FbSMno okiZono v cidovM Leto XXM št« 242 Ljubljana, torekl7. oktobra I939 Cena 2 Din Upravnistvot Ljubljana, Knaflievo 6 — Telefon štev. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek« Ljubljana, Selen* burgova ul. — Tel. 3492 In 2492 Podružnico Maribor: Grajski trg k. 7. Telefon št. 2455. 3odružnica Celje: Kocenova ulica 2 Telefon št. 190. Računi ari oošt. ček. zavodih t Ljubljano it. 11.842, Praga čisto 78L180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 (fin. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo* Ljubljana, Knofljevo ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455j Celje, Strossmayerjeva ulica štev. t, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Preobrat v Baltiku S podpisom pogodbe med Rusijo in Litvo je bila zaključena prva stopnja velikega preobrata, ki se z izredno naglico odigrava pred našimi očmi v Baltiku. Vse tri male baltiške državice so odslej tesno povezane s Sovjetsko Rusijo. Osnovo novega stanja tvori pri vseh dogovor o medsebojni vojaški zvezi in zaščiti, ki pomeni dejansko rusko varstvo nad baltiškimi državami, tako vojaško kakor diplomat-slco. Saj so se baltiške delegacije zavidale v imenu svojih vlad, da ne bodo v zunanji politiki snovale ničesar, kar bi moglo biti v škodo Rusije. Poglavitna osnova bodočega razmerja pa je v dejstvu, da dobijo baltiške države ruske posadke, in sicer nikakor ne neznatne garnizije. Na Estonskem in Letonskem bodo ruske postojanke predvsem pomorskega značaja, oporišča za vojno ladjevje in za zračne bojne sile. V Litvi je težišče v kopni poziciji in tu bodo uredili Rusi oporišča za suho-zemske vojne moči. Razlika med Litvo ter ostalima državama je evident-na: Litva ima komaj malenkost morske obale, a meji na Nemčijo, dočim predstavljata oni dve državici v glavnem prehodno ozemlje za dostop do morja, pa oporišča za uveljavljenje v smislu pomorske politike na Baltiku. Ruska vojaška prevlada v baltiških državah je s tem dovolj utemeljena. Iz ruske vojaške okupacije in diplomatske prevlade pa izvirajo posledice, ki se danes še ne dado do kraja pregledati. Postavljajo se novi problemi, ki ne bodo mogli dolgo čakati na razčistit ev, ker je v njihovi prirodi, da tirajo razvoj do temeljitih solucij. Prvo vprašanje, ki se tu postavlja, velja sožitju med sovjetskimi vojaškimi posadkami in dosedanjim družabnim redom v baltiških republikah. Med sovjetsko Rusijo in zunanjim svetom ni skoro nobenih stikov Iz Rusije prihajajo v svet največ diplomati, trgovinske delegacije zastopniki na različnih kongresih in podobnih prireditvah. Toda tako imenovani ljudje iz množice se kaj redko pojavljajo v krajih z meščanskim družabnim redom. Tu pa se odpira sedaj možnost, da bodo velike množice vojakov rdeče vojske prišle v stik s tem družabnim sistemom. Kaki bodo rezultati teh stikov, kake reakcije bodo povzročili? Ali se bodo potrdile one napovedi, sedaj že ne več redke, ki trdijo, da bo vojaški okupaciji sledila kar brž socialnopolitična preureditev. ki se ji ne bodo mogli nikjer upirati? Po dosedanjih izkušnjah je škoda izgubljati čas za prerokbe in ugibanja, zakaj dogodki se prehitevajo in nedvomno bomo že v bližnji bodočnosti imeli dejanski odgovor na postavljeno vprašanje. Pod temi vidiki dobiva tudi odstop Vilna Litvi nekoliko nenavaden pomen. V Vilnu in okolici so boljševiki že izvedli socializacijo, tako kakor na ostalem vzhodnem delu zasedene Poljske. Bele Rusije in Ukrajine. Malo paradoksno bi bilo, da bi sedaj Litovci razveljavljali prevrat družabnega reda na staro, sovjetske oblasti ali posadke pa bi prijazno gledale tako »meščansko reakcijo«. Toda — naj si v Kovnu belijo glave s temi nenavadnimi problemi. Za zunanje opazovalce se zdi nedvomno pri tem vsaj to, da je v Baltiku sedaj vse v toku, pa da je računati še z nadaljnjimi preobrati. Na enake zaključke silijo tudi poročila o presenetljivo naglem izseljevanju Nemcev iz baltiških držav. Ni še pojasnjeno, ali imajo prav one angleške vesti, ki trdijo, da se je izseljevanje sprožilo na sovjetsko zahtevo, ne nia nemški predlog. Dejstvo, da z izseljevanjem tako silno hitijo, priča, da računajo z naglimi nadaljnjimi dogodku Pri tem je opozoriti, da dejansko ne gre za velike množice, saj je po podatkih baltiških statistik v vseh treh državah le 100 —120 tisoč Nemcev, po nemških podatkih pa tudi ne več ko 170 — 180 tisoč. Glede možnosti naselitve baltiških Nemcev je jemati v poštev, da so to po veliki večini meščanski element, ki je živel v dobrih gmotnih prilikah v mestnih poklicih. Kmet-skega živi j a med njimi je bilo še največ v Litvi, ki je dosedaj izseljevalna mrzlica še ni dosegla. Mogočne veleposestniške pozicije baltiških Nemcev je bila izpodnesla že povojna agrarna reforma. . Ta čas, ko se v treh pravih baltiških republikah likvidira vrat na nos dosedanje stanje, že pljuskajo valovi sovjetske poplave ob Finsko, ki v širšem smislu tudi spada k Baltiku. Z napetostjo se pričakujejo rezultati, tem bolj, ker se tu postavlja vprašanje, ki ga dosedaj ni bilo na dnevnem redu: Kaj bo storila moskovska vlada, ako bi Finci zares odklonili njene zahteve? Finska si i e ves čas od osamosvojitve prizadevala da se odmakne od malih baltiških republik in njihove pohtike ter se priključi skandinavskim državam, s katerimi se je čutila mnogo bolj povezano, sag je bila dežela do Nemški bombniki prvič nad Angiiio Napad ie bil namenjen volni luki Rosvth v zalivu FIrth of Forth na Škotskem in velikemu železniškemu mostu — Štirje nemški bombniki sestrelieni Nemške operacije na Poljskem končane London, 16. okt. s. Letalsko ministrstvo je izdalo popoldne naslednji komunike: Nemška bombna letala so poskusila danes popoldne napasti obalne naprave na Škotskem. Naša letala so se zapletla z njimi v borbo ter so prizadela sovražnim letalom neka,) izgub. London, 16. okt. s. Danes ob 14. so se nad Firth of Forthom in Edinburghom pojavila nemška bombna letala. Protiletalske baterije so stopile v akcijo in na popolnoma jasnem nebu je bilo razločno videti razstrelke šrapnelov. Nato so se dvignila tudi angleška letela in zasledovala sovražna letala v južni smeri. Letalski napad je veljal vojni luki Rosyth v Firth of Forthu in železniškemu mostu čez Firth of Forth. Nobena bomba ni zadela mosta. London, 16. okt s. Zvečer je izdalo letalsko ministrstvo naslednji drugi komunike o nemškem letalskem napadu na Škotskem: Kolikor je doslej znano, napad ni terjal med civilnim prebivalstvom človeških žrtev in tudi ne škode na imetju. London, 16. okt s. Agencija Cetral Press iavlja o nemškem letalskem napadu na Škotskem naslednje podrobnosti V Edin-burghu samem sploh ni bilo letalskega alarma, pač pa so stopile v akcijo protiletalske baterije v vsem Firth of Forthu, kakor tudi na gričevju na jugu od Edin-burgha. V Edinburghu je bilo videti od daleč nemško trimotorno bombno letalo, ki so ga zasledovala tri angleška lovska letala. Kolikor je doslej znano, so bili sestreljeni trije nemški bombniki, in sicer eden nad Firth of Forthom, dva pa nad grofijo Fife na severni obali Firth of Fortha. London, 16. okt. s. Nad Pentlandskim gričevjem, južno od Edinbourgha, je bilo sestreljeno na povratku Še četrto nemško bombno letalo. Posadka treh mož je bila ujeta. Letalo, ki se jc zrušilo v Firth of Forthu, je imelo posadko 5 mož. Od teh je eden utonil, trije so biil že mrtvi, zadeti od protiletalskih strojnic, peti pa je bil ujet. London, 16. okt. s. Očividci pripovedujejo, da so pri napadu na železniški most v Firth of Forthu sodelovali trije ali Štirje nemški bombniki, ki so odvrgli skupno okoli deset bomb. Vse bombe pa so padle v vodo. Letala so kljub hudemu obstreljevanju napadala vedno znova. Na severni obali Firth of Fortha so oborili skupno okrog osem nemških letal. HHifD živahno delovanje Francozi so se m mofebltn! nemški sunek med Renom in Mozelo skrbno pripravili Pariz, 16. okt.. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je davi izdalo 83. vojno poročilo, ki pravi: živahno delovanje v sovražnih linijah med Mozelo in Saaro. Obojestranska akcija izvidniških čet vzhodno od WeissSnbur-ga. Nemško poročilo Berlin, 16. okt. bi. O operacijah na zapadu je vrhovno poveljstvo nemške vojske objavilo: Na zapadu le nekaj prask med izvidhi-škirai četami in nekoliko zapornega ognja sovražnega topništva. Jugozapadno cd K-3-statta na Renu je visoka voda prisilila Francoze, da so izpraznili neko svojo trdnjavico. V zraku je bilo !e malo lastnega hi sovražnega delovanja v obmejnem področju. <$o©*o©o Nemcev zkra^ih na zapadni Sronti Pariz, 16. okt. s. Po izpovedih nemških ujetnikov in ugotovitvah francoskih in angleških izvidniških letal imajo Nemci na fronti med Merzigom in ZweibriAcknom zbranih že okoli 900.000 mož. O nadaljnjih koncentracijah vojaštva in vojnega materiala poročajo iz doline Rena med Kolnom ln Mannheimom. Ta.m je postavljenih tudi 13 nemških motoriziranih divizij, ki so bile nedavno prepeljane iz Poljske Vsi znaki kažejo na bližnio večjo nemško ofenzivo. Francoska artilerija skuša z močnim ognjem preprečiti večje koncentracije sovražnega vojaštva in materiala v neposredni bližini fronte. London, 16. okt. s V tukajšnjih političnih krogih mislijo, da Nemčija s svojim pripravami za ofenzivo na zapadni fronti skuša zaenkrat samo ustrahovati Anglijo in Francijo in da bo tako ofenzivo porabila samo kot zadnje sredstvo, če se bo- o vsi mirovni poizkusi ponesrečili. Neiposred-ni vojni načrt Nemčije pa je sedaj menda ta, da z akcijo podmornic in l«tal prizadene čim več škode angleškim vojnim ladjam in tako onemogoči angleška blokadna akcija. Angleži seveaf^o in srednjo Nemeija London, 16. okt. s. Angleško letalsko ministrstvo javlja, da so angleška letala v pretekli noči kljub slabemu vremenu izvršila uspešen izvidniški polet nad severno in srednjo Nemčijo. Letala niso bila ni- leta 1809 del Švedske in ima vsa njena gospodarska in kulturna struktura pečat te zgodovine. Pod ruskim gospostvom je bila le dobrih sto let in še to z izdatno avtonomijo. Na Finskem ni nikake nemške manjšine, pač pa je tu mnogo švedskega prebivalstva iz dobe, ko so Švedi gospodovali v deželi, še danes tvorijo Švedi dobro desetino prebivalcev in to zelo vplivno desetino Za sedanje ruske asipracije je pomembno, da bivajo Švedi največ ravno v obmorskem pasu ob Finskem zalivu, od ruske meje pa tja do Aland-skih' otokov. Mnogo je tedaj povoda, da so na Švedskem jako vznemirjeni. Baltiške države so Rusiji zapirale dohod do Baltiškega morja Finska more samo iz boka ogražati en del tega dostopa. Toda s svojimi ogromnimi planjavami in jezeri bi mogla nuditi sovražnim oboroženim silam, zlasti pa aviaciji izvrstno oporišče za napad na severno in srednjo Rusijo. Tako argumentirajo v Moskvi pogajanja za ureditev novega razmerja. Na rezultate nam pač ne bo treba dolgo čakati, kjer napadena in se niso zapletla v nobeno borbo. London, 16. okt. s. Neki ameriški novinar poroča da je bilo o priliki letalskega alarma v Berlinu v soboto zvečer slišati poleg streljanja protiletalskih topov tudi hujše detonacije in sicer v smeri iz severa, kjer se nahaja v Spandauu velika tovarna municije. Dve letali Nemčijo sestreljeni Berlin, 16. okt. AA. V pokrajini Mainz Frankfurt smo snoči zbili neki britanski bombnik. Eden izmed pilotov se je ubil, ostale tri sme ujeli. Blizu Germerheima smo sestrelili francosko ogledno letalo. En pilot se je ubil. druga dva smo pa ujeli in ju prepeljali v bolnišnico, ker sta nevarno ranjena. Alarm v Berlinu London, 16. okt s Danes je izdala nemška vlada še peti komunike o snočnjem letalskem alarmu v Berlinu, ki pravi, da nemške protiletalske postaje radi nizkih oblakov niso opazile takoj nemškega letala, ki je povzročilo alarm. V angleških krogih pripominjajo, da vsi dosedanji komunikeji ne pojasnjujejo, zakaj sta bila s pres edkom še ne ure dana v Berlinu kar dva letalska alarma. Nemška propaganda sta Sronti London, 16 okt s. Nemci so zadnje dni >b Renu v bližini francoskih utrdb pričeli s propagando. Več nemških avtomobilov z zvočniki je oddajalo razne govore in razvite so bile zastave z napisi kakor- Gorje tistemu, ki zavrne Hitlerjeve mirovne predloge! Francozi so na to propagando odgovorili z nekaj dobro merjenimi topovskimi streli. Neznana f^tala nad Kefan&sko Ffaag, 16 okt. s V soboto okoli polnoči ?o slišali nad Hclandsko v veliki višini večie število letal ki so letela v jugoza-oadni smeri. Ag?.g3e£,*-*r te?*?"*'* misija v Kanaši Otawa. 16. okt. br. Sem je prispela angleška letalska misija, ki bc tu ustanovila velik letalski center in šolo za vojaške pilote vsega imperija. "ostanek «3r. Beaseča s predsednikom poljske vlade Pariz, 16. okt. s. Bivši prezident Češkoslovaške dr. Beneš in predsednik nove poljske vlade general Sikorski sta včeraj izmenjala obiske. Sikorski je ob tej priliki obvestil dr. Beneša, da poljska vlada ne priznava nemške okupacije Češkoslovaške. Obiske sta izmenjala včeraj tudi bivši predsednik češkoslovaške vlade dr. Hodža in general Sikorski. Avstralija — vojni arzenal imperija Melbonrne. 16. okt. br. Minister za vojne dobave je danes izjavil, da se je Avstralija v mesecu dni izpremenila v vojni arzenal britanskega imperija. Z orožjem bo v bodoče močno podprla Anglijo in vse druge dominione V avstralskih tovarnah letal bo zgrajena vsake tr tedne po ena letalska eskadra. Švicarsko mobilizacijsko posojilo Bern, 16. oktobra. A A. (DNB) Politični krogi trdijo, da bo švicarska vlada v kratkem razpisala državno posojilo za pokritje stroškov mobilizacije, ld rastejo iz dneva v dan. Dobro poučeni krogi smatrajo, da bodo izdani kratkoročni boni. Poplava v Flandriji Bruselj, 16. oktobra. AA. Nasipi na reki Durmais, ki se izliva v Scheldo, so popustili in je velika povodenj poplavila vzhodno Flandrijo. Stvarna škoda je velika. Letalski promet med Anglijo in Nizozemsko Amsterdam, 16. oktobra. AA. Danes se je spet začel zasebni letalski promet med Veliko Britanijo in Holandsko. Berlin, 16. okt. br. Vrhovno poveljstva nemške vojske je o operacijah na vzhod« objavilo: Ker je zasedba nemškega interesnega področja na Poljskem po nemških četah zaključena, vrhovno poveljstvo o operacijah na vzhoda v bodoče ne bo več poročalo. Sven Hedin pri Hitlerju Berlin, 16. oktobra. AA. Hitler je danes sprejel znanega švedskega raziskovalca Svena Hedina. Vojna na morju Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da je bila angleška linijska ladja „Repulse" hudo poškodovana, angleška admiraliteta pa označuje to vest za izmišljotino Berlin, 16. okt br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske poroča: Nemška podmornica, ki je potopila britansko vojno ladjo »RoyaI Oak«, je s torpedom tudi zadela angleško vojno ladjo »Repulse«) jo hudo poškodovala in onesposobila za nadaljnjo borbo. Bojna ladja »Repulse« izpodriva 32.000 ton vode Oborožena je s 6 topovi kalibra 381 mm, 12 topovi kalibra 102 mm in 80 dvojnimi torpednimi cevmi ter še z nekaj manjšimi topovi in strojnicami. »Repulse« spada prav tako kakor »Ro-yal Oak« med najstarejše angleške voine ladje. V morje je bila splovljena 1. 1916. Takrat so bile zgrajene štiri enake vojne ladje. Leta 1936. je bila tudi t,Repulse« popolnoma predelana opremljena z novimi stroji in ojačena z oklopi proti torpedom. »Repulse« razvija brzino 31.5 morskih milj na uro ter v tem prekaša Ro-yal Oak« ki je imel brzino 22 milj. Posadka šteje pribl žno 1200 mož. ^-Repulse« ima tudi katapult za štiri hidroavione »Repulse« je spremljala letos v maju angleškega vladarja Jurija VI. in kraljico Elizabeto na njunem potovanju v Kanado. Novo Fundlandijo in Zedinjene države. Demanti angleške admiratitete London, 16. okt. s. Nemški poročevalski urad je danes objavil najpreje vest, da je bila istočasno s potopitvijo »Roval Oaka« hudo poškodovana tudi angleška vojna ladja »Repulse«. Nekaj časa pozneje je sporočil da mora to vest popraviti v toliko, da je bila »Repulse« potopljena. Angleška admiraliteta označuje obe te vesti kot popolnoma izmišljeni. London, 16. okt. AA. (Reuter). Ministrstvo za vojno mornarico izjavlja, dane čuti ^potrebe kakorkoli komentirati neonsko radijsko poročilo, da je podmornica. ki je napadla »Royal Oak« poškodovala angleško bojno ladjo »Repulse?: in jo onesposobila za vojno. Pomorski krogi v Londonu izjavljajo, da je ta trditev smešen in tiotf-pn nrimer nemške propagande. Pomorska bitka ob norveški utoali Oso. 16. okt s Ribiči, ki so se danes vrnili v Bergen, pripovedujejo, d?, se je v soboto v bližini norveške obale vršila pomorska bitka. Tri vejne ladje in več le- tal. najbrže angleških, je napadlo neko vojno ladjo, najbrže nemško. Ta je bila očividno težje poškodovana in je skušala zbežati v norveške teritorialne vode. Nekateri ribiči pripovedujejo, da se je ladja potopila. Ostale ladje so se oddaljile v zapadni smeri. 414 rešenih z „&oya1 Oaka" London, 16. okt. s. Dokončna lista re-šencev z vojne ladje »Royal Oak« izkazuje 414 imen. žrtev je torej nekaj manj nego 800. izmed skupno 1200 mož posadke. Angleška admiraliteta ponovno zanika nemške vesti, da bi bila potopljena ali poškodovana matična ladja za letala »Are Royal«. Istotako zanika admiral it 3ta, da bi bila poškodovana vojna ladja »Hood« (40.000 ton), ki je največja vojna ladja na svetu. L°ndon, 16. okt. s. V krogih angleške mornarice pripominjajo k izgubi voine ladje »Roval Oak«, da razipolaga Anglija še z 11 vojnimi ladjami, ki so približalo enako velike, poleg tega pa s tremi velikimi križarkami največjega tipa, med katerimi je tudi ladja >nski in norveški kralj s svojim spremstvom odpotovala s posebnim vlakom v Kodanj oziroma Oslo, finski prezident pa se bo vrnil v Helsinke spet s svojim letalom. London, 16. okt. AA. (Reuter). Iz Helsinkov poročajo: Po govoricah, ki se širijo v dobro poučenih krogih v Helsinkih, ni izključeno, da bodo na konferenci poglavarjev severnih držav v sredo govorili o tem, da naprosijo predsednika Roosevelta in predsednika italijanske vlade Mus-solinija. naj prevzameta vlogo glavnih posredovalcev za mir. silen člja žrtvovala e v Baltiku Hotela fe dobiti večje količine ruskega zlata in je sprejela ruski pogoj, da se prej izselijo vsi Nemci iz Baltika London, 16. okt s. Dansko časopisje poroča, da je nemški zunanji minister Ribbentrop o priliki svojega obiska v Moskvi dai ruski vladi zagotovilo, da se bodo vsi Nemci iz Finske izselili. Današnji »Times« poročao iz Rige. da ima po zanesljivih informacijah izselitev Nemcev iz baltiških držav sledečo ozadnje: Nemčija je želela kupiti večje količine ruskega zlata in sicer čim preje. Edina protivrednost, ki jo je za to mogla nuditi, je bila žrtev nemških interesov v Baltiku. Stalin je pristal na pošiljko ruskega zlata samo pod pogojem, da Nemčija najprej odpokliče Nemce iz baltiških držav. Kodanj, 16. okt. s. List »National Tiden-de« piše, da je Nemčija z izselitvijo Nemcev iz baltiških držav izgubila vse, kar so Nemci tekom 700 let v teh državah zgradili. Sedaj so vsa nemška podjetja pod kontrolo, vse nemške banke zaprte, in v Rigi je prenehal izhajati nemški dnevnik. Iz Ri- ge same se bo izselilo 35.000 Nemcev. 10 nemških ladij je že dospelo v pristanišče v Rigi, pričakujejo pa še 20 nadaljnjih. London, 16. okt. s. Po poročilih iz Talina bodo nemški izseljenci odšli iz Estonske tekom današnjega in jutrišnjega dneva. Vsak sme vzeti s seboj samo za 3 funte denarja in za nadaljnjih 30 funtov srebr-nine, kakor tudi nekaj hišne opreme. Vse drugo premoženje prevzame posebna nemška družba, ki je bila nalašč v to svrho ustanovljena in ki sodeluje z estonskimi oblastmi. Prihod prvih nemških izseljencev v Gdinjo Berlin, 16. oktobra. AA. (DNB). Danes je prispela v Gdinjo prva skupina Nemcev z Letonskega. V Gdinji je letonske Nemce pozdravil državni podtajnik Bohle. o iti Turčijo Včeraj se je poslanik dr. Paasikivi vrnil iz Moskve v Helsinke in poročal vladi o ruskih zahtevah - Saradzoglu je bil včeraj zopet pri Molotovu Helsinki, 16. okt. s. Posebni finski odposlanec za pogajanja z rusko vlado dr. Paasikivi je danes dopoldne dospel z vlakom v Helsinke. Na kolodvoru ga je pričakovala velika množica občinstva ter člani vlade s predsednikom vlade na čelu. Navzoč je bil tudi švedski poslanik. Kmalu po svojem prihodu je imel dr. Paasikivi konferenco z zunanjim ministrom Erkkom in drugimi ministri. V finskih merodajnih krogih prevladuje danes optimizem glede uspeha pogajanj z Rusijo. Dr. Paasikivi se vrne v Moskvo najbrže v četrtek, ko bodo že znani sklepi konference nordijskih vladarjev v Stockholmu. Ni pa izključeno, da odpotuje že jutri ali pojutrišnjem nazaj v Moskvo. Finska vlada med tem nadaljuje z varnostnimi ukrepi. V kratkem bo na Finskem pod orožjem že 500.000 mož. Predeli ob ruski meji so evakuirani. Štiri ruske zahteve London, 16. okt. z. »Times« poročajo iz Helsinkov, da po splošnem prepričanju finsko-ruska pogajanja ne potekajo posebno povoljno. Po informacijah dopisnika lista je Rusija postavila Finski štiri zahteve: 1. odstop nekaterih otokov v Finskem zalivu; 2. jamstvo, da Finska ne bo utrdila Aalandskih otokov, pri čemer si Rusija pridržuje pravico kontrole; 3. sklenitev vojaške zveze in 4. zahteva, ki še ni v podrobnosti znana, ki pa je tako dalekosežna, da je smatrala finska delegacija za potrebno, da pogajanja prekine in se vrne v Helsinke, da poroča vladi. London, 16. okt. z Vesti iz Moskve kažejo, da se pogajanja med Rusijo in Finsko nadaljujejo po načelu enakopravnosti. Estonska, Letonska in Litva so postale ruske pokrajine, toda Finska se je temu odločno uprla. Finska predstavlja po sodbi londonskih krogov severno Švico, ki ljubosumno brani svojo nevtralnost in se noče vezati na nobeno stran. Karelija izpraznjena Kodanj, 16. okt. br. Po vesteh iz Helsinkov je sedaj že vsa Karelija malone evakuirana. Iz Helsinkov so odpeljali tudi že vse umetnine in druge dragocenosti. Mnogo lokalov je že zaprtih. Mobilizacija rezervistov se med tem nadaljuje in v nekaj dneh bo na Finskem pod orožjem že 500 tisoč mož. Finska zahvala Zedinjenim državam Washington, 16. oktobra. AA (Havas) Finski poslanik v Washingtonu Hjalmar Prokop je imel snoči po radiu govor, v katerem je posebno naglasil hvaležnost Finske napram Zedinjenim državam zaradi moralne podpore in prijateljstva, ki ga Amerika izkazuje Finski. Finska želi živeti v miru in ozračju miroljubnega sodelovanja z drugimi narodi. V tem smislu želi ohraniti prijateljstvo tako z Rusijo kakor Nemčijo, vendar pa ne bo zapustila svojih življenjskih pravic ali podpisala kakršnokoli pogodbo, ki ne bi bila v skladu z njeno neodvisnostjo, nevtralnostjo in integriteto. Saradzoglu še vedno v Moskvi London, 16. okt. s. Turški zunanji minister Saradzoglu še ni odpotoval in Moskve. Danes popoldne je imel nov razgovor z ruskim zunanjim ministrom Molotovom, ki je trajal dve uri. Razgovoru je prisostvoval tudi Stalin. Kakor se izve iz dobro poučenih diplomatskih krogov, je prejel Saradzoglu od svoje vlade nove podrobne instrukcije glede ruskega predloga za novo pogodbo med Rusijo in Turčijo. Turški uradni krogi v Ankari zanikajo vesti, da bi bila Turčija pripravljena sprejeti v novi pogodbi z Rusijo obveznosti, ki bi bile v nasprotju s turškimi pogodbami z Anglijo in Francijo. Pripominjajo, da je Turčija sprejela te obveznosti svoječasno z izrecnim pristankom ruske vlade. Nikdar ni Rusija — po turških informacijah — zahtevala, da bi Turčija spremenila svoje odnošaje do Anglije. Turška vlada na tako zahtevo tudi ne bi bila nikdar pristala. London, 16. okt. s. Po poročilih iz Rima je dala ruska vlada turškemu zunanjemu ministru Saradzoglu zagotovilo, da ne bo Rusija napadla Rumunije. Novi rumunski poslanik pri Kalininu Moskva, 16. okt. br. Rumunski poslanik Davidescu je bil danes v nastopni avdien-ci v Kremlju pri predsedniku vrhovnega sovjeta Kalininu. Izročil mu je svoja akre-ditivna pisma. ★ Litovske čete zasedle Vilno Kovno, 16. okt. br. Prezident republike je davi ratificiral pogodbo z Rusijo o vzajemni pomoči in izročitvi vilenskega okrožja Litvi. Ratifikacijske listine bodo še danes izmenjane v Moskvi. Kovno, 16. oktobra. AA. (Reuter) Danes ob 11. dopoldne so litovske čete začele zasedati vilensko pokrajino. Sovjetske čete, ki so bile doslej v Vilnu, so se že umaknile. Litovska vlada izjavlja, da bo priznala državljansko pravico samo tistim prebivalcem, ki so se tam rodili, ali pa žive tam od meseca novembra 1918. Tako bo 20.000 poljskih beguncev izgubilo državljanske pravice. 