Izhaja Sa*< petek z datumom Prihodnjega dneva. šiliain .nai se frankujejo in po-v CpU Ure<^nvu hst3 »Mir« ovec, Pavličeva ulica št. 7. PrecinnupoSovor °d 10. do 11. ure edpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. lista°n'S' raj se samo po eni strani nap,Sejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. 0Pisom je treba za odgovor pri-'oziti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat Leto XXX. Celovec, 2. kimavca 1911. St. 44. Kam z denarjem? *iv]Vse toži o slabih časih. Denarja ni. gosiJCni-e te silno drago. Kmet in delavec, je g 0ct in uradnik komaj izhajajo. A vendar ]jua° u*ntam mnogo petič, ki jih taki srečni pa te nalagaj,°, na obresti, kar je popolnoma 'foli< |JI0' Denar mora donašati dobiček, ske a7)Ua 0110 tmčemo opozoriti naše sloven-igti^.^ateljo. Ti ne smejo biti samo ego- le na sebe misliti; temveč morajo da p .nar tako uporabiti, oziroma naložiti, ’hpg (l-e bližnjemu v korist; da se tistemu ki ip nrvmnpi nntrpìipn in glinic sre6a0. delovale v prid Slovencev. Toda ne-skav. te hotela, da so vsled nesramnega hujših ^ ntčvrednih nemškutarjev in lutrovske riernških časopisov trpele tudi sloven-cejn ..Sojtlnice, četudi niso bile pri nemški lja, .afbi kaši v Celovcu, ampak pri Ijub-j°tee »Zadružni zvezi«, ki ima, štiri mili-bin0 garancije. Žal, da imamo še vedno kj mnogo nezavednežev na Koroškem, heru ver.iamejo vsakemu raztrganemu rie)1i| ''jtarskemu frakarju, kakor pa pamet-Verifj Slovencu. Sedaj — čez eno leto so se spai. ar morali ljudje prepričati, da so ne-slovom ttcmškutarji samo hujskali zoper ‘Siov/18^0 posojilnice, da bi jim škodovali. spj.p !lsRi vlagatelji morajo sedaj vendar i;z„^deti, da niti eden vložnik ni ZatoU } p 1 niti enega vinarja. In slovpSo ?e tahko prepričali, da je denar v nalo/ISkih hranilnicah popolnoma varno Šifjf611- Bolj varno kakor v nemesi gì ' tbi slovenskih hranilnicah jamčijo Varnoahi z vsem svojim premoženjem za k^Sah .hranilnih vlog, kar pri nemških če tj hi; te imajo le rezervne zaklade, in hipotpu1(^ei0> Hi nobene garancije več razun ho hVl karna posojila. Kljub temu pa še ved-hak tskajo plačani nemškutarji po gostil-IjUdi p361’ slovenske posojilnice in begajo amet, Slovenci, pamet! Saj nemšku- po- deo . ttstemu, ki je pomoči potreben in vre-pOSo -, ta namen so se ustanovile slovenske Pog^hhiice, bt go se Zeio razvile in blago- tar je nima. Vedno tožimo, da smo odvisni od Nemcev; ravno s posojilnicàimi ,se jih najlažje odkrižamo. Za to pa moramo imeti denarja. Če hoče kaka, posojilnica dajati posojila, mora imeti tudi vlog zadosti. Popolnoma narobe pa je, če Slovenci vlagajo v nemške kaše, posojil pa iščejo pri slovenskih posojilnicah. Na ta način se sami prostovoljno prodajamo Nemcem in nemškutarjem. Pa to še ni vse. Nemške kaše podpirajo tudi protestantizem (luterš vero). Tako je dovolila iz čistega dobička nemšku-tarska »Kranjska hranilnica« v Ljubljani za protestantsko šolo 700 K po večini slovenskega denarja; mariborska mestna kasa je darovala lani 500 K za protestantsko društvo »Sudmark«; velikovška mestna nemška kasa je lani darovala za ljudsko knjižnico na tukajšnji meščanski šoli 50 K; ta knjižnica je od protestantskega društva »Sudmark«. Na meščanski šoli se bere: »Sudmarkische Volksbucherei«. Tako katoliški Slovenci s svojim denarjem podpirajo nele samo nemštvo, ampak tudi luterš vero. Kdor ima kaj vesti ter narodnega in verskega čuta, bo zanaprej vedel, kam naj nalaga svoje preostanke. Ne dajte se begati od ničvrednih nemškutarjev; saj je že nepozabni škof Slomšek rekel: »Ni je grši reči na svetu, kakor je nemškutar«. Upamo, da bodo te vrstice marsikateremu odprle oči! V gospodarski osamoosvojitvi je naša moč! Veselica narodnih noš v Celovcu. Rodila je gora, rojena pa je bila — miška. Ta stara latinska prislovica nam je prišla na um, ko smo videli korakati po ulicah celovškega mesta udeležence »Karn-tner Trachtenfesta«. Kakšna reklama po celi deželi! Kaj vse je pričakovalo ljudstvo, a vodili so ga le za nos, da je zapravilo težko prislužene krajcarje na veseliškem delu celovške razstave. Še dan pred to veselico jo pisal uradni organ razstave: Prijazno glavno mesto dežele, Celovec, bo 27. in 28. velikega srpana imelo na ogled narodne noše, v takem obsegu in v taki krasoti, da jih izvzemši na slavnosti Andreja Hoferja v Inomostu še nikjer ni bilo videti. — Zato je prihrulo s cele dežele strahovito mnogo ljudstva. Potem pa tak klavern fiasko! Edino slovenska zilska in rožanska noša sta slavnost rešili popolnega poloma do smeš-nosti. To Nemci sami priznavajo; nemški listi seveda o tem molče, tudi »Karntner Tagblatt«, ki se že naravnost smešno prijema za frak nemških nacionalcev, je o »Trachtenfestu« objavil cel slavospev, ki nikakor ne odgovarja dejstvom. Seveda bo po končani razstavi dobil za to od nacionalcev le — novo brco. Prav ! Celo »Freie Stimmen« so priznale, da so bile narodne noše pri sprevodu slabo zastopane. Razne doline, kakor Molinska dolina, Leska dolina, Metniška dolina, kraji okrog Starega dvora, Weitensfelda itd, niso bili zastopani. Sprevoda se je udeležilo krog 200 oseb, od teh je bila pa približno polovica — Celovčanov. Raznim »ženskam« so v Celovcu kupili obleko, da so potem paradirale kot Rožanke in Zilanke. Tako tudi razumemo, zakaj so te »čudne vrste Slovenke« pele v Kolodvorski ulici — nemško. Pevske vaje so baje imele pri »Sandwirtu«. Vsaka skupina je imela tablico z napisom. Narodno nošo iz »Dravske doline« so predstavljali — godci. Največ je bilo Rožank (34) in Ziljank (54), koliko pravih, je pač težko dognati. Zastopane so bile še Krška dolina, Gortschitztal, Labudska dolina, Glinška in Kanalska dolina. Najlepši je bil ziljski oddelek z ženitovanjskim vozom. Ne glede na to, je-li umestno, da so Slovenci šli delat našim najhujšim narodnim nasprotnikom štafažo in jih spravljat iz hude zadrege, moramo vendar Ziljane pohvaliti, ker so vsaj pokazali, da so: Slovenci, seveda na veliko jezo nemških prenapetežev. 14 deklet je nosilo slovenske trakove in na raz- Podlistek. Stn-dedič. božična črtica. Spisal R. B. p (Dalje.) h°g véliezal K tišino veter, ki je prišel od hi’aipjj' v atere strani, butnil v šipe in pre-vi-stiji Tfeh'° iz misli, iz -spominov, ki so se Žalo,st„hred njo, drug za drugim, eden bolj i Svetin01 drugi- Je Piam va i® mal°ne ugasnila, potresel se Jerrna jhiček in gi komaj ohranil življenje. hesia ' ia je prestrašila, prekrižala se je, SecUa v V(hilko in jo postavila na peč ter )>^,iZaPeček, da bi molila. hbh'1,k, ^ha; — za njegovo dušo, če je že Vehl n , ,Se živi, 4a bi ga Bog ohranil na pra-P°lglas h . . . Oče naš . . .« Tako je molila hiislj 10 hi vedno tišje, dokler ni zašla v {je? vé, kaj je z Janezom? Ali še živi in .ah je morda že mrtev. Saj ni bil na-htaJo Svant’ ne, tega ne smem reči, samo h^h dal 0;|eslaven J® hib kot moj stari, Bog ' a,.Vs® dobro! Ali ga bom še kdaj vi-Pride k3 hiorda nikoli več? . . . Morda pa Je 2ahrefaalin dol:)er Pi’ed ';^eai sren 1 html in . Ali ne gre? Zunaj . . . Nekdo se je ustavil otepi j e sneg raz obleko, zakaj sneg je pričel nanovo naletavati . . . Zdaj se odpirajo vrata . . . Tu prihaja . . . v lepi novi obleki, kožuh ima in kapo, pa zlato palico v roki . . . »Dober večer, mati!« »Ali si ti, Janez? Glej, glej, saj sem vedela, da prideš.« »Jaz sem, mati. Kako sem vesel, da vas dobim. Pa, kako gre?« »Ej, tako. Lahko bi bilo bolje: stara sem in nadložna. Ali si kaj hud, Janez?« »Kaj bom hud! Vse sem pozabil, mati, in dobro se mi godi . . .« In po teh besedah seže v žep, Kogati Janez; nekaj zažvenketa in pest denarja — cvenk! — vrže pred njo, da se ostraši . . . . . in zakrili z rokama, zgrabi se za glavo kot v začudenju ter se vzdrami Iz sanj. Zaspala je bila, sama ni vedela kdaj. V veži je zaslišala velik ropot, kakor da bi se nekaj prevrnilo. Nato so se začuli trdi, sneg otepajoči koraki, in v izbo sta stopila dva moža, brez pozdrava. Starka se je vzpela v zapečku, odprla usta, kot bi hotela kričati, a ne besedice, ne glasu ni spravila iz grla. Samo zrla je v do-šleca in ni si mogla raztolmačiti nenavadnega prihoda tujcev. Oba moža sta bila srednje starosti. Prvi, s črno brado, je bil precej spodobno oblečen. Vedel se je napram svojemu spremljevalcu kakor gospodar napram hlapcu, nam- reč ukazovalno. Drugi pa je bil divje zaraščen in razcapan. »Ali ste sama doma?« je vprašal oni s črno bardo Jermanko v tujem, njej nerazumljivem jeziku; njegov spremljevalec pa je tolmačil. Ni vedela Jermanka, kaj naj bi odgovorila. Toda srditi pogled črnobradega, malone gospoda in sumljiva zunanjost njegovega tovariša s kozavim obrazom jo je prepričal, da je najbolje resnico govoriti, zakaj klicati na pomoč bi bilo brezuspešno: do časa, ko imajo domači priti od polnočnice, je bilo še daleč. »Ali ste sama doma?« »Sama.« »Nihče drug?« »Nihče.« Pogledala sta jo, kot da bi ne verjela. Raztrganec je pogledal v predal za kruh, dobil kos potice in jedel med tolmačenjem. »Kje je gospodar?« »V cerkvi, pri polnočnici . . .« »Ali je ,mlada’ pri hiši?« »Je.« Preden mu je raztrganec raztolmačil, je oni s črno brado razumel starkine besede. Vgriznil se je v ustnice in molčal. Jermanka -pa je trepetala pred njima, jokala in prosila, da naj ji prizaneseta, njej in celi hiši: čudna slutnja jo je bila preletela in neznan strah. stavišču so peli tudi slovensko, seveda ne vsi. Poročalo se nam je, da so baje tudi v mestu peli slovensko. Nemškutarji so seveda tudi pri tej priložnosti pokazali svojo ne-olikanost in pasje klečeplaztvo; nekateri izmed njih so namreč pripomnili: »Aber windisch singen!« Župan Millonig iz Straje-vasi je najbrž čutil, da je tako postopanje nemčurjev nečastno, zato je ponoči malo po slovensko rogovilil. Takoj so ga imeli policaji, seveda ga niso zaprli. Mož je vsaj pokazal nekaj moške samostojnosti in ziljske samozavesti! Seveda med sprevodom ni manjkalo šaljivih prizorov, da so imeli ljudje več zabave in smeha. Najbolj jo je dobil po grbi »heil«. Zastavonoša Ziljanov, doma iz Blač je na Kolodvorski ulici zaklical trem pomorščakom: »Fahne hocli, Marine!« Nato so pomorščaki salutirali; ko jim je pa nato zaklical »heil!«, so ga osramotili z odgovorom: Das geht uns nichts an! (To nas nič ne briga!) Največ smeha je pa povzročil neki mož iz Labudske doline, ki je zamašil usta nezrelim celovškim pobičem in puncam, ki ,so klicali »heil!«, z besedami: »Holfs eure Mauler, dds Klagenfurter!« (»Celovčani, držate gobce!«) Strašen krohot! Najbolj zanimiv pa je bil mali kanalski oddelek, in sicer zavoljotega, ker so predstavljali ta oddelek razun Leopolda Lagger-ja iz Trbiža dva celovška delavca in fijakar Lipavc, oblečen kot pastir, s kozo. Sprevod sta zaključila občinska odbornika celovška, Keuschnig in kovač Berger. Tistim, ki vabijo Slovence na »koroško veselico narodnih noš«, potem pa jim vsaka slovenska beseda smrdi, da vpijejo »fej!