Hmeljar izhaja po potrebi — Urejuje in odgovarja uredniški odbor — Odgovorni urednik Debič Boris — Tiska Celjska tiskarna — Številka 8 din — Za hmeljarje brezplačno — Poštnina plačana v gotovini
Izdaja hmeljarski odbor pri OZZ Celje
		1 i V	s m*
		Pfa	
J			
Nasveti za avgust
Kar se tiče zemeljskih del v hmeljiščih, so končana. Edino zapleveljene in zbite zemlje je treba še enkrat prekultiv-atrati ali prebra/nati, tako da bo zemlja rahla in prezračena.
Glavna skrb hmeljarjev do obiranja je še zaščita hmelja proti peronospori in na peščenih njivah proti rdečemu pajku. Yes hmelj je že poškropljen v polni cvet. Vendar se ne zanašajmo, da bo to škropljenje pri letošnjem deževnem vremenu že 100% zaščitilo naša hmeljišča. Hmelj mora biti letos pogosteje škropljen, po cvetu še enkrat do dvakrat. Zato naj ne bo hmeljarja, ki ne bi poškropil hmelja v storžke, če noče imeti na njih rjavih peronosporu ih madežev. V primeru slabega vremena škropimo hmeljišča tudi med obiranjem. Le.s pogostim škropljenjem bomo letos obdržali lepo zeleno barvo našemu hmelju.
Kdaj bomo letos obirali, je sedaj še težko svetovati. Po vsej verjetnosti se bo obiranje za nekaj dni zakasnilo, če vzamemo 15. avgust, kot že dolgo ugotovljeni termin za pričetek obiranja. Paziti moramo, da ne začnemo prezgodaj, ker nedozorel hmelj ne da kvalitetnega blaga, ki se tildi pri sušenju precej poslabša. Z obiranjem začnemo takrat, ko bodo storžlci že zaprti. Če zrele storžke na rahlo stisnemo med prsti, zasumijo in se zopet postavijo v prvoten položaj. Nekaj zrelih storžkov potehtamo na roki, ti odskočijo in nalahko škrobotajo. Le gospodarsko zrel hmelj ima dovolj lupolina zlatorumene barve, pravo aromo in le takšen lahko doseže prvo kvaliteto, prvi najboljši razred. Pa tudi prepozno obran hmelj ni kvaliteten, v čemer se je vsakdo lahko prepričal lansko leto. Za-prtoist storžkov popusti in kobule se rumeno do rjavo pobarvajo. Stremeti moramo za tem, da začnemo pravočasno obirati in da obiranje čintprej končamo, seveda, kolikor nam to dopušča zmogljivost naših sušilnic.
Tudi pri letošnjem obiranju moramo paziti čim bolj na kvaliteto obiranja. Slabo obiranje ne samo, da poslabša kvaliteto slabo nabranega hmelja, ampak pokvari kvaliteto še dobro nabranemu hmelju.
Obirati moramo tako, da ima vsak storžek največ 1 cm dolg pecelj. Hmelja ne smemo smukati, da bi ostale na pecljih kapice. Pretrgani storžki se pri sušenju zdrobijo v pleve.
Ne smemo trgati celih vejic, ampak mora biti vsak storžek posebej, največ so lahko 2 do 3 storžki skupaj. Posebno moramo tudi paziti, da ne bo listja med nabranim hmeljem.
Vsak obiralec utora biti opremljen poleg košare še s torbo, da bo lahko lisaste storžke in preraščence obiral posebej. Vse storžke, ki ne odgovarjajo kvalitetnemu hmelju, obirajmo posebej. Ker je letos pre-
cejšnja razlika v ceni med posameznimi kvalitetami; zato moramo kakovostnemu obiranju posvetiti veliko pozornost. Ne mešajmo pokvarjene storžke -med dobro zeleno blago. Posebno pazimo na storžke, ki so napadeni od prosene vešče ali hmeljnega molja, ki jih pri obiranju težko opazimo, da jih vsaj na sušilnici, ko so že suhi in -dobro vidni, odst ran imo iz suhega hmelja.
S skrbnim obiranjem, sušenjem in sortiranjem, si lahko vsak -hmeljar prihrani lepe tisočake. Za' primerjavo si poglejmo samo cene druge in tretje v-rste. Ra-zlika v ceni med. drugo in tretjo kvaliteto je 110 -din. če vzamemo povprečje, da bomo letos nabrali 950 kg suhega hmelja na ha, se nam za 104.500 din na ha izplača posvetiti vso pozornost za dosego kvalitetnega blaga.
Nič manj važno kakor obiranje je za kvaliteto tudi sušenje. Vsak hmeljar mora biti pri sušenju res skrben. Posvetiti mora -sušenju naj večjo pozornost, da hmelj ohrani lepo zeleno -barv-o, sijaj in svetl-o-rumeni lupulin.
Da lahko nemoteno sušimo, moramo sušilnico -pred obiranjem dobro pregledati in dan pred začetkom segreti, da nam -bo v času obiranja brezhibno delovala. Hmelj, ki ga pripeljemo v sušilnico, ne -smemo predolgo pustiti v koših, da -se nam ne opari. Pri merjenju hmelja na njivi moramo vedno paziti, da prevzamemo, -posebno zjutraj, ves hmelj in ga odpeljemo v sušilnico. Hmelj, nabran v jutranji rosi, nam v vrečah čez dan porjavi, zato izpraznimo pri prvi meri, tudi po najmanjši rosi, vreče vsakemu obiralcu.
Temperatura v sušilnici naj ne preseže 50° C. Toplomer postavimo nad spodnjo leso. Pri višji temperaturi se nam pokvari Impuliti, postane rjave barve in s tem -se tudi mehke smole spremenijo v trde, ki v pivovarstvu niso uporabne. Pri -sušenju je važno, tla imamo poleg temperature tudi -dobro zračenje. Kdor nima dobrega ventilatorja naj pazi, da -ne naisuje hmelja preko 15 cm in ga z grabljami enakomerno razgrne po gornji lesi. Ob slabem vremenu, ko je kroženje zraka še manjše, naj bo plast svežega hmelja še tanjša, -da se hmelj ne bo paril in kvaril na sušilnici. Kdaj je hmelj dovolj suh? Kadar nam pri pregibu vretence srednjih kobul poči, tedaj je hmelj -dovolj suh. Pri enakomerni temperaturi lahko izpraznujemo sušilnico vsake dve do tri ure. kar je pač odvisno od temperature, ventilacije, oz. zračenja sušilnice.
Ko smo hmelj dobro posušili, ga moramo shraniti na temnem prostoru. V-sa okna motamo zatemniti, ker na svetlobi močno izgubi na barvi. Po potrebi mo-
ramo hmelj večkrat premešati in šele potem, ko smo ga dobro pregledali, ga lahko spravimo ina večji kup Paziti moramo, da na podu ne zmešamo med seboj različne kakovosti hmelja.
Ko je hmelj pridobil na vlagi, da se lističi več ne drobijo od vretenca, je sposoben za basanje. Takrat
sme hmelj vsebovati maj več 12—14 % vlage, dočim pride iz sušilnice samo z 8 % vlage.
Kakor lani, bo tudi letos Hmeljarski odbor poslal posebne ekipe po terenu, da bodo v sezoni obiranja vršile kontrolo pri obiralcih in opozarjale na napake, za dosego čim lepšega blaga.	Inž. Lojze Kač
Peronospora grozi
Velika razlika med cenami prve odnosno druge in tretje ter četrte kvalitete nam narekuje posebno skrbno škropljenje proti peronospori. Kajti brez skrbno izvedenega škropljenja ne bo kvalitete. Razen škropljenja pred in med cvetjem bomo škropili še enkrat ali dvakrat po cvetju. Če pa bo pri obiranju vreme nagajalo, bo treba zlasti pri večjih 'hmeljarjih škropiti še tudi v času obiranja.
Ker tvornica Zorka ni izdobavila trgovskemu podjetju OZZ in Kmetijskemu magazinu vso naročeno količino bakrenega apna, se utegne zgoditi, da bo marsikateri zadrugi zmanjkalo bakrenega apna. V tem primeru nič ne oklevajte, ampak začnite takoj škropiti z modro galico.
Enoodstotno modro galico pripravimo na naslednji način: v 50 litrih vode raztopimo 1 kg modre galice. Ker se modra galica počasi topi, jo damo v malo vrečico in jo preko noči obesimo v posodo z vodo. Hitreje se bo modra galica raztopila, če bomo kristale prej stolkli in jih topili v vroči vodi. Ker je raztopina modre galice kisla in bi nam požgala listje, jo moramo
nevtralizirati z apnom. V ta namen zmešamo v večji posodi 1,25 kg gašenega apna ali 0,5 kg žganega apna, ki ga prej ugasimo z malo količino vode, v 50 litrih vode. Apno precedimo skozi krpo, da nam ne maši razpršil nika. Pred uporabo vlijemo počasi modro galico v apnen belež in mešamo z leseno palico. Da ne bi bila brozga niti prekisla niti preveč alkalična, jo preizkusimo z belim fenol ftalei novi m ali pa rdečim lakmusovim papirčkom. Pravilno pripx*avljena brozga narahlo pordeči fenolftaleinov papir, rdeči lakmus pa pomodri. Če se barva papirčkov ne spremeni, moramo dodati še apnenega beleža, vendar oprezno, ker brozga, če ima preveč apna, ni učinkovita.
Pripravljeno brozgo moramo takoj uporabiti, če pa to zaradi vremena ne moremo, dodamo na 100 I brozge 10 dkg sladkorja ali pa 1 liter posnetega mleka. Na ta način podaljšamo uporabnost brozge tudi za 10 dni.
Da bo delovanje brozge učinkovito, jo moramo pravilno pripraviti in pri škropljenju dobro zamegliti, zlasti spodnjo stran listov.
Inž. Kač Lojze
KM pajek napada limelpa
V letošnjem letu smo upali, da se rdeči pajek ne bo pojavil, saj srno imeli vse do 20. julija deževno in hladno vreme. Mnoga hmeljišča so ob povodnji v začetku junija bila nekaj dni pod vodo, vendar niti to ni pajka uničilo. Kljub vsemu pričakovanju se je pojavil, čim ise je v juliju dvignila temperatura in je bilo nekaj sončnih dni brez dežja. Že 22. julija ga je bilo opaziti na spodnjih listih v hmeljiščih s prodnato zemljo. Zato bodimo pazljivi in vestni pri škropljenju, da ne bomo doživeli enako katastrofo kot lansko léto.