14 ruskih vojnih ladij priplulo v Talin Talin, 16. okt. s. V tukajšnjo luko je včeraj prispelo 14 ruskih vojnih ladij, meči njimi ena križarka ter 10 rušilcev in podmornic. Ruske posadke v Baltiku bodo štele 70.000 mož Riga, 16. oktobra. AA. (Štefani) Po pisanju letonskega tiska znaša število sovjetskih čet, ki bodo razporejene po baltiških državah, 70.000 mož. Na Letonsko odpade 25.000, na Estonsko 25.000 in na Litvo 20.000 sovjetskih vojakov. ★ Nemci se še vedno bavijo s Chamberlainovim govorom Berlin, 16. oktobra. AA. (DNB) Nemški tisk se ponovno bavi s Chamberlainovim govorom, češ da je Chamberlain odklonil Hitlerjevo roko, ki mu je ponujala mir. »Montag« naglaša, da Nemčija ne more popuščati bolj, kakor je to že objavila. Nemški narod in njegov vodja nista bila od nikogar prisiljena ponuditi mir. Nemčija je to napravila ravno zato, ker je močna in ker si miru iskreno želi. Anglija in Francija nista hoteli sprejeti možnosti mirovnih pogajanj. Zaradi tega mora nova mirovna akcija priti na iniciativo Anglije in Francije. Mir je nemogoč, dokler bosta Anglija in Francija hoteli ohraniti diktaturo demokracij v Evropi ter versaj-ski diktat. Dokler bosta London in Pariz hotela razkosati Nemčijo, bo Nemčija od-go\srjala z orožjem. Tu ne pomagajo niti sveti niti kompromisi niti kombinacije. ! Kitajsko-j&ponska vofna London, 16. okt. s. Po poročilih iz Šang-haja so Kitajci danes zopet bombardirali japonsko letališče v Hankovu ter uničili 100 japonskih letal. Pet nadaljnjih japonskih letal je bilo sestreljenih v zračni bitki po tem napadu. Tokio, 16 okt. br. Kakor poroča agencija Domej je razvilo japonsko letalstvo v zadnjih 24 urah izredno živahno delovanje v Šansiju. Japonska letala so bombardirala vojaške objekte v Jenanu. Čulingkenu in v Suičanu v severnem Šansiju. Tokio, 16. okt. s. Med ujetniki s kitajskih letal, ki so bila v soboto sestreljena nad Hankovom, sta bila tudi dva ruska pilota. Konferenca japonskih generalov Tokio, 16. okt. br. V japonskem generalnem štabu na Kitajskem se je snoči vršila konferenca poveljnikov vseh devizij, ki operirajo na kitajskih tleh. Pred kratkim imenovani vrhovni poveljnik japonske vojske na Kitajskem, general Nišijo, je utemeljil ukrep o ustanovitvi vrhovnega poveljstva vseh vrhovnih sil na Kitajskem. Izjavil je nadalje, da bo podpiral kitajske nacionalne kroge, ki hočejo ustanoviti novo vlado na Kitajskem. Z vsemi silami si bo prizadeval, da se definitivno uredi kitajsko vprašanje in odpravi Cangkajškov režim. Japonska vojaška misija v Ameriki New York, 16. okt. br. Z italijanskim parnikom »Rex« je prispela v New York japonska misija pod vodstvom generala Te-raucia, ki je bila pred kratkim v Evropi. General Terauci je novinarjem izjavil, da se je v Evropi sestal z vodilnimi državniki vojskujočih se sil. Anglija in Francija računata napak, če mislita, da Nemci ne bodo vzdržali dolge vojne. Nemški narod popolnoma zaupa vladi in vodstvu svoje armade. Pristanišče Hangčov zopet v kitajski oblasti London, 16. okt. s Iz Cunkinga poročajo, da so kitajske čete po napadu, ki je trajal vso noč, zavzele danes važno pristanišče Hangčou, 20 km jugozapadno od Šanghaja London, 16. okt. s. V Cunkingu je bila objavljena spomenica, ki jo je podpisalo poldrug milijon kitajskih vojakov. Spomenica ostro obsoja politiko Vangčingveja in se izraža za brezpogojno nadaljevanje vojne proti Japonski. Tajfun na Japonskem Tokio, 16. okt s. Hud tajfun je danes povzročil veliko škodo na otoku Okinava v otočju Liušiu. Delo za poinlrJenJe Foiluftavja in Balkana V Rimu napovedujejo možnosti bližnjih sestankov nekaterih podunavskih in balkanskih državnikov zaradi izmenjave misli Rim, 16. okt. b. Delo pomirjenja v Po-dunavju in na Balkanu zasledujejo v tukajšnjih političnih in diplomatskih krogih z največjim zanimanjem. Tako iz pisanja italijanskih listov kakor iz razgovorov prihajajo tukajšnji inozemski opazovalci do zaključka, da se Italija »eseli sedanjega razvoja na evropskem jugovzhodu, kjer se z aktivnim sodelovanjem vseh intere-siranih držav počasi, toda gotovo gradi fronta nevtralnih držav. To seveda močno razbremenjuje italijanski položaj v Sredozemlju, kjer je vedno manj možnosti, da bi nastale kakršnekoli vojne komplikacije. Zato se tu često sliši vzklik: »V Sredozemlju ne vlada nemško, temveč italijansko brodovje. Koga naj potem takem kdo tu napade?« V poučenih krogih sodijo, da so dosedanje priprave za medsebojno povezanost balkanskih držav že toliko napredovale, da bi sedaj ne bili več izključeni podrobni razgovori med balkanskimi diplomati za uredite še poslednjih visečih medbalkan-skih vprašanj. Tako napovedujejo v Rimu med drugim kot zelo verjetno, da bosta kmalu tudi Bolgarija in Rumunija, kakor pred kratkim Madžarska in Rumu.iija, našli pot k odstranitvi vseh ovir za tesno sodelovanje, ki bi ga pozdravile vse ostale balkanske države. V tej zvezi se seveda pojavljajo tudi že konkretne možnosti nekaterih osebnih diplomatskih stikov, ki bodo v prihodnjih dneh gotovo sledili. V Italiji pripisujejo temu razvoju izredno velik pomen, zato ni izključeno, da bo italijanska vlada v kratkem iniciativno posegla vanj, da še sama doprinese svoj delež k splošnemu pomirjenju na tem področju, kjer ima tudi ona svoje interese. Kakšne konkretne oblike utegnejo dobiti italijanske pobude, ni še znano, toda v sedanjem položaju bi prav gotovo nikogar ne presenetilo, ako bi italijanska vlada vsaj z nekaterimi vladami balkanskih držav poiskala v bližnjih dneh direktne osebne stike, ki naj bi še bolj poudarili italijanska prizadevanja za ohranitev miru v podu-navskem in balkanskem predelu Evrope. Velika dela v Italiji Agrarna reforma na Siciliji — živahna gradbena delavnost — Prenovljeni Rim - Redno mirovno življenje pl. — Rim, 11. oktobra. V času, ko Je pozornost vseh drugih evropskih narodov v glavnem osredotočena na razvoj mednarodnih dogodkov, se Italija, ki je ostala izven sedanje vojne in ki se je ponovno zavzela za mirno rešitev vseh sporov, navzlic budnemu zasledovanju mednarodne politike posveča zlasti notranjemu razvoju. Kako resno se je italijanski narod — tako rekoč sredi vojne vihre — vrgel na notranje delo, more prav razumeti samo tisti, ki sam živi med njim. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi, s katerimi razpolaga spretna italijanska propaganda, so dali Usti, radijske postaje in predavatelji razumeti Italijanom, da mora Italija stati to pot izven evropskih viharjev ter se zato s tem večjo požrtvovalnostjo posvetiti notranji povzdigi države, in to prav na vseh področjih, kjer je to potrebno. Res je, da je v septembru tudi povprečnemu Italijanu za hip zastala sapa ob misli na nov svetovni požar, toda ta zastoj je bil le kratek. Tako rekoč čez noč je Italija spet oživela v svojem normalnem delu in od zgoraj so prihajala dnevna povelja o nadaljevanju nekaterih čisto mirovnih del, kakor del za bodočo svetovno razstavo v Rimu leta 1942, zidanje novih modernih naselbin, raznih ame-lioracijskih del itd. železnice so obnovile ves promet z inozemstvom, italijanske potniške ladje so za daljšo dobo napovedale programe svojih bodočih voženj itd. Skratka, vse življenje, ki je bilo v začetku septembra ustavljeno za kratek hip, je zopet vzvalovilo v normalnem mirovnem tempu in ljudje skoro niso opazili, da so se med tem v Evropi zbrali tako temni oblaki. Vse, kar se je v Italiji doslej ustvarilo, naj služi predvsem širokim slojem naroda. V trenutku, ko je izbruhnila vojna, je takoj izšlo povelje, da se mora v časih, ko se od naroda veliko zahteva, ljudstvu Korcški drobiž Proti davčnim predpisom so bili doslej mogoči prizivi na dež. finačni urad, na finančno sodišče in končno pritožba na državni finančni dvor. Vlada je sedaj odredila, da se prizivi ukinejo in da bo v bodoče mogoče davčni predpis izpodbijati samo pri posebnem oddelku višjega finančnega urada v Gradcu, ki bo reševal prošnje dokončno. Državni komisariat za cene je odredil, da mora vsak, ki prodaja konja ali vola, kupno pogodbo s točno navedbo cene javiti okrajnemu glavarstvu. Prijavo podpišeta kupec in prodajalec. Izdana je bila odredba, da je treba motorje vseh tovornih avtomobilov predelati za uporabo gonilnih plinov. Bencin bodo smeli uporabljati samo osebni avtomobili, ki so še ostali izjemno v prometu. Predelava bo stala 300 mark. Deželna vlada je proglasila 10. oktober tudi letos za deželni praznik Na ta dan so bile združene proslave plebiscita, nemške matere in žetve. Na podeželju se ponekod ni dosti poznalo, da je praznik. Ljudje so delali na polju in pridno pospravljali krompir, ker je bil lep sončen dan. Drugod pa so bile slovesnosti krajevnega značaja, ki so bile po večini povezane z razdeljevanjem zaslužnih križcev materam. V Celovcu je bila proslava v dvorani deželnega dvorca. Prisostvovali so ji zastopniki stranke, strankinih miličnih organizacij in vojske. Govoril je deželni vodja stranke Kutschera. S 1. novembrom se bosta začela v šolah v St. Jakobu v Rožu in St. Rupertu pri Velikovcu šestmesečna slovenska gospodinjska tečaja. V njih se bo nudila gojen-kam vsestranska gospodinjska izobrazba, na željo tudi pouk v petju in glasbi. Občina Svetna vas z županom Schnitzer-jem na čelu je svoječasno zaprosila kan-celarja Hitlerja, naj sprejme častno občan-stvo Svetne vasi. Te dni je dobila odgovor, ki se v prevodu glasi: »Častno občanstvo Svetne vasi me navdaja z odkritim veseljem Zahvaljujem se občinski upravi in želim Svetni vesi procvita in razmaha. Adolf Hitler.« Pred celovškim sodiščem je bil obsojen na 6 mesecev zapora Jožef Krmelj, pristojen v Jugoslavijo, ker je položil 13. avgusta čez cesto pri Št. Tomažu več lesenih drggov, zaradi česar so bili vozeči se avtomobilisti in kolesarji v nevarnosti. V kratkem bo spet otvorjeno celovško mestno gledališče. V Dolih pri Borovljah je umrla 871etna Katarina Oraž. puškarjeva žena, v Brezi pri Grabštajnu pa je umrl posestnik Matevž Slanic. Nove angleške strojne puške za letala Vojni dopisniki angleških listov poročajo z zapadne fronte, da so se tam pojavila nova angleška lovska letala k- so oborožena s čisto novim modelom strojnih pušk. Učinek teh novih strojnih pušk je bolj učinkovit kakor kateregakoli doslej znanega modela. Prva nemška knjiga o vojni na Poljskem Pod naslovom »Vojni pohod v osemnajstih dneh« je izšla pred dnevi v založbi Gerhardt Stali ing v Oidenburgu prva nemška knjiga o vojni na Poljskem. Knjigo je spisal Ralf Bathe, ki je na osnovi poročil nemškega vrhovnega poveljstva sestavil pojasnila o dogodkih na bojišču, kakor so se sproti razvijali. Knjiga je opremljena tudi s primernimi zemljevid-n:mi skicami, ki pojasnjujejo besedilo. Češki emigranti izgube državljanstvo Nemški uradni list v Ber'mu objavlja uredbo, po kateri lahko odvzame protektor-ska oblast državljanstvo onim češkomorav-skim državljanom, ki zagreše dejanja na škodo Nemčije ali ki se ne odzovejo pozivu nemškega notranjega ministrstva na povratek. Nemški notranji minister odloči v takih primerih v sporazumu z zunanjim ministrom ter češkomoravskim protektorjem, v koliko naj se izguba državljanstva nanaša tudi na ženo in otroke takega emigranta. Premoženje emigrantov ki izgube državljanstvo, se sme zapleniti. čim več tudi nuditi. Tako so se v naglem tempu kar nemoteno nadaljevala vsa komaj začeta velika notranja dela. Na prvem mestu je treba tu omeniti zlasti agrarno reformo na Siciliji, razdelitev ogromnih tamkajšnjih veleposestev, ki bo navzlic vojni čimprej izvedena. Za začetek bo reforma omejena samo na pol milijona ha zemlje, ki bo razdeljena med 20.000 kmečkih, družin, za katere bo država še pred njihovo naselitvijo sezidala tudi primerne hiše. Tako se bo skušala Italija pri izvajanju agrarne reforme na Siciliji izogniti vsem neprilikam, ki so se pri podobnih eksperimentih pokazale drugod, ako ni bilo pravočasno preskrbljeno tudi za primerna stanovanja in oskrbo z vsem najpotrebnejšim za one, ki naj jim reforma pomaga do boljšega življenja. Medtem se v nezmanjšanem obsegu nadaljujejo tudi razna melioracijska dela v padski nižini in razpisujejo nova javna dela v posameznih italijanskih mestih, zlasti pa v Rimu. Ta bo kmalu dobil povsem novo sliko, toliko se tu v zadnjem času zgradi novega ali reformira starega. Vso to voljo do dela za notranjo po-vzdigo značilno poudarjajo tudi zvočni tedniki v italijanskih kinematografih, ki niso doslej objavili še nobene slike z bojišč, pač pa stalno prinašajo slike o teh velikih mirovnih delih. Pri vsem pa seveda tudi Italijani dobro vedo, da se nihče ne more povsem izolirati od ostalega sveta. Zato zasleduje tudi povprečen Italijan z velikim zanimanjem sedanji razvoj dogodkov v Evropi in v ostalem svetu, pri čemer mu zelo uspešno pomagajo italijanski novinarji, ki se trudijo, da ga objektivno o vsem obveščajo. Ta poročila v listih in radio mnogo pripomorejo, da ostaja italijanski narod povsem miren ter se hladnokrvno prepušča svojemu dnevnemu delu, ki mu je prva skrb. Židovski problem v Nemčiji Med glavnimi temelji nemško nacionalno - socialistične ideologije je antisemitizem, ki so ga izdelali narodni socialisti do poslednje podrobnosti ter uveljavili celo vrsto protižidovskih zakonov, s katerimi so hoteli za vedno likvidirati židovstvo med nemškim narodom. Ko so prevzeli narodni socialisti v svoje roke vlado nad Nemčijo, je štelo židovsko prebivalstvo v njem okoli 600.000 duš. V petih letih se je posrečilo to število reducirati na 300.000 duš. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji se je število Zidov v rajhu preko noči dvignilo na 850.000, z aneksijo Češke in Moravske pa celo na poldrug milijon. Sedaj po zlomu Poljske je pod oblastojo Berlina skoro 5,000.000 Zidov. Zaradi ogromne pomnožive židovskega življa v mejal Velike Nemčije razmišljujejo sedaj v vodilnih nemških krogih o ustanovitvi posebne židovske pokrajine okrog Lublina, kjer bi prisilno naselili vse v Nemčiji prebivajoče Zide. Italijanska kolonizacija Libije Poročali smo že pred meseci o velikopoteznem italijanskem načrtu za kolonizacijo Libije. V marcu letošnjega leta je odšlo iz Italije v Libijo prvih 20.000 italijanskih naseljencev, za katere so italijanske oblasti v Libiji že pripravile vse potrebno za nastanitev. Sedaj poročajo italijanski listi, da bo proti koncu tega meseca odšlo v Libijo novih 20.000 italijanskih kolonistov, ki jih bodo prepeljale v kolonijo velike prekooceanske ladje. Velik del novih kolonistov (okoli 1000 družin), se bo naselil v pokrajini Derna v Cirenaiki, drugi pa bodo naseljeni v okolici Bengazija, Mizurate in Tripolisa. Po tej drugi vselitvi italijanskih kolonistov bo število italijanskih prebivalcev Lftoje poskočilo na 160.000. Italijansko vojno ministrstvo je odredilo, da morajo slediti svojim družinam v Libijo tudi vsi oni mladeniči, ki so letoa vpoklicani pod orožje, ker bodo odslej služili v Libiji, Spremembe v ameriškem mornariškem ministrstvu New York, 16. oktobra A A. »New York Times« poroča iz Washingtona, da je po Rooseveltovem naročilu izvršena široka reorganizacija tako glede osebnosti, kakor glede materiala ameriškega mornariškega ministrstva. Ta ukrep je posledica odkritja gotovih nepravilnosti na novih rušilcih, ki imajo aerodinamično obliko. Ti rušilci, ki imajo vsak po 1600 ton, so nepopolni ter bodo morali vseh 12 rušilcev deloma popraviti. Orjaški nemški bombniki London, 16. okt. e. Neki dopisnik lista »Daily Express« trdi, da bi mogel bolj podrobno pojasniti, s kakšnim tajinstve-nim orožjem razpolaga Nemčija in zakaj je kancelar Hitler v Gdansku zagrozil Franciji in Angliji s tem orožjem Nemčija, pravi dopisnik, je zgradila posebne bombnike, ki so oboroženi s 16 strojnicami in s katerimi lahko Nemci napadejo najmočnejše vojne edinice na odprtem morju. Ti bombniki imajo posadko, ki šteje 12 mož, od katerih je osem usposobljenih za streljanje s strojnicami Ledolomec „Sedov" v arktičnih vodah Moskva, 16. oktobra. AA. Sovjetski le-dolomilec »Georgij Sedov« se tudi letos mudi v arktičnih krajih. Ta trenutek se le-dolomilec nahaja na 84.57 stopinji severne širine in 28.55. stopinji vzhodne dolžine. V tem delu Arktika je morje globoko 4.126 m. Vremenska napoved Zemunska: Pooblačitev v severovzhodnih krajih, kjer utegne biti nekoliko dežja. Drugod jasno s slabim južnim vetrom. širite »J U T R 0« Naši lir« j i in ljudje Naloge In potrebe železniške postaje na Jesenicah so vedno večje Ustanovitev informacijske pisarne in zboljšanje higienskih naprav na postaji spada med najnujnejše naloge Jesenice. 16. oktobra Jeseniški kolodvor je bil pred 33 leti slovesno izročen svojemu namenu. Kolodvor je eden izmed največjih in najbolj -važnih železniških središč v naši državi in na Balkanu. Tu se križajo vlaki, ki vozijo iz zapadne Evrope v orient ter z obal severnega na obale Sredozemskega morja. Kolodvor ima vsako leto večji osebni in tovorni promet in je v tem pogledu takoj za Ljubljano in Mariborom. Jesenice ao središče planinarstva in zimskega športa, ki se je najmočneje razmahnil v neposredni bližini kar je veiika zaslrga tukajšnjih planinskih in športnih delavcev. Kljub temu, da je jeseniški kolodvor eden izmed najbolj važnih in prometnih postojank v naši ožji domovini, ne ustreza v polni meri svojim nalogam. To se že nekaj let opaža v veliki poletni in jesenski sezoni, najbolj pa je bilo to vidno letos koncem avgusta in v prvih septembrskih dneh, ko je osebni promet dosegel svoj višek. Na jeseniškem kolodvoru je nujno potrebna namestitev zvočnika za napoved odhodov vlakov. Kolodvor ima dva perona, zato je pregled vlakov in železniških tirov težavnejši. Včasih so štirje vlaki hkrati pripravljeni na odhod. So primeri, da zaradi zamud in zatrpanosti kolodvora prihajajo vlaki na druge tire in vozijo z drugih tirov. V takih primerih tekajo potniki sem in t ja Ne upajo se v kolodvorsko restavracijo. v trafiko, ne v menjalnico, ker ne slišijo napovedovalcev, ki javljajo odhod vlakov. V tem pogledu je v Ljubljani zelo dobro urejeno. Potniki brezskrbno se- de v kolodvorski restavraciji v zavesti, da bodo o odhodu vlaka točno in pravočasno obveščeni. Na jeseniškem kolodvoru bi morala poslovati posebna informacijska pisarna, ki bi inozemske potnike poučila o vsem, kar je v zvezi s potovanjem. Blagajniško okence ni primerno za take razgovore. Tuji le-toviščarji, posebno Nemci, so povpraševali blagajniško osebje o najrazličnejših zadevah. Potniki so hoteli vedeti vse o zvezah v notranjosti države, da bi blagajnik moral znati ves vozni red na pamet, če bi jim hotel ustreči. Včasih so taki razgovori trajali po več minut, ko so vrednosti prodanih vozovnic znašale le malenkostne zneske. Za inozemske potnike bi morala v viso-k sezoni poslovati posebna informacijska pisarna. V taki pisarni bi morali poslovati ljudje, ki so vešči tudi francoskega, češkega in nemškega jezika Nikakor ne gre, da bi zaradi potnikov, ki geografije ne poznajo, pri blagajnah morali čakati ostali potniki v nervoznosti in strahu, da zaradi dolgih pomenkov ne bodo pravočasno dobili vozovnic. Jeseniški kolodvor bo tudi moral dobiti čim prej odgovarjajoče higienske naprave. Stranišča bodo morala dobiti izplakovalne naprave, kakršne so na ljubljanski železniški postaji, nujno potrebne pa so tudi umivalnice za potnike. Kolodvorska stranišča so v zelo primitivnem stanju. Kultura naroda se odraža v higienskih napravah. Zbolj šanje takih naprav terjajo čas, velik promet in tudi ugled države. Za zdravstveni napredek Bele Krajine ¥ sie^elfo je bil ©tvorj en drugi belokranjski zdravstveni dom v Črnomlju Črnomelj, 16. oktobra V Sloveniji imamo 114 združenih zdravstvenih občin in samo 21 zdravstvenih domov. K temu je treba prišteti še zdravstvena domova v Celju in Mariboru. Skupno število izpričuje dovolj jasno, da je število teh tako pomembnih ljudskih zdravstvenih ustanov še premajhno, to pa hkratu tudi dovolj zgovorno razlaga, zakaj je splošna umrljivost v Sloveniji tako velika, posebno pa umrljivost med dojenčki. Preproste kmečke matere, ki svojim otrokom sicer žele najboljšo rast in najlepši napredek, nimajo denarja, da bi se posvetovale z zdravniki. Posledica je. kakor smo že omenili, nezdrav odstotek umrljivosti med dojenčki, pa tudi njihov slab razvoj v poznejših letih, če so prva, ki so najbolj kritična, kolikor toliko dobro prestali. Ko so na pobudo ljubljanskega Higienskega zavoda, ki že dolgo vrsto let pod spretnim vodstvom direktorja g. dr. Pirca neumorno deluje za povzdigo zdravstva in sploh higiene v Sloveniji, začeli ustanavljati zdravstvene domove, so se razmere kaj kmalu izboljšale. Prej tako visoki odstotek splošne umrljivosti in posebno umrljivosti med deco, je začel naglo nazadovati. Odstotek izboljšanja je v nekaterih krajih Slovenije po komaj desetletnem obstoju zdravstvenih domov v dotičnih krajih znašal že 40 do 50. Na prvem mestu med takšnimi kraji so Cerklje ob Krki, kjer se ni zmanjšala samo umrljivost, ampak je bilo doseženo tudi nekakšno normalno ravnotežje med rodnostjo in umrljivostjo. Najslabša mesta glede zdravstva in splošne higiene so doslej zavzemali črnomaljski. novomeški in brežiški okraj. V Beli Krajini so se razmere začele delno izboljševati že pred dvema letoma, ko je bi! v Metliki ustanovljen prvi belokranjski zdravstveni dom. Temu domu je bil nedavno priključen protijetični dispanzer, ki Je bil zanj nabavljen tudi poseben rent- 40 let vestne službe Malo je danes uslužbencev, ki bi se lahko ponašali s tako dolgo dobo službovanja, kakor