«, tistim damo za prihodnjič ta-le nasvet: Če bi imeli radi same Nemce, pa nikar ne vabite Slovencev, ampak pustite pred svetom paradirati samo nemške narodne noše, seveda če bote potem sploh še spravili skupaj veselico narodnih noš koroških! Dnevne novice in dopisi. VELIK MLADENIŠKI SHOD PRI SV. KRIŽU PRI SPODNJEM DRAVBERGU. Slovenska krščansko - socialna zveza priredi dne 8. septembra pri Sv. Križu mladeniški shod za .bližnje koroške in štajerske kraje. Spored je sledeč: Ob 9. uri je slovesna sv. maša s primerno pridigo. Po cerkvenem opravilu se vrši mladeniški shod pod milim nebom. Na dnevnem redu sta dva govora. — Fantje iz Dravberga, črneč, Libelič, Ojstrice, Guštanja, St. Danijela, Strojne, Žvabeka, prihitite vsi k Sv. Križu! Vabimo pa prisrčno tudi štajerske sosede iz bližnjih župnij. V odločilni boj, ki gà mora zdaj biti naš narod z zakletimi sovražniki kmečkega stanu, s sovražniki vere in rodu, morate odigrati Vi, mladeniči, ki ste cvet in nada slovenskega naroda! Da se pa pogovorimo, se moramo • sni ti. Zatorej naj velja vsem na meji živečim poštenim koroškim in štajerskim slovenskim mladeničem geslo: Vsi 3. septembra k Sv. Križu! PROŠNJA DO BLAGIH SRC! Trg Mokronog na Kranjskem je zadela grozovita nesreča! Požar je v soboto 19. avgusta v trgu razsajal z ljuto silo in v par urah spravil malodane cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozolci, živina, krma, obleka, žito, denar in poljedelsko orodje. Beda je nepopisna! Prosimo torej vsa blaga srca, da priskočijo obupanim siromakom blagohotno na pomoč, da se vsaj za prvi hip osuše solze onim, ki brezupno zro v pepel svojih uničenih domovanj. Pošiljatve hvaležno sprejema: »Odbor za podpore potrebne pogorelce v Mokronogu.« Za odbor: Josip Tekavčič m. p., sodni predstojnik. Fran Arh m. p., davčni predstojnik. Ivan Hutter m. p., sodnik. Hinko Bukowitz m. p., župnik. Jan Pirnat m. p., nadučitelj. Josip Tratar m. p., učitelj. Peter Strel m. p., trgovec. Ivan Ziherl m. p., trgovec. Prvi uspeh celovške razstave. Tvrdke, ki so se udeležile celovške razstave, tožijo, da je bila razstava neuspešna in da niso dobile nobenih naročil. Kljub tem zatrdilom je beležiti vsaj za Celovec en uspeh: V soboto, 26. avgusta, torej pred veselico narodnih noš ali »Drachenfestom«, kakor jo imenujejo v celovškem »kuhltajč«, je bila deželna zastavljalnica (Landesversatzamt) prenapolnjena, da niso mogli več sprejemat novih zastavil. Nekateri Celovčani so namreč vse peneze do zadnjega vinarja zajuc-kali pri razstavi in so morali konečno za veselico narodnih noš iskati denarnih virov v — zastavljalnici. Pa še tožijo, da je draginja! Stroški in deficit razstave. Kakor se sliši, bo dobil poslovodja celovške razstave, g. Gracon, od razstavnega odbora 30.000 K plače. Primanjkljaj razstave cenijo na 60.000 K. V resnici bo pa neprimerno večji, zlasti če se vračunijo nepovrnjeni stroški in izgube tvrdk, ki so se razstave udeležile. Saj je znano, da so morale n. pr. za prostor na razstavišču plačati velikanske svote. Ponesrečil se je v Beljaku hlapec gostilničarja Wiegeleta, Jožef Matic. Imel je navado, da je šel spat na seno, kadar je bil pijan. Nesreča je hotela, da je padel doli med vozove, kjer so ga našli mrtvega, poškodovanega na glavi. Na veselico narodnih noš je vsled strašanske reklame prišlo v nedeljo v Celovec z vlaki od sedmih zjutraj do treh popoldne 7890 oseb. Do desete ure zvečer se jih je odpeljalo 3240. Na Vrbsko jezero se je iz Celovca odpeljalo isto nedeljo z električno železnico 15.000 oseb. Ponesrečil se je 19. avgusta na žagi Avguština Scarpa v Spod. Beli, občina Šmar-tin pri Beljaku, poslujoči žagar Jožef Ve-nutti. Lata ga je vsled njegove neprevidnosti udarila v trebuh s tako močjo, da je čez dva dni umrl v beljaški bolnišnici, star šele 20 let. Obesil se je v Št. Petru pri Celovcu 26. avgusta o polnoči na oknu gostilne pri pošti 32 letni delavec Peter Štifter. Strela je udarila v Poljakov hlev v Grabštanju v soboto, 26. avgusta popoldne ob petih. Pogorela je tudi hiša. 500 K za poštenost. V bližini Beljaka sta našla dva brezposelna mizarska pomočnika v jarku ob cesti rjavo denarnico. Na potu proti Celovcu sta jo odprla in našla v njej dragocenosti. Oddala sta jo pri celovškem magistratu, ki je dobil z Dunaja tele-fonično poročilo, da se je javil posestnik izgubljenih dragocenosti in da je položil kot plačilo za najditelja 500 K. Poštena pomočnika sta odpotovala iz Celovca in sta se baje podala v smer proti Kranjski. Cesarjev dar za ukovske pogorelce. Presvetli cesar je podaril za ukovske pogorelce 3000 K. List „Pester Medizinische Presse" piše: „Pri živčnih boleznih in težkomiselnosti, ki so nastale vsled motenja v spodnjem delu telesa, se z vporabo naravne Franc Jožef-ove grenčice dosežejo uprav presenetljivi uspehi. — Splošno se predpisuje pri otrocih ena do dve žlici, pri odraslih pol do tričetrt kozarca „Franc Jožef-ove" vode. 27 Rupert Rotter f. Izmed mlajše slovenske duhovščine koroške je neizprosna smrt zopet pobrala moža, od katerega so koroški Slovenci po vsej pravici mnogo pričakovali. Župnik kotmirski, č. g. Rupert Rotter, je zatisnil oči za vedno v torek, 29. avgusta, ob pol 4. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, star šele 35 let. Pobrala ga je neusmiljena jetika. Bolehal je že dalje časa in gledal gotovi smrti neustrašeno in vedrega duha v obličje. S čudovito uda-nostjo je pričakoval svoje smrti, in kdor je govoril ž njim, skoro ne bi bil verjel, da je bolnik prepričan, da se mu bližajo zadnji dnevi. Bolehal je kake dve leti sem in zaman iskal zdravja tudi na Tirolskem. Rajni se je odlikoval po kristalnočistem in skal-notrdnem značaju. Dosleden v najmanjšem svojem delovanju in mišljenju, vedno vedrega, veselega duha, je bil izredno spoštovan in priljubljen pri svojih duhovnih sobratih. Mnogo zaslug si je stekel za kotmir- Oni s črno brado se je nekaj obotavljal, kot da se ne more nečesa odločiti. »Kje imate denar?« »Moj Bog, pomagaj in sveta Mati božja!« »Denar, kje je denar? Ni časa, da bi se obotavljali!« Molčala je žena, le zajokala je. Opotekala se je k skrinji, ki je stala v kotu, jo odprla in pokazala na predal. Oni s črno brado je pristopil in pobral denar: srebrne tolarje, desetice in druge vrednosti; nato je pobrskal med obleko, ki je bila shranjena ondi ter vzel nekaj svilenih rut in kar je bilo večje vrednosti. Odpreti jima je morala še druge shrambe; prebrskala sta vse, povezala culo in hotela oditi. Tu se je oni s črno brado nekaj spomnil, stopil je nazaj, nekaj ukazal raztrgancu in izginil, kot da bi ne hotel gledati, kako se je njegov ukaz izvršil. Raztrganec je vzel vrv, ki je visela v kotu in zvezal starko, ki je jokala in se branila z onemoglimi močmi, k steni, za železen kavelj, da bi ne videla, v katero smer sta odšla. Nato je vzel culo in zagrnila ga je noč, kot prej njegovega tovariša. Zunaj je bolj in bolj naletaval sneg; goste snežinke so se vsipale izpod neba in pokrivale trd sren in veje dreves. Veter, ki je nastal, pa je butal ob šipe in zanašal goste kosmiče v okna . . . Tam v daljavi, pri fari, pa so peli zvonovi tako svečano in skrivnostno v noč. In orgije so donele v cerkvi, srebrni glasovi so trepetali nad ljudstvom in legali v njih praznične duše. Pod stropom pa so krožili oblaki kadila in širili prijeten vonj, katerega je bil nasičen vzduh, tako da so ljudje težko sopli in so sveče malone ugašale na oltarju, kojih svetloba se je tako prijetno razlivala po stenah in so padali drobni prameni skozi okna na sneženo odejo in svetili, daleč daleč . . . »Kaj pravite, pastirci vi . . .« Zapel je zbor in v vsa srca je leglo veselje in brezmejna radost; kamor so segli ti glasovi, povsod mir in sreča . . . Stare Jermanke niso dosegli . . . V njenem srcu je bila velika žalost, ko je stala ob steni privezana in trepetajoča mraza. Molila bi, a ni mogla. Klicala bi na pomoč — bilo bi brezuspešno. Poskušati osvoboditi se — bi bila nesmisel. Tudi premišljevati ni mogla, zakaj vse se ji je zdelo tako nerazumljivo in ni mogla najti prave zveze. Svetilka na peči je dogorevala, zdaj pa zdaj je še vzplapolal plamenček in slednjič popolnoma ugasnil. Čudno ji je postalo pri srcu in solze so ji začele kapati iz oči; polzele so ji čez lica v usta: bile so tako grenke! Čutila je bolest, kakor da ji je slednja solza kanila na- ravnost v srce, tako žareča in pekoča, kakor žrjavica. Potegnil je zopet veter, zdaj močneje, odprl okno in zagnal snežinke v obraz nji, ki se ni mogla osvoboditi. — —^ In skozi okno so se priplazili čudni strahovi, stopili so krog nje in se ji pačili. Ona pa jih je zrla s široko razprtimi očmi in v grozi bledela. ★ * * Jermanovi so se vračali od polnočnice. Skupaj so šli skozi ozko sotesko po sneženi gazi ob potočkovi strugi, med bukovjem in smrečjem navzgor. Gospodar Tone, ki je svetil s plamenico, je šel naprej, drugi pa so šli za njim, vsi molče, zakaj mučna hoja po snegu jim ni dopuščala, da bi se pomenkovali med seboj. Paziti so morali, da kdo ne izpodrsne na srenu ali da ga ne oplete snežena, na pot viseča veja po obrazu. Prvi je izpregovoril stric, ki je bil od nekdaj za hlapca pri hiši; težko je hropel za ostalimi. »Tone, gospodar! Kam se ti mudi?« Janez mu ni odgovoril. Nagnil se je k sestri, ki je šla tik za njim in je rekel: »Ne vem, kaj mi je danes. Nisem imel obstanka v cerkvi. In zdaj me nekaj kar žene dalje.« Sestra ga je pogledala. »Tudi jaz sem bila le napol navzoča pri svetem opravilu-Ne vem, kaj to pomeni.« y?ma spitalo. To živino, in sicer govejo ži-lno kakor tudi svinje, bodo' spravili v la]e, kjer ni pomanjkanja krmil, in jo tam naprej krmili. Na ta način se bo preprečila br°daja živine pod ceno in se bo skrbelo za ^Popolnitev živine v krajih, kjer imajo do-VolJ krme. Zadavljenje živine. (A. Fritz.) ^ jesenskem času dobi večkrat živina Paši ali pa pri krmljenju z raznimi zeli-S()1 kakšno debelejšo stvar n. pr. krom-'r>lr> repo, jabolko itd., katero hoče požreti, ^ ji obtiči v sapniku ali v požiralniku. J rva in glavna znamenja pri tem so: žival Postane nemirna, neha jesti in prežvekati, težko diha, iz gobca se ji močno sline cede, Se davi, postane napeta, na vratu se tudi zapazi večjo ali manjšo oteklino, ki je trda. ^ sted napenjanja se močno razvijajo plini, nianje zastaja, krvni obtok je nereden, ži-A1 se jako lahko zaduši. Tukaj treba hitre Pomoči. Treba je določiti, kje da tiči tuja stVar, nato se da živali v gobec lestvica in Pogleda v žrelo, ako je stvar pri vhodu v Požiravnik, se hitro s prsti ali z malimi kle-^Cami izvleče, ako je pa daleč v požiravniku, skuša jo potisniti naprej v želodec. V ta *lamen je jako dobro masiranje zunaj na hdu, ker se organi nekoliko nategnejo in e stvar naprej potisne. Predvsem je treba Požiravnik vlivati lanenega olja, da se or-fUli. zmehčajo in postanejo opolzki. ^ Ako PPsiranje ne pomaga, se vzame bič ali špan-trstiko od starega dežnika, sprednji ko-ec se ovije s cunjo, da postane bunkica, pmaže ise dobro z oljem, s pomočjo te pa-,lce se potiska tujo stvar iz požiravnika v že-10aec. , Po je treba polagoma in jako previdno Poli, tuia stvar tiči navadno nrav trdno, . v° ki se potiskalo premočno, se lahko rani Požiravnik ali druge organe, kar postane mrtonosno. Ko se je stvar potisnila v želo-začne živina lažje dihati, — rešenaje, . "jP ji vpade, polagoma dobi tek in začne (h,- ekati. Taki živini je treba dajati več otTl mehko močnato krmo, večkrat