradedek STANKO KUKEC iz Pariželj 119, Braslovče 13. 4. 1933 - 29. 8. 2015 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja, podarjene sveče, sv. maše in moralno pomoč. Najlepša zahvala gasilcem PGD Parižlje - Topovlje, posebna zahvala poveljniku PGD g. Milošu Dernaču za vso izkazano pomoč. Zahvaljujemo se pogrebni službi Morana in gospodu župniku Gosaku za lepo opravljen obred. Žalujoči žena Majda, sin Stanko z družino in vnukinja Neli z družino ZAHVALA JOŽEF MENIH iz Topolšice A 25. 2. 1932 - 2. 9. 2015 Ob smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in svaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede, darovano cvetje, sveče in denarne prispevke. Zahvaljujemo se osebju Bolnišnice Topolšica, gospodu dekanu ter kaplanu, govorniku Tomažu, Dragotu ter Borisu. Zahvala tudi PGD Topolšica in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in se boste ustavljali na njegovem grobu ter se ga spominjali. Žalujoči vsi njegovi Naš čas, 16. 7. 2015, barve: CM K, stran 24 V Šmartnem ob Paki živahno tudi poleti V občini Šmartno ob Paki se tudi poleti kaj dogaja, v precejšnji meri tudi zaradi tamkajšnjega javnega zavoda Mladinski center. Dogajanje je v zadnjem času še okrepljeno, saj se vrstijo prireditve tradicionalnega Po-znopoletnega festivala, katerega medijski pokrovitelj je Radio Velenje. Otvoritveni dogodek je potrdil, da se je festival med občani prijel in da je za druženje, zadovoljstvo potrebno predvsem malo dobre volje in pripravljenosti. Obiskovalci so pohvalili idejo o »šmarški plaži« ter o roštiljadi, ki so jo pripravila nekatera tamkajšnja društva. Ta so ob tej priložnosti lahko tudi predstavila svojo dejavnost. To možnost so izkoristili člani šmarškega turističnega društva, taborniki Hudega Na otvoritvenem dogodku - šmarški plaži in roštiljadi - so med drugim predstavili svojo dejavnost tamkajšnji taborniki. potoka, člani tamkajšnjega moto kluba Packenstein, šmarškega društva prijateljev mladine. Zelo dobro je bil obiskan tudi drugi dogodek v okviru festivala -koncert kantavtorja Adija Smolarja. Ta je v polni dvorani šmarškega kulturnega doma poskrbel za blizu dve uri vedrega razpoloženja. Vikend, ki prihaja, bodo popestrili ansambla Lunca in Greh, v nedeljo pa še ljubiteljski kulturni ustvarjalci iz Zgornje Savinjske doline s predstavo Z lesom v svet. ■ Tp Zaščitnica novega obdobja v razvoju Šoštanja Obletnica ponovne postavitve Marije Rožnovenske na trg Šoštanj - 25 let je minilo, ko so na trgu Bratov Mravljakov 24. junija 1990 ponovno postavili kip Marije Rožnovenske. Šoštanjčani smo bili takrat priča zgodovinskemu dogodku. Nebo nad mestom se je tistega nedeljskega dopoldneva počasi prebujalo, izza oblakov se je sramežljivo prikazalo sonce in naznanilo, da se bo tega dne na trgu zgodilo nekaj veličastnega v duhu vere, upanja in veselja. Ljudje so prihajali na šo-štanjski osrednji trg od vsepovsod, od blizu in daleč. Želeli so se pokloniti nečemu, kar jim je bilo v preteklosti odvzeto in znova vrnjeno. Na tej slovesnosti je spregovoril in obenem odkril ta sakralni spomenik takratni predsednik sveta Krajevne skupnosti Šoštanj Matjaž Natek. V programu so sodelovali godba Zarja in Mešani pevski zbor Svoboda. Blagoslov je na lepo nedeljo junija leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna država, opravil župnik msgr. Jože Pribožič. Največja zahvala in zasluga pa gre Viktorju Kojcu, kije septembra leta 1972 ob pomoči sokrajanov, kovača Ivana in njegove žene Justine Šoln, Mirka Ferka in Antona Ocvirka z gasilskim vozilom Gasilskega društva Šoštanj pripeljal v domači kraj ta dragoceni in težki tovor, ki je bil shranjen v grajskem stolpu depoja muzeja v Laškem. Ob tem je treba spomniti, daje prvotno znamenje iz belega kraškega marmoija stalo sredi trga, na mestu višine vode ob veliki poplavi. Postavila sta ga zakonca Woschnag v začetku 80-ih let 19. stoletja. Ma- rija naj bi od zdaj varovala prebivalce Šoštanja pred poplavami, ki pa so se ponavljale vse do regulacije reke Pake. Marija je bila odstranjena po drugi svetovni vojni leta 1952. Po tem se je njena pot iz Šoštanja nadaljevala v Družmirje, nato v Slovenske Konjice in na koncu v Laško. Po vrnitvi v Šaleško dolino je bila nekaj časa shranjena pri sodarstvu Jevše-nak v Šoštanju, od tu pa so jo v spremstvu policije in predstavnikov takratne občine Velenje odpeljali v muzej na