Posamezna Štetima 20 rtfart&r. Slov. H8. i mm v smoto, m & mala on Leto M stenski nar® Hr Uredništvo je v Kopitarjevi nltol liter. 6/PL Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pleme so ne sar sprejemajo. — UrednlSkega tolofona štov. 50. Političen list za rt^vmi Inserati: *—■Kfa Enostolpna petltvrata (72 ma široka in 3 mm visoka ali n|e prostor) sa enkrat . . . . po SO v sa dva- tn večkrat . „ 45 ,, pri večjiU naročilih primere« popast ro doimorn. Ob sobotah rtvoinl tarif. ■=—£3 Poslano: Knoatolpna patttvrsta K 1 — Izhaja vsak dan lavzemil nedelje ln prasnlko, ob 3. nrl pop, Redna letna priloga vozni rod Upravništvo ja v Kopitarjevi nlloi it. 6. — Kačnn pošvne hranilnice avstrijsko M. 21.797, ogrske 26.1)11, bosn.-Uero. št. 7563. — UpravnlSkoga tolofona it, 50. srn Velja po pofiti: sa u eelo leto naprej.. K 40-~ za en mesec „ .. „ 3.50 sa Nemčijo celoletno. „ 45'— vs ostalo inozemstvo. „ 50 — V Ljubljani na dom: Za oelo leto n«pro|.. K 36-— laonmsieo „ ,. K 3'— V opravi prejeman rneteOno,, 2-50 « Sobotna izdaja: s Zn oolo leto.....K 8 — sa Nemčijo oelolotoo. „ 10 — t« ostalo lnoiemstvo. „ 13 — Pretekli teden. Potek slavnosti v Pragi dne 17. in 18. maja je bil veličasten; poleg Jugoslovanov so bili zastopani tudi Poljaki in Ukrajinci ter Italijani. Ob zaključku 18. t. m. zvečer ie pa vmes j posegla vlada z obširnimi policijskimi odredbami: Prepovedala je vsako natlaljno zborovanje, mlade Jugoslovane izgnala, -Narodne Liste« ustavila itd. Češki svaz je vložil na vlado oster ugovor. Predsednik posl. Stanek je izjavil, da so praški dnevi ustvarili enotno fronto vseh slovanskih strank v Avstriji. — 19. maja je izšla ministrska naredba, s katero je vladn ustanovile na severnem Češkem 12 nemških okrožij, - Ministrski predsednik dr. vitez n'. Seidler se >:onet podaja s strankami. Na sklicanje parlamenta zaenkrat še ne inisl'. — Ogrski roimster za prehrano jc v ogrskem parlamentu izjavil, da se ogrska vlada glede enotne prehrane v monarhiif ni Se prav nič zavezah' -V Avstriji že vsa leta stradajo j-.ato, ker v ;v y1irani ne napravijo reda. Ogrska bo preosta.!1«« živi! oddala Avstriji lc za industrijsko blago in razne druge ugodnosti. — Dvajsetletnico svojega nadpastirskega delovanja ni«d Slovenci je praznoval dne 22. maja ljubljanski knezoškof dr. A. B. Jeglič. — Za ustanovitev šole v Mariboru se ie ustanovil poseben >Sclr.ki odsek , ki zbira darove. Šola nai se otvori še letos. — Na jugoslovanskem taboru na Rakovniku r.a Doleniskem se io zbralo 10.000 ljudi. Tabor v Trbovljah, ki je bil napovedan za binkoštno nedeljo, ie vlada prepovedala. Že zbrana množica jc nato priredila veličastno manifestacijo, zastopniki vseh treh slovenskih strank so se pa zbrali s poslanci na posvetovanje in sklenili, da se mora tabor na \»sak način v kratkem vršili. — Koroški Nemci so priredili 20. t. mes, v Celovcu velik shod v deželnem dvorcu, kjer so se slovesnp izjavili proti ustanovitvi jugoslovanske države, zahtevali, da mora Nemcem ostati pot na Jadran prosta in se zavzeli za čim tesnejšo zvezo z Nemčijo. — Wilson ie te dni govoril na manifestaciji Rdečega križa v New Vorku in rekel, da hoče Amerika vojno dobiti in cla v delti za ta cilj nc bo poznala nobenih meja. Mir na zapadu je Jc mogoč, če., se mir na vzhodu izpremeni; Rusija mu ie enako pri srcu kakor Francija. -— Proti donavski konvenciji osrednjih vlasti in Rumuniic ie ententa vložila ugovor. — .Japonska in Kitajska sta sklenili obrambno zvezo proti Nem£iii. — Na italijanskem bojišče neprestani živahni boji. Na zapadu odbijajo Nemci francoske in angleške napade. i! Centralna vlada je razposlala te dni i Z opombo »strogo zaupno« na uradništvo > na našem jugu okrožnico, kjer se uradni-šivu prepoveduje agitacija za jugoslovansko državo v smislu majniške deklaracije. Podobna okrožnica je napovedana za duhovščino. Dr. Seidler pošilja nemškim Volkstagom zagotovila, da ne bo vlada nikdar dovolila, da se združijo slovenske dežele s hrvatsko-srbskim ozemljem monarhije in se tako odreže Nemcem dohod do morja. V Trstu obetajo Nemcem že v prihodnjih dneh nemško navtično akademijo. Nemci sanjajo o popolnem nemškem toku vladne politike ter zahtevajo vedno več in več. NemSki govorniki na Volks-tagih in nemško časopisje zahteva novih preganjanj ter kriči po ječah in po vislicah. Na Češkem imata zopet žandar in policaj prvo besedo. C. kr. korespondenci urad, ki stoji v službi nemškega gibanja in zaznamuje vse, kar je v nemških vrstrih — tudi če se kakemu nemškutarjn ali ru Nemcu zazdeha — prinaša poročila o obširnih policijskih odredbah. Listi se ustavljajo, rdeči svinčnik je pridno na delu, shodi sc prepovedujejo, zabranjujejo celo koncerti in predstave v gledališčih — sej-veda vse v interesu države. Istočasno pji izide mesto dalekosežne reforme ustave, ki naj popolnoma preuredi notranjost av strijskega domovanja, naredba glede razdelitev okrožij na Češkem v nemškem smislu, ln to preko parlamenta in brez parlamenta. Še celo glasilo čeških Nemcev, »Prager Tagblatt« odklanja to *da!e-kosežno reformo ustave« s sledečimi besedami: -.»Dvanajst novih vladnih svetnikov je imenovanih in nekaj krčmarjev, trgovcev in obrtnikov bo dobilo novih odjemalcev. To je velika reforma, ki pripravlja pomlajenjc Avstrije. To je, kar imenujemo »umlernen«, to je, kar smatramo za sad skušenj štirih vojnih let.« Metternich, Bach in Stiirgkh zopet gospodarijo v državi. Dr. Seidler je popolnoma pokoren sluga pruskega junker-stva tu in onstran črno-žoltih mejnikov, kateremu )*■ volja ljudstva in demokratični duh časa španska vas. Popolnoma nezmožnega moža imamo na čelu avstrijskega kabineta; Vclenemci so vpregli Seidleria v velenetnški voz. In na tem vozu drči ;am z državo v pogubo ter se še nc zaveda, da je na krivih potih. Parlament so zaprli, zato ker nimajo za protislovanski režim večine, zato ker se boje svobodne kritike in besede o polomu državnega ustroja. Ljudstvo trpi pomanjkanje, prinaša žrtve doma in v zaledju. Lakota gospodari. Ogrska državna polovica, ki ima še vedno vsega v obilici, pa vodi še naprej izstradalno blokado proti avstrijski državni polovici in proti Ercegbosni. Naši državniki pa povzdigujejo kljub temu dua-listični sistem v deveto nebo ter sc bra-tijo z vsemažari. In vse samo zato, ker je dualistična oblika monarhije opora za protislovanski in protiljudski vladni režim, Naj vse vrag vzame, samo da nenem-ški in nemažarski narodi ne pridejo do svojih pravic! Mirovne pogodbe rastejo kot gobe po dežju. Na celem vzhodu smo si ustvarili nova vroča tla. In z veliko skrbjo zrejo oni ljudje, ki jim je res blagor monarhije pri srcu, v bodočnost. Lahkomišljeno _ se igramo tako z usodo Poljske in Ukrajine 1. Ravno te dni nam poročajo, da hočejo dati Nemci polotok Krim Turkom nazaj. Ti so ga imeli nad tristo let, dokler jim ga ni 1. 1783. iz.tcgala Katarina II. Kakšen pa jc Krim? Toliko smo brali o ruski Rivieri, o krasnih vilah carja, knezov in drugih velikih gospodov. Če stopamo pri Perekopu po cesti od severa proti jugu na polotok, je zunanja slika ravno taka, kakor jo vidimo v južni Rusiji. Pusta enakomerna ravan, na nobeno stran nobenega opirališča za oko. To je krimska stepa, nadaljevanje velike južnopontske stepe; obsega tri četrtine celega polotoka, njena puščoba jc breupna. O južni rodovitnosti in bogatih barvah, o kojih smo tolikrat slišali, ne vidimo ničesar, čisto nič. Edini tuj prizor so velike črede goveda in ovac, ki se pasejo povsod po stepi, kjer je količkaj bujnejša trava. To bogastvo živine, zlasti krepko govedo, prinaša domačinom dosli blagostanja. So pa do-načini povečini Rusi. pa tudi Tatarov je .losti, ostanki iz starih dni krimske zgodovine. Tudi nemških kolonij je nekaj; Nemci pravijo, da tvorijo 8 odstotkov krimskega nrebivalstva. oa najbrže prc- kakor z lastno usodo. »Arbeiter Zeitung« je nekoč zapisala besede, da smo pač zavezniki Nemčije, nikakor pa ne njeni vazali. Danes bi bila razpredelitev tega stavka drugačna. Burian je smatral za svojo prvo in glavno nalogo, da »poglobi« — kakor se glasi tehnični izraz — dvozvezo Avstrije in Nemčije. Obetajo nam gospodarsko in vojaško enotnost, obetajo mesto naše kronske veljave nemško marko. In kdo ve kaj še? Toda narodi, ki bi morali v smislu ustave govoriti svojo besedo pri ratifikaciji mirovnih pogodb in poglobitvah zvez z drugimi državami, se ne vprašajo za mnenje. Forum delegacij je zaprt. Czernin ni imel časa za take malenkosti, Burian pa ne volje. Nemške in mažarske matere so s tem zadovoljne. V državi je neznosno soparno. Vsakdo, ki nima slepih oči, ve, cla mora slediti taki politiki bankerot Prišlo bo spoznanje, toda takrat bo prepozno. Na nemških Volkstagih čisto nemoteno spodko-pujejo dalje temelje države, hujskajo proti dinastiji ter netijo požar narodnostnega spora. Seidler je dejal, da ne bo takih nemških agitacij trpel. Toda danes molči na vse to in nima besede graje. Pač pa nastopa s polnim parom proti Nencmcem. Toda če mislijo vlada in Nemci, da bodo iztrgali iz srca nenemškim narodom zavest, da imajo ravnotako pravico do svobode in življenja, kakor Nemci in Mažari, se bridko motijo. Dosegli so in dosegli bodo ravno nasprotno. Strnili so naše vrste, zbližali so nas. Moč opozicije raste. In nemškega kurza nc ho rešil poloma več noben absolutist. Za vsakega pametnega Slovenca, ki ljubi svoj narod, je mesto v vrstah najod-ločnejše opozicije proti vladi in proti nemškemu kuržu. Samomor bi izvršili sami na sebi, ako bi pasivno zrli to kvarno delovanje vlade in jo še celo podpirali s ta-kozvano realno politiko. Vlada je imela dovolj priložnosti, da nam pokaže svoje pravo ilce, takrat, ko je vodil našo politiko dr. Šusteršič, čigar list trdi o posiancih Jugoslovanskega kluba, da spravljajo slovenstvo v bankerotno politiko, ker se upirajo narodni smrti in popolni germaniza-ciji. Toda kaj smo dobili za časa dr. Šu-steršičeve ere? V središču domovine in v obmejnih krajih ie dan na dan bolj izpodriva! tuji nemški živelj naše domače ljudi. Nemško uradništvo se jc množilo, vsa važnejša mesta so zasedena po Nemcih. In posebno na Koroškem gledamo dan na dan, kako izginja naš narod v poplavi sistematične germanizacije. Pri sodiščih, kjer se je še pred 20 in 10 leti slovensko govorilo, ne dajo več našemu človeku slovenske besede. Šole so prave ponemče- valnice. Našim otrokom vtepajo z nemški« mi pjsmenkami in nemško govorico nemškega duha. Najbolj značilni so podpisi naših koroških deklet in žena za jugoslovansko deklaracijo. Veliko je podpisalo svoja imena v gotici, ker jih nemška šola m naučila latinskih črk. Danes je jasno, če bomo popustljivi, če ne bomo dovolj odločni v boju proti sistemu in vladi, če ne bomo z dovolj Krepkim povdarkom zahtevali povsod svoje svobode, nas čaka gotova narodna smrt in bomo sokrivi splošnega državnega poloma. Dr. Šusteršič in njegovi pa govore o politiki Jugoslovanskega kluba, To so ti ljudje, ki denuncirajo v svojem lastnem glasilu svoje sorojake, ki dajejo Nemcem orožje v roke, ti ljudje, ki niso imeli besede obsodbe za Czcrninovo sramotenje slovanskih avstrijskih narodov, katerim je ljub Seidler je v kurz proti Jugoslovanom in absolutizem Sturgkhovega kova. To ie politika bankerota, ki zasluži zaničevanje celega naroda. V vsakem narodu sa oooc ljudje, ki ne mislijo in čutijo dovolj narodno, da pa lako pišejo in govore ljudje, ki stoje na čelu avtonomne uprava največje čisto slovenske pokrajine, to j« veleizdajstvo na narodnem telesu. fm iz fm Praga po slavnosUli »Narodnega divadla«, Razdelitev Češke v »okraje«. Praga, 23. maja 1918. Prekrasni slavnostni dnevi v Pragi so minuli. Vsi smo zopet pri svoiem vsakdanjem delu, samo krasni spomini so nam š« ostali in trdna vera, da bo naša pravična stvar zmagala. Bratstvo med Cehi in nam) se je noglobilo. Medtem ko ste vi doma zopet pri mirnem delu, se naša Praga še m docela pomirila. Na »Vdcldvskem namesti« ja bilo zadnje dneve vedno malo vroče, posebno zvečer. Mladina si v svojem navdušenju za pravično stvar ni dala dooasti, da bi ne prepevala pri spomeniku sv". Vaclava narodnih pesmi. Policiji ni preostalo konečno nič clruzega ne>;o celo »Vuclavskfi namesti« strogo