Kupujmo vojne bonde in znamke AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 54 CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MARCH 6, 1944 LETO XLVII — VOL. XLVII 'emci so izgubili upanje, da Pregnali zaveznike z obrežja eaPeli r, " n v^vezniki se dobro a obrežju pod Rimom, n& doz da se obdrže. pHznajo, da jim je ko ^ Sovražna zračna sila V ZadnJih dneh- ^ .^glavni stan zatr- juje, da so vrgli Nemci v treh ofenzivah proti obrežju vse, kar so imeli pri rokah, toda vse tri ofenzive so se jim izjalovile. Zdaj se bodo Nemci najbrže odločili za to, da bodo skušali preprečiti zaveznikom izvesti ofenzivo proti Rimu. Boji pri Cassinu so še vedno brez kake večje akcije. Neprestano deževje je spremenilo vse ceste v pravcato blato. Reke in potoki so prestopili bregove in gričevje na fronti osme angleške armade ob Jadranskem morju je vse zameteno s snegom. spanja. To je moje osebno prepričanje, pa če me radi tega tudi križajo." Govoril je tudi dr. Edmunds, vladni direktor za vojno delovno silo v tem okraju, ki je poudarjal, da je Jack & Heiiitz izvršila eno največjih del v zgodovini s tem, da uči in tudi vrši sodelovanje ter razumevanje med delavci in podjetjem. Kot znano, je zadnji torek William Jack povabil k večerji v Mayflower hotel v Washing-tonu vse poslance in senatorje. -pM ^ojiSiifej pa baje prihajajo od vseh strani dežele nanj pisma, v katerih ga ljudje urgirajo, naj bi kandidiral za predsednika Zed. držav. Toda Bill Jack pravi, da !ga politika ne zanima._ .0 Badoglio bi rad dobil podrobnosti o razdelitvi bojne mornarice Neapelj.—Maršal Pietro Badoglio je vprašal v soboto zaveznike, naj mu podajo podrobno in natančno poročilo o načrtu, da se izroči del italijanske mornarice Rusiji, kot je to naznanil predsednik Roosevelt. Badoglio pravi, da o tem ni vedel ničesar, dokler ni slišal na radiu in čital v časopisih. Dalje trdi Badoglio, da je bila italijanska vlada iznenade-na, ko je zvedela o tej nameri. Neuradno se zatrjuje, da bo maršal Badoglio z vsem vladnim kabinetom odstopil, kot v protest te namere zaveznikov. ADAMIČ TRDI, DA NI PODAL RESIGNACIJE Na vest v Hrvatskem Svijetu, ki izhaja v New Yorku, da je Lo uis Adamič resigniral kot predsednik Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev, pisatelj to zanika in trdi, da je poročilo o njegovi resignaciji brez vsake podlage. ' rusidrve ! na poljsko1 protijugu Obkolili so 12 nemških divizij in ogrožajo železnico v Odeso Amerikanci so izgubili 40 letal nad rajhom Japonce so kosili kot snopje na Los Hegros v Admiralih Pacifik.—V prvih petih dneh napada ameriške mehanizirane kavalerije na otok Los Negros, ki je del Admiralskega otočja, je bilo ubitih in ranjenih nad 3,000 Japoncev. Val za valom japonskih čet je naskakovalo ameriške pozicije, Amerikanci so jih kosili kot travnate bilke. Pri letališču Momote so pokopali nad 700 Japoncev. Japonci so hoteli dobiti za vsako ceno to letališče, zato so se zaganjali kot besni v ameriško linijo, toda ves njih trud je bil zamahi. Ameriška prva konjeniška divizija iz Tex-aaa, ki je zdaj mehanizirana, je TroTrio ostala v s^ojifi požicfiafi. London, 6. marca. — Iz Moskve so prišla sinoči poročila, da je začela ruska armada z novo ofenzivo iz zapadne Ukrajine in je v dveh dneh boja obkolila 12 • nemških divizij, okrog 160,000 mož. Več kot 6,000 Nemcev je padlo v tem gigantskem zagonu ruske armade v južno Poljsko z namenom, da preseka železnico, ki vodi iz Lvova v Odeso. To armado vodi maršal Gre-gorij žukov, ki je prevzel poveljstvo za generalom Nikolajem Vatutinom, ki je naznanjen bolan. Premier Stalin je osebno javljal po radiu, da je jta ukrajinska armada napredovala 31 milj; in da ima samo 60 milj še do severne romunske meje. Rusi prodirajo proti železniškem križišču Voločisk. Ako ga Rusi zasedejo, bo Nemcem s tem vzeta edina železniška proga, po kateri zalagajo svojo armado pri Odesi in v ovinku reke Dnjeper. Rusi poročajo, da so pričeli s to ofenzivo v soboto zjutraj potem, ko so z močnim topniškim ognjem omehčali nemško linijo. Nato .1 te naskočila prehota, ki je vdrla v nemško obrambno linijo. Naciji silnega ruskega navala niso mogli vzdržati. -o- Seja in godovanje Jutri večer ob 7:30 bo v navadnih prostorih seja podružnice št. 14 SŽZ. Po seji bo godovanje članic s prijetno domačo zabavo. Naj pridejo članice v velikem številu. Prva obJetnica V sredo ob sedmih bo darovana maša za pokojno Marijo Skodlar v spomin prve obletnice njene smrti. Končno so morali Japonci odnehati. Pri vsem tem so imeli Amerikanci majhne izgube, 61 mrtvih in 244 ranjenih. -o——- Nobenega izgleda še ni, da bi bilo odpravljeno racioniranje mesa Washington. — Vladna živilska administracija pravi, da ni še prav nobenega izgleda, da bi Zed. države sledile Kanadi in odpravile racioniranje mesa. Naše zaloge mesa še niso v takem stanju, da bi se civilnemu prebivalstvu lahko dovolilo kupiti kolikor bi hotelo mesa. V Kanadi je bilo racioniranje mesa od lanskega maja in sicer je mogla kupiti vsaka oseba sa-> mo dva funta mesa na teden.1 Racioniranje mesa je pa samo| začasno suspendirano, ne pa odpravljeno, pravi kanadska vlada. Voditelji morilske tolpe so končno le plačali za svoje zločine New York. 4. marca. — Louis Buchalter in njegova morilska pribočnika Emanuel Weiss in Louis Capone, so v soboto na električnem stolu v Sing Singu plačali za svoje številne umore Tako je zaključena ena najbolj slikovitih sodnijskih kom plikacij, pa tudi ena najbolj razvpitih morilskih tolp v Ameriki. Buchalter je bil načenlik morilske duržbe, ki je za denar spravila s sveta vsakega, ki ga je kdo želel in ki je plačal za to. Mnogo umorov je bilo zapisanih na rovaš te tolpe, toda obsojeni in spoznani krivim so bili samo umora Joseph Rosena, trgovca iz Brooklyna, ki "je moral s sveta zato,-ker jo grozil, da bo morilce j razkrinkal. V času obravnave je bilo umorjenih najmanj sedem prič. Buchalter je upal do zadnjega, da bo ubežal električnem stolu. Apeliral je celo na najvišjo sod-nijo Zed. držav, toda ta je odklonila vsako posredovanje. Najprej je šel na električni stol Capone, katerega je spremljal katoliški duhovnik, Rev. Martin; potem je šel Weiss in končno Buchalter; slednja je spremljal do električnega stola rabinec Katz. V 14 minutah je bilo vse končano in justici zadoščeno. -o- Vlada je ustavila veliko kupčijo z železniškimi voznimi listki Miami, - Fla.—V Miami in Miami Beach, Florida, so vladni tajni agentje aretirali 31 oseb, ki so prodajali železniške vozne listke na takozvani črni Nafi fantje-vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Mr. in Mrs. Kuhel iz 3602 E. 82. St. sta naročila sobotno številko Ameriške Domovine za svojega sina, katerega naslov je: Cpl. Joseph M. Kuhel, 35535406, 46th Sta. Compl. Sqdn. APO 638, c/o Postmaster New York, N. Y. 1« n K Mrs. Joseph Turk, 1121 Addison Rd. je dobila od svojega soproga Josepha sporočilo, da je srečno dospel v Severno Afriko. Njegov naslov je: Cpl. Joseph Turk, 35059061, 1279 M. P. Co. AUN, APO 9468, c/o Postmaster New York, N. Y. Joe je sin Frank Turka iz 999 E. 63. St. M 1« M Iz Avstralije pozdravlja vse svoje prijatelje in znance Edward Bradač, sin Mrs. Julij« Marzlikar iz 837 Alhambra Rd Piše, da je zdrav in da je bil nedavno povišan v štabnega narednika. čestitke! n m m Mr. in Mrs. Jerry Glavač iz 1052 Addson Rd. sporočata najnovejši naslov sina mornarja in sicer: William J. Glavač, A. M. 3/C C. A. S. U. 5, c/o Fleet Post Office San Francisco, California. Starši so mu tudi naročili sobotno številko Ameriške Domovine. n M M Mr. in Mrs. Anton Grdina, 1053 E. 62. St. naznanjata naslov sina vojaka in sicer: Pvt. Joseph M. Grdina, 35927587, Co. D, 52nd Med. Tng. Bn. MRTC, Camp Barkeley, Texas. Starši so mu naročili tudi sobotno številko Ameriške Domovine. Dospeli na pogreb Iz Milwaukee, Wis. so dospeli , na pogreb pokojne Marije Rud-lik sledeči sorodniki: Mrs. Julija Trkay in John Šinkovec s so-1 Progo, nečakinja in nečak