vode z ''olji pomešano, da se bolečine v požirav-vh Potolažijo. Ako je bil ves trud zaman in ni bilo mo-I 0° luje stvari spraviti na nobeno stran, je eba žival zaklati, poprej da sama pogine, stn se ^re za dragoceno živino, je na me-L °Peracija, ki obstoji v tem, da se poži-Vj. kik na istem mestu prereže, tujo stvar Cjj ^zame ter rana zopet zašije. Ta opera-iJP ie pa radi.zraven ležečih organov jako Pikada in j® treka poklicati živinozdrav- s Detel j na predenica st^okončuje najbolje s tem, da se tista me-p ’ kjer se je vgnezdila, še prej ko dozori — ž *°Plje. Najprej se predenica ,snažno po-PUsn sPravi stran ter se požge. Nato se Se vi. nekaj časa, da se zopet malo obraste, hi pokoplje in polije z železno galico (želez-1 ^drioi) 30 kg železne galice se raztopi z kor. V°(A1 in ob gorkem vremenu se vsa pre-Čon^llla mesta polijejo in predenica je uni- Pepel in saje — gnojilo. velikS^e so jako dobro gnojilo, ki vsebuje so 0? dušika, vpliva jako brzo, posebno če 'stoti/ Osnega ognja. Dušika imajo 20 od-stotk°v. 10 odstotkov topilnih soli, 22 od ko fosforovo kislega apna in 30 odstot- vj V 1 * ^ 01 Ul U V U IVlOlCgCt CtpiXCX XII VZ VJ. dobf^ddtuzne kisline. Premogove saje so kužem Za 'Pokončevanje raznih škodljivih hib Porabiti se morajo pa samo v vlažni ineiPljah. Pepel razločujemo: lesni, šot-kroji] Smogov; lesni pepel vsebuje te raz-Plje^.P.e snovi: ogljikovo kisli natron, žve-l’azkj. fosforovokisli kalij in potem še ne-soli. ^hlhe ogljikovokisle in fosforovokisle Voki Najvažnejše gnojilo je kalij in fosforo-Pepei e Soli, teh vsebuje pepel največ. Lesni Povsod s pridom uporablja, kjer triočvi a aPna v zemlji, to je v prvi vrsti še 2 rnata in tudi v težki glinasti zemlji Pepel SPeP°m uporablja. Torej ne zametujte ii ki je edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla | voda. Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško. Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. | Društveno gibanje. Podružnica »Slovenske Straže« pri Mariji na Ziii priredi letni občni zbor v nedeljo, dne 17. septembra, ob štirih popoldne v prostorih g. Vospernika v Podravljah. Na sporedu je med drugim poučni govor g. dr. Rožiča in igra »Jeza med sosedoma«, ki jo priredijo udje »Sloge« z Lipe. Delokrog podružnice se razširi na vernberško in lipško občino, zato se odbor iz teh spopolni. — K obilni udeležbi vabi odbor. Globasnica. (Zborovanje, igra.) Izobraževalno društvo ima na malo gospoj-nico, to je dne 8. septembra, popoldne ob treh zborovanje. Na dnevnem redu so: zanimiv govor in dve lepi originalni igri: »Svojeglavna Minka« in »Kak je dnes en lep večer« in še morebitni slučajni govori in petje. K prav obilni udeležbi vabi vsa sosedna društva in prijatelje poštene zabave in poduka načelstvo. Guštanj—Tolsti vrh. Na praznik dne 8. septembra se vrši v gostilni Tolstovrške slatine velika slovenska veselica, pri kateri se bo igrala igra »Kmet Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke«. Vršilo1 se bo tudi petje, govori, šaljiva pošta itd. Pridite vsi, ki čutite slovensko! Velikovec. Občni zbor društva »L i p a« obeta biti zelo zanimiv. Govornik pride iz Celovca. Naši mladeniči se prav pridno pripravljajo, da bodo kot tamburaši, igralci in Orli dobro rešili svoje vloge. Zato opozarjamo velikovške in okoliške Slovence in Slovenke, kakor tudi sosedna bratska društva, da se v kar le mogoče velikem številu udeležijo našega zborovanja dne 10. septembra točno ob 3. uri popoldne. Prevalje. Letna veselica katol. delavskega društva se torej vrši v nedeljo, dne 10. septembra, popoldne pri Steklu, Na sporedu je govor, tamburanje, igra »Posestri-mi«, srečelov in šaljiva pošta. Govornik pride iz Maribora. Igra »Posestrimi« je zelo zanimiva in zaraditega pričakujemo najštevilnejše udeležbe iz Prevalj in okolice, sploh od vseh delavcev in prijateljev delavstva. Prevalje. (Pozor!) Vsi člani delavskega društva naj pridejo zanesljivo na letno veselico, ker je treba, da vsi izvedo o sklepih zadnje odborove seje; odbor je namreč sklepal o stvareh, ki so za vse člane važne! Raznoterosti. Deset zapovedi proti in pri požaru. 1. Z ognjem in lučjo ravnaj previdno; 2. svetilko napolni in uredi vedno po dnevi; 3. pred pečjo, na peči in za pečjo ne nakladaj ne drv, ne drugih gorljivih reči; 4. v podstrešju, v kleteh,' na stopnjichh ali hodnikih sveti samo s svetilko; 5. pljuvalnike napolnjuj samo s peskom; 6. tleče užigalice ali smodkine koščke vrzi vedno le v peč; '7. v hiši imej vedno vodo; 8. na umivalniku v spalnici imej vedno pripravljeno luč, užigalice in obleko, da si v eni minuti pripravljen za odhod; 9. ključe shranjuj vedno le na določenem kraju; 10. vnaprej moraš vedeti, kaj ti je v slučaju požara predvsem treba storiti, in si zapomni kot pravilo: Domače zbuditi! Otroke in bolnike iz hiše! Ogenj naznaniti in (skusiti sam pogasiti! Denar, dragocenosti in trgovske knjige spraviti na varno! Če ne moreš več na stop-njice, zberi svojce pri najbolj dostopnem oknu na ulico, izprazni okno in mirno čakaj na pomoč. Kolera v Trstu. V Trstu, ki je bil že proglašen kot prost kolere, «o 28. avgusta dognali nov slučaj kolere. Kolero je prinesel neki Albanec. Protinemške demonslracije v Reimsu, V Reimsu je demonstrirala množica proti nekemu španskemu častniku, ki je pride-Ijen aviatični šoli ter je bil v družbi nekega francoskega častnika. Imel je namreč pi-kelhavbo ter je množica mislila, da ima pred seboj pruskega častnika. Policija je morala španskega častnika varovati in spremiti domov. Grozne posledice nepremišljene šale. Iz Berolina poročajo: V Stoppach pri Kobur-gu se je zbrala pred hišo nekega kmeta lovska družba h odhodu na lov na jerebice. Posestnik kamenoloma, Tràger, je pa v šali pomeril s puško na gručo igrajočih otrok, pri čemur se je puška sprožila ter se je zgrudi! nek enoleten otrok na tla. Nek drug otrok pa je bil težko ranjen. Ko se je Tràger zavedel svojega dejanja je šel za hišo in se usmrtil s svojo lovsko puško. Žena nadporočnika Hofrichterja namerava vložiti tožbo za ločitev zakona. Panika v kinemotografskem gledališču. V Pittsburgu je v nekem kinematografskem gledališču pri aparatih nastala eksplozija. Nekdo izmed občinstva je zaklical »ogenj«, nakar je med občinstvom nastala velika panika. Dvorana je bila natlačena žensk in otrok. Vse je drlo k istopnjicam, ki so vodile na cesto, pri čemur so jih mnogo pohodili. 25 oseb je bilo mrtvih, mnogo pa ranjenih. LISTNICA UREDNIŠTVA. Javorje. Zadeva je preveč osebna in žaljiva. List ni za osebne prepire in taki dopisi stranki in listu škodujejo. Spada pred sodišče. Zato v koš. Zdravi! — D. H. v D. Dopisi niso krepki, pač pa preveč robati in v taki obliki več škodujejo nego koristijo. Torej! Pozdrave!— F. K. v T. Hvala! Prejeli pa smo že prej drugo poročilo in oddali tisku. Bog! Pošten fant z dobrim spričevalom, vojaščine prost, rokodelec, ki je že vajen take službe, želi priti kam za Cerkvenika. Več pove Anton Hribar, organist, Loka pri Žusmu, Spodnje Štajersko. v starosti 50 let išče službo v kakem župnišču. Bila je doslej že v taki službi in bi rada spet enako službo imela. Njej ni toliko na plači kot na tem, da bi mogla mirno in zadovoljno živeti. Natančne podatke daje uredništvo. Vajenec iz dobre kmečke rodbine, ki govori slovensko in nemško, se sprejme v trgovini z mešanim blagom bratov Kulterer v Velikovcu. H /AAL Bruselj in Buenos Aires 1910: 3 velike nagrade. WOL Patentni vročeparni lokomobili ES f z brezventilnim preciznim upravljanjem Izvirna sestava Wolf IJIGDEBORG-BUCKJIU § Podružnica Dunaj. UL, Ueumarkt 21.1 irni lokomobili I nim upravljanjem. ....... 10 — 800 HP. I istriieii pitto. I ir VŽieJ5X.XCE družbe sv. Cirila in Metoda, j Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani. nOMU Wfl AlTAfl, Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril in Metodove vžijnlice ki so priznano najboljše. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. neokuženo ostane ono dvorišče, v katerem se uporablja pri pokladanju danes je prvo in razne krme Hlf «ISllEMa edino dr. pl. Trnkó-czy-ja varstveno sredstvo pri pitanju; pospešuje zdravje in težo klavne živine. — Dobiva se pri trgovcu ali pa potom pošte iz tovarniške zaloge lekarnarja Trnkóczy-ja v Ljubljani (Kranjsko). — 5 zavojev stane K 3'50 franko. Loterijske številke. Line, 26. avgusta: 34 46 58 84 23 Trst, 26. avgusta: 73 89 15 66 23 Brno, 23. avgusta: 75 60 62 31 54 Tržne cene v Celovcu 24. avgusta 1911 po uradnem razglasu : Blago 100 kg 80 litr. (biren) od do K V K v K V Pšenica .... 22 _ 23 87 14 63 Rž 18 68 19 66 11 68 Ječmen .... Ajda . — - — — — — Oves . 17 — 18 50 6 16 Proso .... Pšeno .... — — — . — — • Turščica . . . — — — — Fižola rdeča . . Repica (krompir) . . — — 11 — . — — Deteljno seme . . — — — — — Seno, sladko . . 5 - 7 50 — — „ kislo . . 3 — 5 50 — — Slama .... 3 — 4 50 — — Zelnate glave po 100 kos. Repa, ena vreča • • Mleko, 1 liter . . — 24 — 28 Smetana, 1 „ . — 60 1 20 Maslo (goveje) . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar), 1 2 80 3 60 Slanina (Špeh), po v. 1 5 2 20 2 30 „ „ sur. 1 2 10 2 20 Svinjska mast , •1 J 2 20 2 40 Jajca, 1 par . • . . — 12 — 14 Piščeta, 1 „ . . . 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2 3 — 3 60 30 „ „ mehka, 1 > 2 60 3 — 100 kilogr. Pocrez O živa zaklana 'có Živina £ od do od do od do £ g v kronah Konji — — — — Biki Voli, pitani . . — — — — — — — — ,-, za vožnjo . 470 — — — — — 6 2 Junci — — — — — — — — Krave .... 320 540 76 — — — 22 8 Telice .... 280 — — — — — 1 1 Svinje, pitane . — — — — — — — ■— Praseta, plemena 20 54 — — — — 204 90 Ovce v Timenici je razpisana do 15. septembra 1911. Dohodki so: mesečno 18 kron stalne plače, prosto stanovanje in malo gospodarstvo. Prednost imajo oženjeni in rokodelci. Več pove župni urad v Timenici, pošta Škofjidvor pri Celovcu. ceno FoMeljno iPer^fe 1 kg sivega skubljenega K 2•—. boljšega K 2*40, polbel ga prima K 2*80, belega K 4*—. prima puhasto mehkega K 6'—, najfinejšega K 7-—, 8’— in 9*60. Siv puh K 6 —, 7*—, bel prima K 10-—, prsni puh K 12'—. Od 5 kg naprej franko. Napolnjene postelje iz debelega rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nanking) ; pernica ca. 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema blazinama, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, povoljno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16-—, napclpuh K 20*—, puhasto perje K 24 —. Posamezne pernice K io*—, 12-—, 14 —, 16 —. Posamezne blazine K 3*—, 3-50, 4 —. Pernice 200X140 cm velike K 13-—, 15*—, IS’—, 20*—. Blazine, 90 X 70 velike K 4 50, 5-—, 5-50.. Spodnje pernice iz najboljšega blaga 180 X HO cm velike K 13— in K 15*— odpošilja po povzetju ali proti predplačilu Maks Berger v Deženicah štev. 444 a, Šumava, Češko. Noben riziko, ker je zamenjava dovoljena ali se denar vrne Bogati ilustr. ceniki vseh posteljnih naprav zastonj. v Tucah, pošta Žrelc pri Celovcu. Pojasnila daje posestnik pd. Miklavc v Tucah št. 8. gm ■ :: hiše le krojno blago po n znižanih cenah naprodaj. Za prehiipce posebne cene. Z velespoštovanjem HHTOn RENKO, Ceiouec, vogel Novi trg in Kramerjeve ulice. Kupujte narodni kolek ! I [] je nanovo izšla knjiga: [] 1 Musu lici in simi f n v nreif Mili m «IM. d [] Poleg Gašparja Erharda za Slovence 0 priredil Štefan Kociančič. 