Velenjskem gradu. Na šoštanjski trg se je znova vrnila leta 1990. Ureditveni načrt Šoštanja, izdelan na zavodu za urbanizem Velenje v letu 1989, je predvideval ponovno postavitev kipa Marije. Zasluge, da je ta sakralni spomenik postavljen, imai Matjaž Natek, kije zastopal krajevno skupnost Šoštanj pri naročilu izvedbenega projekta v omenjenem zavodu. Lehnično poročilo je bilo izdano novembra 1989, vodja projekta je bil Marko Vučina. Odgovorni projektant je bil Edvard Vučina, ki je sam izdelal načrte za vračilo spomenika na trg. Spomladi leta 1990 so jo po ureditvenem načrtu iz leta 1989 umestili na rob trga in jo usmerili proti zahodu. Za obnovo kipa je poskrbel domači kipar Franc Ravnjak. S to ponovno postavitvijo je Marija dobila novo simbolno vlogo, postala je zaščitnica novega obdobja v razvoju Šoštanja. a Rajko Zaleznik Trg svobode. Na delu trga, ki bo enotno tlakovan s kamnitimi kockami in ploščami, že polagajo tlakovce. šoštanjčani prenavljajo osrednji trg - Prebivalci gradnjo budno spremljajo Milena Krstič - Planine Šoštanj - Prostor pred občinsko zgradbo je že od junija eno samo veliko gradbišče. Prenavljajo Trg svobode. Šoštanjčani gradnjo in vse, kar je povezano z njo, vključno z dostopi do trgovin, lokalov in javnih ustanov ob gradbišču, spremljajo z razumevanjem, saj vedo, da bo s prenovljenim in na novo zastavljenim trgom mestno središče samo pridobilo. Sabina Božič je nad tem, da se dogaja, navdušena. Prepričana je, da bo Trg svobode lep in uporaben, da bo prostor, ki bo mestu v ponos. »Trg je bil nujno potreben obnove, da jo spremljata hrup in prah, pa je razumljivo,« pravi. Tudi to, da je treba v kakšno trgovino ali na Občino malo bolj naokoli, je ne moti. »Komaj pa čakam, da bo prenova končana, da bo gibanje manj ovirano, to je pa res,« doda. Trg je bilo nujno potrebno preurediti, saj zelenice niso imele Sabina Božič: »Hrup in prah sta prisotna i vsakem gradbišču.« V »Hr sta na v gra mestotvorne funkcije, parkiranje je bilo ponekod stihijsko, drevnina je zastirala poglede na ključni točki območja - spomenik NOB in stolpič na stari mestni hiši, javna razsvetljava je bila dotrajana, taka je bila tudi kanalizacija pod trgom ... »Dela dobro napredujejo. Prepričan sem, da jih bodo izvajalci dokončali do roka, do sredine oktobra. Malo motenj je pri delu sicer povzročala julijska vročina in zadnji nalivi, a vseeno vse teče po načrtu,« pravi župan Darko Menih. Anton Ocvirk, ki živi na Aškerčevi v neposredni bližini gradbišča in dnevno pogleda, kako de- Anton Ocvirk: »Zdi se mi, da ni pravega nadzora.« la napredujejo, pa meni, da obnova ne bo dokončana do roka. »Ni pravega nadzora nad izvajanjem del. Delavci rušijo, kopljejo, nazaj zasipajo in postavljajo ... Zdi se mi, da ni ene prave organizacije. Projekt pa je lep in tudi trg bo, ko bo obnovljen, prav lep.« Na Dleskovški planoti stoji bivak Jamarski kluba Spele-os Siga Velenje se je letos lotil zahtevne naloge. Na Dleskovški planoti (nahaja se med Robanovim kotom, dolino Savinje in Lučke Bele) je postavil jamarski bivak. Glavni pobudniki tega zelo pomembnega dogodka so predsednik jamarskega kluba Matic Boršnak ter aktivna jamarja Milan Pod-pečan ter Risto Sovčev. Ob tem so na pomoč priskočili še ostali jamarji. Po več-tedenskem delu in nošnji opreme in materiala na mesto, kjer sedaj stoji bivak, je bil trud končno poplačan. Toda potrebno je bilo veliko dela in priprav, preden je lahko vojaški helikopter (brez pomoči Janeza Me-lanška iz UR-SZR ter Anže-ta Oblaka to ne bi šlo) končno pripeljal bivak na pripravljeno mesto. Za prevoz je bilo po- trebno le še lepo vreme. Najprej je helikopter na planoto zapeljal jamarje, ki so morali pripravili še zadnje »malenkosti«, nato pa je odšel po bivak. Veselje jamarjev je bilo nepopisno, ko so ponovno zagledali helikopter in pod njim bivak. Ze je bilo treba poprijeti za vrvi in pomagati pilotom pri postavljanju bivaka na temelje. Po dveh poskusih je uspelo in bivak je bil postavljen. Seveda je sledilo nazdravljanje ter nato še sidranje bivaka in urejanje notranjosti. Postavili so tudi strelovod. Bivak stoji blizu kraja, kjer so ne dolgo nazaj izgubili svojega prijatelja, vodjo Jamarske reševalne službe Rajka Bračiča. Bivak bodo lahko uporabljali mnogi jamarji ob raziskovanju tega podzemnega območja ter najverjetneje tudi kdaj kakšen utrujeni planinec. a Mateja Mazgan ■