umrle. V Milwaukee se nahaja še nečakinja Louise, ki se radi bolezni ni mogla udeležiti pogreba. Pokojna Marija Rudlik se je po očetu pisala Kuželj, doma iz vasi Ravne, fara'St. Rupert. V Ameriki se je nahajala 32 let. V stari domovini zapušča več sester in bratov. Bila je tudi članica podružnice št. 25 SŽZ. Od leta 1906 že ni padlo toliko snega Od petka ponoči pa v soboto ves dan je v Clevelandu in okolici močno snežilo. Ni bilo sicer kake snežne nevihte, kar lepo počasi ga je končno naneslo za 7 palcev. To je rekord za Cleveland od leta 1906, ko ga je padlo na 4. marca 7.2 palca. Sneg je zapadel vse od Indianapolisa Preko severne Ohio do Pitts-burgha, Pa. borzi. Prijetih je 18 železniških uslužbencev, 14 hotelskih nameščencev in en voznik taksija. Dokazalo se jim je, da so zaslužili na mesec od $15,000 do $20,000. Delali so na ta način, da so kupili vozne listke za normalno ceno,.potem jih pa prodali z dobičkom od $10 do $100 onim, ki so se hoteli odpeljati iz Flo ride, pa niso mogli dobiti rezer vacij. Železniški uslužbenci so preskrbeli vozne listke, hotelski uslužbenci so jih pa prodajali gostom. Samo eden je napravil 125 takih kupčij in zaslužil $1,200 pri tem. London. — Ameriška zračna sila je v soboto pri belem dnevu napadla razne tarče po vzhodni Nemčiji. To je bilo tudi prvič, da so težki ameriški bombniki bombardirali Berlin. 40 ameriških letal se ni vrnilo z napadu, 14 bombnikov in 26 bojnih letal. Ameriški letalci, ki so se vrnili z napada na Berlin, pripovedujejo, da je nemško prestolnico branilo le par ducatov nemških letal. " Težke zračne trdnjave so spremljala bojna letala tipa Musstangs. To je bil najdaljši polet, ki so ga še izvedla ameriška bojna letala. Ameriške zračne trdnjave so letele skozi snežne nevihte in v temperaturi, ki je kazala 58 stopinj pod ničlo. Letalci, katerih vsak je imel na sebi po dvoje debelih spodnjih oblek in vrhu tega obleko, ki so jo grele električne baterije, so bili kljub temu vsi premrli od silnega mraza. Ravno kako veliko število ameriških bombnikov je napadlo Berlin, je še vojaška tajnost. Samo toliko je namignjeno, da je bil to eden največjih dogodkov v tej vojni. Nemci so Hozdaj" vedno upali, da je Berlin varen pred zračnimi napadi podnevi. Ameriški letalci so pa v soboto pokazali, da so Nemci to zastonj upali in da bodo ameriški bombniki dovršili to, česar angleški bombniki ne morejo ponoči. Mnogo je namreč posameznih tovaren in poslopij, katere se more zadeti samo pri napadu podnevi. Najdaljši polet, ki so ga izvedli ameriški bombniki pred sobotnim napadom na Berlin je bil na 9. oktobra, ko so bombardirali tovarne v vzhodni Prusiji, -o- Država Ohio redi dokaj živine na farmah " Washington.—Poljedelski tajnik Wickard daje v javnost sledeče številke, kar se tiče živine na ohijskih farmah: 1,138,000 govedine, 4,243,000 prašičev in 2,053,000 ovac. -o- Zadušnica V torek ob 8:15 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Karolino Volk v spomin prve obletnice njene smrti. Važna seja Jutri zvečer ob osmih bo seja Euclid Rifle kluba v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pedsed-nik urgira veliko udeležbo. Ne vidi potrebe za mobilizacijo delovne sile v Ameriki Washington.—Trumanov senatni odsek, ki je proučil delovne razmere v deželi, je izdal obširno poročilo, v katerem zatrjuje, da je pomanjkanju delovne sile v gotovi industriji kriva sama vlada. Odsek priporoča, naj bi bilo delavsko vprašanje centralizirano samo v eni vladni agenciji, ne pa v številnih, kot je slučaj zdaj. Trumanov odsek ne vidi potrebe mobilizirati delovno silo, kot je to priporočal predsednik Uoosevdi, Priporoča pa, da ;p„ sedanja razpoložljiva delovna sila uporabi in razdeli bolj pravilno in delovne moči ne bo primanjkovalo. Delavstvo se je izkazalo pri vojnem naporu dovolj dobro in ga ni treba dati v roke vladi. Delavec mora obdržati svojo svobodo. Stavke se bo preprečilo samo tedaj, če bodo sodelovale sporazumno unije, industrija in pa vlada. -o- Republikanci bi se radi iznebili Benderja kot svojega voditelja Več odličnih republikancev v okraju Cuyahoga se je v soboto zbralo na posvet in sklenili so, da je v dobrobit republikanske stranke, da dobi kakega drugega načelnika v okraju kot je kongresnik George Bender. Republikanci pravijo, da Bender kot kongresnik ne more posvetiti dovolj časa problemom stranke, kot se ne bi mogel posvetiti stranki nihče, ki ima tak urad, kot Bender. Znano je, da so hoteli kon-gresnika Benderja že večkrat vreči z sedla, tocla ta se je znal vedno obdržati na vrhuncu. -o- Kunuite vojno hnnde! Očiten spor je nastal med Hrvati Washington. — Urad za vojne informacije sporoča neko vest iz Švice, da je med hrvaškimi kvi-zlingi nastal velik spor. Pri vladi so neprestane izmenjave radi osebnega spora med Paveličevi-mi pristaši, ki so razdeljeni v tri skupine. Tedenski koledar za racioniranje KONZERVE — Zelene znamke K, L in M iz knjige 4 so veljavne do 20. marca po njih originalni vrednosti. Plave znamke A-8, B-8, C-8, D-8 in E-8 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so v veljavi od 5. marca do 20. maja. MESO, sir, sirovo maslo itd — Rujave znamke Y in Z iz knjige 3 sta veljavni do 20. marca v originalni vrednosti. Rdeče znamke A-8, B-8 in C-8 iz knjige 4, vsaka za 10 točk, so veljavne do 20. maja. SLADKOR — Znamka 30 iz knjige 4 je veljavna do preklica; znamka 31 je veljavna do 1. aprila. Znamka 40 kupi 5 ekstra funtov sladkorja za prezerviranje do 28. februarja 1945. ČEVLJI — Znamka 18 iz knjige 1 je veljavna do 30. aprila; znamka 1 "airplane" iz knjige 3 je pa veljavna do preklica. GAZOLIN — Znamka 10 iz knjige A je dobra do 21. marca, vsaka za 3 galone gazolina; B-l in C-l, vsaka po 2 galoni gazoli-na, B-2, B-3, C-2 in C-3, vsaka za 5 galon gazolina. KOLESA — Knjiga A mora dati pregledati kolesa do 31. marca; B do 30. junija, C do 31. maja; komercijalna vozila Vsakih 5,000 milj, ali vsakih 6 mesecev, kar pride prej. Velike formacije ameriških bombnikov in bojnih letal, ki so razbijale po vzhodni Nemčiji, so se morale borili s snežno nevihto; 14 bombnikov in U bojnih letal se ni vrnilo z napada. KAMPANJA ZA RDEČI KRIŽ JE V POLNEM TEKU; VSAK NA I POMAGA Na tisoče požrtvovalnih oseb, ki vršijo domoljubno delo in nabirajo prostovoljce prispevke za Rdeči križ, gre od hiše do hiše, da pomaga zbrati $3,000,000, katera kvota je določena za okraj Cuyahoga. Ni treba še posebej poudarjati, kako veliko defo vrši organizacija Rdečega križa, najsi bo zunaj na bojnih ffpntah, v ujet- niških taboriščih, ali pa med potrebnimi na domači fronti. To j humanitarno delo more pa Rdeči križ vršiti le, če dobi denarno pomoč od naroda. Kadar vas obiščejo pooblaščene osebe za Rdeči križ, sprejmite jih prijazno in dajte po svoji moči. Za vso deželo je letošnja kvota za Rdeči križ $200,000,-000, j tednik Jack & Heintz Co. pozivlje svoje t delavce, naj ne volijo Roosevelta ;f e'atid A Pt'je , ' u—V soboto ve- J l,3oo V hotelu Carter C & H • Uslužbencev firme lotili!"12' ki izdeluje voj-r(l°fil fyjJ..?1 vlado. Tem je )JWp0r. la.m Jack, predsed-1 danea8Clje' ki zatrjeval, jil V1ade V .^ushin&tonu na iijo naJvečja avtokraci-,fetc jeJe 8Vet še videl. direktno pro-C^elta'Tminu Predsednika F1 Je izJavil na- Mhi\\P uslužbencem, da t,1 svojo svobodo, ako M W 'IN w vladi. Delavci so ft Vi Stost« tem besedam. Ni 1 tistimi, ki bo-'>, če ? glasovnicami odlo-Viin m° imeli na vladi 1 dem okracijo, s^^jla se zbudimo iz ; S^ih naselbin ' 4 V;?' M°nt. - Dne 22. ] > VRomrla Frances Mla-j ,< ^iuhi let in r°jena »al' f* LS S?111- v Ameriki J'e ' V let in zapušča šti- < lSi Atiek,- so Pri vojakih in 1 d-| ; na Angleškem) in j # N 0 n id: tN>ti' Dne 21 • febru- : * Je P°nesrečil : 4 Saj ' star 51 let. Pa- J lri dok i Cevljev globoko v i / f > da J'e tako težke po-£ fe J® dr»gi dan umrl. ijiji j. !. lz Hrvaške in v l$Kata1Vel 41 let- Tukaj jSo 111 sestro. 