0 D r, ^ , a ■ , ■ D q Dva dela, druga izdaja. q D Cena: Mehko vez. K 6‘—-, za družnike Q [] K 4-40, po pošti franko K L— več. — Q H V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom [ n K 9’20, za družnike K 6‘80, po pošti n q franko K P— več. q Jožef Božič iCelovl:11 Beljaška cesta štev. 14 trgovec z mešanim blagom kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke, kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča patentirano olje za večno luč in oglje za kadilnice vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovsKa orožnotovar-niška družba družba z omej. zavezo : v Borovljah na Koroškem. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Hotel Trabesinger o Celovcu In i -1 v fetuan wiìvnMi se priporoča potnikom, ki prenočujejo v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo pozimi služi 4L t y IJiaLtL, zakurjeno. fedifna senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno sloven-sko družbo, posebno ob sredah zvečer. 1 Velike dvorane za shode in veselice. Na kolodvoru pričakuje gostov domač omnibus. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Kolodvorska cesta št. 27. Rezervni fond čez K 600.000. Denarne vlose od dne vloge Q do dne vadi. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. PoMice v Spijem, Irslu, Sarajevu in Cerici. Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8'- za komad. Tiske srečke s 4 % obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani. Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani osta napišejo, druga stran naj bo prazna. J r L Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste vsakokrat. Leto XXX. O £ 9 KBBg C & a (G N Celovec, 2. kimavca 1911. o s 'S 9 ft (0 N Veselica narodnih noš t Gelovcn. Rodila je gora, rojena pa je bila — miška. Ta stara latinska prislovica nam je prišla na um, ko smo videli korakati po ulicah celovškega mesta udeležence »Karn-tner Trachtenfesta«. Kakšna reklama po celi deželi! Kaj vse je pričakovalo- ljudstvo, a vodili so ga le za nos, da je zapravilo težko prislužene krajcarje na veseliškem delu celovške razstave. Še dan pred to veselico je Št. 44. pisal uradni organ razstave: Prijazno glavno mesto dežele, Celovec, bo 27. in 28. velikega srpana imelo na ogled narodne noše, v takem obsegu in v taki krasoti, da jih izvzemši na slavnosti Andreja Hoferja v Inomostu še nikjer ni bilo videti. — Zato je prihrulo s cele dežele strahovito mnogo ljudstva. Potem pa tak klavern fiasko! Edino slovenska zilska in rožanska noša sla slavnost rešili popolnega poloma do smeš-nosti. To Nemci sami priznavajo; nemški listi seveda o tem molče, tudi »Karntner Tagblatt«, ki se že naravnost smešno prijema za frak nemških nacionalcev, je o »Trachtenfestu« objavil cel slavospev, ki nikakor ne odgovarja dejstvom. Seveda bo po končani razstavi dobil za to od nacionalcev le — novo brco. Prav! Celo »Freie Stimmen« so priznale, da so bile narodne noše pri sprevodu slabo zastopane. Razne doline, kakor Molinska dolina, Leška dolina, Metniška dolina, kraji okrog Starega dvora, Weitensfelda itd, niso bili zastopani. Sprevoda se je udeležilo krog 200 oseb, od teh je bila pa približno polovica — Celovčanov. Raznim »ženskam« so v Celovcu kupili obleko, da so potem paradirale kot Rožanke in Zilanke. Tako tudi razumemo, zakaj -so te »čudne vrste Slovenke« pele v Kolodvorski ulici — nemško. Pevske vaje so baje imele pri »Sandwirtu«. Vsaka skupina je imela tablico z napisom. Narodno- nošo iz »Dravske doline« so predstavljali — godci. Največ je bilo Rožank (34) in Ziljank (54), koliko pravih, je pač težko dognati. Zastopane so- bile še Krška dolina, Gortschitztal, Labudska dolina, Glinška in Kanalska dolina. Najlepši je bil ziljski oddelek z ženitovanjskim vozom. Ne glede na to, je-li umestno, da so Slovenci šli delat našim najhujšim narodnim nasprotnikom štafažo in jih spravljat iz hude zadrege, moramo vendar Ziljane pohvaliti, ker so vsaj pokazali, da so- Slovenci, seveda na veliko jezo nemških prenapetežev. 14 deklet je nosilo slovenske trakove in na raz- Podlistek. Sln-dedič. Božična črtica. Spisal R. B. (Dalje.) B Prerezal je tišino veter, ki je prišel od . og vé katere strani, butnil v šipe in pre-Ui'arnil ženo- iz misli, iz spominov, ki so se jTstili pred njo, drug za drugim, eden bolj žalosten kot drugi. Svetilka je malone ugasnila, potresel se Plamenček in si komaj ohranil življenje. ' erttianka se je prestrašila, prekrižala se je, nesla svetilko in j-o postavila na peč ter Sedla v zapeček, da bi molila. »Za sina; — za njegovo dušo, če je že Ulnrl, če še živi, da bi ga Bog ohranil na pravem potu . . . Oče naš . . .« Tako je molila Polglasno in vedno tišje, dokler ni zašla v misli . . Bog vé, kaj je z Janezom? Ali še živi in Gè: ali je morda že mrtev. Saj ni bil na- pačen fant, ne, tega ne smem reči, samo malo svojeglaven je bil, kot moj stari, Bog mu daj vse dobro! Ali ga bom še kdaj videla, ali morda nikoli več? . . Morda pa Pride bogat in dober . . . Ali ne’gre? Zunaj Je zahreščal sren . . . Nekdo se je ustavil Pi-ed vratmi in oteplje sneg raz obleko, zakaj sneg je pričel nanovo naletavati . . . Zdaj se odpirajo vrata . . . Tu prihaja . . . v lepi novi obleki, kožuh ima in kapo, pa zlato palico v roki . . . »Dober večer, mati!« »Ali si ti, Janez? Glej, glej, saj sem vedela, da prideš.« »Jaz sem, mati. Kako sem vesel, da vas dobim. Pa, kako gre?« »Ej, tako. Lahko bi bilo bolje: stara sem in nadložna. Ali si kaj hud, Janez?« »Kaj bom hud! Vse sem pozabil, mati, in dobro se mi godi . . .« In po teh besedah seže v žep, bogati Janez; nekaj zažvenketa in pest denarja — cvenk! — vrže pred njo, da se ostraši . . . . .. . in zakrili z rokama, zgrabi se za glavo kot v začudenju ter se vzdrami Iz sanj. Zaspala je bila, sama ni vedela kdaj. V veži je zaslišala velik ropot, kakor da bi se nekaj prevrnilo. Nato so se začuti trdi, sneg otepajoči koraki, in v izbo sta stopila dva moža, brez pozdrava. Starka se je vzpela v zapečku, odprla usta, kot bi hotela kričati, a ne besedice, ne glasu ni spravila iz grla. Samo zrla je v do-šleca in ni si mogla raztolmačiti nenavadnega prihoda tujcev. Oba moža sta bila srednje starosti. Prvi, s črno brado, je bil precej spodobno oblečen. Vedel se je napram svojemu spremljevalcu kakor gospodar napram hlapcu, nam- reč ukazovalno. Drugi pa je bil divje zaraščen in razcapan. »Ali ste sama doma?« je vprašal oni s črno bardo Jermanko v tujem, njej nerazumljivem jeziku; njegov spremljevalec pa je tolmačil. Ni vedela Jermanka, kaj naj bi odgovorila. Toda srditi pogled črnobradega, malone gospoda in sumljiva zunanjost njegovega tovariša « kozavim obrazom jo je prepričal, da je najbolje resnico govoriti, zakaj klicati na pomoč bi bilo brezuspešno: do časa, ko imajo domači priti od polnočnice, je bilo še daleč. »Ali ste sama doma?« »Sama.« »Nihče drug?« »Nihče.« Pogledala sta jo, kot da bi ne verjela. Raztrganec je pogledal v predal za kruh, dobil kos potice in jedel med tolmačenjem. »Kje je gospodar?« »V cerkvi, pri polnočnici . . .« »Ali je ,mlada’ pri hiši?« »Je.« Preden mu je raztrganec raztolmačil, je oni s črno brado razumel starkine besede. Vgriznil se je v ustnice in molčal. Jermanka pa je trepetala pred njima, jokala in prosila, da naj ji prizaneseta, njej in celi hiši: čudna slutnja jo je bila preletela in neznan strah. stavišču so peli tudi slovensko, seveda ne vsi. Poročalo se nam je, da so baje tudi v mestu peli slovensko. Nemškutarji so seveda tudi pri tej priložnosti pokazali svojo ne-olikanost in pasje klečeplaztvo; nekateri izmed njih so namreč pripomnili: »Aber windisch singen!« Župan MilLonig iz Straje-vasi je najbrž čutil, da je tako postopanje nemčurjev nečastno, zato je ponoči malo po slovensko rogovilil. Takoj so ga imeli policaji, seveda ga niso zaprli. Mož je vsaj pokazal nekaj moške samostojnosti in ziljske samozavesti ! Seveda med sprevodom ni manjkalo šaljivih prizorov, da so imeli ljudje več zabave in ismeha. Najbolj jo je dobil po grbi »heil«. Zastavonoša Ziljanov, doma iz Blač je na Kolodvorski ulici zaklical trem pomorščakom: »Fahne hoch, Marine!« Nato so pomorščaki salutirali; ko jim je pa nato zaklical »heil!«, so ga osramotili z odgovorom: Das geht uns nichts an! (To nas nič ne briga!) Največ smeha je pa povzročil neki mož iz Labudske doline, ki je zamašil usta nezrelim celovškim pobičem in puncam, ki so klicali »heil!«, z besedami: »Holfs eure Mauler, dòs Klagenfurter!« (»Celovčani, držate gobce!«) Strašen krohot! Najbolj zanimiv pa je bil mali kanalski oddelek, in sicer zavoljotega, ker so pred-stavljali ta oddelek razim Leopolda Lagger-ja iz Trbiža dva celovška delavca in fijakar Lipavc, oblečen kot pastir, s kozo. Sprevod sta zaključila občinska odbornika celovška, Keuschnig in kovač Berger. Tistim, ki vabijo Slovence na »koroško veselico narodnih noš«, potem pa jim vsaka .slovenska beseda smrdi, da vpijejo »fej!«, tistim damo za prihodnjič ta-le nasvet: Če bi imeli radi same Nemce, pa nikar ne vabite Slovencev, ampak pustite pred svetom paradirati samo nemške narodne noše, seveda če hote potem sploh še spravili skupaj veselico narodnih noš koroških! Dnevne novice in dopisi. VELIK MLADENIŠKI SHOD PRI SV. KRIŽU PRI SPODNJEM DRAVBERGU. Slovenska krščansko - .socialna zveza priredi dne 8. septembra pri Sv. Križu mladeniški shod za bližnje koroške in štajerske kraje. Spored je sledeč: Ob 9. uri je slovesna sv. maša s primerno pridigo. Po cerkvenem opravilu se vrši mladeniški shod pod milim nebom. Na dnevnem redu sta dva govora. — Fantje iz Dravberga, Črneč, Libelič, Ojstrice, Guštanja, Št. Danijela, Strojne, Žvabeka, prihitite vsi k Sv. Križu! Vabimo pa prisrčno tudi štajerske sosede iz bližnjih župnij. V odločilni boj, ki ga mora zdaj biti naš narod z zakletimi sovražniki kmečkega stanu, s sovražniki vere in rodu, morate odigrati Vi, mladeniči, ki ste cvet in nada slovenskega naroda! Da .se pa pogovorimo, se moramo suiti. Zatorej naj velja vsem na meji živečim/poštenim koroškim in štajerskim slovenskim mladeničem geslo: Vsi 8. septembra k Sv. Križu! PROŠNJA DO BLAGIH SRC! Trg Mokronog na Kranjskem je zadela grozovita nesreča! Požar je v soboto 19. avgusta v trgu razsajal z ljuto silo in v par urah spravil malodane cel trg v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozolci, živina, krma, obleka, žito, denar in poljedelsko orodje. Beda je nepopisna! Prosimo torej vsa blaga srca, da priskočijo obupanim siromakom blagohotno na pomoč, da se vsaj za prvi hip osuše solze onim, ki brezupno zro v pepel svojih uničenih domovanj. Pošiljatve hvaležno sprejema: »Odbor za podpore potrebne poporelce v Mokronogu.