slove n sil
•'••v' w A
i'
r
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Kadar se mudite v Celovcu, obiščite knjigarno ,.NAŠA KNJIGA", ki vam ustreže z izborom slovenske literature.
: t-
ČETNIK VII.
CELOVEC, SREDA, 28. MAJ 1952
ŠTEV. 36 (496)
Generalna pogodba za Zapadno Nemčijo nemškega
ljudstva ne more navdušiti
Skoraj mrzlična aktivnost je v zadnjih dneh Poteklega tedna vladala v krogih okoli nem-j *ega zveznega kanclerja Adenauerja, ki so Pomagali, ko je skupno z zastopniki zapad-n'h velesil pripravljali tako imenovano, „genc-'ilno pogodbo" za Zapadno Nemčijo.-V so-so prispeli v Bonn zunanji ministri Fran-ci)'e> Velike Britaiiije in ZDA, da bi skupilo z Eniškim kanclerjem in njegovimi političnimi ■‘Movalci odstranili zadnje prepreke, ki so še '*e na poti predvidenemu podpisu generalne
Pogodbe.
Na dveh sejali so se preteklo soboto in nedelo zunanji ministri zapadnih velesil popolno-ttla zedinili z nemškim kanclerjem in tako UsPe.šno zaključili pogajanja, ki so trajala osem jtesceev. Zadnje ugovore in zahteve francoskih zastopnikov po nekih garancijah so premolili in pot za svečani podpis pogodbe je bila
Prosta,
Svečanega podpisa so se udeležile najvid-?e)še osebnosti zapadnonemškega političnega kaljenja iz Adenauerjevega tabora in poleg ^Padnih zunanjih ministrov tudi večje število Predstavnikov zavezniških držav in sil v Za-P‘lclni Nemčiji. Vsi, ki so ob tej priliki govo-
Čnižana ameriška pomoč Evropi
Predstavniški dom ZDA je na svojem zad-nieni glasovanju sklenil, da se zniža celotna P°nioč inozemstvu, ki naj bi znašala po prvot-Peni predlogu predsednika ZDA Trumana 7.9 Milijard dolarjev, za milijardo 625 milijonov farjev.
Odbor za zunanje zadeve je že enkrat znižal ^Ppni znesek pomoči na 6.9 milijard dolarjev. ’°Vo znižanje gre na račun gospodarske po-*h°Či Evropi, ki je zmanjšana za 797,200.000 c*°Iarjev. Predstavniški dom je sprejel predlog ^hora za zunanje zadeve o podelitvi vojaške P°rnoči Evropi v višini 3.318,000.000 dolarjev, Pa tudi ta znesek je nižji od prvotnega Trumanovega predloga za 20"/o.
Znižanje pomoči Evropi je bilo v predstavnikom domu sprejeto s 163 glasovi proti 116. Zastopniki demokratske^stranke so trikrat za-st°uj poskušali, da bi glasovanje odložili za en ker so prepričani, da bi še lahko prepredi tako občutno znižanje pomoči Evropi.
rili, so naglašali, da predstavlja generalna pogodba za Zapadno Nemčijo in za Evropo sploh zgodovinsko prelomnico, ker so z njenim podpisom (in še potrebno potrditvijo po parlamentih držav podpisnic) " postavljeni odnosi;
med zapadnonemško republiko in zapadnimi velesilami na nove temelje. S trenutkom, ko bo pogodba stopila v veljavo,' bo prenehal veljatb sedanji zasedbeni statut. Zapadna Nemčija to-, (Nadaljevanje na 2. .strani).
Pojasnilo
vsem izvoljenim zastopnikom volilne skupnosti Kmečka gospodarska zveza v Kmetijski zbornici, v okrajnih kmečkih zbornicah in v krajevnih
kmečkih odborih
Poseben pripravljalni odbor je za četrtek 29. maja 1952 sklical „Prvi občni zbor Kmečke gospodarske zveze" in kakor že prej v listu „Naš tcdnik-Kronika" tudi v okrožnici, ki je vabilu priložena, sporočil, da so pravila tega društva od pristojne oblasti že odobrena.
Podpisani izjavljamo, da to novo ustanovljeno društvo z imenom „Kmcčka gospodarska zveza", ki vabi na občni zbor, nima nič skupnega s Kmečko gospodarsko zvezo, ki je kot volilna skupnost nastala pred volitvami v Kmetijsko zbornico in ki je kot izraz enotnosti slovenskih kmetov neglede na njihovo osebno prepričanje privedla do uspeha pri volitvah. Izvoljeni mandatarji Kmečke gospodarske zveze v Kmetijski in Okrajnih kmečkih zbornicah nismo nikoli skupno sklenili ustanovitev organizacije pod tem imenom, niti nismo sklepali o pravilih in vlaganju pravil, da bi s tem omogočili, delo Kmečke gospodarske zveze na društveni podlagi.
Iz tega sledi, da. je društvo z imenom „K mečka gospodarska zveza", ki ima v četrtek 29. maja svoj občni zbor, strankarska organizacija, da ni izraz naše skupnosti, ki je omogočila uspeh pri volitvah. O ustanovitvi društva z imenom ..Kmečka gospodarska zveza" kot posebne organizacije je namreč mimo nas enostransko sklepal „Narodni svet koroških Slovencev", ki je imenoval tudi pripravljalni odbor. Podpisani o Imenovanju pripravljalnega odbora, o sestavi in vložitvi pravil nismo, bili obveščeni.	,
Pozivamo vse na listi Kmečke gospodarske zveze izvoljene zastopnike, da čuvajo in branijo našo volilno skupnost in njeno programsko načelo, ki pravi, da je ..Kmečka gospodarska zveza volilna skupina, ki zastopa zgolj kmečke interese in odklanja zlorabljanje kmečkih teženj in potreb,za strankarsko politiko."
Sporočamo vsem izvoljenim zastopnikom KGZ, da smo na posebni seji mandatarjev v deželni in okrajnih kmečkih zbornicah predložili poslovnik, ki omogoča plodno delo na podlagi enotnosti v korist našim volivcem. Žal je bil ta poslovnik od sklicateljev sedanjega občnega zbora zavrnjen.
Podpisani stojimo slej kot prej na stališču volilnega programa Kmečke gospodarske zveze, ki predvideva in — kakor je že dokazal — tudi omogoča enotno delo v okviru volilne skupnosti Kmečke gospodarske zveze za skupne gospodarske interese slovenskih kmetov.
B i 1 č o v s, dne 26. maja 1952.
Janko Ogris, 1.. r.
zbornični svetnik in nosilec liste Kmečke gospodarske zveze
Lorene Kramer, L r.	Koller Peter, 1. r.
odbornik okr. kmečke zbornice Celovec odbornik okr. kmečke zbornice Beljak
Mirko K u in c r, 1. r.
odbornik okr. kmečke zbornice Velikovec
Izjava
Podpisani zastopniki volilnega odbora volilne skupnosti Kmečka gospodarska zveza za pripravo volitev v, Kmetijsko zbornico izjavljamo, da vsebina okrožnice št. 1. Pripravljalnega odbora društva z imenom „Kmečka gospodarska zveza", ki pravi da je „v smislu .volilnega dogovora za volitev v Kmetijsko zbornico dne 25.. novembra 1951 pripravljalni odbor vložil pravila Kmečke gospodarske zveze", ne odgovarja resnici.
Podpisani ugotavljamo, da ni bilo ne pri pogajanjih za skupni in enotni nastop slovenskih kmetov pri teh volitvah niti na sejah za pripravo volitev nikoli dogovora o kakršnem koli poznejšem pripravljalnem odboru za ustanovitev novega društva z imenom ,.Kmečka gospodarska zveza" in za vlaganje pravil, temveč se bo to vprašanje rešilo v okviru Slovenske kmečke zveze.
Volilni odobr je ob svojem razpustu poveril izvoljene mandatarje Kmečke gospodarske zveze v Kmetijski in Okrajnih kmečkih zbornicah z delom in zastopanjem interesov in ciljev volilne skupnosti Kmečke gospodarske zveze.
Celovec, dne 26. V. 1952.
Florijan Lapusch 1. r. Lovro Kramer 1. r.
Blaž Singer 1. r.
V	Italiji in Trstu so bile volitve
Pri volitvah, ki so bile v nedeljo 25. maja v južni in srednji Italiji, v Južnem Tirolu in v anglo-ameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja jc bila nepričakovano velika volilna udeležba. V Rimu je na primer nad 85 odstotkov volilnih , upravičencev oddalo svoje glasove.