Kako opazimo okužbo? Spodnje listje na napadenih hmeljevkah začne postajati rumeno in navzven izbočeno. Če list obrnemo, borilo opazili na spodnji strani drobne pršice (to so najmanj razviti pajki) najrazličnejših barv: rjavkasti, zelenkasti, rumenkasti. S po-večal nini steklom bomo opazili tudi drobne svetlo-zelene steklaste kroglice, to so pajkova jajčeca. Vse skupaj pa je zaščiteno s fino tenčično pajčevino.
Kako živi? Prezimijo odrasle samice, ki so pozimi oražno-rdeče barve, navadno v zemlji ali pod lubjem in v razpokah hmeljevk. V maju, ko postane toplejše, pridejo samice iz skrivališč in se nasele na spodnji strani listov. Letos so se pajki pojavili dosti kasneje zato, ker zanje ni bilo ugodnega vremena. Odrasla samica je velika 0,95 mm, samec pa je nekoliko manjši. Samica zleze okoli 25 jajčec, iz katerih se razvijejo ličinke svetle barve. Ličinke samic se dvakrat zabubijo, ličinke samcev pa samo enkrat. Ličinke, jajčeca, pajki — vse živi pod fino pajčevino, ki jih ščiti pred vlago in vetrom. Razvija se pajek izredno naglo. Če
nastopi zanj ugodno vreme, traja ves razvoj očf jajčeca preko ličink in bub do odraslega pajka, ki zopet leže jajčeca, samo 7 dni. Če pa je vreme hladno in mokro, pa tudi 21 dni. Sušno vroče vreme je torej za napad rdečega pajka tako nevarno. Na jesen si poiščejo samice skrivališče in se pripravijo na iprezi-zimovaeje.
Kakšno škodo povzroče rdeči pajki? S sesanjem sokov iz listov povzroča rdeči pajek rumenjenje listja. Rumeni madeži .so v začetku mali in navzven izbočeni. Če ne ovira deževje razvoj pajka, se lise naglo večajo in gornja stran lista se bakreno rdeče pobarva. V ugodnem vremenu se okužba naglo širi proti vrhu na stranske poganjke in rastlina postane v nekaj dneh bakreno rdeča. Rdeči pajek napada listje in storžke. Napadeni storžki izgube na teži, izgledu in kvaliteti. Včasih odpadejo celo pokrovni listi in ostane golo vretence. Pri sušenju se kvaliteta napadenih storžkov še poslabša. Od rdečega pajka napaden hmelj kvari pivu okuis. Če primerjamo škodo, ki jo povzroči rdeči pajek, maramo ugotoviti, da je poškodba od rdečega pajka še večja kot od peronospore.
BORBA PROTI RDEČEMU PAJKU
V zahodnih deželah, kjer je rdeči pajek izredno razširjen, poznajo proti njemu več kemičnih sredstev. Pri nas dobimo v trgovini trenutno 4 sredstva, ki so proti pajku res učinkovita, in to Fosforno, Parathion, Systox in Pestox.
Oglejmo si vsa ta sredstva:
Fosferno in Parathion sta sredstvi, ki sta si po delovanju zelo podobni. Oba sta fosforna preparata, strupena tudi za ljudi in živali, hitro delujeta, njuno delovanje pa ni dolgotrajno. Uporabljamo jih v naslednjih koncentracijah: Fosferno 0,05—0,1 %, to se pravi od pol do en deciliter na 100 litrov škropiva. Parathion pa dajemo prav tako 1 deciliter na 100 1. Obe sredstvi sita zelo učinkoviti in bosta pri temeljitem škropljenju uničili rdečega pajka, ne bosta pa dolgo delovali in je zato treba po 7—10 dneh škropljenje ponoviti. Pri ugodnem vremenu se bodo po 10 dneh razvili iz jajčec novi pajkic in te moramo zopet uničiti.
Systox je sistemično škropivo, to se pravi, da preide v rastlinski sok in ga zastrupi. Ta zastrupitev traja 10—15 dni in vse sesajoče živali, ki se tedaj nasele na rastlino, poginejo. Začne hitro delovati, je zelo učinkovit im v. hmeljarstvu vsestransko preizkušen. Dajemo ga pol decilitra na 100 litrov (t. j. 0,05% koncentracije).
Pestox: Največ bomo uporabljali letos v borbi proti rdečemu pajku Pestox. Tudi to škropivo je sistemično. Od Systoxa se razlikuje po tem. da sicer nekoliko počasneje deluje, da pa je dolgotrajnejši. Zaščiti rastlino za približno 3—4 tedne. Dajemo ga po en in pol decilitra na 100 litrov, torej trikrat toliko kot Systoxa (0,15% koncentracije).
Kako bomo škropili? Največ s Pestoxom, če pa bi bili primorani v kakšnem hmeljišču škropiti tik pred ali med obiranjem, bomo uporabili Fosferno ali Parathion, ker je njihovo delovanje kratkotrajno. Vsa sredstva proti rdečemu pajku, to se pravi Pestox. Systox, Fosferno ali Parathion lahko mešamo z modro galico ali z apnenim apnom. Zelo pa moramo paiziti pri škropljenju s Systoxoni, Pestoxom. Fosferno in Parathionom zato. ker so to izredno strupena škropiva, da ne pride do zastrupi jen j a ljudi, konj pa tudi drugih živali.
Pri škropljenju s strupenimi škropivi se moramo držati naslednjih navodil:
1.	Paziti moramo ina to, da smo primerno oblečeni. Zavedati se moramo namreč, da ne sme priti škropivo v usta in dihalne organe in ne na kožo, s katero tudi dihamo. Zato imejmo okoli vratu in rok tesno zapeto nepremočljivo obleko (gumirano platno, polivinil itd.) Obujmo gumijaste škornje in zavarujmo tudi roke z gumijastimi rokavicami. Če se kljub zaščitni obleki zmočimo s škropivom, se takoj umijmo z milom. Premočeno obleko dobro operimo in posušimo, nakar jo p o n o vin o u p o r ab 1 j a j m o.
Imej pri škropljenju rezervno obleko.
Posebno bi si morali zavarovati usta in nos. Priporočljivo je, da delamo z masko, ker pa to pri delu v vročini težko nosimo, si omislimo vsaj respirator, v katerega damo mokro vato in jo večkrat zmenjamo. V hudi sili ,si lahko pomagamo z robcem, ki si ga zavežemo preko ust in nosa. Tudi robec večkrat menjajmo.
Zelo pazimo tudi na oči! Uporabljajmo celuloiden ščit, ali pa očala, ki so ob straneh zaprta.
Za dobro zaščitno obleko bi torej morali imeti: kombinezon ali dolg plašč iz nepremočljivega blaga, kapuco prav tako nepremočljivo, respirator, cel u-loiden ali polivinilski ščit, odnosno gumijasta očala, gumijaste rokavice in škornje.
2.	Med delom nikdar ne jejmo, pijmo in ne kadimo. Po delu se temeljito skopljimo, pred jedjo pa umijmo roke z milom in se odstranimo z delovnega mesta. Pri škropljenju imejmo vedno pripravljeno čisto vodo, milo in brisačo.
3.	Nikdar ne delajmo več škropiva kot ga uporabimo. Najbolje je, da pri napravi škropiva takole ravnamo: pripravimo modro galico ali bakreno apno in iz njim napolnimo sod na škropilnici. Ko je že vse gotovo vilijmo v sod primerno količino strupenega škropiva, nato premešajmo s palico, zaprimo ®od in začnimo škropiti. Vlivajmo mirno in mešajmo strupeno škropivo čim dalj od sebe in s proč obrnjenim obrazom. Nikar ne dihajmo in vdihavajmo strupenih škropil. Pazimo, da nerazredčeno škropivo ne pride v dotik is kožo in obleko. Če se nam to pripeti, takoj dobro umijmo zmočeno mesto.
4.	Pri škropljenju pazimo, da ne oškropimo mimoidočih ljudi in živali. Prav tako pazimo na sosedne kulture in opozorimo sosede na nevarnost. Nikdar ne škropimo proti vetru. Če uporabljamo inotorko z dvema razpršilcema, uporabljamo pri škropljenju is strupenimi škropivi samo enega na daljši cevi. Pazimo, da bosta razpršilca zatesnjena in v dobrem stanju in da bomo imeli tudi dobre visokotlačne cevi.
Travo, ki je prišla v dotik s škropivom, ne uporabljajmo najmanj 14 dni za hrano. Paizimo, da s strupi ne poškropimo sočivja.
5.	Vse posode za merjenje in napravi janje škropiva po uporabi temeljito umij is toplo vodo in sodo. Prav tako operimo škropilnico in cevi. Prazne posode, v katerih je bilo sredstvo, ne shranjujmo, ampak jih zakopljimo globoko v zemljo. Neuporabljeno tekočino ne zlivajmo v potoke, da ne zastrupimo rib, ali pa na mesta, kjer bi lahko škodovala ljudem odnosno živalim.
6.	Pripravljeno brozgo ne puščajmo nikjer brez nadzorstva, da ne pridejo do nje otroci in živali. Ne shranjujmo zaščitna sredstva, kjer so živila, pijače ali krma in jih imejmo vedno pod ključem, da ne
'pridejo otrokom v roke. Ne pretakajmo jih v zaprtih prostorih.
7.	Če se pri delu ne počutimo dobro, se takoj odstranimo z delovnega mesta.
Slecimo obleko, v kateri smo delali in se umijmo. Če se ne počutimo dobro, kličimo takoj zdravnika, ali pa pojdimo v bolnico. Takojšnja zdravniška pomoč je potrebna, če začnemo bruhati ali nas žene na blato in če se nam zožijo zenice.	Inž. Kač M.