g. Jože Žabkar, služitelj osnovne in meščanske šole v Krškem. Najprvo je služil tri leta pri vojakih, nato pa sedem let pri orožnikih. Leta 1898. je nastopil službo šolskega sluge, katero še danes opravlja. Kljub visoki starosti je še vedno krepek in delaven. Letos je praznoval kar dve obletnici: 75-letntco rojstva ter 4C 'et službovanja na osnovni in meščanski šoli. Koliko trdega dela je izvršil v svoji službeni dobi, si lahko predstavljamo, upravlja pa še danes z vso marljivostjo težko delo. Rad se spominja mnogih učencev, ki so svoj čas hodili v meščansko šolo Nekateri bivši učenci so ga v zadnjem času obiskali in mu iskreno čestitali. Pridružujemo se ob tako ponosnem jubileju številnim čestitkam z željo, da bi mu bila sreča še dolgp naklo njfnfT genski aparat. Po kapaciteti metliškega zdravstvenega doma v lanskem letu lahko pričakujemo, da bo število zdravniških intervencij v samem domu in v novem proti-jetičnem dispanzerju letos znašalo že ckoli 6.000. To je številka, ki dovolj zgovorno dokazuje potrebo zdravstvenih domov na našem podeželju. Na pobudo direktorja ljubljanskega Higienskega zavoda g. dr. Pirca, ki že od nekdaj pokazuje za siromašno in v zdravstvenem pogledu precej zaostalo Belo Krajino največje zanimanje, je bil v nedeljo otvorjen drugi belokranjski zdrav- stveni dom v Črnomlju, in sicer za črnomaljsko združeno zdravstveno občino, ki obsega upravne občine Črnomelj-mesto, Črnomelj-okolico, Vinico, Adlešiče, Dra-gatuš in Semič, v njem pa bodo seveda po potrebi našli zdravniško pomoč tudi prebivalci starotrške združene zdravstvene občine, ki takšnega doma še nima in ga najbrž ne bo še kmalu dobila. Združena črnomaljska zdravstvena občina je s pomočjo predvsem Higienskega zavoda in kr. banske uprave otvorila svoj novi dom v prejšnjih prostorih meščanske šole. Dom ima za zdaj samo zdravniško posvetovalnico in posvetovalnico za noseče matere in dojenčke, pozneje pa mu bo priključen še protijetični dispanzer. Ce bodo dane za to možnosti, bo zgrajeno v poslopju novega črnomaljskega zdravstvenega doma še tudi posebno ljudsko kopališče. Otvoritvi novega doma je prisostvoval ban g. dr. Natlačen, ki ga je otvoril, potem pa je o njegovem pomenu govoril direktor ljubljanskega Higienskega zavoda g. dr. Pire. Obema govornikoma se je v imenu vodstva nove zdravstvene ustanove zahvalil domači zdravnik g. dr. Sobar. Otvoritvi so prisostvovali seveda tudi predstavniki vseh oblastev in ustanov iz Črnomlja ter župani in drugi veljaki z metliškega in črnomaljskega področja in predsednik ljubljanskega društva »Bela Krajina« g. dr. Bano. Ob tej priliki moramo poudariti, da je za gospodarski in splošni napredek Bele Krajine posebno zaslužno tudi to društvo, ki zbira vse potrebne podatke. pa daje pobudo za vsestranski napredek Bele Krajine tako pri ljubljanskih in državnih obalstvih. kakor tudi pri domačinih v sami Beli Krajini Naposled moramo izreči priznanje tudi vsem občinskim odborom v združeni zdravstveni občini Črnomelj, ki so se prostovoljno obvezali, da bodo vsako leto prispevali 6.000 dinarjev k vzdrževalnim stroškom za novi črnomaljski zdravstveni dom S tem so pokazali veliko razumevanje za svoje občane, ki imajo zdaj v Črnomlju kot svojem središču na razpolago zdravnika, zdravila in skrbno zaščitno sestro. Slednja si bo lahko pridobila posebno velike zasluge pri vzgajanju mater in negi dojenčkov V Beli Krajini porodi namreč naglo nazadujejo. — preveč siromašna je. da bi njene družine preživljale po več otrok. Zaradi tega je tem bolj potrebno, da vsaj tistemu, po sili življenjskih razmer zmanjšanemu številu otrok posvečamo največjo pozornost in jih osposobimo za težavno borbo v poznejšem življenju. Če bodo tudi prebivalci s področja črnomaljske združene zdravstvene občine pokazali za to važno ustanovo takšno zanimanje. kakršno prizadevnost sta zanjo pokazala Higienski zavod in kr banska uprava, se bodo zdravstvene razmere v naši Beli Krajini že v kratkem čisto zanesljivo i lahko občutno izboljšale. | uspešni napredek narodne šole, pil čemer j trpi tudi šolsko nadzorništvo. V obširni I resoluciji so navedene naslednje glavne I zahteve šolskih nadzornikov: | Na to mesto naj se postavljajo samo osebe, ki izpolnjujejo pogoje zakona o na-rodnih šolah. Pri. postavljanju naj se ozira na moralno kvaBfikacijo m odstranijo naj se vplivi neodgovornih činiteljev. šolskim nadzornikom naj se zagotovi popolna neodvisnost s tem, da se njih poslovanje loči od upravnih oblasti hi od vplivov iz-venšolskih činiteljev. Ker so šolski nadzorniki zdaj brez prave kompetence, naj se uveljavi ta na ta način, da bodo jemale višje prosvetne oblasti prvenstveno v poštev predloge šolskih nadzornikov. Tako naj bo pri premeščanju učiteljev kakor tudi pri imenovanju šolskih upraviteljev. Šolski nadzorniki najbolje poznajo prosvetne, šolske ln nauftne razmere v svojem Obmejno sokolstvo v delovnem letu 1939*40 Maribor, 16. oktobra Na pomembnem zboru načelnikov in na-čelnic društev mariborske sokolske župe, ki so se ga udeležili zastopniki 26 društev in čet, je bil sprejet obširen delovni načrt za 1939-40, ki obsega tečaje, tekme in nastope. V decembru bo v Mariboru sedemdnevni tečaj za vodnike naraščaja, potem bo 14 dnevni tečaj za vodnike članstva v Mariboru, od 2. do 9. januarja bo na Pohorju 7 dnevni tečaj za smučarske vodnike, od 29. junija do 1. julija 1940 pa bo v Mariboru tridnevni tečaj za obrambno vzgojo, razen tega pa bo še 14 dnevni tečaj za plavanje v juliju v Bohinju. V načrtu so tudi velike obče tekme članstva in naraščaja ob priliki župnega zleta 8 in 9. junija, ki se jih udeležijo vse edi-nice z določenim številom članstva. Istočasno bodo tekme posameznikov v prostih panogah, bojne in strelske tekme ter tekme v odbojki in košarki. Razen tega so predvidene posebne tekme članov in naraščaja za prehodna darila dne 5. maja 1940 v Mariboru in smučarske tekme z januarskim izletom na Pohorju. Župni zlet bo 9. junija 1940 v Studencih pri Mariboru, okrožja pa priredijo v maju kolesarske izlete v določene kraje ob meji Večje prireditve bodo še cA) priliki otvoritve sokolskih domov na Prevaljah, v Gornji Radgoni, na Pobrež-ju in v Poljčanah. Deseto župno taborenje bo konec julija m začetek avgusta v Bohinju. Kakor vse jugoslovensko sokolstvo, tako se pripravlja tudi naše obmejno sokolstvo za vsesokolski zlet L 1941 v Beograd. Posvetilo bo vso svojo pozornost obrambni vzgoji. Za moško članstvo je sprejet delovni kroj, ki se bo gotovo hitro razširil med vsem aktivnim članstvom Vodniki obmejnih Sokolov so se razšli s krepko voljo za podvojeno delo. Sjpommii gospe Jelinekove Velika Dolina, 16. oktobra Za vedno nas je zapustila vdova po pokojnem ravnatelju tovarne palic na Bre-gani — srčno dobra in ugledna gospa Je-linekova. Nenadoma ko je jesen razgrnila svoje pajčolane po širni posavski ravnini, ni več med nami plemenite duše. Kdo bi bil še pred tedni verjel, da steza smrt svoje koščene roke nad življenem blage duše, M je bila poznana po vsem dolnjem Po-savju to in onstran banovinske meje . . . K nam je prišla iz Karlovca. Tam so ji potekali mladostni dnevi, kjer je bil njen oče šef finančne uprave. Premeščen je bil v Samobor. Tu se je mlada Marija kot sedemnajstletno dekle poročila s pokojnim ravnateljem Francem Jelinekom. Enainšti-rideset let srečnega zakona je pokojnica preživela v Novi vasi, kjer je s svojo prirojeno marljivostjo uredila ličen dom. Njen soprog je bil eden prvih podjetnikov prostranega Posavja. Dobršen del zasluge, da je tovarna palic zaslovela ne samo v naši državi, marveč tudi v inozemstvu, je treba pripisati marljivemu in vestnemu ravnatelju Jelineku, Tesno je bilo delo pokojnice združeno z moževo podjetnostjo. Bila je vzor matere, gospodinje in plemenite srčno dobre žene s širokim pogledom v svet. Svoje štiri sinove je vzgojila v naprednem duhu, kakor je bila tudi sama širokogrudna, nacionalno čuteča žena, podpornica narodnih in kulturnih društev v Biegani in okolici. Ponosna na svoje fante ki so peli pri Sokolu, ali ustvarjali pri dramski sekciji na Bregani, je bila vzor zavedne, delavne žene. Dobra, skromna postrežljiva in radodarna je uživala ugled širom dolnjega Posavja. Vsakdo ki jo je poznal, se je čudil njeni pridnosti in vestnosti. S svojim nastopom, vljudnostjo in srčno dobroto si je pridobila širok krog prijateljev, ki so jo spoštovali. Zadnja leta je kljub bolezni, ki je črpala njene sile. ostala živahna. Lepo število tistih, ki so jo poslednjikrat spremili na pokopališče k Mariji Magdaleni, in številni venci so pokazali, kako je bitei priljubljena med vsemi sloji prebival- Kakor je bila velika njena bol. ko ji je umrl sin Vladko in pred nekaj leti mož, tako je nenadna izguba dobre mamice težko zadela sinove Franceka, Milana in Božidarja, vsi so si ustvarili svoje domove, pa sestre, snahe in vnukinje do najmlajše njene ljubljenke Lidije. Globoko užaloščeni rodbini iskreno sožalje, pokojnici blag spomin! —an- Opozorilo na važno predavanje Ljubljana, 16. oktobra Kolo jugoslovenskih sester je sklenilo prirediti za najširše občinstvo informativna predavanja o zaščiti prebivalstva v primeru vojnega stanja. Prvo tako predavanje bo v sredo 18. t. m. .ob 20. v dvorani Delavske zbornice Govoril bo iz prijaznosti g ing. Stanko Dimnik o naslednjih vprašanjih: 1. Kakšni letalski napadi bi mogli biti izvršeni na naše kraje? 2. Kaj vse bi morali pripraviti, da bi se ubranili škode od letalskih napadov? 3. Kaj bi morali kot najnujnejše pripraviti v naših domovih? 4. Kakšne bodo dolžnosti prebivalstva v zaledju, če bi pričela vojna? i Čeprav je naša država nevtralna, je vendar potrebno, da je naša javnost za vsak primer točno informirana o vseh gornjih vprašanjih. Zato vabi Kolo jugoslovenskih sester občinstvo obeh spolov, da se udeleži predavanja, ki bo poživljeno s skioptič-nimi slikami, v čim večjem številu. Vstopnine ni. Zahteve spiskih nadzornikov Beograd, 16. oktobra Letos ustanovljeno društvo jugoslovenskih šolskih nadzornikov je imelo te dni v Beogradu svojo prvo letno skupščino, katere so se udeležili šolski nadzorniki iz i vse Jugoslavije, razen iz hrvatske banovine. Na skupščini so obravnavali vprašanja narodne prosvete, šolstva in seveda še posebno izčrpno službene in stanovske za-| deve. Po razpravah je bilo ugotovljeno, da I ao mnoge motnje, ki ovirajo normalni m za. ddMd mtaoafa s fakultetno izobrazbo in višjo pedagoško šolo naj bi napredovali, kakor profesorji srednjih šol, vsi ostafi pa do zaključne skupine IV.—1 avtomatično. Dalje so se šolski nacteornfflci izrekli za zvišanje nadzorniškega pavšala pri nadzorovanju šol, ki naj bi se ravnal po terenskih razmerah ter po številu šol in razredov v srezu. Pavšal naj se prizna tudi mestnim šolskim nadzornikom. Na izpraznjena mesta v mestih naj se postavljajo prvenstveno aktivni nadzorniki Iz-•premembe so potrebne pri pravilniku o disciplinski odgovornosti ter pri uredbi o izvrševanju nadzorniške službe. Da bi se vse to izvedlo šoli in stanu v korist, naj bi dobilo združenje šolskih nadzornikov svojega zastopnika v glavnem prosvetnem, svetu. Voditelja pokreta rejcev malih živali V nedeljskem »Jutra« smo obširno poročali o pokretu rejcev malih žtvafi pred SO leti in slovenskem pionirja te važne gospodarske panoge manj premožnih ljudi, rajnkemu Lehrmannu iz Tržiča (na Jevf), na desni pa je duša sedanje Zveze rejcev malih živali nje tajnik, šolski upravitelj v šenkovem turnu Alfonz Inkret, ki je v nadaljevanju Lehrmannove tradicije dosegel za organizacijo rejcev najlepše uspehe, saj bo v kratkem v zvezi organiziranih že okrog 50 društev z nekaj tisoči članov. Ljubljana, 16. oktobra Zveza društev rejcev malih živafi. v Ljubljani je priredila od 14. do 16. t. m. svojo prvo razstavo obdelane kunčje kožu-hovine, usnja in volne. Dvorana restavracije »Pri šestici« na TLrševi oesti je bila vse tri dni polna posestnikov, ki so imeli priliko spoznati korist reje malih živali, posebno še njeno donossiost z ozirom na predelovanje kožuhovine, usnja in volne. Na razstavi je bilo na ogled veliko število kunčje kožuhovine raznih pasem tako odličnih kvalitet in izgledov, da bi jih utegnil zamenjati s katerokoli eksotično kožuhovino. Za razstavljeni vzorec dam-skega kožuha so se zanimale gospe, ki nikakor niso mogle prehvaliti odličnost kožuhovine in nizko ceno. Prav tako kakor za kožuhovino, je bilo zanimanje tudi za usnje za izdelavo čevljev, ki se posebno obnese pri ljudeh z občutljivimi nogami; to usnje ima odliko, da se rado oblikuje po nogi. ker je mehko kakor blago. Njegova trpežnost je pa prav tolikšna kakor dragega usnja. Tudi za izdelavo rokavic so bili razstavljeni lepi vzorci usnja in pa tako v živih barvah primerno za umetniško vezavo knjig, za damske torbice, par sove, denarnice itd. Preja angorske volne po svoji vrednosti prekaša vse druge vrste volne. Je nena-vadno lahko, topla in fine strukture. Na razstavi so ttffi videti vzorci, rokavic, nogavic, čevic, dofeolenk, zapestnic in O-pesnJkav. Perilo iz angorske volne je posebno priporočljivo za revmatike. ki ž« po nekaj dnevih takega perila čutijo olajšanje revmatičnih boiečm. Poučna razstava je pokazala, da bi mo-gia biti splošno razširjena reja malih ži-vaffi pomembna in koristna za vse naše gospodarstvo. Posebno kožuhovina in volna od primernih kunčjih pasem bi nas ob zadostni produkciji utegnila v največji me ri osamosvojiti od uvoza inozemske volne in kožuhovine. že zara*£ tega zasluži prizadevanje prireditelje*' razstave vse prizna-nja, Pogled na razstavljene fzdeflce iz angorske volne Naši rojaki v Bosni Potreba novih društev, zlasti v industrijskih krajih Slovenija je bila že od prejšnjih dob več ali manj dežela, ki je premajhna, da zadrži in doma prehrani ves svoj živelj. Dobro je znan domači pregovor, ki pravi: »Slovenca in vrabca .najdeš povsod«. V bivši monarhiji je bila Slovencem pot odprta na sever, dočim imamo danes odprt pogled na jug naše države, ki nam je bil prej več ali manj nedostopen, čeprav se naš izseljenec prav kmalu znajde in prilagodi v novem okolju in je na splošnem zelo cenjen in hvaljen, bodisi kot uradniška ali ročna moč je v njem nekaj (posebno velja to za naše naseljence v krajih Bosne in Hercegovine), kar bi lahko imenovali narodno slabost. Saj tu skoraj ni slovenskih društev, ki bi se brigala za naše rojake in njihove potrebe. Slovencev je v pokrajinah Bosne in Hercegovine nekaj čez 50.000 in le Sarajevo ima dve slovenski društvi. To, dovolj zgovorno pove, kako žalostne so razmere v tem pogledu med našimi rojaki, ki so prepuščeni samim sebi. ker nimajo potrebnih organizacij in društev, da bi pametno skrbela za njihovo družabnost. Družijo se s tovariši v skupni borbi za vsakdanji kruh. postanejo prijatelji nova družina. Kri se meša, materin jezik pozablja in človek prehaja v novo bitnost. V bosanskih rudnikih in šumah je na tisoče naših ljudi prepuščenih samim sebi. saj nismo doslej prav nič storili zanje. Nujna potreba je, da se med njimi ustanove društva. V mestu, kjer se družita vzhod in zapad, v mestu minaretov in mošej, pravoslavnih, katoliških in protestantskih cerkev, židovskih templjev in molilnic, v mestu. kjer proletarske četrti kitijo goli in visoki Trebevič in na pol skalnato in šu-movito Crelopoljsko pogorje, skozi katerega se na vzhodni strani prebija šumeča reka Miljacka. je bilo že od prejšnjih dob torišče precejšnjega števila Slovencev. Prvi Slovenci so prišli v Sarajevo že v prejšnjem stoletju, ko je bivša monarhija zasedla Bosno in Hercegovino. To so bili v glavnem ljudje z akademsko izobrazbo: višji uradniki, "inženjerji. živinozdravniki, ki jih je Avstrija porazdelila po raznih državnih in upravnih položajih v Sarajevu. Zraven Hrvatov Cehov in Poljakov so bili Slovenci na teh mestih dosti številni. Njihova prednost v službi je bila tradicionalna: poštenost, marljivost in miroljubnost. ki so se obilno izkoriščale v prid mo-narhistični politiki. Močan je bil prirastek priseljenih Slovencev v Sarajevu leta 1905.. ko je razen gornjih bilo v mestu že tudi dosti slovenskih trgovcev, obrtnikov in delavcev iz raznih krajev Slovenije. Od tedaj je število naših rojakov vedno raslo in jih je bilo v letu 1919 že okrog 3500. Po tem letu pa je število začelo padati tako. da je danes v Sarajevu le nekaj nad 2000 Slovencev, kar pa je še vedno prav lepo število. Vpa-danje se je pričelo zlasti s tako imenovano svetovno gospodarsko krizo. To se je posebno opazilo v letu 1927., ko so Sarajevo zapustili številni pokflcni delavci naznih strok, M so odšM nazaj v svoj stari kraj, ali pa s trebuhom za kruhom v notranjost Bosne in Hercegovine. Danes simamo v Sarajevu Slovence in Slovenke po poklicih takole razdeljene: 29 profesorjev, inženjerjev. pravnikov in učiteljev, 271 uradnikov, zasebnih in državnih, 115 obrtnikov in zasebnih nameščencev. 850 hišnih pomočnic in slug, 800 delavčev raznih strok in 398 zidarjev in kamnosekov. Kako žive Slovenci v Sarajevu, vam opišem drugič. Marte! — Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz-tJosefova* grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih. Reg p® t. 15.485 25 V 99. Tragedija poljskega zdravnika-begunca Ptuj, 16. oktobra. Ko se je predala Varšava, je mnogo poljskih beguncev potovalo skozi Jugoslavijo, da se naselijo začasno v Franciji. Tako žalostno usodo je doživel tudi dr. Ta-deus Dybovski, ki je opravljal v svoji domovini odgovorno javno službo generalnega direktorja socialnega zavarovanja, obenem pa je bil tudi predsednik jugoslovan-sko-poljske lige za vso Poljsko. V petek zjutraj je prekoračil jugoslo-vensko-maažarsko mejo ter je bil namenjen skozi Jugoslavijo v Pariz. Pri čakov-cu mu je postalo nenadoma slabo. Bolezen pa se je vedno bolj stopnjevala, zato je dr. Dybovski v Ptuju s svojo soprogo izstopil iz brzovlaka, da bi si poiskal, zdravniško pomoč. Ta pa je prišla prepozno. Kmalu po prihodu v Ptuj je umrl, zadet od srčne kapi. Dr. Dybovski je želel ostati v Jugoslaviji, kar pa mu ni bilo mogoče. Izpolnila pa se mu je želja, da njegovo truplo počiva v bratski slovanski zemlji. Pokopali so ga v soboto dopoldne na ptujskem mestnem pokopališču. Pogreba so se udeležifi zastopniki vojaških in civilnih oblasti ter predstavniki narodnih društev. Na grobu mu je v slovo spregovoril njegov tovariš, ptujski zdravnik dr. Vinko Brenčič. Dr. Dybovski je bil prijatelj dr. Ljudevita Pivka, s katerim sta se spoznala v svetovni vojni. Večkrat je obiskal Jugoslavijo v družbi s člani poljskega parlamenta in s člani poljsko-jugoslovenske lige. Naj mu bo lahka jugoslovenska zemlja. Postani in ostani član Vodnikove družbe! si Domače vesti Iz Celja * Tečaj za izpopolnitev zdravniške izobrazbe. V Šoli narodnega zdravja v Zagrebu se začne letos 2. novembra šestmesečni tečaj za izpopolnjevanje izobrazbe zdravnikov. Po uredbi o obveznem praktičnem stažu za medicince in zdravnike od leta 1927. morajo obiskavati ta kurz zdravniki v državni in samoupravni službi ter zdravniki higienskih ustanov, ki še niso imeii 10 let efektivne službe, ko je navedena uredba stopila v veljavo. Tečajnikom, ki od svojih oblasti ne bodo mogli dobiti primerne podpore za dobo tečaja, bo skušala Sola narodnega zdravja preskrbeti brazplačno hrano, stanovanje, kurjavo in razsvetljavo v svojem poslopju. Takih brezplačnih mesta pa bo samo 10. Zdravniki, ki želijo obiskati tečaj, naj se po svoji pristojni oblasti javijo do 25. t. m. Soli narodnega zdravja v Zagrebu. Miro-gojska cesta št. 4. * Diplomirana sta bila na pravni fakulteti univerze v Ljubljani gdč. Martina Dernovšek in g Dragan Raič, oba iz Ljubljane. čestitamo! - Tragična, smrt nekdanjega milijonarja. Na savski obali blizu Novega Grada na slavonski strani so našli mrtvega nekdanjega slavonskega milijonarja Josipa To-masirdja, ki pa je že pred dolgimi leti izgubil vse svoje nekdanje veliko premoženje ter se je potikal od vasi do vasi kot berač. Josiip Tomasini je prispel pred kakimi 40 leti iz severne Italije v Slavonijo ter si v Slavonskem šamcu uredil veliko posestvo. Pozneje se je bavil tudi s trgovino, a je njegovo razkošno življenje povzročilo propast velikega podedovanega in pozneje v dobi prosperitete pomnoženega imetja. Tomasini se je, dokler so mu leta dopuščala, preživljal kot sezonski delavec v krajih, kjer je veljal nekdaj za največjega bogataša, pozneje pa je star in ves skrušsn, beračil. Zdaj. ko je bil star že blizu 80 leč, ga je kot največjega reveža zadela kap. * Nenavadnega sleparja so zajeli v Vršcu. V pisarno nekega odvetnika je prišel mož, ki se je legitimiral kot čedomir Ostojič ter predložil tri menice na večje Kompletna garnitura preparatov n ft MlTfll Parfumerija »VENUS«, Tyrševa 9 HlILvi KOŽ E din 1 9.