V	Trstu, kjer je znašala volilna udeležba okoli 95 odstotkov, so se „gotovi krogi" posluževali najrazličnejših mahinacij v korist tistih volilnih skupin — od fašistov in monarhistov pa do Vidalijevih kominformistov —, ki nastopajo iredentistično za „italijanstvo Trsta". Tako je šlo na volitve veliko število ljudi, ki mor-da:še nikdar niso videli Trsta, pa so bili vendar volilni ,.upravičenci", ker so nekdaj njihovi starši ali dedje mogoče bivali ali se rodili v Trstu.
Ker so ob zaključku našega lista znani samo šele nekateri rezultati, iz katerih se pa ne da sklepati, kakšen je izid volitev, jih ne bomo navajali. Točne podatke o volitvah v Italiji in Trstu bomo priobčili v prihodnji številki,
V MESTNEM GLEDALIŠČU V CELOVCU JE DNE 18. MAJA 1952 NA VELIČASTNI PRIREDITVI ZADONELA NAŠA PESEM ZDRUŽENIH PEVSKIH ZBOROV SPD.
Združeni moški zbori pod vodstvom Zdravka Hartmana
Združeni mešani zbori pod sodstvom Radovana Gobca
DCuiinrui praznih y
18. majnik je bil v resnici kulturni praznik vsega našega ljudstva. To so morali priznati celo tisti, ki so prej delali na tem, da bi onemogočili ali vsaj zmanjšali edinstveno kulturno manifestacijo ob 10-letnici spomina na črne dni nasilne izselitve in na razširitev herojske, vsenarodne vstaje tudi na naša tla.
Ne hi govorili o tem, če ne bi bil zadnji uvodnik „Našega tednika-kronike" višek licemerstva: najprej vse napore številnih nestrankarskih prosvetašev, ki so založili vse svoje sile za uspeh veličastne prireditve v celovškem Mestnem gledališču, bojkotirati in jih z moralnim pritiskom celo odvajati od sodelovanja in udeležbe, potem pa, ko so uvideli neuspeh svojega klavernega početja, govoriti o kulturnem prazniku! Da še pri tem ni iskrenosti in odkritosrčnega veselja je najboljši dokaz dejstvo, da so v istem poročilu enostavno zamolčali koncert 13 pevskih zborov z 200 pevci, ki so mesece neutrudno vadili in po težkem poljskem delu žrtvovali številne nočne ure, da pa na drugi strani prikazujejo kot najvišji dokaz samostojnega koroškega kulturnega udejstvovanja enkratni kulturni nastop tečajnic slovenske gospodinjske šole, prvi nastop okteta stalno se menjajočih pevcev ..Slavčka" in prvi govor profesorja slovenščine na javni prireditvi.
Vse to da vsekakor premišljevati o iskrenosti veselja nad kulturnim praznikom. Le tako razumemo tudi njihovo presenečenje nad veliko udeležbo Slovencev vseh treh dolin v celovškem gledališču. Mi nismo bili presenečeni, ker smo videli, s kakšnim navdušenjem so se naši pevci pripravljali za ta praznik in kako nestrpno so ga pričakovali vsi naši ljudje iz vseh treh dolin, še prav posebno pa naši izseljenci. Zato za nas tudi ni bilo ..odličnih gostov" med koroškimi Slovenci, ker smatramo, da je za vsakega resničnega koroškega Slovenca dolžnost, da se udeleži tako veličastne kulturne manifestacije. Če bi naštevali med nami odlične goste, bi morali v prvi vrsti našteti vse tiste zgarane ženice in zdelane može, ki se niso ustrašili dolge poti iz kapelških grabnov, karavanških Rut in kostanjsldh hribov, niti niso štedili s težko prisluženimi groši, da prisluhnejo ubrani pesmi naših združenih zborov in prisostvujejo gledališki predstavi le ,.priličnega“ gostovanja Ljubljanske Drame. Če je potrebno naštevanje koroških slovenskih iriteligentov, potem je potrebno k večjemu našteti vse tiste, ki nisp bili navzoči. Tu pa je zelo potrebna ugotovitev, da na predstavi te za začetek slovenskega literarnega ustvarjanja nad vse zanimive komedije od vseh devetih profesorjev slovenščine na koroških srednjih šolah ni bilo navzočega niti enega samegal Vsekakor malo čudno znamenje zelo velikega kulturnega zanimanja teh gospodov, ki sicer tako radi in širokoustno jemljejo v zakup vodstvo in usmerjevanje vsega slovenskega kulturnega življenja na Koroškem! Ne moremo si razlagati tega dejstva drugače kot ali da pri njih še vedno neha slovensko kulturno ustvarjanje leta 1938 ali da niso prejeli dovoljenja za prisostvovanje od današnjega celovškega ško-fijstva, ki očitno ni tako širokogrudno kot je bil širokogruden tedanji ljubljanski škof, ki je sam šel na predstavo Zupanove Micke ali pa da vsi koroški profesorji slovenščine kažejo isto široko kulturno razgledanost kot njihov kolega — slavnostni govornik istega dneva v Kolpingheimu, ki je svoje študente, namesto da bi jih opozoril na edinstveno priložnost, videti literarno zanimivo predstavo Slovenskega narodnega gledališča, spraševal, kakšen ..zbor" da so ..slovenski" komedijanti? Pa brez skrbi: naše ljudstvo jih ni pogrešalo na predstavi, temveč je pokazalo svoje resnično kulturno zanimanje tudi s prisostvovanjem na popoldanski prireditvi 1
Odpor proti sovjetski politiki na Češkem
Iz Prage poročajo, da v Olomucu že dalje časa razpečavajo ilegalni časopis »Dikobraz", ki nosi isto ime kot uradni češkoslovaški humoristični list. Naslovna stran ilegalnega lista je ista kot naslovna stran uradnega »Diko-braza", tako da na prvi pogjed ni nftbene razlike. Ilegalni »Dikobraz" razširjajo navzlic povečanemu policijskemu nadzorstvu. Tako so 5. in 6. maja t. 1. na železniški postaji v Olomucu pritihotapili ta časopis skupaj z uradnimi. Istočasno je bil razdeljen tudi na vseh železniških postajah med Brnom in Prago. Po dosedanjih obvestilih sodelujejo pri ilegalnem ..Dikobrazu" aktivni češkoslovaški novinarji, ki so zavzeli odklonilno stališče do sovjetske politike na Češkoslovaškem.
Generalna pogodba
(Nadaljevanje s 1. starni) rej ne bo več po zavezniških četah zasedena dežela, marveč enakopravna država v zapad-no-evropsld skupnosti.
Naglašanje v besedilu generalne pogodbe same, da ni nikaka posebna mirovna pogodba za Zapadno Nemčijo, pa čeprav razveljavlja in (teoretično!) odpravlja zavezniško zasedbo, je še toliko bolj značilno, ker se po zunanjem videzu dejansko ne bo spremenilo čisto nič. Namesto dosedanjih zavezniških visokih komisarjev bodo nastopili veleposlaniki zapadnih sfl. Zavezniške čete vseb vrst bodo še nadalje ostale v Zapadni Nemčiji, samo da ne bodo več nosile ime zasedbenih čet, marveč bo njihova naloga, „da skrbijo za varnost Nemčije v posebnem in svobodnega sveta na splošno." Zavezniki si v pogodbi pridržujejo pravico, da bodo lahko po mili volji razmeščali svoje čele kjer koli po nemškem ozemlju in »posredovali" s temi svojimi četami, če bi nastala kaka »težja kriza" in niti Zapadno nemška vlada, niti zapadno-evropska skupnost ne bi bili v stanu, da vzpostavita red. Z drugimi besedami rečeno, imajo sedaj zavezniške čete v Nemčiji po pogodbi prav iste pravice, kakršne so si lastili doslej kot zased lxi n e čete.
Nemški socialisti pravijo: ... »črn dan za Nemčijo"
Medtem ko podpisniki pogodbe — in tudi njeno besedilo samo — trdijo, da bo pot do zedinjene Nemčije sedaj lažja ter »obljubljajo", da bo nekdaj morda le zedinjena Nemčija imela v celoti iste pravice (pa seveda tudi iste dolžnosti), ki jih danes ta pogodba nudi Zapadni Nemčiji, izjavljajo predstavniki socialdemokratske opozicije, da pomeni podpis nem-ško-zavezniškega sporazuma »črn dan za Nemčijo". Socialdemokratski predstavniki se
za Zapadno Nemčijo
j tudi niso odzvali povabilu, da bi prisostvovali [ svečanemu podpisu v Bonnu. Po njihovem j mnenju podpis otežkoča zopetno združitev Nemčije in razširja prepad med Zapadno Nemčijo in 18 milijoni Nemcev v vzhodni zasedbeni coni.