O cenah hmelja letnika 4
Vprašanje cene hmelja je nedvoinuo najvažnejša stvar v življenju našega hmeljarskega okoliša. Zato so razumljiva številna ugibanja, razne svojevoljne ocene itd. Vendar ni laihka stvar postaviti pravilno ceno. Kaj je treba upoštevati pri določanju vsakoletne cene? Predvsem je treba upoštevati, in zatorej dobro
poznati možnosti plasiranja, na drugi strani pa je treba paziti tudi na to, da s primerno ceno povrnemo stroške pridelovanja, in sicer v primerjavi s cenami vseh ostalih pridelkov našega kmetijstva. Če bi upoštevali le plasiranje na zunanjem tržišču, potem bi morala biti letošnja odkupna cena nižja od lanske, ker
ni rečeno in ne mislim ustvarjati mnenja, da se hmelja ne izplača več gojiti, ali (pa da bi ga morda ne bili v stanju prodati. Povpraševanje po savin jskem hmelju je še veliko in ga bomo brez — bojazni — prodali. Trenutno pa je vendar situacija na svetovnem tržišču precej zrahljana, saj je lanskoletna nadprodukaija žlahtnega hmelja prvič po drugi svetovni vojni ustvarila na hmeljskem tržišču resnejši položaj. Evropska proizvodnja žlahtnega hmelja je močno založila pivovarniško industrijo, in sicer ,s pridelkom, ki je bil 50 do 60% cenejši od pridelka v letu 1952. Poznavalci cenijo zaloge po tovarnah za ca. 6 mesecev, računajoč meseca septembra t. 1. naprej. Takšno situacijo bi v pozitivnem smislu lahko rešilo le toplo odnosno vroče leto, ker 'bi se povečala potrošnja piva. Opažamo pa lahko le obratno, da je do sedaj po vsej Evropi vladalo hladno vreme, ki je imelo za posledico majhno potrošnjo piva.
Merodajni činitelji ljudske oblasti in kmetijskega zadružništva pa so se, upoštevajoč predlog Hmeljarskega odbora v Žalcu, zedinili, da se cena hmelja letnika 1954 mora zvišati, ne pa znižati, čeprav tako znižanje narekuje položaj na zunanjem tržišču. Ti merodajni činitelji so zavzeli pravilno stališče, da je •treba kriti stroške proizvodnje, ki se od lanskega leta niso zmanjšali. Na drugi strani pa je naša skupnost zainteresirana na povečanju pridelka, kajti hmelj nasproti drugim rastlinam še vedno več daje, tako kmetu kakor tudi celotni socialistični družbi.
Naš gospodarski sistem stremi, da bi bila blagovna proizvodnja čim bolj stimulirana. Hmeljar je s tem, da prideluje blago za trg, že blagovni proizvajalec. Pri določanju cen smo se to leto predvsem zadržali, kako stimulirati kvaliteto pridelka. Pri tem sta nas vodila dva razloga: Prvič — da na podlagi večjih donosov, kot bo predviden povprečni donos, usmerimo pravilno davčno politiko, ki naj proizvajalcu ne odvzame plačila za njegov trud. Drugič — dati smo hoteli poseben poudarek na kvalitetno blago, in isicer iz razloga, ker je možnost za plasiranje slabše kvalitete na zunanjem tržišču vedno manjša odnosno skoraj je ni več. Nenehno izboljševanje' kvalitete piva je namreč osnovni razlog, da je povpraševanje po III. vrsti vedno mainjše, medtem ko za plasiranje IV. vrste skoraj ni več tržišča, z izjemo manjših količin za Brazilijo.
Tako bo torej podjetje HMEZAD plačevalo proizvajalcu za hmelj letnika 1954:
za I. vrsto din 450.— za II. vrsto din 430.— za III. vrsto din 320.— za IV. vrsto din 200.—.
Povprečna odkupna cena za 1 kg bo znašala torej ca. 388 dinarjev, kar pomeni, da je letošnja cena za ca. 50 din pri kg višja od cene za letnik 1953. Z gotovostjo namreč računamo, da bo letošnja kvaliteta hmelja vsekakor boljša od lanskoletne, razen seveda, če bi nastale izredne vremenske neprilike. Večletna statistika kaže, da je normalen pridelek bil naslednji: ca. 20% — I. vrste, 50% — II. vrste, 27% — III. vrste in ca. 2% — IV. vrste. Lansko leto pa smo imeli 5% —
I.	vrste, 48% — II. vrste, 37 % — III. vrste in IV. vrste — 10%. Pri določanju cen za leto 1954 smo predvidevali, da bomo letos prevzeli: 15% prve vrste, 50% —
II.	vrste, 30% — III. vrste in 5% — IV. vrste. V kolikor se bo ta odstotek spremenil na boljše, to je v korist boljših vrst, toliko boljši položaj bomo imeli ina tržišču, ker bomo s kvalitetnim blagom lahko založili širše področje in s tem še čvrsteje držali na zunanjem tržišču dober glas, ki si ga je ustvarilo savinjsko hmeljarstvo.
»Š^AJEREKA" V BORBI« «■STAÌj'EIÌSK'À»'^ BORBI« 0£TRdŽNOol&L;iIXgi9l54)c*j OSTRQŽNQl9.i I#. 1854
ai ovdBORBfai »Štajerska, v borbi«

V0vli . JEREKA« V <
Kör« .. 1K3 lOBBtó
________j'piTXPTSSWöi
4ST ajerskäi * v-Borbi«!	_ _ __ . _____
STKGŽNOel&rlJfeim t* OSTROŽNO d »J TX*- 19S4
'	m~~	.....
w qare:__ _____
ŠTROŽNOl». IX..dl>954k*l0STR M4JERSRAeY jBORBIh^
KAZV BORI .NGbi&nIKgTl KlA Na BORBI«
lAsr.
Al, _
OSTK0Ž
IMTS54
.Štajerska bv ©oebi«i i »štajerska iv i borbi«
azv'borb1 ,lSÖrlÄiiBSbatä54
fAjersra^
OSTROŽNI
ÌIÌMpL
MJERS
BORDICI
MiJXssl^l* OSTRJ
____^____ . rBÓRBìF¥SÌ„„________________
OSTR0ŽNO149. IX. 1954 * OSTROŽNO 19. IX. 1954
Od vseh nas, posebno pa od pridelovalcev, je odvisno, kakšen pridelek bomo pridelali in kakšno ceno bomo dosegli na zunanjem tržišču. Hmeljska rastlina je do danes prilično zdrava, vendar pa s tem ni rečeno, da se ji ne more ničesar več pripetiti. Nihče ne ve, če se ne bo vreme razvijalo ugodno za razvoj peronospore in rdečega pajka, zato naj bo škropljenje čim vcstnejse opravljeno, v smislu navodil, ki so jih dobili udeleženci plenuma Hmeljarskega odbora. Sklepe tega plenuma naj vsak udeleženec prenese tudi na ostale hmeljarje, da uspeh ne bo izostal.
Bobovnik Mišo
0 cenah, obiranju in sušenju
Hmeljarski odbor je (tudi to leto proučil vse okolnosti za določitev pravičnih cen obiranju. Na seji ožjega in širšega odbora smo prišli do zaključka, da se naj vsem pridelovalcem hmelja predlagajo naslednje cene obiranju:
a)	za 1 škaf obranega hmelja brez hrane .	32 din
b)	I škaf obranega hmelja s hrano ... 25 din
Ko smo ocenjevali pogoje za podlago prednjim cenam, smo ugotovili, da odgovarjajo tudi letos cene lanskoletnega obiranja. Upoštevali pa smo pripombe
hmeljarjev, da je razpon na račun hrane prenizek. Zato smo sklenili predlagati hmeljarjem za obiranje brez hrane 2 din več po škafu kot lansko leto. Mislimo, da je prav, da se hmeljarji držijo enotnih cen plačevanja, in sicer te, ki smo jo predlagali, da se s tem izognejo nepotrebnim težavam, ki bi sicer nastale zaradi različnega plačevanja obiranja.
Nadalje smo proučili tudi stroške sušenja z namenom, da jih objavimo in ki naj služijo vsem hmeljarjem, kateri ne razpolagaj o s svojimi sušilnimi napravami. Pri tem smo določili, upoštevajoč cene ku-
rivu, delovne sile, razsvetljave, opreme in amortizacije sušilnice, da bi naj cena sušenju bila naslednja:
a)	v primeru, da lastnik sušilnice v lastni režiji izvrši sušenje za 1 škaf svežega pridelka 10 dinarjev,
b)	pri sušenju, kjer lastnik pridelka najame samo sušilnico, vise delo, kurjavo in ostale stroške pa nosi sam, se poravna samo amortizacija sušilnice, ki bi naj bila za \ škaf svežega pridelka 3 din.
Te cene objavljamo zato, da bi služile kot osnova vsem onim hmeljarjem, ki ib od o sušili svoj pridelek pri sosedu ali na zadružni oziroma državni sušilnici.
Hmeljarji, ki nimate .svojih sušilnih naprav, zagotovite sii pravočasno sušenje, da ne boste z nepotrebnim čakanjem pokvarili kvaliteto, ki se letos bolj kot kdaj koli odraža v samih odkupnih cenah.
K. K
Vso skrb
ODiranju
Letošnja parola »Vse za kvaliteto« naj preveva slehernega hmeljarja. Zato res ni potrebno znova opozarjati, kako paziti na žlahtno »rož’co« pri obiranju in nato pri sušenju in skladiščenju. O tem smo vsako leto mnogo govorili in pisali tik pred obiranjem in tildi v tej številki o tem razpravlja inž. Kač. Želimo pa hmeljarjem pomagati zlasti pri obiranju in ustreči njihovi želji s tem, da bomo v času obiranja na terenu dajali nasvete za obiranje in sušenje, pomagali obiralce navajati k vestnemu obiranju, zraven tega pa bomo s pomočjo strokovnih ekip izvajali kontrolo samega obiranja. S tem bomo pomagali hmeljarjem, da jim obiralci delo v redu izvršijo, njim pa olajšamo skrbi, ki jih bodo v tem času imeli na pretek.
V te ekipe smo določili naslednje tovariše:
L ekipa: Vučar Time, Roš Milutin;
IL ekipa: Aubreht Jože, st., inž. Kač Lojze,
III.	ekipa: Smukovec Franc, Lenko Franc;
IV.	ekipa: inž. Kač Mil jeva, Aubreht Jože, ml.
Vsaka ekipa bo v času obiranja krožila na določenem področju. Prav je, da hmeljarji opozorijo obiralce na to kontrolo, ker bodo ekipe pri pregledu zelo stroge in ‘bodo s pooblastilom Hmeljarskega odbora ter Hmeljne komisije, v prid borbe za dober pridelek, kaznovale nevestnega obiralca s prebiranjem ali pa predlagale hmeljarjem, da takšno nevestno delo slabše plačajo.