zapreti za civilni promet. Do 12. ure ponoči ni bilo mogoče priti na nAmžsll. Posebno veliko ljudi se je vedno zbiralo zadnje dneve pred hotelem »Zlata Husa«, kjer stoji za večen spomin na slovansko bratstvo, katero se je ob priliki teli slavnosti poglobilo, »Slovanska lipa«, Že soboto zvečer, ko smo se vrnili iz Zbra-slova, so bile okrog lipe posajene krasne cvetlice, katere je pa policija odstranila; ravnotako je bil venec, katerega so položili Hrvatje pod lipo, odstranjen. Včeraj zvečer so obesili na lipo sliko Kreka in tiravajo. Pozimi pihajo ledeni vetrovi notranje Rusije globoko notri na Krim, sedaj poleti pa mori človeka in živino najstrašnejša vročina. Kje jc pa oni raj, ki ga prištevajo naj-krasnejšim kotičkom zemlje? Čisto doli na jugu ga dobimo, na obronkih in v dolinah tavrijskega gorovja, ob Črnem morju, pokrajina, obsegajoča komaj četrtino polotoka. Ta gorski svet se začenja južno od Simferopola in sc razteza ocl severovzhoda proti jugozapadu. Odvrača mrzle severne vetrove cd obale in obsega pokrajino najbujnejše krasote, ki je v največjem nasprotju s pusto stepo severa. Nalahno se dvigajoče vjšinc pokrivajo najlepši sočni gorski travniki s travo gosto in visoko; povsod vmes divni vrtovi, bogata polja, senčni gozdovi, olikini gaji, vinogradi s pol metra dolgimi grozdi. Povsod po tej čudoviti zemlji so raztreseni ljubili kraji, bogate vile, slikovite razvaline, ruski samostani in tatarske mošeje. Povsod sub-tropična rodovitnost in pridelki, ki jih more roditi lc najtoplejše sredozemsko solnce. Pač je la pokrajina zelo ozka, ne razteza se dalje kakor devet kilometrov ocl obale notri v gorovje. Tu so tudi oni bogati gradovi ruskega plemstva in caro-ve družine, ki je bivala najraje v Livadiji. Beli gradovi se dvigajo v gajih lavorik, cipres in fig, na razkošnih gredah nabiramo najizbranejše proizvode vrtnarske umet- nosti subtropičnega in zmernotnplega pasu. Tavrijsko gorovje je bogato pa tudi na rudah, poleg njih lep apnenec, poriir in najrazličnejši marmor. Na najskrajnejšem vzhodu polotoka, pri Krču, so dobili v zadnjem času pred vojsko železne sklade in so jih tudi že začeli izkoriščati. Krim se ponaša z clvatisočpetstolet-no zgodovino. Najstarejši prebivalci so bili doma iz Kavkaza; imenovali so sc Ta-vrijci, zato so rekli Krimu Tavriški herzo-nes ali tavrijski polotok. Grki so imeli kmalu živahne kupčijske zveze s Tavrijci; včasih so jih goljufali, Tavrijci so se maščevali tako ali tako. Veliko je pravljic o Tavridi, prim. Ifigenijo na Tavridi. Okoli leta 600. pred Kristom so cvetele ob obali bogate grške kolonije, zveza z. Grki je postajala vedno ožja. Za časa Rimljanov je nastala tukaj Bosporska država. Največjo razsežnost jc dosegla pod pontskim kraljem Mitridatom. Tako je bil mogočen, cla si je upal napasti tudi Rimljane in jc šel celo v E\;ropo nadnje. Proti njim seveda ni mogel nič opraviti, vrgli so ga nazaj, poskusil jc še enkrat, vse zastonj, Riin svojega plena ni izpustil, in Mitridat sc ie dal nrebosti ocl sužnia; strup utrjenemu telesu ni škodoval. Njegovega sina Farnaka je premagal Cezar v znani bitki pri Zeli, o koje izidu ie poročal znane besede: Prišel sem. videl in zmagal Krim je izročil Cezar nekem i Mitridato-vemu sorodniku kot Riniti pokorno državo. Preseljevanje narodov tudi Krimu ni prizaneslo, vendar stno malo poučeni a tem. Vemo pač, cla so bili enkrat Goljc tu. Leta 640. se ga je polastil bizantinski cesar Heraklius in ga je priklopil svoji državi. Ko so Tatare 1. 1223 Rusi neverno od Azovskega morja popolnoma p> 'nlkli, jim je bila odprta pot tudi na Krim, prišli so sem 1. 1237. Ker polotok ni dru:.'.; v zvezi s celino kakor po ozki zcmc iski kod pri Perekopu, in ga je torej lah'.o brani« ti, so ga imenovali Krim, to jc dnjava«, Pozneje so prišli sem Benečani i Genu« ežani. ki so kakor preje Grki, zidali ob obali mesta in gradove. Turki sc sc že za časa Mohameda 11. (1-451—1481) polastili Krima, v drugi polovici 17. sto! ija so pa prepodili še Genucžanc v. obale in Krim je postal tatarski kanat pod ti: kim go-spodstvom. Že 1. 1736 so vkor kali Rusi prvič na polotok, toda šli so sicer naza a so prišli zopet in zopet, dokler ga ni ' 1783. Katarina II. prildopila ruski držav Sedaj ga hočejofclati Turkom. Ker so da i Besarabijo Rumunom, so Ukrajinci s svojim mirom prav pošteno nasedli": izgubili so žito, Besarabijo in Krim, pridobili pa pravzsorav samo tuje nadzorstvo. L/ Korošca. Priprosta gospodična je začela pod lipo zbirati prispevke za »Češko srce« in obrala v najkrajšem času 150 K. Ker sc jc zdel policiji hotel »Zlata lir A ' posebno vroča zemlja, jc vhod do hotel ' popolnoma zaprla. Kjer so pred par dnevi poslušali krasne govore naših političnih voditeljev, tam stoji danes policija na slraži in vojakom je sploh prepovedano obiskavati hotel »Zlata Ilusa«. Danes je policija svoje naredbe precej poostrila, in sicer s tem, da morajo biti \ jc hiše cb 8. uri zaprte, gostilne, kavarne, biografi ob 9. uri. Gledališč se naredba ne dotika. Mladina po 9. uri ne sme na ulico. »Narodni Listy« izhajajo zdaj kot večerna izdaja pod imenom »Narodni Noviny«, katere so že prej izhajale v isti tiskarni, dasi jc malokdo vedel kaj o njem. Javno politično življenje bo moralo nekaj časa sploh izostati, če se ne bodo na Dunaju spametovali. lOmilijonski narod lahko z mirno vestjo čaka. Danes zvečer bi moral imeti poslanec Klofač veliko zborovanje, kar je bilo kratkomalo prepovedano. Celo nedolžni koncert gospodične Destinnove jc bil prepovedan. Kako je vse razburjeno, o tem pričajo govorice, katere so se širile zadnje dni v Pragi, da so bili nekateri politiki aretirani, kar pa ne odgovarja resnici. Razdelitev češke v takozvane »okraje* je češko javnost razburila — ali je ni razburila, kakor se vzame. Razburila, ker vidi v tem ukrepu, kako spoštuje dunajska vlada staro češko državno pravo, katero je de iure še danes v veljavi in katerega ne morejo nobeni paragrafi z Dunaja uničiti. Na drugi strani pa tudi ni razburila, ker češki narod nikdar ni kaj dobrega pričakoval od Dunaja. Češki narod ve, da problema češke države kakor tudi naše jugoslovanske ne bo rešil kakšen Seidler. Celi češki narod jc enoten v svojem velikem boju in enotnemu narodu se ni treba bati, da bi bil premagan. Z mirnostjo, da, humorjem gleda češki narod na te dogodke, kakor se je izrazil neki govornik na protestnem shodu na Kral. Vinohradeh. Vojna gnusoba je povzročila grozna 1 rerja in Knotza? Ali so vzklike pri zad-opustošenja. Staročastitljivi krasni spo- | njih demonstracijah v Gradcu preslišali? meniki stavbene umetnosti in mnogošte- j Ali so prezrli tudi gotove silno čudne po- R 18. Danes sprejme cesar odposlanstvo spodnještajerskih nemškutarjev ter ljubljanskih, kočevskih in tržaških Nemcev, ki bodo protestirali proti ustanovitvi jugoslovanske države. Pri tej priliki bodo rabili besede globoke vdanosti in neomaj-Ijive zvestobe, kakršnih ni bilo slišati na njihovih, volkstagih, ter zatrjevali prestolu, da z jugoslovansko državo ni v nevarnosti le nemštvo, ampak tudi država. Na to besedo bodo dobili odgovor, kj ga bodo doma na nedostojen način izrabljali. Po bezni-cah Spodnjega Štajerja, v ljubljanski kazini in v tržaških kontorjih, kjer sede nemški oproščenci, bo šel en sam glas veselja: Cesar je z nami! Jugoslovani so obglavljeni! Napačno bi bilo, če bi temu dogodku prisojali velik političen pomen. Želje po svobodi, ki platnti v milijonih src, ne more zatreti in zadržati ad hoc sestavljena nemška deputacija. Tudi vemo, da zadeva za to dejanje odgovornost izključno ministrskega predsednika pl. Seidlerja. Ta deputacija je le logična poslcdica njegovih izvajanj, da morajo Nemci po naših truplih do Adrije. A dejanje, ki ga jc zagrešil, je mnogo hujše od njegovih besed. S svojim govorom je proglasil nemoralno načelo nemškega nadvladja, kar je pa danes storil, je skrajno ponižujoče za čast, ki bi jo on moral varovati. Kajti kdo so ti ljudje, ki so odšli na Dunaj protestirat zoper jugoslovansko državo? In koga zastopajo? Jedro te de-putacije tvori tisto spodnještajersko nem-škutarstvo, ki živi od nravne pokvarjenosti in podkupnin, ki se odlikuje pred vsemi s svojim vojnim kričaštvom in ki je v prvi vrsti zakrivilo vnebovpijoče strahote pcrsekucij cb začetku vojske. Tisti ljudje, ki so vse storili, kar so mogli, da najnedolžnejše može in žene iz našega liudstva ogrde in osramotijo, da jih spravijo v ječo in na vojaško strelišče, ki so se na vso moč trudili, da to naše ljudstvo politično ugonobe — isti ljudje bodo da-r.es govorili ne le v svojem imenu, ampak tudi v imenu spodnještajerskega slovenskega ljudstva! Reprezentirali bodo »Nemcem prijazne« Slovence in skušali napravili vti:-, da je za njimi vse, kar ni zaslepljenega ali vcleizdajniSkega To jc nedostojna farsa, ki si jo je zopet enkrat privoščil avstrijski državnik To jc prireditev, kakršne bi si avstrijski državnik ne smel privoščiti v teh bridkih časih in za katero bo dajal odgovor. Polšia sumničeni in m cilji. Praška -Union« priobčuje članek o politiki sumničenja, ki se pase v Avstriji in njenih ciljih. Ker smo po tej politiki prizadeti tudi mi Jugoslovani, podajemo članek v celoti: vilni sedeži prizadevnega grajanstva so se /rušili v rarv iline, cvetoče poljane so se izpremenil' puščave, milijonske vrednote so uni . Daleko pogubnejša so pa opustošenja območju netvarnih dobrin. Zaupanje v sstobo in vera v mednarodnem občcvaujU sla omajana, duševni od-nošaji med narodi so prekinjeni, znanost in umetnost ležita na tleh, tisoče talentov je pokosila vojna kosa, podivjanost mladine in kriminaliteta vsepovsodi strahotno narašča in družinske vezi se pod v^plivom splošne vojne posurovelosti na škodo države grozovito rahljajo, V vseh vojujočih se državah se kažejo te globoke, žalostne posledice svetovne vojne. Neki poseben sramoten postranski pojav sc jc pa, tekom vojne pokazal v Avstriji. Dočim so drugod po svetu povsodi spoštovali domače premirje in se skrbno izogibali vsemu, kar loči, smo videli pri nas ravno nasprotno. Izprva sramežljivo in posamezno, potem pa čimdalje tem glasneje in številneje so nastopala sumničenja, obtožbe, obrekovanja proti pripadnikom nenemških narodnosti radi vojaške nezvestobe in veleizdaje. To gnusno početje je razvijalo posebno provincialno časništvo na Češkem in posamezni dnevniki na Dunaju. Vsaka vojna poraja obžalovanja vredne pregreške proti priseženi službeni dolžnosti; trenotna zmedenost in odpoved živčne moči sredi strahot divjajočega boja, pomanjkanje inteligence so temu mnogo večkrat vzrok nego zavedna nezvestoba. Po častnem zaključku krvave velike borbe bo treba zahtevati, da bo dala voi-na uprava neprikrita in resnična naznanila o vseh takih motitvah vojnih operacij s strani vojnih udeležnikov. Pojasniti se bo pa tudi moralo, kateri deli čet so v nekaterih slučajih z velikimi krvnimi žrtvami izvedli ofenzivo in katerim se je končno, ko so nastopile kot rezerva, pripisala zmaga, da se bo mogla zvestoba do zastave pravično presoditi. Nikakor nočemo tajiti, da so v posameznih slučajih na obsodbe vreden način zapeljani pripadniki čet kruto prekršili svojo dolžnost s tem, da so prešli v sovražni tabor ali bili celo v sporazumu s sovražnikom Saj izpovedujejo to zanesljive priče, Gre pa za to, v koliki meri so bile utemeljene iavne obtožbe in pa vprašanje, čc naglašanje narodne pripadnosti ni izviralo iz nepoštenih nagibov. Ob tem spominjamo na to, da so višja četna poveljstva opetovano smatrala za potrebno, da so proti takim sumničenjem uradno nastopila in najpohvalneje' nagla-sila izvrstna požrtvovalna dela obrekova-čet, Neglede na to pa hekatombe jave tekom zasilne akcije na severnem Češkem? Megle se razpršujejo in najbližjih idealov gotovih krogov naših političnih nasprotnikov bi nc bilo mogoče označiti jasnejše, nego se je to zgodilo v binkoštnem članku nemškega lista »Bohemia«, ki ga je prejel »od posebne strani«. Za dotične-ga člankarja ima Avstrija »zmisel le kot nemška obrambna marka nemške države«, ^Avstrija, se mora zopet spomniti svojega namena kot nemška vzhodna marka«. »Iz nemškega glavnega stana je prišlo odrešilno naznanilo o sporazumljenju glede pravcev bodoče orožne in gospodarske zveze,« »Ta orožna zveza mora postati tako tesna, da za posebno politiko armad, za državno politiko s posebnimi cilji ne bo ostalo več nobenega prostora ... V bodoče mora biti v miru srce armade, generalni štab, le eno. Oborožba enotna, položaj častnikov tako enoten, kakor le mogoče.