Vsekakor iz nobenih poročil ni razvidno, da bi med širokimi nemškimi množicami vladalo navdušenje za novo pogodbo. Kljub nekaterim morda dejanskim, po večini pa brez dvoma le teoretskim prednostim nove pogodbe pred dosedanjim zasedbenim statutom, se nič mnogo ne spremeni v pogledu na nacionalno samostojnost in suverenost, tako da bodo množice povprečnih nemških državljanov zamanj iskale razliko med dosedanjim in novim položajem, ker je vprašanje, ki je za nemški narod najbolj pereče — združitev obeh ločenih delov — ostalo prej ko slej nerešeno.
Tudi pogodba evropske obrambne skupnosti podpisana
Takoj po podpisu nemške generalne pogodbe so se zunanji ministri zapadnih sil z letalom podali v Pariz, kjer so sopodpisali pogodbo o ustanovitvi evropske obrambne skupnosti. Nemški kancler Adenauer jim je v spremstvu svojih svetovalcev, profesorja Hallsteina in Teodora Blanka, sledil v Pariz v večernih urah istega dne.
Medtem, ko so predstavniki držav evropske obrambne skupnosti včeraj popoldne podpisali pogodbo, ki obsega sto posameznih členov, je britanski zunanji minister Anlony Eden podpisal samo neka garancijska določila za slučaj, da bi katera koli država (mišljena je v teh določilih pred vsem Zapadna Nemčija) predčasno izstopila iz evropske obrambne skupnosti.
po šiRnEmifeg
Beograd. — Prve dni junija se bodo začel* v Beogradu trgovska pogajanja med Jugoslavi* jo in Francijo. Določili bodo obojestransko b»' govno zamenjavo za čas od letošnjega julij* pa do junija prihodnjega leta.
New York. — Sedmo redno zasedanje glaV' ne skupščine Organizacije Združenih narod0'' se bo začelo 14. oktobra v New Torku i» bo zaključilo 19. decembra, če bodo tozadevni razgovori, ki jih je začel glavni tajnik OZN> imeli uspeh.
Pariz. — Kominformistično glasilo, tedO" »Action" ,je prenehalo izhajati zaradi finanC' nih težav. Časopis je bil posebno vnet p rop*' gandist za kominformistično zlagano mirovno gibanje.
Peking. — Zadnji teden jo bilo ustanovlje' no v Pekingu združenje kitajsko-indijskega prijateljstva. Cilj tega združenja je vzpostavit’ kulturno sodelovanje in izmenjavo med Kita)" sko in Indijo. Člani združenja so prosvetni delavci, strokovnjaki, književniki in umetniki-
New York. — Komisija Združenih narodov za človečanske pravice je sprejela določbo 0 zaščiti matere in otroka, ki bo vnešena v pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah-Komisija je tudi mnenja, da je treba starih ostre ukrepe proti nezakonitemu zaposlovanja otrok v gospodarstvu.
Zahteve in napadi iz vzhoda
Tik pred podpisnimi ceremonijami v Bonn0 in pred predstoječim podpisom pogodbe 0 evropski obrambni skupnosti je svet zvedel 0 novem moskovskem odgovoru na zadnjo not° zapadnih sil glede rešitve nemškega vprašanja, V tem svojem odgovoru vlada Sovjetske zveze zahteva, naj bi bila »kljub obstojeČint nesoglasjem" takoj sklicana konferenca štirih velesil, ker ni moči, še nadalje zavlačevati re' šitve nemškega vprašanja. Istočasno pa moskovski odgovor označuje generalno pogodb0 med zapadnimi zavezniki in zapadnonemŠk® republiko kot grobo kršitev potsdamske p°" godbe iz leta 1945.
Broz dvoma Je imel moskovski odgovor pred podpisom dveh zapadnoevropskib dokumentov namen, da morda le še zavleče pogajanja in zabije klin med nekatere države eV' ropske skupnosti, zunanji ministri o podpisnim aktom mnogo debatirali niso.
V vzhodni coni Nemčije se je začela obširna propagandna akcija proti podpisani get>e( ralni pogodbi. Vodja informacijskega urada pr’ vzhodnonemški vladi, Gerhard Eysler, je ”a nekem delavskem zborovanju izjavil, da je »skrajni čas, da začnemo z neusmiljeno borb0 proti Adenauerjevemu režimu." Vlada vzhod' no nemške zasedbene cone je že izdala nav°' dila za poostrene ukrepe proti kontroli osebnega in blagovnega prometa na demarkacijska črti.
X._____
Jugoslovanskoljudstvobo diskutiral0 o osnutku nove ustave
V Italiji spet narašča strupeni nacionalizem
V avstrijskem časopisju je bilo objavljeno te dni kratko APA-poročilce, ki pravi, da se je nedavno pritožil pri regionalnem svetu v Tri-entu južnotirolsld poslanec dr. Benediktiner, ker je namestnik vladnega komisarja s posebno odredbo zahteval od šolskega nadzornika v Bolzanu, naj v bodoče dopisuje s podrejenim šoLskim osobjem na nemških šolah samo še v italijanskem jeziku. Kakor ugotavlja dr. Benediktiner, predstavlja ta odredba prekršek zakonov o avtonomiji za južne Tirolce.
*
Če so Italijani bili nekoč prisiljeni, da so dali Južni Tirolski statut avtonomije in če se tudi tam danes spet pojavljajo take italijanske odredbe, tedaj lahko sklepamo, da ponovno narašča fišizmu sorodni nacionalistični duh po vsej Italiji. Saj ve tudi slovenska manjšina v Italiji marsikaj povedati v takem in še mnogo hujšem nacionalnem zatiranju. Ni dvoma o tem, da v določeni meri vzpodbuja vodilne italijanske kroge k oživljanju strupenega nacionalizma in k manjšim ali večjim zatiralnim akcijam proti narodnim manjšinam tudi pokro-
viteljstvo zapadnih zaveznikov pri italijanskih osvajalnih težnjah napram Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Ko bi se Avstrija zavzemala za pravično rešitev tržaškega vprašanja, namesto da po svojih odgovornih zunanjepolitičnih krogih vneto zagovarja grabežljivost novega italijanskega imperializma, bi s tem lahko posredno podprla tudi borbo južnih Tirolcev proti oživljajočim se poskusom poitalijančevanja.
Pa če končno še primerjamo upravičeno ju-žnotirolsko pritožbo proti omenjeni poitalijan-čevalni odredbi s položajem »manjšinskega šolstva" pri nas na Koroškem, tedaj pač lahko rečemo, da bi bil napravljen velik korak naprej, ako bi bila na Koroškem sploh enkrat ustvarjena možnost za slično uredbo, kajti kakršen koli avstrijski šolski nadzornik trenutno niti ne more dobiti »od zgoraj" odredbo, naj s osobjem slovenskih šol dopisuje samo še v nemškem jeziku, ker prvič nimamo slovenskih šol, drugič pa se menda na Koroškem še ni pripetilo, da bi kak šolski nadzornik kakemu slovenskemu učitelju na kaki dvojezični šoli kadar koli pisal kako službeno pismo v slovenskem jeziku.
Kakor pravijo poročila, P* moskovskem odgovoru pr00 v Bonnu in v Parizu o’**
Slovenska kmečka zveza je priredila prvo letošnje poučno potovanje
V nedeljo, 25. maja 1952, je bila skupina slovenskih kmetov, strokovnjakov Slovenske kmečke zveze in študentov agronomije na fakulteti za kmetijstvo in gozdarstvo ljubljanske univerze na poučnem gospodarskem potovanju na Institutu za rastlinsko sociologijo v Za-brijah (Arriach). Skupina je štela 44 udeležencev iz raznih gorskih krajev od Pliberka do Šmohorja; med njimi sta bila tudi g. Wiegele iz Beljaka, lastnik mehanične delavnice in trgovine s stroji, ter Lojz Galob, strojni referent Zveze slovenskih zadrug.
Namen, s katerim je Slovenska kmečka zveza priredila to potovanje, je bil, da seznani naše hribovske in tudi dolinske kmete z bistvom instituta ter z njegovim praktičnim delom. Pod prijaznim in spretnim vodstvom prof. ing. dr. Lfthra — šefa oddelka za proučevanje obratnih in delovnih okoliščin gorskih kmetov na institutu, si je skupina ogledala dve solidno urejeni kmetiji v nadmorski višini 932 metrov. Ob tej priložnosti je udeležence pozdravil tudi župan občine Zabrije g. Kohl-weis. On sam kakor tudi njegov sosed sta razodela posebno problematiko svojih kmetij kakor tudi svoj gospodarski načrt; g. prof. Lohr
pa je iz svojega obširnega znanja nakazal načelna vprašanja, o katerih si mora biti na jasnem vsak gorski kmet.
Po kosilu je vodil g. prof. Lohr skupino na poskusno polje, kjer je razkazoval in preskušal vspenjačo za obdelovanje zemlje in njej pripadajoče pripravno orodje, plug, brano, kultivator, krompirjev izruvač in sejalnico.