4 Jakše' ki je % >ji, ifiSkl armadi na No-^ I ^asK-P° urad"em obve-% iv ^ai 8t0na pred krat-% i. jo- ft U-mrl za vročinsko i je bil v Full_ ' ih 1 v Vn ,thlcaga, ki je ' zapušča maji SStrr0-—- 11V ^ododali ladje 2 Jlh tovorne ladje, >a Angl"a H b >etie ?adcu Francije, I il* naro ,Irancoskemu ,od-Ht' Udi!11,0 osvoboditev v e b° Cavo in tudi po->jn anco8ka< Toda do V bodo v službi za- . di lob 6:30 bo iz-/ V" si Slovenske > Vi Worji naj bodo A Stfee Ameriki, kupujte I znamke. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBBVEC. Editor) 8117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents __ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ______________ No. 54 Mon., March 6, 1944 Opis drame "Trnjeva krona" Klaverno slepomišenje ......................u ,..,................................. Do danes je izšlo v Ameriki že večje število knjig, brošur in pamfletov, v katerih se razmotriva o vprašanju, kaj storiti z Nemčijo po vojni. Pisatelji in pisci tega gradiva se ločujejo med seboj v dvoje miselnih šol: v one, ki zagovarjajo 'trd," in one, ki zagovarjajo "mehek" mir za Nemčijo. Toda ti pisateJji pričenjajo z napačno točko — katero ne tvori Nemčija. V teh delih je predvidevana totalna zmaga politično združenih narodov, katerim bo vprašanje Nemčije največje važnosti. V resnici pa ni billo nemško vprašanje nikoli glavno vprašanje. Nemčija je postala največji svetovni problem in najhujši glavobol samo zaradi izjalovitve sporazumov med zapadnimi državami in Sovjetsko Rusijo. In tako bo tvorilo zopet jutri glavni problem ne Nemčija, temveč vprašanje odnošajev med zapadnimi državami in Sovjetsko Rusijo, v kolikor se ti odnošaji tičejo Nemčije. Varnost Sovjetske Zveze je vsebovana v miru. Mir pa je — tako po mnenju Stalina, kakor po mnenju našega državnega tajnika Hulla — nedeljiv. Mir za Sovjetsko Rusijo ne pomeni malih vojn, ki bi utegnile zaviti v svoje plamene tudi njo samo. Mir, ki pa bi bil v resnici samo — recimo — desetletno premirje, ne more pomeniti nobene prave varnosti. Zato morajo biti cilji Rusije sledeči: 1. Nemčijo se mora spraviti v Doložaj, v katerem ji bo nemogoče organiziranje nove vojne proti Rusiji, in, 2. nobena druga velesila ne sme nikoli dobiti prilike, da bi vporabljala Nemčijo ali del Nemčije v vojni proti Sovjetski Rusiji. Drugo vprašanje bo postalo mnogo važnejše kot prvo. Pet in dvajset let bridkih izkušenj je prepričalo Sovjetsko Rusijo, da kjerkoli so zelo reakcionarne vlade, domi-nirane po imperialističnih ali kartelsko-monopolskih interesih, ki so tradicionelno sovražni Sovjetski Rusiji, tam je stalna nevarnost obkroževanja Sovjetske Rusije in končno nevarnost eventualnega napada nanjo s pomočjo raznih incidentov, ki prizadevajo izprva male dežele, potem pa tudi velesile. To je sovjetska miselnost, katere resničnost potrjuje, žal, mnogo dokazov. Iz te miselnosti se poraja sovjetska zahteva, da države, ki meje na Sovjetsko Rusijo, ne smejo imeti anti-sovjetskih vlad ter socialnih struktur, ki bi jih dominirale antidemokra-tične sile, katere bi javno ali tajno podpirale Rusiji sovražne vlade v bodočnosti. Ta miselnost vključuje tudi Nemčijo, ki je skoraj soseda Rusije. Sovjetska Rusija si želi stalnega miru z zapadnimi državami, ki so edine, ki jo po tej vojni lahko ogrožajo. In sovjeti vedo, da bodo morali na tej točki skleniti kompromis. Oni vedo, da bi radikalna Nemčija pomenila izziv za zapadne države. Rusi dalje vedo, da bi pomenila boljševiza-cija Evrope korak proti vojni, ne pa proti bodočemu miru. Toda prav tako so Rusi po zgodovinskih dokazih prepričani, da bi tudi reakcionarna Evropa pomenila korak v smeri proti vojni, ne pa proti miru. Kompromis more torej pomeniti samo to, da se pusti demokratskim državam kontrolo nad pilutokratičnimi in milita, rističnimi interesi. Še v teku letošnjega leta bodo imeli sovjeti absolutno vojaško superiornost v Evropi. In nihče ne pričakuje, da- se bodo pustili Rusi izmanevrirati iz te superiornosti zato, da dobi anglo-ameriška sila popolno svobodo svoje politične akcije. Sovjeti so po vsej priliki pripravljeni za dosego miru omejiti syoje operacije v Evropi, toda to samo proti kompenzaciji ali odškodnini. Ta odškodnina pa bi bila v Evropi, ki bi ne bila po naravi svoje socialne strukture sovražna Sovjetski Rusiji. Sovjetska Rusija ima zaupanje v našega predsednika Roosevelta, ki si tudi želi stalnega miru. So pa tudi dokazi za domnevo, da Sovjetska Rusija nima takega zaupanja do našega državnega departmenta ali do angleških vladnih institucij, v katerih področje spadajo državne zadeve, ker je v teh institucijah zaznamovati gotove antisovjetske tendence. Rusija ima dovolj razlogov za svoj dvom. Vzemimo, na primer, samo položaj v ItaJiji, kjer so izročile ameriške in angleške okupacijske oblasti v južni Italiji vso civiino administracijo v roke italijanskega kralja in maršala Badoglia, ki sta znana kot stara nasprotnika Sovjetske Rusije. Toda pojdimo dalje! Ako bi bila poražena Nemčija razdeljena ter bi bile v onih pokrajinah Nemčije, katere bi zasedle anglo-ameriške čete, poklicane v živžjenje vlade, katerim bi biji postavljeni na čelo nemški Badogliji, mora biti vsakomer jasno, da se Rusija ne bi počutila varne. Čim bi se Rusija prepričala, da imata Anglija in Amerika kake sli-čne načrte z Nemčijo, tedaj ni dvoma, da bi podvzela glede Nemčije svoje lastne korake. » Kupujte vojne bonde! (Priredil J. S.) (Nadaljevanje) "Še kaj napišite o tej igri, da bomo bolje razumeli 26. marca 1944 v S. N. Domu na St. Clair-ju in da bo večje zanimanje!", so mnogi želeli. Prav rad, saj gre za dobro stvar, ko s tem vsaj nekoliko odpomoremo strašni preiskuš-nji naših sester in bratov v Sloveniji. In to je tudi eden izmed glavnih vzrokov in nagibov, da so se lotili newburski igralci te pretresljive drame. Kakor smo že omenili, se vrši ves potek igre v Pilatovi palači ob času Kristusovega trpljenja in smrti. Iz števila igralcev — sedem samo — pa vsakdo lahko razume, da so si igralci nadeli težko nalogo, pa j naj bo posameznik ali v skupini, predstaviti občinstvu čas in okolje velikonočnih dni, ko je zavist in sovraštvo judovskih starešin v smrt obsodiio Jezusa iz Nazareta. V tem se je pisatelju te igre dobro posrečilo, ki pa za prednašanje te drame zahteva dobrih igravcev, zmožnih tako v besedi, nastopu in mimiki. Pa igralci te predstave so vsi .zaposleni tudi v tovarni z napornim delom po osem in več ur čez dan ali pa ponoči, poleg opravil doma. Če to premislimo, jim moramo čestitati za njih požrtvovalnost in dobro voljo, da so se lotili te drame; saj za nastop je zahtevala "Trnjeva krona" vsaj trideset večerov za vaje in morda še več. Tu pa nismo še všteli časa za napravo odra. Vsak igralec bi gotovo rajši te večerne ure, dve, ter včasih še več ur v pozno noč, preživel v krogu svojih domačih, družine, prijateljev, kot pa hoditi na vaje v mrzlo noč ter en in isti prizor večkrat ponavljati radi "sitnega" igrovodje; nevoljno čakati na prostovoljne in neprostovoljne zamudheže, ter prenašati v največjih "mukah vročino dneva" za nastop. Kdor teh prijetnosti sam ni poiskusil, ne more ne verjeti, ne razumeti, koliko truda in znoja zahteva samo ena taka predstava, le za par ur časa na odru. Malo smo zašli! Izbira med dobrim in slabim, je glavni poudarek v igri. Tako se nam predstavljajo osebe. Pilat, rimski poglavar, kdo ne pozna njegove igre, kdo še ni slišal vprašanja, ki ga stavi obsojencu Jezusu med obravnavo: "Kaj je resnica?" Pilat ve in prizna, da je Jezus nedolžen, pa iz strahu potrdi judovsko smrtno obsodbo. Pri tem mu pomaga njegov osebni svetovalec Kor-neli. Boj med slabim in dobrim! Pisatelj pa v igri postavi pred oči gledalcev še drugo borbo. Na eni strani: ljubezen, hvaležnost, resnica, poštenost; na drugi: surovost, lahkomiselnost, prevzetnost, ča-stihlepnost. — K Pilatovi igri je vrinil pisatelj drame na spreten način še ljubavne zapletla je med Štefanom, Maro in Klasijem. Štefan je Jezusov učenec, ki sledi svojemu Mojstru z vso ljubeznijo