« »V notranjosti pa mora biti preobrat še radikalnejši. V nepredaljnem času bo država rešena svojih izrastkov (!) Galicije in Dalmacije ... Kar ostane, so nemške dedne dfcžele Češko, Tirolsko in Južna marka.« Pero se upira, da bi tu navajali take patriotične sanje, ki vsakemu Avstrijcu, ki veruje v bodočnost monarhije, ženejo rdečico v obraz, in da bi podajali nadaljne zglede takega državi zvestega mišljenja. Končno še kratka opazka. Enega se pri pretresanju o pregreških proti vojaški zvestobi nc sme pozabiti in se ne more dovolj naglasiti. Naj so se tudi pripetili skrajno obžalovanja vredni slučaji vojaške nezvestobe in posamezno celo obsodbe vredni veleizdajski dogodki kot izraz vojne psihoze ali narodnega paroksizma med pripadniki slovanskih plemen-- vendar je vse to neznatno v primeri s prekletstva vrednim činom posameznika, ki ni pripadal tem plemenom. Navadni vojaki in nekaj njihovih nižjih predstojnikov so v bojnem inetežu iz nerodnosti ali zaslepljenosti in v ognju strasti izvršili deja-nja,f> o katerih se mora reči, če se ostro sodi, da so podobna Herostratovim, Za sramotno Judovo plačilo v najglobjem miru hladnokrvno in v polni zavesti, pod kršitvijo vojaške prisege in najhujše zlorabe odličnega zaupnega mesta izvršeno izdajstvo celokupne avstrijske armade v roke severnega sovražnika, — to je bil zločin Efijalta. In zato tiho z nadaljnimi obdolžitvami! nin .. -... smrtnih žrtev in mnogi tisoči vojnih pohabljencev pri slovanskih polkih, nešteta vojaška odlikovanja, ki so jih pri najrazličnejših orožnih vrstah dobili pripadniki slovanskih plemen, najsijajnejše opovra-čajo pavšalna obrekovanja njihove vojaške zvestobe. Žarno junaštvo in požrtvovalnost more zavist in nevoščljivost pač zmanjšati, nikdar pa prikriti z molčanjem! Pozoren opazovalec pa ni mogel prezreti, da je bila v tej kampanji sumničenja metoda in da se je postopalo po enotnem mot d' ordre, dasi se oblika v tej smeri dejstvujoč'h listov menja po potrebah či-tateljev ter je tu državniška, tam agitato-rična. Posebno pozornost vzbuja, kako pogosto so se objavljala naznanila o doseženih vojaških uspehih posameznih četnih formacij mestnim zastopstvom na severnem Češkem, kakor bi bili ravno ti bojevniki vedno rešili položaj. Nasprotno je pa mrgolelo zaničljivih opazk v obnašanju deželnih sinov drugega narodnega plemena. Vneto so pobirali vse časniške smeti iz notoričnih hujskaških listov entente in stregli nekritičnemu čitatelju z groznimi pripovedkami o početju »čehoslevanskih legij«; o tem so mu danes pripovedovali o tisočerih takih legijonarjev, naslednji dan so pa rekli, da jih jc malo ali nič, kljub temu so vedeli poročati o nastopih »legij« na vseh bojiščih entente, Nad vse obžalovanja vreden pojav je, da so se cclo ljudski zastopniki ponižali tako daleč, da so igrali vlogo ovajalccv in v obliki interpelacij na vlado spravili pred parlamentarni forum vse čenče iz strelskih jarkov; s tem niso nehali niti potem, ko sc je iz odgovorov ministrov ponovno izkazalo, kako neutemeljena in nc-vzdržljiva so ta sumničenja in votlo doneče, patriotično ogorčene obtožbe. Da-li je tako ravnanje združljivo s poštenostjo, ki smo jo dolžni v boju tudi nasproti političnemu nasprotniku, jc vprašanje. Končni cilj tega vstrajnega osumljeval-nega dela postaja sedaj čimdalje jasnejši. Danes odmeva v zboru, da se morajo proti vclcizdajskemu narodu Čehov« uporabiti vsa sredstva politične moči, da sc državi zvesti nemški manjšini v deželi omogoči doseči njen cilj: raztrgati enotno deželno zvezo. Ali so v poklicanih krogih žc čisto pozabili na gromeče bojne klicc Schone- »Arbeilerzeitung« piše: Irsko ljudstvo je eno izmed najmanjših ljudstev Evrope. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli na Irskem 4,390.000 duš in med temi samo 3,2^3.000 katoličanov. Majhno, ubogo, na kulturi zaostalo ljudstvo — a kljub temu je morala velika, svet vladajoča Anglija pred tem ljudstvom zopet kapitulirati. Angleška vlada napoveduje, da bo pričela nabirati na Irskem prostovoljce ia upa, da bo uspeh tega nabiranja tak, da bodo prisilni nabori nepotrebni. To pomeni, da si ne una izpeljati velika Anglija splošne vojaške dolžnosti v mali Irski, kjer-je ljudstvo soglasno od nadškofa do zadnjega proletarca pred razpelom priseglo, voditi proti splošni vojaški dolžnosti pasivno rezbtenco, Britanska vlada da voditelje irskega naroda lahko zapreti, angleško časopisje lahko zasramuje irske »veleizdajalce«, ki nočejo braniti skupne domovine v času, ko je nevarnost tako velika, — irsko ljudstvo pa je v boju proti splošni vojaški dolžnosti dobilo prvo bitko. Tudi mi imamo svojo Irsko, Toda ne samo eno Irsko, ampak celo šest. Kdor je še dvomil o tem, tega so lahko prepričali praški dogodki. S tem, da so češke voditelje javno in glasno obdolžili vcleizdaj-stva, so mislili, da bodo prisilili Čehe k »patrijotičnim izjavam«. Čehi so pa odgovorili s tem, da so bolj demonstrativno kot kedaj preje manifestirali svojo edinost, z večjim povdarkom kot {fedaj preje svoje mišljenje. Upali so jih strahovati s tem, da so enostransko posegli v upravni red Češke. In glej — kar naenkrat niso bili češki »veleizdajalci« več sami, ampak na njihovi strani so stali zastopniki vseh nenemških narodov: Slovencev, ki so bili vedno dobri katoličani, Hrvatov, ki so bili vedno zvesti habsburški dinastiji, Poljakov, ki niso bili nikdar panslavisti, da celo Italijanov, ki nikakor niso Slovani, Ali so bile praške slavnosti kaj drugega, kakor izraz dejstva, kako je stališče vseh nenemških narodov do države? O tem bi morali vsi premišljevati; predvsem visoka vlada, ki si bi morala dati odgovora, kam državna ladja plove, čc narodi, ki štejejo skupaj 64 odstotkov vsega prebivalstva države, tako mislijo o državi. Istotako tucli nemški narod, ki bi moral premisliti, smiselnost na praške slavnosti? Vlada ustavi časopis in napoveduje policijske odredbe. Državni problem je načet in mi odgovarjamo s »priigelpatentom«, In nem-- meščanstvo? Na ves glas vpije, da so d demonstranti sanji velcizdajalci, s--ni ravezniki entente. Patrioti gotovo ne vedo, kako sramotijo domovino, če pripovedujejo svetu, da pričakuje večina prebivalstva države. zmage sovražnika. In &edstva proti temu? Predvsem policija. Liberalizem našega dunajskega časopisja je izjemno stanje, ječa in vislice. In preko tega še razbitje parlamenta, absolutistični oktrol. Kakor da bi mogel še tudi najbru-talnejši, najmogočnejši absolutizem trajno doseči, da vlada 36 odstotkov nad 64 odstotki. Kakor da bi nemškemu narodu v Avstriji koristilo, da sc odpove svoji lastni svobodi, samo da pdtegne šestero drugim narodom lastno samoupravo. Me, tudi mi ne odpravimo na ta na&in naše šestkratne Irske, Ves razvoj vodi narode z neodoljivo silo k samoupravi. Kakor ne more velika Angleška irskemu narodu odrekati narodne avtonomije, tako bo morala tudi Avstrija slehernemu svojih narodov priznati »homerule«. Izlive ilBieHriinsKeoa iniisira. Z Dunaja poročajo 24. t. m.: Domobranski minister jc podal odgovor na razne interpelacije in izjavil: Določbam o opravičilnem postopanju proti armadnim pripadnikom, ki se vračajo iz vojnega ujetništva, niso podvrženi vojaki, ki so o padcu Przemysla spadali k trdnjavski posadki. Vojaki, ki so že od začetka vojne neprestano v ognju, se v dveh rokih umaknejo s fronte in bodo po tri mesece dodeljeni vežbalnim četam kot inštruktorji. Zahtevi, da bi se edini sinovi kmečkife staršev umaknili s fronte, ni mogoče za« dostiti. Kar se tiče neizvršenih dovoljenih oprostitev, je domobransko ministrstvo v posebnega ozira vrednih slučajih vsak čas pripravljeno, da stavi, čc je reklamirani na fronti, pristojnemu vrhovnemu armadnemu poveljstvu predlog za oprostitev. — Glede podaljšanja začasnih oprostitev izjavlja, da se na splošno črnovojniki starejših letnikov in za službo na fronti nesposobni vseh letnikov za nedoločen čas odpuste. Črnovojniki mlajših letnikov se pa morejo ia vojaških razlogov oprostiti le za kratek čas, in sicer za 3—4 mesece. Peplosio med Avstrijo ia Finsko. »Fremdenblatt« piše: Avstro-ogrska je pripoznala neodvisnost Finske letos meseca januarja. Finska je izrazila željo, da sklene z monarhijo mirovno pogodbo, kakršna sc je sklenila marca z Nemčijo, čemur je ugodila Avstrija. Pogajanja so se pričela 23. t. m, v c. kr, zunanjem ministrstvu. Gre za mirovno pogodbo; ž njo v zvezi se skleneti tudi gospodarska in pravno-politična pogodba. Pogajanja vodi za Avstro-Ogrsko veleposlanik pl. Merey, Finsko zastopata državni svetovalec E. Hjclt, finski poslanik v Berlinu in finski upravitelj v Kristijaniji profesor Lerlach-nis. ril, eo mu bo njemu posrečilo - ko šteje samo 36 odstotkov prebivalstva — to, kar se veliki Angliji proti mali Irski nc posreči, Toda kako odgovarja avstrijska brez- Mirovni popil raefl misijo ia FinsKo. Stockholm, »Svcnska Dagblad« poroča: Rusko-finska mirovna pogodba obsega sledeče glavne točke: 1, Finski se vrne trdnjava Ino, 2. Vse ruske ladje se umaknejo iz finskih voda, 3, Rusi vrnejo vse vzeto blago, '4. Ustavijo se sovražnosti v zahodni Kareliji, 5, Iz Petrograda se odstranijo voditelji rdeče garde. Vojna poročila* AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 24, maja. Uradno: Italijani so napadli včeraj naše postojanke na Zugni Torti in v Adiški dolini po močnem, obsežnem streljanju s topovi z večkratnimi napadi. Prva dva napada sta omagala krvavo žc v izborno učinkujočem ognju. Napadalci so sc valili nazaj v svoje jarke; Italijani so prišli pri tretjem navalu do tik naših postojank. Cesarski lovci 3. polka so izkočili iz svojih kritij in planili z običajno hrabrostjo sovražniku naproti. Boj moža z možem se je končal s popolno zmago naših; napadalce smo vrgli povsod; zadnje italijansko gnezdo smo izč;stili še ponoči. Z istim uspehom so se končali trije sunki, ki jih jc poskušal sovražnik včeraj proti našim postojankam na Monte Asolonc; tudi tam smo ga vselej pdbili. Tudi četrto leto roparske vojske Italijanov se je pričelo torej s težkimi neuspehi za nje. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 24. maja. Uradno: Položaj st ni spremenil. Topovsko delovanje se jc oživilo zvečer in je bilo tudi ponoči živahno v ozemlju Kemmla, na obeh straneh Lyse in Scarpe, južno od Somme. ka- kor tudi med Mareuilom in Montdidier- jem. Delovanje pehote se jc omejevalo na hoje, ki so jih bojevali poizvedovalci. — Lastna podjetja jugozahodno od Bucyuoya in ob Oisi so nam privedla ujetnikov. delazmožnosti PoIItlCne novice* -t- Iz Dobrepolj: Zadnjega shoda S. L. S, v Vel. Laščah, kjer sta govorila g. drž. posl. dr. Lovro Pogačnik in g. dež. posl. Karel Škulj, se je udeležilo brez vsake agitacije tudi lepo število Dobrepoljcev. Iz tega dejstva jc jasno razvidno, kako veliko zanimanje vlada pri nas za deklaracijsko politiko. Napeto smo poslušali mirna izvajanja g. drž. posl. dr. Lovro Pogačnika, ki nam je dokazal, kako je moralo naravnim potom priti do jugoslovanske deklaracije, do vehementne zahteve po svoji lastni državi, ki jc ne uduši nihče več. Označil je to zahtevo kot nujuo posledico iz našega neznosnega gospodarskega ter narodnega položaja. — S svojim silnim klicem po miru je g. dež. posl. Karel Škulj, ki ga ima ljudstvo rado kakor svojega očeta, dvignil do gromovitega aplavza Dalje je zaklical on, ki so mu pač najbolj znane razmere iz kočevskega vilajeta: »Dajte nam uradnikov, ki imajo srce in voljo za nas, ki nas razumejo, da ne bo spet prišel komisar — kot se je zgodilo ter vprašal kmeta, koliko sena jc odločil za seme, na kakšnem drevesu rastejo otrobi in mu priporočal, da naj vseje v prihodnje več zdroba ter da naj molze te-lice in jalove krave!!!« Njegove besede: »V uresničitev naše deklaracije verujem kot v svitlo solnce, ki ga vidim na nebu, za pravico se bom bil in boril, dokler mi bije srce v prsih!