Vsej« mrcdniSti •dbor — Glavni in odg. urednik Dušan Rebolj — tel 20-71, lok. 25 — Tlet M tiiieji CP .Gorenjski tisk«
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVAPN'5 GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ
KRANJ, SOBOTA 4. APRILA 1964
LETO VI
5/6. ŠTEVILKA
Nekaj misli k članku ..Tovarniški komite je razpravljal o tekočih nalogah in metodah dela..
Pisec članka, ki je prisostvoval seji tovarniškega .komiteja ZK, gotovo ni imel namena napačno obvestiti kolektiv o delu politične organizacije, niti ne o akciji komisije Zveze borcev. Govornik v razpravi je povedal svoje mnenje in stališča do vprašanj, ki zadevajo komisijo ZB, in predlagal vrsto rešitev ter nakazal pravo pot in kaj smatra kot negativno. žal mi je, da v razpravo ni poseglo več prisotnih, to je več mnenj, šele to bi lahko vsaj delno oblikovalo objektivno mnenje, a vendar samo m n e -n j e. To pa spričo obsežnosti problematike članov Zveze borcev še vedno ne bi moglo biti dokončno. Na rešitev takih problemov vpliva namreč vrsta drugih pogojev, in o tem tu pač ne bom govoril.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Smo ali nismo pripravljeni na nove delovne zahteve in naloge?
S Februar je za nami in s tem tudi dvaindvajset delovnih dni, ® ki so pomenili za naš kolektiv novo preizkušnjo. Šlo je za to, ® da odgovorimo na vprašanje, ali smo res tako slabo pripravljeni ® na nove delovne zahteve. In sedaj bi morali nanj odgovoriti. ® Plan smo izvršili samo 97,4 odstotno. To pomeni, da se naše ® tiho upanje — delati bolje kot v januarju in delno nadoknaditi ® zamujeno — ni izpolnilo.
Namesto takojšnjega odgovora naj postrežem z nekaterimi važnimi dejstvi. V mesecu februarju smo del proizvodnje v naši ekonomski enoti preusmerili v izdelavo moped zračnic. Da smo to lahko naredili, smo morali izločiti iz proizvodnje vulkanizaaijo velopla-ščev na dveh aparatih. Toda pred-no je bila montaža kalupov končana, je minilo šest delovnih dni.
In potem? Potem smo ugotovili, da kalupi za moped zračnice povsem ne odgovarjajo. Predno je bilo vse popravljeno, je že minilo osemnajst delovnih dni. Podobna usoda je doletela tudi stroj za brizganje moped zračnic im zračnic 14 x 4. Matrice za brizganje "Tir r " mr i ~«~"i4wiwi.n -Rezanje korda na diagonal-▼ nem stroju v obratu II
niso povsem pripravljene niti, ko pišem tele vrstice (to je 5. marca! — op. urednika).
(Nadaljevanje na 5. strani)
Kako si naši strokovnjaki predstavljajo A skrajšani delovni čas In prehod na ..švedsko11 varianto?
Anton Perš iz valjarne I nam je poslal prispevek, ki obravnava nekatera vprašanja skrajšanega de-
VALJARNA I
lovnega časa. V njem pravi takole:
Kako si naši strokovnjaki predstavljajo skrajšani delovni čas? To je vprašanje, ki zanima vsakega člana kolektiva, še bolj važno vprašanje pa je, kakšni bodo naši
osebni dohodki in kakšen bo naš življenjski standard.
Po mojem je najprimernejši način skrajšanega delovnega časa sedanji — torej tri proste sobote, potem pa ena delovna. Seveda pod pogojem, da ostanejo osebni dohodki na lanskoletni ravni ali da se celo povečajo. Če to ni mogoče, je bolje, da delamo po starem.
Nikakor si ne morem predstavljati, kako bi se naš življenjski standard izboljšal na način, ki ga (Nadaljevanje -na 2. strani)
Anton Perš iz valjarne I je edem naših stalnih sodelavcev, saj je napisal že vrsto aktualnih in zanimivih prispevkov iz svoje ekonomske enote
Za proizvpdnr uspehe gre pohvaliti pnevmatikarno II in rotacijske preše
Februarja smo prekosili same sebe. Plan 856.166 kg smo uspeli prekoračiti za 2,29 odstotka ter tako deloma že nadoknaditi izgube, ki smo jih utrpeli januarja. Zaslužne so za to vse ekonomske enote — posebej pa še kolektiva pnevmatikame II ih rotacijskih preš, ki sta izpad 17. februarja nadoknadila predzadnjo nedeljo.
Februarski uspeh pa nas ne sme uspavati. V tem mesecu je naša dnevna obveza nekoliko -nižja. Kljub temu pa bo treba za 882.695
Organizacija delovnega časa in rezultate podjetja - l.del
njegov vpliv na poslovne
® Storilnost dela in poslovni rezultati podjetja so v veliki meri odvisni od organizacije deta. Ta ® trditev velja tudi za tiste činitelje, ki se odražajo kot vpliv na delovnega človeka v smislu bio-® loškega razvoja, njegove miselnosti, navad in osebnih interesov.
Vpliv delovnega časa -na proizvodnjo in produktivnost dela pa se ne odraža samo v obsegu in . velikosti efektivnega dela, temveč tudi v njegovi organizaciji, začetku in zaključku delovnega časa, razpo-
I
Proste sobote se šteje v redni letni dopust
Zadnje čase so se razvile burne razprave o tem, ali se šteje proste sobote v redni letni dopust ali ne. Da pomagamo -k razjasnitvi vprašanja, nekaj besed tudi o tem.
Naša ustava določa 42-urnl tedenski delovni čas. V delovnih organizacijah ga bomo uvedli postopoma, saj bi nam prenagljenost več škodovala, kot si sploh moremo predstavljati. Pogoj za prehod na skrajšani delovni čas so večja produktivnost ter vsaj nezmanjšani osebni dohodki zaposlenih.
V -nekaterih delovnih organizacijah že delajo poskusno v 42-ur-nem delovnem času. Tudi pri nas je tako. Velik del organizacij pa se na ta prehod šele pripravlja. Pa tudi tam, kjer so skrajšani delovni čas uvedli, tega niso rešili na enak -način. Ponekod delajo po sedem ur na dan od ponedeljka do so-bote, drugod — na primer pri mas — pa delajo zaradi tehnoloških zahtev ali drugih (Nadaljevanje na 5. strani)
reditvi delovnega časa ma nekem gospodarskem področju ali v sami gospodarski organizaciji. Organizacija delovnega časa zavisi celo od subjektivnih dkoliščin na -določenem področju. Že lega gospodarske organizacije, prometni in ostali pogoji bistveno vplivajo -na organizacijo -delovnega časa. Delovni čas vpliva tudi na -biološki razvoj človeka, na razvoj duševnih im -miselnih lastnosti, na njegovo rekreacijo, počitek in ne nazadnje na njegovo fizično sposobnost ter možnost vključitve v pro-
izvodni proces.
Do nedavnega so smatrali, da vsi omenjeni čmitelji niso pomembni. Zato -se jim tudi ni posvečalo dovolj pozornosti. V zadnjem času pa so proučevanja na tem področju pokazala, kakšen vpliv imajo -na organizacijo -dela tudi sociološki, ibiološki in ostali činitelji ter obratno.
Organizacija delovnega časa pri 42 urnem tedniku, ki" smo jo uvedli s 1. januarjem letos izključno na osnovi boljše organizacije (Nadaljevanje na 3. strani)
kilogramov, kolikor nam narekuje -plan, krepko prijeti za delo. Pri -tem -bodo morale prispevati predvsem veliko posamezne strokovne službe s kar najhitrejšim izvrševanjem ukrepov, -ki smo jih sprejeli konec lanskega leta, ko smo sklenili poskusno preiti ma skrajšani delovni čas.
Prav je, da -tokrat spregovorimo tudi o tem, kako in zakaj je bilo slišati pred nekaj tedni vsepovsod govorice, češ da bomo morali spet uvesti 48-urni delovni teden, (Nadaljevanje -na 2. strani)
o statutu
V soboto,
21. marca je bila otvoritvena javna tribuna
V soboto, 21. marca popoldne je organizirala mladina našega podjetja javno jriibu-no o osnutku statuta, ki ga je dala v razpravo centralna komisija za pripravo statuta pri skupščini podjetja. Tribune, ki je bila v -konferenčni dvorani delavskega doma, se je udeležilo okrog sto mladidcev ter nekaj starejših članov ikolektiva. Če že ni dala konkretnih, oblikovanih predlogov, kako dopolniti ta ali oni člen v osnutku statuta, je pa sobotna tribuna dala vrsto predlogov in pobud, ki jih bo morala centralna -komisija vsekakor upoštevati, ko bo popravljala posamezna poglavja. In še nekaj! Kakor že več let v vseh dosedanjih, tako je tudi v tej bila mladima prva in organizirala uvodno (Nadaljevanje na 2. strani)
0 takih važnih vprašanjih bo moral odločiti ves kolektiv, ne samo peščica ▼
Govori, referati, razprave, projekti sheme in elaborati ter mnogi drugi učeni izdelki te vrste so danes navadno polni lepo obliko-
Pregledovatnje potniških av-toplaščev v pnevmatikami II
® Zadnje čase slišimo vse pogo-® šteje razne govorice, dostikrat ® tudi neresnične, češ da bomo v ® v najkrajšem času v našem ® podjetju prešli na nov način ® skrajšanega delovnega časa, da ® bomo uvedli takoimenovano ® »švedsko varianto« ali sistem ® 6+2«, Ker je v resnici stvar ® čisto drugačna in ker o novih ® oblikah skrajšanega delovnega ® časa, ki naj bi nam pomagale ® k nadaljnjemu povečevanju ® produktivnosti, šele samo raz-® mišljamo, je prav, če posveti-® mo temu vprašanju nekaj več ® prostora.
Malo je dogodkov im sprememb v našem podjetju, ki bi bili pred-(Nadaljevanje na 4. strani)
L:____
vanih besed in stavkov o človeku, o njegovi vlogi in mestu v naši družbi. Trditev, da je humanizem osnovno načelo naše družbe, ni in ne bi s-mela biti le fraza. Če pa kljub temu prepogosto je in ostaja samo plehka fraza, je to naša krivda. Dostikrat namreč govorimo eno, mislimo in delamo pa drugo.
Še so pojavi, da mislimo o nekaterih, češ kako so nadanjeni in zato skoroda poklicani, da so maši vzorn.ki. Dogaja se, -da se sami predajamo njihovemu usmerjanju in da pričenjamo misliti, kako so prav oni poklicani skrbeti za naš nadaljnji razvoj. Zato jim tudi ss/ni tako ali drugače priznavamo uživanje vseh ugodnosti »osvobojene« osebnosti, sami pa se počutimo v primerjavi z njimi majhne, nepomembne.