« Za odbor: Josip Tekavčič m. p., sodni predstojnik. Fran Arh m. p., davčni predstojnik. Ivan Hutter m. p., sodnik. Hinko Bukowitz m. p., župnik. Jan Pirnat m. p., nadučitelj. Josip Tratar m, p., učitelj. Peter Strel m. p., trgovec. Ivan Ziherl m. p., trgovec. Prvi uspeh celovške razstave. Tvrdke, ki so se udeležile celovške razstave, tožijo, da je bila razstava neuspešna in da niso dobile nobenih naročil. Kljub tem zatrdilom je beležiti vsaj za Celovec en uspeh: V soboto, 26. avgusta, torej pred veselico narodnih noš ali »Drachenfestom«, kakor jo imenujejo v celovškem »kuhltajč«, je bila deželna zastavljalnica (Landesversatzamt) prenapolnjena, da niso mogli več sprejemat novih zastavil. Nekateri Celovčani so namreč vse peneze do zadnjega vinarja zajuc-kali pri razstavi in so morali konečno za veselico narodnih noš iskati denarnih virov v — zastavljalnici. Pa še tožijo, da je draginja! Stroški in deficit razstave. Kakor se sliši, bo dobil poslovodja celovške razstave, g. Gracon, od razstavnega odbora 30.000 K plače. Primanjkljaj razstave cenijo na 60.000 K. V resnici bo pa neprimerno večji, zlasti če se vračunijo nepovrnjeni stroški in izgube tvrdk, ki so se razstave udeležile. Saj je znano, da so morale n. pr. za prostor na razstavišču plačati velikanske svote. Ponesrečil se je v Beljaku hlapec gostilničarja Wiegeleta, Jožef Matic. Imel je navado, da je šel spat na seno, kadar je bil pijan. Nesreča je hotela, da je padel doli med vozove, kjer so ga našli mrtvega, poškodovanega na glavi. Oni s črno brado se je nekaj obotavljal, kot da se ne more nečesa odločiti. »Kje imate denar?« »Moj Bog, pomagaj in sveta Mati božja!« »Denar, kje je denar? Ni časa, da bi se obotavljali!« Molčala je žena, le zajokala je. Opotekala se je k skrinji, ki je stala v kotu, jo odprla in pokazala na predal. Oni s črno brado je pristopil in pobral denar: srebrne tolarje, desetice in druge vrednosti; nato je pobrskal med obleko, ki je bila shranjena ondi ter vzel nekaj svilenih rut in kar je bilo večje vrednosti. Odpreti jima je morala še druge shrambe; prebrskala sta vse, povezala culo in hotela oditi. Tu se je oni s črno brado nekaj spomnil, stopil je nazaj, nekaj ukazal raztrgancu in izginil, kot da bi ne hotel gledati, kako se je njegov ukaz izvršil. Raztrganec je vzel vrv, ki je visela v kotu in zvezal starko, ki je jokala in se branila z onemoglimi močmi, k steni, za železen kavelj, da bi ne videla, v katero smer sta odšla. Nato je vzel culo in zagrnila ga je noč, kot prej njegovega tovariša. Zunaj je bolj in bolj naletaval sneg; goste snežinke so se vsipale izpod neba in pokrivale trd sren in veje dreves. Veter, ki je nastal, pa je butal ob šipe in zanašal goste kosmiče v okna . . . Tam v daljavi, pri fari, pa so peli zvonovi tako svečano in skrivnostno v noč. In orgije so donele v cerkvi, srebrni glasovi so trepetali nad ljudstvom in legali v njih praznične duše. Pod stropom pa so krožili oblaki kadila in širili prijeten vonj, katerega je bil nasičen vzduh, tako da so ljudje težko sopli in so sveče malone ugašale na oltarju, kojih svetloba se je tako prijetno razlivala po stenah in so padali drobni prameni skozi okna na sneženo odejo in svetili, daleč daleč . . . »Kaj pravite, pastirci vi . . .« Zapel je zbor in v vsa srca je leglo veselje in brezmejna radost; kamor so segli ti glasovi, povsod mir in sreča . . . Stare Jermanke niso dosegli . . . V njenem srcu je bila velika žalost, ko je stala ob steni privezana in trepetajoča mraza. Molila bi, a ni mogla. Klicala bi na pomoč — bilo bi brezuspešno. Poskušati osvoboditi se — bi bila nesmisel. Tudi premišljevati ni mogla, zakaj vse se ji je zdelo tako nerazumljivo in ni mogla najti prave zveze. Svetilka na peči je dogorevala, zdaj pa zdaj je še vzplapolal plamenček in slednjič popolnoma ugasnil. Čudno ji je postalo pri srcu in solze so ji začele kapati iz oči; polzele so ji čez lica v usta: bile so tako grenke! Čutila je bolest, kakor da ji je slednja solza kanila na- Na veselico narodnih noš je vsled strašanske reklame prišlo v nedeljo v Celovec z vlaki od sedmih zjutraj do treh popoldne 7890 oseb. Do desete ure zvečer se jih je odpeljalo 3240. Na Vrbsko jezero se je iz Celovca odpeljalo isto nedeljo z električno železnico 15.000 oseb. Ponesrečil se je 19. avgusta na žagi Avguština Scarpa v Spod. Beli, občina Šmar-tin pri Beljaku, poslujoči žagar Jožef Ve-nutti. Lata ga je vsled njegove neprevidnosti udaidla v trebuh s tako močjo, da je čez dva dni umrl v beljaški bolnišnici, star šele 20 let. Obesil se je v Št. Petru pri Celovcu 26. avgusta o polnoči na oknu gostilne pri pošti 32 letni delavec Peter Štifter. Strela je udarila v Poljakov hlev v Grabštanju v soboto, 26. avgusta popoldne ob petih. Pogorela je tudi hiša. 500 K za poštenost. V bližini Beljaka sta našla dva brezposelna mizarska pomočnika v jarku ob cesti rjavo denarnico. Na potu proti Celovcu sta jo odprla in našla v njej dragocenosti. Oddala sta jo pri celovškem magistratu, ki je dobil z Dunaja tele-fonično poročilo, da se je javil posestnik izgubljenih dragocenosti in da je položil kot plačilo za najditelja 500 K. Poštena pomočnika sta odpotovala iz Celovca in sta se baje podala v smer proti Kranjski. Cesarjev dar za ukovske pogorelce. Presvetli cesar je podaril za ukovske pogorelce 3000 K. List „Pester Medizinische Presse41 piše : „Pri živčnih boleznih in težkomiselnosti, ki so nastale vsled motenja v spodnjem delu telesa, se z vporabo naravne Franc Jožef-ove grenčice dosežejo uprav presenetljivi uspehi. — Splošno se predpisuje pri otrocih ena do dve žlici, pri odraslih pol do tričetrt kozarca „Franc Jožef-ove“ vode. 27 Rupert Rotter f. Izmed mlajše slovenske duhovščine koroške je neizprosna smrt zopet pobrala moža, od katerega so koroški Slovenci po vsej pravici mnogo pričakovali. Župnik kotmirski, č. g. Rupert Rotter, je zatisnil oči za vedno v torek, 29. avgusta, ob pol 4. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče, star šele 35 let. Pobrala ga je neusmiljena jetika. Bolehal je že dalje časa in gledal gotovi smrti neustrašeno in vedrega duha v obličje. S čudovito uda-nostjo je pričakoval svoje smrti, in kdor je govoril ž njim, skoro ne bi bil verjel, da je bolnik prepričan, da se mu bližajo zadnji dnevi. Bolehal je kake dve leti sem in zaman iskal zdravja tudi na Tirolskem. Rajni se je odlikoval po kristalnočistem in skal-notrdnem značaju. Dosleden v najmanjšem svojem delovanju in mišljenju, vedno vedrega, veselega duha, je bil izredno spoštovan in priljubljen pri svojih duhovnih sobratih. Mnogo zaslug si je stekel za kotmir- ravnost v srce, tako žareča in pekoča, kakor žrjavica. Potegnil je zopet veter, zdaj močneje, odprl okno in zagnal snežinke v obraz nji, ki se ni mogla osvoboditi. — — In skozi okno so se priplazili čudni strahovi, stopili so krog nje in se ji pačili. Ona pa jih je zrla s široko razprtimi očmi in v grozi bledela. Jermanovi so se vračali od polnočnice. Skupaj so šli skozi ozko sotesko po sneženi gazi ob potočkovi strugi, med bukovjem in smrečjem navzgor. Gospodar Tone, ki je svetil s plamenico, je šel naprej, drugi pa so šli za njim, vsi molče, zakaj mučna hoja po snegu jim ni dopuščala, da bi se pomenkovali med seboj. Paziti so morali, da kdo ne izpodrsne na srenu ali da ga ne oplete snežena, na pot viseča veja po obrazu. Prvi je izpregovoril stric, ki je bil od nekdaj za hlapca pri hiši; težko je hropel za ostalimi. »Tone, gospodar! Kam se ti mudi?« Janez mu ni odgovoril. Nagnil se je k sestri, ki je šla tik za njim in je rekel: »Ne vem, kaj mi je danes. Nisem imel obstanka v cerkvi. In zdaj me nekaj kar žene dalje.« Sestra ga je pogledala. »Tudi jaz sem bila le napol navzoča pri svetem opravilu-Ne vem, kaj to pomeni.« precj , in župljani so ga znali ceniti, skerrx z ra/ ilm je šel iskat olajšave v gor-na svq1 “U V ^•orte> odkoder se ni več vrnil iftek J‘°i ŽUPnij°- Pogreb se je vršil v če-Kortah n aygusta> °P 10- uri dopoldne v rnarivasj^8’111'113' V srecìo, ^ m‘’ v ■^ol" i ku b-r* C- i11’- državnih železnic v Beija- SW u ur^ P- v m-! v Beljak a° ravnateljstvo natejj -( ^ zanikernosti in šlendrianu rav- c. kr. drž. železnic Po ra 86 C*a^° naPisati debele knjige. To ie-Uganj ^teljstvo ima pač časa dovolj, da časa • aern®ii0nacionaino politiko, nima pa ni’. niti volje, da bi malo poskrbelo za red-sta t°aie^ na sv°jiP Progah. Dne 17. avgu-nag’ °rej pred rojstnim dnevom presvetlega lik ®a,v^a(iarja, ko je promet izredno velelo ^0Se^n° na Bled, kjer priredijo vsako viak nf.ta dan posebne slavnosti, je imel (ber’• °Poldne odide iz Celovca, samo 2 eni i- ^Va^ voza tretjega razreda in 1 (beri: y drugega in prvega razreda skupaj ! Vl razred tako ni bilo mogoče priti, zana P0P°tniki drugega razreda sedeti in ne,lnvodniku stali drug na drugem! Neka vakS • ^ruzPa iz raj ha se je bridko norče-reiel/f slavnih naših železnic: »In Oster-Parte at man aui den Bahnen aucli Steh-sich 1re!- ■^r’-r rst es sehr schmutzig, dah kitznh ^storreicher dafiir den Betrag der ihiaj tze zalrlen lassen.« — »V Avstriji A a Pa. železnicah tudi prostore za stati. plag azan° je, da si Avstrijci puste za nje strm11 kakor za sedeže.« — Ce pri nas Avbe z- f ali celo Slovenec kaj reče, tako nič ke ni ^ e.‘ kil smo le za to na svetu, da dav-cev j Cuieino! Morda pa pikra sodba Nem-jf rajha kaj pomaga. prjji a kranjski kmetijski šoli na Grmu se meg e Celoletna in zimska šola novembra Hip c^1- Za kranjske mladeniče je razpisa- ču tečai° V ^ini šoli 300 K na leto, v zimskem UsJu Pa 150 K. Prošnje za sprejem in za nti šol°Ve ie Poslati ravnateljstvu imenova-bata v do 15. septembra. Tam se dobe tudi laacnejša pojasnila. ba p ^n^aja. Vozil sem se pred kratkim 0ntabelj in zahteval sem v Celovcu li-daj. T laškem jeziku ter ga komaj, pa ven-hSl ^kil. Za menoj pa zahteva Slovenec lak i’ r^aiorega se pa naravnost odkloni. aohi% ^ujcem Lahom se ustreže, domači-nG' Slovencem pa ne. Nemški barbarizem ebkr°?eiluie> ampak le narašča! Kdaj bo že barj at odpravil železniški minister ta bar-Iv(ja:eila in vpeljal pravo moderno kulturo? hip.ti Vendar enkrat vzel veliko brezovo joga° 111 Pometel z ljudmi, kateri vsled svo-S5jjacj ^akulturnega obnašanja nikakor ne bj p 1° v urade, kjer se vrši internacional-Zaij.p0raet in ki za tak promet, kakor sami Jejo, niso zmožni? Prostih mest. Plačuj oči učenci pla- dravsko-mcžkega kota. (Malo p r e-paa-) V Koledarju družbe sv. Mohorja ^ Podaja za župnije spodnjedravber- so stopili iz ozke dolinice in goz-Plano. Gospodar je pogledal v reber »gMU. C ^ je to?« i Xr* vj Gl pVlški »Ilc1 113,8 doma ni luči. Kje je mati?« dala ksP°darjeva žena je strahoma pogle-»p^šku in vsi so obstali v snegu. »Zm Ve’ kaì se ie morda zgodilo?« hgastu] Pala je, revica, zaspala in luč ji je hiaj" , Ja>« je sopihal hlapec, ki jih je ko- težko 1 S° Vsl s hitrejšimi koraki dalje in tena 80 Ilašli hišo, ker je bila gaz zame- že Gos /-eria , JP°dar, ki je videl vežna vrata vr-lzbo iiZ *ečajev, je planil z gorečo bakljo v Odtali za njim. s° pj. ^-1 i® sredi izbe in strmel in vsi, ki stepi lsl1 za njim: Stara mati je visela ob ba p’. Za. roke privezana; omedlela je bila in ^apgv odi laseh so bile snežinke, katere je 'ažal veter skozi odprto okno. (Konec prih.) Poip.x®0 hm v zraku, Iz Chalons sur Marne 'h'aji ^i0’ ^a ie aviatik Helles preletel v 15 bovn 1^00 km ter dobil za ta polet Micheli- Ibagrado. bu i0- h požar. V Mali Aziji v mestu Aidi-hiš ip^bruhnil velik požar, ki je uničil 1500 l°hnii • 'aP trgovin, dve mošeji, tri židovske p,le ln dve šoli. ške dekanije sledeča statistika: Spodnji Dravberg 1900. leta 26, 1910. leta 35, 1911. i. 39; Črneče 1900. leta 11, 1910. leta 40, 1911. 