-1 * Prva jugoslovanska diplomirana ak-tuarka je umrla. V Beogradu je umrla upokojena profesorica trgovske akademije Košara Janjič-Kalimančičeva. Doma iz j Vranja je Kosana Janjičeva dovršila stu- i drje na srednji šoli m na trgovski akade- : miji v Beogradu, po osvobojenju pa je \ svoje strokovne študije nadaljevala v j Franciji. Ko se je vrnila, je dobila službo na beograjski trgovski akademiji, kjer je 1 uživala velik ugled profesorskega zbora ter spoštovanje in ljubezen dijakov in dijakinj. Zaradi bolezni je bila še mlada upokojena, pri zavarovalni družbi »Srbija« pa je do zadnjega časa delovala kot bilančni strokovnjak. Od ministrstva za trgovino in industrijo je nedavno dobila diplomo kot prva jugoslovenska aktuarka-strokovnjak za bilance. Z vestnim in požrtvovalnim delom ter z raznimi strokovnimi razpravami, a tudi s svojim blagim značajem si je zaslužila trajne lepe spomine. „. SUTOJJ®'- ,20-D„u«e ' ** MANUFAKTURA rs* F. KS. 3 MESTNI TRG 24 ♦ Temna in žalostna periferija »belega« Zagreba. Dolga leta so zagrebške občinske uprave mačehovsko ravnale z mestno « periferijo. Sedanji komisar zagrebške občine Starčevič je uvidel, da je sanacija razmer zagrebške periferije nujno potrebna in oni dan je v spremstvu strokovnjakov obiskal vsa predmestja. Pri tem obisku se je prepričal, da obširna periferija nima kanalizacije, vodovoda, razsvetljave in tudi ne varnih cest in ulic in da mora tako stanovati tisoče in tisoče občanov v razmerah, ki so za prebivalce neznosne in nečastne za veliko zagrebško občino. Najnujnejša dela na periferiji Zagreba bodo izvršena takoj, ko bo zagrebški občini izplačano 30-milijonsko posojilo, najeto pri centrali uradov delavskega zavarovanja. * Umrla je najpopularnejša črnogorka. V visoki starosti 82 let je umrla na Ceti-nju Andja Petrovičeva, ki je spadala med najuglednejše in najpriljubljenejše žene črne gore. Bila je hčerka slavnega črnogorskega vojvode Marka Miljanova in soproga uglednega črnogorskega prvaka pokojnega Filipa Petroviča-Njeguša. že v svoji mladosti se je Andja udejstvovala v borbah s Turki. S puško v roki je spremljala svojega očeta vojvodo Miljanova na vseh bojiščih. Glas o njeni hrabrosti se je razširil po vsej deželi. Po osvobojenju in ujedinjenju se je požrtvovalna žena posvetila dobrodelnemu in kulturnemu delu in po njeni iniciativi je bilo že leta 1920. v vseh večjih krajih črne gore s svojimi pododbori vsidrano nacionalno, prosvetno in dobrodelno Društvo kneginje Zorke. Pod okriljem tega društva je Andja Petrovičeva ustanovila na Cetinju dijaško kuhinjo, v drugih krajih pa še razne druge dobrodelne ustanove. Plemenita in požrtvovalna žena bo ostala med prebival-tvom črne gore v častnem in hvaležnem spominu. Krvoprelitje med pogrebnim sprevodom. Pred sodiščem v Podgorici je razprava zaradi krvavega dogodka, ki se je meseca aprila pred dvema letoma pripetila pri pogrebu šoferja Petroviča v Podgorici. Velik pogrebni sprevod se je takrat ustavil pred avtobusnim podjetjem »Grand-garaž«, ki je last bivšega podgo-riškega župana in narodnega poslanca Sčepoviča. Tam se je od pokojnika poslavljal njegov tovariš Pejovič, ki je v svojem govoru naglašal. da je subvencionirano podjetje »Grand - garaže« jemalo zaslužek poklicnim šoferjem in da je tudi pokojnemu delalo veliko krivico. Govornika je prekinil policijski pisar Dragiševič in ko so proti temu protestirali pogrebci, je pisar potegnil revolver, poklical orožnike ter dal povelje za rabo orožja. Dva po-grebca sta bila ubita, nekaj pa je bilo ranjenih. Sodnik Lakovič je takoj uvedel preiskavo in dal pisarja Dragiševiča zapreti, dočim so bile zaradi zapora orožnikov, ki so pisarju pomogali, intervencije pri vojnem in notranjem ministrstvu. Pod prejšnjim režimom pa je bil pisar Dragiševič izpuščen, sodnika Lakoviča pa so premestili nekam daleč v Južno Srbijo. Ko je bil zdaj spet poslan na staro mesto, je izposloval nadaljevanje preiskave in razpravo. zneske, ki naj bi bile protestirane. Odvetnik se je kmalu prepričal, da je donosilec menic nepismen, ugotovil pa je, da so podpisi na menicah pravilni ah pa zelo dobro ponarejeni. Moža je z raznimi izgovori pridržal ter se informiral pri ljudeh, ki so bili podpisani na menicah. Nihče ni Ostoji-ča poznal, pozneje pa so na policiji našli pri njem nad tisoč izpolnjenih menic, ki so se skupaj glasile na veliko vsoto blizu 3,000.000 din. 2e sami blanketi menic, ki so bile najdene pri čudnem nepismenem posredniku, predstavljajo vrednost nad 10.000 din. Ostojiča so zaprli, zdaj pa iščejo ljudi, ki so ga bili najeli za svojega pomočnika v velikem sleparskem podvigu. * Hud fantovski pretep. V Davčah. obmejnem naselju škofjeloškega sreza, so imeli oni dan žegnanje in v neki gostilni so se vinjeni fantje spopadli. Eden izmed pretepačev, ki je pozneje zatrjeval, da se je samo branil, je z nožem hudo ranil nekega svojega vrstnika Pretepeni pa so bili še nekateri drugi razgrajači. Od pretepa ima hudo škodo tudi gostilničar, ker so mu razbili šipe, kozarce in steklenice ter poškodovali tudi mize in stole. V gostilni je bilo pravcato razdejanje. Vsi pretepači se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. fe MnMisfie n— O obrambni pripravljenosti prebivalstva, ako bi nastopilo vojno stanje, se glasi predavanje g. inž. Stanka Dimnika, bo predaval jutri 18. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Predavanje je namenjeno vsemu prebivalstvu in Kolo jugoslovenskih sester vabi k čim večjemu odzivu. Vstop prost. Dr. Drago švafger ZOPET REDNO ORDINIRA ALEKSANDROVA CESTA 10. u— Na tehniški fakulteti ljubljanske univerze je diplomirala za inženirja-arhi-tekta gdč. Draga Kottrič iz Krške vasi pri Brežicah, čestitamo! JAVNA ZAHVALA Pri požaru z dne 5. oktobra t. L, pri katerem je bilo prizadeto tudi moje gospodarsko poslopje, sem prejel od splošne zavarovalne družbe »JUGOSLAVIJA« v Ljubljani kulantno odškodnino, za katero se ji javno zahvaljujem. Vače, dne 16. oktobra 1939. Franc Vrhovec e— Novi grobovi. V Trubarjevi ulici 1 v Celju je umrl včeraj v starosti 81 let vlakovodja v p. in hišni posestnik g. Konrad Himmer. Pogreb bo jutri ob 17. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V celjski bolnišnici so umrli: v soboto 52-ietni posestnik Jurij Bezgovšek od Sv. Petra pri Laškem in 26Ietni tovarniški delavec Danilo Turčinovič iz Štor, v nedeljo pa 421etna posestnikova žena Marija Ri-bezlova iz Podiešja pri Kalobju, 251etna rudarjeva žena Neža Lemeževa iz Migoj-nice pri Grižah in 681etni tovarniški pred-delavec Tomaž Sommeregger iz Gaberja pri Celju. Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskerno sožalje! e— Uršulin sejem. V soboto 21. t. m. bo v Celju letni kramarski sejem, tako zvani Uršulin sejem. Zaradi pojave slinavke in parkljevke v celjskem, laškem in šmar-skem srezu ta dan v Celju ne bo sejma živine in svinj, j e— Neznan utopljenec v Savinji. V ne-: deljo okrog 7. zjutraj so opazili pasanti blizu promenadne brvi pri mestnem parku neznanega moškega, ki ga je nosila Savinja proti kapucinskemu mostu. Nobeden izmed očividcev ni skočil v Savinjo, ki je tam razmeroma plitva, da bi spravil neznanca na breg Pač pa so takoj obvestili reševalno postajo. Reševalci so se odpeljali z reševalnim avtomobilom na Breg in v kopališču »Diani« dalje časa s pomočio čolna iskali utopljenca, a ga niso našli. Voda ie najbrž odplavila truplo dalie proti Tremerju. Identitete utopljenca tudi še niso mogli ugotoviti. OdvetniSko pisarno je odprl dr. KAREL PRAH v CELJU KRALJA PETRA CESTA št. 29. u— Vlom v delavnico Mestne plinarne. V eni zadnjih noči je bilo vlomljeno v delavnico mestne plinarne, ki se nahaja ob železniški progi za tovarno Saturnus v Mostah. Tatovi so odnesli dobršno mero plena, med drugim raznovrstno orodje, švedske klešče, velik primož, več francoskih ključev, žago za železo, več pil, pet raznih sekačev, štiri prebijače za železo, kombinirane klešče libelo, več škarij. varilno svetilko itd. Mestna plinarna trpi nad 6.000 din škode. u— Kup nesreč. Mestni reševalci so včeraj ponoči prepeljali na kirurški oddelek delavca Franceta Elera s Škofljice. Šofer nekega tovornega avtomobila, ki je vozil proti Ljubljani, ga je našel na cesti vsega oklanega. Očitno so ga bili napadli kakšni domači fantje in mu prizadejali več ran po životu. Podobne nesreče je bil deležen trgovski potnik Viljem Likar iz Domžal. V nedeljo zvečer so ga napadli neznanci in mu z nožem prizadejali več ran. V bolnišnico je moral tudi 9 letni Maks Vonda iz Novih Jarš, ki je nabiral gobe in kostanje po gozdovih nad Štepanjo vasjo, pa je tako nesrečno padel, da si je zvil nogo. NOGE negujte sedaj, sicer Vas v zimi bole. — Sanoped je najboljše sredstvo. Vrečica 2 din. n— JNAD Edlnstvo. V četrtek 19. t. m. odpade redni članski sestanek zaradi bru-covskega večera. Stare bajte in redni krokarji, udeležite se brucovskega večera! Za bruce je udeležba obvezna. Odpeljali se bomo točno ob 18. uri izpred klubovega lokala. Tudi za vožnjo nazaj je preskrbljeno. Kdor se še ni prijajvil, naj to stori čim prej, sicer bo ostal brez večerje. u— Esperanto. Ustanovni občni zbor »Esoerantskega društva Ljubljana« bo drevi ob 20. v verandi restavracije »še-stica«. Esperantisti Ljubljane, zavedajte se svoje dolžnosti in pridite polnoštevilno. Pripravljalni odbor. (—) u— Oglejte si bogato zalogo najnovejših pletenin po ugodnih cenah pri K. S os s, Mestni trg 18. (—) u_ Dame in gospode, Id imajo veselje do petja, vabi na podlagi začrtanega dela k sodelovanju pevsko društvo »Lj. zvon«. Dobrodošli v ponedeljek, torek in sredo med 18. in 20. uro. Mestni dom, desno L nadstr. (—) Postani in ostani član Vodnikove družbe! e— Dve žrtvi napadalcev. V nedeljo je čevljar Hrapot z Rečice v neki gostilni na Ločici pri Polzeli v prepiru napadel 32-letnega Žagarja Ivana Klinca iz St. Petra v Savinjski dolini z nožem ter ga zabodel v levo stran prsi in ga tudi poškodoval po glavi. V ponedeljek okrog treh zjutraj je neki moški na Krekovi cesti v prepiru napadel 321etnega hlapca Jakoba Goleža iz Celja ter ga z nekim ostrim predmetom poškodoval do glavi in roki. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico. e— Štiri hude nesreče. Na žagi na Dobrni se je v soboto težko ponesrečil 27-letni delavec Domen Rednak z Dobrne. Pri delu ga je zgrabila žaga in mu odrezala levo roko v zapestju. V petek je padel 361etni posestnikov sin Ivan Pustoslemšek iz Šmartnega ob Paki na brvi na Rečici ob Paki tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v kolenu. Pri podiranju dreves je padlo podžagano drevo v soboto na 47-letnega posestnika Franca Senkerja v Slivnici pri Celju in mu zdrobil levi kolk Ko je stala 291etna zasebnica Ivana Gaber-škova z Malega vrha pri Braslovčah poleg krave na cesti v Smartnem ob Paki. je privozil poštni avtobus in podrl Gaber-škovo na tla. Gaberškova si je zlomila levo nogo v členku. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici. e— Težka prometna nesreča. V Komen-skega ulici v Celju je neki motociklist v nedeljo okrog 20. podrl 401etnega, v tekstilni tovarni »Metki* v Celju nameščenega škrobilnega mojstra Kovača z Ostrož-nega na tla Kovaču je pri karambolu počila lobanja. Ponesrečenca so prepeljali z reševalnim avtomobilom v bolnišnico. Kovač se do včeraj še ni zavedel. Njagovo stanje je kritično. Iz Maribora a— Narodnemu občinstvu! Bliža se božič, ki prinaša žarek veselja tudi v bedne domove naše obmejne dece. Dan za dnem nestrpno čakajo ti malčki, kaj jim bo prinesel Božiček, ki ga pošilja Družba sv Cirila in Metoda od šole do šole vzdolž severne meje. Tudi za letošnji božič, ko preživlja naše obmejno prebivalstvo najtežje čase. se bo družba sv. Cirila in Metoda spomnila najbednejših in bo skušala s čim izdatnejšimi darili olajšati gorje. Njena skromna sredstva pa ji zdaleka ne zadostujejo za izvedbo celotne božične akcije Zato je primorana, da se tudi letos obrne na svoje dobrotnike in prijatelje mladine s prošnjo za pomoč. V prihodnjih dneh se bodo oglasile odbornice in članice podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Ne odslovite jih praznih rok! Darove v blagu sprejema tudii upraviteljstvo drž. pomožne šole v Razlagovi ulici v dopoldanskih urah, denarne pošiljke pa Posojilnica Narodni dom po priloženi položnici. Priporočamo se. da po svojih močeh podprete naše človekoljubno in narodnoobrambno delo. Samo enkrat na leto prihajamo k vam ter prosimo za pomoč obmejni deci, zato smo prepričani, da nas uslišite. Moška in ženska podružnica CMD v Mariboru. Predsednik Ivan Tomažič, predsednica Ivanka Lipoldova. a— Vladislav Savič v Mariboru. V Maribor je prispel upokojeni pooblaščeni minister Vladislav Savič. Na pobudo angleško - ameriško - jugoslovenskega društva v Beogradu je imel v Angleškem krožku zanimivo in poučno predavanje. V svojih izvajanjih je podčrtal poteze, ki so skupne anglosaškim in slovanskim narodom. Poudarjal je zlasti temeljna načela demokracije in svobode, ki so tako značilna za te narode. Predavatelj je bil deležen prisrčnega priznanja. Pred predavanjem sta mu izrekla iskren pozdrav odvetnik dr. Vinko Rapotec in odvetniški pripravnik Odon Šorli. Pooblaščeni minister Savič se je sestal tudi s predstavniki drugih nacionalnih društev in lig v Mariboru ter z zastopniki Umetniškega kluba, s katerimi je razpravljal o vseh perečih nacionalnih vprašanjih. a— Delo Maribora za obrambo proti napadom iz zraka. Odbor za obrambo mesta Maribora proti napadom iz zraka bo priredil v četrtek 19 t. m. ob 20. v prostorih ljudske univerze predavanje o kmetijski vojni. Predaval bo profesor Stanko Modic in sicer predvsem o vojnih strupih in njihovih fizioloških učinkih, o disciplini pod masko, o možnosti nove kemijske vojne in detekciji vojnih strupov. Predvajala se bo tudi termitna bomba. Vstop prost a— Pritožbe stanovanjskih najemnikov. V zadnjem času sprejema socialno politični oddelek mestnega poglavarstva vedno pogosteje pritožbe s strani stanovanjskih na- I ŽENSKA KAZNILNICA Po romanu »Prisons de femmes« DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT! Prekrasen in pretresljiv življenjski roman dveh mladenk, ki sta VIVIANE ROMANCE in RENfiE SAINT CYR prišli ^ kriva pota, v podzemlje apašev! — Predstave ob 16., 19. in 21. uri. — KINO UNION, teL 22-21 Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri najlepši film z ljubko malo TRAUDL STARK nih obal našega Jadrana MALA ADMIRALKA Wolf Albach-Retty, Rihard Roni»nowsky in naša kraljevska mornarica. Jutri premiera cowboyskega filma z novim sijajnim zvezdnikom-pevcem divjega zapada Bob Bakerjem KAPETAN D2EK KINO MATICA — tel. 21-24 Najlepši glasbeni film zadnjih let ŽARAH LEANDER — HANS SIMFONIJA ŽIVLJENJA STUWE — MARIKA KO K K ČAJKOVSKI Sodeluje najboljši evropski simfonični orkester in originalna rn«ka kapela. jemnikov, ki imajo večje število otrok. Izvršene so bile tudi prisilne izpraznitve stanovanj, mestna občina sama pa ne razpolaga s tolikimi stanovanji da bi mogla vzeti pod svoj krov vse take družine. Ne glede na to, da odklanjanje družin zaradi otrok že v normalnih časih ni na mestu, je tako ravnanje v sedanjih težkih časih vse obsodbe vredno. Mestno poglavarstvo apelira na stanodajalce, da ne odklanjajo najemnikov z otroki. Vsak primer takšne neopravičene odklonitve bo prijavljen nadrejeni oblasti. a— Šibre so bile namenjene drugemu. Pred neko gostilno v Skokah na Dr. polju sta odjeknila strela. Obležala sta s šibrami v hrbtu in desnici 26-letni kolar Franc Fras in 26-letni posestniški sin Martin Čander. Oba se zdravita v bolnišnici. Orožniki so prijeli nekega Franca S in Slavka P., ki zatrjujeta da sta sicer streljala na Frasa in Canderja, vendar pa so bii; streli namenjeni drugemu. a— Na vsak način fe hotel dobiti glavni dobitek. Ob priliki dobrodelne tombole ptujske gasilske čete dne 30 aprila t. 1., je hotel 43-letni Franc Bezjak iz Polenšaka s prelepljenem petih številk na svoji tombol-,sk* karti priti do tombole Pri zaslišanju je dejal, da je to storil zaradi tega. ker ga je zamikalo motorno kolo kot glavni dobitek in ker je hotel priti na vsak način do glavnega dobitka Mariborski maii kazenski senat ga je obsodil na 3 mesece in 15 dni strogega zapora, na 240 din globe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. a— Dan prometnih nesreč. V bolnišnico so prepeljali trgovca Maksa E rmana iz Zgornjega Porčiča. ki je dobil ob priliki karam bola na Meljski cesti in padca z motornega kolesa poškodbe na obeh nogah, nadalje 26-letnega delavca Antona Pirnata in 21-letno Nežo Kodrič, ki sta padla z motornega kolesa na Tržaški cesti, 32-letnega trgovca štefa Belobrka iz Zagreba in 24-letnega Jurija Salatka. ki sta si pri padcu s kolesa zlomila levo nogo. a— Zalogo tujih plaščev je Imel na sebi 25-letni krojaški pomočnik Konrad Vaupotič, ki je v noči na ponedeljek odnesel iz nekaterih javnih lokalov kar tri plašče, ki jih je imel na sebi. Zajeli so ga na kolodvoru, ko se je ravno hotel odpeljati z železnico. Konrad Vaupotič je v kriminalni kroniki znano ime, saj ga zasleduje okrožno sodišče v Ljubljani zaradi raznih tatvin in vlomov. Naše DRAMA Torek 17.: zaprto Sreda, 18.: Hudičev učenec Red B. Četrtek. 19.: Kozarec vode Izven Znižane cene Petek, 20. ob 15.: Kacijanar. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Pobota 21. r Antigona. Premiera. Premierski abonma. Opozarjamo na dijaško predstavo, ki bo v petek 20. t_ m Igrali bodo Medvedovo ^aloigro »Kacijanar«. Cene dijaške. Premiera klasične tragedije, Sofokleje-ve »Antigone« bo v soboto 21. t. m. Naslovno vlogo bo igrala ljubljenka našega občinstva, ga. šaričeva. ki se je v zadnjih sezonah le redko udejstvovala na našem odru Klasični lik Antigone plemenite Edi-pove hčere, je vloga, v kateri bomo imeli zopet priliko uživati veliko igralsko kulturo in Individualno igro šaričeve. Režijo dela ima Fran Lipah, ki se že delj časa ni udejstvoval kot režiser. Tako se nam obeta z vprizoritvijo tega klasičnega dela predstava, ki bo v vsakem oziru zanimiva. OPERA Torek. 17.: zaprto. Sreda. 18.: Glumač Matere božje. Red Sreda. Četrtek. 19.: Kjer škrjanček žvrgoli. Red četrtek Petek, 20.: zaprto. Sobota, 21.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Jutri v sredo bo prva repriza Maasene-tovega »Ghrmača Matere božje«, ki je žela na sobotni premieri zelo lep uspeh. Ta preprosto napisana ljudska opera se prav zaradi svoje topline stalno drži na repertoarju vseh gledališč, ter je tudi pri nas po vojni že tretjič na sporedu. Predstava bo za red sreda. Abonente reda B opozarjamo, da imajo ta teden samo eno predstavo in sicer v sredo v drami. V operi ni mogoča, ker je bila potrebna sprememba repertoarja in to zaradi tega, ker gost Gostič ta teden ni prost in se je morala torkova predstava pomakniti na sredo. Uprava Narodnega gledališča opozarja, da se abonenti za red B še vedno sprejemajo. Zamujene predstave bo uprava nadoknadila. ★ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek. 17.. ob 20 uri: »Hlapec Jernej in njegova pravica«. Red C. Sreda, 18.: zaprto. četrtek 19.: Neopravičena ura. Red A. Iz Kranja r— DipL phfl. Marija Vilfan bo imela v Kranju začetne In nadaljevalne tečaje angleščine. Vpisovanje je od 16. do 21. t. m. dnevno od 7. do 8. zvečer v klubski sobi hotela »Evrope« (H. nad.), i Iz Ptuja j— Zvočni kino predvaja v sredo in v četrtek obakrat ob 20. prekrasen film iz najburnejše dobe amer ške zgodovine »Pionirji«. Kot dodatek filmski dnevnik in kulturni film. j— Napad. Kovača Ožbalta Petka v Dornavi je neki sovaščan hudo pretepel. Petek je moral poiskati zdravniško pomoč v bolnišnici, kjer leži tudi njegova žena Marijana, ki se je zbodla s trnjem ter je nastalo zastrupljenje. Doma je ostalo 8 otrok, od katerih je najmlajši star šele 3 mesece, najstarejši pa ima 16 let. j— Tombola, katero sta priredili v nedeljo 15. t. m. obe podružnici CMD. je prav dobro uspela. Prvo tombolo, spalnico, je dobila drugošolka Manica Farazino-va iz Ptuja. Iz Trbovelj t— Občinski dom je bil pred dnevi dovršen v zadnjih podrobnostih. V soboto je bila kolavdacija obrtnih del nove občinske zgradbe. Pri pregledu teh del se je ugotovilo, da so bila vsa izvršena v popolno zadovoljstvo delodajalca, kar je zlasti laskavo priznanje za trboveljske obrtnike, ki so z malimi izjemami prevzeli vsa notranja dela občinskega doma. Predsednik občine g. Klenovšek se je prisotnim obrtnikom zahvalil s poudarkom, da so domače roke dale dokaz visoke obrtniške izurjenosti, ki je kos tudi najmodernejšim zahtevam. Vsi navzočni so se po kolavda-ciji dali slikati pred portalom novega doma. Novi občinski dom zasluži po svoji zunanji obliki in smotrni notranji ureditvi naziv enega najlepših občinskih domov v Sloveniji in bomo o njem še poročali. Zdravniška vest! V zoboateljeju g. dr Baumgartena veljajo od 19. oktobra naprej sledeče ordinacijske ure: gospa dr. Pire ordinira v ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 9.—16. ure: g. dr. Baumgarten vsak delavnik od 9.—12. ure. Na cesti okraden Zagorje, 16. oktobra V soboto zvečer je na orožniško postajo prihitel posestnikov sin in rudar Josip Ši-kovec, od Sv. Urha in povedal, da mu je izginila denarnica z 2800 din. Jože, ki hodi na delo k rudniku v Trbovlje, je v soboto dobil plačo, jo shranil v denarnico ter vtaknil v žep. Spotoma se je oglasil v Bevškem v trgovini in dveh gostilnah in v mraku odšel proti domu. S seboj je imel dva zavoja ter nekaj steklenic piva. Na poti sta ga dohitela dva mlada, okrog 20 let stara fanta, izmed katerih je eden imel kolo, in se mu kar prijateljsko pridružila. Jože, ki je znan dobričina, je postal odkrit in se jima je pohvalil, da je z zaslužkom prav zadovoljen. Fanta sta se mu ponudila, da mu pomagata nesti tovor, in prav hitro je minila skupna pot, ko je Jože zavil proti domu. Doma je odložil nakupljene stvari, pri tem pa je zapazil, da mu je izginila listnica ki jo je nosil v žepu suknjiča. Kakor je sam izpovedal, je nameraval v Trbovljah nakupiti več stvari, pa je vzel s sabo 2800 din. Ker ni imel časa, se je vračal z denarjem, ki mu je med potjo skrivnostno izginil Izrazil je sum, da sta mu tovariša, ko so se držah čez rame in peli, izmaknila listnico iz suknjiča, medtem ko mu je denarnica z 800 din v hlačnem žepu ostala. Na orožniški postaji pa ni mogel prav natančno razložiti, kako je potekal razgovor na poti, in tudi ne, ali sta mu spremljevalca kaj segala pod suknjič. Tudi preiskava ni imela pravega uspeha. Zelo mogoče je, da mu je listnica padla iz žepa, ko je nekajkrat prekladal pakete. Zagonetna zadeva pa je med prebivalstvom napravila mnogo razburjenih govoric. D I Torek 17. oktobra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav (plošče). — 7.15: Napovedi, poročila. — 7.30: Veseli zvoki s plošč. — 11: šolska ura: V papirnici — razgovor v obliki reportaže (g. M. Zupančič). — 12: Plesi in pesmi iz Španije (plošče). — 12.30: Poročila, objave — 13: Napovedi. — 13.05: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Dvospevi in samospevi: ga. Dragica Sokova, gdč. Štefka Korenča-nova, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 18.40: Pogojnost našega bitja (g. Fr. Terse-glav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: 20 let izobraževanja v Jugoslaviji. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Pevski zbor »Grafike«. — 20.45: Operetna godba Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za oddih. Beograd 18.30: Chopinove skladbe. — 19.40: Ruske pesmi in romance. — 20.10: Zvočna igra. — 21.40: Jugoslovenske pesmi. — 22.10: Plošče. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Zvočna igra. — 20.30: Domači skladatelji. _ 21: Hrvatski plesi. — 22.20: Lahka godba in ples. — Praga 20.10: Koncertni večer. — 22.20: Plošče — 23: Češka glasba. — Sofija 18: Vesela muzika. — 19: Orkester. — 20: Komorna glasba. — 20.30: Ruske romance. — 21: Instrumentalna glasba. — 21.30- Lahka in plesna muzika. — 21.55: Ples. — Dunaj 18- Petje. — 20.15: Orkester in solisti. — 21: Zvočna igra. — 22.50: Nočni koncert. — 24.10: Orkester. —> Gospodarstvo Trgovinska pogajanja z Nemčijo zaključena Iz Beograda poročajo, da je bilo včeraj zaključeno deveto zasedanje jugoslovansko- nemškega stalnega gospodarskega odbora, ki se je pričelo od 28. septembra. S tem so obenem končana pogajanja za sklenitev sporazuma o medsebojni trgovinski izmenjavi za leto 1939/40. Sporazum je bil podpisan včeraj ob 13.30 v zunanjem ministrstvu in ga je podpisal za našo državo pomočnik zunanjega ministra g. Milivoj Pilja kot predsednik jugoslovanskega dela odbora, a nemške strani pa v imenu predsednika nemškega dela gospodarskega odbora g. Bergemann. Aktu podpisa sta prisostvovali jugoslovanska m nemška delegacija. Pri pogajanjih je nemško delegacijo vodil dr. Friedrich Walter Landfried državni pcdtajnik v nemškem gospodarskem ministrstvu, delegatov pa je bilo 11. Jugoslovansko delegacijo je vodil pomočnik zunanjega ministra g. Mili voje Pilja, člani pa so bili: dr. Sava Obra-aovič, pomočnik ministra za trgovino m industrijo, dr. Budisav Cvijanovič, pomočnik kmetijskega ministra, dr. Ivo Belin, prvi viceguverner Narodne banke, dr Milan Lazarevič, načelnik ministrstva za tr g o vino in industrijo, inž. Milan Manojlo-vič, načelnik ministrstva, dr. Miljutin Petrovič, upravnik Zavoia za pospeševanje zunanje trgovine, Edo Markovič. generalni direktor Prizada, in naši trgovinski delegati: Milan Kecič v Berlinu, Miloje Simič na Dunaju, dr. Edvard Jurak v Pragi. Skupni komunike Po končanih pogajanjih je bil izdan naslednji skupni komunike: Letošnje jesensko zasedanje jugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora je bilo danes končano. Predsednik jugoslovenske delegacije, pomočnik zunanjega ministra Milivoje Pilja in dr. Bergmann kot namestnik predsednika nemške delegacije državnega tajnika Landfrieda sta podpisala danes protopol o rezultatu pogajanj. Doseženi sporazumi se nanašajo na ureditev celotne jugoslovansko-nemške izmenjave za prihodnje gospodarsko leto Uspelo je za vsa vprašanja najti rešitev, ki zadovoljuje obe strani. Prav tako ie bilo zasedanje končano v predvidenem roku vkljub obsežnemu delu, ki ga je bilo treba končati. Razgovori so potekali v najbolj prijateljskem duhu, prežeti z iskerno željo za nadaljne gospodarsko sodelovanje Po rezultatu pogajanj se lahko ugotovi, da ni nobene težave za nadaljnje izvajanje ju-goslovansko-nemškega gospodarskega prometa v okviru dosedaj veljavnih načel Vprašanje tečaja reichsmarke ostane urejeno, kakor je bil odosedaj. Nobeni posebni ukrepi ne bodo potrebni, da bi se zagotovila v bodoče izmenjava dobrin, ki ostane nespremenjena, tako po obsegu kakor po ustroju. Gospodarska nevtralnost Jugoslavije ne more zmanjšati njenega interesa, da si zagotovi skoro najvažnejše prodajno tržišče, medtem ko bo z nemške strani omogročeno plačevanje jugoslovanskih pošfJjatev ter preskrbo van je države z nemškimi proizvodi in v današnjih okolnostih zlasti s prizadevanjem za nemški izvoz v Jugoslavijo. Izjava zunanjega ministra dr. Cincar-Markovica O priliki podpisa jugoslo-, ansko-nemške-ga sporazuma za trgovinsko izmenjavo za ' leto 1939/40 je zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič dal za našo javnost naslednje obvestilo: Pomen, ki ga ima nemško tržišče za našo dižavo, se je tako povečal v zadnjih pei letih, da se urejanje medsebojne trgovinske izmenjave ne more prepuščati slučaju temveč je potrebna široka načrtna osnova, ki upošteva poleg splošnih pogojev plačiinega in blagovnega prometa tudi podrobnosti računa in posamezne možnosti ter potrebe izvoza, kakor tudi uvoza za vsako leto vnaprej. Komunike jugosloven sko-nemškega odbora je že sporočil, da sc potekala ta pogajanja v prijateljskem duhu z razumevanjem medsebojnih potreb ii možnosti V današnjih izjemnih razmerah v katerih svetovno gospodarstvo pri vsakem koraku naleti na nepremagljive težave, to ni povsem brezpomembna stvar Tako kot činitelj miru, kakor tudi kot nevtralna država, hoče Jugoslavija z vsemi razumnimi sredstvi, s katerimi razpolaga, služiti ohranitvi in okrepitvi vsaj tistih spon, ki edine več ali manj vežejo med seboj narode. Mislim na gospodarsko sodelovanje sploh in na trgovinsko izmenjavo posebej, Ki jih Jugoslavija vzdržuje z vsemi državami v enaki meri, v prvi vrsti pa s svojimi sosedi, da te odnose za vsako ceno ohrani in po možnosti še naprej razvija. Mi smo prepričani, da na ta način služimo v prvi vrsti interesom miru. Kajti vsako sodelovanje med narodi, na katerem koli polju zmanjšuje šanse trenj in nesporazumov. Mi ostanemo še naprej na dosedanji n niji tistih načel, ki so bila izražena že v osnovi trgovinske pogodbe z Nemčijo ta leta 1934. Medsebojno dopolnjevanje naših gospodarstev na podlagi trajne in stalne obojestranske izmenjave in čim manj motenj ter čim več predvidevanja, to je na? cilj. Ko pravim, da ostanemo na doseda nji liniji, mislim, da ni nobenih sprememt niti stranpotov od dosedanje prakse štirje glavni sektorji našega izvoza v Nemčijo, žito s sadjem, živina in živinski proizvodi, les ter surovine ostanejo še naprej nespremenjeno zastopani z nekaterimi manjšimi pregrupacijami njihovih deležev v splošnem izvozu. Nemčija nam bo še naprej neovirano dobavljala vse tistc ali pa vsaj poglavitno tisto, na kar sme glede uvoza nanjo navezani. To velja zla sti za premog. Plačilni in blagovni promet, klirinški tečaj marke, odnos do če-škomoravskega protektora, vse to ostane nespremenjeno, oziroma tako, kakor je bilo to določeno nedavno v Kolnu Neznatne spremembe so nastale samo v toliko, kolikor obstoja na eni in na drugi strani želja, čim bolje vse to prilagoditi spremenjenemu položaju v svetu in potrebam obeh držav, želeti je, da bi se kmalu začelo boljše poslovanje tudi v naših gospodarskih odnosih z ostalimi državami, z našimi večjimi ali manjšimi gospodarskimi partnerji. Novi en&ilnarski kovanci V promet pridejo 20. t. m. Na podlagi zakona o odtegnitvi iz prometa starega kovanega denarja z dne 31. julija 1937 in v sporazumu z Narodno banko, je finančni minister (pod št. 59.340/ 8 z dne 13. oktobra 1939) izdal naslednji odlok: Od 20. oktobra t. 1. bo Narodna banka začela postopno dajati v promet nove kovance po 1 din, ki so izkovani na osnovi zakona o odtegnitvi iz prometa starega denarja t dne 31. julija 1937. Novi kovanci za 1 din so izdelani iz aluminijevega brona kakor kovanci po 2 dinarja in po 50 par, ki so že v prometu Na sprednji strani imajo vtisnjeno, kakor kovanci po 2 dinarja in 50 par. krono Jugoslavije in napis »Kraljevina Jugoslavija«, na hrbtni strani pa veliko številko lt, napis »dinar« in letnico 1938 Napisi so v latinici, med tem ko imajo kovanci po 2 dinarja in 50 par napise v cirilici. Po velikosti je novi kovanec za 1 dinar v primeri s starim manjši. Premer novega kovanca znaša namreč le 21 mm, to je za 2 mm manj. nego znaša premer starega kovanca za 1 dinar Novi kovanec za 1 dinar tehta tudi le 3.5 grama (stari tehta 5 gramov). Stari dinarski kovanci se vzamejo iz prometa v šestih mesecih Na podlagi čl 1 zakona z dne 31 jul. 1937 in v sporazumu z Narodno banko je finančni minister (pod št 58 850/8 z dne 13. oktobra t. 1.) izdal še naslednji odlok: Počenšl z 20 oktobrom 1939 se v roku 6 mesecev, to ie do všteteea 20 aprila 1940 umakne postopno i? obtoka kovinski drobiž po 1 din. nakovan. preden ie izšel zakon o odtegnitvi iz prometa starega in kovanju novega kovanega denarja z dne 31 julija 1937 Po preteku teea šestmesečnega roka bo ta denar prenehal hfti zakonite plačilno sredstvo in se bo le še v naknadnem roku 6 mesecev bre? odbitka zamenjal za novi kovani flenar. to pa le na blagajnah Narodne banke in državnih finančnih ustanov. Slaba letina koruze Privatne cenitve o slabem letošnjem pridelku koruze v naši državi, ki smo jih čuli v zadnjem času, potrjuje sedaj tudi uradna statistika. Kmetijsko ministrstvo je pravkar izdalo predhodno cenitev letošnjega pridelka koruze. Po teh podatkih, ki so zbrani preko kmetijskih referentov v srezih, smo v naši državi letos pridelali za 106.000 vagonov manj koruze nego lani in za 164.000 vagonov manj nego predlanskim, ko smo imeli rekordno letino Povprečno je bil letos pridelek v Jugoslaviji za 22.3% manjši nego lani, v sami dunavski banovini, ki izvaža znatne količine koruze, pa je bil donos za 28% manjši. V primeri s povprečnim donosom zadnjih pet let je letošnji pridelek zaostajal za 21%. Iz vsega tega sledi, da do prihodnje letine najbrž ne bomo mogli izvažati pomembnejših količin koruze. Vojvodinski gospodarski krogi so že pred tedni spričo slabih žetvenih rezultatov opozorili na to. da bi bilo umestno prepovedati izvoz koruze, da bo ostalo dovolj koruze za pitanje svinj, kajti za naše gospodarstvo ie bolj rentabilno, da izvažamo pitane svinje, kakor pa koruzo. V zadnjih 6 letih se je gibal pridelek koruze v naši državi kakor sledi: zasejana pridelek površina v ha v mili met. st. 1934 2,700.000 51.54 1935 2.712.000 30.28 1936 2,738.000 51.81 193-: 2,786 000 53.36 193f 2,842 000 47.56 193P 2,661000» 36.94 * požeta površina „ Povprečni pridelek na hektar je znašal letos 13.9 met. st., med tem ko je dosegel lam skoro 18, predlanskim pa 19.8 met rt. na hektar. Manjši hektarski donos nego lani smo imeli leta 1935, ko je znašal po- vprečni pridelek le 12.3 met st. V gornji razpredelnici je za letošnje leto pod rubriko zasejana površina označena požeta površina, posejana površina se nasproti lanskemu letu ni bistveno zmanjšala Tudi v dravski banovini je bil pridelek manjši nego lani V letošnjem letu smo pridelali 529.000 met. st. koruze nasproti 627 000 met st v lanskem letu in 540.000 v predlanskem letu Največji primanjkljaj beleži dunavska banovina, kjer je znašal pridelek le 16.5 milijona met st nasproti 22 28 milijona v lanskem letu Znatno manjši pridelek je bil zabeležen tudi na področju bivše savske banovine, namreč 6.97 milijona met. st nasproti 9.47 milijona met. st v lanskem letu Nova podražitev bencina Prejšnji teden smo poročali, da je odbor za kontrolo in določanje prodajnih cen bencinske mešanice na zahtevo bencinskega kartela povišal ceno bencinski mešanici za 25 par pri litru, in sicer v Beogradu in v sedežih banovin na 5.70 din. v krajih, ki so do 50 km oddaljeni od teh mest na 5.95 din in v ostalih krajih 6 05 ^Od tedaj ni poteklo še teden dni in odbor za kontrolo in določanje prodajnih cen bencinski mešanici je na zahtevo bencinskega kartela znova zvišal prodajno ceno za nadaljnjih 20 par pri litru, in sicer na 5.90 odnosno 6.15 odnosno 6.25 din To je že četrto povišanie cene odkar so bile lani na osnovi posebne uredbe uvedene enotne prodajne cene. za kar je bencinski kartel dobil ugodnost znižanja carine za nafto na polovico. Takrat je bila določena osnovna cena 5.25 din za liter Že v novembru lanskega leta ie bila cena povišana na 5.35, letos v začetku julija na 5.45, z veljavnostjo od 9. t m. na 5.70 I in z veljavnostjo od 15. t. m. na 5.90 din. Od lanskega leta je bila cena bencinski mešanici povišana za preko 12%. Občutnejše nazadovanje zaposlenosti v septembru Okrožni uraa za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev v mesecu septembru Ti podatki kažejo, da pričetek vojne v Evropi ni ostal brez vidnih posledic v našem gospodarstvu. V avgustu je število zavarovalnih deiavcev pri okrožnem uradu v Ljubljani doseglo najvišje stanje 108.401; do septembra pa se je povprečno število .zavarovanih delavcev in nameščencev zmanjšalo na 101.687. Samo v enem mesecu je torej število zavarovancev nazadovalo za 6714, medtem ko je lani v septembru padlo le za 444. predlanskim pa za 368. V avgustu smo imeli še za 3985 zavarovancev več nego lani v istem mesecu, v septembru pa je število zavarovancev nasproti anskemu septembru zaostajalo še za 2285. nasproti predlanskemu septembru pa za 715 zavarovancev Povprečna dnevna zavarovana mezda ki se je do maja ffibala nad lansko višino, 'e bila v avgustu še za 0.24 din manjša nego lani. v septembru pa za 0.40 din Znašala je namreč 25 OP din nasproti 25 49 din v lanskem septembru Spričo zmanjšanja števila zavarovancev in manišega povprečja zavarovane mezde je tudi skupni dnevni zavarovalni zaslužek v primeri z lanskim septembrom nazadoval za din 100 000 na 2,552.000 Padanje članstva običajno spremlja naraščanje odstotka bolnikov Tako se je tudi v septembru odstotek bolnih in delanezmožnih članov dvignil za 2.90% nasproti 2.59 Vo v lanskem septembru. Ctac«Mt«fat>ft!ce vesti = Konferenca gospodarskih zbornic v Beogradu. V prostorih Trgovinske zbornice v Beogradu se bo danes pričela konferenca zastopnikov vseh trgovinskih zbornic razen onih z ozemlja banovine Hr vatske Na konferenci bodo razpravljali o vprašanju nabave surovin za industrijo in o vseh drugih aktualnih zadevah H so se pojavile v našem Gospodarskem življenju po zadnjih mednarodnih dogodkih. Ljubljansko zbornico za TOT zastopa njen »eneralni tajnik Ivan Mohorlč = Pred ustanovitvijo posvetovalnega odbora za pospeševanje železarske in kovinske industrije. Iz Beograda poročajo, da je posebna delegacija Saveza kovinske industrije posetila trgovinskega ministra dr. Andrc-sa in mu izročila načrt uredbe o ustanovitvi posvetovalnega odbora za pospeševanje železarske in kovinske industrije pri trgovinskemu ministrstvu. Delegacija je ministru raztolmačil težkoče kovinske industrije glede nabave inozemskih surovin. Največ skrbi povzroča nabava koksa Sedanje rezerve bodo kmalu izčrpane, železarska industrija se je že obrnila zaradi tega na merodajna meata s prošnjo, da bi se to upoštevalo pri trgovinskih pogajanjih z Nemčijo. Prav tako ima naša železarska industrija velike težkoče pri nakupu starega železa. Mnoge države so prepovedale izvoz, iz drugih držav pa je uvoz otežkočen zaradi podražitve pomorskega prevoza. Tako poročajo iz Beograda je Osiješka livarna kupila v Ameriki 150 vagonov starega železa in je blago že plačala, prevoz pa se ji ne izplača zaradi znatno naraslih pomorskih prevoznim Tvrdka Sartid ima v Antwerpenu 200 vagonov starega železa, ki ga pa ne more izvoziti, ker je medtem Belgija izdala izvozno prepoved. Važna je tuda oskrba z niklom in kositrom, ker teh dveh kovin nimamo v naši državi. Potrebni so nujni ukrepi, da se naša železarska in kovinska industrija pravočasno oskrbi s temi surovinami ki so neobhodno potrebne za nadaljnje obratovanje. Barze 16. oktobra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 33, v Beogradu pa po 33.05. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po teča-iu 55 din za dolar Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ori prijazni tendenci trgovala po 402 (v Beogradu po 404 — 405). Promet je bil še v begluSkih obveznicah po 72 (v Beogradu po 72.081 in v 6®/« dalmatinskih agrarnih obveznicah po 65. Devize Liub'iana. Oficielni tečaj!: London 175.65 ! — 178 85 Pariz 99.35 — 101.65. Nevv York 4^06 75 — 4466.75. Curih 995 — 1005. Amsterdam 2348 50 - 2386 50 Bruseli 739.50 751 50 Tečaji m svobodnem trgu-. London ' 217.04 - 220.24. Pariz 122.11 -125.11. Nevv Tork 5480 - 5520. Curih 1228 52 — 123852 Amsterdam 2901.35 — 2939.35 Bruselj 913.58 — 925.58. Cnrfh Beotrrad 10 Pari* 10 05 London 17 7250 New Tork 445.875 Bruselj 74.55. Milan 22 50 Amsterdam 236.75. Berlin 177.50 Stockholm 106 20. Oslo 101.25. Ko-benhavn 86.05 Efekti Zagreb Državn? vrednote: Vojna škoda 401 — 402 (4021. 6% beeluške 72 — 74 (72) 6°'f dalm agrarne 65 - 67 (65). 7«'n Blair 86 bi Blfir 87 den.: delnice: Trboveljska 175 - 180 šečerana Osijek rien.. Osiiečka lijevaonica 150 den. Beograd. Vojna §koda 405 — 406 (404 — 405) 6®/o begluške 74 - 75.50 (72.08). dalm. atrrarne 71 den.. 6»/n šumske 68.50 den (67 - 69). 7% inv^st. - (96), 7% Blair 85 - 86 (85), 8®/„ Blair 88 — 90' Nar o c'na banka 6825 PAB 193 ) trrlšga Žito + Chicago. 16. oktobra Začetni tečaji: pšenica: za dec 82.875. za maj 82.25. za julij 80.50: koruza; za dec 49.50, za maj 51.875 = Novosadska blagovna borza (16. t. m.). Tendenca prijazna. Pšenica: baška :>Koi Novi Sao m Sombor 157: gornjeba-ška 159 šlep Tisa I 165: rt: baška 127 — 129 Oves: baški. sremski in slavonski 140 — 142 50 Ječmen: baški in sremski 64 65 kg 142.50 — 145 K°ruza: baška 111 — 112: banatska 109 no pariteta Indija 111 _ 112. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 235 — 245: »2« 215 — 225; »5« 195 — 205: »6« 175 — 185) »7« 150 — 160; »8« 117.50 do 122.50. F»žoI: baški sremski beli brez vreč 312.50 — 322.50 Otrobi: baški in sremski 105 — 107, banatski 103 — 105. Glavni francoski vojskovodje V trenutku, ko je v vojaškem pogledu osredotočena sedaj vsa pozornost na zapadno bojišče, ne bo odveč, ako podamo po francoskih Ustih nekaj podatkov o glavnih francoskih vojskovodjih, kakor smo pred kratkim opisali glavne nemške vojskovodje na vzhodnem bojišču. Vrhovni poveljnik francoske vojske ter vseh francosko-angleških vojnih sil v Franciji je šef francoskega generalnega štaba general Gamelin, o katerem je objavilo podrobne podatke včerajšnje »Jutro«. Vsi ostali glavni poveljniki francoskih čet so večinoma preizkušeni oficirji, ki so se izkazali že v zadnji svetovni vojni. Večina izmed njih je izšla iz znamenite francoske vojaške akademije v Saint-Cyru, nekateri pa iz Politehnike, ki daje predvsem izborne tehnične strokovnjake. Vrhovni poveljnik suhozemne vojske je general Georges, ki je začel svojo vojaško kariero v Severni Afriki, Je nato sodeloval v solunski vojski ter pripada od leta 1917. dalje francoskemu generalnemu štabu. Leta 1932. je postal član vrhovnega vojnega sveta. Po svoji stopnji je prvi za Gamelinom. General Prštelat je služil najprej v tujski legiji, velja pa za energičnega oficirja, ki zasleduje zlasti tehnični napredek modernega oboroževanja Njemu je v sedanji vojni zaupana izredno važna naloga. General Billot je služil najprej v kolonialni vojski, izkazal se Je zlasti v In-dokini. General Hering je v svetovni vojni pripadal generalnemu štabu ter je bil nato šef Pčtainovega kabineta. General Colson izhaja, kakor Hering, iz pariške politehnike in velja za genijskega strokovnjaka. Petain, ki je izredno cenil njegove sposobnosti, ga je izbral za enega izmed svojih najožjih sodelavcev. General Giraud, bivši guverner v Metzu, je bil v svetovni vojni ujet, toda posrečilo se mu je zbežati, in to na zelo pogumen način. General Giraud velja kot temeljit poznavalec ozemlja, na katerem se sedaj vodijo borbe. General Requin je začel svojo kariero v Severni Afriki, kakor mnogi drugi, izkazal pa se je med svetovno vojno kot član generalnega štaba in kasneje kot zvezni člen med francosko in ameriško vojsko. Leta 1930. je bil šef kabineta tedanjega vojnega ministra Maginota. General Buhrer je član generalnega štaba za kolonije, katerih obrambo je v zadnjih letih organiziral. Od leta 1935. dalje je bil poveljnik čet v Indokini, kjer je organiziral rekrutiranje domačinov. General Garchery je bil leta 1914. stotnik v štabu vojske v Verdunu, kasneje je služil na solunskem bojišču ter postal končno lyonski guverner. Njegova zadnja služba v miru je bil inšpektorat pehotne vojske in je sedaj določen za izvrševanje posebne naloge na bojišču. Tudi general Hunziger je začel svojo kariero v kolonijah, odlikoval pa se je v svetovni vojni in bil nato v miru, kakor Gamelin, član francoske vojaške misije v Braziliji. Poveljeval je tudi francoskim četam na bližnjem vzhodu. General Hunziger je najmlajši član francoskega generalnega štaba Beležke Povratek predsednika vlade v Beograd V nedeljo zvečer se je vrnil v Beograd predsednik vlade Dragiša Cvetkovič včeraj zjutraj po podpredsednik vlade dr. Maček. Opoldne sta imela daljšo konferenco v predsedništvu vlade. Banovinska konferenca JNS v Banja luki Banovinski odbor Jugoslovenske nacionalne stranke za vrbaeko banovino je imel v nedeljo konferenco strankinih zaupnikov v velik' dvoran' hotela »Palače« v Banjaluki Na konferenci so bili zastopani delegati vseh sreskih odborom iz banovine, vodil pa jo je predsednik banovinskega odbora trgovec D joka Koljevič Glavni govornik je bil prvi podpredsednik stranke Jovan Ba-njanin. Njegov govor »o navzoči ponovno prekinjali z odobravanjem, posebno oni del. v katerem je izjavil, da JNS pozdravlja sporazum tn ž»1> da se izvede v življe- Za Banjaninom so govorili še dT Janko Baričevič. dr. Mirko Došen in Jeremija Protič. Popoldne je bila seja banovinskega odbora JNS za vrbasko banovino na kateri so poročali delegati sreskih odborov JNS o položaju stranke v svojih okrožjih. Seja vodstva demokratske stranke V nedeljo in v ponedeljek je imel v stanovanju Ljube Davidoviča v Beogradu sejo izvršni odbor demokratske stranke. Sestanek je otvoril in vodil predsednik stranke Ljuba Davidovič Poleg njega je poročal o političnem položaju bivši minister Milan Grol Po obširni razpravi je bilo med drugim sklenjeno, da bo stranka svoje stališče do vseh perečih političnih vprašanj objavila v posebni poslanici. Obnovljeno je bilo tudi osrednje tajništvo demokratske stranke ki ga bo vodil upokojeni profesor Života Popovič. „SlovenecM o političnem položaju »Slovenec« poroča da so pričeli pristaši ministra prosvete Maksimoviča v notranjosti države vstopati v vrste Jugoslovenske radikalne zajednice V centrali sami se pričakuje vstop g ministra Maksimoviča v stranko. Kar se tiče senatskih volitev poroča ljubljansko glasilo TRZ. da bodo najbrže vse vladne skupine nastopile v vseh banovinah s skupnimi kandidatnimi listami lz tega bi sledilo, da bo tudi v dravski banovini postavljena skupna kandidatna lista JRZ in skupine ministra pravde dr Laze Markovi-ca Našo prvo tozadevno vest so iz banovinskega odbora JRZ v Ljubljani demanti-rali V vodilnih krogih Kmetsko demokratske koalicije v Zagrebu izjavljajo, da se vest o skupnih kandidatnih listah za senat-ske volitve nanaša le na področje izven banovine Hrvatske Na Hrvatskem bo kandidirala le KDK in sicer tako. da dobi HSS 10 senatorskih mandatov SDS pa 3. Rok za vlaganje kandidatnih list poteče 27. oktobra. Po uradni statistiki baltiških držav pa J« število Nemcev dokaj manjše. Estonska jih navaja samo okrog 10.000, Letonija 70.000, Litva po okrog 30.000. .'V «• .it* ,4 ■ » V k'. L • 4 A « " k » a I Koliko je Nemcev v baltiških drŽavah V našem nedeljskem uvodniku je bilo pogrešno navedeno Število Nemcev v baltiških državah. Po nemških virih se nahaja na Estonskem 25.000 Nemcev, na Le-tonskem okrog 100.000 (od tega čez 40.000 v Rigi), v Litvi pa 50.000. V baltiških državah bi bilo torej približno 180.000 Nemcev, ki pridejo v poštev za preseljevanje. Povečana trgovina z Italijo Beograd, 16. okt. br. V zvezi s prijateljskimi političnimi odnošaji, ki vladajo med Italijo in Jugoslavijo, je pričakovati, da se bodo povodom skorajšnjega beograjskega sestanka italijansko-jugoslovenske trgovinske delegacije medsebojni gospodarski stiki še bolj poglobili Predvsem je znatno povišan kontingent lesa, ki ga bo Jugoslavija objavljala Italiji, pri čemer bo Italija v bodoče kupovala zlasti tudi večje količine bukovega lesa Verjetno bodo precej zvišane tudi cene za živino, ki so bile do sedaj za Jugoslavijo najslabše. Italija bo nadalje prevzela velike količine premoga, ki ga bodo objavljali v glavnem rudniki iz Slovenije. Govori se, da bo znašal italijanski odjem jugoslo venskega premoga v prihodnjih šestih mesecih 250.000 ton, t. j 25.000 vagonov, kar bi značilo preko 100 vagonov dnevno. Na drugi strani bo Jugoslavija v večji meri nego do sedaj naročala važne potrebščine iz italijanskih tovarn in od italijanskih tvrdk. Izgradnja banovine Hrvatske Zagreb 16. okt. o. V Zagreb se je vrnil podban dr. Krbek, ki se je mudil 14 dni v Beogradu, kjer je sodeloval pri pripravah za prenos poslov posameznih ministrstev na bansko oblast v Zagrebu. Kakor se zatrjuje, je to delo v glavnem že končano. Preostaja edino vprašanje finančne samostojnosti. Ob tej priliki bo treba rešiti tudi vprašanje, koliko bo dobila banovina Hrvatska iz mnogoštevilnih centralnih fondov. Seznam volilcev za volitve senatorjev na Hrvatskem je že izdelan ter so končane tudi vse priprave za volitve. Na Hrvatskem bo 713 volilcev, ki so komisarji mestnih občin ter župani vaških občin. Imenovanja v direkciji