in verno vdanostjo do smrti. Mara je dvorna služabnica Pilatove žene, pravi in značilen tip versko fanatičnega Juda. Vojak rimskega namestnika .je Klasi j. V njegovem nastopu so zarisane značilne poteze oblastnega in častihlepnega Rimljana ter surovega in brezsrčnega prosta-ka. Ljubko dekle v Pilatovi palači, to je Mara, je bila zaročena s Štefanom. A kljub brezskrbnem in mladostnem življenju beremo v njenih očeh nemir .negotovost, kot bi ji nekaj težilo srce, in jo preganjala žalost in turobne misli. Eden izmed vzrokov tega nemira je Štefan, ki v igri edini zagovarja in predstavlja Jezusov nauk in njegovo božje poslanstvo. Radi tega so se trgale vezi ljubezni v Marinem srcu, da se vedno bolj ohlaja Mara za Štefana. Judu je njih vera vse! Večkrat pa le iskanje smeti v jajcu. Zato se je iz tega izrinila farizejska hinavščina, katero je Kristus tako temeljito ožigosal. Tako jih .je primerjal s pobeljenimi grobovi, ki se kažejo na zunaj čedni, na znotraj pa polni mrtvaških kosti in trohnobe, nazivija jih s kačami, z gadjo zalego. Vsa njih vera je le na zunaj, v srcu pa gniloba, zagrizenost, zavist, sovraštvo, maščevanje, to kar je privedlo Kristusa v smrt. Ko govorimo o Mari, si ne smemo predstavljati v njenem nastopu farizejske zlobnosti. Mara, služabnica v Pilatovi hiši, je v vsej igri odkritega značaja; vendar pa zelo zagrizena v svojih predsodkih. Prav tako je tudi dosledna v mnenju, kot so se njeni sorojaki predstavljali o bodočem Mesiji — Od-rešeniku. V njenem srcu je dozorelo neizpodbitno prepričanje, da bo Mesija nastopil kot mogočen zemeljski kralj. Da bi bil Jezus iz Nazareta Mesija, se ji je zdelo bogoklet-stvo. Radi tega ne more deliti ljubezni s Štefanom, ki ne taji, da je učenec Jezusov, Mesije, tesarjavega sina iz Nazareta. (Dalje prihodnjič.) Zaključno poročilo 4. vojnega posojila, slovenske sekcije v 4. diviziji Kampanja za prodajo vojnih bondov'četrtega posojila se je uradno zaključila z zadnjim februarjem. Seveda, vsi vemo, da bondi se kar naprej prodajajo, dokler bo v teku vojna, toda za četrto posojilo je sedaj kampanja zaključena. V četrti diviziji je bila za-popadena naša slovenska naselbina, to je St. Clairsko okrožje. Ta divizija je segala od 30. ceste severno do Payne Avenue in naprej do Gordon parka in vse skozi do Wade Parka in 105. ceste. Predsednik vse te divizije je bil Mr. Paul Schnel-ler, tajnik St. Clair Savings in Loan Co., ki posluje na 63. ce-' sti in St. Clair Avenue. Podpredsednik je pa bil Mr. Anton Grd i n a, predsednik North American Banke. Oba odbornika sta bila zelo aktivno zain teresirana v izid te kampanje in nista čakala samo na svojih bankah za kupce, pač pa sta šla tudi oba aktivno v kampanjo. Slovenci smo že take vrste ljudje, da nas marljivost ne opusti, zlasti ne, kadar je tre ba rokave zavihat. Zato naj bo na tem mestu izrečena naj prvo najlepša zahvala tema odbornikoma, Potem smo prišli na vrsto pa drugi, ki smo imeli veliko nalogo, namreč agitirati od hiše, kar je zelo nehvaležno delo. Vendar to nam je bilo naročeno od višjih inštanc in tako se je tudi izvršilo. Zato je na mestu, da se javnost obvesti, koliko so doprinesli ti obiski, od osebe do osebe, in od hiše do hiše. Torej naši tirni so prinesli 613 naročil za bonde, v znesku $199,075.00 in na slovenskih bankah so prodali za $201,000, kar znese skupaj nad $400,-000.00. To je zelo lep dokaz naše domoljubnosti in smo zopet pokazali, da smo v praksi zavedni ameriški Slovenci in Slovenke in kot taki delamo tudi na vse načine za svojo novo domovino. Večinoma naših ljudi je zaposlena v vojnih industrijah in na tisoče in tisoče naših najbolj hrabrih junakov bodisi v armadi, mornarici, marinih ali v letalskem koru so Slovenci in Slovenke. Naši ljudje znajo tudi štediti in dati denar tja, kjer največ zaleže. Posebno radodarni smo pa pri akcijah, ki služijo za osvoboditev naše st^re domovine ter za ohranitev demokracije. Pra- vilno je, da pridejo še enkrat v javnost imena tistih, ki so pridno delali v tej kampanji. Naj prvo naj pride na vrsto naš ženski sjTol: Mrs. Agnes Trebar, 12811/2 E. 55 St., ki je sama obiskala do 500 družin, potem Mrs. Anna Pavlovič, 5909 Prosser Ave., kateri so pomagale Mrs. Frances Brancelj, Mrs. Josephine Trunk, Miss Agnes Klemenčič in Mr. Greek; Mrs. Julia Bre-zovar, 1173 E. 60 St., in pa Mr. Fifolt, ki sta bila zelo pridno bila na delu. Mrs. Anna Tomšič, 1193 E. 61 St., je šla tudi vrlo na delo, kot je edini način do uspeha. Mrs. Emma Haller, 1197 E. 71 St. (prej Kresse) se je tudi trudila na vso moč, da je bila večja kupčija in pomagali sta ji Mrs. Anna Bandi in Mrs. Hary Te-kavec. Dan za dnem sta bili pridno na delu Mrs. Helena Mally in Mrs. Anna Fortuna, dalje Mrs. Jennie Krager, 1193 Addison Rd., ki tudi ni odnehala, dokler ni obiskala vse družine v njeni okolici in tudi Mrs. Frances Kodrich; Mrs. Mary Oto-ničar se je tudi pridno potrudila. Med našimi vrlimi moškimi je bil na prvem mestu Mr. Joseph Fifolt. Potem, Mr. Louis Zelle, Mr. John Sušnik, Mr. John Gornik, Mr. John Tavčar, Mr. Leo Kushlau, Mr. E. Willis, Mr. Jaffe in Mr. Joseph Er-delac, ki se je zlasti odlikoval med Hrvati. K sklepu ne preostaja drugega kot izraz najlepše zahvale in priznanja vsem, ki so bili aktivni v kampanji, kakor tutli vsem tistim, ki so kupili bonde, ker pri izidu govorijo glavno številke in te številke bi ne bilo mogoče doseči brez skupnega sodelovanja vsega naroda. Častno ste se odrezali! Nihče ne ve, koliko časa bo vzelo predno Do razglašena prihodnja kampanja. Ako bo kmalu kcpnec vojske, kar vsi upamo, potem zna biti tudi konec tem kampanjam, če bo pa treba zopet na delo in zopet poseči v svoj žep, bomo pa tudi to zopet storili, ker se zavedamo svojih dolžnosti kot pravi ameriški slovenski narod. Z hvaležnimi pozdravi, Albina Novak Poziv na narod! Huda zima v Wyomingu Rock Springs, Wy<».—Zimo imamo tako hudo, da je ne pomnijo niti stari naseljenci tako hude. Že od božiča sem, prav nič ne odneha, snega smo že dobili za tri zime in za tri ga pa še bo. Najbolj čudno pa je, da ni nobenega vetra, kakor je bilo to navadno. Ponavadi je vedno pihal veter in pomedel sneg 11a kupe; 110, saj je pa tudi dobro, da ga ni, drugače bi ne bilo za prestati. Toplomer kar najraje kaže 10 stopinj pod ničlo. Ta sneg, ki ga toliko zapade pri nas, naj bi raje zapadel v hribih in po rančah, cla bi bilo spomladi in v poletju zadosti vode za rast in živino, kajti našim vrtovom ne bo s tem prav nič pomagano, ker jih bomo mogli vseeno vsak dan sami namakati. Bolnikov imamo vedno dovolj in tudi smrt se oglaša sedaj tu in zopet drugje. Tudi od nas je že precejšnje število fantov in mož pri vojakih in jih še vedno kar naprej kličejo. Tudi naš ženski svet se je že odzval klicu vojne. Bog daj vsem zdravja in srčnosti, da bi lahko prenašali vse trpljenje in se zopet srečno zdravi vrnili na svoje domove in da bi se že skoro kaj pokazalo za skorajšnji mir — mir, ki ga svet tako potrebuje in tako težko pričakuje v vsej svoji zbeganosti in razsul u. Pomagaj Bog in Kraljica miru. • Želeč veliko novih naročnikov Ameriški Domovini, vas pozdravlja, Zastopnik V Clevleandu se je organiziral pripravljalni odbor, kateri si je zadal nalogo, da pripravi vse potrebno za izvolitev Frank J. Lauscheta za guvernerja v državi Ohio. Namen tega pripravljalnega odbora je organizirati vse naselbine, kjer žive Slovenci in bratje Hrvatje v območju države Ohio. Vedno je tako, da nekdo mora pričeti. V torek večer se je vršil v hitrici sklican sestanek slovenskih in hrvatskih rojakov, kateri so sporazumno z merodajnimi faktorji organizirali odbor, ki se imenuje "Lau-sche for Governor Campaign Committee, Slovenian and Croatian Section." Na temu sestanku je bil organiziran odbor, katerega naloga je, da po naselbinah organizira kampanjske celice, ki imajo povezano delovati s centralno organizacijo s sedežem v fclevelandu. Za sodelovanje bodo napro-šeni naši agilni narodni delavci, ki so se ob vsaki