Našemu delovnemu človeku, slehernemu med nami morajo biti danes odprte vse možnosti za razvijanje in sproščanje vseh njego-(Nadaljevanje na 5. strani)
Letos ie bila proizvodnja v prvem tromesečju za 14,3 odstotka večja kot lani
Čeprav točne številke o proiz- smo prehod na skrajšani delovni kakor tudi za posamezne ekonom-vodnji v marcu še niso 'bile znane, čas že opravičili. Prav gotovo pa ske enote — bomo objavili v na-ko to poročamo, lahko z veliko je, da še nismo rekli poslednje slednji številki. Hkrati pa tudi že verjetnostjo govorimo O' okrog 946 besede in da bodo sledili doseda- dali nekaj prifmerjalnih podatkov tonah narejenih izdelkov. To bi njim uspehom novi, še večji. za gibanje osebnih dohodkov v pomenilo, da smo plan za marec Porobnejši pregled primerjalnih lanskem in letošnjem prvem tro-izvršili 104 odstotno. In ker smo podatkov — tako za vse podjetje mesečju.
Za proizvodne uspehe gre pohvaliti
pnevmatikarno Bi in
(Nadaljevanje s 1. strani)
da nam proizvodnja ne gre in da da smo se s prehodom na skrajšani delovni čas prenaglili. Res, v januarju sprejetih obvez nismo izpolnili. Toda zastoji so nas Zavrli in to ne po naši krivdi. Da smo sposobni organizirati delo, kakor zahteva sodobna industrijska proizvodnja, že dokazujejo februarski rezultati. Prav gotovo pa še nismo rekli poslednje besede. In ker so bile govorice, da uvede-nagljenosti, o potrebi, da uvedemo spet 48-urni delovni teden, itd. neutemeljene, bi bilo prav, da jih z delom in svojimi uspehi kar najbolj zavrnemo.
Ta mesec bomo imeli kar štiri proste sobote zapored. Dovolj bo torej časa in priložnosti za razvedrilo, počitek in za najrazličnejše domače opravke. Razpoložljivi delovni čas pa izkoristimo zares
rotacijske preše
za produktivno delo — tako tisti v posameznih proizvodnih ekonomskih enotah kakor tudi tisti, ki delamo v ekonomskih enotah pomožnih dejavnosti ali v strokovnih službah. Zlasti slednjim nalagajo novi delovni pogoji razrešitev številnih nalog, ki zadevajo boljšo organizacijo proizvodnje, hitrejšo in rednejšo nabavo surovin, tekočo prodajo in izvoz izdelkov ter skrb za smotrno izkoriščanje prostega časa sodelavcev. Dela in nalog je več kot dovolj in če bomo uspeli vse zadovoljivo narediti, potem bomo lahko čez mesec' dni govorili o novih, še večjih- uspehih našega podjetja. Potem tudi ne bo več možnosti, da bi nam kdo oporekal upravičenost do skrajšanega delovnega časa in do drugih ugodnosti, ki si jih lahko z dobrim gospodarjenjem zagotovimo!
DUŠAN REBOLJ
A Konfekcija klinastih jermen * v tehničnih izdelkih
naredili v prvem tromesečju 2.601 ton izdelkorv, pomeni to izvršitev 24,1 odstotka celotnega plana.
Zanimiv je tudi pregled primerjalnih podatkov za prve tri mesece letošnjega in lanskega leta. Lani smo naredili v treh mesecih 2.297 ton, letos pa z 2.601 tonami za 13,1 odstotka več. Po posameznih mesecih so bili porasti naslednji: januarja za 8,7% več kot lani, februarja za 16,9 % več in marca za 14,3 % več kot lani.
Pri tem pa ne smemo pozabiti, da smo delali lani po' 48 ur na teden, letos pa že po 42 ur! Torej
69 odstotkov glasov za plačevanje samoprispevka:
V petek, 20. marca dopoldne in deloma tudi popoldne smo izvedli v našem podjetju referendum o samoprispevku članov kolektiva za gradnjo šolskih poslopij v naši občini. Udeležilo se ga je 79 odstotkov vseh upravičencev, kar ni preveč razveseljivo, če upoštevamo, da zajema naš kolektiv pretežno prebivalce kranjske občine.
In kakšni so rezultati? Za plačevanje samoprispevka v naslednjih treh letih je glasovalo 69 odstotkov sodelujočih, proti 26 odstotkov, 5 odstotkov glasovalcev pa je oddalo neveljavne glasovnice.
Če primerjamo oba obrata, potem je bil obrat I nekoliko boljši od obrata II. V prvem je glasovalo 76, v drugem pa kar 84 odstotkov članov kolektiva. Pri tem pa se je v obratu I izreklo za plačevanje samoprispevka 73 odstotkov, v obratu II pa samo 65!
Ko bodo znani rezultati glasovanja vseh občanov — upravičencev, bomo sporočili, ali bomo vsi naslednja tri. leta dajali pol odstotni samoprispevek za gradnjo šolskih poslopij v naši občini ali ne!
Samo tri EE so ostale pod planom
Kakor veste, smo februarski proizvodni plan izpolnili in to 120,29 odstotno. To pomeni, da smo naredili okrog 25 ton več, kot je narekoval plan. Uspeh ni majhen, saj nam tudi v februarju ni šlo vse, kot smo si želeli.
Pričujoči diagram kaže nihanje izvrševanja dnevnega plana v januarju in v februarju, že bežen pogled nanj pove, da se je proizvodnja v februarju že nekoliko umirila. Zanimivo pa je, da lahko delimo mesečno proizvodno obdobje v dva dela, katerih vsak ima svoj zagon, porast in potem padec. V začetku meseca ostajamo pod planom, potem se stanje izboljšuje tja do 7. ali 8. delovnega dne. Potem sledi spet padec in to kar občuten — ali morda zato, ker naši osebni dohodki niso tako visoki, kot si želimo? No, padcu sledi počasno naraščanje v poslednjih dneh, nato pa pride do skoka, ki je nenormalen — zadnja dva dneva odpremimo skladiščem končnih izdelkov vse, .kar ni bilo v prejšnjih dneh!
Drži, da po dveh mesecih povsem zagotovo še ne moremo napovedati takega nihanja proizvodnje za prihodnje mesece. Toda treba bo ugotoviti, kako omiliti padce v začetku in sredi meseca!
Kako pa so posamezne ekonomske enote izpolnile planske obveznosti v februarju? Odgovor na to bo dala spodnja preglednica:
%
VALJARNA I	110,1
STISKARNA	111,7
PREMAZOVALNICA	99,7
PNEVMATIKARNA I	97,4
TEHNIČNI IZDELKI	107,3
ROTACIJSKE PREŠE	125,8
PREVLEKE VALJEV	108,3
PNEVMATIKARNA II	99,6
KONFEK. VRHNIKA	103,1
IZVRŠEVANJE'PROIZVODNEGAJ PLANA ZA JANUAR-FEBRUAR j
FEBRUAR
— delovni dnevi
o statutu
V soboto,
21. marca je bila otvoritvena javna tribuna
(Nadaljevanje s 1. strani) razpravo. Škoda pa je, da se tribune ni udeležilo več starejših članov kolektiva in tistih, ki so sodelovali pri pripravljanju osnutka statuta.
Po uvodnem referatu v tribuno, ki ga je imel Miodrag Milivojevič, predsednik 'tovarniškega komiteja organizacije ZMJ, se je razvila dokaj pestra razprava. Govorniki so opozorili na vrsto stvari, ki bi jih kazalo v statutu bolj določeno obdelati. Mednje sodijo vsekakor večja jasnost samoupravnega mehanizma s posebnim poudarkom na kritiki in dajanju mnenja, materialna in moralna vezanost članov samoupravnih organov, struktura samoupravnih organov, ki naj bi zagotovila udeležbo večjega
deleža mladih delavcev, izobraževanje in usposabljanje članov samoupravnih organov, boljše uvajanje novosprejetih delavcev v delovno okolje, materialna stimulacija vseh članov kolektiva, varstvo otrok, izobraževanje mladih delavcev, odnosi med ekonomskimi enotami itd.
Ob tej priliki je prav, če spregovorimo tudi nekaj besed o tem, ali je mladinska organizacija ukrepala pravilno, ko je pripravila za udeležence tribune po končanem delovnem programu družabni večer s plesom. Padlo je namreč nekaj pripomb, češ da to ni v skladu z metodami dela mladinske organizacije in da so prireditelji pripravili družabni večer pač zato, da bo. udeležba na tribuni večja.
Delim mnenje s prisotnimi in reči moram, da se mi zdi tak način docela pravilen. Bila je prosta sobota. Zakaj potem ne bi združili koristnega s prijetnim ter tudi nekaj dali mlademu človeku, če od njega dostikrat precej zahtevamo!
DUŠAN REBOLJ
Požarna zaščita se
Lansko leto je bilo za naše gasilce izredno razgibano. Kar težko bi opisal vse akcije in dogodke, ki sodijo v gasilski dnevnik. Ker za večje že zvečine veste, tokrat raje nekaj besed o usposabljanju članov našega prostovoljnega gasilskega društva.
Čeprav raznih tečajev še ni konec, so nekateri že končali tega ali onega. -Kar pobliže si udeležence oglejmo!
Sanitetni tečaj sta končala -mladinca Daniel Mileč in Matija Ge-zek. Strojniškega sta obiskovala Andrej Gorenc in Janko Sekne. Gasilsiki tečaj pa so končali Jože Čebašek, Marjan Krapner, Avgust Zupančič, Rajko Derlink, Ljubo Milosavljevič, Franc Prijatelj,
nam bo obrestovala
Franc Košnjak, Franc Pušar, Janko To-miše, Stane Juhant, Janez Jereb, Slavko Bizjak, Janez Juhant, Ivan Leskovec, Slavko Blažič, Janez Globočnik, Matija Gerek, Daniel Mileč, Franc Ovniček, Milan Kopač, Janko Sekne, Janko Bajd, Vinko Jakovec, Franc Mohor, Marjan čefarin, Jože Klemenčič, Marjan Knific, Leopold Rat-nik, Jože Ajdovec, Alojz Likozar, Ivan Petrič, Ivan Cijak in Janko Čaren.
Kakor vidite, je bila udeležba zaenkrat res rekordna. Na treh tečajih je bilo skupno 36 naših prostovoljnih gasilcev. Pohvaliti moramo prav vse tako glede vestnosti kakor tudi glede usposobljenosti, ki so si jo na tečajih pridobili.
IVAN PETRIČ
Kako si naši strokovnjaki predstavljajo skrajšani delovni čas in prehod na „švedsko varianto?
(Nadaljevanje -s 1. strani)
je razlagal na skupščini kolektiva tovariš Rudi Babnik in ki ga zagovarjajo tudi nekateri drugi. Mislim na takoimenovano »švedsko« varianto skrajšanega delovnega časa.