Višek potovanja pa je bil, ko je sprejel skupino šef instituta prof. dr. Aichinger, ki je z njemu svojstveno prirodnostjo pojasnjeval za vse udeležence skrivnostna vprašanja o življenju rastlin ter tolmačil kako je mogoče obdržati in stopnjevati donosnost naših pašnikov in gozdov.
Ob teni bogatem programu za razmeroma kratek čas je potovanje v celoti doseglo svoj namen. Še več. Utrdilo je v življenjsko važnih vprašanjih most k dobremu sodelovanju med kmetijsko-strokovnimi krogi slovenske in avstrijske narodnosti, kar najbolj zgovorno kaže dejstvo, da sta prof. dr. Aichinger in tudi piof. ing. dr. Lohr prav zaradi tega potovanja prišla nazaj v Arriach. Prvi se mudi sedaj na predavanjih v Miinchenu, drugi pa dela med gorskimi kmeti na Zg. Štajerskem.
Pretekli teden se je v Beogradu sestal sv«1 za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti zve' zne vlade in proučuje prednačrt novega ustaV' nega zakona. Zasedanje vodi v odsotnosti Eri' varda Kardelja podpredsednik sveta Milenbj0 Popovič. Podpredsednik Prezidija Ljudsk® skupščine FLRJ Moša Pijade je razložil preri' načrt novega ustavnega zakona, nato pa s° udeleženci izrazili svoje mnenje in ugotovil''1’ o prednačrtu. Na zasedanju razpravljajo turi’ o drugih ukrepih, ki so v zvezi s prednačrtoi” ustavnega zakona.
Verjetno bo že po tem zasedanju izdela’1 načrt ustavnega zakona o najvišjih zvezni’ republiških in avtonomnih organih oblasti, gar besedilo bo v celoti objavljeno in dano v široko ljudsko diskusijo. Pred tem zasedanje1'” so prednačrt ustavnega zakona proučevali sejah republiških svetov za zakonodajo zgraditev ljudske oblasti.
Otvoritev pomladanskega vzorčneg3 velesejma v Zagrebu
V Zagrebu so odprli »Spomladanski vzroč’” sejem", na katerem nad 650 industrijskih p0* ’ jetij iz vse države razstavlja izdelke za širok0 potrošnjo. Prvi dan je velesejem obiskalo k°" kih 800 zastopnikov trgovskih podjetij iz vse 1 republik. Sklenjenih je bilo več pogodb za d°' bavo blaga. Sejem bo odprt do 29. maja.
iaatilji;!
Sreda, 28. maj: Avguštin Četrtek, 29. maj: Maksim Petek, 30. maj: Ivama Orleanska
SPOMINSKI DNEVI
28. 5. 1651 — Rojen v Ljubljani zgodovinar Ivan Vajkard Valvazor — 1919 Huda bitka v Cimi na Koroškem, kjer je padlo več borcev.
29- 5. 1830 — Rojen v Mengšu pisatelj Janez Trdina.
30.	5. 1876 — Rojen v Postirah na otoku Braču
Ivrvatski pesnik Vladimir Nazor — 1917 Slovenski in hrvatski poslanci so podali v dunajskem parlamentu »manjšinsko deklaraoijo".
31.	5. 1619 — Rojen ameriški pesnik Wa!lt Whit-
men.
Nekaj več narodne samozavesti
Znani so primeri po naših mestih in vaseh, kjer otroci slovenskih staršev preradi in skoraj samo nemško govorijo. So primeri, ko taki otroci niti več ne razumejo in zaradi pomanjkljivega znanja materinščine nočejo in se sra-fnujejo svoje govorice. Otrok je na tem pojavu nedolžen, ker vpliv okolice, šole in ceste je tako močan, da se otrok v občevanju s svojimi sovrstniki navadi izražanja v nemškem jeziku 'n to navado prenaša tudi v dom mod svoje mlajše bratce in sestrice in tudi s starši vedno bolj in vedno več nemški govori. Mehka mamica v svoji popustljivosti in ljubezni do otroka le prekmalu reagira na „Mutti. Mutti", in se z otrokom le nemško razgovarja.
Nismo in nočemo biti nacionalni šovinisti, •avno nasprotno, prav je in za otroka koristno, če obvlada oba jezika in naj se potrudi in uči oba jezika. Žalostno pa je, če izjavi slovenska mati „oh, moja hčerka pa ne zna slovenski" in morda tudi res ne zna, tudi če bi bilo zanjo v življenju koristno in potrebno.
Res je, da je ves sistem vtisnil našemu mlademu rodu svoj strupeni razkrojevalni pečat. Predvsem pa šola že davno ne dela več svoje vzgojne naloge. Zato tudi toliko nemškega govorjenja med slovensko šolsko mladino. Pri tem pojavu pa ne moremo govoriti izključno le o šolski vzgoji, temveč istočasno in predvsem o premajhni zavesti staršev, ki mirno dopuščajo, da se jim otroci odtujujejo. Gre za stvar njihovega narodnega ponosa, njihove ljubezni do jezika svojih prednikov, to je do ihte dragocene in od narave izročene dediščine, brez katere bi ne bilo naše lepe in bogate slovenske besede in kulture, brez katere bi ne bili del slovenskega naroda. Ali slovenske starše ne boli in se ne sramujejo, če se njihovi otroci brez vsakega utemeljenega vzroka med seboj poslužujejo nemškega jezika? Ali ni to Žalitev samega sebe, časti staršev in svojega naroda? Temu omalovaževanju samega sebe, ki pomeni istočasno tudi veliko duševno plitvost in siromaštvo, se tujec samo smeji.
Potrebno je, da pokažejo staT.ši tukaj nekaj narodne samozavesti, ponosa, da dvignemo mladino iz mlačnosti, ker tudi to je delo in borba za priznanje in uveljavljanje našega jetika v zasebnem in javnem življenju.
JUŠ KOZAK:
Seli mecesen
3
»Liza, povej, kaj ti je? ..
»Nič ne vem, Martin. Nekaj me je uapadlo, nekaj strašnega. Včasih ponoči se mi pokažeš ti. v sanjah... talca groza mi stisne srce, da bi vpila od strahu."
Dvignil jo je k sebi. „Ti si boječa, Liza." Be-^de so jo tolažile.
»Midva ne bova nikoli srečna, Martin!"
»Meni ni za srečo, Liza. Nikoli je nisem
•skal."
Noč je dihala skozi okno, dišale so pokošene trave, zvenelo je petje murnov v zemlji, °nadva pa sta sedela tesno drug poleg druge-Sa. V poljubu sta pozabljala vse.
»Martin! Dani se!“ je zašepetala.
Stala sta pri oknu, nista se mogla ločiti.
»Letos sem izprosila, da pojdem v planino."
»Poslušaj.. ., če bom zavriskal, pridem tu-di jaz gori.... če ne. me ne bo!" Zasmejal se ie in utonil v jutranjem Somraku. Vzpenjal se ie v reber. Preden je izginil v bukovju, se je nad dolino razlegel vrisk.
Liza je cula. Od sreče se je smehljala, ko je vapirala okno.
»Pride, pride," je šepetala, »morda...
zadnjič..
(Hat ti ljtiinjajukeqa radia. sx) $£. predstavili in tj oštevali
a šestih n alili nas eli
Spet je podarila Ljubljana, kulturno središče slovenskega naroda, številnim koroškim Slovencem nekaj uric neskaljenega, plemenitega in nepozabnega umetniškega užitka. Trije člani ljubljanskega radia, znanj kot radijski trio, so gostovali po posredovanju Slovenske prosvetne zveze v šestih naših vaseh od Drnce do Šmihela pri Pliberku. Harmonikaš Avgust Stanko, tanorirt France Koren in sopranistka Rezika Koritnikova številnim našim ljudem po imenu niso neznani, ker pogosto so jih že z radostjo poslušali v ljubljanskem radiu. Tovariša Korena so si mnogi osebno zapomnili, ko je nastopil kot solist na pevskem koncertu APZ v dvorani Delavske zbornice v Celovcu v pesmi »Kaj bi jaz tebi dal", tovarišica Rezika Koritnikova je znana kot bivša solistka v »Trboveljskih slavčkih".
Ta izborni trio je zapustil nepozabne vtise v krajih, kier je nastopil. Le zelo malo časa je bilo za obvestilo o koncertih na razpolago, vendar je zadostovalo, da je bila udeležba povsod številna, kar je zgovoren dokaz o kulturni višini našega ljudstva in njegovi želji po umetniškem užitku. Tega so bili vsi zaradi bogatega sporeda, mnogovrstnh in pestrih glasbenih točk v obilni meri deležni.