1. 30; Libeliče 1900. leta 44, 1910. leta 56, 1911. leta 59; Ojstrica 1900. leta 27, 1910. leta 22, 1911. leta 33; Suha 1900. leta 37, 1910. 1. 23, 1911. leta 23; Labod 1900. leta 15, 1910. leta —, 1911. 1. —. V teh številkah je zapopaden ves napredek in nazadek naših Mohorjanov. Vidi se, da je pri nas.narodna zavest in Mo-horjanstvo v tesni zvezi; iz enega izvira drugo, iz obojega pa značaj in gospodarski napredek. Žal, da je zaspal L a b u d. Fanatični- zlobno-neumni »Miheljni« pa še vedno govore o »prodiranju Slovencev v nemško ozemlje«; čudno, da številke navadno ravno nasprotno dokazujejo, tako tudi v tem slučaju. — In Suha? Dokazuje, da ji manjka lastnega stražarja verske in narodne poštenosti, zato se, četudi v malih porcijah,-navlaču je prekodravskega duha. Nepo-biten dokaz: Oglas pošteno znanega obrtnika v najnesramnejšem listu, ki zlorablja naš premili slovenski jezik, — v »Štajercu«. Grešnik, poboljšaj se! Dobrlavas. (Požar v G o s e 1 n i v a s i.) V četrtek zvečer ob mraku je začeto goreti na skednju pri Bedeniku. Kmalu je bil tudi v ognju Virnikov hlev in Bedenikova hiša. Ker je na skednjih bilo vse polno žita in krme, je bil ogenj strašen. V naj večji nevarnosti je bila cerkev in Virnikova hiša, a hitri pomoči, ki je prišla od vseh strani, se je zahvaliti, da se je ogenj omejil. Ker so hiše druga pri drugi, je bila velika nevarnost za celo vas. Kako je požar nastal, se ne ve, a sluti se zlobna roka. Zgorelo je tudi šest svinj in en pes, ki jih niso mogli več rešiti, ker je vse naenkrat bilo v ognju. Požarne brambe so prihitele iz Dobrlevasi, Sinčevasi, Lovank, Štebna in Velikovca. Škoda je velika, ker je zgorelo vse žito in vsa krma. Škocijan. (Smrtna kos a.) V četrtek 24. t. m. smo nesli k zadnjemu počitku Ražunovega očeta v Št. Lovrencu, strica, krstnega botra in duhovnega očeta preč. g. župnika M. Ražuna. Dosegel je lepo starost 81 let. Pred dvema letoma je tiho v domačem ;krogu obhajal zlato poroko s svojo ženo Heleno roj. Sumahovo, sestro rajnega gosp. komendatorja Sumaha, Rajni je bil nadvse priljubljen kot gospodar in podjeten lesni trgovec, ki ni bil znan samo po Koroškem, temveč daleč okoli po sosednih deželah in je prehodil že tudi Hrvatsko in Slavonijo. Pogreba in opravila za blagim rajnim, ki ga je vodil duhovni sin preč. gosp. župnik M. Ražun ob spremstvu domačega gosp. župnika in gosp. kaplana Starca, se je udeležilo nadvse veliko ljudstva. Blagemu rajnemu večni mir! Vrba. (Sitna nezgoda.) Vozile so se tukaj pred kratkim tri gospodične s čolničem po jezeru. Ko dospejo do brega, hočejo sprejeti v svojo družbo še četrto. Ta pa je bila pretežka, čolnič se prevrne in kar naenkrat so bile vse v vodi. Rešile so se sicer srečno na suho, toda ena je izgubila precej dragocene vratne okraske, dve pa ste bili v nemajhni zadregi, ko so radovedni gledalci videli njuni lasulji plavati po vodi. — Pri Moslacherjevem hotelu so v nedeljo 20. vel. srpana stavkali vsi natakarji. Posestniku je s tem prizadeta precejšnja škoda. Kakor veliko drugih posestnikov, trpi tudi on veliko škode vsled goveje kuge na gobcu in parkljih. Podkraj pri Pliberku. ( S m r t.) Zopet nam je nemila smrt pobrala vzgledno narodno mladenko Lenčiko Skuti, p. d. Gra-dižnikovo. Rajna je v 32. letu svoje starosti po kratki in mučni bolezni, prejemši svete zakramente dne 20. vel. srpana mirno v Gospodu zaspala. Kako je bila priljubljena in spoštovana, je najbolj dokazala ogromna množica ljudstva, ki jo je spremljala dne 22. t. m. k zadnjemu počitku. V srce segajoč in gmljiv je bil pogled na z venci okrašeno krsto, katero so nesle prijateljice in sovrst-nice rajne za Marijinim banderom. Ko je č. g. dekan Franc Marinič v kratkih besedah vzel slovo od rajne Lenčke in jo priporočal v blag spomin in v podožno molitev, tedaj ni ostalo nobeno oko suho. Pevke so ji zapele ginljivo nagrobnico. Žalujočima sestrama in bratu naše sožalje! Ovčja vas, dne 23. avgusta 1911. Danes smo pokopali domačega župnika Valentina Matevšica. Ob 8. uri je zapustil mrtvaški sprevod župnišče. Domači fantje in možje so nesli krsto umrlega župnika in za krsto je stopalo enajst duhovnikov. Vse ljudstvo, ki je bilo zdaj doma v Ovčji vasi, je bilo navzoče. Tudi otroci so izkazali pod vodstvom g. učitelja Milloniga umrlemu zadnjo čast. V cerkvi so se č. g. dekan Valentin Kraut v ganljivih besedah spominjali blagega umrlega in ko so vzkliknili: Bog ve, kdaj dobi ovška fara spet novega pastirja, kajti duhovnikov manjka, pravi pastirski list, tedaj je cela ovška fara bila v solzah. Kajti od nekdaj se verno ljudstvo v Ovčji vasi boji, da mora ostati brez dušnega pastirja. Po slovesni maši zadušnici smo ob pretresljivih zvokih psalma miserere nesli g. župnika v grob. Ovčani bodo, kadar bodo šli v cerkev, obstajali na grobu ter ga kropili z blagoslovljeno vodo, še bolj pa s solzami, kajti gospod župnik je bil vsakemu prijazen. Naj mu bo zemljica lahka! Od Žile. (Tudi narobe svet.) V šmerskej občini je umrl občinski tajnik in treba je bilo seveda naslednika. Ker je občina popolnoma slovenska in šteje le nekatere nemške privandrance, bi človek mislil, da bo občina dobila slovenščine zmožnega tajnika. Pa ne! Zagrizeni župan Fišer je na-jeì Nemca, s katerim se ljudstvo ne more razumeti. Menimo, da je tajnik zaradi ljudstva tukaj in mora znati njegov jezik. Seveda, v občini Smerče je to drugače; tukaj je ljudstvo zaradi tajnika tu ter se mora posluževati namesto domačega tujega jezika. V tej občini je sploh večkrat narobe svet in čas bi bil, da bi se Fišerju, kateri ima že dosti na svoji vesti, kmalu podala brizglja. Velikovec. (Poza r.) Danes v četrtek, dne 24. avgusta 1911, pogorelo je pri podo-mače Skrajniku v Mrzli vodi pri Velikovcu. Pravijo, da je povzročil ogenj bencin-motor. Ker so prihitele požarne brambe, se je za-branilo, da se ogenj ni širil dalje. Posestniku Skrajniku pa je pogorelo vse: hiša, hlev s skednjem, bajta in lep čebelnjak. Zgorela je tudi krma in žito, slama itd. ter tudi nekaj inventarja. Ta posestnik je pogorel šele pred petimi leti in je šele dozidal svoja poslopja. — Ta dan zvečer gori tudi v Goselni vasi in videl se je ogenj tudi na vzhodno stran od Velikovca. Tolstivrh. (H uda u r a.) V soboto, dne 26. avgusta, ob 4. uri popoldne se je utrgal oblak ravno na štajersko-koroški meji. Tako je treskalo, da nas je bilo zares strah, a pri tem -je padala toča, ki je napravila zlasti kmetom na hribih veliko škode. Narastel je tudi potok, ki teče izpod Sv. Neže na štajerski meji proti Tolstemu vrhu in ki je v poletnem času navadno čisto suh, tako močno, da je bil večji kakor Meža in je valil seboj veliko kamenje, odnašal les in drva ter poplavil nekaterim veliko polja in travnikov. Pot je tako iztrgal ter izpral, da bo preteklo dolgo časa, predno bodo mogli z vozom na veliko cesto. Ker je škoda zelo velika in je kmetje sami ter občina ne zmorejo, bo nujno treba od zgoraj pomoči, katero tudi pričakujemo. Dobrlavas. (Poroka.) V ponedeljek, dne 28. avgusta, praznovali smo na podružnici v Kokiju poroko naše vrle in izvrstne cerkvene pevke in igralke Kristine Rigl, P-d. Vrelihove v Mokrijah z narodnim fantom Kristinem Potočnik iz znane slovenske rodbine p. d. Zdovčeve v koprivniški župniji. Cerkvene obrede kakor lep nagovor na po-ročenca in peto sveto mašo je imel č. gosp. J. Svaton, župnik v Št. Vidu. Cerkveni pevci so ob koncu cerkvenega opravila zapeli svojej sopevkinji, oziroma nevesti »Slovo ob poroki«. Vrlemu poročnemu paru želimo iz srca obilo sreče in blagoslova! Libeliče. Tukajšnji učitelj Fleis nam vedno pripoveduje, da je tudi tam gori doma, kjer je naš državni poslanec Grafenauer in da Grafenauerja tam gori še pes ne pogleda. Mi pa vemo: Ko se vozi Fleis z bi-ciklom skoz vasi proti Pliberku, vsi psi lajajo za njim! Gospod Fleis, ostanite pri svojih mašinah, mi jih bomo kupovali od drugod! Libeliče. Šumi je na kmetijski šoli v Velikovcu tudi za nas veliko dosegel, ker nam je ponemčil nekega učenca, tukajšnjega rojaka, ki je sedaj občinski tajnik v Libeličah in je pred državnozborsko volitvijo pridno agitiral za Šumija in farbal volilce. Najlažje se mu je menda godilo pid naših «poštenih gorjancih, ker marsikateri hrati ne zna. Bekštanj. Bivši poveljnik c. kr. orožniške postaje v Maloščah, začetkom junija t. 1. vpokojeni c. kr. stražmojster Jožef Messner v Špitalu ob Dravi, postal je lastnik in izdajatelj lista »Oberkarntner N adiri ch-tcn«. Za časa svojega službovanja slovel je kot marljiv dopisnik nemško-nacionalnih listov. S tem ni prišel samo do postranskega zaslužka, ampak dal je v svojih člankih tudi duška svojemu političnemu prepričanju ter sovražnosti do tistih mož, ki se hočejo neustrašeno potegovati za gospodarski, narodni in verski napredek Slovencev. Izkazalo se je večkrat, da pri resnici in neresnici ni bil izbirčen. V svoji pisateljski domišljavosti skrpucal je knjižico »Der realisti-sche Wachtmeister und die Klostemonne«, ki dobi med »šundromani« zadnje mesto. V Bekštanju svoje misije kot apostol javnega reda in miru ni izpolnil, ampak napravil med prebivalstvom taka nasprotstva, ki se dolgo ne bodo ublažila. Njegov odhod je prebivalstvo splošno pozdravljalo, pod vzornim poveljstvom c. kr. .stražmojstra Dobnika si je c. kr. orožniška postaja v Maloščah priborila zopet tisto neomejeno zaupanje nazaj, ki je je vživala, predno jo je osrečil s svojim «prihodom bivši c. kr. stražmojster in sedanji velemodri pisatelj gospod Jožef M e s s n er, kateremu je treba svoj suknjič samo proti ugodnemu političnemu vetru razprostreti, da postane v najkrajšem času župan v Špitalu ob Dravi. Guštanj. (Berite in s t r mi t e.) V Podjunski dolini prebiva še pristno in verno slovensko ljudstvo. Slovenski duhovniki, ki tukaj službujejo, to dobro vedo in radi priznavajo. In naše ljudstvo ljubi svojega dušnega pastirja, ker vidi v njem svojega najzanesljivejšega voditelja. A njegova vroča želja je, da ostane tudi mladina poštena in zvesta veri. In ker se bojimo za našo mladino, smo prosili v naši župniji že leto za letom vedno, da nam pošlje škofijstvo kaplana, ker pač predobro izprevidimo, da enemu samemu duhovniku v fari s tolikim številom duš ni mogoče izhajati. Obenem je treba pomniti, da se nahajata v naši fari dve šoli (skupaj s edem razredov). V dveh razredih podučuje vsled pomanjkanja druge moči veronauk učitelj, ki je odločno nasproten katoliški veri ter očividen pristaš proste šole in šulferajna. Kakšna je potem mladina, si pač lahko mislite. In g u š t a n j s k a mladina jc skoraj brez izjeme res tako podivjana in neotesana, da naši ljudje pač upravičeno resno zmajujejo z glavami, češ, kam pridemo, ako pojde tako dalje. Otroci pa nosijo vkljub .svojim mlečnim zobovom že vsi znake Sudmarke ali pa nemško-naci-onalné trakove. Res žalostno! In zato smo bili letos, ko smo slišali, da dobimo vendar enkrat tudi kaplana, prav iz srca ve«seli, zlasti tudi radi tega, ker se bosta lahko odMej dalje vršili redno dve božji službi. A