Torej, hmeljarji, založite vse sile v to, da is skupno pomočjo opravimo vestno im odgovorimo nalogo pri obiranju, tako da vam ne bodo prevzemalci ob prodaji zaradi »šekastega«, listja ali drugače slabo obranega blaga, uvrščali pridelek v slabšo vrsto, kot bi sicer lahko bila. Obiralce opremite z malimi vrečicami ali posebnimi košarami iza nekvalitetno blago, kot to delajo vsi vestni hmeljarji, saj se bo tudi to blago prodalo, ne bo pa vplivalo pni ocenjevanju ina viso količino, ki jo boste pripeljali ob priliki oddaje.
K. K.
O preskrbi in dovozu obiralcev za letošnjo sezono
Lansko leto je bilo pri zbiranju obiralcev nekoliko zmede. V dobri volji, da se bo ublažilo nepotrebno tekanje in iskanje delovnih mest obiralcem, smo objavili, da se naj ti sezonski delavci prijavljajo pri svojih kmetijskih zadrugah in stavljajo na razpolago preko naših kmetijskih zadrug savinjskim hmeljarjem. Toda prišlo je do zelo malega učinka. Zraven tega pa so obiralci verjetno zaradi obilnega pridelka, poostritve discipline pri obiranju in lovom za najboljša delovna meista, marsikje hmeljarja v sredi obiranja zapustili in mu s tem povzročili občutno škodo. Škoda je postala še večja, ker je prav zadnje dni občutno napadla peronospora im rdeči pajek, kar je terjalo pospešeno obiranje.
Letos svetujemo, da si vsak hmeljar sam po svoji volji preskrbi im izbere obiralce tam, kjer misli, da bo dobil najboljšo delovno silo. Menimo, da iščite ljudi, ki imajo iiz preteklih let vsaj malo izkušenj pri obiranju. Yse nove ljudi pa imejte skrbno pod kontrolo, dokler se ne priučijo veščine obiranja. Vendar
pa opozarjamo, da si sleherni hmeljar, ki rabi tujo delovno silo, pravočasno preskrbi zadostno število obiralcev, da ne bo nepotrebnega tekanja za njimi potem, ko je obiranje na pragu oz. se je že pričelo.
Hmeljarski odbor je tudi letos pravočasno zaprosil za odobritev polovične vožnje obiralcev. Nadejamo se, da bodo vlogo pravočasno rešili. Zato hmeljarji, lahko sporočite že vnaprej obiralcem, da bo popust z vseh železniških postaj LRS in LRH s tem, da bodo pri odhodu na delo nabavili na svoji postaji potrebno listino .z vozno karto, na povratku ipa ise bodo vozili brezplačno ali s polovičnim plačilom, če bo popust odobren samo 25 % kot lansko leto. Vsem hmeljarjem bomo preko kmetijskih zadrug pravočasno sporočili o rešitvi za popust takoj, ko prejmemo obvestilo, sporedno pa bomo v tem smislu pozvali obiralce preko časopisja in jih o potovanju natančno seznanili, o čemer bodo obveščene tudi vse železniške postaje.
Torej, hmeljarji, viso skrb v teh dneh tudi tej odgovorni nalogi!	K. K.
Ostrožno 19. septembra 1954
Stanje hmeljišč po svetu
r
Podajamo vam sliko hmeljišč iz Nemčije in Belgije z dne 26. junija.
NEMČIJA:
Hallertau
Y	mesecu juniju je bilo vreme zelo ugodno za razvoj in rust hmelja. Najvišja temperatura je bila 29,8* C, najnižja pa 7,5° C, dežja je padlo 61 mm. Hmelj je v mesecu juniju dosegel 2/3 višine žičnice in je pognal že dovolj stranskih zaliistkov.
Hmelj so v juniju drugič prisuli, škropili proti peronospori in odstranili spodnje izalistke.
Rastlina se v rasti dobro razvija in kaže lepo. Škropljenje proti listnim uišem je bilo učinkovito. Peronosporo so prvič opazili 22. junija.
Spalt
Vsakodnevnemu deževju v prvi tretjini meseca junija je sledilo toplo vreme, talko, da je 20. junija bilo v senci 34° C. Rastlina je pri tej visoki temperaturi dosegla skoraj višino žičnice. Po 20. juniju pa je hmelj v rasti nekoliko zaostal, ker so bile prevelike razlike med dnevno in nočno temperaturo. Ker je pogosto zelo vetrovno, imajo po hmeljiščih dosti dela, da na novo napeljujejo odvite trte. Zaradi ponovnega naleta uši so začeli hmeljišča drugič škropiti proti ulem. Tudi napad rdečega pajka zahteva večjo pozornost in intenzivnejšo zaščito. Rastlina dobro uspeva im vse kaže, da bo pridelek najboljši.
Hersbrucker Gebirge
V	mesecu juniju je bila prava letna vročina, isaj je dosegla temperatura do 38° C. Posledica velike vročine so bile nevihte, iki so v severnem delu okraja Pegnitz poplavile mnoga hmeljišča. Tudi toča je napravila precej škode. Mnoga hmeljišča so bila pod vodo. Listne uši so se pojavile v takšni množini, da so proti ušem dvakrat, nekateri celo trikrat škropili s systoxom. Ker je pričakovati tudi napad rdečega pajka, škropijo s kombiniranimi škropivi proti ušem. rdečemu pajku in peronospori. Proti peronospori so že dvakrat škropili.
Rastlina je dobro razvita in je dosegla višino žičnice in nastavila močne stranske zalistnike.
Jura
Vreme je bilo za razvoj hmelja zelo ugodno. Nekatera hmeljišča so že dosegla višino žičnic. Razvoj stranskih panog je različen, v nekaterih hmeljiščih so že odstranili spodnje zalistke.
S škropljenjem so uničili napad rdečega pajka in tudi listne uši niso več nevarne. Zaradi ugodnega vremena zaščitno škropijo proti peronospori.
Tettaang
Sele po 21. juniju se je vreme izboljšalo. Do takrat je padlo 84 mm padavin, kar je več kot dovolj za en mesec. Pri visoki temperaturi zadnjih dni, je hmelj dosegel višino žičnic. V dobro preskrbljenih hmeljiščih je odgnal že močne stranske panoge. Nasproti lanskemu letu je hmelj v rasti še vedno v zaostanku.
Škropili so proti ušem, rdeči pajek se ni pojavil. Pač pa je zaradi vlažnega vremena opaziti perosporo. Hmeljišča, katera je poškodovala 10. maja toča, so v rasti močno v zaostanku in so dosegla komaj polovico žičnic.
Rottenburg—Herrenberg—Weilderstadt
Temperatura je nižja od dolgoletnega povprečja. Pada vine niso v elike, vendar zadostne za rast hmelja.
Hmelj je dosegel tri četrtine žičnic, nekateri nasadi pa so na vrhu. Nastavek zalistkov je normalen.
Uši so se dvakrat pojavile, vendar so jih s škropljenjem pravočasno uničili. Proti peronospori prvič škropijo. Splošen videz hmeljišč je zadovoljiv.
Baden
Od zadnjega poročila je hmelj dobro napredoval. Nekaj hmeljišč je doseglo že vrh žičnic. Stranske panoge so se dobro razvile. Spodnje so že odstranjene. Uši so z uspehom uničili s fosferno ali systoxom. Peronosporo so opazili samo na prvih stranskih poganjkih. Na splošno imajo hmeljišča dober videz.
Rheinpfalz
V	zadnjem času so se hmeljišča zelo popravila. Zgodaj rezani nasadi so dosegli že višino žičnic. Napad uši so preprečili s fosferno. Proti peronospori škropijo preventivino.
BELGIJA:
V	drugi polov ici meseca junija je postalo topleje. Od 10. junija naprej so imeli v Belgiji mnogo padavin v obliki neviht. Najv išja temperatura je Lila do 25° C.
Kljub temu, da se sedaj hmelj lepo razvija, vendar še nekoliko zaostaja za prejšnjimi leti. Kaže pa, da bo zaostalo nadomestil. V dobrih nasadih je dosegel hmelj že 3/4 višine. Rastline so zdrave, stranskih panog je mnogo in začeli so jih odstranjevati, odnosno krajšati. V mnogih hmeljiščih so kombinirali systox z bakrenim apnom za istočasno borbo proti ušem in peronospori.
Povpraševanje po hmelju ni veliko. Zaključenih je bilo nekaj pogodb, kjer so plačali 252DM za 50kg.
PRI NAS...
V	začetku meseca julija je kazalo, da bomo dobili pravo poletno vročino. Trije res topli julijski dnevi so povzročili, da je začel zgodno rezan hmelj predčasno nastavljati cvetne nastavke. Toda iz vročino je bilo kmalu pri kraju, prišlo je deževje s hladnimi dnevi, ki je zaustavilo to predčasno ipocvitanje. V splošnem lahko trdimo, da vremenske prilike v mesecu juliju niso ugodne za hmeljišča. Hlad in deževje zavirata rast in razvoj, kar se posebno občutno vidi v hmeljiščih, ki so bila poškodovana po toči, ali pa na hmeljiščih, ki rasto na podmočnih tleh.
V	splošnem imamo najlepše razvit hmelj v okolici Braslovč, Gomilskega, Podloga, Grušovelj, Trnave, Prekope, Tabora in Levca. V mnogih hmeljiščih na tem področju je hmelj dosegel vrh hmeljevik, ni pa povsod dovolj stranskih panog z močnimi zalistki m zaradi tega ni povsod dovolj cvetnega nastavka. Tako marsikje vidimo bujno hmeljišče, ki pa kljub temu ne bo dalo lanskoletnega pridelka.
Na področju KZ Griže, Šešče, Žalec, Petrovče je hmelj občutno slabše razvit. V glavnem je to posledica poškodb po toči ali stalnega deževja. Še tako skrbna hmeljarjeva roka v takih vremenskih prilikah ni mogla odstraniti hudih posledic toče odnosno poplav.
Ka r se tiče obrobnih hmeljarskih predelov, so mnoga hmeljišča prav lepa in to zlasti v Šmartnem, Velenju, Šentilju in Šentjanžu, medtem ko je v Dobrni, Vojniku in Škofji vasi zaradi poplav slabše.
Kar se tiče škodljivcev in bolezni, bi lahko povedali naslednje:
V splošnem :so do -sedaj hmeljišča zdrava in nismo ugotovili kakšnih nevarnih škodljivcev ali bolezni. Pojavili pa so ise nekateri manj nevarni škodljivci, ki jih-zelo redko opazimo v hmeljiščih. Tako n. pr. so v nekaterih krajih črne gosenice oglodale po nekaj hmeljevk. To so gosenice dnevnega ipavlinoka, ki zelo redko napadejo hmeljišča. Kjer so gosenice pravočasno opazili, so jih z lindanom hitro pregnali.