Ali so odgovorni pomislili na vse slabosti takšnega načina dela? Upam si dvomiti v to in zdi se mi, da sploh ne razumejo našega delavca, niti ne poznajo njegovega načina in pogojev življenja. Mislim, da se gleda pri tem le na eno plat medalje. Da bj dobili odgovore tudi za tisto drugo plat, zastavljam ne.kaj vprašanj. Zadevajo ne samo moje pomisleke, temveč pomisleke večine sodelavcev.
1.	kdo bo skrbel za naše otroke, če bomo delali po dva dni v eni izmeni?
2.	ali bomo lahko vestno opravljali svoje delo, če bo človek prišel na primer ob 6. uri zjutraj z dela, ob 14. uri pa bo moral spet na delo; med tem časom pa bo treba doma še pripravljati kosilo, skrbeti za otroke, jim pomagati pri učenju itd.?
3.	ali bodo razmere v družinah boljše, če bo žena na primer prosta v nedeljo, mož pa v torek in sredo?
4.	kam bomo šli lahko na primer v četrtek in petek, ko bo to za druge delovni dan?
5.	ali so res boljše možnosti za rekreacijo sredi tedna, ali je bolje to v nedeljah, ko veljajo vozovnice na železnici s popustom in ko so razne kulturne in zabavne prireditve?
6.	ali bi bilo to primerno za naše delavce, ki imajo doma zemljo; v prostih dnevih bi delal po dva dni na polju ter prihajal na delo v tovarno utrujen?
7.	kje bomo dobili ljudi za četrto izmeno in kako bo to vplivalo na stanovanjsko stisko?
8.	kako bodo delali uslužbenci in tisti, ki že sedaj ne delajo na tri izmene?
9.	koliko bo neupravičenih izostankov z dela v nedeljah in kako bo s tistimi, ki »radi pogledajo v kozarec«?
Še bi lahko našteval nepojasnjena vprašanja. Toda že našteta so dovolj, da bi kazalo o njih temeljito razmisliti.
Pa še to. Ni res, da se naredi v nočni izmeni manj kot v ostalih dveh. Vsaj za našo ekonomsko enoto, to je za valjarno I ne drži! Pri nas več ni mogoče narediti, kot stroji zmorejo. Žal, je tudi tako, da večina naših kontrolorjev ne ve, ali delaš s polno zmogljivostjo ali ne. Precej več pa bi se zagotovo dalo narediti, če bi imeli resnične strokovnjake, ki bi lahko pri delu na delovnih mestih sami pokazali in pomagali izboljševati delovne postopke ter razne trenutne zastoje. Ni dovolj samo to, če človek stoji vseh osem ur poleg stroja in delavcev, ki stroju strežejo, in če kvečjemu še svoje roke drži prekrižane na hrbtu. To prej človeka demoralizira, kot spodbuja k delu!
Prosim, odgovorite na vsa zastavljena vprašanja. Ne boste od-
govorili samo meni. Odgovorili boste večini članov kolektiva, ki imajo tudi podobna ali enaka vprašanja, pa jun nanja nihče ne odgovori! To ni moj prvi prispevek. žal pa še na nobenega nisem dobil odgovora. Upam, da se zgodi to sedaj in da bodo odgovori jasni in da bodo zadostili vprašanjem stotine članov kolektiva!
Anton Perš
Prispevek tovariša Perša smo objavili v celoti. Za odgovor na zastavljena vprašanja pa smo naprosili vodjo finančnih služb Rudija Babnika. Ta se je našemu povabilu odzval in napisal obširnejši prispevek. V njem odgovarja na vprašanja tovariša Perša, hkrati pa podrobneje pojasnjuje vse tisto, kar nas pri uvajanju skrajšanega delovnega časa zanima. Berite ga na naslovni strani!
Urednik
Zakaj potem referendum ?
V petek, soboto in nedeljo, to je od 20. do 22 marca so občani naše občine z referendumom potrdili plačevanje samoprispevka za gradnjo šolskih poslopij v kranjski občini. Udeležijo še ga je okrog 26.000 prebivalcev ali 81,5 (jtds totka. In več kot tri četrtine y referendumu sodelujočih se je izrklo za plačevanje prispevka.
Računali smo že, da bodo vse priprave kmalu urejene in da bomo z naslednjim mesecem prispevek — polovico odstotka od mesečnega osebnega dohodka — že pričeli plačevati. Bili pa smo precej presenečeni, ko smo zvedli, da je 26. marca občinska skupščina Sklenila »vplačevanje prispevka začasno odložiti«. Pri tem je predsednik Martin Košir pojasnil, kakor je pisal 28. marca »Glas«, »da bo referendum začasno služil skupščini le kot moralna opora, da bo z legitimacijo vseh občanov znova in še energičneje skušala najti sredstva iz drugih virov« za gradnjo 'šolskih poslopij.
Vzroki za odložitev uvedbe samoprispevka so znani. Na šesti plenarni seji CK ZKJ v Beogradu so govorili veliko tudi o družbenem in osebnem standardu ter o težavah in nepravilnostih na tem področju, o neskladnostih med proizvodnjo in osebno potrošnjo. (Na seji so sprejeli tudi smernice in prav na osnovi teh je občinska skupščina sprejetje odloka o uvedbi samoprispevka odložila ...)
Ob ,vsem tem se nehote vsiljuje vprašanje: Kako to, da pred izvedbo referenduma nihče ni pomislil na vprašanja družbenega in osebnega standarda občanov, ki naj bi zaradi uvedbe samoprispevka trpel, in ali ne določa občinski statut, da je odločitev občanov na referendumu za občinsko skupščino obvezna?
Ob vsem, kar se je zgodilo, bi bilo verjetno najboljše, če bi pristojni občinski organ pojasnil, kako je z vso zadevo!
Nove racionalizacije in izboljšave
Komisiji za izume in tehnične izboljšave so bili do nedavnega predloženi naslednji predlogi oziroma izboljšave:
® zmanjšanje slabe kvalitete pri vulkanizaciji veloplaščev z dne 1. februarja — predlog X-100/46
® izboljšava na konfekcijskem RB-3 stroju v pnevmatikami II z dne 12. februarja — predlog nima šifre!
® odnašanje vulkaniziranih izdelkov na obrezovanje in šminkanje ter paketiranje z dne 13. februarja — predlog X-100/47
• pršiine naprave za mazanje kalupov pri malih prešah z dne 13. februarja — predlog X-100/45
® vgraditev vmesne etaže na malih prešah z dne 13. februarja — predlog X-100/42.
Ostale predloge, ki jih je komisija prejela, bomo objavili v naslednji številki našega lista.
Vljudno naprošamo vse predlagatelje, naj se v primerih, ko bi radi podrobnejša pojasnila glede svojih predlogov, obračajo na tajnika komisije v biroju za študij dela.
ALOJZ ZALAR
Proste sobote se g šteje v redni I letni dopust ■
(Nadaljevanje s L strani) vzrokov po osem ur na dan, v sobotah pa so prosti.
Med delovnimi organizacijami so in bodo torej določene razlike tako v trajanju kakor tudi v razporeditvi delovnega časa. Nov zakon, ki bo te zadeve izčrpno urejal, še ni izšel. Zato se pojavljajo giede tega nekatere nejasnosti. Da pomaga iz zagate, je zvezni sekretariat za delo pred kratkim izdal naslednje pojasnilo:
»Z uvajanjem skrajšanega delovnega časa in njegovo novo razporeditvijo se pojavljajo prosti dnevi. Ti dnevi se štejejo za delovnike, ker so delavci s povečanjem produktivnosti delo za te dni že opravili, in se zato tudi štejejo v dopust«.
Če ima nek član kolektiva po zakonu 12 delovnih dni letnega dopusta in če nastopi na primer svoj dopust v ponedeljek, 6. julija, mu bo dopust potekel v soboto, 18. julija. Zato bo prišel na delo v ponedeljek, 20. julija, ko bo preteklo od pričetka dopusta dvanajst delovnih dni!
Smo ali nismo pripravljeni na nove delovne zahteve in naloge?
(Nadaljevanje s 1. strani)	Pod planom je ostal minuli me-
V	oddelku velozraonice se sta- sec tudi oddelek avtoplaščev. To
nje normalizira. Produktivnost največ zaradi slabe kvalitete k-narašča. To se tudi odraža v dvi- delkov. Če se bo situacija še naganja osebnih dohodkov delavcev, dalije izboljševala tako, kakor Plan je oddelek izpolnil 94,34 od- opažamo poslednje dni, lahko pri-stotno.	č a kujem o, da pride oddelek kma-
lu na zeleno vejo.
Če po vsem povedanem poskusim izračunati celoten izpad v.kilogramih, bi dobil številko 3.750! To je količina, ki nam je februar-
Zaradi neprevidnosti in omalo- zmanjkala, da bi dosegli rne-važevanja varnostnih predpisov je se^ni proizvodni plan! prišlo pretekli mesec v stiskami Razumljivo je, da sodelavci do manjšega požara. K sreči se vprašujejo, kje so vzroki za to je vse dobro končalo, zato mate- in kdo je temu kriv. Ati so se rialne škode ni bilo, razen če orne- planerji prenaglili in postavili fe-nimo tri izpraznjene ročne apara- bruarski plan, ne da bi se prej te za gašenje.	prepričali, ali je postopek za pro-
V	petek, 21. februarja je pritek- izvodmjo moped zračnic vpeljan? la okrog pol treh popoldne iz ob- Aii ie ^riva za to mehanična de-rezovalnice delavka'C. R. jn zavpi- lamica,. ki ni mogla na hitro roko la, da v njihovem prostoru gori. Pripraviti vsega potrebnega za Vnel se je bencin v posodi in preusmeritev proizvodnje? Ali pa ogenj se je pričel širiti na podpla- ie za vlse skupaj kriva naša eko-
Pri pranju jopiča zanetila požar
•	lovnem času. vŠkoda je, ker se
•	odgovorni ne spuščajo v po-
•	drobnejše analize, zakaj posa-
•	mezne ekonomske enote ne do-
•	segajo proizvodnih obveznosti.
•	Po mojem bi lahko samo na
Brizganje veJozraonic v ekonomski enoti Pnevmatlkar-na I
te, ki so ležali ob njej. Takoj smo n0,mska enota, ker je sprejela po 9 tak način ugotavljali vzroke za
pograbiti ročne aparate za gašenje manj kij ivo pripravljen plan? in se lotiti svojega dela. K sreči Vsakdo bo našel primeren izgovor
zase, uradno pa je ostala meseca februarja naša ekonomska enota i z zaostankom 2,6 odstotka pod
•	izpade in zaostanke, jih od-® pravljaili ter omogočali sleher-
•	n emu članu kolektiva boljši
•	gmotni položaj. Če pa bo še
(Nadaljevanje s 1. strani)
planom
mi!
kot najslabša med vse-
Po vsem povedanem bi lahko 'dejali, da bo treba še mnogo narediti, če hočemo zagotoviti uspešno delo v sikrajšanem de-
gmotni položaj. Ce pa do se vih umsk:h in telesnih spo.sobno-
™ ekanomsfktii e^tah I	^
,	- risu seDi m da pomaga družbi v
njenem hitrem razvoju. To tem
stil
MIHAEL ČUHALEV
m i h, po tem se ne smemo čuditi, če tudi v bodoče ne bomo hmi;	•„
izpolnjevali planskih obvezo- rabljali	vseh' članov
naše skupnosti in, če znamo usklajevati njihove osebne interese z interesi skupnosti.