priliki, kakor tudi pri bratskih organizacijah pokazali uspešni agitatorji in najboljši propagandisti. V naši sredi imamo promi-ndntne profesioniste, duševne in kulturne delavce, ki bodo z navdušenjem stopili na plan in dvignili guvernersko zastavo, na kateri se bo kristalilo ime sina naše krvi, ime, katero uživa pri vseh plasteh našega in tujerodnega naroda globoko spoštovanje. K sodelovanju se bo poklicalo slednjega Slovneca in Slovenko in slednjega brata Hrvata in sestro Hrvatico. Na mah vsi skupaj moramo postati ena sama velika družina razžirjena čez celo državo Ohio. Preiskali moramo vsak kotiček v državi, kjer žive naši ljudje, da v primarnih volitvah izvršijo vele-važno narodno dolžnost, da volijo za Frank J. Lauscheta za guvernerja. Prva naloga vsakega našega človeka je, da je pri volilnem odboru svojega okraja registriran. Še večje navdušenje ne pomeni nič, če pa ne moremo za kandidata voliti. Naproša se vse one, ki so pripravljeni za Frank J. Lausche-tovo izvolitev delovati, naj pismeno ali ustmeno prijavijo svojo pripravljenost. Nik d o naj se ne posluži ničevega izgovora češ "nikdo me ni vprašal." Vprašaj se sam in postani prostovoljec, kakor je postal vsak oni, ki je akcijo pričel. Ne bi bilo lepo niti nasproti narodu pošteno, da bi se pustil prositi za to, kar bo tvoj in moj ponos dvignilo. Kdor se z praznimi izgovori od skupnega dela odteguje, ni za narod in toliko manj prijazen ideji, da bi Frank J. Lausche postal guverner države Ohio. Pripravljalni odbor toplo apelira na zunanje naselbine, da se odboru javijo vsi oni, ki so pripravjeni pri velevažni kampanji po svoji moči sodelovati. Ne odlašaj za jutri, prijavi se še danes. Odbor potrebuje slednjega našega človeka. Rojaki in rojakinje, glave po koncu. V Ameriki se je pričela pisati nova in za naš narod častna zgodovina med časom, ko nam je rodna zemlja v prah poteptana jn z nedolžno krvjo v potokih preplavljena. Lausche for Governor Committee, S. &C. Section, 6106 St. Clair Ave', Cleveland 3, Ohio. Joško Penko, tajnik P. S.: V odbor za organiziranje centralnega in širšega kampanjskega odbora so izvoljeni sledeči: Frank M. Surtz, pred-.sednik; Daniel Stakich, prvi podpredsednik; John Rožanc, drugi podpredsednik; Joško Penko, tajnik; Ed. Kov'acic, blagajnik; John H. Gornik mf. in John J. Prince nadzornika. Temu odboru bo dodanih še nekaj članov, ki bodo tvorili akcijski odbor. iiwm tj afi; Pri spravljanju k P°J bilo slišati iz vseh J stokanje in jamranje* 11 od strani onih, ki so i"1®! težave priti z rokami Ker Kushlan svoje kenlJ povsem moderniziral 1®. z vsem potrebnim, ni®9'® ni gostje na razpolago ' potrebnega zajca za s čevljev. Tega mu konf* tudi ne smemo zamerit« pe ni opremljal za sp'° riško javnost, bi rek^ največ zase. Gotovo da bo imel kdaj to iz^j da bo prenočeval take^ si radi okorelega kriz3' ' največ slučajih) radi ča, ne morejo sezuti čeV^ sodelovanja silnega velikega prizadevanja in zunanjih velesil, , človek, ki ne nosi P izredno velike živilske ^ nima pri obuvanju ali5 nobenih neprilik. SK ^ odveže trakove, dvakr , s prsti in čevlji zleteP0! ali oni kot. Vse drug^. ima pa oni z veliki"11 , čem, v katerem pr®Žv . hane piške v prijaZ .f par ducatov stekleni F :ii v tej kategoriji, j* ^ je hudo na svetu. • ste, -če vam povem sl ga ljubljanskega ja. Ko je šel nekega ^ lenburgovi ulici, je ga fantiča in mu PrlJ ^ "Na, fantek, tukaj in\ poglej, če nimam 1110 ^ nih čevljev." Med ^ očmi in med čevlji J®, reč zasedeno strateg janko tako obilen 11 mu je bilo nemogoč jih lastnih čevljev, .j Nekaj podobnega^, z nekaterimi člani 11 j eije. Ker sem človpj ram opravljati Uuy ruj, zato tudi ne ^ , benih imen, ampa* .flj , omenim radi zg°d°v y sti, da jih je bilo, ^ stegovali in žagan J čevljem in skušali trakove, da bi si j1^,s enem izmed tova11^,-; I opazil, da mu ab^^ mogoče z obema 1 \ doseči čevljev, za),0J.jjfi na stol, se z eno drugo je pa široko < j : zaletu s parkratnup, čno ujel konec z»v ^ ka in potem srečn° 1 štebalov. ^jU ; Upam, da bo i 1 pe, vzel te besede 11 ■ jih bo čital ter za ' 4 ; odlični obisk pnPr f 1 steljo zajca. Ak° V " potem bi bil na svet, namreč, da ^ j' > gostje najprej se^ > tem pa šele sedli * < 1 skam 111 pivu. . $ i "Pa vseeno se ^ ^ • v tej kempi nekaJ f ■ pripomnil Jim, < ■ drajsal drugi čeVe 1 • ni kot kempe. $ i "Seveda, zdaj ■ in nacedili, ko ste^, l marjašu, ko sem .. m , tako prijetna l'ežlJ U t začeli pa zabavlja1 - > štibelca gazda / "Saj ne m^V . popravi Jim, pravi, da tega vec ^ ključih po stari »avadi in to manjka, da bi se teli," d, "gur," intorni1'3 J ■ odeje., "še tega ' Roženkranc V r0 .ef pa na zadnjo ur0 " , ne pa na ples." ^ % "Mir dajte, P» ^ ^ plozal tedaj h*11 V ° upihnjj petrolejko .ojfcr fej je befel, j se, zato smo 8'a. {K^K.' šli nasproti velifc1 gj V'r'i' so se vrteli P° "'.^i' i noč,,kot bomo P° fttstran pragozda JAMES OLIVER CURWOOD: DELO DOBIJO DELO DOBIJO Ptiči Res je, videl sem že marsi-kakšne ptiče. Videl sem vodomca, kako se je lesketal nad temnimi gladinami rek; videl sem kraljevski polet orla nad snežnimi vrhovi gora in umetno letanje galebov nad ladjami na morju, kar spada pačfk najlepšim spominom mojega življenja. A tu imam v mislih vsakdanje, mestne ptiče. Dozdeva se, ko da je priroda začela izumirati. Že več let je minilo, odkar sem videl poslednjo taščico, poslednjega čižka, da celo poslednjo sinico. Le vrabcev in kosov ni manj — in pa golobov! Ti ptiči so se nekako privadili človeku in ga "vzeli na znanje"; tividli so pač, da jim njegova pričujočnost ni v na-potje. Je že tako, da v boju za "biti in ne biti" zmaga le tista žival, ki more prenesti človeka. Dobro, vzemimo za zdaj kosa ali drozga! Kos je domač do nesramnosti in človeka tako rekoč kar nažvižga. Ce bi mogel, bi ga še nakašljal ali bi ga s prsti požgečkal pod nosom. Kos ima svoj ograjeni rajon, ki si ga lasti. Ima smisel za družino in potemtakem tudi za zasebno lastnino. Kos z mojega vrta je lastnik štirih katastrskih številk ali četverih vrtov, kjer ima izključno pravico vleči gliste iz zemlje, razbrskava-ti gredice in ščipati popke cvetlicam. Kot strogi bigamist živi navadno v troje; tretji je hišni prijatelj, kak enoletni poha-jač, ki se ga zakoniti "mož" spomladi že kako iznebi. Spomladi izražajo kosi svojo zakonsko srečo naravnost priskutno in prav nerodno. Žvižgajo, kolikor jim grlo zmore, človek bi dejal, da od sreče, da bi vendar ves svet (zlasti pa spodeni hišni prijatelj) zvedel zanjo. Ves božji dan ji čebljajo in -se sploh nesramno in benega smisla za lastnino, je vndar lokalni patriot in s kričanjem in s psovkami plane na vrabce iz tujih ulic. Nima nobenega javnega zanimanja, cesta je njegov svet. Nerad je sam, vendar je nezmožen vsake družabne olike in se ne zna obvladati zaradi družb. Ima svoje gnezdo, vendar živi skupno s tolpo. Preveč je brezskrben, da bi se moglo razviti v njem kako samoljubje. Vsako konjsko figo si deli s tovariši, toda ne iz dolžnosti, temveč le, da bi se mogel s kom kavsati. Golob pa je ptič, ki živi samo v množicah. V jatah se golobje spreletavajo, da proizvajajo svoje vaje in se spet v jatah vračajo v skupni golobnjak. Njih skupnost ni slučajna. To ni navadna tolpa, ampak je celota enake vrednosti. Razen erotike nimajo golobje ničesar svojega in tudi nobenega osebnega zanimanja. Pričkajo se za kako golobico, nikoli pa ne radi kakih drugih zadev. Ker imajo vsi iste skušnje, nimajo kaj povedati drug drugemu in ničesar, s čimer bi se mogli ponašati. Golob ni bitje zase, ampak je del jate. Mogoče prav zato najde poštni golob s tako čudovito točnostjo spet pot domov, — saj, kaj bi pa počel v kakem drugem, tujem golob-njaku, ki ne spada vanj? Na svoj način uresniči golob neki svojski družabni ideal enotnosti. f Bržkone doseže s tem to, da si sam ničesar ne lasti, ampak je le še lastnina drugih. Mogoče ni bila sova, ampak je bil navaden, srednjeevropski čukec, vendar smo ga vsi imenovali sova. O sovah je splošno