, Prvi nastop je bil za naše Gorjance v Kot-mari vesi. Mladi in stari so v polni Plajerjevi dvorani z velikim navdušenjem sledili podanim točkam in s trajnimi lepimi vtisi so se morali prekmalu posloviti od dragih gostov. Drugi dan, dne 22. maja, so koncertirali na Tre-binji, zvečer istega dne pa pri Prangarju na Brnci, kjer so zapustili enako nepozabne vtise.
V soboto 21. maja so gostje razveselili številno občinstvo sredi Podjune v Prosvetnem domu v Žitari vesi. V nedeljo, 25. maja pa so nastopili pred nabito polno dvorano pri Besserju v Železni Kapli. Čeprav dvorana ni majhna, vendar mnogo ljudi ni našlo več prostora v njej. j Navdušenje občinstva je bilo nepopisno in ljudem, ki so prišli celo po štiri ure daleč, ni bilo žal ne truda, ne časa. V živahnem aplavzu so dajali duška svojemu zadovoljstvu in radosti. Popoldne istega dne pa so ljubljanski gostje podali koncert pri Šercerju v Šmihelu. Tudi v Šmihelu je bila dvorana polna in navdušenju hvaležnega občinstva ni bilo ne konca ne kraja; živahno dolgotrajno ploskanje je, kakor povsod, nagradilo odlični trio za neprecenljivi dar in umetniški užitek.
Težko bi bilo reči, katera pesem je najbolj vžgala in ugajala. Skratka, izbor sporeda je bil tako posrečen, za vse tako dojemljiv in domač, da bi ljudje hoteli samo še in še poslušati. Spored je obsegal vrsto, preko trideset, izbranih in priljubljenih narodnih pesmi in po-pevčič, ki jih naše ljudstvo tako rado posluša. Sopranistka Rezika Koritnikova in tenorist France Koren sta jili izmenoma dovršeno podajala, poleg tega pa se je vrstilo petje v duetu. Z umetniško in odlično podanim igranjem na harmoniko je postregel Avgust Stanko. Kon-
certi so bili za vse, ki so jim prisostvovali, zares izreden in redek užitek.
Tovariši gostje od ljubljanskega radia so tudi sami enodušno zatrjevali, da so z gostovanjem popolnoma zadovoljni. Na mah je bil povsod vzpostavljen kontakt med občinstvom in umetniki. V osebnih stikih, ki so jih gostje imeli s številnimi koroškimi Slovenci, je bilo za n je posebno zadoščenje, ko so mnogi izražali željo po še večkratnih takih koncertih. Poleg tega pa so bili vzradoščeni nad prijaznim sprejemom, ki ga jim je naše ljudstvo povsod izkazalo in nad pristno gostoljubnostjo koroških Slovencev. Veselilo je drage goste iz Ljubljane, da so imeli priložnost si pobliže ogledati lepoto koroške slovenske zemlje, o kateri so že toliko slišali.
Spet torej lahko knjižimo, da so bili navedeni koncerti uspele prireditve, nepozabno doživetje za številne udeležence in veseli nas, da so bili zadovoljni tudi gostje — člani ljubljanskega radia.
ODPRI SRCE, ODPRI ROKE ...
Slovenska kmečka zveza sporoča:
Na naš svojčasni razpis, kjer smo vabili vse koroške Slovence, da s prostovoljnimi prispevki priskočijo na pomoč zaradi požara težko prizadetemu Avgustu Kropivniku, p. d. žlosar-ju v Ljubelju, so med drugimi prispevali v denarju Tomaž Ogris 300.— šil.. Zofi Cemic 100.— šil., številni okoliški kmetje pa so mu priskočili na pomoč s prostovoljnim delom.
Vsled velike škode, ki jo je napravil požar, potrebuje Kropivnik še nadaljnje pomoči predvsem v denarju. Zato vabimo vse, ki bi tako Kropivniku lahko pomagali, da nakažejo svoj prispevek preko svoje Hranilnice in posojilnice ali pa potom poštne položnice št. 141.528 oziroma vplačajo osebno na konto »Pomoč Kropivniku" pri Zvezi slovenskih zadrug.
Kdor hitro pomaga, dvakrat pomaga!
ŠMIHEL PRI PLIBERKU
Zveza slovenskih zadrug nam je na praznik dne 22. maja predvajala zelo koristno in praktično napravo. Tehniški strokovnjak Lojze Ga-Iob je našim kmečkim prebivalcem, ki so do malega napolnili Šercerjevo gorico, pokazal novo izumljeno pihalo za spravljanje sena, slame itd. Za vse nas, ki smo bili zelo radovedni na to napravo, je bil ta poskus naravnost presenečenje. Pihalo, ki jc lastne konstrukcije, je zelo enostavno, leseno in zelo praktično, predvsem še zaradi tega, kor porabi zelo malo moči in je pripravno posebno za našega malega kmeta. Takšno pihalo si bi mogel nabaviti tudi mali kmet, ker je v primeri z dragimi tovarniškimi pihali neprimerno cenejše in stane takšen stroj samo okoli 3.000 šilingov. Ce pa lahko da kdo potrebne deske na razpolago, je cena še znatno nižja.
Pomislimo samo, koliko nepotrebnega truda bi si lahko prihranili kmetje, če bi imel vsak
Po dolini so se majali težki vozovi s senom naloženi. Grabljice in kosci so peli v večer, ki so ga zlatile škrlatne zarje. Revež je sedel v bajti, kjer je v drugem kotu za pregrajo stala njegova pisana krava. Nekdo ga je poklical. »Ce si notri, pridi ven!"
Pogledal je skozi okence. Pred bajto je stala ženska, oblečena v črno. Revež je ni spoznal. Stopil je na prag in jo gledal. Visoko raščena je stala pred njim. Suhljata postava je pričala o pomanjkanju, kajti vidolo se je, da je telo nie so bile nekam trudne. Gosti, mehki lasje so zmedlelo. Tudi plave oči, poteze žarečih ustji malomarno padali na čelo in vdrta lica.
»Iz mesta je," je pomislil, »nizke šolnTke nosi." Tiho se je zasmejal sam selit, ko je uprl pogled v grudi, ki so še v deviški čistoti dihale pod obnošeno obleko.
»Me ne poznaš," je vprašala.
Po glasu je slutil. »Katarina!"
Ozrla se je v dolino. »Kaj počne oni norec?"
»Dober človek je, zakaj bi bil nor?"
Katarina se je zlohotno posmehnila in na- j glasila s posebnim poudarkom: »Za vas!"
»Veliko jih poznani, ki jim je preje dobro storil. Cim stareši je, tem Tool j se trese za denar."
»Ta je bil njegov bog. odkar ga poznam."
»Kaj hočeš, Katarina?"
Ženska ga je pogledala: »Tukaj ostanem!"
Revež je odprl oči: »Ne poide." j »Zakaj bi ne šlo!" Kri je dahnila v bleda l lica. Njegova žena sem, ni me preklical. Sveta
se boji in se ga bo še bolj bal. Naveličala sem se potepanja. Kam naj se obrnem? Doma me nočejo videti. Ljudje kažejo za mano, kjer se pokažem. On se valja v premoženju, jaz moram služiti."
»Ce bi tistega ne bilo . .
»Tistega? Kdo je kriv, to te vprašam? Mlado nevesto je hotel, pa je mene kupil od očeta. Branila sem se. Nič ni pomagalo. Moji starši so se polakomili denarja. Zagrozili so mi, da me ubijejo, če pred oltarjem ne rečem, da ga vzamem. Kje je bila pravica? Gnal me je v hišo, gnal me je v postelj. Kaj sem vedela reva o svetu? Dokler ni prišel tisti lepi fant, ki mu je služil za hlapca. Ti ne veš, kaj je počel z menoj. To ni človek, to je živina!"
Zasopla se je. Revež je molče poslušal. Opa-I zil je, kako ji je vzplamtelo v očeh nekaj divjega, groznega.
»Katarina, zdaj živi le še v spominih na prvo ženo."
»Bog ve, kaj je počel s to revo?"
»Menda jo je imel rad."
»Zato je tako zgodaj umrla. Pravili so, da je bila kot roža, ko se je poročila. Cez leto dni je hodila le še njena senca po hiši."
»Ne morem soditi, Katarina. Človek ima skrito srce."
»Jaz bom sodila nad njim. Le to te prosim, pojdi z menoj."
»K njemu," se je prestrašil Revež.
»Povej mu, da je tako najboljše zanj in zame. V cestnem jarku ne bom umirala."
tak stroj v svojem gospodarstvu. Številna udeležba na predvajanju pa je dokaz, da obstoja zanimanje za te vrste strojev in pozdravljamo ta korak Zveze slovenskih zadrug v pomoč našemu kmetu.