za prehrano Beograd, 16. okt. a. Imenovani so pri ravnateljstvu za proučevanje in organizacijo kmetijstva za načelnika v 3/2 dr. Branko Pešič. inšpektor v 4/1, Vasilije Veličkovič, inšpektor v 5/1, inž. Milan Jankovič, inšpektor v 4/1 in inž. Arsenije Koprivica iz Bandina iz Odžakov; za inšpektorja v 4/2 pa inž. Djordje Nicota, višji banovinski kmetijski svetnik v 5. skupinL Upokojitve v prometni službi Beograd, 16. okt. AA. Upokojeni so pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: višji svetnik inž. Adolf Paliga, inšpektorji Alojzij Kovačič. Rudolf Začek, Jurij Vouga, višji strojevodja Franc Kapi, inšpektor Maksimilijan Hublek, kontrolor Andrej Zele in višji prometnik Leopold Pavlič. Pri železniški direkciji v Zagrebu so bili upokojeni inšpektor Josip Mekinda, višja kontrolorja France Breceljnik in Aleksander Mulej, ter višji revizor Ivan Vračič. pri finančni kontroli Beograd, 16. okt. p. Premeščeni so: k glavnemu oddelku finančne kontrole v Dol. Logatcu višji poverjenik Adolf Vavda iz Dubrovnika, k dravski finančni direkciji v Ljubljani za poverjenika finančne kotrole Ivan Kuralt iz Senga, k oddelku finančne kontrole v našem svobodnem pasu v Solunu za poverjenika Dragan Bujinac iz Gornjega Cmureka, h glavnemu oddelku finančne kontrole na Jesenicah za podpoverje-nika 10. pol. skupine Andrej Pavlin iz Po-dravske Slatine, k oddelku finančne kontrole v Št. Vidu pri Ljubljani za podpoverje-nika 10. pol. skupine Ivan Gorišek od D. M. v Polju, v Kamnik Valentin Konrad iz Slov. Bistrice, na Rakeku Gašper Markelj iz DoL Logatca, v Trbovljah Josip Likar iz Bosanskega Broda, v Tržiču Alojzij Bonajo iz Djakova, h glavnemu oddelku finančne kontrole v Ljubljani za poverjenika 9. pol. skupine Martin Žužek s Širokega Brega, k oddelku finančne kontrole v Zagrebu za podpoverjenika 10. pol skupine Peter Ul-marič, doslej pri finančni direkciji v Ljubljani, in Mato Babič iz Trbovelj. Napredovanje Beograd, 16. okt. p. Napredoval je v 7. pol. skupino učitelj drž moške obrtne šole v Ptuju Bogomir Ogorelec. / Štirinajsti dalaj-lama šteje danes komaj šest let Trije kralji in en prezident Novi budistični papež Te dni so poročali, da so v Tibetu uradno proglasit šestletnega dečka za Štirinajstega dalai-lamo. Tega dečka so bili svoječasno spoznali za utelešenje prejšnjega dalai-lame, ld je umrl v decembru 1833. Po smrti trinajstega dalai-laane so tfbetski menihi ki vedeževalci iskali otroka, ki se Je v njegovo telo po tibetskeon naziranju naselila duša mrtvega lame. Roditi se je moral ta deček zato v trenutku. ko je stari dalai-lama umrl. Takšnih otrok je balo več in med njimi je hal tudi sinček nekega kmeta ob tibetsko-ki-tajski meji. 2e dalj časa je tega, kar so ga odkrili, toda treba je bilo potem še mnogo obredov m preizkušenj, da so ugotovili vse znake, ki so govorih za to, da so zadeli pravega. Ves čas Je živel deček v svetišču svoje rojstne vasi Taersuja, v juliju letošnjega leta ga je sprevod menihov in vedeževalcev povedel v tibetsko prestolnico Lhaso. Tam ga je sedaj zbor tibetskih vodilnih vladnih uradnikov uradno priznal za pravega dalai-lamo. Med osebami, ki so neutrudno iskali novega dalai-lamo, je bil tudi taši-lama, drugi najvišji uradnik tibetske hierarhije. Ta je živel v ostalem na Kitajskem v pregnanstvu in je umrl v decembru 1937. štirje dalai-lame pred trinajstim dalai-lamo so umrli vsi, preden so dosegli 18. leto starosti, to je svojo polnoletnost po tibetskih zakonih. Za mladoletne dalai-lame vodi državo regent, ki mu stoji ob strani veliki svet tibetanskih duhovnov, lam. Po tibetski veri je dalai-lama Budha sam, zato ga sprejemajo z božanskimi častmi ter ga duhovni vzgajajo daleč od vseh posvetnih vplivov. Švedski kralj Gustav V. Danski kralj Kristijan Norveški kralj Haakon Vn. Državni prezident Finske Kalil« y sredo. 18. oktobra se sestane v Stockholmn konferenca državnih poglavarjev nordijskih drža«. Udeležijo se je švedski, danski ta norveški kralj ter finski državni prezident Potopljena ladja „Royal Oak" Vojna v oglasih Največja odlika stanovanj — zaklonišča proti zračnim napadom Kakor v tisku ostalih vojujočih se držav, se zrcali tudi v angleških listih vojna doba nemara bolj drastično v inse-ratnem delu nego v samih brzojavkah. Tu ne mislimo samo na osmrtnice padlih vojakov. Tudi rubrika »V najem« odraža spremembe, ki jih je povzročila vojna. Doslej so v tej rubriki povzdigovali bolj ali manj odlični položaj hiš in stanovanj, sedaj polagajo oglasi večjo važnost na poudarjanje izvrstnih zaklonišč zoper zračne napade, na glavi oglasov stoje črke ARP—Air Raid Protection. V resnici je le malo oglasov, ki bi ne imeli posredne ali neposredne zveze z vojno. Tu se ponuja n. pr. poštenjak, da bo pazil na stanovanja, ki so njih lastniki odšli na deželo. Tam išče stara ženska, ki je niso mogli evakuirati, pribežališča na deželi, žena nekega častnika išče druge častniške žene, da bi si delili stanovanje. Drugi oglasi opozarjajo na to, da bi mogli vodovode zapreti ali uničiti in ponujajo pitno vodo v steklenicah. v varnih ozemljih Cornwalla, na otoku Manu, v Srednjem Walesu in na Irskem pa ponujajo neštete hiše in stanovanje, dočim je ponudba londonskih hiš in stanovanj skrajno majhna. Kdo bi se pa danes zanimal za stanovanja v nevarnih predelih? Zasebne šole, ki so navajale nekoč svoje sijajne reference, poudarjajo, da le&jo leč od ogroženih krajev, med tem ko je velika oddaljenost od Londona veljala do-slej za nedostatek. V stolpcih, ki so posvečeni oglasom iz vrtnarske stroke, lahko zveš, kako svoj vrtiček prilagodiš vojnim časom. Iskušeni vrtnarji se ponujajo, da bodo grda zaklonišča zoper zračne napade in jarke skrili ter hvalijo mejice vseh vrst za zakrivanje. Krojači opozarjajo na predpisani urez svojih uniform, blagovnice oglašajo nosilnice za bolnike in ranjence, zaklonišča in žične zaščitne mreže za okna ter odprtine v strehah. Celi stolpci navajajo začasne naslove tvrdk, ki so London zapustile. Seveda ne manjkajo tudi razna lečila in pomirila za živce, plesne šole pa opozarjajo bralce, naj pozabijo svoje skrbi s plesom. Te dni je bilo videti na londonskih cestah svojevrstnega »sanaooglasnika«. Avtomobili morajo imeti tam prilepljen listek z izkazilom. Vsak vozač, ki je v kakršni koli zvezi s kakšno vojaško ali civilno uradno službo, kaže s ponosom listke s črkami »RAF«, »VAD«, »ARP«, ali »WAAF« ali »Food Control«. Pred kratkim so se mimoidoči pa vendarle začudili nad avtomobilom, ki je imel prilepljen listek s kratkim napisom »Samo jaz« . . . „V državno bolnico, Danska vljudnost itn pripravljenost za pomaganje sta znani. Mlada delavka neke kodanjske tovarne čokolade je hotela v odmoru obiskati neko prijateljico, ki je bila pravkar dobila otroka, če bi 'hotela do nje po vseh prometnih predpisih, bi trajalo predolgo, vrnila bi se na delo z zamudo, čim je zazvonilo odmor, je tedaj pozvala taksi in dejala: »V državno bolnico, kliniko za porode!« šofer si ni dal dvakrat reči. de je stva/r Se tako nujna, bo pač pospešil. Avto je za zdivjal proti vsem prometnim predpisom. Ni dolgo trajalo, da ga je ustavil prometni policist. »Moram v porodnišnico!« je velel šofer na kratko. Pogled na nekoliko prestrašeno mlado žensko v vozu je povedal policistu ostalo. Torej se je postavil policist na stopnico avtomobila, izvlekel belo zastavo, ki jo imajo danski policisti pripravljeno za takšne in podobne primere in šofer je pod policijsko zaščito voz še bolj pognal. Delavka se je potem možu postave in šoferju lepo zahvalila, da je z njiju ljubeznivo pomočjo še pravočasno mogla obiskati svojo prijateljico ... 46. rojstni dan romunskega kralja V Murmansku na varnem Koliko stane Anglijo zračna zaščita Francoski voJaSki oddelek z mitraljezo Proti koncu minulega tedna je neka nemška podmornica potopila angleško vojno ladjo aBoyai Oak«. Pri ton je izgubilo življenje 800 častnikov in mornarjev V ospredju Maginotove linije London in Pariz v vojni Opazovanja nevtralnega diplomata po nemških virih Ukreipa za zaščito zoper zračne napade veljajo Anglijo 104 milijone funtov na leto ali na vsako glavo v vsakem tednu 1 šiling. Te številke, ki jih je sporočil predsednik odbora za zaščito zoper zračne napade v Finchleyu Grobel, pa obsegajo samo stroške za osebje zračne zaščite in prevozne pripomočke, ne veljajo pa za amortizacijo porabljenega kapitala. Londonski mestni svet zaposluje v svojem področju 25.000 pomožnih gasilcev, mož in žena, ki so od izbruha vojne stalno v službi in dobivajo tedensko 70.000 funtov. Razen tega zaposlujejo od časa do časa 10.000 neplačanih pomožnih gasilcev. V splošnem bi rekli, da so zatemnitev in drugi varnostni ukrepi proračun plač v londlonskih občinah podvojili Lov na verižnike v Belgiji Boj proti navijalcean cen vodijo v Belgiji z izredno strogostjo. V vsej deželi jiih policija vneto zasleduje in »milni baroni«, kakor jih imenuje ljudstvo, imajo res težko stališče. V vsej deželi je bilo že na stotine prestopkov ptroti trgovcem, ki so v poedinah primerih imeli do stoodstotne dobičke. Oblasti so zaplenile obsežne zaloge vsakovrstnih potrebščin, te zaloge prodajajo sedaj ljudstvu po normalnih cenah. INSERIRA JTE V „ JUTRU"! Nemški prekomornlk »Bremen«, Id je bil ob začetku vojne na poti iz Amerike v Evropo, se je zatekel v rusko pristanišče ^furmansk, kjer je zdaj zasidran. Posadka je odpotovala domov v Nemčijo Prebrisana izkoriščevalka Varijetejska zvezdnica je ukanila odvetnika Miss Dora White je svetla zvezdnica na newyorškem varietejskem nebu. Lepa plesalka ima mnogo snubačev in daje tistemu svetu, v katerem se ne dolgočasijo, pogoste prilike za pogovore. Med njene častilce je spadal mlad odvetnik. Seznanil se je z njo, ko je nekoč v njenem imenu vodil tožbo proti nekemu varietejske-mu ravnatelju. Tožba se je končala ugodno zanjo in tako je uspešni odvetnik kmalu postal nje ljubavnik. Sledila je idila, ki pa ni dolgo trajala. Lepa mlada ženska mu je dajala pač povode za ljubosumnost, bilo je mnogo prepirov in pomiritev, dokler se ni odv tnik korčno naveličal Na vljuden način jo je odslovil. Tepa Dora je | b'la tisti čfls vanj sinčajno spet zelo za- . ljubljena. Silno jo je potrla ta odslovitev, vendar pa je imela toliko praktičnega duha, da ga je pozvala, naj bi ji grenko kroglico slovesa osladil z denarnim darom. Odvetnik je takoj izvlekel čekovno knjižico in je napisal nakazilo za 5000 dolarjev. To je lepo plesalko zelo ganilo. Lahko si pa predstavljamo njeno razočaranje, ko je naslednji dan stopila v banko in so ji tam povedali, da izplačila takšne vsote trenutno ne more biti. Sprva ni zvedela vzroka, čez nekoliko dni brezuspešnih poskusov, da bi prišla do denarja, pa ji je uspelo omrežiti bančnega blagajnika, da ji je priznal resnico: za ček enostavno ni bilo kritja. Odvetnikova imovina je znašala samo 4600 dolarjev. Toda plesalka si je znala pomagati. Izprosila Si je od nekega prijatelja posojilo 400 dolarjev, to vsoto je na njeno željo uslužni blagajnik vkn-ižil na odvetnikov račun in ko se je to zgodilo, je prebrisana lepotica zahtevala od banke, naj ji izplača na ček 5000 dolarjev, saj je bil ček sedaj krit. Tako se je tudi zgodilo. Prijatelju je takoj vrnila 400 dolarjev in ostanek je obdržala. Vlaki na dolgih progah odhajajo zelo neredno. Razpoloženje je med Parižani drugače bolj brezskrbno nego v Londona. Ljudje so se z nekim fatalizmom vdali v dogodke. ' _'. — ...»-, . _ Po cestah in v gostilnah vida zelo elegantno oblečene angleške častni-ke, ki jih v tem aziru prekašajo samo še poljski častniki. Angleški častniki sedijo pogostoma v boljših restoranih in si privoščijo vsega. Na moške tujce oblasti pritiskajo, da bi stopili v legije inostrance«. Ponošeni plašči za vojake Nemški viri poročajo, da je britsko vojno ministrstvo na pritožbe v tisku izjavilo, da bo kmalu odpravilo pomanjkanje zimskih plaščev za vojake. Kako misli to odipraviti je razvidno iz »Daily Heraldac 9. t. m., ki pravi, da skuša ministrstvo kupovati stare plašče avtobusnih sprevodnikov. Na mnogih krajih vojaki takšne plašče že nosijo k svojim uniformam. Drugi so si oblekli svoje civilne plašče, da bi ne bili videti napol vojaki napol sprevodniki. V nekaterih primerih so stala na plaščih, ki so jih dobili vojaki, še imena prometnih družb. Avtomobili na plinski pogon Vsi nemški zasebni avtomobili, ki smejo še voziti in imajo kot takšni poseben znak, se morajo preurediti za pogon na plin. Pogonski plin morajo voziti s seboj v jeklenih steklenicah. Za tovorna motorna vozila so pogon na plin že davno preizkusili, za osebne vozove pa je treba zgraditi posebne majhne steklenične naprave. Tovorni vozovi uporabljajo razen tega generatorski plin, Iti se tvori v posebni napravi ob strani voza. Za osebne avtomobile bodo v Nemčiji uporabljali zlasti propan in butan, ki nastajata pri izdelovanju sintetičnega, bencina. Nemški strokovnjaki pravijo, da se z uporabo pogonskega plina prištedi kakšnih 30 odstotkov kuriva, razen, tega pogonski plin še daleč ni tako obdavčen kakor bencin. Kot tehnično prednost navajajo to, da se ne tvorijo saje. Komunistični filmski zvezdniki OWastt so pozvale več hollywoodskih fEbnskfh zvezdnikov na odgovor zavoljo n^hovih prijateljskih odnošajev s komunisti. Med temi zvezdniki, ki so jih osumili komunizma, so: Frederic March Mel-všn Douglas, Franchot Tone in James Cagney. ANEKDOTA Tfrmmi italijanski pravnik Francesco Carrara je zagovarjal nekoč nekega možakarja. ki je v prepiru s palico ubil svojega nasprotnika. Carrara je kot posebno olajševalno okolnost poudarjal, da je imel umorjenec zelo tenko in malo odporno lobanjo. Stvar je prišla pred pravosodnega ministra, ki se je kazal zelo nevernega glede odvetmkovih zagovorov ter ni mogel potlačiti jedke opombe. «Ekscelenca«, je dejal Carrara«, le verjemite: v svetu so ljudje, ki nimajo tako trdih lobanj kakor vi ... in jaz!« V vseh nemških šolah se morajo učenci zdaj učiti tod ravnanja t pBnskn masko VSAK DAN ENA »Torej ttfkaj se skrivaš vsa dolga leta, ko te iščem, po svetu . . .« (»Soodagausse SUtec| Vsak mora zmrii ravnati s plinsko, masko! Včeraj, v ponedeljek 16. oktobra je praznoval rumunski kralj Karol H. svoj 46. rojstni dan. Rumunski suveren je brat naše kraljice Marije in ujec kralja Petra n. Stare kolajne v slovaški vojski Kakor poroča »Prager Telegraph« iz Bratislave, so slovaški častniki na nekem svojem posvetovanju odločili, da smejo člani slovaške armade nositi vsa svoja odlikovanja in rede. Slovaški častniki bodo zato nosili stala avstro-ogrska odlikovanja in kolajne, češkoslovaška in tudi legionarska odlikovanja ter slovaška odlikovanja, v kolikor so si jih pridobili v tej vojni na Poljskem. Prav tako bodo nosili tudi vsa nemška odlikovanja, ki so jim jih podelili na Poljskem. Avto lorda Halifaxa za Bastianinija V soboto zvečer ob 18. je prispel v Anglijo novi italijanski poslanik pri angleški vladi Bastianmi. Zunanji minister Anglije, lord Halifax. je ob tej priložnosti dal poslaniku na razpolago svoj lastni avtomobil, ki je čakal Bastianinija na obali, kjer se je izkrcal. Obvezno delo na Finskem Finski državni prezident Kallio je podpisal odlok, ki uvaja obvezno delovno službo za ženske in moške v starosti od 18 do 60 let Nemški listi priobčujejo opis nekega nevtralnega diplomata o položaju v Londonu in Parizu, kjer se je mudil v zadnjem času približno po deset dni. Imena tega diplomata ne navajajo. Iz njegovega poročila posnemamo naslednje stvarne podatke. Ko je prispel na angleška tla. pravi, se je začelo pregledovanje, ki je trajalo skoraj tri ure, čeprav število potnikov ni bilo veliko. Vsakega poedinega potnika je policija posebe preizkušala. Tako obsežne obmejne kontrole še ni doživel. London dela vtis mrtvega mesta. O nekdanjem ogromnem avtomobilskem prometu ni nobenega sledu. Celo taksi je težko dobiti. V gostinskih obratih je na jedilnih listih, ki je v ostalem proti nekdanjemu zelo skop, opomba: »Ne jamčimo, da so navedene jedi na razpolago.« Zatemnitev izvajajo v mestu zelo strogo, če greš ponoči po temnih cestah, se zadevaš neprestano ob vreče s peskom. Vsakdo, naj si bo moški, ženska ali otrok, nosi plinsko masko stalno s seboj, tudi tujci jo morajo nositi. Da pomiri ljudstvo, je vlada sporočila. da varuje mesto 3000 privezanih balonov. V tisku in z letaki se vodi neprestana kampanja proti Hitlerju. Churchillu in njegovemu krogu je uspelo obvladati angleško politiko. Tudi v posvečenih angleških krogih smatrajo, da je bližnji Chamberlainov odstop mogoč. Na njegovo mesto naj bi prišel Churchill. Ozračje se v francoski prestolnici precej razlikuje od ozračja v angleški prestolnici. Tudi v Parizu je čutiti vojne omejitve, toda zatemnitve ne izvajajo tako resno kakor v Londonu. Zvečer na cestah še vedno lahko nekaj vidiš, čeprav so okna trgovin in kavarn zastrta. V gostinskih lokalih po 11. zvečer ne dobiš ničesar več. Tudi v Parizu velja predpis, da moraš plinsko masko stalno nositi s seboj. Avtomobilski promet je zelo omejen, a ne tako kakor v Londonu. Na jedilnih listih naletiš isto opazko kakor aa Angleškem Kulturni pregled Razstava bolgarske knjige Kakor smo že obvestili naše čitatelje, se pripravlja razstava bolgarske knjige v Ljub ljani. Otvorjena bo prihodnjo nedeljo 22. t. m. ob 11. uri v veliki dvorani Narodne galerije ob navzočnosti predstaviteljev naše in bolgarske države in zastopnikov vseh slovenskih kulturnih krogov Pričakovati je, da obišče Ljubljano ob tej priliki skupina bolgarskih pisateljev in delegacija Bolgarsko- jugoslov. društva v Sofiji. Če bo mogoče, bo prirejen v zvezi z razstavo literarni večer, na katerem bi bolgarski pisatelji či-tali svoje spise, vsekako pa se bo vršil koncert odlične bolgarske pianistke Ženi Kovačeve, profesorice na sofijski Glasbeni akademiji. Jugoslov.-bolgarska liga v Ljubljani vodi vse priprave za razstavo. Glasbena Matica pripravlja omenjeni koncert. Društvo slovenskih književnikov in Pen-klub pa nameravata organizirati literarni večer, ki naj bi bil manifestacija ožjih vezi med slovenskimi in bolgarskimi pisate-lju Prvenstveni namen razstave bolgarske knjige v Ljubljani je nadaljevanje in poglobitev dela za kulturno zbližanje južnih Slovanov. Za tako delo so dani lingvistični in splošuo kulturni pogoji, za njim stoji tudi volja narodov in njemu ustrezajo že neke tradicije. Danes, ko dobiva Balkan tudi v igri mednarodnih sil nov položaj in nove naloge, je tako zbliževalno delo zlasti med etnično najsorodnejšimi skupinami I bolj aktualno in tudi bolj potrebno kakor kdajkoli prej. Bolgarska knjiga je nositeljica duhovnih vrednot, ki nas morajo zaradi svojega etnično sorodnega duha posebno zanimati. Čeprav nudi knjižna razstava samo bežen m površen vpogled v književnost nekega naroda, je tudi že samo poznanje knjig, njih značaja, opreme in drugih bolj vna-njih kakor vsebinskih značilnosti koristna vzpodbuda k večjemu zanimanju za narod, jezik in literaturo, ki jih ta knjiga predstavlja. Ko je bila letos poleti v Sofiji razstavljena poleg hrvatske in srbske slovenska knjiga, je že to dejstvo zbudilo v intelektualnih in celo v širših krogih večje zanimanje za Slovence, kakor bi ga mogla zbuditi katerakoli druga prireditev. Vsi kulturni narodi vidijo v knjigi važen pripomoček medsebojnega spoznavanja duhovni most. ki združuje in utrjuje medsebojne stike in vplive. Tako naj tudi razstavo bolgarske knjige v Ljubljani sprejmemo kot odposlanko bolgarskega naroda, ki prihaja v duhu bratstva in s smotrom, da razširi in poglobi naše kulturne in sploh narodne stike. , Prepričani smo, da bo ljubljansko kulturno občinstvo sprejelo razstavo s tisto pozornostjo, ki jo zahteva že po svojem pomenu in zasluži po 6voji zanimivosti. Finska književnost Finsko kulturno življenje označuje pred- i vsem, to da je ta narod, ki je po rasnem I poreklu najbrž ostanek evrazijskega pra-prebivalstva, prav za prav dvojezičen, sved ski živelj je tolikaj prodrl v finsko ljudstvo, da je švedski jezik postal drugi jezik vsakega izobraženejšega Finca in da obstoje Finci, ki imajo močno pomankljivo znanje finščine. Do 1.1809 so Finci pripadali švedski državi, tega leta so »deželo tisočih jezer« osvojili Rusi in jo zlasti v drugi polovici 19. stoletja skušali rusifici-rati, kar jim je le delno uspelo. S svojim postopanjem so pa dosegli, da se je močno znižal odstotek švedsko govorečih Fincev v prid finsko govorečim (1.1800 je znašalo razmerje teh dveh finskih življev 40 : 60, 1.1920 11 : 89). Pod vsem pritiskom pa se je — kakor vedno in povsod pri življenju zmožnih narodih — ojačevala finska narodna zavest. Delitev Fincev v švedsko in finsko govoreče pa je ostala in tako se tudi finska književnost loči v švedsko-je-zikovno in finsko-jezikovno. Iz starejše finske književnosti je najznamenitejše delo »K al ew al a«. Je to obsežna zbirka finskih narodnih pesmi epskega značaja, ki jih je Elias Lonnrot po desetletja trajajočem delu strnil v epič-no celoto homerskega formata. »Kalewala« je ena največjih in najznamenitejših pesnitev sveta, delo, ki je polno severnjaške lepote, mistike in junaške legendarnosti. V njem so ohranjena izročila prastarega naroda, ki je imel veliko pesniško nadarjenost, kakor pri nas Srbi. Čehom je prevedel »Kaliwalo« znani prijatelj Jugoslovanov, pokojni pisatelj Jožef Holeček, ki se j«; v ta namen učil finščine, enega najtežjih, če ne najtežjega jezika Evrope. V srbohrvaščino prevaja »Kalewalo« naš hel-singforski konzul, ki pa je priobčil doslej le odlomke. Najpomembnejši finski pesnik švedskega jezika je Karel Avgust Ta-vastlerna (1860—1898), ki je spisal prvi f inski naturalistično usmerjeni roman »Prijatelji detinstva« in dva nadaljna romana, »Hudi časi« in »ženski polk« poleg nekaterih izbornih novel. Pesnik Mikael Ly-beck (1864—1925) je v svoji liriki gojil duha svobodoljubja in upora zoper narodno zatiranje, drugače pa je bil pesnik melanholičnega življenjskega občutja. Spisal je tudi roman »Tomas Imdal« (1911). John William Nylander je pisal dobre ljudske romane, zlasti iz življenja pomorcev. Med pesniki je dosegel znatno slavo 1.1927 umrli. Hjalmar Procopš, Arvid Morne (roj. L 1876) pa v svojih romanih lepo opisuje finsko pokrajino in se zoper naraščajoče »pofinjevanje Fincev« zavzema za švedsko kulturno usmerjenost. Ture Janson (roj. 1.1886, je v svojih delih izražal razpoloženje predvojnega rodu z njegovim odporom zoper rusko politiko na Finskem in simpatijami do švedske, ko pa se je razočaral v vseh svojih iluzijah, se je obrnil k notranjim problemom človeka. L. 1927. umrli Runar Schildt je bil pesnik toplega človeškega sočutja in novelist zelo nežne note. Med mladimi pesniki in pisatelji se odlikuje Jarl Hemmer (roj. 1.1893), pesnik izredne čistosti in plemenite človečnosti. Zgodaj je umrla nadarjena pesnica Edith Sodergran (1892—1923), ki je bila pred-staviteljica ekspresionistične struje na Fin skem. Po njeni smrti je zavzel vodilno mesto 1.1896 rojeni Elmer Diktonius, socialen pesnik, ki