« To ne pozabimo nikoli kakor tucli ne dr. Pogačnikovih besed: »Kdor hoče ljubiti svojega bližnjega, mora znati ljubiti -tudi samega sebe!« — Tole našim ženskam: G. dež. posl. Karel Škulj mi poroča na kartici: »Podpore za amerikanke so se začele nakazovati. Sporočite ženskam — prosim. Morebitne pritožbe se morajo delati v 14 dneh po prejemu plačilne pole, kasneje ne bo veljalo več in odlok bo postal sam po sebi pravomočen.« Toliko v vednost vsem zainteresiranim, ker mi ie nemogoče, obvestiti vsakega posameznika. -f- Posveti pri Seidlerju. Nemški »Volksrat« v Češki js brzojavil notranjemu ministru grofu Toggenburgu, da odločno ugovarja izločitvi Terezina iz litomeriške-|a okraia. Načelnik »Volksrata« dr. Titta protestiral na Dunaju v tej zadevi osebno, kakor je protestiral radi Plzna. — Načelnik krščansko-socialne zveze tajni svetnik Hauser se je posvetoval 24. t. m. s Seidlerjem o zasedanju parlamenta. Dr. Seidler je rekel, da misli prej ko mogoče sklicati parlament in ga skliče, kakor hitro se zaključijo pogajanja s strankami. , Napad vladnega »Fremdenblatta« na Kabsburžana. Znano glasilo zunanjega ministrstva »Fremdenblatt«, ki more izhajati le z veliko subvencijo zunanjega ministrstva je objavilo 23. t. m. listek, v spomin 23. majnika 1618. V tem listku pravi o Habsburžanu Ferdinandu II,, da je bil verski fanatik, ki je napravil z močno roko red, četudi za ceno svobode vesti in vere z demokratičnimi kaznimi in sredstvi sile. Res: daleč smo prišli; z bogatimi sredstvi avstrijske-ogrske skupne vlade vzdrža vani »Fremdenblatt« napada in natolcuje Habsburžana! -j- Češki svaz je sklican v ponedeljek ob 10. uri dopoldne na posvet v Prago, Povabili so tudi člane gosposke zbornice. + Češki namestnik groi Coudenhove je prišel na Dunaj, kjer se je posvetoval s Seidlerjem o dogodkih v Pragi. Cesar je zaslišal 24. t. m. Seidlerja v avdijenci, da mu je poročal o raznih političnih zadevah. -j- Praški mestni svet je sklenil protestirati pri ministrskem predsedniku, ker so ustavili »Narodni Listy« in proti postopanju praške cenzure. Proti ustavljenju ^Narodnih Listov« je protestirala tudi praška trgovska zbornica. Pri namestništvu v Pragi so protestirali proti ustavljenju »Narodnih Listov« zastopniki sindikata čeških časnikarjev in radikalne zveze časnikarjev. Zadruga čeških gledaliških igralcev poroča, da ima veliko škodo, ker je prepovedala policija binkoštno nedeljo nameravano slavnost, ker so izdali za priprave nad 50.000 K. -j- Policijske odredbe v Pragi. Mestni svet v Pragi je pozval Pražane, naj se obnašajo resno in dostojno, ker se le tako kmalu odpravijo vsi ukrepi, ki omejujejo prostost meščanov, — Praško policijsko ravnateljstvo je objavilo svarilo, naj ljudje ne postajajo po cestah. — Namestnik grof Coudenhove je prišel v sredo zvečer na Vaclavov trg. Gostiln« in kavarne so zaprli ob 9. uri • . tv".er. Zbiranja učencev nadaljevalnih ^ > razkropila policija. — Zvečer 23. t. n:. zaprli 12 oseb, ker so nosile slovanske Irobojnice. Dihati Slovanom v Avstriji policija še ni prepovedala. H- O sklicanju parlamenta se je posvetoval Hauser tudi s predsednikom poslanske zbornice dr, Grossom. Z Dur »ja s« poroča, da večina parlamentarcev so- di, da ne bodo zagotovili parlamenta, + Protesti čeških občin. Korespon-denčni urad poroča iz Prage: Ker so oblasti ustavile »Narodni Listy«, je več občin protestiralo pri namestništvu. Ker so občine prekoračile s tem korakom svoj postavni delokrog, jih je pristojna politična oblast posvarila in jim naznanila, da jih razpusti, če se bodo neupravičeno vmešavale v delokrog političnih oblasti. Politične oblasti so posvarile tudi več zadružnih organizacij in društev. + Predsedstvo »Poljskega kola« se predstavi danes Burianu, da mu obrazloži želje in pritožbe Poljakov. 4- StanSk obolel. Z Dunaja se poroča: Načelnik Češkega svaza poslanec StanSk je obolel in se odpeljal v Luhačovice. Posle svaza vodi zdaj Klofač, ki je na Dunaju. 4- Odredbe ogrske vlade na notranji meji. V pismenem odgovoru na interpelacijo posl. \Vitta, Staneka, Klofača, Ha-bermanna in tovarišev je izjavil justični minister, da naredba ogrske vlade, ki določa, da se na meji ali nje bližini in v treh samostojnih komitatih zemljišča splošno ne smejo prodajati ali dajati v najem za več nego desetletno dobo, ako tega ne dovoli pristojna oblast, — po njegovem mnenju ne krši pravic avstrijskih državljanov. Če bi se pa pokazalo, da se izvršuje naredba enostransko na škodo avstrijskih državljanov, potem bo vlada storila pri ogrski vladi primerne korake. -j- Tajna seja v ogrski poslanski zbornici se je vršila 24. t. m. 4- Vlada o dravinjskih dckladnh učiteljem. Zgornjeavstrijski dež. glavar pre-lat Hauser je opozarjal dne 24. t. m. Seidlerja, da učiteljstvo trpi veliko bedo, ker se vsled parlamentarnih razmer vedno odlaša izvedba draginjskih cloklad. Prosil je začasne pomoči. Mitiistrski predsednik Seidler je na to izjavil, da je pripravljena vlada dovoliti deželam 50 odstotkov pred-ujema na draginjske doklade, ki bodo deželam omogočile, dati učiteljem preduje-me. Razmere v poljskem pomožnem zboru. Na interpelacijo posl. Daszinskega je odgovoril domobranski minister, da je vrhovno armadno poveljstvo že začetkom marca t. 1. določilo nekega višjega generala, da nadzoruje tabore bivših pripadnikov razpuščenih poljskih legij in odpravi morebitne nedostatke. 4- Za poljske internirance. Notranji minister je na svoječasno interpelacijo posl, grofa Lasockega pismeno odgovoril, da je tačas v avstrijskih civilnih taborih samo še sedem irternirancev iz nemškega okupacijskega ozemlja na Poljskem. Vrše se že pogajanja, da se odpravijo domov, Poskrbelo se je tudi za oprostitev morebitnih poljskih internirance v na Ogrskem, Princ Januš Radziwie!, načelnik poljskega državnega oddelka, je izjavil glede na članek Eriha Dambravvskega »Pred pogodbo s Poljsko«, da pripoznava-jo Poljaki za temelj vsaki rešitvi poljskega vprašanja le nedotakljivo kongresno Poljsko, V beli Rusiji zasleduje Poljska važne gospodarske in kulturne koristi, -f Izgredi v Ingolstadtu na Bavarskem.! Monakovo, 24. (K. u.) Korespondenca Hoffmann objavlja sledeče uradno poročilo: Dne 22. t. m. je nastal v Ingolstadtu požar. Nabralo se je veliko ljudi. Policijski stražnik je prijel nekega moža, ki je bil baje vojaški begunec in ga je odpeljal v mestno hišo. Arctiranca je spretn-ljcval neki vojak, ki je bolan na živcih in je kričal v mestni hiši, vsled česar se brudže odpovedala. Na tukajšnem uradnem mestu ni o tem nič znanega. -j- Finsko - estonska neodvisnost in Rusija. Iz Berlina: Dne 13. maja so baron pl. Dollinghausen kot voditelj livonske in estonske deputacije, pl. Stryk, kot zastopnik Finske in pl. Breyern kot zastopnik Estonske prosili državnega kanclerja, naj izroči proglas neodvisnosti Livonske in Estonske ruskemu poslaniku Joffeju. Poslanik je pa sprejem proglasa iz rok navedenih zastopnikov odklonil in izjavil, da bo sprejel listino le polom zunanjega urada. To se jc sedaj zgodilo. -j- Belgijski protest. Pariški listi poročajo, da je izročila belgijska vlada zaveznikom in nevtralnim vladam obširno noto, v kateri ugovarja proti prisilnemu delu, h kateremu silijo nemške oblasti belgijsko prebivalstvo. Nemčija se je bila svoj čas zavezala, da bo uporabljala prebivalstvo najmanj 30 km za ognjeno črto, sedaj ga pa uporablja 12 do 15 km za frento. Proti temu belgijska vlada n:\jod-ločncjše ugovarja. -j- Nicaragua napovedala Avstro-Ogrski vojsko. Korcspondenčni urad poroča: Zunanjemu ministru se je sporočilo, da je napovedala Nicaragua Avstro-Ogrski vojsko. -J- Proti strupenim plinom. Združene države so se pridružile protestu zaveznikov proti uporabi strupenih in omamljivib plinov v vojni. 4- Rumunski mir. V Bukarešt se je pripeljal pooblaščenec avstrijsko - ogrske vlade pri rumunski vladi, legacijski svetovalec grof Demblin. -j- Ukrajinci proti Rumuniji. Kijevski listi poročajo: Ukrajinski ministrski predsednik Lizogub in trgovinski minister Gutnik sta izdala odlok, s katerim sc prepoveduje izvoz blaga v Rumunijo in v Besarabijo, katero so anektirali Rumuni, in ker dozdaj še ne obstojajo politične in gospodarske zveze med Rumunijo in Ukrajino. 4- Pogajanja med Rusijo in Ukrajino sc prično šele čez nekaj dni. Rusko odposlanstvo je žc prišlo v Kijev, predseduje mu rusinski socialist Rakovski; oclposlani-štvo šteje 47 članov. Odposlaništvo sedanje Vlade donskih kozakov jc sprejel nemški zastopnik. Državni kontrolor Atara-jev izdeluje načrt ukrajinske državne banke. Hetman Ukrajine, general Skoropad-ski, je naznanil uradno svetu ljudskih komisarjev, cla jc pripravljen na mirovno pogajanje. -j- Nemški krščanski socialci in zveza z Nemčijo. »Grazer Volksblatt« jc objavil članek, ki sicer hvali poglobitev zveze z Nemčijo, a ne prikriva, da ji ne nasprotujejo samo Čehi in Jugoslovani, marveč tudi nemški socialni demokratje, ki pra- de. Takratne monarhije so se zato le ma- lo časa držale, le Bcrnadotti so se v:jc!:\'.: na Savi »Krekovo akademijo«. Na sporedu je god« ba, petje, govor, deklamacije in .;.iva sli(:a, Natančnejši spored se naznani poznejej enako tudi govornik. Vstopnina 2 K, za otroke 1 K Obenem poživljamo narodno slovensko prebivalstvo Jescnic in Save, da ta dan izobesi slovenske Irobojnice iz hiš in se akademije udeleži v kar najobil-r.cjšem številu. Čisti dobiček jc namenjen Slov. Straži in dr, Krekovemu spomeniku* Odbor. — Iz Preske. Dne 22. maja je občinski odbor čestital Presvetlemu in se zahvalil za njegov Vocslranski trud, Tucli Marijina družba in izobraževalno društvo ste poslali čestitke in zahvalo Presvetlemu, Šolarji so imeli sv. mašo, nc da bi se pouk prikrajšal* — Odlikovanja r sodni službi. Vojni križec za civilne zasluge 2. razreda so prejeli: predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu dvorni svetnik Franc Garzarol-li pl. Thurnlack, višji deželnosodni svdtnik v Ljubljani Franc Milčinski, višji deželnosodni svetnik v Ljubljani dr. Martin Trav-ner, okrajna sodnika Anton Lajovic v Kranju in dr. Franc Schaubach v Črnomlju; vojni križec 3. razreda: pisarniški predstojnik deželne sodnijc v Ljubljani Ivan Bizjak, višji pisarniški oficijal v Novem mestu Franc Čizmek, višji pisarniški oficijal državnega pravdništva v Ljubljani Martin Gomsi, sodnik v Ilirski Bistrici Jožef Ložak, pisarniški oficijal okrajnega sodišča v Krškem Andrej Majcen, pisarniški predstojnik okrožnega sodišča v Novem mestu Ivan Mlakar, višji pisarniški oficijal okrajnega sodišča v Črnomlju Ivan Schv/ciger, višji pisarniški oficijal okrajnega sodišča v Kočevju Anton Četinski in višji pisarniški oficijal okrajnega sodišča v Liliji Anton Spende. — Birma, V celjski dekaniji bo lavan-tinski knezoškof dr. Napotnik delil zakrament sv. birme po sledečem redui^ Dne 29. junija v opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju; 30. junija v Marijini (nemški) cerkvi v Celju; 1. julija v Žalcu. Birmanci iz sosednjih župnij pridejo v Celje ali v Žalec ali tudi v Št. Jurij ob južni železnici dne 5. ali 6, junija, ali v mesecu juliju v bra-slovški dekaniji. — Osrednji odbor Slov, Plan, Društva sklicuje občni zbor Radovljiške podružnice na dan 2. junija t. 1. ob 3. uri popoldne v gostilni pri »Lectarju« v Radovljici. — Dnevni red: 1. Poročilo po Osrednjem odboru imenovanega predsednika. 2. Sprciem članov. 3. Poročilo o gmotnem stanju podružnice. 4. Volitev odbora in preglednikov, 5. Sklepanje o eventuel-nem razpustu podružnice. — Knjige za vseučilišče. > Arbeiter-zeitung« poroča: V petek med peto. in sedmo uro zvečer je bilo nakopičenih pred malimi vrati dunajskega vseučilišča nasproti Arkadni kavarni vse polno zabojev. Te zaboje so nosili vojaki pod nadzorstvom častnikov v poslopje vseučilišča. Na zabojih je bil v latinici velik napis: »Plen X armade — c. kr. vseučiliški knjižnici na Dunaju.« Ker je bila večina, zabojev razbitih, so se mimoidoči lahko prepričali, da so se nahajale v zabojih same stare knjige, ki so bile vezane v perga-ment. Čuditi se moramo le, kako da sprejema dunajsko vseučilišče tak plen.