LOGA VES
Dne 21. t. m. so žalostni glasovi zvonov iz stolpa Iogaveške cerkve spremljali veliko množico, v katere sredi so lovski tovariši nesli k zadnjemu počitku Primoža Schvvanna, p. d. starega Mežnarja. Rajni, ki je dosegel lepo starost 82 let, je pripadal oni generaciji, za katero je bilo samoumevno, da je ostal do groba zvest govorici, katero je v zibelki od svoje matere prvotno slišal. Ljubil je slovensko pesem, saj je bil nad 60 let organist v Logi vesi. Kot kmet in lovec, kateri zadnji posel mu je bil tesno povezan z naravo. Zdrav humor, ki se je stopnjeval čestokrat do satire, ga jo napravil priljubljenega v vsaki družbi. O njegovi priljubljenosti in o njegovem ugledu, ki ga je užival vsepovsod, je pričala tudi velika udeležba pri njegovem pogrebu.
Ob odprtem grobu se mu ije domači župnik g. Sturm zahvalil za njegov trud kot mežnar v cerkvi. Tovariši pevci pa so mu zapeli ganljive žalostinke za slovo.
Primož Schvvann počiva zdaj na domačem pokopališču. Zemlja slovenska, katero je ljubil in kateri je ostal zvest do zadnjega diha, naj mu bo lahka!
Priprave za 1. koroški velesejem
Priprave za I. koroški velesejem so iz dneva v dan intenzivnejše. Člani odbora za velesejem so vsak na svojem področju neumorno delavni. Nešteto je nalog, ki jih je treba rešiti. Prijave razstavljencev so tako številne, da povzroča vprašanje prostorov velike težkoče. Foseben problem pomeni namestitev razstave »les", ker bo udeležba proti vsakemu pričakovanju velika. Združenje koroške lesne predelovalne obrti samo bo udeleženo s 55 obrati na kolektivni lesni razstavi. Pobudo za tovrstno razstavo je sprožil Zavod za pospeševanje gospodarstva zbornice za obrtno gospodarstvo. Množino pripravljalnih del navajamo, da bo javnost poučena, kako močno zanimanje vlada za letošnjo razstavo, pa tudi koliko skrbi in odgovornosti nosi odbor. Vsak dan nastajajo novi problemi. Neštevilna so prod vsem pogajanja o dodelitvi kontingentov za razstavljalce iz inozemstva.
Velesejemski odbor ima pri vsem tem obilnem delu prijeten občutek, ker se obeta, da bo I. koroški velesejem popolnoma uspel. Iz vsega tuzemstva in iz sosednih dežel Jugoslavije, Italije in Zapadne Nemčije so že došle prijave, predvsem tudi za lesno posebno razstavo. Razveseljiv je tudi sklep Zveze koroških arhitektov, da bo v okviru velesejma razpisala tekmovanje za »Mala hiša na Koroškem", »Počitniška hiša na koroškem jezeru" in »Lesena hiša za eksport".
Revež je premišljal, nato je stopil v bajto. Ko se je vrnil, je velel: »Pojdiva!"
Mrakovi‘so se zgostili, luči so sijale vanje.
»Počakaj me! Pokličem te.“ Obstala je za gosto mejo.
Balant je sedel na starem mestu in pil. Revež mu je previdno odkrival, kdo je prišel. Stari se je krčevito branil: ,,V mojo hišo?* V to pošteno hišo! Ne, ne!"
»Tiho bodi, nikar ne rjovi. Ljudem se po-kaze.
»Pripelji jo. Zapri vsa vrata, da ne bo nihče slišal. Zapri, te prosim."
Roke so se mu tresle.
Katarina je vstopila in pričakovala sredi izbe. Balant ji je obračal hrbet in se branil z obema rokama. Hudomušen smehljaj ji je šinil v lice.
»Lepo se me braniš. Ce bi se me bil vselej!"
»Stran! Ven iz moje hiše. Vlačuga!"
Še se je smehljala. »Sram te bodi. Svoji ženi praviš vlačuga!"
»Ti nisi moja žena!"
»Od kdaj pa ne?"
Balant je umolknil in gledal v zid.
»Tukaj, pri tebi ostanem!" je dejala.
»Ana, Ana, pomagaj. Hudič je z njo, on jo je pripeljal."
»Sama sem prišla. Moja pravica je, da ostanem tukaj. Naveličala sem se potikanja. Ti imaš prostorno hišo ...“
(Dalje)
ZA GOSPODINJO IN DOM
NEKAJ MISLI O PREHRANI MALIH OTROK	\
Ako hočemo, da se nam bodo otroci dobro razvijali, se moramo držati točnega reda pri dajanju posameznih obrokov hrane. Otroci, ki se med obroki sladkajo z raznimi dobrotami, pri glavnih obrokih nimajo pravega teka.
Večkrat nam otrok kako novo jed zavrne, j Ponudimo jo še enkrat. Ako vztraja pri svojem, I jo prihodnjič pripravimo nekoliko drugače. Če j tudi tedaj ne uspemo, je znak, da je otroku res j zoperna in je za nekaj časa ne kuhajmo.
Jed pripravljena otrokom mora biti primer- | no ohlajena. Na krožnik ne smemo naložiti preveč, da otrok ne izgubi poželjenja po jedi. | Če bo prvič premalo, lahko še dodamo.
Zelo ugodno vplivajo pri otrokih in na njihovo razpoloženje tudi barve jedi in pa posoda. Jedi živih in raznih barv se otrok razveseli, pravtako mu je draga lična skodelica ali bar- ( van krožniček.
Otroška prehrana ne sme biti preveč zači-' njena, zato ne uporabljajmo ne paprike, ne popra in drugih ostrih začimb in močno dišečih dišav. Soljena naj bo raje manj, kot preveč.
Prežganje za razne zelenjadne jedi naj bo svetlo, če le mogoče napravljeno iz presnega masla, olja in zalito z mlekom. Količine vitaminov zvišamo, če že kuhani zelenjavi primešamo še nekoliko sesekljane surove, kot n. pr. pri špinači.
Mesa ne dajajmo otrokom preveč in vedno narezano na tanke koščke. Priporočljivo je le meso mladih živali. Vsa hrana, ki jo otrok dobiva in to ne samo meso, mora biti v taki obliki, da se otrok ne utrudi preveč pri grizenju, ker se potem do sitega ne naje, ali pa požira cele kose.
Navadimo otroke, da začno čimpreje sami jesti. Slabotne pa pitamo dalj časa.
Kadar otrok je, naj ima popoln mir. Ne oštevajmo ga za nerednosti, ki jih je zagrešil preko dneva, ker ga razburimo, mu s tem zmanjšamo apetit in motimo prebavne organe pri njihovem delu.
TUDI DOMA LAHKO NAPRAVIMO NEPREMOČLJIVO BLAGO
Kadar gremo na izlete ali odhajamo na bolj oddaljene njive na delo. kjer ob slučaju neviht nimamo zaklona, nam izvrstno služi plašč ali vsaj jopica iz nepremočljivega blaga. Napravimo jo kar doma, ker je gotovo kak star plašč
ali jopica še v omari, ki jo malo kdaj nosimo. Za četrt ure jo namočite v segreto 5°/o golu novo raztopino. Nato vzamemo blago iz tekočine in ga na hitro vsaj na pol posušimo. Med tem, ko se bo sušilo napravite 6°/o natrijev lug in ga segrejte, da bo vroč. V njem izplaknite napol posušen plašč ali jopico in nato znova obesite sušit na obešalo. Suho zlikajte na pravi strani. Tkanina bo postala nepremočljiva.
RJA V PERILU
Marsikatera gospodinja je prav neprijetno presenečena, ko pregleduje spomladi svoje zaloge perila in ugotovlja, da je nekateri kos dobil pozimi rjaste madeže. Kljub temu, da je pazila, se je perilo že moralo dotakniti kake železne, rjaste stvari, bodisi, da je to obroč pri škafu ali čebru, slab kovinast gumb, pozabljen žebelj v žepu otroške oblekce.
Poznamo več načinov, da se te nadlege rešimo. Večina sredstev, ki se zato uporabljajo pa je preostrih in tkanino razjedo. Najmilejše, pa tudi uspešno sredstvo je limonin sok naraven ali v prašku. Sok zavremo, prašek pomešamo
z malo količino vode in ga tudi prevremo. V to tekočino namočimo rjasti del perila in ga pustimo nekaj časa v njej. Nato namilimo in dobro splaknemo. Če se nam ne posreči prvič, postopek ponovimo.
DA BOMO IMELE ŠPINAČO VSE POLETJE
Vse špinače gredo v poletju, zlasti v suši prej ali slej v cvet. Ako pa sejemo blitvo ali inangold pa bomo imele vse leto dovolj sočnih listov, še boljše pa je, če dobite sadike avstralske špinače, ki se lepo razraste in posebno v suši dobro uspeva in daje sočno zelenjavo do pozne jeseni. Sadike sadimo vsaj po 50—60 cm vsaksebi.