Tale resnični razgovor nekje v našem podjetju kaže, kako zelo še zaostajajo naša dejanja za našimi besedami. Ko riti ves glas trdimo, da mora naš statut izhajati iz človeka in biti namenjen člo-
A z ene izmed mokrih gasilskih vaj v obratu II
smo ukrepali še pravočasno, zato poklicnim gasilcem iz Kranja ni bilo treba v akcijo.
Ko smo ogenj pogasili, smo ugotovili, da je prizadeta sodelavka prala v bencinu jopič. Pri drgnje-
Da bomo lahko hitro in učinkovito pomagali v primeru elementarne nesreče
Primer uničujočega potresa v čaje in seminarje.
Skopju sredi preteklega leta nam Nočemo, da bi nas slučajna eie-	—   ..
je lahko resen opomin, kako po- mentanna nesreča presenetila ter veku, delamo takole: membno je, če smo usposobljeni našla nepripravljene. Ne gre samo Prvi strokovni sodelavec: »Ali hitro in učinkovito pomagati pri- za naše podjetje, ampak tudi za veš, da so v eni od ekonomskih zadetim v elementarnih nezgodah varnost našega prebivalstva. Pov- er>ot delavci negodovali zaradi te-oziroma nesrečah. Zato je razum- sod se sicer borimo za mir, toda Sa, ker menijo, da sedanji način Ijivo, zakaj smo se letos lotili hkrati se moramo tudi pripravlja- ugotavljanja in delitve osebnih do
usposabljanja enot civilne zaščite ti na najhujše — na vojno.	------
in zakaj prirejamo sedaj razne te-
Vsem, ki bi radi naročili drva in premog'
Za člane civilne zaščite v našem podjetju smo organizirali poseben tečaj. Predavanja so dvakrat na teden v popoldanskem času. če bo šlo vse po sreči, bo prva skupina — trideset udeleženk in trije
hodkov ne zagotavlja nagrajevanja po delu?«
Drugi strokovni sodelavec: »Veš, saj ti se zmerom razburjajo! Sicer pa je njihova proizvodnja nedonosna. Njihovi izdelki se nam tako ne izplačajo, ko imamo pla-
Vsem članom kolektiva, ki bi radi naročili drva in premog za „ . prihodnjo zimo pri kranjskem
nju volne je prišlo do sprostitve podjetju »KURIVO«, sporočamo, ,__T	, v ■
torne elektrike in do vžiga bencin- da zbira prijave referent za druž-	službo. Predavanja bodo ta^
udeleženci — končala tečaj konec fonirane cene. Najbolje bi bilo, da aprila. To pa bo šele prva skupina se z njihovimi problemi sploh ne usposobljenih članov kolektiva, ubadamo več. Imamo vrsto važ-saj pripravljamo za jesen tečaje neJ"ših problemov, kjer gre za miza saniteto, za reševanje in za
lij one ...!«
Prvi strokovni sodelavec: »O ne!
Prav s takimi problemi in zadevami se moramo še in še spropri-jemati in jih reševati! Ne pozabi! Gre za človeka!«
K sreči je v opisanem prime-
moga, vrsto in količino drv. Pri	mi j s ki inženirji in tehniki. Reči	fu prvi strokovni delavec nadre-
zaradi tega	nekaj	časa	bolovala.	tem pa opozarjamo, da so prijav-	moram, da si zares prizadevajo	jen drugemu. Zato bo opisani pro-
Nezgoda pa	bi	bila	lahko	dosti	ne ure v obratu I samo v torkih	podajati tvarino razumljivo in	triem prav gotovo kmalu rešen,
hujša ...	od 13.30 do 14.30, v obratu II pa	privlačno.	Kako pa je v drugih primerih . . .?
samo v četrtkih od 13.30 do 14.30!	'	ANTON BOŽIČ	N N
skih hlapov.	beni standard v orgamizacijsko-
Na podobne primere smo že kadrovskih službah — telefon 25! opozarjali, kaže pa, da vse skupaj Vsak naročnik mora izpolniti poni dosti zaleglo.	seben prijavni obrazec, kjer bo
Prizadeta R. C. je imela še sre- navedel zahtevano količino prečo, saj si je opekla samo roke in
IVAN PETRIČ
ko, da jih bodo mogli obiskovati tudi tisti člani kolektiva, -ki delajo v treh izmenah.
Predavatelji v prvem tečaju so tudi nekateri naši sodelavci — kemijski inženirji in tehniki. Reči
©4X8 harpuno masko
&
in
plavutmi po Kornatih
Delfinova samopostrežba in siano jezero na Dugem otoku
Barko smo navezali v majhnem zalivu in se pripravili za večerjo. Barba Ive se je sukal okrog svojega primusa, kuhalnika na butan, mi pa smo sc pomenkovali o svojih prvih doživetjih na Kornatih. In teh je bilo kar precej, saj so bili moji tovariši Mitja, lija in Branko prvič na križarjenju ... In zanimivo, niti ves dan ni minil, pa so že zatrjevali, da bodo še prišli...
Da bi uredil svoje zapiske, sem vzel v roke svinčnik in notes. Precej je bilo treba zapisati, zato ni čudno, če sem moral pri kraju že močno napenjati oči. Zmračilo se je bilo. Zato sem odložil delo -na naslednji dan in sedal k Barbi. Dober kuhar je, to smo ugotovili že prvi večer. Iz ujetih in kupljenih rib nam je pripravil brodet. Teknil nam je, da je bilo kaj. Razume se, da smo ribe dobro zalili s pristno črnino, potem pa pozno v noč kramljali pri ognju, ki smo ga zakurili ob pečini, v kateri si poiščejo salijski ribiči zavetje, če se morajo med ribolovom zateči pred nevihto.
Prav gotovo vas zanima, kako je s spanjem na takem križarjenju! Izborno. Čeprav je bil že 16. september, smo spali na prostem. Na kajuto smo položili ležalne blazine, se pokrili z nekaj odejami in spali ... kdo ve, koliko časa.
Tako pravim zato, ker so nas sredi noči zbudili glasovi ribičev, ki so prihajali z nočnega lova na fenjere in nedaleč od nas sortirali plen, da bi ga zgodaj zjutraj odpeljali v salijsko tovarno za predelavo rib. Z njimi bi se -skorajda sprli, ker smo jim pokurili vse dračje, ki so si ga pripravili ob pečini. Tega pa, veste, na Kornatih ni v izobilju,
saj so otoki v pretežni meri goli, pusti in -le tu pa tam naletiš lahko na večja področja, ki so porasla z borovcem.
Iz spanja nas je predramil naslednje jutro klic: »E, momci, ko ide sa mmom po rib-u...?« Seveda, barba Ive je bil že nared, kmalu za njim pa tudi Branko, resnična gorenjska korenina, ki mu je rana ura res zlata ura.
Kmalu potem je naš motor zmotil jutranjo tišino; najprej stokajoče, potem pa kar nekoliko odločno. Vse je mirovalo okrog nas, edino galebi so se ob bregu gostili z ostanki rib, ki so jih zavrgli nočni Obiskovalci, predno so odrinili -proti Sa-liju.
Kmalu pa je motor utihnil. Barba je usmeril barko k bregu, prav na tisto -mesto, kjer -smo prejšnji večer položili mrežo. Branko in lija sta priskočila na pomoč in pričela vleči mrežo na pramec.
Preteklo je že nekaj minut in nekaj deset metrov mreže je -bilo že na krovu, ko je barba siknil nekaj med zobe. V mreži je bila ribja glava, potem še ena, pa še ena in . .. To se je nekajkrat ponovilo. Mi smo začudeno gledali, barba pa je čez čas čisto mirno odgovoril, ne da bi se pri tem kaj posebno razvnel:
»E, dupin nam pojeo ribu!« No, mislil je na delfina, ki nam je bil najbrž res lahko hvaležen za zajtrk...
Preveč dobre volje potem res nismo -bili. Toda rezerva, ki smo si jo omislili pred odhodom, nam je pomagala, da smo čez pol ure že vsi dobre volje sopihali navkreber, da si ogledamo znano slano jezero-, ki je bojda bogato na žveplu ter zato tudi zdravilno. No, naiš trud ni bil zaman, saj je bil pogled na v obliki črke »S« zavito jezero pod nami res edinstven. V ozadju -so se ‘belile stometrske stene
Velike in Male Pri-sike ter med borovci skrit camping tovarne »Iskra« iz Kranja — glej- puščico na fotografiji! Slano jezero, tako -ga imenujejo, je pod zemljo s posebnim kanalom -zvezano z morjem. Zaradi izhlapevanja vode pa je koncentracija soli v njem zelo močna.
(Se nadaljuje)
Tak je pogled na Slano jezero na Dugem otoku. Puščica označuje mesto, kjer je sredi borovega gozdička počitniški camp -kranjske Y Iskre
Organizacija delovnega časa in njegov vpliv na poslovne rezultate podjetja - I. del
(Nadaljevanje s 1. strani) poslovanja in izkoriščanja notranjih rezerv, je urejena ipo sistemu prostih sobot. Uspehi, ki smo jih dosegli v januarju im febr. letos, so zadovoljivi, čeprav večine v analizi za prehod na skrajšani delovni čas predvidenih še nismo uresničili. To pomeni, da še obstojajo skrite rezerve in da analize poslovanja niso bile dovolj temeljite. Zato imajo strokovne službe odgovorne naloge, ki jih bo mogoče uresničiti samo z zares sistematičnim proučevanjem organizacije dela in njenih poslovnih učinkov! Da pa to drži, priča naslednji pregled dosežene proizvodnje na en delovni dan v prvih mesecih leta 1963 v primerjavi s prvima mesecema tega leta:
+>
>
.0 28,5
ti T3 O >
N •H
0 Jh PU
1
35,2
38,5
31,4
65	64
januar
63	64
februar
▲ Primerjava proizvodnje v pr-■ vih dveh mesecih letošnjega in lanskega leta
Organizacija delovnega časa, ki smo jo uvedli z novim letom pri nas, pa po drugi strani sprošča v proizvodnji določene kapacitete. Ugotovili smo že, da smo v 42-ur-nem tedniku naredili celo več kot pred tem v 48-urnem tedniku! To pa pomeni racionalnejše izkoriščanje zmogljivosti, posledica česar je bolj ekonomično poslovanje podjetja. Nedvomno bomo pri obračunu poslovnih učinkov ugotovili, da je finančni rezultat ugodnejši. Tem pa mora slediti tudi ugodnejša delitev dohodka in čistega dohodka. Če analiziramo strukturo stroškov naše proizvodnje, ugotovimo, da je celotnih stroškov za 2 milijardi 50 milijonov dinarjev takšnih, tki se pri povečani proizvodnji ne spreminjajo ali pa se samo malenkostno povečajo. To so takoimenovani fiksni strošlki.