« — Lov krajevne občine Velesovo se bo oddal dne 18. junija 1918 ob 11. uri dopoldne pri c, kr. okr. glavarstvu v Kranju, soba št. 6 potom javne dražbe v zakup za čas od 1. julija 1918 do 30. junija 1923. — Zakupni in dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati pri c. kr. okrajnem glavarstvu med navadnimi uradnimi urami. — Lov krajevne občine Naklo se bo oddal dne 18. junija 1918 ob 10. uri dop. pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju, soba št. 6 potom javne dražbe v zakup za dobo od 1. julija 1918 do 1, junija 1923. --Zakupni in dražbeni pogoji se zamorejo vpogledati pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami. — Razglas. Vojnogospodarski oddelek c. kr, vojaškega poveljstva poziva vse deželane Štajerske, Koroške in Kranjske, naj stavijo ustmene ali pismene predloge za dobavo sočivja pri zgoraj omenjeni skupini, ali pri najbližjem vojaškem uradu oz. orožniški postaji, kjer dobe podrobna navodila. — Blagoslov vojne. »Prager Tagblatt« poroča: V Taunu je živela družina, ki je imela pet sinov v vojni. Pet jih je padlo na raznih bojiščih. Ko je zvedela mati o smrt: petega, ji jc žalosti počilo srce. Te dni je umrl še slari oče, ki je vložil prošnjo za oprostitev šestega, na bojišču se nahajajočega sina. Toda prošnja je bila brezpredmetna, ker je med tem tudi šesti sin padel na Lysu.« — Vsenemci so mnenja, naj vojna traja še dalje .. . •— Za slovenske oslepele vojake so darovali mesto venca na krsto umrlega Verovška mlajšega: Jurij Verovšek 100 K; Jcsip Turk 40 K; Andrej Grošelj 20 K; 'Jakšc Artur 10 K: dr. Pavel Škaberne 30 kron; Josip Malenšek 20 K; Bernik Anton 10 K, — Župljani župnije Dol pri Ljubljani po g. kaplanu Antonu Urhu, 11. zbirka, 16 kron; Lasner Ascher, Dunaj, 10 K; Neimenovan 6 K; šolski otroci v Mostah 10 K; Šmartinska šola ob slovesu gospoda kate-beta Vinko Mežana, 12 K; družba pri La-vriču ob priliki poroke g. Kristana-Kaca-lura, Krško, 72 K; družba pri Peru.šku ob obisku g Komclja, uradnika okrajnega glavarstva v Gorici, 15 kron — Slava pruskemu uradnemu konjičku. Prusko državno pravdništvo je izdalo sledečo tiralnieo: Maks Bordascn, ključavničar. rojen v Lotzenu, bil je v bolnišnici Braucnsberg. velikost 1.74 m, vitek, lasje in obrvi belkasti, oči r;.odre, obraz po-dolgast, zobje zdravi, brada špicasta; 85 dni, 6 ur, 58 minut ostanek kazni. Res čast državnemu pravdniku, ki je izračunal r,a minulo, koliko mora Bordasch šc presedel' v ipči — 120 slovenskih otrok iz okolice Pirana in Kopra pride dne 31. maja na prebrano na Hrvatsko- — Umrl je včeraj, 24, t, m. v deželni bolnici gospod Martin Dokler, medicinec, star 24 let, Truplo prepeljejo na domače pokopališče v Dobu pri Domžalah. — Odboru za »Vojaške domove« v Ljubljani je doslej došlo 79.050 K 03 vin., izdatki za razne vojaške domove ob bojni črti, za knjige vojakom so znašali 9035 K 53 vin. Zadnji čas je odbor zopet poslal lepo število knjig vojaškemu domu našega strelskega polka »Nanos«, osrednjemu odboru na Dunaj za porazdelitev po raznih vojaških domovih in vojnemu kuratu Alfonzu Jožefu Lukančiču za naše domače vojake v Kuvaji, Albaniji. Odbor take prošnje takoj reši, samo mora imeti zagotovilo, da pridejo knjige v zanesljive roke. Zbirka za »Vojaški dom« v Ljubljani se nadaljuje Ler l^po prosimo vse občinstvo, da v ta namen prispeva v korist na-5im hrabrim vojakom, — cla zberemo res časten dar v zahvalo za rešitev ljubljenega cesarja iz Sočinih valov. V izkazu tega zahvalnega daru naj bi ne manjkalo nobenega uglednejšega našega deželana! — Darovi. Odborniki okrajnega cestnega odbora litijskega, zbrani v seji dne 16. maja 1918, so v spomin na pokojnega podnačelnika g. Oroslava Brica darovali za oslepele vojake znesek 3 50 kron. — G. Franc Miklavčič, župan iz Moravč pri Litiji, je namesto venca pok, županu Oro-slavu Bricu iz Litije podaril za občinske reveže občine Litija znesek 50 kron. — Za sklad S. L. S. V proslavo dvajsetletnice pastirovanja velikega apostola Jugoslavije dr. A. B. J e g 1 i č a je daroval čg. Ludvik Baje, župnik v Šentjanžu 100 K, K. A. K r e g a r pa 20 K. Primorske novice. p Duhovni svetniki so postali gospodje: Jakob Rejec, župnik v Solkanu, Vinko Vodopivec, vikar v Kronbergu, Josip Godnič, kurat v Grganu in Ignacij Leban, župnik v Batujah. p Iz Buzeta. Po preteku osemnajstih let je zopet eden tukajšnjih domačinov stopil prvič pred oltar; obhajal je namreč č. g. Josip Jakac iz vasi Mlun, župnfle bu-zetske, 'novo sveto mašo, V sedanjih razmerah se je svečanost sijajno vršila. V veličastnem sprevodu v spremstvu osmih duhovnikov iz župnišča do cerkve, ga je pred cerkvijo pozdravila hčerka g. nad-učitelja Šepiča s krasnim nagovorom, polagajoč mu na srce, naj dela v vinogradu Gospodovem in za mili naš narod. Ljudstva je bilo ne samo iz domače župnije, ampak tudi iz sosednjih vse polno, da kaj takega še ni videl Buzet. Po končanem cerkvenem opravilu so se podali povabljeni na novomašnikov dotn, kjer so bili nad vse gostoljubno sprejeti. Pri tej priliki se jc nabralo med gosti za istrsko Ci-ril-Metodovo družbo 493 kron. p Vrnitev prvih goriških beguncev s Češkega, Dne 14. maja so odpotovali s Češkega v domačijo prvi begunci, in sicer občani iz Opatjegasela in Dola na Gpri-škem. Na postaji v Kralupu so se zbrali k slovesu znanci in prijatelji, kakor tudi blagi gospod oskrbnik Bogomil Krejči. Vlak je bil okrašen z zelenjem. S solzami v očeh smo se poslavljali in naročali pozdrave tistim, ki so že doma. Naj bi tudi za nas ostale kmalu napočil dan vrnitve! p Za »Slovensko sirotišče« v Gorici so nabrali na novi maši preč. g. Franca Kandusa v Kamnjah na Vipavskem 100 K. Velečastiti monsignor Janez Ev. Kolavčič, stolni kanonik, je nabral na Brezjah 200 kron. Srčna hvala! p Radi lakote v preiskovalnem zaporu si je skušal prerezati žile na čelu in vratu 34 letni Viktor Cusman v Trstu. V svoj namen sc je poslužil kosa pločevine. Tovariši so priskočili in poklicali na pomoč, Cusman sc je precej poškodoval ter so ga oddali v bolnišnico. p Denarni promet pri poštnem uradu v Logu. Za denarni promet s poštnim ura-dom Log obstoječa omejitev (do zneska 300 kron) je razveljavljena. p Kdo ve? Vljudno se naproša, da, kdor bi kaj vedel o enoletnem prostovoljcu Josipu Povšič iz Gorice, ki je zadnjič pisal mesca avgusta 1916 iz Penze 4 družinu rabočih, naj blagovoli sporočiti njegovemu očetu Andreju Povšič, Trnovski pristan št. 4 v Ljubljani. _^^ Uubllanske novice. lj Glasbena Matica priredi začetkom junija dva dobrodelna koncerta na korist slovenskim vojakom slepcem in invalidom. Prvi koncert se vrši v soboto, dne 1. junija s sodelovanjem dramatične operne pevke gospe Zore Benedekovc omožene Bi-hoy-eve in. slovenske koncertne pevke gospodične Cirile Medvedove. Drugi koncert pa.se bo vršil nekaj dni pozneje. lj Klub občinskih svetnikov S. L. S-ima sejo v pondeljek, 27. maja točno ob 8. uri zvečer v posvetovalnici Katoliške tiskarne, I. nadstropje. lj Moška Marijina družba v Križankah obhaja jutri svoj glavni družbeni praznik. Zjutraj ob 6- uri sv, maša s skupnim sv. obhajilom, popoldne ob 6. uri pa slovesen shod z običajnim darovanjem za družbene namene. lj Draginja v Ljubljani in drugje. Kakor posnemamo po raznih listih, stane v gostilni bržola s krompirjem vred: v Ljubljani 6 K, v Pragi 8 K, v Gradcu 5 K, v Špitalu na Dravi 3 K, v Beljaku 3 K, v Inomostu 4 K. lj Občni zbor Slov. trg. društva »Merkurja« sc vrši v torefc;, dne 28. maja 1918 ob pol 9. uri zvečer v društvenih prostorih (Gradišče 17, Liningerjeva hiša, I. nadstr.) lj Zadruga gostilničarjev, kavarnar-jev, izkuharjev in žganjetočnikov ima jutri v nedeljo ob 2. uri popoldne svoj 27, redni občni zbor v gostilniških prostorih g. Kavčiča na Privozu. Po zadružnem občnem zboru se bo ob 3. uri vršil občni zbor bolniške blagajne članov zadruge, lj Za slovenske vojne invalide je nabrala gospa Antonija Goričan iz Ljubljane, 113 K.__ Lloiiska aprevizacp. a Iz včerajšnje seje mestnega aprovi-zacijskega odseka je poročati, da je kala-miteta z moko vedno občutnejša. Aprovizacija dobiva z največjo težavo toliko moke, da je za enkrat še mogoče speči kruh. Sedaj je Ljubljana preskrbljena z moko za 1 teden dni. Moke za kuho aprovizacija sploh ne dobi. Kakor je bilo objavljeno, razdeljuje aprovizacija. krompir, in siccr onim okrajem, ki šc niso bili na vrsti. Tekom prihodnjih dni razdeli aprovizacija tudi svojo zalogo kislega zelja in se razdelilni načrt pravočasno objavi. g Sladkor za vkuhavanje sadja. Kakor sc z mest blizu prehranjevalnega urada poroča, bodo dobile lelos družine sladkor za vkuhavanje sadja. Da pa ne bi kdo od veselja zblaznel, pristavimo takoj, cla bomo potemtakem kvečjemu dobili še enkrat toliko sladkorja kakor doslej. V juliju dobi torej vsakdo na svojo sladkorno karto, glasečo se na pol ali tričetrt kilograma 1 kilogram oziroma 1 in pol kilograma sladkorja. Za ta priboljšek je treba 1600 vagonov sladkorja. Ker pa namerava prehranjevalni urad nakloniti 2000 vagonov, bo prebitek 400 vagonov razdeljen kakor lansko leto lastnikom vrtov, vojnim kuhinjam itd. Tisti, ki dobe ta delež, se morajo odreči kartam za vkuhavanje sadja. Če se ta obljuba tudi uresniči, potem bo odpravljena lanska krivica, ker so oni, kateri so imeli sadje, dobili sladkor, dočitn niso imeli drugi ne sadja, nc sladkorja. a Mestna aprovizacija bo razdeljevala izdelke iz prekajevalnicc Kranjskega deželnega mesta za dobavo klavne živine v svoji prodajalni v Gosposki ulici na bele izkaznicc za nakup mesa po sledečem redu: v ponedeljek, dne 27. maja od 8 do 10 št. 4401 do 4500, od 10 do 12 št. 4500 do 4600, popoldne od 3 do pol 5 št. 4600 do 4700, od pol 5 do 6 št. 4700 do 4800; v torek, dne .28. maja dopoldne od 8 do 10 št. 4800 do 4^00, od 10 do 12 št, «900 do 5000, popoldne od 3 do pol 5 št. 5000 do 5100, od pol 5 do 6 št. 5100 do 5200; v sredo, dne 29. moja dopoldne od 8 do 10 št. 5200 do 5300, od 10 do 12 št. 5300 do 5400, poooldne od 3 do pol 5 št. 5400 do 5500, od' pol 5 do 6 št. 5500 do 5600. — Vsaka oseba dobi pol kilograma; cene sc poizvedo v prodajalni. a Petrolej na 3. odrezek izkaznice A se bo dobil, kakor smo že včeraj poročali, od 27. do 31. maja. Na vsak 3. odrezek se bo dobilo 1 liter petroleja. nadomestne bolnice štev, 3 »Ljubljana« v etapni pošti štev. 499 pošilja 1000 K kot majniški dar za slovensko ^Narodno gledališče*. Slovenci! Slovenke! Nepopisna radost nas prešinja nad cvetočim delom domovine. Bila je naša dolžnost, dokazati važnost pri započetem delu vpostavi-tve našega kulturnega svetišča, posnemajoč rodne brate Čehe. Zavedajoč se naše narodne združitve, kličemo jugoslovanski »Na zdar!