Odlično špinačo daje tudi mešanica avstralske špinače, listov mladih kopriv in kislice. Koprive med letom večkrat požanjemo, da od-žono znova, prav tako lahko napravimo s kislico, ki jo v ta namen posadimo v kak kot na vrtu. Kopriv je pa tako dovolj za vsakim plotom. Za naš namen si moramo zbrati le tako mesto, ki ni onesnaženo s prahom ali od živali.
RADIO.PROGRAM
RADIO CELOVEC
Sreda, 28. maj:
6.10	Za kmetijstvo — 6.20 Jutranja glasba —
7.15	Pestre melodije — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Iz ženskega sveta — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.10 Kar si želite — 14.30 Poročila in objave. Zenska ura — 15.00 Šolska oddaja — 17.10 Popoldanski koncert — 18.30 Pestre melodije — 21.15 ..Vedno isto!"
Četrtek, 29. maj:
6.10	Za kmetijstvo — 8.30 Pozdrav zate —
10.15	Šolska oddaja — 10.45 Nasvet v življenjskih vprašanjih — 11.00 Šolska oddaja — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila in objave. Za naše malčke — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Nova dunajska pesem — 16.00 Koncertna ura — 18.30 Komorna glasba (Izvaja Slovenski komorni trio) —
20.15	Godba na pihala — 21.00 Kriminalna uganka.
Petek, 30. maj:
6.10	Za kmetijstvo — 8.30 Pozdrav za mesto in deželo — 10.15 Šolska oddaja — 10.45 Za podeželsko ženo — 11.00 Veder dopoldne — 11.30 Pozdrav za mesto in deželo — 11.45 Za podeželsko ljudstvo — 14.30 Poročila in objave — 14.45 Kar Športnika zanima — 16.30 Gore in mi — 18.40 Športna poročila — 18.45 Kmečka oddaja — 19.30 ,.Četrt ure".
RADIO LJUBLJANA Sreda, 28. maj:
5.00	Pester glasbeni spored —	12.00 Lahek
opoldanski koncert — 12.40 Zabavna glasba —
13.00	Po različnih plateh o raznih stvareh —
15.10	Zabavna glasba — 15.30 Šolska ura za višjo stopnjo — 18.30 Lahka glasba — 18.40 Igrajo Veseli godci — 19.00 Partizanski spomini na Primor- [ sko — 19.10 Partizanske pesmi in koračnice —
20.00	30 minut z Johannom Straussom.
Četrtek, 29. maj:
5.00	Pester glasbeni spored — 12.00 Simfonični plesi — 13.15 Se še spominjate melodij? — 14.00 Igra Zabavni orkester Radia Ljubljana — 14.30 | Pojo jugoslovanski zbori — 15.10 Zabavna glasba j
—	18.30 Zabavni zvoki — 19.00 Oddaja za žene j
—	20.00 Domače aktualnosti — 20.15 Slovenske j narodne pesmi.
Petek, 30. maj:
5.00	Pester glasbeni spored — 6.10 Gospodinjski nasveti — 12.00 Slovenska orkestralna glasba
—	13.00 Za pionirje — 14.00 Kulturni pregled —
15.10	Zabavna glasba — 18.30 Igra orkester Radia Ljubljana — 19.00 Radijska univerza — 19.15 Narodne pesmi poje Dana Filipič, s harmoniko spremlja Avgust Stanko — 20.00 Tedenski zuna-nje-politični pregled — 21.00 . Svet v satiri in humorju" — 21.20 Melodije in ritimi.
Avtobusni vozni red
Debelo tiskan čas pomeni, da vozi avtobus samo ob delavnikih
CELOVEC—BOROVLJE. Odhod iz Celovca:
5.10,	6.10, 7.10, 7.40, 8.10. 10.10. 10.40, 11.40.
12.10,	12.40, 13.10, 14.10, 15.10, 16.10. 16.40, 17.10,
17.40,	18.10, 18.40, 19.10, 21.20. 23.50. Odhod iz
Borovelj:	6.10, 6.40, 7.10, 7.40, 8.10, 8.40, 9.10.
11.10,	11.40, 12.10, 12.40, 13.10. 13.40, 14.10. 15.10.
16.10,	17.10, 17.40, 18.10. 18.40, 19.40, 20.10, 22 20
^CELOVEC—ZRELEC—MEDGORJE. Odhod iz Celovca: 8.00 (nedelja), 13.10. 18.10, 19.10 (nedelja). Odhod iz Medgorij:	6.40, 10.20 (nedelja),
14.40,	18.00 (nedelja).
CELOVEC—MOSTIČ. Odhod iz Celovca: 8.00. 11.30, 13.00, 17.20. 18,20, 20.20 (nedelja). Odhod iz Mostiča: 5.50, 6.20, 7.10, 11.50, 14.05, 16.50,
18.10	(nedelja).	,
CELOVEC—VELIKOVEC—GREBINI. Odhod
iz Celovca:	6.15. 6.30. 8.00, 10.20, 11.10, 12.10,
13.15	15.15, 16.30, 17.20, 18.30 20.15. Odhod iz Velikovca: 5.20, 6.35, 7.00, 7.05, 8.00 8.05, 9.15, 12.00, 13.15, 14.45, 16.00. 16.55. 19.20, 21.25 (nedelja).
VELIKOVEC DJEKŠE. Odhod jz Velikovca:
7.10,	14.45, 16.10 (nedelja). Odhod iz Diekš: 8.05. 17.15.
RUDA—VELIKOVEC. Odhod iz Rude: 8.40. VELIKOVEC—MOSTIČ. Odhod iz Velikovca:
6.20 (v ponedeljkih, sredah in sobotah), 7.00 (v fo kih, četrtkih in petkih), 11.00 (nedelja), 13.15. Odhod iz Mostiča: 7.10 (v ponedeljkih, sredah in sobotah), 7.30 in 13.40 (v torkih, Četrtkih in petkih in samo iz Trošenj), 14.05 (v ponedeljkih, sredah in sobotah)
VELIKOVEC—PLIBERK—I.ABUD. Odhod iz
Velikovca: 13.10 (v ponedeljkih, sredah iri sobotah. samo do Pliberka), 14.45 (iz Pliberka), 17.35 (samo do Pliberka). Odhod iz Lahuda: 6.00.
PLIBERK—PLIBERK KOLODVOR. Odhod iz Pliberka: 6.00, 10.25, 1 1.30 18.00. Odhod s kolodvora: 7.10. 10.40. 14.50, 19.15.
VELIKOVEC—SINČA VES—ŠKOCIJAN. Odhod iz Velikovca: 5.40 (do 5. VIL in od 15. IX.),
6.10	(od 6. VII. do 14. IX.), 9.20, 11.30 (od 6. VII.
do 14. IX.), 13.10, 14.25 (s kolodvora), 17.30 (od 30. VI. do 0. IX ).	18.25,	19.30 (od 6. VII. do
14. IX.) Odhod iz Škotijana: 6.05 7.10 (od 6. VII. do 14. IX.). 7.53, 10.35, 12.25 (od 6. VII. do 14. IX.), 13.55 (od 6. VII. do 6. IX.), 15.00, 18.15 (od ,30. VI. do 6. IX.). 19.30.
VELIKOVEC—ŽELEZNA KAPLA. Odhod iz Velikovca: 13.10, 17.30 (v ponedeljkih in petkih) Iz Železne Kaple: 6.30, 15.40 (v ponedeljkih in petkih).
CELOVEC—GALICIJA—ŽELEZNA KAPLA. Odhod iz Celovca: 8.10 (nedelja), 1.3.00,	17.00,
18.10	(samo do Galicije), 19.10 (oh nedeljah, samo
do Galicije). Odhod iz Železne Kaple:	6.30 (iz
Galicije), 6.40, 14.15 (od Miklavčevega), 17.00 (nedelja).
CELOVEC—RUDA—LABUD. Odhod iz Celovca: 8.00, 12.10, 17.20, 18.30. Odhod iz Labuda:
5.50,	7.15 (z. Rude), 14.50, 16.00 (nedelja). BOROVLJE—ŠMARJETA—KLOP1NJ—VELIKOVEC: Odhod iz Borovelj: 6.10, 8.00 (v nedeljah do Klopi raj a), 10.10 (v ponedeljkih, četrtkih in sobotah do Zg. Vesce). 14.10 (do Zg. Vcsce).
19.00	(do Zg. Vesce). Odhod iz Velikovca: 5.15 (iz Šmarjete), 6.30 (iz Zg. Vesce), 11.45 (v ponedeljkih, četrtkih in sobotah) iz Zg. Vese?), 13.15.
17.00	(nedelja).