mu nekateri očitajo narejenost in gostobesednost. V finskem jeziku spisana finska literatura se je razvila sorazmerno pozno: njen prvi pomembnejši pesnik je Alexis Kivi-Stenvall (1834—1873), čigar roman »Sedem bratov« je neke vrste narodni epos in sodi med reprezentativna dela celotne finske književnosti. L. 1861 rojeni in 1.1921 umrli Juhani Aho, je veljal za reprezen-tanta finske pripovedne književnosti in mojstra narodnega jezika. Spisal je vrsto del, ki v njih opeva finsko krajino in ljudsko življenje, največ v obliki kratkih črtic; njegovi večji teksti so povesti »župni-kova hčerka« in »župnikova žena« (pisatelj je bil sin protestantskega pastorja) in zgodovinska romana »Panu« in »Pomladni dnevi in noči s slano«. Njegova največja mojstrovina je 1.1911 izišli roman »Težka kri«. Izmed ostalih pisateljev je treba omeniti plodnega epika in dramatika Johanne-sa Linnankoskega (Vihtori Peltonen), ki je umrl že 1.1913. Njegovi poglavitni knjigi sta »Spev o ognjenordeči roži« in »Begunci«. Najbolj znani socialni pisatelj Finske je 1.1862 rojeni Arvid Jarnifelt, v čigar delu opažamo močne vplive Tolstoja. Prav po primeru svojega ruskega vzornika je Jarnefelt živel kot preprost kmet na vasi. Spisal je romane »Marija«, »Bratje«, »Helena« i. dr., ki obravnavajo socialna in moralna vprašanja. V romanu »Marjeta in njen Bog« se dotika tudi problema finske dvojezičnosti. Pod Jarnefeltovim vplivom se je razvila Maila Talvio-Mikkola. Močno se je uveljavila kot pesnica finske zemlje Aina Kallas. Marija Jotuni je vzbudila pozornost z novelistično zbirko »Ljubezen« in romanom »Vsakdanje življenje«. Ilmari Kiantos je zaslovel z delom »Rdeča črta«, med mlajšimi je posebno na glasu lirik Eino Leino, ki je prevel v finščino »Fau-sta« in Danteja, dalje Joel Lehtonen, ki opisuje v svojih romanih finsko sodobnost. Najpomembnejši med sodobnimi pisatelji je Franc Emil Sillanpaa, ki se je razvil pod vplivom Hamsuma. Strandberga in Mae-terlincka. Njegovo najboljše delo je roman »Pobožno uboštvo«, ki združuje socialno problematiko s prodornimi psihološkimi pogledi in kaže vpliv ruske revolucije na finske razmere. Kulturna orientacija Fincev je bila po vojni v glavnem germanofilska. Dr. J. Langfeld, iz čigar pregleda smo posneli zgornje podatke, je zapisal še L 1931. »Eden redkih narodov, ki goje do Nemčije iskreno prijateljstvo, so Finci, saj niso pozabili, da jih je Nemčija pomagala osvoboditi«. Zaradi tega so bili prepričani, da jim bo to prijateljstvo ohranilo svobodo in neodvisnost. Massenetov „Clumae Matere božje" Po Goldmarkovi »Sabski kraljici« se je zvrstil kot druga opema novost letošnje jeseni Massenetov mirakel »Žongler« ali »Glumač Matere Božje«. Medtem ko obravnava prva izmed imenovanih oper snov starega veka, polno dramatskih razpletov, pogubonosne ljubezenske strasti m stopnjevanega patosa, se druga giblje v ozračju tiste čudovite zmesi življenjske reali-stike in duhovne mistike, ki je bila lastna srednjemu veku. Viški glasbenega izraza »Sabske kraljice« leže v mogočnih zborih in ansamblih, v »Glumaču« pa je težišče muzikalnega čara v lirični pesmi žongler-ja Žana, s katero se poslavlja od zlate svobode ter v ganljivi legendi meniha-ku-harja. V Goldmarkovem delu si držijo blesteče ženske vloge ravnotežje z moškimi. Massenet in njegov libretist M. Lena pa sta tvegala z »Žonglerjem« odrsko delo brez ženske vloge. Le kip Matere Božje, ki oživi ter se skloni k umirajočemu Žanu, tvori pendant k občestvu menihov in v Marijinem čudežu je zgoščeno vse božje usmiljenje z nebogljenim stvorom, čistim, ponižnim pa ubogim na duhu. Sleherna glasbena zgodovinska ali estetska obravnava očita Massenetu sentimentalnost, ki je kljub dobremu skladateljevemu okusu mehkužna. Massenetov pojav je gotovo v opernem razvoju manj pomemben če pomislimo na ogromno delo, ki ga je že pred njim opravil Wagner s svojimi idea-liziranimi stvaritvami ali če se spomnimo realistike ruskih novotarjev ob koncu 19. stoletja, ukoreninjene v narodni glasbi, ali če si pokličemo v spomin svežega Verdijevega Falstaffa odnosno sočasne novoro-mantične začetke R. Straussa. Toda ne pozabimo, da je bil Massenet dovršen mojster skladbe in izvrsten poznavalec glasbenih pojavov vseh dob. Če imajo njegova odrska dela kljub temu zgoraj opisani izraz, ne smemo tega dejstva pripisati samo preračunjenosti na učinek, temveč notranjemu skladateljevemu prepričanju, in pristnemu izlivu njegove mehke in tenkočutne francoske duše. Da se je znal Massenet do kraja vživeti v radost in bol svojih odrskih junakov, občutimo pri poslušanju vseh njegovih pomembnejših del Kakor posnemamo iz duhovitega glasbenega poročila kritika Korngolda. natisnjenega v Gledališkem listu, je smatral avtor prav »Žonglerja« za svoje najboljše delo. Temu se ni čuditi, kajti že v operah kot »Manon« se je rad poskušal v starih francoskih plesnih in pesemskih oblikah. Snov »Žonglerja« mu je nudila dovolj možnosti, da temu nagnjenju da duška, kar je tudi storil v bergeretti, bourše-ji, ljubavni romanci, bojni pesmi itd. Pevski obširna in igralski naporna vloga »Glumača« Žana je bila poverjena g. B a-novcu. V njej se mora združiti svež ilirični glas s sugestivno igro, ki je zmožna prepričevalno prehajati iz norčave bahavosti kralja-vagabunda v potrtost in kes zaničevanega bedaka in končno v versko zamaknjenost in bolestno ekstazo do smrti ranjene duše. Za g. Banovca je bila ta vloga menda docela nova tako po glasbeni plati kakor po značaju same kreacije. Zato se bo njegov pozitivni uspeh na premieri nedvomno povečal na reprizah. G. Lupša je v izvrstni maski priorja ogrel z izdatnim glasom in prijetnim petjem. Samostanski kuhar g. Betetta je ostal vsem, ki so prisostvovali uprizoritvi »Žonglerja« pred dobrimi petnajstimi leti, v nepozabnem spominu. Z legendo o neznatni kadulji, ki je rešila Sinu božjemu življenje, je očaral tudi to- krat. Manj so se uveljavili menihi-umetnl-ki (pesnik — g. S a n c i n, slikar — g. J a n-z o, glasbenik — g. D o 1 n i č a r, kipar — Zupan). Skope vloge se jim ali po vi-;inski legi ali po barvi glasu ali po značaju izraza ne prilegajo dobro. Baš glasbeni >otek teh vlog pa je obenem skladateljsko najšibkejši del opere. Odrski potek -»žonglerja, po svoji učinkovitosti zaostaja za »Sabsko kraljico«. V liričnih scenah, iz caterih veje nežna čustvenost, tiho ganot-je ali pobožna zbranost, ni opravljeno z golo pozo ali dobrim izkoriščanjem prostora. Tu je režiser tesno navezan na igralski talent in moč doživetja solista in celo zborovskega pevca. S tema lastnostima pa žal niso vsi dovolj obdarjeni. Glasbeno vodstvo je oskrbel g. N e f f a t. Spretno je podrejal spremljavo, krepko vladal nad plesnim ritmom, zanesljivo vodil zbor (ki ga je odlično navežbal g. S i m o n i t i), izvabljal iz orkestra v pred- in medigrah (druga je žal odpadla) potrebno toplino izraza in zasekal na orkestralno krepkih mestih jake brazde v sicer umerjeni, nerazbr-zdani tok glasbe. Obisk »Glumača Matere Božje«, ki je bil igran za premierski abonma, ni bil posebno zadovoljiv. P. š. Zapiski Novi samospevi Gojmira Kreka. Od zbirke Krekovih samospevov so ravnokar izšli nadaljnji sešitki 4 do 6, ki obsegajo poleg pesmi za visok glas tudi samospeve za srednji in nizek glas. Pesmi doslej niso bile objavljene. Sešitki imajo sledečo vsebino: Sešitek 4: op. 4: št. 1. Pod tvojim oknom drevje je šumelo, št. 2. Kaj mi to, če me z gorkimi gledaš očmi, št. 3. Mrtvi, št. 4. Plamenčki. Sešitek 5: op. 34: St. L Pod cipreso, St. 2. Ljubim, je rekel Jehova, št. 3. Mojo srčno kri škropite, št. 4. Pesem kolona, št. 5: Pesmi kritiku, št. 6. Kako te ljubim. Sešitek 6: op. 36: Pesmi o deci in za deco L št. 1. Po gostiji, št. 2. Molitev naše male Danice, št. 3. Ne-znalice, lenivice, št. 4. Zbogom lastavice. Skladbe so v zalogi ljubljanskih knjigarn, ki prodajajo muzikalije. O prvih treh se-šitkih, ki se dobivajo ravno tam, se je strokovna kritika izrazila zelo laskavo. Pričakovati je, da bodo ti samospevi ne samo dobro došel prispevek k literaturi domače glasbe, temveč da bodo segali po njih tudi koncertni pevci, zavedajoč se, da si želi občinstvo poleg zdavnaj priznanih ln prepogosto obnavljanih pesmi tudi proizvodov domače glasbe, ki jih še nl slišalo ali pa zelo redko. Strokovno oceno še prinesemo. Duhovno življenje ameriških Slovencev V clevelandskem klubu za pospeševanje slovenščine je 1. IX. pričel zopet poučevati g. A. Klančar. Omenjeni Slovenian Language Club si je 8. sept. izvolil nov odbor: gospa Jos. Zakrajšek — predsednica, gdčna S. Krašovic — podpredsednica, A. J. Klančar — tajnik, gdčna Erma Kos — blagajničarka. Klub prireja predavanja v svojih prostorih St. Clair-E. 55 th St. ob petkih zvečer. Prvi je nastopil 29. 9. prof. primerjajočega slovstva Jo-seph Remenyi s snovjo »Novejša jugoslovanska književost«. Poleg predavanj poskrbi še za drugačne sestanke, kakor se je na pr. pokazalo poleti, ko se je tam oglasil prof. P. Brežnik iz Beograda. A. D. Peti abonentski manifestaoijski koncert praške »Pfitomnostl« bo imel na programu skladbe naslednjih avtorjev: Vučkoviča, Plamenca, Cvetka, Osterca, Pirnika, Pa-ternosta, Liparja, Sturma in Zebreta. V. kolo. V naši ttgi je spored naslednjfc v Zagrebu: Gradjanski—Hašk, v Var&ždi-nu: Slavija (V)—Concordija, v Splitu: Split—Bačka, v Sarajevu: HaSk—Hajduk in v Ljubljani: Ljubljana—Slavija (O). — V srbski ligi bodo igrali: v Beogradu: Jugoslavija—Jedinstvo in BSK—Bask, v Novem Sadu: Vojvodina—ŽAK, v Skoplju: Gradjanski—Zemun v Sarajevu: Slavija— Bata. ŠPORT Po nogometni katastrofi v Zagrebu Kaj pišejo o nedeljskem porazu v Zagrebu In Beogradu? Dr»irllr/\ -i A KUa nrOCDnD^On ia W in tt 4<% kil n f n fnlrmn nr i vtn StVt f 1/\V Mo i Bridko je bilo presenečenje, ki je v nedeljo zvečer prispelo iz Zagreba. Mednarodno tekmo z Nemčijo smo izgubili — ne z 1:2 ali z 1:3... temveč z 1:5. To je v zadnjih šestih tednih že drugi poraz naše državne nogometne reprezentance, ki se je končal s štirimi goli razlike v našo škodo. Predzadnje srečanje naše nogometne elite je bilo dne 27. avgusta v Pragi in takrat je naše moštvo, ki ga je sestavil sedanji savezni kapetan Simonovlč iz samih igralcev klubov, ki so še ostali zvesti JNS, izgubilo reprezentativno tekmo proti reprezentanci Ceškomoravskega protektorata s 3:7. Organizatorji in zagovorniki našega moštva — seveda vseh iz Beograda — so takrat imeli polna usta izgovorov, da enajstorica ni bila dobro pripravljena, da je igrala na tujem terenu in pred tujim občinstvom, da nekateri igralci niso imeli pravega dneva in podobno, kakor je to zmerom pri onih, ki izgube. V Zagrebu pa so one dni udarili na veliki boben, češ da je treba nehati s tako prakso, da je bilo moštvo sestavljeno pod vsako kritiko in so nastopili celo igralci, ki bi sploh ne smeli priti v poštev in podobno, kakor se piše zmerom, kadar so za poraz drugih odgovorni drugi. Dober mesec in pol pozneje — to je bilo preteklo nedeljo — je prišla nemška nogometna reprezentanca odigrat revanžno tekmo za spomladi dobljeno tekmo v Berlinu — v Zagreb. Od prej omenjene Prage pa do tega Zagreba se je v našem nogometu marsikaj spremenilo. Dobili smo vrhovni nogometni savez, tri samostojne sa-veze, vrhovnega kapetana in tri posebne savezne kapetane in sploh so dejali, da bo zdaj naš nogomet zaživel čisto na novo in z vse drugačnimi uspehi kakor je to bilo doslej. O poteku te »zgodovinske« igre v Zagrebu je podrobno pisalo že ponedeljsko »Jutro« in ne bomo ponavljali vseh onih številnih podrobnosti, ki so nam vse skupaj prinesle to hudo katastrofo zdaj ob koncu sezone in na domačih tleh pred 20.000 na zmago pripravljenih gledalcev. Zabeležiti pa je vredno — v zvezi z onim porazom v Pragi in nedeljskim v Zagrebu ter v zvezi z novo ureditvijo novo našega nogometnega športa, kako gledajo na ta nedeljski poraz to pot oni, ki so imeli v rokah priprave in organizacijo, in pa oni, ki so gledali od strani. Tako pišejo zagrebške »Novosti«: Presenečenje je preslab izraz za ono, kar smo videli na igrišču Concordije na tekmi med najboljšimi 11 Nemci in Jugosloveni. Pa tudi razočaranje ni pravi izraz za vse ono, kar smo videli... Pripravljali smo se in prepričani smo bili, da smo popolnoma pripravljeni in dorasli nasprotniku, kakršni so Nemci, da prikrivali nismo niti na-de, ta bomo te Nemce, ki res uživajo že svetovni glas v nogometu, premagali, ker Dirka na Večni poti Zakaj kljub lepemu vremenu ni bilo dirke? Sončna nedelja je izvabila na Večno pot nekaj tisočev Ljubljančanov, od katerih so mnogi prišli opazovat dirkače pri treningu in proučavanju ceste, mnogo drugih pa je prišlo, ker so menili, da bo le dirka. Motosekcija Avtomobilskega kluba v tej zvezi sporoča vsej športni in ostali javnosti, da dirke ni bilo predvsem zato, ker je bila cesta zaradi stalnega in počasnega dežja, ki je trajal vse do nedelje, preveč vlažna in razmehčana ter bi pomenila dirka na taki cesti brezvestnost s strani vodstva. Vodstvo se točno zaveda svoje odgovornosti, ki jo ima do javnosti, in do dirkačev ter ve, da se sme dirka vršiti, le kadar prilike dopuščajo minimalen riziko za tekmovalce. Tega pa pri nedeljskem stanju proge ni bilo pričakovati. Na drugi strani zahteva dirka, ki se izvede na takšni progi kakor je Večna pot, brezpogojen trening dirkačev, zlasti še, ker je bil uveden limitiran čas, in vestno ureditev proge, za kar sta potrebna vsaj dva dneva. Stališče nekaterih, češ da bi bil ugoden finančni uspeh, ne more vplivati na stališče vodstva, ki smatra, da gre za športno prireditev, pri kateri odločajo predvsem športni vidiki, ter da je treba nuditi občinstvu lep šport in ne prireditev, ki ni v skladu s športnimi načeli. Tudi v motornem športu se je treba temeljito pripraviti in se predstaviti občinstvu kot organizacija v pravem pomenu besede. Dirka na Večni poti bo sedaj v neokrnjenem in napovedanem obsegu prihodnjo nedeljo dne 22. t. m. ter ne bo kolidirala z dirko na Grad, ki se bo vršila nedeljo kasneje, dne 29. t. m. je bila ta tekma na naših tleh... Naša igra v Berlinu je zapustila precej slab do-jem, toda kako bi morali šele imenovati to, v kateri smo na svojih tleh izgubili prav katastrofalno... Pri vsem tem je treba jasno in glasno poudariti in debelo podčrtati, da je zmaga Nemcev popolnoma zaslužena in je razmerje golov realno po igri, ki smo jo videli... Vsekako bi se naša reprezentanca — seveda šele po včerajšnji igri — dala sestaviti tudi bolje, toda vse to vemo šele danes ... »Jutarnji Ust« je zapisal: Naše moštvo je bilo sestavljeno po igrah, ki so jih igralci pokazali na zadnjih prvenstvenih tekmah. Kakor vidimo, te igre in ta forma igralcev ni bila dovoljna argumentacija za njihovo postavo. Naši igralci, razen dveh ali treh, so pokazali nogomet, ki niti najmanj ni bil podoben igri reprezentance. To ni bila igra reprezentance, temveč igra slabega in zmešanega moštva Igralcev, ki od začetka do konca niso bili niti nevarni nasprotniku. Naše moštvo je zatajilo v vseh delih razen obeh skrajnih krilcev, posebno Lechnerja, ki je bil edini dober igralec v naši enajstorici... Kdo je kriv, da je velika večina naših igralcev igrala tako slabo?... Ce hočemo biti iskreni na to vprašanje, ne bi mogli odgovoriti. Niti igralci, niti oni, ki so jih postavili in niti oni, ki so o njih pisali., Beograjska »Politika« je že v naslovu navedla glavni vzrok včerajšnjega poraza, v katerem ugotavlja, da to moštvo ni bilo sestavljeno po vrednosti igralcev, v nadaljnjem pa ugotovila še naslednje: V razgovoru z uglednim funkcionarjem HNS je padla tudi krilatica, da je v nedeljo prišel trenutek, na katerega smo čakali že leta in leta. »Videli boste«, tako je dejal ta funkcionar, »da je to naše najboljše državno moštvo. Poročevalec mu ni hotel pojasnjevati, da so beograjski igralci Vu-jadinovič, Božovič in Aca Petrovič trenutno v odlični formi. Dogodki so pokazali, da je to moštvo ni bilo niti malo najboljše. List ugotavlja dalje, da je ta katastrofa tem večja, ker je prišlo do nje na domačih tleh, a kriv je slab dan, slabo razpoloženje, a morda tudi premalo pozornosti pri sestavi reprezentance. Vseh 90 minut se vseh naših igralcev na lastnih tleh ni moglo znajti in pokazati nekaj koristnega sistema, po katerem bi se dal premagati nasprotnik, kakršni so bili Nemci«. Približno enako pišejo o nesrečnem neuspehu našega nedeljskega nastopa proti Nemčiji vsi ostali listi, pri čemer pa se že vidi, da so zagrebški prevzeli vlogo onih, ki kakorkoli opravičujejo ta polom, beograjski pa vlogo onih, ki imajo zdaj pravico kazati na dogodke pred ustanovitvijo novih nogometnih forumov in uvedbo novega reda v našem nogometu. Na glasove tujih listov o tej žalostni zagrebški tekmi se bomo še povrnili. Članstvu SK Ilirije! Mnogo članov, zlasti aktivnih, raznih športnih sekcij ni še poravnalo članarine za drugo polletje. Ker se bliža zaključek klubovega poslovnega leta, apelira upravna na vse zamudnike, da zadostijo svojim članskim dolžnostim in poravnajo zaostalo članarino. Opozarjajo se vsi, ki so v zaostanku s članarino, da izgubijo s tem vse članske ugodnosti, ki jih sicer uživajo. Članarina se plača lahko tudi v klubovem tajništvu na Tyr-ševi cesti št. 15/1 nad kavarno Evropo vsak dan od 16.30 do 18.30. Uprava. Hermežani! Drevi ob 20. v restavraciji pri »šestici« redni članski sestanek motoristov. Zlasti naj se udeleže sestanka dirkači in funkcionarji, da se pogovorimo glede grajske dirke. Tajnik. V nekaj vrstah Nemška reprezentanca v Beogradu Na večernem banketu po mednarodni tekmi med Nemčijo in Jugoslavijo v Zagrebu je bila zaključena še ena tekma med reprezentancama Nemčije in Jugoslavije. Ta tekma bo jutri ob 13. na igrišču BSK v Beogradu. S kakšnim moštvom bo nastopila Jugoslavija, še ni odločeno. Kapetan HNS Jakopič je predlagal, naj bi igralo isto moštvo kakor v nedeljo v Zagrebu — toda brez Hltreca. Kapetan VNS Simonovič se še ni odločil za to kombinacijo .temveč je izjavil, da bo moštvo sestavil po predhodnem sporazumu s kape-tanom SLS. Ta druga tekma z Nemčijo ne bo registrirana pri FIFI. Izjava g. Simonoviča glede sestave moštva pomeni po našem, da bo jutri najbrže nastopilo 11 popolnoma drugih zastopnikov našega nogometa sporazumno s srbskim kapetanom in prav lahko bi se zgodilo, da bo teh drugih 11 reprezentantov zaigralo mnogo drugače. Potem bo še kaj govora o novem igru v našem nogometu. Častna odlikovanja naših vrhovnih nogometnih voditeljev O priliki gostovanja nemške nogometne reprezentance v Zagrebu je namestnik nemškega državnega športnega vodje dr. Diem izročil glavnim funkcionarjem v našem nogometnem športu predsedniku VNS dr. Andrejeviču, predsednikom treh save-zov, med njimi tudi dr. Kostlu in savezne-mu kapetanu Simonoviču častni znak vrhovnega nemškega športnega vodstva. Ligaški spored prihodnjo nedelje Prihodnjo nedeljo se bo spet v obeh ligah nadaljeval ligaški spored, in sicer v hrvatsko-slovenski Vin., v srbski ligi pa Diplomatski slovar Londonska deklaracija iz leta 1909. ki loči, kakor sem že omenil, tri vrste tihotapskega blaga, ne vsebuje popolnega seznama blaga, ki spada v vsako izmed teh kategorij. Njeno naštevanje, kakor se reče, ni taksativno (izčrpno), temveč samo primerjalno. To je že zaradi tega razumljivo, ker je tehnični napredek prav na vojnem področju tako velik, da bi bilo treba v nasprotnem primeru stalno z novimi dogovori izpopolnjevati take sezname. Blago absolutnega tihotapstva Cl. 22 londonske deklaracije, ki navaja | predmete absolutnega vojnega tihotapstva, ima naslednje besedilo: »Za vojno tihotapstvo se polnopravno smatrajo naslednji predmeti in material, ki spadajo pod pojem absolutnega tihotapstva, kakor: 1. orožje vsake vrste, vštevši tudi lovsko orožje, in posamezni samostojni deli tega orožja; 2. granate, bombe, naboji itd.; 3. smodnik in eksplozivne snovi; 4. vozovi za topove, zaboji, furgoni itd.; 5. vsi deli vojaške obleke ter sploh vojaške opreme.« Londonska deklaracija izrecno dopušča, da se v to kategorijo vštejejo še drugi predmeti, ki služijo samo v vojne namene in ki jih lahko interesirana vojskujoča se stranka vključi v svoje tihotapske sezname, ako ne želi, da bi jih prejemal sovražnik. Ta določba je bila že tedaj potrebna, kajti že tedaj se je začela razvijati industrija strupenih plinov raznih vrst in podobnih novih vojnih predmetov. Da bi se pa preprečila zloraba v primeru prevelike svojevoljnosti interesirane vojskujoče se stranke, je bila v deklaracijo vne-šena tudi določba, da se sme žrtev morebitne zaplembe takega blaga, ako ga ne smatra za absolutno tihotapstvo, pritožiti na Mednarodno sodišče morskega plena.. Ker pa to sodišče dejansko sploh ni nikdar poslovalo, je seveda določba londonske deklaracije ostala samo mrtva črka. Posledice v primeru absolutnega tihotapstva Razlikovanje med navedenimi kategorijami blaga je važno zaradi posledic, ki nastopijo za onega, ki ž njimi v vojnem času trguje. Blago, ki je označeno za absolutno tihotapsko blago, smejo namreč vojskujoče se stranke kjerkoli zajeti in nato zapleniti, kar ima za posledico tudi zaplembo nevtralne ladje, ki to blago prevaža, vendar le v p r i -| meru, da tvori polovico vsega ladjinega tovora. Ni treba seveda še posebej poudarjati, da so kršitve teh pravil, ki naj bi se na splošno priznavale in spoštovale, zelo pogoste. Angleški tihotapski seznam Za primerjavo z določbami londonske deklaracije o absolutnem tihotapstvu navajam danes na kratko še angleški tihotapski seznam z dne 13. septembra tega leta. Po tem seznamu spada v kategorijo absolutnega tihotapstva v pomorski vojni naslednje blago: a) vsaka vrsta orožja, streliva, razstreliva, kemikalij ali priprav, ki so primerne za vodstvo kemične vojne; nadalje vsi stroji za proizvodnjo kemikalij in za popravila teh strojev, odnosno njihovi nadomestni deli; dalje predmeti, ki so potrebni za uporabo takih priprav; material ali nadomestni deli, ki služijo za napravo takih priprav; ter končno predmeti, ki so potrebni za napravo takega materiala ali nadomestnih delov; b) vse vrste goriv ter priprav ali naprav za suhozemski, pomorski ali zračni prevoz, obenem s stroji za napravo ali popravilo takih naprav ali priprav ter njih nadomestni deli; prav tako tudi vse orodje, vsi predmeti in vse živali, ki so potrebni ali primerni za uporabo teh prevoznih priprav, nadalje, kakor pod a), tudi ves material in vsi nadomestni deli, ki so potrebni za napravo teh priprav ter za napravo takega materiala in takih nadomestnih delov; c) vse vrste priprav, orodja, strojev m izpolnil za posredovanje poročil, zemljevidi, slike, papir in drugi podobni predmeti, nadalje stroji in predmeti, ki so potrebni za izvedbo vojnih operacij; prav tako tudi vsi predmeti, ki služIjo za izdelavo navedenih priprav; d) kovinski denar, palice žlahtnih kovin, papirnati denar, nadalje kovine, plošče, stroji in drugi predmeti, ki služijo za izdelovanje teh predmetov. Scrntator Tužnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, da nam je nenadoma umrl mož, oče in brat, gospod ŠOLAR JANEZ posestnik na Brezjah Pogreb prerano preminulega bo v sredo 18. t. m. ob 10. url na Brezjah. Brezje, 16. oktobra 1939. žalujoča žena; otroci: PAVEL, JOŽE, JANEZ in PAVLA — ter brat in sestre. M. BRAND Sest zlatih angelov Roman 64 Tedajci je vzkliknil Claussen, ki je bil dvignil oči: »Saj to je Dorrit! — Gospoda, Dorrit se je vrnila!