Drug škodljivec, ki je tudi napadel nekatera hmeljišča, je strigalica, katero zelo redko najdemo v tolikšni meri. Žre listje, ampak samo pomoči, podnevi pa je skrita v razpokah ali za lubjem na hmeljevkah. Kjer je opaziti poškodbe, nastale od grizenja, na listih je dobro poškropiti z arzenalom, ki ga primešamo bakrenemu apnu, da škropimo obenem tudi proti peronospori.
Uši so bile letos v hmeljiščih redke. Precejšnjo zaslugo za to imajo naše zaveznice pikapolonice, ki so se lansko leto močno razmnožile in uničile mnogo uši.
Rdečega pajka še ni bilo opaziti, pač pa se tu iin tam vidi peronospora, ki je vdrla v oslabljene rast-
line, zlasti na področjih, kjer je bila poplava in toča. Pričakujemo pa močan napad peronospore na storžke, zato le pridno in vestno ter pravočasno škropimo.
Največ poškodb v hmeljiščih smo pravzaprav opazili zaradi nepravilnega gnojenja. V tako mokrih letih pride -nepravilno gnojenje močno do izraza. Tako -so zla-sti močne poškodbe trt v zemlji -zaradi previsoke koncentracije umetnih gnojil. Hmeljarji, ki g noj e z dodatnimi gnojili tako, da vso količino potresejo na vrvi, namesto, da bi jo raztrosili lepo okoli v obliki podkve, mnogokrat uničijo rastlino. Zažgana podzemska stebla ne morejo več prevajati vode, listje ovene, se posuši im rastlina odmre.
Kljub temu. da je obdelava zemlje bila v letošnjem neugodnem vremenu izredno težavna, so hmeljišča v splošnem lepo obdelana.
Posebej moramo omeniti in pohvaliti -tiste hmeljarje, katerim je poplava ali toča skoraj uničila hmeljišča, pa so kljub temu vložili mnogo dela in denarja v obdelavo hmelja, da bi rešili, kar se je dalo rešiti.
Lojze Kač
Vso skrb za kvaliteto hmelja
Hitro minevajo tedni in dnevi, ki nas še ločijo od časa, -ko bo hmelj dozorel in bomo začeli z obiranjem. V-sak hmeljar s strahom pričakuje ta čas in -z veliko nestrpnostjo. Tega ne more razumeti in ne doživeti nihče -drug. Razume ga lahko le tisti, ki je vse leto vlagal v proizvodnjo svoje znanje, izkušnje, delo in denarna sredstva. Mnogo lagodneje je gospodariti takrat, kadar ,se uspeh' dela pokaže v krajšem času — v nekaj mesecih ali tudi polletno. Kjer letno sejemo ali -sadimo dva pridelka, tam je tveganje manjše. cm nam slučajno odpove en posevek, imamo lahko še vedno trpanje, da bomo izšli pri drugem boljše. Pri hmelju -pa -ni tako. To je rastlina, ki je stalna in zahteva za svojo rast in -dozoretje -skoraj v-se leto; rekli bi, da zahteva letuo vegetacijsko dobo. Prav zaradi tega je h meljska proizvodnja za nas hmeljarje silno podobna loteriji. Stavimo, to se pravi hmeljišča obdelujemo in v proizvodnjo mečemo vse, kar je potrebno za čim večji uspeh, za čim večji pridelek. Zato -se hmeljar jem res ne smeš in ne moreš čuditi, če pričakujejo uspeh -svojeiga celoletnega prizadevanja deloma z bojaznijo, deloma pa tudi z veseljem. Z veseljem zato, ker je pač hmelj naša glavna kultura in ta ga lahko obdrži, lahko pa ga tudi pokoplje, se pravi gospodarsko upropasti. V-se druge kulture, ki jih gojimo, -so za nas postranskega pomena. Potrebne so nam, vendar za gospodarski uspeh ali neuspeh niso odločilne.
Prav zaradi tega, ker je hmeljski pridelek za hmeljarja najbolj važen, ga nikakor ne -sine omalovaževati. To se pravi, da mora obiranju, sušenju in spravilu posvetiti v-so skrb in vso odgovornost.
Kakor smo že rekli, od spravila, to je od pravilnega obiranja, sušenja in vskla-diščenja, je odvisno ali mu bo poplačan oz. povrnjen njegov trud in vsi izdatki, ki jih je imel med letom. Večina naših hmeljarjev to dobro ve in razume. So dovolj prisebni, da nočejo tvegati zadnjih nekaj tednov, ki jim lahko povrnejo stroške ali pa jim več ali manj uničijo celoletno delo. Mislijo, tehtajo in štejejo dneve, kdaj bodo začeli obirati, da ne bo prehitro in ne prepozno. Gledajo, da bodo imeli -sušilnice v redu pripravljene, prostore za vskladiščenje pa prirejene tako, da se jim hmelj ne
bo mogel kvariti. Skušali bodo dobiti zveste obiralce, kajti tudi od njih je odvisno, kakšen bo pridelek po kakovosti in deloma tudi po količini. Do njih bodo imeli -pravilen odnos, dali jim -bodo primerno hrano in prenočišče. Po -drugi -strani pa bodo ód njih zahtevali pravilno obiranje. Vsak hmeljar mora biti do obiralcev primerno strog. Tukaj ne sme biti popuščanja. Gospodar -položaja mora biti vedno hmeljar in ne obiralci. Kdor popusti, bo popustil v svojo škodo in s tem tudi v škodo skupnosti. Pri pridelku nam sicer gre za količino, za čim večji pridelek, še v večji meri pa nam -gre za kakovost ali kakor tudi -pravimo, za kvaliteto. Boljše b-la-go je po eni -strani boljše plačano, -po drugi -strani pa je naša -skupna težnja, -da bomo lahko naše blago tudi laže in bolje prodali. Na -svetovnem trgu kupijo tam, kjer je boljše in cenejše blago. Tega se naj zaveda vsak naš hmeljar. V trgovini pa še nikoli ni bilo in nikoli ne bo -ljubezni, temveč -samo račun. Mi pa vemo, da je zaenkrat hmeljarstvo naša glavna kmetijska panoga i-n je ne moremo opustiti kar tako. Z vsako kulturo je lažje, pa -naj bo to žito, krompir ali fižol, do leto ga prideluješ, drugo leto pa ga lahko opustiš in napraviš presledek enega ali več let, brez večje škode. Tega pri hmeljarjenju ni. Ne -samo, da imamo vložena v hmeljarstvu velika investicijska sredstva, to je sušilnice, hmeljevke, hmelj-ske na-sade in druge pripomočke. Te stvari pa morajo biti izkoriščene oz. izrabljene, pravimo tudi amortizirane. Drugače imamo škodo in seveda tudi izgubo.
Večina hmeljarjev omenjene stvari dobro razume in vloži v hmeljski -sezoni ve-s -trud v to, da iztrga naravi vse, kar je ustvarila. Poleg tega pa s pridelkom tudi tako ravna, da dobi blago,'ki je najboljše kakovosti.
Žal pa nekateri hmeljarji ne delajo tako. Nekateri so prepovršni in tudi prelahkomi-selni. Bili -so že razočarani pri prevzemu, vendar jih še ni izučilo. Naštejmo njihove napake, razume se, v njihovo korist.
P-rvič so pri obiranju oz. pri obiralcih preveč popustljivi. Morda so tudi predobri, kar jih seveda tudi mnogo -stane, pa čeprav se tegà slučajno ne zavedajo. In prav zaradi tega se takšnim hmeljarjem pridelek delno kvari že v hmeljišču, kjer nastopa prva izguba.
Drugič je izredne važnosti sušenje hmelja. Hmelj je treba pravilno posušiti, da ne bo izgubil na svoji zunanji obliki, barvi in kakovosti. To je odvisno od dobre sušilnice, ki hmelj suši tako, da ga ne žge in tudi ne pari. Z drugo besedo bi rekli, da še ne sme sušiti pri preveliki temperaturi, nikakor pa tudi ne tako, da ni do voljnega odvoda pare, ki se ustvarja pri sušenju. Za pravilen odvod zraka oz. pare pa so važni dušniki in strešni zračniki. Visak hmeljar namreč dobro ve, da lahko na sušilnici obdrži hmelj pri kvaliteti, ki jo je imel še neobran. Lahko pa ga tudi pokvari in ga s tem razvrednoti. Na ta način napravi iz dobrega slabo blago in tako zmanjša njegovo pravo v rednost.
Vsa manipulacija, rekli bi premetavanje, stresanje in druga podobna opravila, naj bi bila premišljena, ker drugače se hmelj v svežem stanju oguli in drobi. Še bolj pa moramo biti previdni pri suhem hmelju. Vsaka neprevidnost in površnost se namjnaščuje — hmelj ise kvari in izgublja na kakovosti.
Vsekakor je potrebno, da na tem mestu obravnavamo še sušenje pri tistih hmeljarjih, ki nimajo svoje delovne sile in se morajo posluževati drugih ljudi. Pri sušenju je 'treba biti sposoben in vešč tega kočljivega dela. Zaradi tega ne bi smel noben hmeljar sušenja zaupati neveščemu človeku. Ni treba, da bi se ozirali na primere iz prejšnjih let. Že samo iz lanskega leta smo jih imeli toliko, da so dovoljno svarilo. Pridelali so lep hmelj, nesposobni sušači pa so jim ga pokvarili iako, da so dosegli tretjo in četrto vrsto. Za vse takšne hmeljarje je bila to katastrofa, kajti prejemki za hmelj so bili tako pičli, da niso še zdaleč krili pridelovalnih stroškov. Vse njihovo tarnanje je bilo zaman. Napravili so napako, ki naj ise jo v bodoče za vedno izognejo.
Ne bi hotel v tem članku razpravljati o sušenju hmelja, zdi pa se mi vredno zapisati o ujem le nekaj stavkov. Nikakor ne sme motiti naših hmeljarjev samozadovoljstvo, da je hmelj obran. Ne! To je šele začetek spravila pridelka. Hmelju posvečajmo vso potrebno pozornost do kraja, se pravi, do odvoza oiz. do predaje. Do takrat je hmelj naš in smo za njega odgovorni. Pošteno se bomo lahko oddahnili šele potem, ko ga bomo oddali.