Če torej za 10 odstotkov povečamo proizvodnjo (stopnjo zaposlitve), pomeni to istočasno za 10 °/o več dohodka. To znaša 205 milijonov dinarjev, ki pa, kakor vidimo, izhaja izključno iz razmerja fiksnih stroškov in stopnje zaposlitve. Temu znesku pa lahko prištejemo še sorazmerno povečan ostanek dohodka, ki ga dosežemo v okviru prodajne cene in v našem primeru znaša okrog 70 milijonov dinarjev. Dohodek se torej pri 10 odstotnem povečanju stopnje zaposlitve (torej pri okrog 10 odstotno povečani proizvodnji) povečali Skupno za 275 milijonov dinarjev!
Podatki za prikaz tega obračuna stroškov in dohodka so vzeti iz zaključnega računa za preteklo leto. To pomeni, da bi v primem 10 odstotnega povečanja lanskoletnega obsega proizvodnje znašal dohodek okrog 1 milijarde 954 milijonov dinarjev. In če izračunamo še delitev tega dohodka in čistega dohodka, ugotovimo, da ostane podjetju še dodatno 176 milijonov dinarjev sredstev za osebne dohodke ali sklade.
Primer zgovorno ilustrira, kakšen pomen imajo fiksni stroški pri obračunu poslovnega uspeha in kolikšna sredstva smo zaradi neizkoriščenih rezerv v preteklem letu'»zamudili«.
Razporeditev dela v treh izjme-nah s štirimi delovnimi skupina-nami poveča poslovni učinek podjetja iperdvsem zaradi razmerja med fiksnimi stroški in na ta način povečano stopnjo zaposlitve. Ko analiziramo vse činitelje vpliva organizacije dela v sistem štirih delovnih skupin na poslovne učinke, ne smemo prezreti znatno povečani finančni rezultat, ki prav gotovo odtehta negativne vplive subjektivnega značaja.
Da bo tak način dela vsakomur poznan, v nadaljevanju podrobno obdelujem in osvetljujem vsa vprašanja, ki se v zvezi s tem pojavljajo.
ORGANIZACIJA DELOVNEGA
ČASA
Bistvo organizacije dela štirih delovnih skupin je v tem, da so kapacitete podjetja popolnoma izkoriščene in da teče proizvodni proces nepretrgoma. Naslednja tabela kaže, kako se delavci, razporejeni v eno izmed štirih delovnih skupin, menjavajo po delovnih dnevih ki delovnih izmenah:
Prva skupina dela najprej v ponedeljek in torek v dopoldanski izmeni, v sredo in četrtek v p opoldan siki in v petek ter soboto v nočni izmeni. Nato prideta nedelja in ponedeljek kot prosta dneva. Po dvodnevnem počitku prične spet delo v dopoldanski izmeni ter dela tako v torek in sredo, potem dela v četrtek in petek popoldne itd. Ciklus menjave po izmenah se nadaljuje po tem sistemu najprej, prosta dneva pa se premikata po vsakih šestih delovnih dneh za en dan v tednu.
Zanimivo je pogledati še to, koliko prostih ur med nastopom v posameznih delovnih izmenah da vsaka skupina. Za prvo skupino velja na primer (in enako tudi za ostale tri): 8 ur dela v prvi izmeni prvi dan, 16 ur počitka, 8 ur dela v prvi izmeni drugi dan, 24 ur počitka, 8 ur deda v drugi izmeni tretji dan, 16 ur poči tika, 8 ur dela v drugi izmeni četrti dan, 24 ur počitka, 8 ur dela v tretji izmeni peti dan, 16 ur počitka, 8 ur dela v tretji izmeni, šesti dan, dvodnevni počitek, itd.
Po tem razporedu lahko ugotovimo, da ni res tako, kakor trdijo nekateri, češ da bi morali ob 6. uri zjutraj 'končati z delom po opravljeni nočni izmeni, nato pa spet priti na delo istega dne ob 14. uri. Nasprotno! Organizacija dela štirih skupin v treh izmenah je zelo ugodna, kajti med vsako izmeno je najmanj 16 ur prostih, ob prehodu iz dopoldanske v popoldansko, iz popoldanske v nočno pa je celo 24 ur počitka! Zelo važno je tudi to, da ima vsaka delovna skupina pred nastopom v nočni izmeni 24 ur časa za počitek in da nastopi po končani nočni izmeni dvodnevni počitek. Nedvomno je velika prednost te razporeditve tudi v tem, da vsaka skupina dela samo dva dni v
Menjavanje delovnih skupin
v izmenah po vsakem dru-Y gem dnevu
nočni izmeni. To' je manj utrujsijoče kot pri pet ali šestdnevnem neprekinjenem delu v nočni izmeni.
In še nekaj! Delavec je pri takem načinu dela lahko več s svojimi domačimi v družinskem krogu. če imajo otroci šolo dopoldne, potem oče oziroma mati, ki dela v našem podjetju, samo dva dni v tednu ne bosta z njimi v stiku (to je popoldne, ko bosta ozir roma bo delal v popoldanski izmeni). Zato pa bo lahko več pomagal pri učenju, opravljal razna opravila itd., kar petkrat na teden . v dopoldanskem času in najmanj petkrat na teden bo doma popoldne. Če prištejemo k temu še dva dni v tednu, ko bo popolnoma prost, ostane še vedno dovolj časa za razna privatna opravila, obiske, itd.
Vprašanje, ki zadeva skrb za otroke, se pojavlja tako pri sedanjem načinu dela, ko delavca ni doma bodisi ves teden v dopol-	A	Vulkamzacija potniških avto-	ugodnejše razporeditve obeh za-
danskem ali v popoldanskem času,	plaščev na Bag-o-matic pre-	koncev v isti ali v	različnih iz-
kakor tudi pri štiriskupinskem šah	menah.
delu v treh izmenah, ko delavca drugje. Če pa sta zaposlena oba v (PRIHODNJIČ: Kakšne so možni doma dva dni v dopoldanskem	našem podjetju, potem tudi po	nosti za rekreacijo	pri štirisku-
in po dva dni v popoldanskem	prvi	varianti ni vprašanj glede	pinskam delu v treh	izmenah?)
času.
Menjavanje delovnih skupin v izmenah po vsakem šestem Y dnevu
dat«	1	2	3	4	5	6	7	8	9	lo	11	12
dan	P	T	S	C	P	S	N	P	T	S	č	P
I	1	1	1	1	1	1	2	2	2	S	2	2
II	5	3	4	4	4	4	4	4	1	1	1	1
III	?	2	2	2	3	3	3	3	•3	3	4	4
Sistem menjave dela po dva dni v eni in po dva dni v drugi izmeni pa je mogoče zamenjati z drugo varianto. Po tej bi delavec delal vseh šest dni v dopoldanskem času, bil dva dni prost, potem delal šest dni v popoldanskem času in bil spet dva dni prost, nato pa delal šest dni v nočnem času itd. Tak način dela prikazuje naslednja tabela:
Po teji varianti so večje možnosti za kombiniranje dela v različnih izmenah, če sta oba roditelja zaposlena in če dela eden izmed
Kako bomo letos izrabliali in obračunavali letni dopust in kako ie treba šteti proste sobote?
S prehodom delovnih organizacij v poskusno obdobje skrajšanega delovnega časa, to je 42-urnega delovnega tednika, je prišlo do nekaterih nejasnosti. Pri tem mislim tokrat na proste sobote. Precej članov kolektiva namreč vprašuje, kako se proste sobote obračunava pri izrabljanju letnega dopusta in ali se te dni šteje v dopust ali ne?
nadaljuje z začetkom naslednjega tedna.
® če vzame delavec dopust in pade prosta sobota v čas njegovega dopusta,
• če pade prosta sobota na zadnji dan dopusta,
® če pade zadnji dan dopusta na petek, to je dan pred prosto soboto.
Omenjeno tolmačenje/ režim odobravanja dopustov in samo izkoriščanje dopusta veljajo do izida novih, bolj podrobnih predpisov!
JANKO BAJDE
Do izida novih določil velja tolmačenje zveznega sekretariata za delo, ki smo ga prejeli pred nekaj dnevi. Po. tem se šteje proste dneve (sobote), ki izhajajo iz skrajšanega 42 urnega delovnega tednika, za delovnike ter se kot take tudi šteje v dopust.
Zaradi potrebe po enotnosti politike izkoriščanja dopustov navajam primere, ko se proste sobote šteje v dopust. Ti so:
• če vzame delavec dopust pr-
dat.	1	2	3	4	5	6	7	8	9	lo	11	12
dan	P	T	S	Č	P	S	N	P	T	S	C	P
I	1	1	2	2	3	3	4	4	1	1	2	2
II	4	4	1	1	2	2	3	3	4	4	1	1
III	3	3	4	4	1	1	2	2	3	3	4	4
njiju v našem podjetju, drugi pa vih pet dni v tednu in tega potem
Mala anketa naj odgovori, zakaj ljudje ne prihajajo na javne tribune o osnutku našega statuta
Prihodnji teden — verjetno v ponedeljek ali torek — bomo imeli v našem podjetju še eno javno tribuno o osnutku statuta. Kakor prva bo tudi ta v delavskem domu — vhod 6.
Prve, ki je bila minuli torek, 31. marca, se je udeležilo okrog sedemdeset članov kolektiva. Zanimivo je, da so bili povečini strokovni sodelavci ekonomskih enot strokovnih služb in vodje nekaterih proizvodnih ekonomskih enot. Manj pa je bilo sodelavcev iz proizvodnje. Kje so vzroki? O tem tokrat ne moremo govoriti, ker smo omejeni s prostorom. Bomo pa objavili odgovor v naslednji številki. Odločili smo se za malo anketo in vprašali nekaj deset sodelavcev iz osnovne proizvodnje. — Njihovi odgovori bodo prav gotovo zanimivi. Odkrili bodo morda stvar, ki nam niso prišle na misel in ki se nam zde že samo po sebi razumljive!
Vsem anketirancem smo oziroma bomo zastavili samo eno vprašanje, in sicer: NA JAVNO TRIBUNO O OSNUTKU STATUTA STE BILI VABLJENI. ZAKAJ SE JE NISTE UDELEŽILI?
Nekaj misli k članku ,.Tovarniški komite je razpravljal o tekočih nalogah In metodah dela..
(Nadaljevanje s 1. strani)
Še posebej mj je žal, da pisec članka ni imel prilike ob izneše-nih stališčih oblikovati lastnega mnenja in da ni poznal dela tovarniške komisije Zveze borcev o skupni akciji podobnih komisij ostalih kranjskih delovnih organizacij.