« Slede podpisi. pr »Dom in Svet« št. 3. in 4. Vsebina«. Članki: Zadnji upornik (Ivan Pregelj). — Spomenik za dr, J. Ev. Kreka (Jos. Man-tuani). — Hudodelec Janez (Ivan Cankar). — Vladimir Nazor (Joso Benac). — Črtice iz prakse (dr. Ivo Šorli). — Dragica miška (Ciril Jeglič). — Umetnikova molitev (Ciril Jeglič). — O umetnosti, posebno glasbeni (Marij Kogoj). — Mir (Fr. Omer-za). — Pesmi: Balada (France Bevk). — Dež (France Bevk). — Pomladna pesem (France Bevk). — Na maršu (France Bevk). — Na saneh (France Bevk). — Dante Ali-ghieri: La Divina Cornmedia (prevel in razložil J. D.) — Tihožitje (Joža Lovren-čič). — Bolesti mož (France Bevk). —, Književnost: P. Stanislav Škrabec: Jezikoslovni spisi (J. D.) — Vzori in boji (Ivan Dornik). — Silvin Sardcnko: Šotor miru (Jož. Debcvec). — Franc Pengov: Podobe iz narave (dr. AiTg. Piskernik). — Kršnjavi Iso: Dante AHghieri (D.) — Viktor Car Emin: »Starci« (v k.). — Dr. Fr. Ramovš: Slovenische Studien (dr. A. Breznik). — Glasba: Dva koncerta Glasbene Matice (Stanko Premrl). — Slavnostna akademija j »Glasbene Matice« (Stanko Premrl). — To in ono: Razni popravki (dr. Ivan Gra-fenauer). — Vrhnika (Josip Švigelj). — še ne objavljen verz pesnika Antona Aškerca (Harambaša). — Drobiž: Novejše napake slovenskega sloga (dr. A Breznik). — Rdeče vrste (Francc Bevk). — Jagičevo pismo dr. Grafenauerju (I. C.). — Misli (Ivan Pregelj). —■ Naše slike: Portret Janeza Šubica (V. Hynais), — Jesensko delo (Ivan Grohar). — Pokrajina (Ivan Vavpo-tič). — Portret (Gojmir Anton Kos). — »Dom in Svet< izhaja vsakega prvega v mesecu (med vojsko šestkrat na leto v dvojnih zvezkih). — Naročnina 14 K, za dijake 10 K. — Odgovorni urednik dr, Izidor Cankar, Ljubljana, Marijanišče. — Upravništvo v Ljubljani, Katoliška tiskarna, g Osmo avstrijsko vojno posojilo. Danes ;;o razposlale banke, ki so v konzorciju za državne kreditne operacije, prospekt o osmem avstrijskem vojnem posojilu. Subskripcija na novo voino posojilo traja od 2, maja do 2. julija t. I, — Kakor prejšnje vojno posojilo, bodeta tudi tokrat izdani dve vrsti in sicer 5'» % štiridesetletno amort. posojilo za ceno 92.50, ki so zniža vsled ' - bonifikacije in povrnitve pr »Luč«, almanakj hrvatsko-slovcn-skog katoličkog narodnog djaštva, se je pričela tiskati in bo gotova v dobrih treh tednih. Posvečena bo spominu dr. Kreka, ljubitelja in učitelja naše mladine. Zastopanih jc v njei šestintrideset Hrvatov s 38 prispevki in devet Slovencev s 14 članki, poleg tega pa še ^Listek . Zavedamo se dob ro, da v bistvu ni vse tako kakor bi moralo biti — in to samo vsled vojnih težkoč — a vendar sc knjige nikakor nc bomo sramovali, ko jo pošljemo v svet. Nasprotno: almanah bo ravno dokaz one sile v nas, ki jc niti najtežji časi ne morejo zamoriti, bo priča vsega tistega, kar nas druži in vodi k skupnemu namenu. Pokazalo se bo, kako čuječa in budna jc naša mladina, da velikega časa ni prespala in da ji smemo zaupati tudi v uri solnčnega mrka. Vi vsi pa, ki verujete v naše vstajenje in ki čutite z nami, naročajte i ti širite knjigo, ki vam bo govorila od srca k srcu! Če ste res naši prijatelji, naročite si almanah, ki stane 3 K za dijake, za clrugc 6 K — na naslov; Dr. Stjepan Markulin, odvjetnik, Zagreb, Kurelčeva ulica broj 3. pr Majniški dar jugoslovanskih vojakov za slovensko tfledališčc. Slovenski gledališki konšorcij v Ljubljani jc prejel naslednje pismo: ^Jugoslovansko moštvo enomesečnih obresti na 91,54 druga vrsta tega posojila, 5' j ':» oclpovedljive drž. zakladnice, je povsem nov tip, kateri bode gotovo naše! mnogo simpatij, lvurz istega znaša 96.— in se zniža po odbitku l 2 % bonifikacije na 95.50. Lastniki teli papirjev bodo zamogli počenši s 1. septembrom 1923 odpovedati na 6 mesecev kapital, — Razen ugodnosti, ki jih nudijo tudi prejšnja posojila, jc navesti, cla sc pri obeh posojilih za prve tri mesece povrnejo subskribentu obresti v naprej, Nadalje zagotavlja država imejiteljem osmega vojnega posojila, cla bodo imeli prednost pri nakupu sedaj v vojaški rabi se nahajajočih potrebščin in materijala, ko jih bode vojaška uprava ob dcmobiiizaciji razproda-jala, kar je gotovo velike važnosti. — Ni dvoma, da bode pri ugodnem vojaškem položaju naše monarhije in r ozirom na vladajočo obilico denarja doseglo osmo vojno posojilo popolen uspeh. — Prijave sprejema in vsa tozadevna pojasnila daje članica bančnega konzorcija za državne kreditne operacije in oficijeino subskripcijsko meslo: »Ljubljanska kreditna banka- v Ljubljani in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. g Tobak iz Bolgarije. Iz Sofije poročajo: V novoosvojenem bolgarskem ozemlju je še tobaka iz dveh žetev približno 30 milijonov kilogramov. Lani jc b'!o nasajenih s tobakom 300.000 hektarjev, letos 500.000. Cene so bile mnogo višje kakor v normalnih časih. Lastniki tobaka nc odnehajo od svojih visokih cen in dosegajo še višje cene, kakor*1 jih jim Nemci ponujajo. Sedaj bodo izvozil' v osrednji državi 4 milijone kilogramov tobaka. g Srednjeevropsko gospodarsko zborovanje. Na Dunaju so se pričela dne 23. t. m. posvetovanja srednjeevropskih gospodarskih društev, katerih sc udeležujejo številni zastopniki iz Avstrije, Ogrska in Nemčije. Predmet razprav tvori vprašanje, kako dvigniti poljedelsko produkcijo v državah srednje Evrope, Predsd-, nik baron Plcncr je otvoril zborovanje s pozdravnim nagovorom, v katerem je ugotovil, da so načela društev za trgovsko-politično zbližanje tvorile podlago za pri' četa pogajanja zavezniških vlad, in po-vdarial. da sc ic s sestankom obeh vh- darjev močno utrdila ideja skupnosti, — Vojvoda Schleswig-IIolstein je izjavil: Če nam bodo vsilili gospodarsko vojsko, nas bodo našli pripravljene. Gospodarske od-nošaje, ki smo jih imeli v mirovnem času z drugimi državami, bomo, če bo mogoče, z veseljem obnovili, in sicer odnošaje Avstriji-Ogrski in Nemčiji pripravili dobro ime na svetovnem trgu, — Trgovinski minister Szterenyi je izjavil, da ogrska vlada v soglasju s pretežno večino cele dežele stremi za tem, da se vezi med obema državama monarhije še bolj trdno sklenejo. Opozarjal je na skoro 20letno delovanje srednjeevropskih gospodarskih društev, ki je bilo venčano z zadnjim sestankom monarhov. Minister je prosil zaveznike iz Nemčije, naj jih govorice, da Avstrija in Ogrska medseboj šc nista na čistem, nikar ne motijo. Če gre za to, da se sklene z Nemčijo tesnejše gospodarsko razmerje, bosta Avstrija in Ogrska v zavesti svoje dolžnosti in naloge edini. Pri vprašanju zboljšanja poljedelske produkcije bo Ogrska s svojim mogočno razvitim poljedelstvom morala igrati vodilno vlogo, — Poljedelski minister grof Silva-Ta-•rouca je opozarjal na svoj agrarni program in izjavil, da se od njega predlagane odredbe popolnoma krijejo z onimi, ki se bodo tu razpravljale. Ta program ni utopija. — Končno je še župan dr. Weis-kirehner pozdravil zborovalce v imenu Dunaja. g Elektrarne in njih lastnike se opozarjajo na sporazumno odredbo c. kr. ministrstva za deželno brambo in drugih udeleženih ministrstev, z dne 29. aprila 1918, državni zakonik štev. 155, da mora vsak lastnik elektrarn, ki imajo v elektro-vodih svojih naprav več kot 50 kg bakra porabljenega, oddati najmanj 15 odstotkov vsega bakra, ki je udelan v električnem prostem in kabelskem omrežju, izključivši stroje in aparate, S pridobitvijo tega bakra je poverjena kovinska centrala na Dunaju. Ta množina bakra se mora oddati tudi iz podjetij, ki so pod vojnodajatvenim nadzorstvom. Posebno se opozori še na dejstvo, da morajo dotični posestniki elektrarn, ki zahtevajo za odvzeti materijal nadomestilo, priglasiti pri c. kr. centralni rekvizicijski komisiji v c. in kr. vojnem ministrstvu, Dunaj I, svoje potrebščine nadomestil z natančno navedbo množine, najkasneje do 1. junija t. 1. Vsi posestniki elektrarn naj zato ukrenejo v lastnem interesu z ozirom na ta zelo kratek termin vse potrebno, da pripravijo zahtevanih 15 odstotkov bakra do 1. junija 1918, v slučaju, da rabijo nadomestilo, pa pravočasno vlože svoje napovedi na predpisanih pri-glasnih formularjih, ki naj se zahtevajo od že imenovane rekvizijske komisije. Prijavne listine naj se pošljejo c. kr. rekvizij-ski komisiji, predlogi glede oddaje iz obratov naj sc pošljejo v duplikatu tudi kovinski centrali na Dunaju, Mariahilferstrasse Nr. 1. Ako za projektiranje iz izbitka kovin ni na razpolago lastnega osobja, naj se obrne na elektrotehnične tvrdke, ki imajo nalog napravljati predloge glede pravilne tehnične preureditve obratov. Kovinska centrala sama nima inštalacijskega oddelka, pač pa more preskrbeti potrebno osobje na stroške, stranke. Dogovori o prodaji oddanega bakra naj sc v zmislu. § 4 ministerijalne odredbe izvedejo neposredno s kovinsko centralo. V zmislu § 2 določeni oddajni termin se mora držati tudi v slučaju, če se ne doseže sporazum glede cene. V slučaju nesporazuma se cena določi v zmislu § 8 min. odredbe od 24. maja 1917, državni zakonik štev, 233. Pojasnila daje tudi poverjenik kovinske centrale, c .kr. nadkomisar ing. V. Remec, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22. g Pokladanje zelenega žita živini. Ker |e travniška klaja nekoliko zaostala, utegnejo nekateri kmetovalci začeti krmiti živino z zelenim žitom, kar 'e po ministrski naredbi z dne 19, maja 1915, št. 123 drž. zak. z ozirom na pomanjkanje žita najstrožje prepovedano, nakar se kmetovalci resno opozarjajo. g Posvetovanja o prehrani. C. kr. ko-respondenčni urad poroča: V Berlinu so se te dni vršili razgovori o ljudski prehrani v zadnjem četrtletju. Razmotrivali so tudi o dovozih iz Rumunije, Besarabije in Ukrajine. Preskrba s kruhom v Avstriji bo sedaj zopet, četudi skromno, vendar enakomerno zagotovljena. Zboljšanje se bo že v najbližjem času čutilo. g Jadransko hotelsko in kopališčno delniško društvo so ustanovili 13. aprila x;a Sušaku pri Reki z delniško glavnico 3 milijonov kron. Društvo je žc kupilo hotele »Jadran« na Sušaku, »Miramar« v Crikvenici in »San Marino« v Novem, katere bodo otvorili že v tej sezoni. To delniško društvo se združi z delniškim društvom v Novem, tako da bo pripadel novo ustanovljenemu društvu tudi hotel Lišanj« v Novem z zemljišči. V odbor novoustanovljenega društva so med drugim izvoljeni: Josip Špitalskv, višji ravnatelj Živnostenrkc banke na Dunaju, Mate ITerreg, glavni ravnatelj Jadranske banke na Dunaju, ITanuš Krofta, ravnatelj Ljubljanske kreditne bankfe v Ljubljani; sicer so v odboru sami Hrvati. g Jadranska banka v Trstu. Na glavnem občnem zboru Jadranske banke, ki se je vršil dne 15. t, m., je bilo na predlog upravnega sveta enoglasno sklenjeno, da se od čistega dobička podeli 7 in pol odstotka (proti 6 odstotkom minulega leta) dividenda, t. j, 30 K po delnici. Istočasno se je sklenilo, da se sedanji delniški kapital 20.000.000 K poviša ter je bil upravni svet pooblaščen, da se preskrbi potrebno dovoljenje od kompetentnih oblasti, g Pridelovanje ua zasedenem italijanskem ozemlju, V Italiji računajo pridelek na zasedenem italijanskem ozemlju na 600.000 kvintalov žita, 2,000.000 kvintalov koruze, 450,000 kvintalov krompirja, vina pa 2 miljona hektolitrov. Ko so Avstrijci in Nemci okupirali Benečijo, je bilo tam 416.000 glav velike živine, 47.000 ovac in 1 miljon druge koristne živine Kam je vse to šlo, ni treba vprašati. g Doplačila in plačila za seno. Nekatere občine še do danes niso prejele doplačila za seno, ker niso mogle izkazati vseh potrebnih podatkov, ki jih zahteva vojaška uprava. Na posredovanje Deželnega mesta za krmila imajo sedaj take občine doprinesti le še sledeče podatke in sicer: imena prodajalcev, njih stanovanje, politični okraj, dan oddaje, oddano množino in vojaški oddelek. Občine se torej pozivajo, da pošljejo Deželnemu mestu za krmila, oddelek za seno in slamo v Ljubljani, vse te podatke in priložijo vsa vojaška potrdila, ki jih imajo v rokah. Opozarja se, da morajo biti podatki točni in vsi, kakor jih zahteva vojaška uprava. Če vseh teh podatkov ne bo mogoče dati, se povišek ne bo mogel drugače doseči, kakor po § 33. vojnodajatvenega zakona. Občine, ki pa dosedaj sploh še niso prišle do plačila za seno, oddano vojaštvu, naj do-prineso ravno te podatke in naj puste do-tične izkaze potrditi tudi od strani okrajnega glavarstva. Zahtevani podatki naj se pošljejo Deželnemu mestu za krmila, oddelek za seno in slamo, zadnji čas do 31. maja 1918. g Preskrba bencina. Z Dunaja poročajo, da bo poljedelsko ministrstvo tudi letos skušalo potrebščine avstrijskega poljedelstva na gorivih za obrat eksplozivnih motorjev pravočasno zagotoviti, Čistega bencina se ne bo moglo dobavljati. Oddajale sc bodo večje množine težkega bencina, v glavnem pa mešan bencin in ben-col in sicer naravnost poljedelcem. g Informacije pri trgovski in obrtniški zbornici. Interesentje dobe pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani pojasnila: o ministrski odredbi z dne 2. maja 1918, drž. zak. št. 163, zadevajoči novo ureditev prometa s hrastovim in smrekovim lubom in čreslom, in z dne 2. maja 1918, drž. zak, štev. 164 o maksimalnih cenah za domača s t r o j i 1 a; o ministrski odredbi z dne 6, maja 1918, drž. zakt. št. 165, zadevajoči promet s starim papirjem (osnova »komisije za star papir«, dobava za industrijo papirja in lepenke, trgovina s starim papirjem, določbe glede cen]; o varščini za zopetni uvoz vreč (zvišanje od 6 na 10 K za 1 kg in podaljšanje roka za uvoz od 2 na 4 mesece); o omejitvi izvoza vezenega platnenega blaga iz Švice; o industrijalni samopomoči Norveške; o razstavi blagovnih vzorcev v Budimpešti (»orijentski semenj«), ki se otvori avgusta meseca; o možnosti izvoza vina v Ukrajino; o osnovi nemške trgovske zbornice v Belgiji s sedežem v Antwerpnu; o izjavi strokovnega odseka trgovcev z usnjem o dopustnem dobičku v trgovini s pripadki