« Vsi, kar jih je sedelo za mizo, so poskočili ■— izvzemši Luigija Ravenno, ki se je le počasi obrnil na stolu in pogledal na oder. Med pripevom je postala godba tišja, in tudi umetnica je pritajila glas, toda občinstvo v vsem prostoru je slej ko prej razločno slišalo vsako njeno besedo. Ryderjevi gostje so bili okameneli. Grofica Lalo ga je stisnila za komolec in zastokala: »Res je Dorrit — če ni njen duh. — Isto pesem je pela tukaj pred letom dni.« Točka je bila končana, umetnica je odplesala za kulise. »Seveda je bila Dorrit!« je zaklical Claussen in stekel med mizami proti odru — razen Ravenne se mu je pridružila vsa druščina, po kratkem pomišljanju tudi Ryder. Godba je spet in spet ponavljala melodijo nastopa, ker je kapelnik mislil, da se bo Dorrit vrnila na deske. Občinstvo je postajalo pozorno, po- vsod so odrival! stole, vse vprek so ljudje začudeno vzklikali. Za odrom je Ryder našel Claussena v razburjenem pomenku z nekim natakarjem, ki je pravkar ponavljal: »Zatrjujem vam, da je gospod Francesco že odšel.« »In kje je gospodična Innis?« »V svoji garderobi, gospod.« »Prav, torej nas, prosim, odvedite k nji.« »Strogo je prepovedano hoditi k umetnikom v garderobo.« »Kaj tvezite neumnosti — nate!« Tako govoreč je stisnil Claussen natakarju napitnino v roko. Ta se je še obotavljal, njegov mršavi, bledi obraz je pričal o hudem notranjem boju — spet in spet je pogledoval bankovec, ki ga je živčno mečkal med prsti. »Naj bo«, je rekel nazadnje, »čeprav bom jutri zaradi tega najbrže izgubil službo. — Izvolite z menoj.« Odvedel je družbo na dolg hodnik. Tam je vprašal čokatega moža v sveterju, ki jim je prišel naproti: »Ali je gospodična Innis tukaj, Jack?« »Da — na številki sedem. — Kaj pa hočejo vsi ti ljudje?« je Jack odvrnil. »Njeni prijatelji so.« »Tako, tako?« je smeje se rekel mož. »Vzlic temu nimajo tu nič iskati.« Natakar je bil v tem že potrkal na vrata št. 7 garderobe, toda iz nje ni bilo slišati odgovora. Marlena Sutherland je bila tako razburjena, da se je Ryder zbal: kaj, če pade v omedlevico? Zdaj je slišal Elizabeto, kako je nekomu dejala: »Oh ne, prav tisto obleko je imela kakor takrat — še zaponke na čevljih so bile iste.« Claussen se je spet obrnil k Jaoku, ki se je bil vrnil. »Tu notri ni nikogar — ali ste nam vobče pokazali pravo garderobo?« »Seveda — ni vrag, da ne bi bila notri«, je odvrnil Jack, ki je bil očividno odrski mojster, in potrkal. »Hej, gospodična Innis!« je zaklical ter odločno stresel zaklenjena vrata, ko se ni nihče oglasil. »Vlomite jih — tu nekaj ni v redu!« je za vpil ženski glas. Ryder je bil ta čas že govoril z Jackom. Ta je stopil po ključ in odklenil — garderoba je bila prazna, velika električna svetilka, ki je na spleteni vrvici visela nad ličilno mizo, je še počasi nihala sem ter tja. »Njen duh je bil!« je zavreščala Marlena Sutherland. Ryder je vstopil ter odprl vratca v ozadju, ki niso bila zaklenjena in so vodila na tesen, neraz-svetljen hodnik. »Oh, na ta vrata nisem niti pomislil«, je rekel Jack, »bržkone je odšla skozi zadnji izhod. — Počakajte, da vprašam vratarja.« Odhitel je po hodniku. Vsa družba je stala molče na mestu in strmela v zeleno pobarvane stene praznega prostora. Jack se je vrnil s smehom na obrazu. »Izmuznila se vam je«, je dejal, »pred dvema minutama je šla mimo vratarja.« »Kdaj je prišla semkaj? Ste jo takrat videli?« Je vprašal Ryder. »Seveda«, je odvrnil Jack, »in čudno se mi je zdelo, ker je bila že v kostumu in vsa naličena, ko je prišla^« »Govoriti moramo s Francescom«, je zaklical Claussen. »Ta je šel gotovo že domov«, je natakar odvrnil. Vsa družba je krenila nazaj. »Kaj menite o vsej tej istoriji?« je vprašal Ry-der, ki je stopal vštric Elizabete Claussenove. »Sama ne vem, kako naj si jo razložim. — Nekam neznana je, tudi ako človek ne veruje v strahove, kakor na primer jaz.« Godba je igrala že nov komad, tako da niso zbudili prevelike pozornosti, ko so se vrnili k svoji mizi. Ravenna je bil videti bled in prepaden. »Ali ste naprej vedeli, Charles?« je vprašal. »Da bo Dorrit nastopila?« je Ryder odvrnil. »Niti slutil nisem.« »Torej je Francesco sam poskrbel za to«, je za-mrmral Italijan in okorno vstal. Jimmy Hickey si je nekaj zapisoval in med tem venomer govoril. »Da je pa spet izginila, ne da bi bila pustila komu izmed nas sporočilo — to je vsekako najbolj čudno pri stvari«, je menil nazadnje. »Ravenna, ti si jo gotovo najbolje poznal — ali veš, kje je tičala vse leto dni?« Luigi Ravenna je zmaja! z glava MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, td iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ženitve ae zaračunajo po Din 2«— ta vsako besedo, Din 8.— davka sa vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20*—» Vri ostali oglasi se zaračunajo po Din L— ca besedo, Din 3.— davka sa vsak oglas tn enkratno pristojbino Din S.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 17«_, Informacije Preklic! Podpisani Perhaj Franc, ▼ imenu svoje žene Perhaj Magdalene preklicujem neresnično izjavo, da. g. Ho-var Kari, brivski mojster r Ljubljani nima obrtnega lista za damski salon ter se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Perhaj Franc v imenu svoje žene Perhaj Magde, Vel. Lašče. 28142-31 Slepi Službo dobi Gospodična mlada, mu2ikalna„ ki igra nekoliko violino ali kakšen drug instrument, dobi mesto proti dobri plači v boljšem damskem orkestra. Prednost imajo z dobrim glasom za petje. Ponudbe s fotografijo na: Kapelnik Relič, Park hotel, Niš. 27680-1 Brivskega pomočnika mlajšega, dobrega in hitrega, sprejme takoj. Josip Petrič, Tržič. 28168-1 Krojaškega pomočnika za velike kose, sprejmem. Cvar Jože, Vidovdanska cesta 2. 27139-1 Sovozača fMitfahrer) s kavcijo, ki bi imel veselje se obenem izučiti za šoferja, iščem. Nastop takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Šofer«. 28145-1 Mlado postrežnico iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra, 28143-1 Skladiščnika sprejme gradbeno podjetje v Ljubljani. V tej stroki izrežbani reflektanti, _ najraje upokojenci, naj vložijo pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skladiščnik 7«. 28140-1 Frizerko dobro v železni, vodni in trajni, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28150-1 Dva krojaška pomočnika dobita takoj službo. Čret-nik Jakob, krojač, Velika Pirešica 63, p. Žalec. 28163-1 Samostojno kuharico ki je vajena vsega gospodinjstva sprejme takoj — Wagnet, Pred škofijo 9. 28165-1 Inteligentno dekle vešče samostojnega gospodinjstva želi službe pri samostojnem gospodu ali kot sobarica pri boljši družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 27130-2 Dekle staro 24 let, vajeno kuhe ter vsakega drugega dela, tudi gostilne, želi službo za takoj. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Spretna«. 28164-2 Slaščičar mlajši, samostojen, išče nameščenja. Cenj. ponudb« na podružnico Jutra v Celju pod značko »Samostojen«. 28161-2 Dva pomočnika Mlad fant , ^ enega inštalacijskega in priden zel, sprejet, službo enega kleparskega sprej- j za natakarskega pomočnflca mem takoi. Rihard Jakelj, «1«\ Kraof. 28146-1 Dva krojaška pomočnika enega za veliko delo, enega za delo v roko, sprej- z vložkom kavcije. Naslov T vseh poslovalnicah Jutra. 28157-2 Frizerka dobro verzirana v stroki ga za eno r tv&U) apn^- išče stalno službo Ponud-roem takoj. Naslov v vseh i be na ogl. odd. Jutra pod poslovalnicah Jutra, j »Frizerka«. 28154-1 I 28147-2 Ujetnika v deželi lam Velik, korenjaški Kitajec, k! je tisti mah prišel mimo, je slišal doktorjev začudeni vzklik. Bil je Cin-Lo, nadzornik kitajskih nosačev. Kar uajspoštlji-veje se je priklonil belemu možu in s cvetočimi besedami, kakor navadno govorijo Kitajci, zatrdil, da se povsem pridružuje gospodovi nejevolji. Nato je dodal, da naj se gospod nikar prehudo ne jezi, »saj lahko dobi praška zoper mrzlico, kolikor ga hoče«. Zavzeto je doktor vprašal, kako bi bilo to mogoče, na kar je Cin-Lo dejal, da je nekaj ur od taborišča majhna misijonska postaja, ki so jo šele nedavno odprli Postaja leži takoj za visokim gorskim grebenom, ki ga gospod vidi na severnem obzorju. Do nje vodi zložen prelaz, ki ga je lahko prekoračiti, in če se malce jahanja doktorju ne upira, mu rad pokaže pot. Kinin dobita na postaji prav gotovo. Zaslužek Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustiti v oglas. odd. Jutra. 28149-3 Tri železne blagajne in pisalni stroj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačam«. 28162-7 %Wf£B333B> DKW kahrio dvosedežni kabrlo, Wanderer, kabri olet, najnovejši model, Wanderer limuzino, pripravno za taksi, Harley motocikel s prikolico — proda po likvidacijskih. cenah DKW zastopstvo J. Lovše. — Tyrševa cesta 35. 28054-10 Bukova drva za kurjavo, kupim. Tesani in žagani les in les za rudnike. Ponudbe na Esport I. Meštrovič, Zagreb Jelačič trg 15. Telef. 23-612. 28134-15 Družabnika išče dobro vpeljana manu-fakturna trgovina v Ljubljani. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana«. 28166-16 brivski salon 10 minut od centra Ljubljane, prodam. Moderno opremljen. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Damski in brivski salon«. 28167-19 Trgovska hiša v centru Ljubljane, z velikim stavbiščem, prevzem hipoteke, ugodno naprodaj. Brezplačne informacije pri — »Interpromet«, Aleksandrova 10, Ljubljana 28151-20 Sobo odda Sostanovalko mlajšo, sprejmem v strogem centru. Ogled čez opoldanske ure. Naslor r vseh poslovalnicah Jutra. 27909-23 Opremljeno sobo oddam takoj samo solidni osebi. Vhod iz veže. Resljeva cesta 26, II., desno. 28141-23 Sostanovalca sprejmem v solnčno sobo i vso oskrbo in kabinet. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 28160-23 R Pridelki Krompirja prodam par vagonov, 1.55 din kg naprej. Klanšek, Senovo, Rajhenburg. 28135-53 Izgubljeno Zgubila se je v nedeljo zvečer srebrna doza za sladkorčke postaja Medno ali večerni vlak ob 7. uri. Prosim poštenega najditelja naj isto vrne proti nagradi na ogl. odd. Jutra. 28159-28 V poletju sem zgubil veliko črno nalivno pero znamke »Luksor« številka 451168. Najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi Simončič, Ljubljana, Beethovnova 6. 28153-28 Dopisi Gospod 38 letni želi prijateljico. Denarno bi jo podpiral. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zoran«. 27821-24 Vsakovrstno zlato drage kamne, srebro, vsakovrstne antikvitete kupuje po najvišji cenj A. Božič Ljubljana, Frančiškanska J. 310-36 Vsakovrstno zlato cupuje po najvišjih cenah CERNE - juvellr, Ljubljana — Wolfova Razno Od Vas J® odvisno, da Imate obleko vedno kot novo zato jo pustit* redne kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-0 •ntnfca — 9redobkxinic» PREMOG KOKS — DRVA nudi L Pogačnik BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59. Postrežba brezhibna. Za dve dijakinji sestri iz boljše družine, — iščem lepo zračno sobo s souporabo klavirja in kopalnice in dobro meščansko hrano, le pri boljši rodbini. Ponudbe: Horak, tovarna Intei, Kranj. 28152-22a INSERIRAJ V „ JUTRU"! KllUJE ENO VtCRAlVNE JfltiOGRAflKA SMTIMUSffl licenci Učenci šole za slepo deco v nic ln pričeli z Kako naj bi bili v današnjih zmedenih časih pozorni na majhne radosti in bolesti nebogljene človeške duše, ki mora sprejemati vase vse, kar pač pride? Ali se moremo vživeti v radost slepega otroka, ki je izpred tesnih zavodovih zidov odšel na počitnice in jih preživel oa vasi? Tako malo je bik) te radosti, toliko grenkobe je bttlo vmes in skrbi in dela na bornih kmečkih domovih, da se Ob pripovedovanju slepih otrok presunjeni vprašujemo, kje neki je marsikateri izmed njih našel toliko zadovoljstva ob mislih na preživele počitnice. Ob koncu šolskega leta se gojenci našega zavoda za slepo deco prav tako kar na Kočevfu so se vrnili s počit-rednim poukom cigarete. Zakaj sploh hodijo k njej ponoči, naj pridejo rajši ob nedeljah, ko imajo časa dosti. Seveda takrat sedijo v gostilni in pijejo!« Podrobno opisuje, kako je bilo z »ravbarji« in kaj vse so odnesli. Jezik teče Naceku. da je kaj; vesel, prostodušen fantek je. še marsikaj vam zna zartimivo in živahno povedati. Pri tem kar pozabite da ne vidi belega dne in svetlega sonca. Med najmlajšimi je v pripravljalnem razredu Lizika. Je šele prišla v zavod in še ni bila na počitnicah. Izhaja iz siromašne delavske rodbine. Eno oko ji skoraj visi iz votline. Tako strahotno revna je, da človeka Zgrabi. Med govorjenjem kar drugi učenci odpravijo na svoje domove. Po vsej Sloveniji se razkrojč, saj so doma v najrazličnejših krajih. Malo pozneje kakor drugi se spet vrnejo ln pričnejo s poukom v zavodu po točno razdeljenem dnevnem redu. Skoraj nobeden ni preživel počitnic brez skrbi, vsak je kaj delal doma. Pasli so krave, cepili drva, hodili po vodo, spravljali sadje, krmili živino, nabirali borovnice in oprav-li še marsikaj. Pa kljub vsemu so solno navezani na dom, kljub vsemu ni nihče rekel, da bi ne bil vesel počitnic. Saj je bilo vendar toliko prostosti in iger in toliko novega, lepega. Najbolj prostodušno pripovedujejo o svojih počitnicah najmlajši, učenci najnižjih razredov, ki so še vsi pristni in naravni. Starejši že vedo, kaj smejo povedati in kaj ne. Nujno je. da ne staVimo ob poslušanju pripovedi prevelikih zahtev, saj imamo slepe otroke, ki dojemajo brez najvažnejšega čuta, brez vida. Vendar se pri marsikom čudimo, kaj je doma vse opazil in kako zanim'ivo zna to povedati. Najprvo sem stopil med najmlajše, živahne'' in še čisto odkrite ... Pepček s štajerskega pripoveduje, kako so lovili zajčka, kako jim je ušel v kanal in kako so ga slednjič vendar ujeli. Revček je evilil. a so ga morali ujeti, ker je »pavč-nike« (mlada drevesca) skubiL Doma so imeli grlico, ki letos ni hotela nič peti in so jo zato prodali. Poleti so tresli češnje, drrrr... so padale po glavah. Jožica iz ljubljanske okolice je bila zelo rada doma, čeprav so pri njih revni. En dinar ji je dal brat Lojze, nato je dobila še dvakrat po pol dinarja in je kupila tistih sladkih piškotov, saj veste ka-terfh, tako dobri so. Pa borovničevec so delali doma in hruške sootresali. In ka ko so se igrali! Obroče so trkljali. se vozili z vozičkom in prepevali. Njena tovarišica Marica je med počitnicami mnogo pomagala domačim, nosila je drva. pometala in pobirala sadje. Hrušk imajo pri njih mnogo, dvajset mernikov jih bo. Tončka je doma v Franciji, zato je šla na počitnice k teto v okolici Ptuja. Pripoveduje, kako se je igrala s punčko in kako je prepevala. Ima lep in jasen glas. Zapela je pesmico: »Sem šolarček mlad ... « Tta-ca je zaostala v razvoju. Njeno življenje je skromno, silno revna je. Povedati nam vš o tem, kako so pričakovali gospodično. Ampak Nacek z Gorenjskega — tavam kaj pove! živahen je in bister, oparf ln ve vse. Ko je bil na počitnicah,# so pri njih ravno kradli. Do podrobnosti se spominja vsega. Zjutraj je oče pogledal na mizo in ni našel cigaret. Sumil je, da mu jih je vzela dekla Katra in jih dala svojemu fantu. »Veste naša Katra je bolj »taka« je navihane sorte, ponoči hodijo k njej trkat fantje — pa jim daje očetove zajoče, a se hitro potolaži. Njena sestrica doma ima hraste ln kriči. Tudi babico ima še, ki je že stara. Na kolesu se je že vozila in nove »punčuhe« ima. V zavodu je rada. Zapoje pesmico: »češčena si Marija...« Učiteljica ima potrpljenje z njo, mora jo šele učiti, koliko glav m koliko rok ima človek. V srednjem oddelku so že šolar£, v šolskem pomenu te besede. Vtise s počitnic imajo v svoji pisavi napisane v zvezkih, iz katerih s prsti čitajo. Te naloge že nimajo več tistega življenjskega soka in svežosti kakor pripovedi najmlajših. Vse je lepo slovnično izraženo, brez napak in brez značilnih izrazov iz številnih narečij naše male Slovenije. Njih se je že prijel duh zavoda, duh reda, kakršen menda mora biti v vseh zavodih, kjer je toliko čisto mladih ljudi. Ti bedni fantki in deklice pa imajo poleg vsega še toliko svojih posebnih skrbi in težav, da je treba res z razumevanjem in zaupljivostjo ravnate z njimi — v okviru veljavnega dnevnega reda. In potrpljenja je treba, mnogo potrpljenja... naše gospodične učiteljice ga imajo. Ivanka ni imela tako veselih počitnic kakor drugi, ker je morala v bolnico. Taim so jo operirali na očesu, pa se ni prehudo bala. saj ni tako bolelo... šele potem je malo. Nato je vseeno še šla za nekaj časa k materi, kjer ji je bilo res dobro Kako težko mora biti Emici, ki je še vedno med bolniki v Ljubljani, ona pa je le bila na počitnicah! Gorenjec Vinko vam je bil pravi popotnik. V Ljubljani je bil, na Brezjah in na Bledu, kjer je kraljev dvorec. Po zraku je letel aeroplan, strašno je bučalo. Vinko se je bal, da pade aeroplan v jezero, ki je tako globoko ... kar zamislil se je Ob tej zanj neskončni globini. Otok blešk&, kinč nebeški — samoto ve slepi otrok o tvojih krasotah, ki jih uživajo tuji bankovci! Ni videl gradu, ne cerkvice v soncu, bistrih jezerskih valov in tihe lepote luninih noči... Ko je prišel domov je pa-sel kravo in nabiral borovnice, počasi, drugo za drugo. Tudi kopal se je v domačem potoku, voda je pljuskala, »tonf, tonf« so skakali v vodo. Da ne pozabim tombole, na kateri je skoraj zadel, čisto malo je manjkalo, opeharili so ga. Fran-celj ni šel nikamor in je bil vedno dooma, pa še bi bil ostal, a je moral nazaj v šolo. On vam je pravi pevec. Tisto je zapel: »Marija z Vogerskega gre...« Zna tudi mnogo takih »navihanih«, ki jih pojejo v njihovi vasi na štajerskem. Ena na primer gre takole: »Ko sem Wla mlada, bele gvante sem nosila... zdaj se vlačim ko megla...« Ima izvrsten pevski organ. Njegov sodmenjak Franofe je silno rad meso pa tudi korenje na zavodovem vrtu. Meso mu je pa nad vse! V svoji nalo- gi pravi, da je preživel »fprtjetne počitnice«. Malo manj prijetne je imel gotovo Dolenjec J®žek, a vendar je bilo »lepo«. Doma ne kuhajo niti kosila niti večerje, samo sir jedo, nič toplega. Oče dela v samostanu, kjer dobivajo kruh, mati pa hodi {vedno kam pomagat, zato ni nakaM toplega kosila. V zavodu je gotovo bolje, saj je vedno kaj toplega na mizi in tudi kaj dobrega. Nabiral je beladonino seme, ga sušil — veter ga ni nič odplhal — in prodal. Tri in pol dinarja je dobil za kilo, celo vrečo ga je imel. Zato ima sedaj tudi 47 din, da bo Imel za pisma, štajerski J°žek pa je nabiral doma »vučec« (ježa-ce) in dobil cel dinar za 2 kg »vučecac Koliko truda za ta ubogi dinar! Na počitnicah je moral dosti delati: telioo je pasel, ker je krava prehuda, vode je nosil in prašiče krmil Kateri mestni ofcrak z zdravimi očimi bi mogel vse to opraviti? O obeh prlešMh bratih Draš"« ln jo-žeku, pevcih in šaljivcih ne bom nič pisal, ker sta že preveč »slavna«. Pepca in Micka sta prav tako napisaH skromni nalogi o počitnicah, kjer je bilo zelo prijetno in veselo. Micka ima lep, jasen pogled in se ji niti najmanj ne pozna, daje slepa. Ima atrofijo vidnega živca. Najstarejši v višjem ocJdelku so že pravi fantje in dekleta v pubertetni dobi. Pri. njih se pojavlja ljubezen, ki povzroča nove muke v njihovih dušah, čitajo svoje naloge in pripovedujejo o vseh mogočih stvareh, samo o tem ne črhne nihče rtlti besedice. Poznajo vse velike politike in državnike sedanjosti. Marsikaj vedo o tem, kakšen, vpliv ima ta ali oni med ljudmi v njihovi vasi. V vseh predmetih so že malo doma, zlasti pa moramo občudovati njihovo znanje v zemljepis ju. Nadarjena Mara z dobro razvitim tipom z lahkoto poišče na karti za slepe posamezne evropske države in meje. Vsem se pozna, da so že starejši in da je njihovo Obzorje širše. Ker si že znajo pomagati v življenju in ker se v njihovih letih vzbuja močno hrepenenje po prostosti, bi bili kljub zavodskim dobrotam vsi odločno rajši doma. Močna in zdrava Gorenjka Mara se je težko poslovila od doma in je še zda j polna doživetij nanj. Je zelo bistra učenka z lepim znanjem. Obiskala je bila teto na Bledu. S prsti seveda že davno glanikoči-ta svojo nalogo o počitnicah, ki pa je kljub vsemu še vedno ^šolska«. Na počitnicah je kot prevdamo dekle v vsakrean o^iru pomagala domačim. Prijazna, drobna Mknica s Kočevskega je doživela toii-ko lepega. Kako veselo je bilo ob žetvi in mlačvi! In kako šele ob Kolpi, kjer so se kopali in je sonce pripekalo! Ob mlačvi, pravi, da so bili vsi »črni ko dimnikarji«, črnino je seveda s prsti »videla«, z očmi je pač ni mogla. Staršem je dosti pomagala. Gorenjska Mimica je vzrasla v težkih okoliščinah razbite družine. Njene do-moče razmere so zavržene do skrajnosti. Na počitnicah je bila pri teti, ker mati služi. Tam se je mnogo bavila z rožami in domačimi živalmi. Kako prijazrfi so majčkeni piščanci, večno bi jih gladila! Kar smehljali so se ji tovariši, ko je pripovedovala o svojih ljubih piščančkih. Med starejšimi so trije Franceti: Fran-cč, Fran in Franček, vsak na drugem koncu doma. Vsi trije so že zreli fantje in na svoj način pripovedujejo. Zavedajo se slabih socialnih razmer v domačih var seh, poznajo sodobne državnike in o alkoholu vedo to in ono. Franofe je poleti hodil v gozd in žagaj drva. V začetku počitnic še ni mogel po vasi, ker ni vedel za pota, kmalu pa se je spoznal povsod, hodfil je lahko po hišah in obredel vso vas. Na vasi je bilo mnogo zabave, poizkusil je celo z nogometom, a ni šlo. Bavil se je z živalmi, s psičkom in zajčki, krmil konje in pripravljal drva. Spa/t je lahko šel, kadar je hotel. F<51 Je sladki sadjevec, fantje pa so zvečer kuhali žganje in se ga pogosto malo preveč nasrkali »Kadar je človek pijan, se mu v glavi vrti in ne ve kaj dela. Vsake vrste neumnosti počne.« Tako je dejal. še marsikaj zanimivega sem zvedel med najstarejšimi učenci, med ostalimft pa prav tako. Samo o barvah nikjer nič, o zelenih travnikih, o valujočih žitnih poljih, o rumenem soncu in srebrnih luninih nočeh. O vsem tem niti besedice. Ustavil sem se še v pletarski delavnici, kjer so pridno delali. Nisem jih hotel motiti. Poleg tega so tu že sami 17 do 20-letni fantje in dekleta. Z njimi bi se moral pomeniti o njihovih počitnicah nemar ra že kar pri čaši vina.' čisto tiho je v delavnici, vsak je 2samišljen v svoje delo; naročil je dosti. S tegobo v srcu sem stopil iz zavoda. V njem so ostali otroci s svojimi sanjanji o počitnicah in rodnem kraju. Hiše so stale pred menoj, ljudje so hodili po tlaku, v daljavi so se v čudovitih jesenskih barvah bleščali v svetlem soncu od dežja umiti sveži gozdovi... Zavedel sem se, da imam oči. Urejuje Davorin Bavljen, — Izdaja m ImmmH Sfcasto Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarna^ Fran Jean. - Za iaaaratai dei Je odgovorni Aiafr Novak. - Va§ t I*bljaai.