Imamo različne .sušilnice in različne sušače. Dober sušač hi moral predvsem poznati sušilnico, na kateri suši. Rekli bi, koliko zmore sušilnica toplote, ali suši enakomerno, ali ne vpliva na sušenje veter, ko so nekatere lese prej oz. pozneje suhe. Takšnih sušilnic je
precej in prav te zapeljujejo nevešče sušače, da hmelja ne posušijo dovolj. Pri večji temperaturi je hmelj navidezno zelo suh, v resnici pa so suhi le krovni listi kobul, drugače pa je v sredini še svež. In prav to premoti sušače, da ga prehitro ocenijo za suhega in ga stresejo. Kdor ima vajeno uho, ga že pri tem delu padec hmelja iz les opozori, ali je dovolj oz. premalo , suh.
Naj hi bilo za sedaj o tem dovolj. Le eno stvar naj še omenim oz. opozorim. Sušenju hmelja je treba posvečati vso pozornost. Komur ga sušijo drugi, jih je treba brezpogojno nadzirati. Takšni hmeljarji naj me pustijo vnemar skoraj zadnjega dela, ki je odločilnega pomena. Če kje, mora biti vsak hmeljar prav pri delu s hmeljem do svojih sodelavcev strog in zahteven. Tukaj ne sme biti ne zamere isn ne popuščanja. Gre namreč za kakovost blaga in istočasno za (hmeljarjev glavni dohodek, iz katerega ho črpal sredstva za svoje lastne in druge obveznosti.
Drugo, kar naj bi še na tem mestu obravnavali, je vskladiščenje hmelja. Posušenega je treba spravljati v takšne prostore, ki so za to primerni. Veliko blaga se nam pokvari vsako leto prav zato, ker so nekateri v tem oziru prepovršni. Hmelj je zelo občutljiv. Čeprav ga je iskoraj sama smola, je kljub temu izredno dovzeten za vlago, ki ga lahko tudi pokvari in mu tako zmanjša njegovo vrednost. Marsikateri hmeljar je že preizkusil take primere, zato jih je treba še opozoriti na čini večjo previdnost. Niti v razsutem stanju, niti pobasanega v vreče, ga ne shranjujmo v takšnih prostorih, kjer bi lahko prišla do njega prevelika vloga, pa naj bo to izračna ali pa celo vlaga, ki prihaja iz hlevov, svinjakov in drugih podobnih prostorov. Zelo nevarna je tudi vlaga tal, pa četudi je prostor pod streho.
Če ponovimo vsa prednja izvajanja v kratkem, bomo napravili tale zaključek: hmeljarji mo popolnoma odvisni od krnel jskega pridelka oz. od njegovega izkupička. Od tega vsi živimo in od njega moramo tudi da jati svoj prispevek skupnosti. Zaradi tega homo letos posvetili največjo skrb kakovosti hmelja. Cene, ki so jih določili za odkup, niso sicer primerne in ne bodo povrnile naših proizvodnih stroškov, vendar v tem položaju vidimo, da bomo za kvalitetno blago dobili še kolikor toliko, za manjvrednega pa zelo malo, rekli bi, skoraj nič. Prav zaradi tega posvetimo vso skrb pravilnemu obiranju, sušenju in spravilu hmelja, da si bomo čim več povrnili za svoj vloženi trud.
Ivan Kronovšek
S potovanja po Belgiji
Na povabilo neke ameriške tvrdke sva z direktorjem HMEZAD tov. Bobovnikom potovala konec j unija v Belgijo zaradi razgovorov in predpriprav v zvezi s prodajo našega hmelja pridelka 1. 1954. Ob tej priliki sva si ogledala hmeljske nasade in obiskala vse naše belgijske odjemalce.
G.	Dierickx, predsednik Združenja hmeljarskih trgovcev Belgije, naju je povabil tudi na ogled poizkusnih nasadov. Ta poskusna postaja se nahaja v bližini Alosta. Vzdržujejo jo belgijske pivovarne. V hmeljišču poskusne postaje, ki meri ca. 3 ha, gojijo in preizkušajo vse vrste evropskih hmeljev z namenom, da si pridelajo rastlino, ki bo najbolj donosna in odporna proti bolezni ter da bo dajala najboljše blago belgijskim pivovarnam. Po dosedanjih poizkusih so
dosegli najboljši uspeh z hallertauškimi sadikami. Gojijo pa tudi nekaj sadik našega savinjskega goldinga, ki pa, po izjavi vodje preizkusnih nasadov, rodi sicer normalen pridelek, kobule so lepo zelene, pravilne oblike, toda pivovarniška vrednost po analizah od leta do leta pada, tako da gojitev tega hmelja ne pride v poštev.
Zelo zanimivo je pridobivanje sadik v večjih količinah. V ta namen imajo primerno stekleno stavbo (rastlinjak) s centralno kurjavo in vodovodom. Pred obiranjem si zaznamujejo rastlino, ki je najbolj zdrava, polna enakomernih storžkov, torej najboljša. Naslednje leto režejo od take rastline vse stranske poganjke na tako imenovane »ključe«, ki jih nato zasadijo v rastlinjak ter jih z enakomerno toploto in
vlago gojijo tako, da so v enem letu že primerne za saditev. Na ta način pridobe letino iz eine rastline po 100 do 150 sadik.
Na tej poizkusni postaji preizkušajo tudi razna umetna gnojila in razne preparate za škropljenje proti bolezni.
Belgija ima dva hmeljiska okoliša. Najstarejši je Alost, ki je imel (pred prvo s velo v no vojno mnogo več površin pod hmeljem. Danes iznaša zasajena površina 235 ha, na katerih pridelajo 8900 centov (cent po 50 kg) hmelja. Ta hmelj je po pivovarniški vrednosti slabši od našega, vendar spada med žlahtne hmelje. Drugi okoliš je Poperinghe s ca. 450 ha in letnim pridelkom 18.600 centov. Ta hmelj je slabe kvalitete, z grobimi storžki in vsebuje tildi zirnje. Belgijski strokovnjaki sc mnogo trudijo, da bi izboljšali kvaliteto, kar jim je delno že tudi uspelo.
Skupino pridela Belgija, kot smo videli, 27.500 centov po 50 kg hmelja. Pivovarniška industrija pa potrebuje letino- 45.500 centov. I;z tega je razvidno, da mora Belgija še vedno uvažati 18.000 centov hmelja letno.
Producenti v okolici Alosta so pred nekaj leti gojili hmelj še na hmeljevkah, danes pa je večina nasadov že na žičnicah, ki -so precej primitivne. Po trditvah belgijskih producentov je donos hmelja na žičnicah precej višji od pridelka na hmeljevkah. Žičnice so napravljene na podoben način, kakor v Bački, kar je v tem listu že opisal tov. Kač Karel in se zato pri tej stvari ne bom zadrževal.
Za nas kot trgovce so bili predvsem važni trgovski momenti, pogoji za izvoz, zahteve trgovcev itd. Zato si oglejmo to stran.
Belgija uvaža, kakor omenjeno, ca. 18.000 centov hmelja letino. «Največ hmelja uvozi iz Nemčije, nato iz Češkoslovaške in končno tudi iz naše države. Do leta 1952 -smo izvažali povprečno vsako leto od 80 do 150 ton. V letu 1953 smo izvozili v Belgijo samo 35 ton hmelja. Kje -so vzroki, da je izvoz v Belgijo nenadoma
tako padel? Precej krivde je v tem, da že 2 leti nismo obiskali tega področja, misleč, da iso oistale izahteve kupcev pač iste. Ob najem letošnjem obisku pa smo lahko ugotovili, -da star pregovor »svet se spreminja« ! tudi za belgijske kupce -drži. Kaj se je spremenilo pri belgijskih kupcih? Na kratko rečeno: okus in zahteve. V -prejšnjih letih -so b-elgijiski kupci kupovali naše blago večina -slabših barv — glavno je bilo, da je imel hmelj visoko pivovarniško vrednost. Toda konkurenčnost v pivova m ist \ u je tudi belgijske pivova rilci j e privedla do tega^ da so -začeli tudi oni iskati hmelje zelene ali pa vsaj -težke, gladko rumene barve. Njihovo pivo je poznano svetlo pivo in se zato njihove zahteve ravnajo pö tem. Poznano je, da smo lansko leto imeli mi razmeroma zelo majhen odstotek boljšega hmelja in še ta je bil že vnapirej rezerviran za ZDA ter tako naše podjetje ni moglo ustreči novim zahtevam belgijskega trga. Od tod tudi lanskoletni rezultat naše prodaje v Belgijo.
Iz vsake izkušnje pa se lahko človek tudi nekaj nauči! Vprašali se borno kaj? Odgovor je enostaven, čeprav za našega hmeljarja ne vedno lahko izvedljiv — kvaliteta in barva. Vidimo torej, da so možnosti za prodajo našega hmelja — vkljub Ostri konkurenci nemškega hmelja še vedno zelo šiiroke, -in ob -današnjih pogojih na svetovnem krnel jskem tržišču, celo razmeroma ugodne, vendar samo ob pogoju, da bomo lahko nudili kupcem ires prvovrstno blago-. Jaz -bi r-ekel, naj bo »izlata savinjska rož‘ca« irajši lepo zelene barve in ne zlate, kajti le s takim blagom se nam ni treba ‘bati z-a ugoden plasima na tržišču.
Zaradi takšnih zahtev inozemskih kupcev bo moralo tudi naše podjetje zaostriti kriterij pri sprejemanju hmelja. Zato svetujem hmeljarjem, da s pravočasnih škropljenj eni, s pravilnim obiranjem in sušenjem ter ostalimi deli do prodaje hmelja našemu podjetju pomagajo obdržati ugled, ki ga uživa savinjsko hmeljarstvo v svetti.
Aubreht Jože
VI hmeljarska razstava
Hmeljna komisija za Slovenijo v Žalcu ho skupno s Hmeljarskim odborom v Žalcu priredila konec septembra t. 1. razstavo -hmelj-skih vzorcev pridelovalcev hmelja, kateri bodo prijavili, oziroma razstavili svoje vzorce. V ta namen prilagamo tej številki »Hmeljarja« prijave za razstavo lime!jskili vzorcev, katere naj hmeljarji točno izpolnijo in pošljejo do 31. avgusta t. 1. Na poznejše prijave se ne bomo mogli ozirati, ker je rok za pripravo razstave kratek.
PRIJAVE HMELJA
Opominu za prijavo hmelj sikih nasadov, objavljenem v »Hmeljarju«, št. 6/54, -se še do daines posamezni hmeljarji niso odzvali. Da navedemo nekaj KZ, od katerih manjka največ prijav:
KZ Braslovče . .	. 4
KZ Gomilsko . .	. 4
KZ Goto vi j e . .	. 11
KZ Ljubečna . .	. 32
KZ Petrovče ...	10
KZ Prebold ...	12
KZ Šešče ....	6
KZ Tabor ....	11
KZ Vransko ...	18
KZ Žalec .... 30 KZ Šempeter	.	.	4
KZ Škofja vas	.	.	9
KZ Šentjanž ...	9
KZ Šmartno v R. d. 6 KZ Velenje ...	4
KZ Šentandraž . .	3
KZ Vojnik ...	3
KZ Trnava ...	2
KZ Gor ein j e ...	2
KZ Družmirje	.	.	2
KZ Celje-mesto	.	.	7
Še enkrat pozivamo hmeljarje, naj prijavijo -hmelj -ske naisade, kar jè le v njihov prid.
Hmeljna komisija za Slovenijo
Kako je z nadaljevanjem regulacije
Ložnice?
Že smo imislili, da bodo pri regulaciji Ložnice to leto vsi načrti padli v vodo. Vse od začetka leta smo se trudili, da bi‘dobili večja investicijska sredstva, česar pa nismo mogli doseči. Vzrokov za to je več. Naj omenimo samo enega, ki je verjetno glavni, in sicer, da lanskoletna trgovina s hmeljem ni dala tistega, kar se je pričakovalo. To so občutili tudi hmeljarji, saj so cene pridelku bile skromne v primerjavi s proizvodnimi stroški. Zato tudi nismo mogli pričakovati kakšnih sredstev, ki bi služila za nadaljevanje započetih del pri regulaciji. Na podlagi tega je nastal velik problem, od kod dobiti sredstva za nadaljevanje regulacije Ložnice, ki je vezana, kot ostale slične investicije, na občutne izdatke.
Vsa dela za dovršitev regulacije Ložnice in njenih pritokov so cenjena na ca. 300 milijonov dinarjev. Računamo, če bodo prihodnje leto zadostna sredstva na razpolago, da borno regulacijo v glavnem dokončali v letu 1956.
Ko se je začel v praksi izvajati nov kreditni sistem, je Okrajni ljudski odbor Celje odločil, da za nadaljevanje regulacije Ložnice najame kredit v višini 50 milijonov dinarjev. Očividno pa smo zaradi prepočasnega dotoka teh sredstev na rešitev vloge Okraja čakali skoraj 3 mesece. Sele pred kratkim pa smo prejeli obvestilo, da nam je od zaprošenih 50 milijonov za letos odobreno 40 milijonov dinarjev. Nekako ob istem času pa nas je razveselila vest, da nam je, sicer na račun letošnje prodaje hmelja, danih na razpolago nadaljnjih 40 milijonov dinarjev, skupno Torej 80 milijonov, ki jih lahko, če nam bo služilo vreme, to leto v celoti investiramo. V nasprotnem pa bodo preostala sredstva prišla v poštev za izvajanje programa v prihodnjem letu.
Hmeljarski odbor je te dni, s pomočjo za to postavljene komisije, pregledal celotno gradbišče in odobrili letošnji program, ki obseiga naslednja dela:
L Ureditev poslopja in delne regulacije struge na obeh straneh podslap-ja pri Joštovem mlinu v Medlogu 10,900.000 din
2.	Dovršitev del na odseku od Jošto-
vega mlina do Arje vasi ....	4,500.000 din
3.	Gradnja pragov na Ložnici in Pirešici:
a)	prag pri sotoč. Ložnice in Pirešice
b)	prag pni izlivu Vršce v Ložnico
c)	prag pri Arji vasi pri prehodu iz
enega v drugi profil..............
d)	prag na Pirešici pri sotočju .	.	.
e)	prag pred Dimce vim mlinom .	.
3.200.000	din
2.800.000	din
2.900.000	din
1.600.000	din
1.600.000	din
4.	Podaljšek regulacije na Pirešici do
Dimčevega mlina..................... 4,000.000	din
5.	Dokončna dela na raztežilniku na
Polzeli, naprava ograj in tlaka na
mostovih............................ 1,800.000	din
6.	Sondaža terena za pregrado v Zalo-
žah................................... 500.000	din
7.	Nadaljevanje regulacije Ložnice od
izliva Vršce do Gotovelj s potrebnimi mostovi....................... 41,400.000	din
8.	Povrnitev odškodnin na zemljiščih 2,000.000	din
9.	Nabava idejnih in glavnih projektov po pogodbi is »Projekt-nizke gradnje« v Ljubljani — skupaj . . .	2,800.000 din
Skupaj . . . 80,000.000 din
Za nadaljevanje regulacijskih del moramo naročiti projekte, ki so označeni zgoraj pod točko9 in obsegajo:
1.	Idejni projekt za celotno regulacijo in melioracijo področja Ložnice.
2.	Glavni projekt za regulacijo Ložnice od Zg. Ložnice do bivše Keramične tovarne v Gotovljah.
3.	Glavni projekt za regulacijo Ložnice od bivše Keramične tovarne v Gotovljah do sotočja Trnavce in Ložnice do trafo-postaje, s potrebnimi terenskimi meritvami.
4.	Glavni projekt za regulacijo Pirešice od Dimčevega mlina v Medlogu do mostu na cesti Ar ja vas — Zalog ter projekt za gradnjo odvodnega jarka do Sp. Pirešice s terenskimi meritvami.
5.	Glavni projekt za detaljno melioracijo področja na levem bregu Ložnice med cesto Gotovi je—Sv. Je-dert in cesto Gotovlje—bivša Keramična tovarna, s terenskimi meritvami.
6.	Izdelava projekta za gradnjo mostu na Sp. Ložnici.
7.	Hidrološka raziskava podtalnice Sp. Savinjske doline (področje Ložnice) z meritvami in obdelavo podatkov. Pri tem je mišljeno doslej obravnavano področje Celje—Polzela, severno od Savinje.
Smatramo, da je prednji program zelo obširen, zlasti, ker smo z letošnjimi deli pozmo začeli. Ce nam bo vreme vsaj delno služilo v drugi polovici tega leta. računamo, da bomo kljub zakasnitvi, prednji program v glavnem to leto izv ršili. Hmeljarski odiboir, kot investitor. bo budno spremljal gradnjo, paziva pa zainteresirano občinstvo, da nam morebitne napake pri izvajanju del pravočasno javlja, da tako s skupno pomočjo prispevamo h kvalitetni izdelavi tega zelo važnega objekta za Savinjsko dolino.	K. K.
Zasedanje znanstvene komisije evropskega biroja za hmeljarstvo v Zdravilišču Dobrna
Četrto zasedanje »Znanstvene komisije evropskega biroja za hmeljarstvo« je bilo v Dobrni v dneh od
22.	do 25. julija pod predsedstvom tov. inž. Petrička, sodelavca v Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu.
Navzoči so bili naslednji člani:
H.	Darling,Anglija; F. Gouin, Francija; F. Hoed, Belgija; J. Hoed, Belgija; A. Kač, Jugoslavija: G. Me-
nerei. Francija; J. Petriček. Jugoslavija; F. Thompson, Anglija; F. Zattler, Nemčija.
Opravičeno je izostal g. W. Linke, nadalje so bili odsotni zastopniki Španije (V. Rigomez in T. Carmona). Namesto g. A. Pl. Burgessa, Anglija, ki je stopil v pokoj, je vstopil kot novi član komisije g. H. Darling.
Predsednik ZNANSTVENE KOMISIJE tovariš inž. Petriček Janko je pozdravil vse navzoče. Temu je sle-
dila dobrodošlica predsednika Hmeljarskega odbora tovariša Jelovška.
Za tem so iprecej obširno obravnavali razna organizacijska vprašanja, ki so pa internega pomena za člane komisije. Med drugim je bilo omenjeno, da sta se udeležila zasedanja v Lyttel Hallu-Nutfield, Anglija g. Menerei iz Francije in inž. Petriček iz Jugoslavije, in sicer na povabilo Evropske pivovarniške zveze (European Brewery Convention). Na tem »Hop Col-loquiuimiu« so govorili samo o ikemizmu in kemičnih sestavinah hmeljiskega storžka ter o novih analitskih metodah. Poudarjali so skupno delo med znanstvenimi komisijami »Evropske pivovarniške zveze« in našo Znanstveno komisijo.
Med zasedanjem so bila razna predavanja. Govorili »so: F. Gouin, Francija; J. Hoed, Belgija; G. Menerei, Francija; J. Petriček, Jugoslavija; F. Thompson, Anglija; F. Zattler, Nemčija.
Vsem predavanjem, katera so spremljale »skioptične slike, »so sledile živahne debate.
Najprej je govoril g. F. Thompson (Anglija) o preskrbi hmeljsike rastline z mineralnimi gnojili (The Nutrition of the Hop Plant) in boleznih, ki nastopajo zaradi pomanjkanja hranilnih snovi. Tipične simptome teh bolezni so nazorno pokazale projekcije »barvnih diapozitivov. Predavatelj je posebno poudarjal važnost »preskrbe tal s humusom. Pomanjkanje humusa je povzročilo uničenje mehanične strukture tal — ker je v Angliji vsakoletno gnojenje s hlevskim gnojem nerentabilno, »so pristopili k novem načinu humoznega gnojenja. Za »sedaj se je najbolj obneslo, da posejejo hmeljnike s travo (Phleum — lisičji rep in s Trifolium — detelja). To predavanje so »spremljale barvne skioptične »slike.
V	prihodnjem predavanju je govoril g. Meneret o obliki krovnih listov pri kultiviranem hmelju. Predavatelj je najprej botanično opisal hmeljski »storžek in metode dela za določevanje razmerja med dolžino in širino krovnih listov hmelja na postaji v Dijonu. Ta dela so bila izvršena v letih 1946—1950. Poudarjal je enakost vrednosti razmerja, dolžina — širina krovnih listov z onimi, ki jih je objavil Wagner leta 1905 o evropskem hmelju. Krivulje kažejo oba tipa: limelji z ozkimi in hmel.ji s širokimi krovnimi listi. Na tej podlagi razdeli predavatelj krovne liste v: 1. podolgovate ozke, 2. v široke okrogle, 5. v srednjo grupo.