za izdelovanje čevljev; o ravnalni ceni 7.3 pivni nadomestek; o ravnalnih cenah za svileno blago, baržun, pliš in svilene trakove; o dobro priporočeni tvrdki za zastopstvo v Švici; o organizaciji uvoza živil iz Ukrajine; o snovi ukrajinsko-švicarske trgovske zbornice; o narodni, varstveni znamki za blago švicarskega izvora; o možnosti trgovinskih zvez s Srbijo. Informacije je le pri krajših poročilih moči dati tudi pismeno. g Kupčijski promet z Rumupijo, Blagovni uvoz iz Nemčije, Avstrije in Ogrske v Rumunijo se namerava zopet uvesti, Kot pripravo za to je vojaška uprava v Rumuniji ustanovila 3 oddelke: za Nemčijo: nemški trgovski oddelek; za Avstrijo: c. kr, tajništvo za pripravo blagovnega uvoza v Rumunijo. Za Ogrsko: kr. ogrsko tajništvo za pripravo blagovnega uvoza v Rumunijo (aromanial bevitelt elokoszito magyar kiralyi tltkassa). Te poslovalnice imajo nalogo, trgovino svojih dežel z Rumunijo, ki se mora po dolgi dobi prekinje-nja novo orientirati, podpirati in ji s pojasnili, izkazi obsežnega blaga, preskrbo zastopnikov itd. z besedo in dejanjem pomagati, pri čemer se trgovini v vsaki smeri pušča prosta pot. Poslovalnice teh oddelkov so: v Bukarešti, Strada Acadcmi-ca 2 (Hotel Minerva). Avstrijska blagovna prometna pisarna Dunaj I., Stubenring 10,^ kateri pristoja po odredbi c. kr. trgovin-' skega ministrstva z dne 26. junija 1916, drž. zak. št. 197 posredovanje transportov na Rumunsko, posluje kot podpornica omenjenega c. kr. tajništva. V olajšavo kupčije z Rumunsko se priporoča, da se za ono blago, katerega izvoz je mogoč lc z iz- voznim dovoljenjem, v naprej pri avstrijski blagovni prometni pisarni prosi za izvozno dovoljenje, ako ni znan določen kupec, je kot prejemnika navesti c. kr. tajništvo za pripravo blagovnega uvoza v Rumunsko v Bukarešti (k. k. Sekretariat zur Vorberci-tung der Wareneinfuhr nach Rumanien in Bukarešt), Vsa nadaljna pojasnila daje Avstrijska blagovna prometna pisarna. Tudi zvezni častnik c. kr. tajništva v avstrijski blagovno prometni pisarni daje rade volje pojasnila. * Občni zbor »Slovenske Straže« — ki je zelo potreben — se vrši v kratkem; zato je neobhodno potrebno, da se konstituirajo odbori podružnic »Slovenske Straže« in da prično z delom, Podružnice »Slovenske Straže« se opozarjajo, naj pošljejo gotovo do konca junija poročilo o svojem delovanju »Slovenski Straži«, Ljubljana, Ljudski dom. Slovenska šola v Mariboru. France Stiglic, doma iz Luč pri Ljubnem, je padel za domovino in cesarja. A še tiste trenutke pred svojo smrtjo jc mislil na slovenski rod. Dal je poklicati k sebi svojega najboljšega prijatelja ter ga prosil, naj izroči 50 K njegovih prihrankov za slovensko šolo v Mariboru. To je ta tudi s srčno radostjo storil ter nam o svojem prijatelju med drugim pisal: »Delala sva načrte in naklepe za bodočo Jugoslavijo, a pustil me je samega ter sc preselil v boljšo domovino. Ni mu bila sreča dana, da bi dočakal dneva, ko bo rešen niegov rod tujega jarma in tujih spon. Veselil se bode tam zgoraj nad zvezdami naše bodoče sreče.« Dokler imamo takih ljudi, ki se še neposredno pred smrtjo spominjajo tiste slovenske dece, ki jo hoče tujec s svojimi šolami odtujiti lastni materi, tako dolgo nas ni treba biti strah prihodnjosti, A tudi Nemci, ki vedno trdijo, da vojaki v strelskih jarkih nočejo ničesar slišati, o naših »hujskarijah«, naj si zapomnijo, da umirajo naši vrli junaki z besedo »Jugoslavija«! na ustnih in da sc udeležujejo našega boja za najenostavnejše pravice do lastne šole tudi med bojnim metežem. * Mesto Gorica je štelo po zadnjem ljudskem štetju 30.955 prebivalcev, in sicer 10.782 Slovencev, potem 14.838 Italijanov in 3236 Nemcev. Vzlic temu niso imeli Slovenci v mestnem svetu nobenega zastopnika, pač pa so imeli Nemci dva zastopnika. Toda v resnici je v Gorici najmanj 14.000 Slovcncev in so nam tu požrli zopet več kot 3000 duš. To dokazujejo pa zopet sledeče številke: Ocl 30.955 leta 1910. prebivajočih ljudi je bilo rojenih v Gorici 13.489, v slovenskih oziroma jugoslovanskih okrajih 9286, v drugih slovanskih okrajih 1763, v italijanskih okrajih 3550 in v nemških okrajih 2967. Vzlic temu, da je torej bilo od navzočega prebivalstva rojenih v slovanskih okrajih 11.049 ljudi, so vendar našteli v mestu le 10.782 Slovenca! To pač pove dovolj, kako so Italijani delali proti nam s pomočjo svojih vrednih nemških bratcev! Dasi jc Gorica obdana okoli in okoli od slovenskih krajev in je večina prebivalstva slovenskega pokoljenja, vendar1 Slovenci nimajo v mestu prav nikakih pravic. Imeli so tam sicer lepo r.Tv to šolstvo, toda morali so si vse to vzdri;pv2li sami. Po hudih bojih so sicer dobili v me?'" svojo gimnazijo, a vlada je vendar posvečab) svojo glavno skrb nepotrebni nemški gimnaziji. Tudi slovensko moško učitelji?če; ki je bilo premeščeno iz Kopra v Gorico, ie vlada zelo zanemarjala, Žensko učiteljišče pa je bilo nemško, V deželnem odboru je bila večina uradnikov Italijanov, dasi jc v deželi dve tretjini Slovencev (154.516) in le ena tretjina Italijanov (89.970). Tudi v gospodarskem oziru se podpira v glavnem italijanski in zanemarja slovenski del dežele. Sedaj pa, ko je dežela vsled vojske uničena in razrušena, so Nemci osnovali posebno društvo, ki mu je namen pokupiti razrušene slovenske domove, jih nanovo sezidati in na njih naseliti — Nemce! Slovenec pa naj gre s trebuhom za kruhom. * Velik narodni uspeh v Šleziji, šle-zijski Matici narodne prosvetc za tešinsko kneževino se je posrečilo zagotoviti si prelepo siavbišče za bodočo češko meščansko šolo v ponemčenem mestu Fridku. Kupna cena jc bila 32.000 K. Čin šlezijske Matice narodne prosvete je zbudil v Šleziji velik hrup in veselje med češkim prebivalstvom v Šleziji, ki ni niti slutilo kaj takega. Da češki narod z velikim veseljem in hvaležnostjo ukrep šlezijske Matice nar. prosvete pozdravlja, ni treba še posebej omeniti. * Istra ima glasom ljudskega štetja iz leta 1910, 404.286 prebivalcev, med temi 5540 Slovencev, 13.279 Nemcev, 167.966 Hrvatov in Srbov, 147.386 Italijanov, 3010 drugih in 1238 tujih državljanov, No, v resnici je število Slovencev najmanj 56,000 in ono Hrvatov in Srbov 181.000, ker nam j so po mestih na tisoče ljudi napisali za ( Italijane. Vzlic Icmu pa, da tvorijo Slo- f venci in Hrvati skoro dve tretjini prebivalstva dežele in Italijani komaj eno tretjino, imajo v deželnem zboru ia odboru vendar Itaffjani večino in slovenskim in hrvatskim poslancem v deželnem zboru ni niti dovoljeno, da bi sc posluževali svojega jezika. V zadnjih letih pa se tudi v Istri prav živo občuti pritisk Nemcev. Pulj, kjer je mogočna trdnjava in vojna luka, ima že močno nemško kolonijo. V Opatiji je večina večjih hotelov in restavracij v nemških rokah in enako je v Porto-rose pri Piranu, na zapadni obali Istre. Ako pomislimo, s kako doslednostjo in vztrajnostjo zasledujejo Nemci vsak si postavljen cilj, potem mora tudi ta nemški pritok v Istro vzbuditi v nas prav resne pomisleke. Saj je število Ncmcev v Istri danes že prekoračilo število 13.000, dočim pred 50 leti v Istri Nemcev takorekoč še poznali niso. * Na Srednjem Štajerskem so I. 1910. našteli Slovencev: v okraju Gradec mesto Voitsberg Gradec okolica Weiz Hartberg Feldbach Lonč Lipnica Radgona uradno 1.140 204 389 140 1 6 269 3.525 3.290 resnično število 20.290 3.496 9.190 1.147 317 1.205 4.183 6.690 6.349 skupaj 8.964 52.867 Na Gornjem in Srednjem Štajerskem so nam torej vzeli na papirju kar 61.292 duš. Toda pomisliti je treba, da so to šte« vilo dognali v onih krajih prebivajoči Sloi venci sami; šteti so torej samo taki Slo* venci, ki še niso pozabili svojega slovenskega rodu, a drugih, ki so že popolnoma potujčeni, jc najmanj toliko. Pa tudi otroci teh 61.292 bodo brez izjeme že ponemče-i ni; zato bedo že poskrbele nemške šole4 ker slovenskih ni. Kaj pa je nemška šola za slovenske otroke, vidimo posebno na Spodnjem Štajerskem, kjer so voditelji Nemcev skoro sami sinovi slovenskin staršev, med temi celo sinovi očetov, ki so nekdaj stali v prvih slovenskih vrstah«. Zato se pač ne smemo čuditi, cla so nas našteli na Štajerskem leta 1910 le 409.000, v resnici pa nas jc najmanj 5C0.C00. Trst z okolico šteje po zadnjem ljud* skem štetju 229.510 prebivalcev. Od teh je 56.908 Slovencev, 2396 Srbohrvatov, 119.023 Italijanov, 11.850 Nemcev, 779 drugih in 38.554 inozemcev. — Od domačega prebivalstva je bilo rojenih v Trstu 130,728 oseb, v slovenskih okraji 36.885 oseb, v hrvatskih (srbskih) okrajih 11.110 oseb, v drugih slovanskih okraiih 2122 oseb, v italijanskih okrajih pa 15,125 oseb in v nemških okrajih 6394 oseb, — Vzlic temu, da je vsa okolica izključno slovenska, in je tudi v mestu samem bila vsaj tretjina prebivalstva slovenske narodnosti, so našteli v mestu in okolici le 56.908 Slovencev. Še bolj pade to v oči pri Hrvatih, oziroma Srbih. Dasi je v mestu naseljenih 11.110 oseb iz hrvatskih, oziroma srbskih okrajev Istre in Dalmacije, so vendar našteli le 2396 Srbohrvatov! h tega se jasno razvidi, da srno smeli povsem opravičeno vzeti število Slovencev v Trstu z 80.000, in ono Hrvatov in Srbov z 12.000. Vsekako so pa ta števila prej prenizka nego previsoka. Že 40 let zahtevajo Slovenci v Trstu javno ljudske šole v materinem jeziku. A vse zaman. Slovcnei si morajo svoje šole vzdrževati sami in vlada plačuje za te šole le 15 učiteljev, dočim plačuje za Nemce preko 70 ljudskih in meščanskih učiteljev. In vendar jc v Trstu komaj niti 11.000 Nemcev napram 80.000 Slovencem! Pa še ti Nemci niso domačini, ampak priseljenci. Da je namestnik Nemec, finančni ravnatelj Nemec, ravnatelj pošte in brzojava Nemec in predsednik pomorske vlade Nemec, ni treba niti šc posebej omeniti. A pri železniškem ravnateljstvu, ki je izključno za železnice, ki tečejo po jugoslovanski zemlji, je 90 od 100 menških in niti 10 od 100 slovenskih uradnikov. Slovenec je tudi tukaj suženj na lastni zemlji. ------------- „ ,t rponilnfejie se »Slovenske Me"! m Li M r Novo slovaško obrtno podjetje, Slovaki se v poslednji dobi pridno gibljejo na obrtnem polju. Zdaj so oživotvorili tvor-nico za lončene izdelke. To podjetje je ustanovila pred kakimi šestimi leti trnav-ska Gospodarska Banka z namenom, da bi se zdržala in kolikor mogoče prospela slovaška narodna keramična umetnost. Ali podjetje je bilo precej majhno, saj je glavnica znašala samo 10.0C0 K. Podjetje je delalo pravzaprav same poizkuse. Pri tem se jc pokazalo ,da se dajo z vrči in lonci zaslužiti lepi denarci. Zato pa je trebi zvišati glavnico vsaj na 100.000 K in dobili strokovno moč za tehničnega upravitelja. Požunska stolica je bogata na vsakovrstni glini ali ilovici. Tudi šamotove ploščice in pečnice in drugo hi se izdelovalo z lepim inpchom. in vse bi nosilo pečat slovaške .unetnosti. In kadar bi ti izdelki preko d«. Mnih mej prišli, bi imeli po slovanskih kuhinjah in sobah originalno domačo posodo. Slovaška keramična umetnost spada poleg našivkov in rezbarstva k najlepšim umetniškim izdelkom slovaškega duha. Kdor je bil kdaj v Martinskem muriju in je videl krasne vrče in vaze, sklede in krožnike, svete sohe iz ilovice, ne bo nikoli pozabil te nenavadne krasote. Ali slovaško narodno pečarstvo je trpelo v zadnjih letih vsled tvorničarske konku renče še mnogo več nego druga slovaška obrtna podjetja. Tvorniško blago je bilo poceni in je širilo tuje neokusne izdelke med slovaškim narodom. Vendar pa slovaško pečarstvo in lončarstvo ni popolnoma zamrlo. Životarilo je dalje v Modri, Stupavi, Dchticijah in drugje. A tudi tu je od dne do dne propadalo. Toda te dni je razposlala modranska delniška družba na-daljnih 900 delnic po 100 K. Želeti bi bilo — piše naposled »Našinec« — da bi se tudi iz čeških dežel oglasilo veliko delničarjev in bi Modranska tvornica zrastla na milijonsko podjetje. r Beda na Moravskem. »Lid. Noviny« poročajo: V veliki dvorani gospodarskega urada se je vršilo posvetovanje, na katerem je upravitelj omenjenega urada vladni svetnik Roth skušal deputaciji žen, katerih je bilo nad 50, pojasniti aprovizacijsko stanje ter javil ponovno, kaj se je ukrenilo, da bi se prehrana prebivalstva, ki je že v največjem pomanjkanju, kolikor mogoče