znano le to, da so nagačene in malo od moljev prezrte v šolskih kabinetih, kjer tiho čepijo na veji, strahovito smrdijo po naftalinu in služijo pouku mladine. Dalje jih še večkrat dobiš na ex-librisih, kjer sedijo na dremala pri vezenju. Bila je kar simpatična in neznansko starokopitna. Radi bi jo bili vzeli s seboj domov in ji odka-zali za bivanje polico v knjižni omari, vendar bi ne bilo lahko naloviti zanjo potrebnih miši. Zato smo šli po prstih od nje; spremljal nas je nevidni pogled njenih zaprtih oči. Čudno je, kako je kaka žival na pogled starokopitna, ko da nič več ne spada v ta svet. Takale sova je prav tako malo sodobna, je prav tako izgubljena in pozabljena, kakor so stari verzi ali tuja kita naših babic, j Kar nekam inako se stori človeku, če vidiš takle stvor. Glej, glej, torej je bilo le res, da so! nekoč nosili kite iz tujih las,: da so bile žive sove na svetu. . . . Kdo bi si bil to mislil . . . Iznenada se dobiš v drugem, neskončno starem svetu. Nemara pa tamle v ribniku zares živi povodnji mož v zelenem fraku? Mogoče se pa res prete-gava na soncu zakleta kača — princesa, z zlato kronico na glavi? Mogoče se bo pripeljal postil j on v rdeči suknji in nam bo prinesel pismo z modrim pečatom? V tem starinskem svetu je vse mogoče. Tudi sove in čuki so in druge skrivnostna priče, vendar je treba, da imaš oči odprte, da sove ne prezreš, misleč, da vidiš z mahom obrasli štor v travi. Uboga sova, mogoče je bila tu samo pozabljena; mogoče je izgubila pot za v starejši in manj moteni svet! Veš kaj ? Dal bi oglas v časopis: "Ptič, riemodernega mišljenja išče kotiček starega sveta. Ravna streha in hiša z radijem sta izključeni. Ponudbe pod šifro "Razvalina ima prednost" na upravo tega lista. Ta bi bila lepa, če bi ne bilo mogoče na tem svetu najti kotička, kjer bi bilo kaj prostora za sovo, za knjigo in za modrost iz Aten! (Češko: K. Capek) deliTdobijo -——__; OSKRBNICE Polil čas 5:10 popoldne do 1:4« zjutraj Šest noCl v tednu V mestu— 750 Huron Rd. nil 700 Prospect Ave. Plata »31.20 na teaen. Delni čas— 1588 Wagar Rd.. Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. PlaCa $9.90 na teden. Alio ste zdaj zaposleni pri vojnem delu se ne priglasite Employment Office oaprt od 8 zjutraj do 5 Dopoldne vsak dan razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. f he Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave.. Soba 901 (59) Stanovanje v najem V najem se odda stanovanje 5 sob v pritličju, garaža veliko podstrešje, velika klet, furnez. Vprašajte na 7703 Lock year Ave. (55) Dobra investicija Naprodaj je apartment na 316 E. 156. St. vogal Huntmere Ave., en blok od Lake Shore Blvd., 11 modernih stanovanj poslopje v izvrstnem stanju. Cena je $28,000. Za podrobnosti pokličite Lucille Walker, YE 5595. (Mar. 6, 8, 10) prav tako isamoljubno-srečno vedejo kakor je navada mladih zakonskih parov. Seveda, čim pridejo jajčeca ha svet, se zresni tudi kos-samec in začne svoji soprogi rekati "mamica." Zdaj pa zdaj tudi on malo posedi na jajčecih in nato brani s puhom porasle mladiče vprav zgledno skrbno. Kos ima čednosti družinskega očeta, je ja-ko prizadeven in, rekli bi, da tudi zvest. Zdrav samoljubnež je, dober oče in brezobziren uživalec svoje lastnine. Je tako rekoč ptič močnih komolcev. Nobene družabnosti ne pozna razen svoje družice. Popolnoma drugačna je nesramnost vrabcev. Vrabec je bolj ljudski ptič. Ker nima nobene svbje lastnine, se čuti spričo drugih vrabcev, da je enake vrednosti z .njimi in da so si tovariši; zato se pa tudi prička in pretepa z njimi. Njegova družba ni nič globlje organizirana. Vsi so en sam kup, mogoče ko kako stalno omizje ali klapa, ki jih druži le kako skupno drevo, kak skupni del mesta, skupne samice in prirojena klepetavost. Dasi nima no- dveh ali treh debelih bukvah, s čimer je izražena njih nenavadna, naravnost docentska učenost in načitanost. Tem večje pa je zato presenečenje za modernega, izšolanega človeka, če spozna, da je dobiti sovo tudi v živem stanju, v tako zvani prosti prirodi. Tedaj je bil celo sončen dan in dotična sova ni sedela na debelih bukvah niti ne na kakih grajskih razvalinah, kakor bi človek pričakoval, ampak je čepela na tleh v travi in je mirno spala. Od daleč je bolj sli-čila z mahom obraslemu, sivemu štrclju. Šele prav od blizu je dala od sebe nekakšen življenjski znak, ko je glavo okre-nila k nam, a menda se ji nismo zdeli toliko vredni, da bi bila oči odprla. "'Dala nam je vedeti," da jo obisk sicer j ako veseli, a naj le mirno gremo naprej. Zatorej si je niti nisem mogel natančno ogledati in tudi ne videti, kakšna so njena ušesa in ali ima zares plezalni prst in ali je zares brez golše? Splošno me je spominjala na kako majhno, debelo gospo v sivi pelerini, ki je za- tapc0 VAS POTREBUJE, DA NADOMESTITE MOŠKE, KI ODIDEJO V OBOROŽENO SILO Zglasite se dnevno 8:00 zjutraj do 5 :G0 pop. ob sobotah do poldne Prosta vožnja z busom od konca Euclid Ave. poulične do Employment urada thompson aircraft products c0. 23555 EUCLID AVE. c g e DOM najboljših delavskih pogojev v (LEVELANDU nujno potrebuje moške m ženske Plača od ure med najvišjimi 48 do 60 ur Različna dela. Ako niste izučeni, vas bomo nii trenirali Oskrbovalci materiala in PAKERJI t Delo znotraj in zunaj STROJNI OPERATORJI MACHINE TOOL in SHEET METAL Plača od ure ^ The White Motor (o. 858 E. 79. St.' pri St. Clair Ave. (57) WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah Prijatel's Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68tb ENdicott 4213 Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna cleveland GRAPHITE BRONZE CO- (March 6, 8, 10) VOJNO DELO Vzamemo moške za strojno tovarno Učence in težake 58 ur na teden THE OHIO PISTON COMPANY 5340 Hamilton Ave. (59) Konvoj je varno prispel. — Visoko nad pristaniščem Rio de Janeiro v Braziliji plovejo trije White Martin Mariner mornariški straini bombniki potem, ko so varno spremljali konvoj do cilja. Spremljevanje zavezniških konvojev iz brazilskih lulc je tudi ena izmed nalog naše mornarice. Mill Wrights Mill Wrights pomagači Elektrikarji Težaki 60 do 80 ur na teden Najvišja plača od ure, povrhu overtime Zglasite se v Employment Office 8:30 zjutraj do 5 popoldne National Aluminum Cylinder Head Co. 3430 E. 93. St. Med Kinsman in Union Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 4& ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V&C na uro Ženske 62^c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na I Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (55) Delo dobi ženska da bi prala in čistila 2 ali 3 dni v tednu. Plača 50 centov na uro. Vprašajte Mrs. Turk, 27226 Mallard Ave., Euclid, O. (59) IV 3153. (56) nego oprezni in plašni, a sove so se skrile globlje v gozdno temo in so postale premetenej-še. Roger je vedel, da se ljudje, gospodarji divjine, vračajo z vseh kupčijskih postaj v svoje koče in k svojim pastem, ter je nadaljeval svojo pot tem pre-vidneje. In potujoč tako dalje in zroč na dim iz dimnikov ter poslušajoč različne zvoke, je pričel misliti na to, kakšne iz-premembe so po petero letih nastale med ljudmi Žolte ptičke. Morda jih je zadela nova nesreča, daljša zima gladu in umiranja . . . Morda je končno Žolta ptička že mrtva? Tri dni sta počasi stopala po razklanem nabrežju Wollaston-skega jezera in zla slutnja ju je morila, ko sta dospela do mest, kjer so Indijanci navadno ribarili. Bila so opuščena, ker povsod so bili sledovi črnih medvedov, in Pik je zasledil dvoje teh zveri, velikih in smelih, ki sta po nabrežju iskali ribjih odpadkov. Uro pred zatonom sta dospela Roger in Pik do roba ploščatega brega, kjer so se indijanski otroci igrali po belem pesku. Med otroci je bila neka žena, ki se/je igrala in smejala ž njimi. Bila je visoke, vitke rasti, v krilu iz mehke srnčje kože, sezajočem ji le malo preko kolen, in z dvema blesteče črnima kitama, ki sta vihrali kakor dvoje trakov, kadar je tekla. In tekla je zopet, ko sta jo