BOROVLJE—SELE—(TERKL). Odhod iz Borovelj: 8.00 (nedelja), 9.30 (ob ponedeljkih, četrtkih. sobotah), 14.10, 19.00. Odhod iz Sc| (Terki): 5.45, 12.00 (v ponedeljki h, četrtkih, sobotah),
16.10,	17.50 (nedelja).
BOROVLJE—SLOV. FLA1BERK—BRODI. Odhod iz Borovelj: 9.00 (v torkih in petkih), 14.10,
19.10	(ponedeljek, torek, sobota in nedelja). Odhod iz Brodi: 6.15 (ponedeljek, četrtek in sobota), 6.35 (torek, sreda, petek in nedelja), 12.00 (torek, petek). 16.20 (ponedeljek, četrtek), 16.40 (nedelja), 18.00 (sobota).
CELOVEC—ŠT. JAKOB V B. Odhod iz Celovca: 5.50, 11.50. Odhod iz Št. Jakoba. 7.50, 13.40.
CELOVEC—KOTMARA VES—VRBA. Odhod iz Celovca: 5.33 (od ponedeljka do petka), 6.35,
8.10	(nedelja), 13.10, 17.15. 18.25 Odhod iz Vrbe: 5.25 (iz Zg. Vesce), 5.55 (Vrba—Št. Ilj), 6.25 (iz Zg. Vesce), 7.45, 13.35, 16.30 (od Vrbe do Calhorič samo v nedeljah), 17.15 (od ponedeljka do petka, samo do Št. Uja), 19.20 (samo do Št. lija).
CELOVEC—OTOK—VRBA. Odhod iz Celovca: 6.35, 7.45, 11.00, 12.10, 13.11, 16.20, 17.20, 18.10, 20.15, 22.45 (pred nedeljami in prazniki ter ob nedeljah). Odhod iz Vrbe: 5.45 (iz Otoka), 6.25,
7.10	(iz Ribnice), 8.30, 11.40, 13.00 14.55, 16.40,
18.50,	21.10 (z Otoka, ob nedeljah).
CELOVEC—HODIŠE—(ŠKOFIČE). Odhod iz
Celovca: 6.35, 8.15 (ob nedeljah), 13.10, 17.00 (od ponedeljka do petka), 18.20. Odhod iz Hodiš:
3.50,	7.07, 12.20 (nedelja), 14.20 (iz Škofič), 17.32. CELOVEC—RIBNICA—VRBA—(ROŽEK). Odhod »z Celovca: 12.10, 18.10. Odhod iz Vrbe: 6,00 (iz Rožeka), 19.15 (nedelja).
mm,
NOHPtRlEDlSlTAlV
m
CELOVEC C a r i n t h i a :
28. in 29. maja:
Freilag der Dreizehntc
30. maja:
Endstation Mond (barvni film)
Petcrhof:
28. in 29. maja:
Das Bleichgesicht (barvni film) 30. maja:
Štern von Broadway (barvni film)
KRIVA VRBA
28. in 29. maja:
Der grosse Sohn von Rin-Tin-Tin
VELIKOVEC
28. in 29. maja:
Traumulus
30. maja:
Unsterblichc Geliebtc
SILA OGNJENIKOV
Vir toplote in energije ognjenikov je največ 30 do 50 km pod zemeljsko površino. Mnogi strokovnjaki pa celo menijo, da nastajajo spremembe v strukturi zemeljske plasti, ki povzročajo delovanje ognjenikov, mnogo bliže površini. Eksplozija atomske bombe je sicer strahovita, toda z izbruhom ognjenika je še zdaleč ! ne bi mogli primerjati. Celo tako majhen og- j njenik kakor je Parikutin v Mehiki, ima ener- ! gijo več atomskih bomb, deluje pa neprestano. |
Veliki eksplozivni izbruhi, kakor je bil na j primer izbruh vulkana Krakatau leta 1883, vr- : že v zrak na tisoče ton prahu. Ko je začel | bruhati Krakatao, je pognal v zrak toliko prahu, da so bili celo sončni zahodi dve leti po vsem svetu rdečkasti. Večje bruhanje ognjeni- j kov lahko vpliva tudi na vreme na zemlji.
KAJ BOMO KUHALE?
Špinačna juha z rižem? Razgrejemo žlico masti in zarumenimo v njej žlico drobno sesekljane čebule. Z zarumenelo čebulo stresemo še žlico moke. Ko zarumeni, dodamo '/* litra prevrote in dobro sesekljane špinače ter jo dušimo nekaj minut. Zalijemo v vodi, kjer se je špinača kuhala. Ko prevre zakuhamo V« litra prebranega in opranega riža. Solimo, malo popopramo. Okus izboljšamo če pridenemo, ko je riž kuhan, žlico kisle smetane ali raztepeno jajce.
Majaronovo meso. V kozico denimo žlico masti in zarumenimo na njej precej čebule, pridenemo na koščke zrezano goveje ali tudi svinjsko meso in ga dušimo v tej čebuli precej časa. Ako se nam sok posuši, prilijemo žlico vode, da se nam ne prižge. Ko je meso že precej mehko, pomokamo z žlico moke, zarumenimo in zalijemo. Omako odišavimo z majaronovimi vejicami po okusu. Osolimo, odišavimo še z limonino lupinico in sokom. Ko je jed že za na mizo, zamešajmo še malo smetane, če je ravno pri hiši. Servirajmo s krompirjem, rezanci ali kakimi cmoki.
Jajčna polenta. V skledi dobro zmešajmo 2 žlici kisle smetane in 2 rumenjaka. Pridenemo sneg iz 2 beljakov, nekoliko soli in 2 žlici moke. Vso zmes stresemo v dobro namazan pločevinast model, ki ima v sredi luknjo, katero zamašimo. Model napolnimo do polovice, nakar ga postavimo v kozo, napolnjeno z vročo vodo (da sega modelu do polovice). Vse skupaj denemo za 30—35 minut v vročo pečico in pustimo, da se od spodaj kuha od zgoraj rumeno zapeče.
Jed je zelo primerna s salato za večerjo. Je dovolj izdatna, vendar lahko prebavljiva. Lahko pa jo po vrhu tudi posladkamo in damo namesto salate kako kuhano sadje.
ŠOLA ZA NEGO BOLNIKOV V CELOVŠKI DEŽELNI BOLNIŠNICI
Za izobrazbo diplomiranih bolniških sester se bo dne 1. oktobra 1952 spet pričel triletni tečaj v deželni bolnišnici v Celovcu.
Informacije zaradi sprejemnih pogojev daje: gospa prednica Pavla Zedrosser, deželna prednica ©skrbniškega osobja v deželnih bolnišnicah in oskrbovalnih zavodih. Deželna bolnišnica v Celovcu. (Landeskrankenhaus Klagen-furt, Hauptgebiiude, Zimmer 9).
ZANIMIVI NOVI IZDELKI
Na letošnjem industrijskem velesejmu v Londonu in Birminghamu bo razstavljenih
10.000	novih izdelkov. Posebno pozornost l>o vzbujala kovinska žaga, ki reže jeklo ko maslo. Zanimiva bo tudi delavnica, ki serijsko sestavlja in prevaža napravo za natančno registriranje najmanjših delcev volta, tudi milijon-tinke. Razstavljen bo tudi klavir za vojaške kantine in delavnice, ..zavarovan proti pivu in cigaretam".
BELE LASTOVKE
V okolici mesta Piše v Italiji so ujeli pred kratkim štiri bele lastovke. Poročilo o tej naravni zanimivosti ne omenja, kaj se je z njimi zgodilo. Da jih niso morda Italijani pojedli? Saj so znani, da niti drobnim pticam ne prizanašajo, marveč, da jih vsako leto pobijejo in pojedo na stotisoče.
SHAW IN MLAD HUMORIST
Neki mlad humorist je prišel nekoč k slav-' nernu angleškemu dramatiku Bernardu Shavvu in ga prosil, naj posluša njegovo najnovejšo zbirko dovtipov in anekdot, češ da pripisuje mnenju slovečega književnika velik pomen. Shaw se je prav tedaj pripravljal na sprehod-Na glavi je imel klobuk, v roki palico. In kot spodoben gospod je kar stoje poslušal zbirke dovtipov. Komaj jih je začel fant brati, se je Shaw odkril, ko da nekoga pozdravlja. On g* je začudono pogledal in vprašal:
„Koga pozdravljate, gospod Shavv?"
„Stare znance," je odgovoril Shavv.
,.Kakšne znance?"
„Vaše dovtipe."
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Frane Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec. Gasometergasse 10. Telefon 1624/4. Za vsebin« odgovarja: Rado Janežič. Tiska: Karntner Druck-nnd Verlagsgesellschaft m. b. M., Klagenfurt. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Klagenfurt. 2-PostschlieBfach 17.