Razmerje dolžina : širina pa se smatra lahko samo kot »dodatni znak za sorto. V mnogih primerih pa lahko služi to razmerje kot dodatni spoznavalni znak za presojo hmelja v trgovini.
V	naslednjem »predavanju je g. F. Gouin razpravljal o proseni vesi (Hepialus). Predavatelj je najprej opisal anatomske posebnosti teh metuljev in njih gosenic ter je dal podatke kje »se Hepialus geografsko širi, nato pa je pedal biološke podatke o metuljih in gosenicah. Poudarjal je način njegovega življenja pod zemljo, kakor tudi način prehrane, ki sestoji iz koreninic raznih rastlin. Iz biologije teh škodljivcev lahko sklepamo o načinu zatiranja. (Hmeljišča brez plevela).
Kemično zatiranje tega škodljivca je možno samo z desinfekcijo tal.
F. Hoed in J. Hoed »sta govorila o absorpciji hranilnih snovi pri hmelju (Absorption des elements lui-tritifs par le houblon).
Podala sta »kratek pregled o absorpciji osnovnih hranilnih »snovi — dušika, fosforja in kalija po hmelj u na podlagi raziskovalnih »del profesorjev J. Bonneta in R. Coppensa iiz Državnega Inštituta za agronomijo v Gemblouxu (Belgija). Rezultati kažejo, »da je absorpcija teh hranilnih snovi različna pri različnih sortah in različni starosti hmelja.
F. Zattler (Nemčija) je govoril o predčasnem od--rezanju hmeljike z ozirom na donos in kvaliteto. Predavatelj je prišel po nekajletnih opaizovanjih do zaključka, da je škoda najmanjša, ako se odreže hmeljika takoj pri obiranju v višini treh metrov. Vsekakor pa znašajo izgube na donosu ca. 10%.
To predavanje so spremljali zanimivi barvni diapozitivi in grafikoni. Po sklepu zasedanja Znanstvene komisije v letu 1952 je bila »sprejeta »začasna standardna metoda o ročnem bonitiranju hmelja, h kateri je g. F. Zattler predlagal še naslednje »spremembe: Za ocenjevanje arome »ostane predvideno število točk (1—30). Dosedanja razdelitev arome v dve različni lastnosti = finoča 1—20 točk in jakost 1—10 točk »se naj opusti, »da se na ta način olajša praktična uporaba standardne metode pri razstavah.
J. Petriček (Jugoslavija) je referirai o vsebini predavanj, ki »so bila podana ob priliki »Hmeljskega »kolokvija« (Hop Colloquium) v Lyttel Hallu v Nutfieldu (Anglija) v »dneh 19. im 20. maja 1954. Predavatelj je govoril o novih, nedavno odkritih kemičnih sestavinah hmelja, nadalje o »spremembah hmeljiskih sestavin, kakor tudi o analizi in pivovarniški vrednosti hmelja.
Znanstvena komisija je nadalje »sklenila izdelati listo »strokovnih izrazov, ki se tičejo hmelja in njegove kulture, v vseh 4 jezikih, torej v jezikih vseh v Evropskem biroju za hmeljarstvo včlanjenih držav (Anglija, Belgija, Francija, Jugoslavija, Nemčija), da bi se na ta način izboljšalo medsebojno sporazumevanje.
Med zasedanjem so si člani Znanstvene komisije ogledali razna hmeljišča v Savinjski dolini, Inštitut ža hmeljarstvo in hmeljarne.
Možnost za medsebojne strokovne razgovore je našla velik odmev »med člani komisije, ki so to priliko temeljito izkoristili.
Nadaljnji sklep je bil naslednji: prihodnje zasedanje Znanstvene komisije bo v Angliji. Za novega predsednika je bil »soglasno izvoljen g. F. Thompson (Anglija). Predavanja za prihodnje zasedanje je treba javiti med letom predsedniku Znanstvene komisije.
Pred koncem zasedanja Znanstvene komisije se je tov. inž. Petriček zahvalil vsem inozemskim »gostom za njihovo sodelovanje med diskusijo znanstvenih del. Želel jim je srečen povratek in je izrazil upanje, »da jih bo videl vse pri zasedanju v Angliji prihodnje leto 1955.
Inž. J. Petriček
Hmeljarsko šolo tudi med počitnicami ni prazna
Konec meseca junija smo zaključili prvo leto Hmeljarske šole. Čaka nas še eno leto. »ki pa bo verjetno bolj lahko, kakor je bilo prvo. Tudi stari pregovor pravi, da je začetek vedno težak in to je bilo »tudi v našem primeru delno res.
Ob zaključku smo prejeli spričevala kot odra»z našega truda. Glede na pomanjkljivo »predizobrazbo, je bil celoten uspeh kar zadovoljiv.
Med počitnicami pa šola ni prazna. V šoli se nahajajo učenci, ki »so na praksi. Določene so bile tri sku-
pine, tako da je vsak mesec na praksi povprečno po 7 učencev. Praksa v teh poletnih mesecih nam seveda ni bila preveč pri srcu, kajti skoraj vsak učenec težko ostane mesec dni z doma prav v času, ko je doma največ dela, .posebno pa v mesecu avgustu, ko se prične obiranje hmelja. Učenci, ki obiskujejo hmeljarsko šolo, so večinoma določeni za naslednike na domačem posestvu in je razumljivo, da so tudi za dom glavna delovna sila. Po drugi strani pa nam je popolnoma jasno, da ni nobene kmetijske šole brez mesečne prakse ter smo se jo zato vkljub težavam doma radi udeležili.
Šolsko leto nam je hitro poteklo. Kako ne? Življenje v tej šoli med 22 učenci, dobrimi tovariši, je bilo lepo. Marsikateremu je dolgčas po sošolcih in po prijateljih. Zelo srno se navadili skupnega življenja.
V jeseni, ko prične drugo šolsko leto, pa se bomo zopet zbrali, da bomo skupno nadaljevali z delom, ki nas še čaka. Ob zaključku šolskega leta smo napravili tudi izilet, ki bo ostal nam vsem nepozaben. Bili smo na potovanju 9 dni po Slavoniji in Srbiji in m.no-gokaj smo videli. Imeli pa smo tudi srečo, saj smo potovali v lepem vremenu.
Med počitnicami želimo vsi učenci mnogo razvedrila našim predavateljem in se jim še enkrat zahvaljujemo za trud, ki so ga vložili za naš (napredek.
Vsem (součencem želim mnogo uspeha na praksi na državnem posestvu, pri delu doma ali kjerkoli drugod. Posebno pa še želim mnogo razvedrila in zabave tovarišem Tonetu Dobniku iz Letuša, Lojzetu Likebu iz Založ in Ocepku iz Št. lija.
Uratnik Janko
Kaj si je treba zapomniti ?
Opozorilo hmeljarjem in obiralcem hmelja
1.	Z obiranjem hmelja pričnite, ko bo hmelj zrel, kar bo to leto verjetno kasneje kot prejšnja leta. Prezgodnje obiranje zelo kvari kvaliteto, nezrelo blago je lahko, obledelo zeleno, brez leska.
2.	Ko je hmelj res zrel, pohitite z obiranjem, da storžki (kobule) ne prezorijo in izgubijo svojo značilno h meljsko zeleno barvo.
3.	Hmeljarji, opozorite obiralce na lepo obiranje. Po možnosti naj ima vsaka kobula pol do 1 cm dolg pecelj. Predpisi za kvalitetno obiranje določajo, da smejo biti največ po tri kobule na skupni vejici.
4.	Hmelj se ne sme (smukati in mužiti, da bi ostale na panogah kapice.
5.	Obrani hmelj mora biti brez listja in vejic.
6.	Ako obiralec ne obira po navodilih hmeljarja, ima ta pravico zahtevati od obiralca, da ga ponovno prebere. Če tega ne stori, mu lahko za ponovno prebiranje odtegne pol škafa.
7.	Rjav hmelj oberite posebej, da ne pokvari v barvi zelenega, da ne bo prišel ves hmelj v nižjo vrsto in s tem občutno nižjo ceno.
8.	Obiralci, ravnajte lepo z obranim hmeljem. Imejte polne vreče v senci, da se hmelj ne ho paril.
9.	Hmeljarji, sušite hmelj pri pravilni temperaturi. Toplota pod srednjo leso ne sme presegati 45° C, sicer se lupulin zažge. Pri pravilno suhem hmelju se morajo vsi močnejši peclji dobro lomiti, vretenca pri večjih kobulah pa morajo hiti popolnoma uvela. Pri srednjih kobulah se naj vretenca slabo lomijo, biti morajo krhka in brez znakov kakšne vlage. Pri malih kobulah pa se morajo vretenca dobro lomiti.
10.	Ne premetayajte suhega hmelja, da ga ne zdrobite. Šele ko odvolgne, ga spravite z manjših kupov na večjega.
11.	Če opazite, da je kakšna lesa hmelja slučajno premalo suha, ga ne mešajte z ostalim hmeljem. Razgrnite ga na tanko po podu, da se dosuši.
12.	Shramba za hmelj naj bo suha, zračna in zatemnjena. Ne imejte v bližini gnoja ali drugih pridelkov, ki lahko z izparevanjem pokvarijo kvaliteto hmelja.
13.	Po potrebi previlajte suh hmelj večkrat, da se prezrači. Pri tem boste opazili eventualne okvare, ki se naj izločijo.
14.	Pred obiranjem si zaznamujte najlepše in najboljše rastline in od teh jemljite sadike za nov nasad.
Znižana vožnja za obiralce
Med tiskom našega časopisa smo prejeli od Hmeljarskega odbora OZZ v Žalcu naslednje obvestilo:
Od Glavne direkcije JDŽ Beograd pod štev. 350-131-54 z dne 28. julija t. 1. je odobren za obiralce hmelja 25% popust po železnici z vseh železniških postaj LRS in NRH od 10. avg. do 15. sept. 1954.
Pri odhodu na delo naj si obiralci nabavijo celo vozno karto in obrazec K-13, katerega naj izpolnijo in dajo potrditi na vstopni postaji. Karto in obrazec naj čuvajo in pri povratku dajo potrditi na Hmeljarski odbor Žalec ali pa Hmeljarski odbor Kmetijske zadruge ter na podlagi potrjene legitimacije K-13 kupijo polovično karto za povratek domov.