zagledala, tekla pred zasledujočimi jo otroci. Ko pa se je obrnila in se jima približala, je osupla vzkriknila. Pik je opazil njen prestrašeni obraz in njene raz-rogačene črne oči. V tem trenotku jo je poklical Roger: "Žolta ptička!" Pri'stopil je k nji in strmel, kako malo so se poznala na nji minula leta. Žolta ptička mu je podala obe roki in obraz ji je žarel iskrene radosti in sreče. Pik je ugibal, kaj pomen j a vse to in je ogledoval pozorno kopico majhnih indijanskih otrok rjavih obrazov, ki so se gnetli okoli njega. Neko dekle je stopilo iz gošče vrb za njimi. Bilo je, kakor bi prišla še ena Žolta ptička— iste vitke, mične rasti, istih ža-rečih oči, a nekaj mlajša od Nade. Pik je videl prvič Solnčni oblak, hčerko Žolte ptičke. In v istem trenotku je imel rad Žolto ptičko, kakor bi v tej ženski nekaj budilo v njem posebno zaupanje in vdanost. MALI OGLASI Stanovanje se odda Odda se stanovanje 4 velikih lepih sob na 15929 Saranac Rd. (54) J Je vž'gal Roger vedno Majhen, a mesto da bi av -Vtreljal> ji zvečer fpotnv uZanke in je lovil ribe ej °klh' Ponoči sta spala tel milJe ali še dalje t ska' kJer sta si bila sku- sna ° večerjo. A tudi iravr je bil pik vedno k itf"se °b naj-jemin7 kakega zgiba. Je- >ik "a ena sama noč, da a«jem bil i2trgal s tihim lja j sv°jega gospoda iz koval" ger je P°tem etim b Plštol° v roki in z j b.Pogledom in sluhom, bi Se 0rožje uporabil, ji Policijski rdečesuk- lIcKav a p°javili- te^a hitel S&m ni dobro vedeL Se . m več tako dalje, od- ^ ŽnHdl0Či1' da P°jde k wr Ptičke- Le trudil ada 1; T^ati si vedno, da j et0v"JIm- In posrečilo se : ce]0 p-lSih tako> da je str" sv0je ' kadar je opazo-arja g0spoda. kako se 2 nekom, ki ga tu ni ie P VSe ]' ger P'ka vzga-- do' diha> mora mo-tr razi mere!" mu je itorjg tgal- "Toda greh je, o-le d'. dar ne moraš. Vi-% 7eV° z divjo trto, mo-^li cf n estje' kako se ovi-Uuši J; ,. kakor gad? Ta tlrev n''° v tem drc" 1 trtu (i°i Pragoma pogine. aftia žjv le to, kar mora, 6Vjše1- ^eni pa je drevo ">. jn °d trt, zato jo pre-je, uVečer bova jedla i ebičkp i ! ' da . Ke, ker morava | Ha Va> Razumeš?" a Piku to dosti je in njegovi H j* ■ V nje- , Je Počasi utrjala • Po je zl°ein ubijati Sngllezdih- Začel je, ^ti s', da je sramotno, ^ nil ega' neg0 je • Wma povoda za na- ^ goičakal migljaj 111 ?°da v tej smeri. So?.' mladi i" napol X t me«eca avgusta ' ee b. razumno in raz-h. h Vm * PO načinu oz-S> prirode. Bil >v T11/ da Pik lima le S jg bnost misliti. In JSt. P°magal razviti to VleDalo ga Je veselil° t>ikSaPal> Potoval ali po-t-Xe' iJU je čital i!*' Jih malf' rdeče knjiži-a^tniu6 "izPosodil" ta- > Vani- sMJr dalje, dan na ,*3 Žoltetonskem jezeru -Ptičke in njenih septembra, Geikie in do- 4t?CgU bre*a jeze" hiMrJVence so začele 4*1*2? m šepetavi dih ' Topo] 1 Po vrhovih tre- C^Vv8? žoiteli>jere- iHHlad * krvavih plodo- [le>l S', lažnih goščah S SV°jimi D SH v Jagodami. Na-'l/Sši' f' jo je imel Ro-l>o °noči'v nevi so bili še )t ka nekaj struji-^ je vzpodbujalo v !> toku, in Pik h zveri nov, Sav" volk , W kjeVl Zavijal pono-H>i ti2abil na bol svo-liki ^^e klical s svo-^icj «iasom k mesecu. 180 bili več krotki, jih po strani viseča vrata. Šele, majčkeno možnost, rta bi rtoka- Katera deklica" pa bi šla zjutraj ob pol enajstih brez spremstva po najbolj živahnih ulicah, kjer je kar mrgolelo študentov! Gospodarji stvarstva so se seveda lahko po mili volji sprehajali, toda ona se je morala, ker je prišla kot deklica na svet, venomer vpraševati: Ali smem, ali se to spodobi? Liza se je stresla in je našo- di, ki so tam stanovali, opazil, kako je na lastno pest odšla z doma; še toplo bo nesel to novico njenemu bratu in grdoba bo nedvomno izkoristil priliko in vpričo njene matere pričel o tem . . . Potegnila je za gumb iz me-di in pozvonila; vprašala je hlapca v rižasti srajci, ki ji .je odprl, če lahko govori z gospodično Sylvijo. bila svoja tenko rezana usta. Ce bi bile kedaj vse skupaj vsaj malo bolj pogumne! Morda pritiramo stvar tako daleč, da bomo smele svobodno in brezskrbno na cesto kakor moški in kadar se nam bo poljubilo! Vendar se je čutila potrta in v zadregi, ko je trenotek pozneje stala na gostilniškem pragu. Na drugi strani so bile povsod sobe, katere so oddajali študentom. Bilo je več kakor verjetno, da je kateri teh mladih lju- Imate zdravniške predpise? Ko vam zdravnik predpiše zdravila, je važno, da so ista skrbno in pravilno sestavljena. Naša lekarna je za natančno in dobro sestavo zdravniških predpisov, prejela že štiri trofeje. Prinesite vaše predpise k nam. Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. V BLAG SPOMIN F3.VE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA iN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Joseph Hrovat ki je preminil 5. marca. 1943 Oj usoda ti nemila. Kako kruta si do nas, si moža mi ugrabila in očeta dragega. Leto dni je že minilo, kar nas Ti zapustil si, ah, kak prazno je/življenje, kar med nami več Te ni. Saj ne mine nikdar dneva, da m' ne bili v duhu tam, kjer zdaj apava Tvoje truplo, kjer Tvoj dom je zdaj hladan. Žalujoči ostali: JOSEPHINE, soproga. JOSEPH in FRANK, sinova, oba v mornarici U. S. JOSEPHINE, hči. HELEN, sinaha. Cleveland, 6. marca, 1944. Vrli vratar se je popraskal po glavi in jo od strani izpra-šujoče ogledoval. "K tej bi radi?" jo vprašal neverno, ko je seveda spoznal hčer zdravnika Wijsrnana. "Gospodična Sylvija me je hotela o pol enajstih sprejeti." "Ta se je morala preseliti," jo je presenetil in se široko zarezal. "Gospod je ni hotel obdržati, ker so gosppdje študenti sinoči tako silovito-razsajali." "Študenti?" Strah je deklici ohromil ude; videla je nežno ženo V črnem plašču brez rokavov, kako je šla brez varstva skozi nočne teme ulice. Gotovo je cula, ne le v dvorani, pač pa tudi zunaj v predvežju, kako so se študenti na široko razburjali, ker je motila Beetsovo predavanje. Celo na cesto je bilo slišati klice 'Ven s sufra-žetkami,' vendar si ni mogla niti v sanjah misliti, da se skriva za tem kaj 'več kakor navadna študentovska bahari-ja. "Prišli so z razno pločevinasto posodo pred hišo," je pripovedoval in užival ob spominu, "celo krdelo, od kluba sem; Če se ne motim, je bil tudi gospod brat z njimi, pa so kričali: 'Dol z dvojaki!' in 'Ne potrebujemo sufražetk'; in gospod je dejal, .da bo poklical policijo, pa ni nič pomagalo." "In potem?" "Potem ji je gospod takoj povedal, da je bolje, če stanuje kje drugod. Pa sem davi odpeljal njen kovčeg v Maarsman-steeg. Tam pozna neke ljudi, v trgovini s klobuki 'Lebrun.' " Mlado deklico je morilo mučno čuvstvo ponižanja, ko je zavila v tiho stransko ulico, ki je vodila k mali trgovini s klobuki. Da so se študenti, da, da se je ves moški svet norčeval iz 'svobodne žene' in iz "sufražetk,' tega je bila že vajena, to se je pač spodobilo. Da so bili pa tako bedni, da so jo osamljeni ženi, ki je bila brez obrambe, po mačje zagodli, in da so jo ti junaški lastniki hotela zapodili kakor garjevo žival .. . ! V divji jezi je stisnila pesti. Če izvem, kdo je to storil ... V istem hipu je nehote pomislila na divjo, temno fantovsko glavo, nanj, ki je bil pri vseh študentovskih razposajenih norčijah prvi in ka teri ji je bil ravno zaradi svo jega drznega veternjaštva tako strašno povšeči. Na Ger-rita van Doeverena je mislila, na najmlajšega sina lastnika volnarne, ki je v polni meri uresničil stari leidenski rek, da so kandidati božje učenosti cesto najbolj divji krokarji in pretepači. Če je bil zraven, je mislila s soteami jeze v očeh, nočem imeti nikdar več opravka z njim .. . Bo že videl, če mi bo smel še kdaj tako globoko pogledati v oči in me tako dolgo in pomembno držati za roko. "Kar gori pojdite, gospodična," je hlipala prastara, naduš-ljiva modistka, ki je bila že dolgo pacijentka doktorja Wijsrnana. "Po stopnicah navzgor, potem pa na levo prav na koncu hodnika." Lizino srce je utripalo, ko je potrkala na oguljena, na teea- ko je jasen in živahen glas odgovoril: "Kar izvolite naprej!", se je zavedela, da je prav za prav pričakovala, da bo našla Sylvijo vso preplašeno in v solzah se topečo. V ozki nizki sobi je stala drobna in čedna postava pri oknu. Najprej je opazila to nezaslišano čudo, da se dami — kakor vsem ženskam, katere je kdaj videla — ni zdelo potrebno, podčrtati svoj pojav s široko razpetim krilom in turniro. Taka je bila le revno niče, komaj podobna ženi! Ko je stopila bliže, se je še bolj začudila; ugotovila je, da se tujka ni odrekla le običajnim vložkom las in visokemu nastavku kodrov, pač pa da je imela goste, valovite, sive lase celo kratko ostrižene in da jih je česala s čela nazaj. Čeprav je bila Liza Wijsman na svoj način moderno in napredno dekle, je nejevoljno začudena pomislila: Kako se more tako nežensko nositi! Tedaj jo je tujka prijela za roke in jez živim glasom, ki j ga je od sinoči tako dobro po-1 znala, izgovorila njeno ime; s toplimi besedami se je razve-( selila njenega poguma, da je vendarle prišla, in d'eklica je; bila komaj minuto pozneje zo-, pet vsa uročena od te tuje žene. "Cula sem, kaj so se predrz-nili," je dejala Liza in v zadregi zardela, "ti strahopetni štu-dentovski razgrajači. Kar sram me je. Toda obljubim vam, da bom pri prvi priliki ..." "Ljubi otrok," jo je pomirila gospa in potegnila svojega gosta na črno usnjeno zofo, ki je stala v kotu pri oknu. "Saj nima smisla, da se zaradi tega razburjate. Ta gospoda mora svojo moško premoč tako dolgo braniti, dokler gre! Ali ni najboljši dokaz, d'a se čuti ogroženo v svojih postojankah, ker se ji pri prvem nedolžnem napadu nepomembne žene zdi potrebno, da zganja tak trušč?" Ta pogled je Lizo Wijsma-novo presenetil. Še nikdar ni čula govoriti o "moških" v tem tonu. "Dajte, da vam povem!" je smeje se vzkliknila Sylvija. "Tako dolgo so nam dopovedovali, da smo neumne, slabotne in od njih odvisne, dokler nismo tudi same pričele tega verjeti. Če bi nam dali zdaj le zale nasprotno, bi se utegnilo zgoditi, da bi bilo njihove samovlade kmalu konec . . . Kdo je pa zadovoljen s tem, da ga potisnete v kot, če je zmeraj poprej po vsej hiši lahko po mili volji gospodaril?" Mlada deklica se je morala smejati z njo vred, čeprav ji je bilo malo tesno pri srcu. Bilo je videti, kakor bi se ta mala, gibčna dama norčevala iz velikega, spoštovanje vzbujajočega moškega sveta. "Oni," to se pravi torej njen oče, pastor Beets, stric profesor in Gerrit van Doeveren . . . da se vsi ti v kamrici svojega srca boje moči "slabotne" žene? "Ali ros verjamete," je vprašala poparjena in obotavljaje se, "da je to vzrok odpora? Torej ne zaradi tega, ker se boje, da bi utegnile priti ob naše ženske prednosti, ob edino nam lastne ljubkosti, kakor zmeraj trdijo, in da bi ne pričele, kakor nam je profesor Beets naslikal v strašilo, kaditi in posedati okrog s prekrižanimi nogami ter govoriti o volilni pravici in o politiki . . . pač pa, ker jih je strah, da bi jih utegnile spodriniti z njih privilegiranega mesta, ker se boje, da bi tudi me ne ujele vsaj majhnega končka njih moči?" (Dalje prihodnjič) i -o- V SLOVENSKEM DELAVSKEM DOMll na Waterloo Road je na razpolago in se odda v najem LEP TRGOVSKI PROSTOR Primeren za vsako trgovino. Za informacije pokličite MR. PETROVIČ, KE 2641 ali G L 0422. rxiizxxxxxixxxxxxxixxxizxxxsxxixxxxxxxxxzirrxiixxxxxc INCOME TAX POl F vam izpolni DANIEL STAKICH 15813 WATERLOO RD. INSURANCE IN REAL ESTATE* OFFICE Odprto tudi v nedeljo. jaan^xxxxyyxtxxxxxixxxixxxxiiiixxixgxiiiXTXXiixxxxaa WtST' y* o- ŽENINI IN NEVESTE! Naža slovenska unijska tiskar-/ na vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. C'air Ave. HEnderson 0628 USTAVITE TO BOLEČIN1 Vaš ztlravnik vam bo povedal, da se kateri del vašega telesa izogne boleč!'1"', ki jih povzročajo noge ali šibke in vi"1'^ kolone. Naj vam pokažem, kako vam ' odpravilo bolečine dr. Scholl-ovo COMFORT sredstvo. 15c, 25c, 35e, 50Cj sredstvo in Dr. Schollova balancirana P pora za kolone (arch), tako nizko kot ? | par. • I MANDEL SHOE STO« 6107 St. Clair Ave. ZRAVEN GRDINA SHOPPE Hism posestniki Kadar se vam urejuje pole za INCOME TAX 2 bodite previdni in zabeležite si: • Ko." 1:11 1) Da so letošnje takozvane dolge dohodninske P0'® jjg/ zapletene in da ni dovolj samo enostavno spolu'« na vprašanja na poli. 2) Da oseba, ki uredi vašo polo, bi morala imeti P ^ zveznih zakonih, da on lahko presodi, pri kateri ste vi prizadeti. ^ || 3) Da si lahko prihranite mnogo denarja vsako leto ^ oi' >£j (ali več) let, če je vaša pela pravilno urejena ta | ka s prvim letom. i .. 1 I 4) Da ni vsaka oseba sposobna urediti vašo poio. ^ ^ 5) Da takozvani "notary public" ni odvetnik. SvoK J u lahko postal "notar" skoro vsak, ki je znal le «e ^^ * ščiiie; ni bilo treba nobene študije. Odvetnik« s . J1 )0 ki so po tri ali štiri letnem študiju v jurisUčnni^j f skih zadevah, izdelali državni izpit, in bili poobla F, stvo zastopati pred sodnijo in izvrševati vsakovrs f mente, kot na primer testamente, pogodbe. P?eJ >'«? [j: stva, "leases," polnomcč (power of attorney) jem je prepovedano delati take dokumente, »K ' | I ni prepovedano izpolnjevati dohodninske pole. 6) Da ste lahko bolj sigurni, da je vaša pola če greste odvetniku. Odvetniki prevzamejo vJi če ni vaša pola pravilno urejena, in so pripravil®^ je l^J: covarjati pred zveznim uradom, ali na sodnijah, c 7) Da se splača plačati odvetniku en par dolarjev ve& KlR odvetnik pa lahko prihrani desetkrat toliko detia I v mu vi plačate. ■jftrt|B$ Torej, ako želite, da bo vaša pola pravilno urw zveznih pravilih, obrnite sfe na urade WM. J. KENNICK in DRUŽABNIK1 J 6506 St. Clair Ave. in i 15611 Waterloo Road (pri novi slovenski banki) ; 1); , ' •! if' I Uradne ure od 9 zjutraj do 9 zvečer. I I ....... .... ................... .............__ _______... s NAZNANILO IN ZAHVALA f Z žalostjo v srcu sporočamo prijateljem in znane®1* 5tef vest, da je smrt odvzela iz naše srede drago teto in star Ano Hočevar Pokojna je zbolela v oktobru lanskega leta in P°*®ftf. $ več iz hiše. Zadnjih devet mesecev je živela v Euclidu P* {j žar, ki ji je bila teta. Previdena je bila s sv. zakran prvi petek, za kar se iskrene zahvaljujemo našemu župi" J' L. Bombachu. UJ^jit' Na 19. februarja 1944 je zatisnila svoje oči za vedno gbref t ruarja smo jo položili k večnemu počitku po cerkveni« .eo cerkvi Marije Vnebovzete na pokopališče Kalvarijo. i,rede,J zahvaljujemo msgr. V. Hribarju za ganljive cerkvene 0 ^ny Dalje se želimo zahvaliti vsem. ki so darovali za f*- jn Uf sicer: Mr. in Mrs. S. Meznaršič, Mr. in Mrs. Zdešar.j* 'ce> j J. Boben, Angela Grill, Ant. Nahtigal, Mary Strnad, # / stelic, Mrs. Bradač, Mrs. Rosten, Mr. in Mrs. Stone, Ml's„us. Mi-, in Mrs. S. Eržen, Mr. in Mrs. M. Boldan, Anton Str* ces Grill, Frances Odlazic. Prances Arh, Mrs. Dusa, Hel®". 0r, -Ana Lskovic, Mary Mokje, Mary Marinčič, Mary Na111 J-A. Ncvak, Marija Intihar. zPolV'' Hvala lepa vsem zetom, ki so dali avtomobile na ra P pogrebu. Lepa hvala za poslane vence: Anton Boldin- j man Girls (5), John Eržen, družina Boben. i)e Pf Najlepše se zahvalimo Oltarnemu društvu fare Mai %iifJ vzete, katerega članice so prišle molit ob krsti. Lepa K družnici št. 10 SŽZ, ki so molile in poslale častno str«" j dragi stari materi. 'fi Lepo se zahvalimo še enkrat vsem skupaj in pogrebne' j August F. Svetek za lepo urejen pogreb. oP!%': Ako smo katerega ime pomotoma izpustili, prosi«1® » nja. Bog plačaj vsem skupaj za vse, kar ste storili za mater Ano Hočevar. Žalujoči ostali: MARGARET. MARY. ANA, RUTH in ELA, vnuk1^" TEREZIJA ZDEŠAR, teta. Euclid, O., 6. marca, 1944. ^iZm. Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine \ NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! f SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV ★ ★ ★ VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar yprasate za delo, ne pozabite omeniti, da »te videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini Jo Van Ammers-Kuller: UPORNICE ROMAN