zboljšala. Govoril je, da naši sovražniki (ententa) nočejo nič slišati o miru, in pravil, da moramo zdržati, in če bi vojska ne trajala samo 4, temuč magari 40 ali 50 let. Že davno smo vedeli, da bo položaj prehrane v aprilu in maju kritičen, kar se je tudi zgodilo, a navsezadnje pri nas še ni take sile, drugje so ljudje primorani umirati od glada. V Ostravo je dospelo v ponedeljek 77 vagonov koruze, iz katere bodo oddajali moko že v par dneh, Potem je govorilo nekaj žen, ki so opisovale odno-šaje, v katerih živi večina prebivalstva. (Zaplenjeno.) Naposled se še vse dobi, ali vse je neznansko drago, da morejo kupovati sami bogataši in vojni dobičkarji. Tudi rudarskim družinam in delavcem po vojaških zavodih presneto huda prede, Krompir, ki se jc delil, je bil na pol gnil. Govore žen so spremljali klici, ki so zahtevali takojšnje temeljito zboljšanje prehrane. Navzoči poslanec Prokeš je pojasnjeval, da so te razmere zakrivile oblasti in vlada, ki se niso pravočasno preskrbele 7. zalogami. Vladni svetovalec je potem formuliral izjavo, ki,jo jc imel tajnik Žilka prebrati zastopstvu žen, čakajočih zunaj pred hotelom. Bilo jih je nekaj tisoč. Ko so žene čule spet same obljube, se jih je polastila silna nevolja in je prišlo do burnih prizorov. (Zaplenjeno,) r Kako se sestavljajo nradna vojna poročila. Draždanska podružnica Splošnega neniskega jezikovnega društva izda vojni slovar ter je med drugim prosila naše vojno ministrstvo pojasnila, kako se sestavljajo avstrijska-ogrska vojna poročila. Prejela je naslednji odgovor' z dovoljenjem, da se objavi: Avstrijska-ogrska vojna poročila (izprva »tiskovni komunikeji«, od julija 1915 »tiskovna poročila«) imajo iz vsega po-Ketka namen, da obveščajo javnost o vojnem položaju in delih oborožene sile v [istem obsegu, ki vojevanju ne škoduje. Izdaja jih načelnik generalnega štaba ter ih je do vključno 18, maja 1917 podpiso-ral njegov namestnik podmaršal pl. Hofer, poslej pa načelnik generalnega štaba sam. Glede oblike se je stremilo, da bi bila poročila kolikor mogoče čisto sestavljena, fzraz naj bi bil priprost in stvaren; jezikovni zanos je bil štedljivo prihranjen za />pise posebnih uspehov in činov celokupne vojske ali pa posameznih delov čet, >-> jezikovno pravilnost se je polagala največja važnost. Dobri okus je zahteval, da le poročila izognejo vsaki, le nekoliko po-jjrešljivi tujki. Vojna poročila se sestav-jajo vseskozi pod pritiskom časa, S tem je »pravičeno, ako so se kljub vsej skrbnosti fripetile v obliki napake in pogreški proti lavedenim načelom. Sestava je v rokah »peracijskega oddelka vrhovnega armad-lega poveljstva, ki je v Avstriji-Ogrski lajvišje vojno vodstvo; poverjena je v to »osebej izbranemu generalštabnemu čast-liku. Kot podlaga služijo skoraj izključno irzojavke skupinskih in armadnih poveljstev, ki istotako nastajajo pod prit skom iasa. Od začetka oktobra 1914 je v Av-(triji-Ogrski v navadi, df\ se izdaja po eno ojno poročilo na dan. Gleda se na to, da >odaja vsako poročilo celotno sliko o do-todkih prejšnjega dne. Želeti je, da se nore pozno popoldne še istega dne dati ia razpolago časnikom. Zato je potrebno, [a je sestava kmalu po opoldnevu ken-'ana, Zadnja žična poročila podrejenih po-'eljstev, v kolikor tičejo dogodke prej-njega dne, prihajajo med deseto in enaj-to uro dopoldne. Morajo se, če mogoče še porabili. Splošne črte smernice za se-lavo načrta da načelnik operacijskega ddelka. Če so na dogodkih udeležene udi zavezniške nemške čete, je vrhu tega otrebno, stopiti v stik z nemškim vrhov-im vojnim vodstvom, bodisi potom tele- fona ali brzojava. Na ta način ostane se-stavljalcu samo nekaj četrtink ure časa za končno delo. Ko jc načrt dovršen, ga pred-lože načelniku operacijskega oddelka, ki ga natančno pregleda in če se mu zdi primerno, popravi. Potem šele pride poročilo pred načelnika generalnega štaba, ki vodi končno pilo in odredi izdajo. Začetkom vojne je manjkalo ravno na tem poprišču neobhodno potrebne izkušnje in plačati je bilo treba učnino. S časom pa so dozoreli pri sestavi poročil gotovi pravci in pravila, ki v zvezi s kolikor mogočo majhno izpremembo oseb jamčijo za potrebno enotnost v sestavi. r Zdržanje brez brane. Človek je mogel preje (dandanes bi tega ne dokazal) zdržati brez hrane 20 dni, nekateri te vrste umetniki so privedli celo na 30 do 40 dni. Mačka zdrži 15—20 dni, a mora pri tem piti, pes zdrži 30 dni, če pa nima vode, pogine že osmi dan. Kuncc ali domači zajec zdrži 14 dni, golob 10, vrabec pa samo dva dni. Največje stradalne umetnice so želve. Zgodilo se je že, da je želva živela brez hrane celi dve leti. Pač bi bilo po volji aprovizacijskim uradom in vojnim hujskačem, če bi imeli mi želvine želodce. Potem bi se vojska nadaljevala brez konca in kraja in »zdržali bi vsi do konca«. r Pariške otroške bolnice. Odkar so Nemci z orjaškimi topovi streljali na Pariz, se polnijo v resni meri otroške bolnice v Parizu. Vzrok otroških bolezni je večjidel prehlajenje. Otroci so se namreč skrivali pred strašnimi kroglami po kleteh in se v njih prehla-dili. Kar je drobne dece, boleha posebno za bronehitis - boleznijo, ker jih večkrat iz zibelk naglo nesejo v podzemeljske prostore. r Japonski jedilni list. Kar mi dandanes pogrešamo — kruh, maslo, mleko in meso — japonski gospodinji ni neobhodno potrebno. Maslo ji je povsem neznano, če ni bila morda kdaj na pojedini pri evropskem konzulu ali poslaniku. Kruha Japonec sploh ne pozna, mleko je v japonski družini vse prej kakor dobra pijača, češ mleko pijo le barbarski Evropejci, meso je pri japonskem obedu tako redka prikazen, da se povsem lahko reče: Japonci ne jedo mesa. Na japonskem trgu vidiš zato vse drugačno hrano kakor pri nas; a kljub temu je izbira živil jako velika. V prvi vrsti je velika množina raznih rib. Ribe so pri japonskem obedu napravljene na vse mogoče načine: pečene, cvrte, kuhane v zelj-natih listih, a tudi sirove, razrezane na majhne koščke z ostro omako, Razen rib so jajca in zelenjava glavni del japonskega jedilnega lista. Evropejska kuharica bi sc čudom čudila, če bi videla, kako razne jedi umejo Japonke pripravljati iz zelenjave. Iz morskih rastlin zna japonska kuharica napraviti dobre cmoke in speči slastne kolače in pogače. Japonski kmet uživa z največjo slastjo sladke' fižolove testenine, zakaj riž, ki ga prideluje, mu je predrag za hrano. Pri obedu pije Japonec čaj, močan zelen čaj brez vsega sladkorja in mleka ter dobro riževo vino, ki je podobno sherryju in ga navadno pijo toplega. Izborna pijača kirin in osakovo pivo je samo za bogatine. Tako živi 50 milijonov ljudi v državi »vzhajajočega solnca«. orali in Zgubila se je včeraj listnica z večjo svoto težko prisluženega denarja. Pošten najditelj se prosi, naj jo odda proti dobri nagradi ravnateljstvu drž. policije. X. c. kr. avstr. razredna loterija. Žrebanje I. razreda se vrši 11, in 13. junija 1.1. Srečke za ta razred priporoča Ljubljanska Kreditna banka v Ljubljani in njene podružnice v Trstu, Celovcu, Celju, Splitu in Gorici (t, č. v Ljubljani). — Cene srečk: / K 40, y2 K 20, Vi K 10, l/s K 5. Pri prehlajenju, inlluenci, katarih so-pilnih organov, astmi v prsih, boleznih na pljučih in mrzličnih infekcijskih boleznih nastala dolgotrajna zaprtja izginejo ob porabi naravne »Franz Josef« grenčice tekom kratke dobe zanesljivo in milo, ne da bi se pojavljale nato neprijetne posledice. Fellerjcv dobrodejni, oživljajoči rastlinski esenčni iluid z zn. IH-a. 12 steklenic franko 14 K 32 vin. Lekarnar E V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 134 (Hrvatsko). — čer 100.000 zahvalnih pisem in zdravniških priporoči!. • Hlapec h Mošijeni sc sprejme 1737 pri tvrdki FR. STUPICA, LJUBLJANA. Za premnoge dokaze iskrenega Počutiš, ki so nam došli povodom bridke izgube naše srčnpljubljene hčerke, ozir. sestre in nečakinje, gospodične Ane Sirk izrekamo tem jjolom našo nnjprisrč-neiSo zalivalo. Osobito pa se zahvaljujemo učiteljskemu zboru ter učencem in učenkam ljudske šole v Hrušici pri Ljubljani za korporativno udeležbo pri pogrebu, darovateljem prekrasnega cvetja ter vsem, ki so spremili nepozabno pokojnico I; nje prezgodnjemu grobu. 1776 " dozori v šestih tednih. Kilogram stane 19 K in s« dobi v trgovini s semeni Sever & Komp., preje Peter l.asnlk, Ljubljana. 1714 Žalujoči ostali. licem 1777 za tesanje tramov. Plača po dogovoru. Hrano pre-skrbim jaz, Ponudbe na: Franc Dolenc, trgovec z lesom v Stari Loki, pošta Škofja Loka, Gorenjsko. z družino za k živit SI TAKOJ SLUŽBO pri oskrbništvu graščine ^arona Cojza, Brdo pri __Kranju, 1778 2Sleina inteligentna gospa, v Pragi vzgojena, dobra kuharica in gospodinja, v šivanju ter ^trgovsko izurjena, govori češko, slovensko in nemško Bšž'e priinverR« silMSbe izjemši najnižja dela — zunaj mesta. Natančna pojasnila pod »Begunka 1762« na upravo »Slovenca«. Ako mogoče sedaj ali pozneje Sletnoga sinka, kateri ima aprov. event. isto plača, pri sebi imeti, — nastopi event. brezplačno. Vsakovrstne JSp- SLAMNIKE, slamnate torbice (cekarje), predpražnike, slamnate čevlje (šolne) priporočam gospodom trgovcem za obila naročila. 688 FRAN CERAR, tovarna slamnikov v Stobu, poŠta Domžale pri Ljubljani, v obsegu 8 oralov, deljena v manjše skupine, sc vrši dne 2. junija popoldne v Trzinu na licu mesta, travnika »Golica.:. Kupci naj se oglase pri lastniku Francu Capuder, Trzin štev. 96. 1763 Išče se zmožen vseh čevljarskih izdelkov. Hrana in stanovanje v hiši, — Plača po dogovoru. — Maks Pečnik, čevljarski mojster in posestnik, Srednje Gameljne nad Ljubljano, 1700 :: GORICA :: p RftTgFI LJUBLJANA Stolna ui. 2-4 i • I JE,L. siarl trgšt. 28 TRGOVINA IN MEHANIČNA DELAVNICA. Moška in ženska DVOKOLESA še s staro pneu-matiko, ŠIVALNI in PISALNI STROJI, GRAMOFONI, ELFKRIČNE ŽEPNE SVETILKE. Najboljše BATERIJE. Posebno nizka cena za preprodajalce. lisaje odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaf.io£orm" rujavo mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni • lonček K --30 veliki K 4 — porcija za rodbino K U*—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zJlatem jelenu, Ljubljana, Marijin tir;. 1520 1'iiz it b na vp.rstvono rnninho ,,SkR,bofona< NAPRODAJ so za vsako vožnjo in ena dve leti stara LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 55. W Redka prilika. pr i par Minili ujn [2 krasna, izredno velika briljanta) se ugodno proda. 1760 LUD. ČERNE juvelir, Ljubljana, WoIfova ulica štev. 3. Ura z zapestnico z varnostnim steklom ponlkljana K 80.—, 40.-, BO.—, 60.—, 80.— z varnostnim steklom K 2 —, radij K10'— več. Žepne ure K 24--, 30-—, 40 —, 60 —, 80'—. PoSilja se z Dunaja proti vposlatri znesk« polej K 150 7« poštnino tudi ua bojiSCe. BurtaJ, SV. Margatethsnstrasse 27/32. Tovarniški cer.lk proti vposlatvi K l-—. Dinaino žepa« svetilka K 30-—. VUČKOVIČEVA H, ! POZOR ! VUČKOVIČEVA ljubljanska kreditna banka v £jwbljani In njene podružnice v Splita, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju kot oiicijelno subskripcljsko mesto sprejema prijave na „MILKA-SOPULIN" snežno beli Iu3 „MILKA" Kristal vamlin-sladkor „MILKA" prašek za peko. Dišave, poper, paprika, cimet čisti gor., piment, klinčki, janež, kockc za juho in golaž, ruski čaji, milo za brijenjc, toaletno milo, keksi in vsa druga kolonialna roba dobi se edino po najnižjih dnevnih cenah pri solidni in znani tvrdki 2|gE Prva zagrebška importna in eksportna agenturno komisijonalna trgovina ia tovarna „MILKA" proizvodov s skladiščem na debelo -:: ZAGREB, Nikoličeva 9. ::- Zahtevajte cenikc! 1596 Dokler Je zaloga! I davka prosto po originalnih pogojih: amort. drž. posojilo 6 91'54%. II. davka proste 5 '/a % odpovedljive drž, zakladnice a 95.50 %. Tiskovine za prijavo in pojasnila so strankam brezplačno na razpolago pri naših blagajnah. deželna p^dfrisžnka n. a, deželne življenjske in rentne, nezgodne in jamstvene zavarovalnice v LJubljani, Marije Terezije cesta 12/11 sprelema zavarovanje na doživetje in smrt, združeno tudi z vojnim riztko, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. AbsoSutna varnost. Nizke premije. Prospekti zastonj in poStnlne prosto. Sposobni zastopniki se »prejemajo pod najugodnejšim! pogoji.