kaj se je zgodilo ! Gospod kaplan v osebi g. Žela so res prišli in v nedeljo*, dne 27. avgusta so imeli tudi že drugo službo božjo. Cerkev je bila natlačena, kot že dolgo ne. A že v torek smo slišali novico, da nas bodo č. g. kaplan že ta teden zapustili in se preselili drugam Že prej, nego so prišli č. g. kaplan, so se čule razne govorice, da se nekateri proti-vijo temu, da bi v Guštanju sploh bil kaplan, zlasti je delovalo proti temu fužinško uradništvo. In neko soboto se je zbralo nekaj teh frakarjev — najbrže so bili nahujskani — ter se peljalo v Celovec k škofijstvu protestirat proti temu, da bi prišel v Guštanj kaplan. Tam so baje opisali razmere tako, da so menda prepričali celo mil. g. knczoškofa, da, v Guštanju kaplana ni treba. Da, ti ljudje, ki se nikdar ne prikažejo v cerkev in katerih število je zelo, zelo pičlo*, res ne potrebujejo duhovnika, to radi verjamemo, a vprašamo sedaj, koga pa si drznejo oni zastopati, da morejo tako- govoriti? Za njimi je nekaj nemško-nacionalnih kimov-cev, ki jih sploh ni vredno omenjati, kaplana pa želi vsa okolica, skoraj ves trg in d o b r e tri četrtine delavcev. Da, tudi naši delavci so silno ogorčeni, da hočejo celo tukaj komandirati vsemogočni uradniki, zlasti pa nad temu, da je moglo škofijstvo njih poslanstvo upoštevati. Kam pridemo*, če bo nemško-naci-onalna gospoda tudi tukaj razprostrla, svojo ošabno komando. Med ljudstvom kar vre ogorčenosti in jeze nad tem činom! Prevalje. (Občinske volitve.) Da se bodo naši volilci vedeli po tem ravnati, moramo omeniti še par zanimivosti. Nekaj čisto novega je, da bi naj volile tudi učiteljice. V Prevaljah imamo že celo armado učiteljev, tako da odločujejo v prvem razredu itak že sami učitelji. Sedaj pa hočejo zraven še učiteljice! Največji davkoplačevalci na ta način sploh izginejo poleg učiteljev. Naše največje davkoplačevalce pa izrivajo iz prvega v drugi razred in na njihovo mesto pridejo — učiteljice. To smo pa res radovedni, koliko je učiteljem mar za koristi naše slovenske in v pretežni večini kmečke občine! — Zdravnika pa denejo v tretji razred, ako-ravno spada v prvega. Seveda brez takih »knifov« pač ne gre. In zakaj se razpis občinskih volitev še vedno ni javno razglasil. Pristov bi pač rad kar tako na tihem zopet sedel na županski stolec! Zazej ima čas, na sejmišču razglašati vse mogoče reči, tudi take, ki ga prav nič ne brigajo; za to pa seveda ni časa, da bi razglasil volitve! S« že poznamo! Zato pa, volilci, govorite pri volitvah tembolj glasno in odločno, tako odločno, da se strese županski stolec in da bo zletel z njega dosedanji nezmožni »občinski predstojnik«. Žrelski župan Oremus na božjih potih. Kakor znano, so žrelski »najbolj goreči« kristjani, katerih na n o h e n p r a, z n i k in Pa n o h e n o n e d e 1 j o ni videti pri kaki božji službi, v družbi in s pomočjo nekega juda sklenili v krajnem šolskem svetu, da bodi poduk v katojiškem krščanskem nauku za slovenske otroke samo v nemškem jeziku. Po tem imenitnem verskem činu so spremljali ti patent-katoličani judovskega kolega na pivo, da bi se v njegovi družbi hvalili in veselili nad rešitvijo krščanskega nauka, za katerega je blagodušno glasoval tudi jud, dočim je Oremus katoliškega domačega župnika podučil, da on o tej stvari nima nobene besede. To je prvo »romanje« g. Oremusa. Drugo romanje pa je bilo k prvemu svetniku nemških nacional-cev na Koroškem, k deželnemu predsedniku II e i n u. To romanje naših pobožnih kristjanov, ki se cerkve bojijo — ne smejte se — je bilo sklenjeno v občinskem svetu. Nekdaj je lisica tožila pred kraljem levom, da je zajec plahun, ki ga je povabila, na gostijo, razjezil njene otročiče in se tako ošabno obnašal, da so ga mladi lisjaki napadli in ga tako mrcvarili, da ga je ona sama komaj iztrgala iz njihovih rok; seveda ga je nazadnje sama pojedla. Tako so tožili pobožni Oremus .in sodrugi pred deželnim predsednikom da, jih gospod župnik dr, Arnejc ne pusti v cerkev, kamor bi tako radi šli molit, ker podučuje pevce v slovenski fari v latinskem in slovenskem petju. Pač g. župnik pridiguje ob velikih praznikih, ko vendar vsak kristjan gre k službi božji, v nemškem jeziku; a mi ne moremo ob velikih praznikih k nemškim pridigam, ker gospod župnik na druge nedelje in praznike, na, katere mi sploh ne gremo k službi božji, le slovensko pridiguje. Tako* trpi naša vera zato, ker smo v slovenski fari. Prosimo torej svojega svetnika, da prenaredi slovensko faro v nemško. To je menda bilo drugo romanje g. Oremusa. Sploh je v novejšem času p o,stalo romanje k deželnemu predsedniku v cerkvenih zadevah epidemično. Med drugimi so n. pr. menda tudi borovski nemškutarji in slaboverci čutili potrebo božje poti in so šli v Celovec k temu svetniku, ki baje deli nemškutariji mnogo milosti. In tretje romanje je opravil Oremus sam, brez drugih, k »nemškemu škofu«, kakor pravijo našemu najvišje# pastirju. Ta bo že vse dosegel, kar ho«če# uneti, so si misiili žrelski svohodomisle1'1 Oremus se zna, pokloniti, zna nastopiti, f'111 govoriti, skratka napravil bo najboljši tri Kdo hi se ubranil taki uljudnosti? lak 1# zna pač vse drugače govoriti in «ovinkaril kakor kak do« dna duše pošten, pa v zub njosti nekoliko robat, z dušo in telesom K toliški kmet. Zato pa si je Oremus na podi gi svojega nastopa tudi uomišljeval, da n®* nemški krščanski nauk za slovenske -otrol svojemu židovskemu prijatelju in celovški11 framazonom od prevzvisenega kneza in škf fa že kar v žepu domov. Toda tako neodk1 tosrčno, posvetno romanje izda le še pri # žejnih svetnikih, katoliška cerkev ima, dri' go moralo, ki se ne ravna po zunanji skr1 kosti veri in duhovništvu sovražnih Žide' s kili o dposlance v. Sicer pa Oremuso vo ri' manje ne bo nič izdalo. Judje in liberalci, so naenkrat verni, kadar govorijo s š ko fri1 ne bodo odločevali v katoliški cerkvi. Če j* Oremus rekel župniku: »Mi imamo moč 111 Vi morate to moč tudi spoštovati«, mu P11 mi odgovorimo v imenu katoliških družil1 Roko proč od svete naše vere! Cerkvene vesti. Nove orgle so dobili v Pliberku, lep1' delo tvrdke Mauracher. Strokovnjaki h#' lij o delo. Sicer pa imamo Slovenci dori priznane strokovnjake, ki ne zaostajajo f tujimi; razlika je le ta, da Slovenci ra^1 nosimo denar na tuje, dočim ga tujci na®1* ne nosijo! Gospodarske stvari. Aviso. C. in kr. vojaško oskrbovališče v Ce' lovcu in filialka v Beljaku kupuje od P°' Ijedelcev in njihovih zadrug od 10. avg11' sta 1911 — seno nasteljno slamo, v Beljak® pa šele od 2. prosinca 1912 naprej po P°' trebi, naj dalje pa do konca svečana I9h« in sicer: Vojaško oskrbovališče v Celovcu 1793 5 sena, 484 q našteljne slame in 300 q P°( steljne : slame. Vojaško podoskrbovališče v Beljaku 1792 q sena, 519 q nasteljne slairi in 800 rri trdih drv. Natančnejše pogoje vsebuje politični11* oblastim, občinskim uradom, poljedelski1** zadrugam itd. poslan razglas št. 2185 °‘l avgusta 1911, izvedo* se pa tudi pri imen0' vanih oskrbovališčih. Celovec, v avgustu 1911. C. in kr. vojaško oskrbovališče. Zoper poman« kanje krme in lahkomiseln0 prodajo živine. Po poročilu poljedelskega ministrstv* se je polastil del kmetovalcev v od suše p®1' zadetih deželah tak strah pred bodočim P°( manjkanjem krme, da prodajajo v velik* množini živino in svinje pod ceno. To p®0' dajanje ne poveča samo bede, nastale vsi®1 suše, ampak da misliti tudi na prihodnoA; Tak strah ni samo škodljiv, ampak je tua* neopravičen, ker zaenkrat je še povsod d0' volj krme, da je mogoče živino rediti še d° zime, in tembolj, če se s krmo postopf varčno in se zlasti sveža krma poklada ž*' vini zrezana. Do začetka zime pa bo za P°' trebno množino sena, slame in močnih k®) mil za trpeče okraje že preskrbljeno in )e poljedelsko ministrstvo tozadevno že storp,Q prve korake. Razventega je poljedelsko h*1' nistrstvo po centrali za vnovčenje živiK započelo akcijo, vsled katere se bo nak® pilo živino v krajih, kjer je vsled pomaPk kanja krme naprodaj, in se jo zredilo, oz*' Dobro računale ! I in prav izvolile so one gospodinje, ki uporabljajo pridatek za kavo v svojem gospodinjstvu F® avega : Francka: s kavnim mlinčkom11 iz zagrebške tovarn®; repo, jabolko itd., katero hoče požreti, ^ Ji obtiči v sapniku ali v požiralniku. prva in glavna znamenja pri tem so: žival Postane nemirna, neha jesti in prežvekati, iežko diha, iz gobca se ji močno sline cede, Se davi, postane napeta, na vratu .se tudi za-Pazi večjo ali manjšo oteklino, ki je trda. /sied napenjanja se močno razvijajo plini, dihanje zastaja, krvni obtok je nereden, ži-se jako lahko zaduši. Tukaj treba hitre Pomoči. Treba je določiti, kje da tiči tuja st*ar, nato se da živali v gobec lestvica in se pogleda v žrelo, ako je stvar pri vhodu v P°žiravnik, se hitro s prsti ali z malimi kle-Scami izvleče, ako je pa daleč v požiravniku, skuša jo potisniti naprej v želodec. V ta amen je jako dobro masiranje zunaj na /atu, ker se organi nekoliko nategnejo in Se stvar naprej potisne. Predvsem je treba ' Požiravnik vlivati lanenega olja, da se or-kani zmehčajo in postanejo opolzki. ^ Ako i&siranje ne pomaga, se vzame bič ali špan-sko trstiko od starega dežnika, sprednji ko-lGc se ovije s cunjo, da postane bunkica, Pamaže se dobro z oljem, s pomočjo te pa-lode86 potiska tu;!0 stvar iz požiravnika v že- d j® treba polagoma in jako previdno Ir1 ati, tuja stvar tiči navadno prav trdno, P?, bi ,se potiskalo premočno, se lahko rani /mpavnik ali druge organe, kar postane ^mrtoposno. Ko se je stvar potisnila v želo-v°c začne živina lažje dihati, — rešena je, amp ji Vpacie, polagoma dobi tek in začne Prežvekati. Taki živini je treba dajati več hi mehko močnato krmo, večkrat vode z trobi pomešano, da se bolečine v požirav-lkh potolažijo. „ Ako je bil ves trud zaman in ni bilo mo-k°ce tuje stvari spraviti na nobeno stran, je leba žival zaklati, poprej da sama pogine. , k e ,se gre za dragoceno živino, je na me-h operacija, ki obstoji v tem, da se poži-avpik na istem mestu prereže, tujo stvar (.hh vzame ter rana zopet zašije. Ta operama je pa radi zraven ležečih organov jako marna in je treba poklicati živinozdrav- Deteljna predenica Pokončuje najbolje s tem, da se tista meji /kjer se je v gnezdila, še prej ko dozori — *ek°pije Najprej se predenica .snažno po-p pje in spravi stran ter se požge. Nato se SU nekaj časa, da se zopet malo obraste, hi p/ek°plje in polije z železno galico (želez-1 /htriol). 