Če bi hotel javnosti oziroma kolektivu vsaj v kratkem povedati o delu komisije ZB nasploh ah pa o skupni akciji takih komisij kranjskih delovnih organizacij, se mi zdi, da tega preprosto ne bi zmogel. Bojim se, da bi težko uspel povedati tako, da bi me vsi razumeli. Če pa si postavim pogoj, da bi naj bil res razumljiv, bi istočasno odpadel boj množice različnih mnenj. A če bi ta mnenja poskusil spraviti na dva skupna imenovalca, bi zasledili boj dveh generacij. Pri tem mislim na življenjsko ob-
dobje, prizadevanja, trpljenje, delo itd. in trdim, da je v našem življenju čas funkcija vsega dogajanja.
Tako kot mlado generacijo moramo tudi starejšo, borce naše revolucije postaviti v dogajanje današnjih dni z vso njegovo dinamiko. Obe generaciji imata sicer enake pravice, da se razvijata, uveljavljata in da delata, vendar ima mlajša neprimerno večje možnosti in prednosti. Zastonj bi pri tem poudarjal, da so naši starejši sodelavci utirali in pripravljali ugodnejšo pot mlajšim, pri tem pa se morali odreči marsičemu, česar imajo mlajši danes v izobilju. Tu mislim predvsem na borce, katerih povprečna starost je danes že okrog 45 let. Možnosti za njihovo strokovno usposabljanje so minimalne, njihova delovna sposobnost pa iz leta v leto pada. Pri tem tudi ne smemo pozabiti, da so v najhujših letih rojstva naše države žrtvovali del sebe — svoje zdravje, po vojni pa vrsto let opravljali razna odgovorna dela, ki jim jih je nalagala tovarna in družba.
Z vsemi omenjenimi problemi se danes spoprijema .komisija ZB in skuša pomagati sleherne-
mu borcu, če se le da. Jasno je namreč, da časa ni moč nadoknaditi in vsega, kar so borci nekdaj žrtvovali, tudi ne povrniti. Komisija želi v danih možnostih samo pomagati, svetovati, podpirati in tudi formirati objektivno javno mnenje. Naša komisija nikoli ni imela teženj, da bi prešla okvire zahtev, ki jih naša družba dopušča. Tudi sama se bori proti tistim, ki zagovarjajo priviligiran položaj borcev. Zagovarja pa vedno stališče, naj ima borec z ustreznimi sposobnostmi prednost pred ostalimi z enakimi sposobnostmi, Komisija si zato tudi prizadeva, naj bi take osnovne pravice borcev vnesli v statut našega podjetja.
Skupna akcija komisij Zveze borcev kranjskih delovnih organizacij je težila k rešitvi bolečih problemov posameznih borcev v nekaterih podjetjih. Znano je, da je z zakonom zagotovljen borcem, ki so se vključili v NOB pred 9. septembrom 1943, določen minimalni osebni dohodek. In res, so primeri, ko nekateri taki borci res prejemajo samo minimalne osebne dohodke. Res da ne pri nas, toda primeri
so! Da ti spričo naraščanja življenjskih stroškov danes ne vedo več iz težav, si lahko predstavljamo! In ker je to ne samo kranjski, temveč jugoslovanski problem, je akcija prešla okvire občine.
Kako bo izgledal dokončni predlog zakona, Ko bo predložen skupščini v obravnavo in potrditev, še ni znano. Vsekakor pa si republiški odbor Zveze borcev prizadeva, da bi bil tak, da bo sedanja prizadevanja upošteval. Stališče naše komisije v tej akciji je bilo skrajno objektivno, saj so se njeni člani posvetovali z ostalimi odgovornimi v podjetju. To še zlasti zato, ker so bila mnenja prvotno močno deljena.
Moj namen, kakor vidite, ni bil zavrniti ton informacije omenjenega prispevka in s tem tudi teženj v njem, temveč kar se da uspešno seznaniti ves kolektiv s stališčem in z delom komisije Zveze borcev. Jasno je, da imamo v vsaki »generaciji« skrajneže, ki otežkočajo delo oziroma mečejo nanjo slabo luč. Želim pa, naj se gleda na prizadevanja komisije Zveze borcev z resničnim razumevanjem!
EDO BERTONCELJ
▲ Učenca drugega letnika poklicne gumarske šole pri vulkaniza-cijskem stroju za avtotekače v ekonomski enoti stiskarne
Pretekli teden šest petdesetletnikov
® Imena, kot so Zofija Gros, Pavel Končan, Marjan Škarabot, ® Matija Šmid, Anton Polajnar in Jože Kranjc, prav gotovo poznate, ® Saj so to vendar naši sodelavci, ki- delajo med nami že vrsto 6 let — skoraj vsi že iz predvojnih časov.
Zaupati vam moramo, da so omenjeni tovariši pretekli teden praznovali petdesetletnico svojega rojstva. Tudi v podjetju smo se spomnili njihovega jubileja. Najprej v posameznih enotah, kjer omenjeni tovariši delajo, v petek,
20. marca pa še v pisarni direktorja. Tam so prejeli Jična darila, nekaj toplih besed pa so jim povedali ob prazniku predsednik upravnega odbora Mirko Klemenc, tajnik sindikalne podružnice Ciril Habe in direktor podjetja Janez Beravs.
Ko so se jeziki nekoliko razvezali, ob takem jubileju se to res spodobi, so slavljenci pripovedovali svoje doživljaje iz preteklih let, odkar delajo v naši tovarni.
Zanimivo jih je poslušati, saj so preživeli menjave lastnikov podjetja, vojno z vsemi njenimi grozotami ter potem vsa leta izgradnje kar se da pomagali pri ob-
0 takih važnih vprašaniih bo moral odločati ves kolektiv, ne samo peščica
(Nadaljevanje s 1. strani) povečajo. Torej je osnovna in ne met taiko pogostih in vsestranskih eama pridobitev v tem, da se na-debat, kot je možnost, da v našem redi z istimi stroji, opremo za podjetju uvedemo nov sistem dvodnevno proizvodnjo več vsaK skrajšanega delovnega časa. V teden, ati z aruigunu oesedami: naj-laičnem jeziku ga imenujemo pre- več »škode« nam naredijo stroji v prosto kar »švedslki sistem« ali si- sobotah m neaeljan, ,Ker ne obraslem »6+2«. Malo pa je tudi vpra- tujejo, opresti zanje na račun Sanj, o katerih bi bila stališča im amortizacije pa moramo kljub te-mnenja tako različna in deljena, mu plačevati, in ti znaki so zelo, kot prav tista, ki zadevajo tako zelo veliki!
nove oblike skrajšanega delovnega N ni ,moj namen dokazovati casa. Da pa talk način dela im za stvan> KL so m zapaune države -v kos, dovolj jasno pričajo elani Kjer vlaimo običajno samo vse ostalih kranjskih delovnih ikojek- najlDoljse _ kol natil vzorniK1 eko-tivov ki se o njem pogovarjajo. nomičinejšsga gospodarjenja že ajbolj zanimivo in narobe pn zclavnaj praKtično uresmcUe. Vem vsem tem pa je to, da večina na- sam0 l0 ,Qa potegne neprekinjeno s,h bralcev skrajšanega delovnega aelQ )>bVeusKl vananti« in vse časa po »švedski varianti« -ne po- druge 1Zpeljan,Ke za seooj vrsto su-zna m gane razume, ah vsaj sla- claiimll vprašanj, kot so -na pribo. Zato tudi m čudno, ce so mne- mer varsLV0 otrojt> pogostejše me-
mLn M"3'	Povsem naspro- njavanje enega od zaKoncev, ki po-
tujoca. Ne smemo se čuditi, ce je	sv	olr0xom pri uce-
takopsaj smo o tem doslej zvedeli	nedeljsko dem itd. Odkrito
i , J popiti 'besed m mo;amo riznatl ,na primer, da je skoraj astronomskih številk na nedelja ^ lki nam rišel v kri enem izmed zasedanj skupščine ^ meso ko[ u da.n to še zla_ kolektiva, dva članka v našem h- sti zat0 ;ker imamo edino v tem stu ter tu m tam kaka beseda, do- dnevu m0zn0Sti za ie sicer tako
skromno kulturno, športno in drugo razvedrilo. Drži pa tudi, da nam nedelje brez ali z malo de-
AKTUALNO
slikrat nejasna ali slabo razumljiva.
Skupščina je sklenila samo to,
naj se odgovorne siužbe v podjet- nmdaTudTn^ine'hasnejo"" ' ju lotijo temeljitih analiz o tem narja tudl nlc 116 hasmejo...
vprašanju. Članom kolektiva pa je ostalo neodgovorjeno na množico
Vsi torej vemo, da prinaša novi sistem dela velike spremembe.
navijanju in širjenju starega oziroma novega obrata.
Pogovoru prav gotovo še nekaj časa ne bi bilp kraj, če ne bi bilo delo opozorilo, da se je treba posloviti. Slavljenci so izrazili željo, naj v časopisu napišemo, da se zahvaljujejo vsem članom kolektiva za lepa darila in vsem sodelavcem za izkazano pozornost.
Akontaciia za osebni dohodek...
Iz finančnih služb so sporočili, da je mogoče dvigniti akontacijo ali predplačilo za osebni dohodek samo enkrat v -mesecu in to vsakokrat 25., -ne glede na- delovni dan z izjemo nedelj ali prostih sobot. V nujnih primerih naj se zato interesentje obračajo na samopomoč!
vprašanj, ki jih zanimajo Ker jim Zat° bo treba predvsem vse te-nihče nanja ni odgovoril,'so si od- meljito pripraviti in zagotoviti vr-govore ustvarjali sami, vsak po svo- sto stvari, na katere morebiti daje, kakor je kdo vedel in znal. Vsa- nes ^ ne mislimo, komur je bilo- sicer jasno, da bi Pri vsem povedanem pa se mo-v primera prehoda na taik način ramo še zavedati naslednjega:
Nosilec vsega napredka je človek — neposredni proizvajalec in
pri uvajanju. Naj najprej ena sama delovna skupina dokaže, da je tak sistem res boljši. Le kdo se bo upiral novemu načinu dela, če bo lahko že po enomesečnem delu po novem sistemu nesel domov na primer za četrtino ali celo večji osebni dohodek? Nihče!
In če se kolektiv s predlaganim novim načinom dela ne bo strinjal, bosta kriva samo dva vzroka:
1.	slaba pripravljenost samega sistema, nerazvitost nagrajevanja po delu in premajhna materialna stimulirajiost proizvajalcev za nov način dela
2.	pomanjkljiva obveščenost, nepopolna ali enostranska razprava po ekonomskih enotah in »kimal-sko« odločanje večine članov kolektiva.
Torej samo »čisti računi«, dejansko ustvarjeni in izplačani osebni dohodki ter dovolj napredni pogledi na nadaljnje razvijanje podjetja lahko zagotovijo nam in našim naslednikom skoroda ne-sluten dvig življenjskega standarda, ki se verjetno res ne bi prav nič razlikoval od tistega, ki so si ga ustvarili verjetno tudi precej na račun takega sistema skrajšanega delovnega časa na Švedskem!
ANTON ŠTIRN
dela bili od sedmih nedelj samo dve prosti. Nekateri so se že ob misli, da bi morali kdaj tudi v me- upravljalec. Kdo more pri seda-deljo delati, ustavili! Malo pa je nji razvitosti delavskega upravlja-
bilo takih, ki, so dvomili v veliko prednost tega sistema v gospodar-
nja vsiliti nekaj, kar upravljale! niso posredno ali neposredno od-
skem smislu. Do izraza je prišlo ločili? Nihče, če je nastop enoten, predvsem nezaupanje im že tradi- odkrit -im kar je najvažnejše, tudi cional-no upiranje novostim, če- napreden. Zato tudi tako pomemb-prav nihče ne dvomi v prednosti na odločitev, kot bo »da« ali »ne«,
ko bomo odločali o uvedbi »švedske variante« skrajšanega delovnega časa, ne sme ostati v rokah
samega sistema.
Nihče torej me dvomi, da je z gospodarskih vidikov neprekinjena proizvodnja utemeljena, kajti nekaj molčečih »kimalcev«. Uspeh že preprosta računica pokaže, da takega sistema dela bomo zagoto-je v sedmih dneh tedna možno na- vili samo takrat, če bomo omogo-rediti veliko več Ikot samo v petih, čili res slehernemu članu kolekti-Sama povečana količina pa seveda va, da se z njegovimi prednostmi ne predstavlja največjega dela pri- in slabostmi seznani, o njih teme-gospodarjenih sredstev, saj je za Ijito razpravlja s sodelavci in večjo proizvodnjo treba zaposliti končno tudi zavestno izreče svoj nekaj dodatnih delavcev. • Pa tudi »da«. In še nekaj. Upoštevati bo-materialni stroški se sorazmerno mo morali zahtevo po postopnosti
Prilave za letovanje po 15. aprilu!
Sezona letnih dopustov se bliža. Prav gotovo že razmišljate o tem, kje bi letos letovali. Morda se je kar težko odločiti, ko pa imate na izbiro počitniška domova v Crik-venici ip na Pokljuki, camping Zveze borcev v Rovinju, kmetijsko zadrugo v Povijanj na Pagu in križarjenje med kornats-kimi otoki.
Da ne bo ,po nepotrebnem negodovanja, bo pričela služba za socialno delo — referent za družbeni standard — sprejemati prijave za letošnje letovanje po 15 aprilu. Do takrat bo mamreč tudi že sprejela skupščina kolektiva dopolnjen pravilnik o letovanju z vsemi določili o regresiranju in določili o možnostih letovanja samega.
V zameno za oddaljeni Stari grad na Hvaru bomo lahko letos letovali v Povijam na otoku Pagu in to udobno ter za mal denar...
® Da bomo omogočili kar se da veliko pestrost pri izbiranju » krafa in načina letovanja med letošnjim letnim dopustom, je ® služba za socialno delo in družbeni standard navezala stike 8 s kmetijsko zadrugo Povijana na otoku Pagu. Tam je namreč W dokaj prijetno urejeno za letovanje in kar je še posebej treba ® poudariti — cene so zares zmerne.
® Ko smo iskali podatke o tem razvijajočem se obmorskem leto-® viškem kraju v srednjem Jadranu, nam je nehote priskočil na ® pomoč Gustelj Benedik iz tehničnih izdelkov. Lani je letoval ® v Povljani, zato ni odrekel pomoči ter nam napisal pričujoči ® sestavek. Upamo, da vam bo povedal o najvažnejših značilnostih ® Povljane ter tako omogočil temu ali onemu hitro odločitev ® glede kraja letošnjega letovanja.
Pri prebiranju »Informatorja« sem bil zelo presenečen. Zakaj? Počitoiiško letovanje v Povljani za člane našega kolektiva. To je bilo nekaj zame, saj sem že trikrat
letoval v tem kraju z ostalimi pevci obrtniškega društva »Enakost« iz Kranja ter bil vsako-krat zelo zadovoljen.
Otok Pag je med najbolj rodovitnimi na Jadranu. Zato ni nič čudnega, če se je povljamska kmetijska zadruga močno razvila in če
so vsi kmetovalci njeni člani. Da dobro gosipodarijo, priča prijazen zadružni dom z restavracijo za goste, ki prihajajo ik njim na letovanje, trgovino in pošto. V domu je tudi šola. Pred njim pa je prijeten prostor za ples ki večerno kramljanje letovalcev. Iz Povljane vodijo tudi lepe sprehodne poti med bogate, vinograde m polja. Kopališče je oddaljeno samo dobrih pet minut.
O kopališču pa moram povedati že kaj več kot samo to! Je edinstveno. Krasna plaža s sprano mivko. Dno pada počasi in lahko brodite po plitvini desetine in de-setne metrov /brez bojazmi, da postane voda pregloboka. To je prednost zlasti za mamice, saj se lahko njihovi miljenčki kopljejo brez skrbi, da bi utegnil kdo utoniti. Vstopnine ni. Za preoblačenje so urejene 'lepe kabine. Ob kopališču je vodnjak s sladko vodo. Za 100 dinarjev na dan pa lahko najamete veliki sončni dežnik ter
se tako zavarujete pred preveliko pripeko.
Stanovanja so zagotovljena v stanovanjski skupnosti. Domačini so zelo prijazni in gostoljubni, da ne govorim o njihovi postrežljivo-sti. Postelje so čiste in udobne. Za osebno higieno je tudi poskrbljeno. Kjer koli stanujete, povsod postrežejo z dobrim paškim vinom in celo v tujini poznanim paškim sirom po nizki ceni.
Morda še to, da je v Povljani tudi plaža z od sonca pregretim, skoroda vročim črnim blatom. Marsikdo, zlasti za revmo oboleli, si privoščijo take kopeli, saj odhajajo iz Povljane čili in zdravi.
Kdor si želi mirne počitnice, naj si izbere opisani kraj za letošnje letovanje. Zlasti je prikladen za družine z več otroki. Tam ni ne hupanja avtomobilov in me drugih nevarnosti, ki povzročajo sicer glavobole mamicam in očkom. No, jn če si želite ježe na osličku, željo hitro uresničijo. Tudi na izlet v Pag k znanim solinam jo lahko mahnete.
Skoraj bi bil pozabil še nekaj besed o poti v Povljano. Z redno linijsko ladijsko zvezo z Reke je pot zelo prikladna. Peljete se mimo znanih krajev in otokov, kot so Bakar, Crikvenica, Senj, Baška, Rab, ter Krk, Rab, Pag itd.
Da razblinim vse ostale dvome, naj povem, da je urejeno tudi vse za primer kake nezgode, imajo lastno ambulanto in v bližini zdravnika. Sam sem imel neprijeten slučaj, a so mi pomagali z vso požrtvovalnostjo hitro in uspešno.
Toliko za časopis. Kdor pa bi rad zvedel še kaj več o letovanju in možnosti za oddih v Povljani, naj se oglasi v ekonomski enoti-
tehnični izdelki. Rade volje mu bom povedal, kar koli ga bo zanimalo.
® Od uprave kmetijske zadruge ® Povijana pa smo dobili pred ® dnevi naslednje podatke o zve-® zah z ladjami in o zvezah za ® tiste, ki imajo lastna prometna ® sredstva.
® Parnik vozi vsak ponedeljek ob O 7. uri zjutraj z Reke im vsak ® četrtek ter soboto ob 7. uri ® zjutraj iz Zadra. Letos bo vo-
® zil tudi redno dvakrat na dan ® trajekt iz Karlobaga v Pag, od ® tam pa bo redna avtobusna ® zveza, do Povljane.
® Kakor vidite, je prilika za ce-S nem in udoben oddih pri, raki. ® Zato ne oklevajte in stopite še ® ta teden do referenta za druž-® ibeni standard Petra Žiganteja. ® Lahko se prijavite in uredite vse ® ostale formalnosti, ki so nuj-® ne, če si hočete pravočasno za-® gotoviti letovanje.
NAMIZNI TENIS
V tekmevaniii z zračno puško naibolBij 1 Vinko Frelih in naše moštvo
Na prvenstvu za posameznike ie bil naiboliši Stane Bec
Konec preteklega meseca je bilo v Kranju dvodnevno občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. V tekmovanju posameznikov je zmagal Vinko Frelih — »Bratstvo-Jedinstvo« s 372 od 400 možnih krogov, v tekmovanju moštev pa »Sava s 1.681 od 2.000 možnih krogov.
Na prvenstvu tovarne za posameznike v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 18 igralcev, je zmagal nadmočno Stane BEC. Tekmovanje je 'organizirala športna komisija pri tovarniškem komiteju ZMS. Tako je sedaj jasna slika o posameznih igralcih in njihovi 'kvaliteti. Lahko bomo bolj gotovi pri sestavljanju reprezentance na tekmovanjih, ki nas io sezono 'se čakajo.
Za 'prvenstvo posameznikov ie vladalo precejšnje zanimanje. Škoda, da< je nekaj neresnežev odstopilo sredi tekmovanja. Borbe za točke soi 'Bile precej zagrizene, saj se je vsakdo trudil doseči kar nadkolj&j. u^fleh. Brez težflv je zmagal Stane Bec, ki je dobil vseh dvanajst srečanj ter izgubil samo tri nize.
Vrstni red najboljših je naslednji: Stane Bec 12:0, Ciril Dominiko 9:3, Martin Stare 8:3, Anton Korenjak 8:4, Vlado Stane-šič 8:3, ]oie Reš 7:4, Polde Lesjak 7:5, Jure Požek 6:6, Justin Gorenc 4:8, Franc Kranjc 3:9, Anton Štern 2:9, Ivan Lebar 2:9 in Mi-riko Požar 1:11.
Tekmovanje je pokazalo, da imamo v naši družini najbolj izenačeno ekipo in da imamo zlasti močno zaledje v mladincih. Med posamezniki so se najboljši zvrstili takole: Vinko Frelih — »Bratstvo-Jedinstvo« 372 krogov, Vinko Peternel — »Sava« 354, Anton Ci-glič — »Iskra« 35L Franc Peternel — »Sava« 348, Janez Studen —
»Sava« 343, Franc Naglič — Brai-stvo-Jedinstvo« 343, Metod Zupan — »Sava« 340 krogov itd. V tekmovanju moštev pa je bil vrstni red naslednji: »Sava« 1.681 krogov, »Bratstvo-Jedinstvo« 1.671, »Iskra« 1.661, »Bratstvo-Jedinstvo« II 1.564 in »Cirče« pri Kranju 1.564 krogov.
BLAŽ STUDEN
„Sava“ na tradicionalnem petem mestu v krožkovnem prvenstfu za pokal Kranja
Nekoliko z zamudo poročamo o krožkovnem prvenstvu Kranja v kegljanju za leto 1964. Kakor smo napovedovali, je res zmagal krožek Elektro Kranj s 4.769 podrtimi keglji pred prvo ekipo Iskre. Naše moštvo je s 4.336 podrtuni keglji zasedlo komaj peto mesto.
KEGLJANJE
Na začetku lanskoletnega tekmovanja smo si postavili za cilj, da se vrinemo med tri najboljše krožke v Kranju. Naloga je bila težka in zahtevna in zaradi že zna-
te,kmovanju nismo mogli nastopiti v popolni sestavi, Iker delajo nekateri tekmovalci v treh izmenah. Poleg tega ',pa smo imeli še problem zaradi nediscipliniranosti nekaj [posameznikov. Obljubljali so, da pridejo na nastop, potem pa nas puščali na cedilu.
CIRIL DOMINKO
nih vzrokov je žal nismo mogli uresničiti. Skoroda na nobenem
Zakaj ni večjega zanimanja za plavanje v kranjskem zimskem bazenu?
Morda še ne veste, da je zimski plavalni bazen z umivalnimi prhami odprt za javnost že od 1. marca letos. Prav gotovo pa večina naših bralcev še ne ve, da lahko za mal denar tudi sami enkrat ali
Na zaključnem decembrskem tekmovanju smo zasedli četrto mesto s skromnimi 346 podrtimi keglji. Naši tekmovalci so zabeležili naslednje rezultate — prvo število pomeni podrite keglje, drugo v oklepajih pa število zgrešenih metov: Peternelj 46 (2), Potu-šek 41 (1), Gornik 49 (4), Reš 38 (2), Voršič 42 (4), Toplak 31 (3), Grašič 31 (4), Ferenček 22 (6), Rakovec 24 [8) in Udir 22 (10).
dvakrat na teden plavajo po eno uro ali eno uro in pol ter si tako Po končanem prvenstvu za leto urijo telo.	, : j 1964 so se krožki razvrstili takole:
Vstopnina za enourno kopanje in plavanje je sicer dvesto dinarjev na osebo. Da bi omogočili kar največjemu številu članov kolektiva razgibavanje v vodi in razvedrilo, ki je hkrati tudi pravi balzam za rast organizma, je sindikalna podružnica sklenila kriti del vstopnine. Tako lahko sedaj sleherni član našega kolektiva enkrat ali dvakrat na teden Obiskuje kopališče in plača za enkratno enourno kopanje samo 100 dinarjev!
Da pa ne bi ostali samo pri sedanji, neorganizirani obliki kopa-
nja, razmišljajo člani koordinacijskega odbora za šport in rekreacijo, da bi takoj na jesen dvakrat tedensko v najbolj primernem času rezervirali bazen za naš kolektiv. Potem bi lahko organizirali začetniški in nadaljevalni plavalni tečaj. Prav gotovo bi bilo zanimanja za enega in drugega več kot dovolj.
Ker so znižane vstopnice za kopanje in plavanje v zimskem bazenu še na voljo, se obračajte na sindikalno pisarno v obratu I, telefon 19!
Elektro — Kranj	4.769
I sik ra A	4.603
Iskra B	4.501
Tekstilindus	4.479
SAVA	4.336
Planika	3.903
Elektrarna »Sava«	3.776
Kovinar	3.709
. Na ostala mesta so se zvrstili krožki Gradis, Enotnost, študentje in SAVA B, ki pa niso odigrali vseh 12 tekem.
AVGUSTPOTUŠEK
»Ali poznaš proizvodnio?"
Novo nagradno tekmovanje
Danes objavljamo drugo kolo 1. VPRAŠANJE: Kakšen izdelek nagradnega tekmovanja »ALI prikazuje slika?
POZNAŠ PROIZVODNJO«. Upa- A — kapica za zapiranje stekie-mo, da vam vprašanja oziroma	nic
odgovori ne bodo povzročali B — zaščitna kapica za motor preglavic, četudi je proizvodnja C — vakuum sesalec v našem podjetju obširna in ze- 2. VPRAŠANJE: Fotografija p rilo pestra.	kazuje:
A — rebrasti podplat vulkanizi-ranega čevlja B — rebrasti podpetnik C — podpetnik »Borec«
3.	VPRAŠANJE: Katerega izmed naših izdelkov predstavlja fotografija?
A — odbijač za vrata B — serumski zamašek C — laboratorijski zamašek
4.	VPRAŠANJE:	Kakšen profil
avtoplašča je na sliki?
A — profil 8,25—20 T B — profil plašča 8,25—20 M C — profil plašča 6,50—16 M-l
5.	VPRAŠANJE: Za kakšen izdelek gre na sliki?
A — ležalna blazina B — vrečica za eksploziv C — reševalni čoln
6.	VPRAŠANJE: Fotografija prikazuje:
A — trak za reševalno opremo B — sanitetno podvezo C — cepilni trak
Pravilne odgovore oddajte v uredništvu lista ali pri dežurnih vratarjih najkasneje do sobote, 11. aprila. Ne pozabite se čitljivo podpisati!
IME IN PRIIMEK:
TOČEN NASLOV:
▲ Od leve proti desni so naslednji člani naše smučarske vrste: m Studen, Bertoncelj, Udir, Bitenc, Šušteršič, Rotar in Faganel, ki so nas zastopali na letošnjem veleslalomu pod Storžičem
Brez treninga na državnem prvenstvu v veleslalomu pod Storžičem
•	V nedeljo, 1. marca so se po-® merili za naslov najboljše eki-6 pe in posameznika pri moških ® in ženskah predstavniki jugo-
•	slovanskih gumarskih, usnjar-
•	skih in čevljarskih podjetij. V
•	konkurenci posameznikov je 9 zmagal pri moških Peter Kri-® žaj — »Peko«, pri ženskah 9 Slavka Polanc — »Peko« in v 9 moštveni konkurenci »Peko«. 9 Najboljši iz naše tovarne je 9 bil Stane Rotar, ki je zasedel 9 12. mesto in Nuša Bitenc, ki je 9 bila druga med dvema telono-9 valkama.
Prireditelj tekmovanja pod Storžičem je sindikalna podružnica tovarne čevljev »Pako« iz Tržiča. Proga je bila dobro pripravljena: škoda samo, da je dan pred tekmovanjem deževalo in da je bila potem proga zmrznjena. Dolga je bila 1.700 metrov z višinsko razliko 300 metrov in s 35 vratci.
Startalo je več kot sedemdeset tekmovalcev iz faznih podjetij. V ekipni konkurenci pa je nastopilo 14 moštev.
Med našimi tekmovalci je bil najboljši Stane Rotar z 12. mestom. Potem so se zvrstili Šuštaršič na 15., Udir na 20., Bertoncelj na 22. in Studen na 23. mesto. V ženski konkurenci je bila Nuša Bitenc druga za zmagovalko iz Tržiča. V konkurenci starejših članov pa je tekmoval Minko Faganel
in zasedel 8. mesto. V moštveni konkurenci je bila naša prva ekipa četrta, druga ekipa pa je bila deseta.
. TEHNIČNI REZULTATI: Posamezniki — L Peter Križaj — »Peko«, 2. Ivan Kink — »Runo«, 3. Franc Jamnišek — »Peko«, 4. Janez Kunstelj — »Konus«, 5. Kola Baku n — »Runo« itd. Med ekipami so bile najboljše — I. »Peko« A, 2. »Runo«, 3. »Alpina«, 4. »Sava«, 5. »Konus« itd.
Kljub slabi pripravljenosti na tekmovanje in slabi kondiciji se je naše moštvo dobro odrezalo. Očividci so dejali, da bi lahko posegli v boj za najboljša mesta, če bi podobno kot druge ekipe vsaj dva dni prej' vadili na terenih, kjer je bila tekmovalna proga. Ne gre pa samo za športni uspeh.
Predstavniki pokrovitelja — to je bil republiški odbor sindikata delavcev industrije in rudarstva SR Slovenije — so poudarili, da imajo taka in podobna tekmovanja tudi politični pomen. Ob takih prilikah pridejo skupaj vsi usnjarji alli (»mrharji«, čevljarji ali »Šuštarji« in gumarji ali »smrdljivci« ter si v zimski naravi pripovedujejo o življenju ter delu v svojih delovnih kolektivih. Tako se tudi poznajo.
Podobno kot smučarska tekmovanja bi morebiti lahko organizirali tudi druga. Morda bi organizacijo enega ali dveh prevzelo naše podjetje, saj imamo sedaj v Kranju dobre pogoje za to — imamo štiristezno kegljišče, zimski plavalni bazen in moderen stadion!
BLAŽ STUDEN
Nekaj besed
0	obisku na Vrhniki in
v obratu II
Tako, pa sem spet tu. Nekateri
1	ste že negodovali, ker me toli-‘ ho časa ni bilo, drugi ip^a ste sc že morda veselili na ta račun. No, kakor vidite, sem precej odporen in trdoživ, zato se me kar tako spel ne boste iznebili.
Ker že dolgo nisem bil na Vrhniki, sem on dan izkoristil priliko in jo mahnil tjakaj v naš obrat. A komaj sem vstopil v tovarniško poslopje, že me je 'požgečkal v nos prijeten vonj po pravi kavi. »Pa se ja nisem zmotil in zašel namesto v guimairsiho tovarno v pražarno prave kave?« sem se začudeno vprašal. »O, ne!« mi je odgovorila' potihoma ena izmed sodelavk z lonč-
kom v roki, čakajoč, da kava zavre Ko sem jo vprašal, če redno pije ta zvarefk, mi je odgodorila: »Seveda, skoraj vsaik dan! Veš, pri normi imam še toliko ,lufta’, da lahko izostanem . . . /« Seveda, tudi to je oblika skrajševanja delovnega časa ... ?
V obrat II na Gašteju jo tudi tu pa tam mahnem. Toda ker po takem obisku vedno kaj tudi zapišem v tale časopis, me nekateri kar malo postrani gledajo. A kaj hočem, če vedno naletim na kaj »prijetnega« in zanimivega.
Zgodilo se mi je dan po obisku na Vrhniki, da sem spet stopil na Gasštej in odšel najprej v pnevmatikama. Začuden sem obstal pri odprti preši za vulkanizacijo moped plaščev. Čez čas je pristopil vulkanizer in me zbadljivo pobaral, kaj delam v pnevmatikami. Takoj sem mu povedal, da se kar tako, mimogrede malo razgledujem in ga vprašal, čemu preša ne dela. Nasmehnil se je zvito, potem pa modro odgovoril: »Veš Pepe. ti si pa precej za časom! Ta preša že sto, ji, ne da bi kdaj obratovala od tistega dne, ko so jo postavili na tole mesto!« Ko sem se pozanimal, čemu tako, sem zvedel, da zaradi premalo naročenih »trnkov«. Bo že tako moralo biti. Zanima me pa, kdaj se bo na tak način stroj izplačal. Zamrznjen denar, ki čaka na milost in nemilost iz uvoza tiste dele, ki bi morali priti v zadostni količini že s strojem samim.
Vidite, tudi to je način »poveče-vanja« produktivnosti!
Pa na svidenje v naslednjem tednu!
Vaš Pepe Lezn'ga