30 kg železne galice se raztopi z kop Vohe in ob gorkem vremenu se vsa pre-Čengha mesta polijejo in predenica je uni- vSaje so jako dobro gnojilo, ki vsebuje So ko dušika, vpliva jako brzo, posebno če stnti ognja. Dušika imajo 20 od- stoti °V’ 10 odstotkov topilnih soli, 22 od-ko /V f°sforovo kislega apna in 30 odstot-doi , Umuzne kisline. Premogove saje so za pokončevanje raznih škodljivih p. Zelk, porabiti se morajo pa samo v vlaž-pj . zernljah. Pepel razločujemo: lesni, šot-kr U/ premogov; lesni pepel vsebuje te raz-fj] j° .ne snovi: ogljikovo kisli natron, žve-j.. '/111 in fosforovokisli kalij in potem še ne-S01 rxTji-ne„ ogljikovokisle in fosforovokisle vok' /aiVaznejše gnojilo je kalij in fosforo-beni 6 S°^’ vsehuje pepel največ. Lesni ei. se Povsod s pridom uporablja, kjer ihrir ■ a apna v zemlji, to je v prvi vrsti se „Vlrnata in tudi v težki glinasti zemlji Pepe'1S^ek°n? uporablja. Torej ne zametujte Pepel in saje — gnojilo. saj! ii ki ie edino slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla | voda. Naroča se: Tolsti vrh, p. Guštanj, Koroško. I Od vsakega zaboja plača podjetje 20 v. v društvene narodne namene, kamor naročnik določi. | Društveno gibanje. Podružnica »Slovenske Straže« pri Mariji na Žili priredi letni občni zbor v nedeljo, dne 17. septembra, ob štirih popoldne v prostorih g. Vospernika v Podravljah. Na sporedu je med drugim poučni govor g. dr. Rožiča in igra »Jeza med sosedoma«, ki jo priredijo udje »Sloge« z Lipe. Delokrog podružnice se razširi na vernberško in lipško občino, zato se odbor iz teh spopolni. — K obilni udeležbi vabi odbor. Globasnica. (Zborovanje, igra.) Izobraževalno društvo ima na malo gospoj-nico, to je dne 8. septembra, popoldne ob treh zborovanje. Na dnevnem redu so: zanimiv govor in dve lepi originalni igri: »Svojeglavna Minka« in »Kak je dnes en lep večer« in še morebitni slučajni govori in | petje. K prav obilni udeležbi vabi vsa sosedna društva in prijatelje poštene zabave in poduka načelstvo. Guštanj—Tolsti vrh. Na praznik dne 8. .septembra se vrši v gostilni Tolstovrške slatine velika slovenska veselica, pri kateri se bo igrala igra »Kmet Herod ali gorje mu, ki pride dijakom v roke«. Vršilo se bo tudi petje, govori, šaljiva pošta itd. Pridite, vsi, ki čutite slovensko! Velikovec. Občni zbor društva »L i p a« obeta biti zelo zanimiv. Govornik pride iz Celovca. Naši mladeniči se prav pridno pripravljajo, da bodo kot tamburaši, igralci in Orli dobro rešili svoje vloge. Zato opozarjamo velikovške in okoliške Slovence in Slovenke, kakor tudi sosedna bratska društva, da se v kar le mogoče velikem številu udeležijo našega zborovanja dne 10. septembra točno ob 3. uri popoldne. Prevalje. Letna veselica katol. delavskega društva se torej vrši v nedeljo, dne 10. septembra, popoldne pri Steklu, Na sporedu je govor, tamburanje, igra »Posestri-mi«, srečolov in šaljiva pošta. Govornik pride iz Maribora. Igra »Posestrimi« je zelo zanimiva in zaraditega pričakujemo najštevilnejše udeležbe iz Prevalj in okolice, sploh od vseh delavcev in prijateljev delavstva. Prevalje. (Pozor!) Vsi člani delavskega društva naj pridejo zanesljivo na letno veselico, ker je treba, da vsi izvedo o sklepih zadnje odborove seje; odbor je namreč sklepal o stvareh, ki so za vse člane važne! Raznoterosti. Deset zapovedi proti in pri požaru. 1. Z ognjem in lučjo ravnaj previdno; 2. svetilko napolni in uredi vedno po dnevi; 3. pred pečjo, na peči in za pečjo ne nakladaj ne drv, ne drugih gorljivih reči; 4. v podstrešju, v kleteh, na stopnjicah ali hodnikih sveti samo s svetilko; 5. pljuvalnike napolnjuj samo s peskom; 6. tleče užigalice ali smodkine koščke vrzi vedno le v peč; 7. v hiši imej vedno vodo; 8. na umivalniku v spalnici imej vedno pripravljeno luč, užigalice in obleko, da si v eni minuti pripravljen za odhod; 9. ključe shranjuj vedno le na določenem kraju; 10. vnaprej moraš vedeti, kaj ti je v slučaju požara predvsem treba storiti, in si zapomni kot pravilo: Domače zbuditi! Otroke in bolnike iz hiše! Ogenj naznaniti in (skusiti sam pogasiti! Denar, dragocenosti in trgovske knjige spraviti na varno! Če ne moreš več na stop-njice, zberi svojce pri najbolj dostopnem oknu na ulico, izprazni okno in mirno čakaj na pomoč. Kolera v Trstu. V Trstu, ki je bil že proglašen kot prost kolere, «o 28. avgusta dognali nov slučaj kolere. Kolero je prinesel neki Albanec. Proti nemške demonsf racije v Reimsu, V Reimsu je demonstrirala množica proti nekemu španskemu častniku, ki je pride-Ijen aviatični šoli ter je bil v družbi nekega francoskega častnika. Imel je namreč pi-kelhavbo ter je množica mislila, da ima pred seboj pruskega častnika. Policija je morala španskega častnika varovati in spremiti domov. Grozne posledice nepremišljene šale. Iz Berolina poročajo: V Stoppaci! pri Kobur-gu se je zbrala pred hišo nekega kmeta lovska družba h odhodu na lov na jerebice. Posestnik kamenoloma, Tràger, je pa v šali pomeril s puško na gručo igrajočih otrok, pri čemur se je puška sprožila ter se je zgrudil nek enoleten otrok na tla. Nek drug otrok pa je bil težko ranjen. Ko se je Tràger zavedel svojega dejanja je šel za hišo in se usmrtil s svojo lovsko, puško. Žena nadporočnika Hofricliterja namerava vložiti tožbo za ločitev zakona. Panika v kinemotografskem gledališču, V Pittsburgu je v nekem kinematografskem gledališču pri aparatih nastala eksplozija. Nekdo izmed občinstva je zaklical »ogenj«, nakar je med občinstvom nastala velika panika. Dvorana je bila natlačena žensk in otrok. Vse je drlo k istopnjicam, ki so vodile na cesto, pri čemur so jih mnogo pohodili. 25 oseb je bilo mrtvih, mnogo pa ranjenih. LISTNICA UREDNIŠTVA. Javorje. Zadeva je preveč osebna in žaljiva. List ni za osebne prepire in taki dopisi stranki in listu škodujejo. Spada pred sodišče. Zato v koš. Zdravi! — D. H. v D. Dopisi niso krepki, pač pa preveč robati in v taki obliki več škodujejo nego koristijo. Torej! Pozdrave!—- F. K. v T. Hvala! Prejeli pa smo že prej drugo poročilo in oddali tisku. Bog! Pošten fant z dobrim spričevalom, vojaščine prost, rokodelec, ki je že vajen take službe, želi priti kam za Cerkvenika. Več pove Anton Hribar, organist, Loka pri Žusmu, Spodnje Štajersko. v starosti 50 let išče službo v kakem župnišču. Bila je doslej že v taki službi in bi rada spet enako službo imela. Njej ni toliko na plači kot na tem, da bi mogla mirno in zadovoljno živeti. Natančne podatke daje uredništvo. Vajenec iz dobre kmečke rodbine, ki govori slovensko in nemško, se sprejme v trgovini z mešanim blagom bratov Kulterer v Velikovcu. VZieAXilCE j družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu v L)ubi[ani.| oOWUNaJit^, Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril in Metodove vžigalice ki so priznano najboljše. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. lil I 1] j la b iTTU itgraffll neokuženo ostane ono dvorišče, v katerem se uporablja pri pokladanju Do danes ie Prvo in razne krme HlIttJIfllMI« edino dr. pl. Trnkó-czy-ja varstveno sredstvo pri pitanju; pospešuje zdravje in težo klavne živine. — Dobiva se pri trgovcu ali pa potom pošte iz tovarniške zaloge lekarnarja Trnkóczy-ja v Ljubljani (Kranjsko). — 5 zavojev stane K 3'50 franko. Loterijske številke Line, 26. avgusta: 34 Trst, 26. avgusta: 73 Brno, 23. avgusta: 75 Tržne cene v Celovcu 24. avgusta 1911 po uradnem razglasu: 46 58 84 23 89 15 66 23 60 62 31 54 Blago 100 kg 80 litr. (biren) od do K V K v K V Pšenica .... 22 23 87 14 63 Rž 18 68 19 66 11 68 Ječmen .... Ajda — — — — — — Oves 17 — 18 50 6 16 Proso .... Pšeno .... Turščica . . . Leča — — — — — — Fižola rdeča . . Repica (krompir) — — 11 — — — Deteljno seme . — Seno, sladko . . 5 — 7 50 — — „ kislo . . 3 — 5 50 — — Slama .... 3 — 4 50 — — Zelnate glave po 100 kos. * Repa, ena vreča — — — — 1 — Mleko, 1 liter — 24 — 28 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) . 1 kg 2 80 3 20 Sur. maslo (putar) 1 , 2 80 3 60 Slanina (Špeh), pov. 1 „ 2 20 2 30 sur. 1 „ 2 10 2 20 Svinjska mast . •1 „ 2 20 2 40 Jajca, 1 par . . . . — 12 — 14 Piščeta, 1 „ . . 2 80 3 60 Race — — — — Kopuni, 1 par . . . — — — — 30 cm drva, trda, 1 m2 3 3 60 30 „ „ mehka, 1 7 2 60 3 — 100 kilogr. Pocrez O živa zaklana Živina g. od do od do od do 'S 2 v kronah Ph Cm Konji — — Biki — — — — — — — — Voli, pitani . . — — — — — — — — „ za vožnjo . 470 — — — — — 6 2 Junci — — — — — — — — Krave .... 320 540 76 — — — 22 8 Telice .... 280 — — — — — 1 1 Svinje, pitane . — — — — — — — Praseta, plemena 20 54 — — — — 204 90 Ovce — v Timenici je razpisana do 15. septembra 1911. Dohodki so: mesečno 18 kron stalne plače, prosto stanovanje in malo gospodarstvo. Prednost imajo oženjeni in rokodelci. Več pove župni urad v Timenici, pošta Škofjidvor pri Celovcu. • 4L. Fobteljnc iPer^je : 1 kg sivega skubljenega K 2’—, boljšega K 2-40, polbel ga prima K 2-80, belega K 4*—, prima puhasto mehkega K 6-—, najfinejšega K 7-—, 8*— in 9-60. Siv puh K 6*—, 7-—, bel prima K 10*—, prsni puh K 12*—. Od 5 kg naprej franko. Napolniene postelje iz debelega rdečega, modrega, rumenega ali belega inleta (nanking); pernica ca. 180 cm dolga. 120 cm široka, z dvema blazinama, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, povoljno napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim posteljnim perjem K 16*—, napclpuh Iv 20’—, puhasto perje K 24 —. Posamezne pernice K 10-—. 12 —, 14-—, 16-—. Posamezne blazine K 3-—, 3-50, 4-—. Pernice 200X140 cm velike K 13-—, 15-—, 18-—, 20-—. Blazine, 90 X 70 velike K 4 50, 5-—, 5-50. Spodnje pernice iz najboljšega blaga 180X116 cm velike K 13 — in K 15-— odpošilja po povzetju ali proti predplačilu Maks Berger v Deženicah štev. 444 a, Šumava, Češko. Noben riziko, ker. je zamenjava dovoljena ali se denar vrne. Bogati ilnstr. ceniki vseh posteljnih naprav zastonj. Kupujte narodni kolek 11 nr-ir-ir—ir~ir—a D □ D D D D D D □ D D D a D D D n n !i orani Mori: je nanovo izšla knjiga: ir-ir-ir-irit-innr-iE-iaaa D D D □ D D D D □ D □ D □ D D D a D v Tucah, pošta Žrelc pri Celovcu. Pojasnila daje posestnik pd. Miklavc v Tucah št. 8< Zaradi bodočega novozidanja ss hiše je krojno blago po znižanih cenah naprodaj. Za prekupce posebne cene. Poleg Gašparja Erharda za Slovence priredil Štefan Kociančič. Dva dela, druga izdaja. Cena: Mehko vez. K 6‘—, za družnike K 4-40, po pošti franko K P— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 9-20, za družnike K 6'80, po pošti franko KI'— več. nt—ir-ir-ir—imr-int—>r-inr-ir-amnr3g.~3g:3n Z velespoštovanjem HllTOSI RENKO, Celovec, vogel Novi trg in Kramerjeve ulice* lOŽef BOŽIČ v Celovc|! Beljaška cesta štev. 14 trgovec z mešanim blagom kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke» kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča patentirano olje za večno lu^ in oglje za kadilnice vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in drug0 cerkvene sveče itd. Lovske puške Prva boronKa orožnotouar-niška družba Ceniki brezplačno in vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča družba z omej. zavezo : v Borovljah y na Koroškem. poštnine prosto. Hotel Trabesinger o Celovcu Na kolodvoru pričakuj e gostov domači omnibus. VellkooSba cesta št. S se priporoča potnikom, ki prenočuieio v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo , P°.zimi služi zakurjeno. feSna 86^1131601 Vl'IU- V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Velike duorane za shode in »eselice. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 5,000.000. Rezervni fond čez K 600.000. 0 od ie y!o$b | i io vii, Kolodvorska cesta št. 27. Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Bskompt in incasso menic Borzna naročila. Cerciraia v LiuMiani. Ptužnice v Splintii. Trstu. Sarajevu in Gorici.. Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8’- za komad. Tiske srečke s 4 °/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu-