Sf©V«	^	Uredništvo in upravništvo:
Izhaja dvakrat na mesec.	Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbor-
Naročnina četrtletno 12 dinarjev.	^1"'	niče) kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.

Fr. Toman:
Vstajenje.
Vse se prebuja, vse sili z neuduš-ijivo silo na dan, mati narava se po dolgem zimskem spanju oživlja k no-vemiu življenju. Pa saj praznujemo praznik vstajenja te dni...
Kdaj bo siična sila vzvalovila tudi med delavskimi množicami, da bodo tudi te praznovale dan vstajenja? ...
Postrgajte stari kvas, da boste novo testo, čitam« v bibliji; prekvasili delavno armado z eno mislijo in zavestjo, da je delo častno, da je delavec prav tako človek z vsemi pravicami pod solncem kakor vsakdo drugi okoli nas in za to zavest in te pravice se boriti je naloga nas, ki to razumemo, da to vcepimo tudi v druge delavce.
Kako naj se to izvrši, so različna mnenja.
Vendar, pota in taktika so lahko različna, le cilj je samo eden.
Postati sam človek najprvo, zavedati se človečanstva v pravem pomenu besede in «ako vplivati z lepo besedo in vzgledom na svoje sodelavce, je že ena pot, ki je za zelo počasna in spolzka. Predvsem jih je malo, ki bi se samo mogli pokazati kot liudje-delavci, na drugi strani pa naše delavstvo vse premalo misij in je veliko bolj odporno za ta način spoznavanja delavstva in njegovega poslanstva.
Mnogo bolj reelna in učinkovitejša je pot, po kateri stopamo mi, t. j. takojšnjega organiziranja. Logično, ako se hoče otroka naučiti pisati in citati, se ga mora poslati v šolo. Ako hočemo delavstvo naučiti spoznanja velike misije, ki ga čaka prej ali slej, moramo dobiti za njega edino odgovarjajočo šolo, t. j. strokovno organizacijo.
Strokovna organizacija mu na eni strani pridobiva in osigurava vsaj zasilne življenske pogoje, da je tako vsaj delno sproščen materijelnih skrbi, dostopnejši za izobrazbo, ki jo mu organizacija potom članskih sestankov, pre-davanj in res delavskega čtiva nudi. Na svojih članskih sestankih posluša referat sodelavca, vživlja se v njega, z njim poskusa misliti in nenadoma občuti, da ga vse to obdaja, da vse to doživlja iz dneva v dan, da je o vsemu temu že razmišljal, samo izraza ni zna! dati tem mislim. Tu pa vidi, da ta, ki mu to govori, je takisto delavec, tedaj poskuša tudi on, poseže v debato, sprva bolj strahoma, potem vedno sigurnejše; počasi se mu jasni v duši, iznesene misli se izkristalizirajo, spozna, da ni več osamljen trpin, da so okoli njega vsi ta.k.': v Sv?ii 'iteraturi čita, da jih je na milijone njemu enakih, da mislijo in delajo isto kot on in vera v vstajenje se jača, prenapolnjuje ga, nič več je ne more sam nositi, išče, komu bi jo še razodel, komu jo vcepil, da bi bila še iačja in čim preje zmagovita.
Žal pa, da vsled strašne krize, ki vlada po celem svetu, morajo strokovne organizacije trenutno stati samo v de-fenzivni fronti, da očuvajo minimalno eksistenčno možnost svojega članstva in da je za izobrazbo istega tako malo časa.
Vendar strokovni organizaciji vsled še vedno mnogo indiferentnežev ne uspe tudi to mnogokrat in ker članstvo ni še tako idejno prepojeno z organizacijo, po takih neuspehih zapušča svojo strokovno organizacijo.
Postrgati ta stari kvas, organizirati vse, kar še ni v naših vrstah, dati vero omahljivcem, poklicati nazaj izgubljene, izločiti pa absolutno ljuliko in plevel, je naša eminentna naloga.
Ko se to zgodi, tedaj bo proletarijat resnično doživel in praznoval vstajenje.
(»Delavec«, 25. marca.)
Proti redukcijam.
(USŽJ.)
V	zadnji številki smo objavili glavne vesti o izvršenih redukcijah v Ljubljanski železniški direkciji ter omenili, da glasom vesti iz Beograda groze še na-daljne redukcije. Takoj po 15. marcu pa je izšel »Službeni list Generalne1 direkcije«, v katerem je bila objavljena nadaljna odpoved službe še okoli 300 nastavljenemu v Ljubljanski direkciji, kar je seveda povzročilo velikansko razburjenje ne samo med prizadetimi, ki so dobili po več letili nastavitve tako neljubo velikonočno voščilo, marveč tudi, med vsemi nastavljene} sploh, ker se je doslej povsod smatralo, da je služba nastavljenca na železnici še kolikor toliko stalna.
V	teh težkih momentih je naš savez takoj napotil posebno deputacijo pod vodstvom s. Jernejčiča v Beograd, ki je imela nalog, da tako v parlamentu kot v senatu in v ministrstvu saobraćaja predloži potrebne spomenice v najvažnejših vprašanjih:
a)	ukinitve 5% odtegljaja od delavskih plač,
b)	ukinitve in takojšnje revizije redukcij in
c)	izplačila delavske diference.
Deputacija je bila na vseh merodajnih mestih sprejeta ter je predložila naše zahteve in zlasti obširen materijal o že izvršenih redukcijah, kjer se ni gledalo ne na gmotne, ne na družinske razmere prizadetih, marveč se je zlasti pri prometnem, oddelku ljubljanske direkcije, kateremu načeljuje sedaj g. Dcržič, reduciralo popolnoma mehanično kar po tabelah in to naravnost z amerikansko hitrico.
Deputacija je dobila na merodajnih mestih zagotovilo, da bo takoj postavljena posebna komisija, ki bo izdelala potrebna načela za izvrševanje redukcij, 'v kolikor se bodo na osnovi novega budžeta morale izvršiti.ter bo po. potrebi tudi na licu mesta izvršila potrebne revizije. Naša deputacija je bila v Beogradu sprejeta že dne 18. marca 1932.
Istočasno je dobila deputacija v Ministrstvu saobraćaja zagotovilo, da se bo stavil predlog, da se 5% odtegljaj od delavskih plač ukine.
Radi izplačila diference pa je dobila deputacija isto- izjavo, kot srno jo že objavili v zadnji številki »Ujedinjenega železničarja«.
Takoj po povratku deputacije iz Beograda je savez sklical v Delavsko zbornico sestanek reducirancev, ki pa ga je politična oblast iz razlogov javnega miru in red'a zabranila.
^Da se naredi vse nadaljne korake za zaščito, reducirancev, je savez za torek dne 22. marca 1932 organiziral posebno deputacijo h kr. banski upravi, da bi tudi bansko upravo zainteresiral za redukcijo železničarjev ter jo pridobil, da bi zastavila svoj upliv na merodajnih mestih, da se redukcija, ki zamore ime^-ti nedogledne posledice, omili, za one pa, ki bi kljub vsem intervencijam prišli začasno ob zaslužek, organizira primerna podporna akcija ob sodelovanju vseh javnih ustanov, železničarskih organizacij in osobja sploh.
,K^r vsebuje vloga naše principijelno stahsce k redukcijam ter predlog za rešitev tega važnega vprašanja, jo priobčujemo v celoti:
P. n.
Kr. Banska uprav.a Dravske banovine
L j u b 1 j a n a.
Podpisanemu savezu je čast imenom prizadetih reduciranih delavcev, dnevničarjev in nastavljencev ljubljanske železniške direkcije obrniti se na Kr. Bansko upravo s prošnjo, da bi posvetila vprašanju reduciranih železničarjev posebno pažnjo ter da bi
na vseh merodajnih mestih intervenirala za ukinitev teh redukcij odnosno za njih čim večje omiljenje ter dala inicijativo in podprla posebno podporno akcijo za reduci-rance.
V času po 7. marcu 1932 je ljubljanska I železniška direkcija in sicer v prvi vrsti : saobračajno-komercijclni oddelek začel iz-! vajati reduciranje osobja. Najpreje je bila I prepovedana služba s par izjemami skoraj j vsem začasnim delavcem, ki še niso imeli \ tri leta železniške službe ter se pri odpove-j dih ni oziralo na njih gmotno ali družinsko i stanje.
j Za tem je isti oddelek odpovedal službo j pretežni večini dnevničarjev — t. j. onim j železničarjem, ki so vršili službo nastav-• Ijencev, položili strokovne izpite in čakali j sedaj na nastavitev ter so bili z ozirom na j določbe novega delavskega pravilnika in ito-i vega zakona o državnem prometnem osobju i imenovani dnevničarjem in so tako izgubili I že vživano stalnost. Ako bi ne bili imenovani dnevničarjem, bi ostali stalni delavci in kot taki ne bi bili reducirani. Med prizadetimi j se nahajajo uslužbenci s po več otroci,
! uslužbenci z večletno, da celo 12 letno ne-i prekinjeno in dobro ocenjeno službo na že-! leznici.
I Med odpovedanimi se nahajajo tudi taki j delavci, ki so vsled gotove določbe delav-l skega pravilnika, ki je bil uveljavljen s 1. julijem 1933, izgubili že po' več let vživano stalnost, ker so prišli na železnico starejši od 33 let in so tako stari nad 40 let po večletni službi z družinami prepuščeni bedi.
Končno je direkcija koncem preteklega tedna dostavila postajam naloge o odpovedi službe tudi nastavljenemu osobju fn sicer vsem onim, ki so bili nastavljeni po 1. marcu 1930, pri mašinskem oddelku pa tudi onim j iz leta 1927. Za tc je sicer odrejeno, da bodo j v kolikor so prav dobro uporabni in oce-I njeni od g. načelnika, sprejeti nazaj v službo j kot fizični delavci z nizkimi dnevninami ter j je vsled tega njih položaj obupen, ker zgu-1 be vse beneficije, ki so si jih pridobili z nastavitvijo, zgube draginjske in rodbinske doklade, ostali bodo cel mesec brez vsa-ke^plače ter nimajo nikakega izgleda na bodočnost. Med prizadetimi so seveda uslužbenci z dolgotrajno službeno dobo, ki zro sedaj z obupom v bodočnost.
Iz priloge so razvidne razmere posamez-nih reducirancev.
Obračamo se na Kr. Bansko upravo, da bi intervenirala pri Direkciji državnih železnic v Ljubljani, kakor tudi pri Minstr-stvu saobraćaja v Beogradu, da bi se do sedaj izrečene redukcije sistirale in za enkrat za vse, ki so bili prizadeti, spremenile v brezplačni dopust. S tem bi železniška uprava do definitivne odločitve glede redukcij dosegla isti finančni efekt, osobju pa bi bilo osigurano vračunanie dosedanje službene dobe.
Istočasno prosimo, da bi Kr. Banska uprava izvedla nujno intervencijo, da se popravijo velike krivice pri prevedbi ter takoj zopet zaposli prizadeto osobje in sicer vse dnevničarje ter vse oženjene delavce in one, ki morajo skrbeti za onemogle starše. V kolikor je redukcija iz budžetskih razlogov neizogibna, naj bi se izvedla po sledečem pravcu:
a)	upokojilo naj bi se vse one nastav-Ijence, ki imajo po zakonu polna službena leta za pokojnino' in so marsikateri že zaprosili za upokojitev, na katero čakajo nad eno leto. Na njih izpraznjena mesta naj se ne sprejme novih, enako naj se ne sprejema, dokler ne bo stalež izednačen z budže-torn, novih na izpraznjena mesta vsled smrti ah odhoda k vojakom,
b)	odpovedala naj bi se služba vsem onim dnevničarjem, ki so že bili upokojeni, pa na to sprejeti nazaj v službo kot dnev-ničarji,
c)	odpovedala naj bi se služba po enemu — možu alt ženi — kjer sta oba v državni službi, ker bi kljub temu ostala družini cela placa enega uslužbenca.
V kolikor taka redukcija ne bi zadostovala, naj bi se pristopilo reduciranju onih samcev, ki imajo svoja posestva, odnosno kjer imajo njih starši večja posestva in drže doma posle. Ce bi se take samce poslalo na brezplačen dopust, bi imeli vsaj delno preskrbo in zaposlitev doma ter ne bi povečali že itak velikega kadra brezposelnih. Poleg tega pa naj bi se pozvalo osobje, ki ima že pogoje za upokojitev, da naj prosi za upokojitev.
Na tak način izvedena redukcija; bi dosegla v glavnem isti finančni efekt, zaščiteni pa bi bili vsi socialno šibki ter v prvi vrsti vsi družinski očetje.
Podčrtavamo, da se je pri sedanji redukciji odpovedalo službo celo takim uslužbencem, ki so se pri' izvrševanju službe ponesrečili, so pa kljub svojim poškodbam še lahko vršili železniško službo, danes pa
nekateri po 10 letni službi s pohabljenimi i udi pač ne bodo- mogli nikjer dobiti zapo-i slitve. Prosimo še Vaše posebne interven-; cije, da bi se te odpovedi anulirale.
Vse one pa, ki so bili že nastavljeni; naj se ne vrže nazaj v kategorijo delavcev, marveč jih obdrži kot uslužbence z letno plačo1.
Razmerje reducirancev do raznih podpornih društev.
Kakor je kr. banski upravi znano, so železničarji v pretežnem številu včlanjeni v železničarskih podpornih društvih (Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru, Ljubljanskem železničarskem podpornem društvu itd.), kjer plačujejo za se in žene članarine mesečno po Ö Din, !2.50 Din, da dobe v slučaju smrti posmrtno podporo. Vsa ta društva sicer predvidevajo, da zamorejo nadaljevati članstvo tudi v slučaju prestanka službe, akoi redno plačujejo mesečne prispevke, - drugače pa izgube vse članske ugodnosti. Jasno je, da kot reduciranci brez vsakega zaslužka članskih prispevkov ne bodo mogli plačati in bodo izgubili vse pravice. Kr. banska uprava je n. pr. pri Mariborskem podpornem društvu postavila komisa-rijat ter prosimo, da bi banska uprava vplivala pri vod'stvih podpornih društev, da reduciranih železničarjev ne črtajo iz staleža, marveč jih vodijo do zopetne zaposlitve v evidenci kot brezposelne, da ne izgube članskih pravic.
Enako so ti železničarji včlanjeni v velikem številu v Nabavljalni zadrugi uslužbencev državnih železnic, ki jim koncem meseca odtegne zneske za živila. Tako ostanejo sedaj na1 cesti brez vsakih prejemkov in sigurno ne bodo nikjer dobili živila na kredit, ker jih bo vsak trgovec napotil tja, kjer so jemaii živila za čas zaposlitve. Prosimo, da bi se pri Nabavljalni zadrugi doseglo, da zadruga vsem tem še nadalje kreditira živila, za katere naj bi zneske odtegnila v več mesečnih obrokih po njihovi zopetni zaposlitvi.
V	koliko pa bi bila redukcija kljub vsem intervencijam izvedena, pa prosimo kr. bansko upravo, da bi dala inicijativo za takojšnjo ustanovitev »Podpornega sklada za reducirane železničarje«, v katerega prosimo, da bi prispevala Banska uprava primeren znesek ter dosegla tudi pri železniški upravi kot delodajalcu ter pri Delavski zbornici in gotovih mestnih občinah prispevke. Ta fond naj bi upravljal poseben odbor, v katerem bi bili poleg zastopnikov navedenih ustanov tudi zastopniki železničarskih strokovnih organizacij, ki bi pozvale tudi vse osobje na podporno akcijo. Iz tega fonda naj bi se dajale podpore reduciranim železničarjem za čas njihove brezposelnosti.
Vsem reduciranim pa naj se da zagotovilo, da bodo prvenstveno zaposleni na železnici z vračunanjem dosedanje službene dobe in z garancijo že vživanih pravic.
V	nadi, da bo Kr. Banska uprava podprla težnje reduciranih železničarjev, beležimo
z odličnim spoštovanjem
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije.
Na banski upravi je bila deputacija zelo prijazno sprejeta ter ji je g. načelnik dr. Stare pojasnil težak položaj, ki je nastal vsled v vedno večjem obsegu se vršečih redukcij in je zagotovil deputaciji, da bo banska uprava na v poštev prihajajočih mestih priporočala težnje prizadetih železničarjev.
Lnako bo po najboljših močeh podprla podporno akcijo, podčrtava pa istočasno, da so železničarji v prvi vrsti navezani na lastno samopomoč.
Še isti dan je posebna deputacija reducirancev iz vseh večjih železniških postaj bila sprejeta pri g. direktorju dr. Borko-tu ter mu je predložila sledečo spomenico:
Spoštovani gospod direktor!
V	imenu reduciranih železničarjev ljubljanske železniške direkcije se obračamo do Vas, gospod direktor, s prošnjo za odpo-moč in rešitev družin reduciranih iz obupnega položaja ter za rešitev vseh reducirancev, ki so bili navezani s svojimi družb nami vred edino le na oni zaslužek, ki jim ga je dala državna prometna ustanova.
Kakor Vam je gotovo znano, je izvršil saobraćajni oddelek doslej velike redukcije neoziraje se na gmotno stanje ali družinsko stanje ali službeno dobo prizadetih. Reducirani smo bili v prvi vrsti pretežna večina začasnih delavcev, nadalje dnevničarji, reducirani smo bili tudi taki, ki smo v službi pretrpeli nezgodo ter imamo delno pohabljene ude, reducirani smo bili, ki smo prišli na železnico stairejši od 33 let neoziraje se,
koliko let že služimo na železnici. Današnje Službene novine pa objavljajo odpust iz službe skoraj SCO- nastavljencev sam» iz ljubljanske železniške direkcije ter se nahajajo med njimi ljudje, ki so prebili na železnici cela desetletja, ljudje, ki SO' si po nastavitvi ustvarili svoj dom in sedaj ne vedo, kaj bi počeli.
Prosimo Vas, gospod direktor, da bi poskusili preprečiti ta največji udarec, ki je doslej zadel železničarje, da bi se odpust teh 300 uslužbencev anuliral in da bi še nadalje ostali kot nastavljena v staležu.
Nadalje Vas prosimo, gospod direktor, da bi dosegli pri Ministarstvu saobraćaja, da bi se doslej izrečene redukcije delavcev in dnevničarjev spremenile v »brezplačni dopust« ter na ta način osiguralo prizadetim nadaljevanje članstva v penzijskem fondu ter bolniški blagajni.
Apeliramo na Vas, gospod direktor, ki gotovo razumete obup družinskih očetov in bedo malih nepreskrbljenih otrok, ki ne vedo od kod bodo dobili sedaj kruha, da bi ukrenili vse korake, da se prekliče redukcija vseh družinskih očetov in tako reši družine poginai.
Prosimo Vas, gospod direktdr, da bi odredili zopetno zaposlitev dnevničarjev, ki so prišli sedaj ob kruh le vsled tega, ker so vršili službo eksekutivnih nastavljencev, polagali predpisane strokovne izpite. Ce bi ostali pri fizičnem delu v skladiščih, bi bili že davno stalni odnosno ne bi izgubili stalnosti in bi tako obdržali kruh na železnici.
Prosimo Vas, gospod direktor, da bi odredili, da se prekliče odpust iz službe onih, ki so se v službi ponesrečili in kot pohabljenci ne morejo dobiti nikjer zaposlitve, ker je za dela na razpolago' velik kader zdravih brezposelnih.
Prosimo Vas, da bi se redukcija izvedla nai ta' način, da bi se upokojilo one nastav-Ijence, ki imajo polna službena leta in so za upokojitev že zaprosili, da bi se reduciralo one dnevničarje, ki so že bili upokojeni. Enako ne bi tako težko zadela redukcija onih družin, kjer sta v državni službi oče in mati, alko bi se reduciralo enega od obeh, ker bi še ostal kruh za celo družino.
Ne bi zadelo tako težko, ako bi se poslalo na brezplačni dopust take mlajše uslužbence, ki imajoi doma posestva, odnosno kateri stariši imajo večja posestva ter drže doma posle.
Obračamo se do Vas, gospod direktor, v trdnem zaupanju, da bodete ukrenili vse potrebno, da se nas reši in zagotovi vsaj mali košček kruha nam in družinam.
Istočasno prosimo V?„šega posredovanja za vse one, ki bi jih kljub Vašim intervencijam zadel brezplačen dopust, pri železničarskih podpornih društvih, da jih ta ne bi črtala iz staleža za čas brezposelnosti, marveč vodila v evidenci kot brezposelne, ki bodo po zaposlitvi zopet nadaljevali članstvo.
Dosti nas je članov Nabavljalne zadruge ter Vas prosimo, da bi pri zadrugi dosegli, da nam še nadalje kreditira živila, ki bi jih odplačali v več mesečnih obrokih po naši zopetni zaposlitvi.
Končno se obračamo do Vas, gospod direktor, s prošnjo za vse one, ki bi morali ostati za enkrat izven železniške službe na brezplačnem dopustu, da se jim zasigura prvenstveno zaposlitev na železnici z vra-čunanjem dosedanje službene dobe in že vživanih pravic.
Istočasno pa se obračamo do \as, gospod direktor s prošnjo, da bi se za vse, ki bodo ostali brez kruha, ustanovil podporni sklad, v katerega naj bi prispevala Kr. Banska uprava, železniška uprava, Delavska zbornica, prizadete_občine ter strokovne organizacije železničarjev, ki naj bi pozvale vse železničarje, da priskočijo reduciranim na pomoč. Ta fond naj bi upravljal posebni odbor iz zastopnikov vseh onih, ki bi v ta fond prispevali. Na ta način bi se vsaj za prvo silo odvrnilo naijvečjo bedo iz delavskih družin.
G. direktor je deputaciji v nad polurnem referatu raztolmačil nastali težki položaj Vsled redukcij budžetskih kreditov ter je dal deputaciji nado, da se bo ukrenilo vse, da se redukcije čim najbolj omili in prepreči sleherna krivica pri redukcijah. Zagotovil je, da bodo nastavljene!, ki jim je sicer odpovedana služba, ostali še nadalje v železniški službi, če ne drugače, pa kot delavci. Končno je deputaciji izjavil, da se bo izvršila revizija redukcij pri saobra-čajnem odelenju. Zaradi Nabavljalne zadruge pa on ne more vplivati, ker je popolnoma autonomna institucija.
❖
V zaščito pravic event. reduciranih železničarjev pri pogrebnih društvih je naš Savez naslovil na podporna železničarska društva sledečo vlogo:
Podpisanemu savezu je čast obrnib se do upravnega odbora Podpornega društva s prošnjo, da bi upravni odbor nujno izdal odlok za reducirane železničarje-člane društva, ki sedaj, dokler bodo na cesti brez službe, ne bodo mogli plačevati rednih prispevkov za podporno društvo. Pretežna večina njih bo itak zopet sukcesivno sprejeta nazaj v službo ter prosimo vsled tega, da bi upravni odbor sklenil, da se tem redu-cirancem sistira plačevanje članarine za čas njih brezposelnosti do zopetne zaposlitve In da bodo po zopetni zaposlitvi lahko zopet nadaljevali članstvo. Da so bili ta čas nezaposleni, bodo dokazali s potrdili službenih načelnikov, odnosno pristojnih občin.
Prosimo, da bi se sklep društva objavil
v strokovnih listih in s posebno okrožnico, da bodo reducirane! o njem čimprejc obveščeni.
V	nadi, da bo upravni odbor uvidel težek položaj reducirancev in jim šel v bedi na roko, beležimo
z odličnim spoštovanjem
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije.
Enako je naš savez dal inicijativo za ustvaritev enotne podporne akcije za vse prizadeto osobje brez razlike organizacij, da bi se podprlo družine reducirancev v bedi ter je s svojo vlogo z dne 22. marca apeliral na g. direktorja v sledečem smislu:
Spoštovani gospod direktor!
Z ozirom na tekom meseca marca izvršene večje redukcije delavcev, dnevničar-jev in tudi nastaivljencev v območju saobra-čajno-komercijelnega odelenj» je podpisanemu savezu čast zaprositi Vas, gospod direktor, da bi blagovolili sklicati sestanek zastopnikov vseh obstoječih železničarskih organizacij, ki naj bi razpravljal o ustanovitvi posebnega »podpornega fonda za podpiranje reduciranih železničarjev«.
Podpisani savez se je že obrnil do^ Kr. Banske uprave dravske banovine s prošnjo, da bi tudi Banska uprava sodelovala pri tej podporni akciji ter je g. zastopnik bana, ki je danes sprejel deputacijo našega saveza, izjavil, da bo Banska uprava podpirala vsako inicijativo za podporno akcijo.
Enako' bi bilo umestno, da bi se za to podporno akcijo angažiralo tudi prizadete občinske uprave ter Delavsko zbornico, da bi iz svojih proračunov votirale gotove zneske za najnujnejšo pomoč brezposelnim.
Naš savez, kakor sigurno tudi druge organizacije, je že uvedel akcijo za prvo pomoč lastnim članom, vendar bi bilo umestno pritegniti k tej podporni akciji vse železničarje brez razlike pripadnosti ene ali druge organizacije ter naj bi to podporno akcijo vodil poseben odbor, v katerem naj bi bili zastopniki vseh onih institucij, ki bi za podporno akcijo prispevali.
Istočasno prosimo, da bi direkcija državnih železnic v Ljubljani predložila potom Ministarstva saobraćaja nujen predlog, da priskoči reducirancem v pomoč tudi državna uprava in votira za podpiranje brezposelnih primeren denarni znesek, kakor se zahteva sedaj od privatnih tvornic, ki zapirajo obrate.
V	pričakovanju blagohotne nujne rešitve beležimo
z odličnim spoštovanjem
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije.
Par dni za tem, in sicer na Veliki petek, ko bi imel priti v Ljubljano gosp. generalni direktor, inž. Šreplovič in generalni inšpektor g. Blagojevič, je naš savez organiziral še ponovno intervencijo reducirancev, katero je predstavil na merodajnih mestih g. poslanec Pavlič, ki je tako g. direktorju, kakor gg. načelnikom saobračajnega in mašinske-ga oddelka raztolmačil težek položaj in stavil konkretne predloge za blago-’ hotno rešitev redukcij, da bi se obvarovalo družine najnižjih pred poginom. Konkretno je deputacija predlagala:
Kje je treba takoj popraviti redukcijo?
1.	) Pri vseh 30 strokovnikih-zvaničnikih v kurilnicah, ki imajo že vsi po 10 in več let službe, so že vsi po 4 do 5 let nastavljeni ter je pretežna večina pri nastavitvi izgubila na prejemkih. Imeli so velike izdatke za dokumente, za šolanje. Ako je sedaj za nje na razpolago kredit na delavskih partijah, naj se sklene takoj predlagati potreben virman iz tega kredita na partijo za nastav-ijenske plače in se tako zasigura, da ostanejo v kategoriji nastavljencev.
2.	) Pri vseh 260 nastavljencih voznega odelenja, ki imajo nekateri tudi po 15 in več let službe. Tudi pri njih govore za popravo redukcije isti razlogi kot zgoraj in naj se enako predlaga virman iz kredita za delavske plače na kredit nastavljencev.
Kapitalistična morala.
Beograjka »Politika« je prinesla dne
1.	t. m. članek iz »Lidovih Novin« o življenju kapitalističnih beguncev v Švici.
Članek se glasi:
»Tudi današnji gosti Švice so begunci. Toda niso begunci carizma ali boljševizma, temveč begunci kapitalizma.
To so Nemci, Avstrijci, Madžari, ki so rešili svoje premoženje v Švicoj To so ljudje, o katerih smo lansko leto čitali, da so svoje imetje poskrili v inozemstvo zaradi visokih davkov v Nemčiji in zaradi avstrijskih in madžarskih odredb o devizah. Takoj so zapustili svoj dom, odrekli se družabnim vezam, odpovedali v bankah svoje račune, izpraznili predale, pobrali ves denar in vrednostne papirje in okraske ter pri-begli v Švico’. Za marke, šilinge in pen-ge, ki so jih privlekli na kilograme, kupujejo švicarske franke in dolarje, posebno dolarje. Ne kupujejo bankovcev,
V	kolikor bi oni znesek, ki ga sedaj namerava železniška uprava potrošiti za teh 290 nastavljencev, ki jih bo uvrstila v sta^ lež delavcev, ne zadostoval za celo leto, naj uprava doseže prihranek z upokojitvami dosluženih nastavljencev, dnevničarjev, ki so že bili upokojeni in s tem, da tekom budžetnega leta ne bo zasedala praznih mest vse dotlej, dokler ne bo za teh 290 nastavljencev na razpolago zadosten kredit za celo budžetno leto.
Kaj se da ukreniti pri dnevničarjih in delavcih?
Pri dnevničarjih je podčrtati, da ne bi bili reducirani, ako bi ostali kot fizični delavci, ker bi bili že davno stalni. Najmanj, kar bi morala uprava upoštevati, je:
a)	da prekliče redukcijo vseh onih dnev-niičarjev, ki so že vživali stalnost kot delavci po odredbah delavskega pravilnika, t. j., ki imajo nad tri leta železniške službe;
b)	da prekliče redukcijo vseh oženjenih dnevničarjev.
Isto naj velja za oženjene delavce in za one slučaje, kjer sta bila doslej reducirana dva iz ene in iste družine. Tam nai se redukcija vsaj enega prekliče.
Kako naj se potem izvrši redukcija?
V	kolikor je redukcija iz budžetmh razlogov potrebna, naj se reducira točno po službenih letih, in sicer le samce, ki nimajo skrbeti za družine alt nepreskrbljene starše. Pri tej redukciji pa naj se upošteva premoženjske razmere, ker bodo oni, ki imajo posestva, lažje čakali na službo. Reduci-rance naj se v tem slučaju pošlje na brezplačni dopust, ker je sigurno, da bodo tekom leta zopet potrebni železniški upravi za dopolnitev izpraznjenih mest.
Za ljudi, ki bodo na brezplačnem dopu-pustu, naj se organizira podporna akcija, iz katere bi se vsem prizadetim plačevala članarina za bolniški fond ter dajale, v kolikor bi sredstva še dopuščala, podpore za prehrano.
Žal tudi ta intervecija ni dosegla popolnega uspeha, ker so se merodajni faktorji postavili na stališče, da se teh
Vtisku, da je šlo pri zgoraj omenjeni skupščini, ki se je vršila dne 20. in 21. marca t. 1. v dvorani zveze nabavljal-nih zadrug v Beogradu, zgolj za več ali manj neprijetno formalnost, se najbrže nihče izmed gg. delegatov, ki je tej skupščini prisostvoval, ni mogel ubraniti. O naših delegatih bi bilo glede tega vtiska danes nesmiselno- dvomiti. Gre zgolj za to, da naši delegati vsako leto znova poudarijo našo zahtevo po popolni samoupravi bolniškega fonda, ki bo moral nekoč izločiti delodajalca kot nadzorni organ, kajti le tako si je mogoče misliti resnično samoupravo bolniškega fonda. Dokler pa bo- delodajalec — v tem primeru Ministrstvo za promet — hkratu nadzorstveni organ fonda, dotlej so vse besede o kakšni samoupravi samo pesek v oči neukim. Nekateri gg. radi zamenjujejo pojem države s pojmom državne prometne ustanove. Mislimo, da se s pojmom »države« uganja med železničarji v mnogoterih primerih prav bedasta demagogija. Vselej se takšna demagogija ne obnese. To so imeli gg. delegati na pretekli skupščini priložnost spoznati. Potrebno je le, na vsako tako demagogijo brezobzirno reagirati in vsa demagogija se zruši v nič. Podobno bomo odslej naprej tudi pri nas zahtevali. Loči najprej državo od raznih pridobitnih državnih podjetij! Drugič: Ne priznavaj nobenemu pridobitnemu podjetju
ker se jim ne zde dosti varni, temveč zlati denar po 20 dolarjev z velikim ameriškim orlom', ki se dobijo v vrečicah po 50 komadov. Zlato, vrednostne papirje in nakit spravljajo potem v jeklenih shrambah bank, kjer so begunci srednjeevropskega kapitalizma najeli za sebe jeklene omarice. Tu leži skrito zlato, potegnjeno iz naravnega prometa, neplodno in mrzlo, medtem ko stoje v evropskih deželah topilnice, ko vozijo prazni vagoni in ko milijoni stradajo 'zaradi pomanjkanja denarja.
Jeklene kleti švicarskih bank so natrpane z zlatomi pobeglega kapitala. Švicarski denarni trg je tako nasičen, da banke ne sprejemajo vlog od vlagateljev, ki ne stanujejo v Švici; namesto da plačujejo obresti, zahtevajo pristojbino za zavarovanje. Od Švicarjev sprejemajo vloge samo do 20.000 frankov na glavo in plačajo približno 3 odst. obresti. — Banke obrestujejo te vloge iz dohodkov drugih poslov, ker denarja ne morejo naložiti. Obresti plačujejo zato, da se ljudje ne odvadijo hraniti. Na tekoče račune sploh ne plačujejo obresti.
virmanov ne da izvesti in da je uvajanje brezplačnega dopusta nemogoče, ker za to ne postoje zakonski predpisi.
Deputacija je dobila le izjavo, da se je položaj glede redukcij nekoliko izboljšal in da se bo pri reviziji, ki bo do 1. aprila izvršena, definitivno rešilo, katero osobje se pridrži nazaj v službi.
#
Napori našega saveza, ki je v teh težkih časih delal dan in noč, niso bili kronani ravno z velikim uspehom. Ugotoviti moremo, da smo podvzeli prav vse korake, da na direkciji sami privedemo vprašanje redukcij do najboljše rešitve, kar se žal ni povsem posrečilo.
Da podvzamemo- vse, kar nam je danes na razpolago, smo se obrnili še do gg. poslancev, ki so nam obljubili, da bodo vložili v parlamentu posebno vprašanje radi redukcij na g. ministra saobraćaja ter predlagali, da se izvede:
1.	) prenos kredita na kredit za na-stavljence in s tem osigura, da ostanejo vsi nastavljene! na svojih položajih;
2.	) revizija redukcij dnevničarjev in oženjenih delavcev;
3.	) sprememba odloka o odpustili iz službe v brezplačni dopust.
❖
Železničarji pa naj se v teh težkih časih ponovno prepričajo-, kako potrebna je močna, enotna in neodvisna organizacija, ker v težkih časih je delavec navezan le na samopomoč in samoobrambo. V tako odločilnih trenotkih pa bo zamogel delavec imeti uspeh le, ako bo nastopal v strnjenih vrstah in z združenimi silami.
Zato vsi v organizacijo!
več nego kateremukoli pridobitnemu podjetju. Delodajalec je vedno in povsod le delodajalec! O tem nam še danes dovolj zgovorno- govori znani Jankovičev plakat, ki nam je ob podržavljenju južnih železničarjev obljubljal nebesa na zemlji. Zakaj bi morali baš delojemalci državnih pridobitnih podjetij zadovoljevati se z dejstvi, ki drugih delojemalcev — ne zadovoljujejo? Uprav nasprotno! Naše zahteve morajo- stremeti po tem, da postanejo vprav državna pridobitna podjetja — vzorna podjetja tudi za privatnike! Seveda poskušamo zaman doumeti, kako je mogoče zagovarjati nadzorstvo delodajalca nad fondom! Tega nam- do danes ni še nihče pojasnil — tega nam zadovoljivo nihče pojasniti ne more, če hoče biti res iskren! Potrebno je, da gre. slehrni naš član med železničarje, potrebno je, da tudi tistim, ki ne vedo, zakaj se naš boj bije, pojasnijo vsebino boja! Tudi med naše nečlane, tudi med člane drugih organizacij je treba iti, da bodo naposled vse organizacije prisiljene sprejeti v svoj program.: popolno samoupravo bolniškega fonda, popolno izločenje vsake nadzorstvene ingerence delodajalca. — Delodajalcu ne smemo, če imamo res kaj ponosa kot delojemalci, če umemo res varovati naše interese, priznati nobenih večjih bonitet, nobenih večjih pravic, nego jih uživamo mi sami kot delojemalci! Enake dolžnosti, enake pravice
Kontrola je zelo stroga. Vložne knjižice brez imena in naslova se ne izdajajo, omožene ženske morajo navesti svoja dekliška imena, da bi ne mogle denarja vlagati na dva imena.
Švicarska zvezna -vlada se napram beguncem kapitalizma obnaša vljudno, toda zelo hladno. Denar lahko trošijo, ali ne strtejo ga pa pridobivati. Noben inozem-ec se ne sme naseliti v Švici in tam vršiti direktno svoje trgovske posle.«
Iz tega poročila kapitalistična morala izžareva v veliki svetlobi. Tukaj vidimo kapitalistično- ogledalo, ki pomeni nesreče ža narode in države, posebno pa za delovno ljudstvo. Tako postopanje kapitalistov je veleizdajalsko in bi se moralo povsod najstrožje kaznovati. Kdor ne zaupa lastni državi, ne more in ne sme zahtevati od nje varstva, še manj pa kakega priznanja.
Kakor se vidi, kapitalistična morala ne pozna domoljubja in ne ljubezni do lastnega ljudstva. Nje geslo je: Dobiček — požeruštvo.
Ciiawiia skyplcina foolttiilcega fonda
¥ Beogradis.
— kakor pri drugih bolniških inštituci-jah. Govorite povsod o tem — to je naše življenjsko vprašanje!
❖
Skupščine se je udeležilo 46 delegatov. Kljub vsestranski ostri kritiki dela centralnega upravnega odbora in centralne uprave, je skupščina proti glasovom sarajevskih delegatov, odglasovala običajen absolutorij staremu odboru. — Sarajevski delegati so letos očitali centralnemu upravnemu odboru, da sklepni računi za 1. 1926—27, 1927—28, 1928— 29 itd. niso pravilno sestavljeni, da bi ta način sestavljanja mogel imeti materijalne in sodnijske (»sudske«) posledice za fond. Šlo je v prvi vrsti zaradi tistih 36 milijonov dinarjev, ki jih prometna ustanova dolguje fondu (e, če bi bil fond pod nadzorstvom Ministrstva socialne politike, bi danes teh prepirov ne bilo!) in ki niso v bilanci nikjer vpisani. Zaradi tega je nastala na občnem zboru prava burja. CUO nikakor ni hotel pristati na to, da bi se ta dolg v bilanci vpisal (g. Deržič — kaj pravite na to?). Sarajevčani so pri tem vztrajali in skupščina je naposled dala staremu odboru absolutorij z nalogom, da mora vse skupne račune na novo predložiti čez eno leto skupščini v odobrenje.
Pri razpravi o proračunu so naši delegati zopet poudarili staro, že tolikokrat poudarjeno načelo, da je budžetiranje v bolniških fondih nesmiselno, da je potrebno s tem enkrat prenehati! — Čudno je, da se hi letos temu nihče več smejal! Nasprotno, isto tezo so letos na usta g. ing. Ribiča zagovarjali zagrebški delegati. Počasi se vendarle svita! Seveda je treba iti s stališča, da ni najboljše tisto, kar imamo, marveč tisto, česar še nimamo, pa utegnemo.vendarle izbojevati si!
Naši delegati so tudi izjavili, da se bodo s proračunom za ljubljansko oblastno upravo težko krile potrebe naše uprave. Najbolj žalostno, kar smo morali na tej skupščini venomer poslušati, pa je naslednje: delegatje sarajevske, deloma subotiške in deloma beograjske uprave so nam nenehoma očitali, da ljubljanska oblastna uprava požre več, nego ji gre, da tako rekoč živimo na stroške drugih, južnih oblastnih uprav. To se je ves dan ponavljalo. Tako, da smo se morali vedno znova vprašati: ali nas teh mučnih, nebratskih, malo ali nič jugoslovanskih očitkov, ne bo rešila edinole resnična samouprava? Ali ni baš ljubljanska uprava tista, v katere vitalnem interesu je najširša finančna samouprava?' Vsakdo naj s svojimi dohodki gospodari, pa bodo vsi očitki odpadli! To so sicer naši delegatje povedali, a Sarajevčani so venomer gonili svoje...
I ako so naši delegati zapustili to skupščino z eno — nič bog ve koliko razveseljivo — spoznanje bogatejši.
V prvi vrsti, naši zobje jim ne dajo spati. Kakor da se bojijo naših zdravih zob. Ljubljančani se niso n. pr. nad dejstvom., da se v Bosni in Hercegovini rodi dvakrat toliko otrok kakor pri nas, nič razburjali. Če ima fond dovolj za babičino pomoč in dečjo opremo — koga v Ljubljani sme to vraga brigati? Če Pa naš železničar potroši več za zobe. nego za porajanje novih udov človeške družbe, katerih bodočnost ne more biti, sodeč po sedanjem razvoju, bog ve kako rožnata, koga v Sarajevu sme to brigati? Da, nekaj drugega bi bilo, če bi mi trošili njihov denar, a dokler trosimo
naš denar, je nebratsko in umazano _____
očitati nam tiste naše pare, ki jih trosimo za popravilo zob.
Nič ne de!
„ , Naše članstvo danes ve, kaj ima pričakovati od tako zvanih skupnih akcij železničarstva___
Nam je to moramo po tej žalostni skušnji zopet poudariti jn poudariti s Polno zavestjo odgovornosti! _ Ljubša skupnost z vsem ostalim! delavstvom Preko kitajskih zidov železničarske kaste, nego skupnost s temi ljudmi, ki ne Korejo mirno prenesti, da pojemo ne-moteni naš grižljaj kruha! Nikdar nismo mli takšni — grajali smo celo Centralni upravni odbor, zakaj ni z domom na Avali že začel... a oni so z obema rokama glasovali proti depandanci na Golniku. V vsem tistem govorjenju in re-\anju proti nam je bilo toliko sovraštva, da se nam je moralo storiti — 'Pako... Počasi tonejo poslednji ideali...
Krivda pa ni naša!
Za vso bodočnost pa vse skupne akcije s temi ljudmi odločno odklanjamo!
❖
Volitve Centralnega upravnega, nadzornega odbora in porotniškega sodišča so odkrile drugo plat —• razmer.
Bili sta dve listi, ki sta se bili za oblast v bolniškem fondu.
Našim delegatom je bilo pač irelevantno, katera lista zmaga. Poudariti je treba le, da se nam ne zdi bog ve kako kavalirsko, hoditi okrog naših delegatov, naj glasujejo za prvo ali za drugo listo ... Kaj nas interesirajo njihovi spori? Če sami med seboj ne morejo opraviti, naj jih mar mi rešujemo? Pravilno je rekel neki naš delegat:
»V Beogradu potrebujete samo Ujedinjeni savez železničarjev — pa boste kmalu vedeli, za koga morate glasovati ...«
Gospod se je samo nasmehnil ter odšel.
Kdo je zmagal, je težko povedati, ker je sploh težko povedati, kdo se je s kom boril.
Naj naposled preidemo še k predlogom:
Od ljubljanskih predlogov so bili odklonjeni naslednji predlogi:
1.	Predlog za spremembo uredbe in pravilnika. (Za predlog je glasovalo 6 delegatov.)
2.	Izplačilo 70%ov hranarine za vse dni v mesecu. (Za predlog so glasovali ljubljanski in zagrebški delegati.)
3.	Spopolnitev § 56 naredbe. (Za predlog so glasovali ljubljanski in zagrebški delegati.)
4.	Dnevnice članom central, upravnega odbora in članom oblastnih upravnih odborov. (Za predlog so glasovali samo ljubljanski delegati.)
5.	Fakultativno članstvo upokojenih delavcev in vdov po uslužbencih in delavcih ter miloščinarjev. (Za ta predlog so glasovali samo ljubljanski delegati.)
Od ljubljanskih predlogov so bili sprejeti naslednji predlogi:
1.	Prejemki za čas ambulantnega zdravljenja.
2.	Plačilo stroškov za prevoz zdravnikov. (Ta predlog je bil sprejet tako, da bo centralna uprava b. f. izdala primerno tolmačenje1.)
3.	Sanatorij za tuberkulozne (depan-danca na Golniku). (Proti temu predlogu so vehementno glasovali le Sarajevčani.)
Kaj bo z degradiranimi strokovniki?
Pri redukciji so bili najbolj težko prizadeti strokovniki v kurilnicah, katere se je enostavno uvrstilo nazaj v kategorijo profesionistov. Prizadetih je 30 strokovnikov, ki so bili zvaničniki I. in II. kategorije ter vsi nastavljeni že leta 1927, torej so že peto leto v staležu na-stavljencev. Povodom nastavitve so leta 1927 skozi 6 mesecev dobivali plačo le kot dnevničarji ter so izgubili mesečno na prejemkih po 500 Din in tudi več. Imeli so velike izdatke za dokumente, šolanje in izgubili vse čezurno delo in sedaj po petih letih pa se jih zopet uvrsti nazaj v stalež profesionistov. Na drugem mestu smo že omenili, kako se' da vsem prizadetim še nadalje osigurati nastav-Ijenost, ako se preneso krediti ter upamo, da bo šel mašinski oddelek prizadetemu osobju na roko. Ako se hoče kategorijo strokovnikov (nastavljenih profesionistov) odpraviti, potem naj se pač sklene, da se ne bo več nastavljalo novih in bo kategorija z upokojitvami tekom gotove dobe let popolnoma izginila.
Če pa uprava osobju ne bo šla na roko, nastopi vprašanje, kakšne prejemke se bo temu osobju zagarantiralo. Na vsak način se jih ne sme zapostaviti na-pram njihovim kolegom, da bi se jim določilo manjše plače ter se jim mora zagarantirati najmanj ono plačo, ki so jo imeli pred nastavitvijo in ki bi joi, ako bi ostali v staležu profesionistov, obdržali tudi pri prevedbi na novi delavski pravilnik.
Enako bo morala uprava skleniti, da se jim leta, ki so1 jih prebili v staležu kot nastavljena, avtomatično zaračunajo v delavski penzijski fond brez vsakih doplačil, ker so jim bila ta leta že vračunana za nastavljenski penzijski fond in so za ta fond za rodbine tudi plačevali svoje prispevke.
4.	Zopetna uvedba čl. 87 »Pravilnika za lekarsku službu«.
5.	Telovadbo, ki jo predpišejo zdravniki, je smatrati za zdravljenje.
6.	Hranarina in novčana pomoč naj se izplačuje interemistično. (Upati je, da se bo naposled ta predlog realiziral!)
Kredit za analizo zdravil.
Nekateri predlogi, t. j. »Zdravljenje ponesrečenih v službi v bolnicah« in »Babičina pomoč tudi za mrtvo-rojeno dete« iz bog ve kakšnih razlogov, sploh niso bili predloženi skupščini.
V kaosu in morju predlogov, v nedisciplini delegatov, je bilo nemogoče konstatirati, zakaj nista bila ta predloga predložena skupščini.
Sploh ni mogoče trditi, da bi se bila skupščina v splošnem kdo ve kako vzorno obnašala.
Izmed ostalih sprejetih predlogov bi bilo opozoriti na naslednje važnejše:
1.	Za dom v Kaštelu Lukšiču se odobri kredit 200.000 Din.
2.	Za vodovod domu v Banji Kavi-ijači se odobri kredit 250.000 Din.
3.	Za razširjenje doma v Vrnjački Banji se odobri kredit 1,000.000 Din.
4.	Odobri se 24,000.000 Din za zidanje sanatorija za tuberkulozne na Avali.
5.	Odobri se 4,000.000 Din za zidanje železničarske bolnišnice v Beogradu.
6.	Člani bol. fonda plačajo za zdravljenje svojih rodbinskih članov v sanatorijih takole:
10 Din na dan, kadar znašajo skupni redni prejemki člana b. f. do 2000 Din na mesec;
20 Din na dan, kadar znašajo skupni redni prejemki člana b. f. od 2001 do 3000 Din na mesec in
30 Din na dan, kadar znašajo skupni redni prejemki člana b. f. nad 3000 Din na mesec.
*
Zopet je ena glavna skupščina boln. fonda za nami. Neuspeli giede principi-elnega vprašanja (ureditev nadzora nad b. f.) nas ne straši. Gladka zmaga sploh ni — uspeh, je dar na krožniku. Mi pa vemo, da delodajalci niso nosili in ne bodo nosili delojemalcem darov na krožniku...
Še se bomo borili. O končnem uspehu ne dvomimo niti za trenotek.
Borili se bomo, zakaj mi vemo — kljub grožnjam in »velikim« besedam, da pomeni boj za resnično samoupravo bolniškega fonda.	—jo.
Na vsak način pa bi bila obojestransko najboljša rešitev, da bi se degradacijo strokovnikov anuliralo in se jih obdržalo še nadalje kot zvaničnike. Uprava bo imela za nje kot delavce izdatka približno 450.000 Din letno. Ako jih obdrži v staležu kot nastavljence, pa bo rabila za celo leto okroglo 560.000 Din, torej i 10.000 Din več, na drugi strani pa si bo prihranila na čezurnem delu, ki jim ga kot nastavijencem ne bo treba izplačevati, zlasti za turnus delavce, za kar je že sedaj večkrat uporabljala nastavljene profesioniste. Ne oziraje se na ta prihranek pa bo sigurno prištedila gornji znesek že s tem, da ne bo zasedla vsled smrti izpraznjenih mest starejših nastav-ijencev in bo tako imela za izplačilo teh plač na vsak način budžetno kritje.
Z malo dobre volje se torej da to vprašanje obojestransko zadovoljivo rešiti.
*
Vračunanje članstva pri pokojninskem fondu za delavce.
Že parkrat smo v časopisu pisali, da imajo delavci pravico na vračunanje vseh službenih let po odbitku treh let za članstvo v novem pokojninskem fondu za delavce. Ker pa uprava še ni dostavila prizadetim dekretov o naknadnem vštetju teh let, so posamezni prizadeti prosili, da se jim ta leta vštejejo. Na te prošnje so dobili odloke sledeče vsebine:
»Na Vašo prošnjo v zadevi vračunanja vse dobe priznane stalnosti v članstvo pri pokojninskem fondu se Vas obvešča, da se bodo tozadevni dopolnilni odloki izdali za vse osobje, ki je tozadevno prizadeto, v prihodnjih mesecih.
Ako pa bi Vam služba prestala, predno se izda ta odlok, se bo upoštevala večja članska doba pri odmeri pokojnine.«
Obveščamo s tem vse prizadeto osobje, da ni treba več vlagati tozadev- ! nih prošenj za vračunanje prejšnje služ- i
bene dobe, ker se jim bo ta doba avtomatično vračunala.
❖
Delavci, ki niso bili preje člani provizij-skih zavodov, pa hočejo iti sedaj v pokoj, morajo plačati pred upokojitvijo naknadne prispevke.
Dogodilo se je sedaj več slučajev, da je uprava odpovedala službo onim starim delavcemi, ki imajo že po 30 do 35 in več let službe’, pa preje niso bili člani provizijskih zavodov. Vsi ti so bili sicer z novim delavskim pravilnikom sprejeti v novi penzijski fond, uprava pa jim bo penzijo odmerila le v slučaju, da pred prestankom službe plačajo naknadne prispevke za penzijski fond najmanj za 12 let. V tem slučaju bodo dobili penzijo, ki odgovarja 12 članskim letom. Na prosto pa jim je dano, da vplačajo prispevke tudi za vsa leta nazaj. V tem slučaju seveda bo dobil penzijo za toliko let, za kolikor let bo pla-! čal prispevke.
Revizijska komisija je zaključila svoje delo — Velika večina reduciranih nameščencev in polovica reduciranih delavcev ostane v službi.
Dnevni časopisi so prinesli dne 2. aprila sledečo vest:
Po predlogu revizijske komisije je bilo od prvotno reduciranih 243 nastavljen-cev 219 že sprejetih nazaj v službo in so včeraj tudi redno prejeli svoje mesečne prejemke, tako da v tem pogledu ni nastopilo nikako prekinjenje.
Od pomožnega osobja je bilo reduciranih 260 oseb. Komisija je sklenila predložiti ministrstvu, da se vsaj polovico sprejme nazaj. Čas odpusta naj se jim šteje kot brezplačen dopust, da ne izgube pravic.
Če bo primanjkovalo kredita, se bo našlo kritje z uvedbo kakega dneva brezplačnega dopusta.
Podporna akdls za radyclrasie,
(USŽJ.)
Na drugem mestu smo objavili, da je naš savez predložil g. direktorju posebno predstavko, da bi direkcija sklicala konferenco vseh železničarskih organizacij, da se ob sodelovanju javnih ustanov in vsega osobja organizira odbor za podporno akcijo reduciranega osobja.
Z dopisom od 29. marca 1932 pa je direkcija obvestila naš savez, da se je pri direkciji ustanovil »odsek ljubljanskega oblastnega odbora rdečega križa za pomoč odpuščenimi železničarjem«, ki bo vodil to podporno akcijo. V ta odsek pa zamore tudi organizacija nominirati svojega delegata.
Dopis direkcije objavljamo v informacijo vsemu članstvu:
Jugoslovenske državne železnice Direkcija Ljubljana Štev. 8664/2-1-32 29. marca 1932 v Ljubljani.
Ujedinjeni savez železničarjev centrala
Ljubljana.
Kakor je železniška uprava sama na eni strani ukrenila vse potrebno, da se po točnem in rigoroznem pregledu vsega osobja najde možnost obvarovati večji del uslužbencev, katerim je grozil odpust iz službe, te nevarnosti in jim najti vsaj delno zaposlitev in s tem nadaljuj zaslužek, tabo je železniška uprava na drugi strani prišla do zaključka, da pokrene tudi sama s pomočjo Oblastnega odbora Rdečega križa v Ljubljani podporno akcijo za pomoč onim železničarjem, ki bi ostali navzlic omenjenemu prizadevanju uprave brez vsakoršnega zaslužka ali pridobitne možnosti.
V to s vrbo se je ustanovil pri direkciji drž. žel. v Ljubljani poseben »Odsek ljubljanskega^ oblastnega odbora rdečega križa za pomoč odpuščenim železničarjem«, ki bo vodil vso podporno akcijo povsem samostojno ob sodelovanju železniške uprave in s pomočjo svojih članov, ki sta jih imenovala tako Rdeči križ kakor direkcija. Po želji pa more tudi naslov nominirati svoiega delegata.
Namen tega odseka je, da pripravi vse potrebno za slučaj, da se do konca tega meseca končno ne odloči glede obsega redukcij in da ostane 1. aprila t. 1. velik del uslužbencev brez dela in zaslužka. Kakor rečeno, bo končna odločitev zpana šele 31. marca ali celo 1. aprila — vsied tega pa mora odsek že preje vsa sredstva pripraviti, da more takoj priskočiti v" pomoč.
Ni potrebno posebnega utemeljevanja vsem znano dejstvo, da je dolžnost tako
Strokovni vestnik.
uprave kakor vseh stanovskih in gospodarskih institucij, da v tako težkih časih ukrenejo vse, karkoli je mogoče v obvarovanje posameznega svojega člana pred propadom, ker se s tem obvaruje tudi celota — naša ustanova in tudi naša domovina. Da more država brez nevarnosti prebroditi sedanjo težko gospodarsko krizo, mora vsak posameznik od nas, ki tvorimo državo, uvideti potrebo, da se žrtvuje za svojega sodržavljana, še več pa za svojega souslužbenca in človeka.
Ker pa je uspešna pomoč za vse prizadete mogoča le s složnim nastopom, s skupno pomožno akcijo vseh potom omenjenega odseka, preklicujem s tem vsa izdana dovoljenja in odobrenja za posamezne nabiralne in pomožne akcije in jih tudi v bodoče ne bom odobraval.
S tem v zvezi pa pozivam tudi naslov, da mi takoj sporoči, v koliko je že nabral v te svrhe denarja in komu so bile podpore že izplačane, da bo mogel omenjeni odsek vzeti to v svojo evidenco. Nabrane in v te svrhe naklonjene zneske z vsemi seznami naj se pa dd odseku čimpreje na razpolago, ker bo le z združenimi močmi in hitro pomoč omogočena večja podporna akcija.
Odsek sam, oziroma za njega uprava, pa bo 31. marca t. 1. z brzojavko obvestila vse osobje, kako naj vse nastavljeno osobje z malenkostnimi prispevki proži pomoč svojim souslužbencem, katerih ne bo mogoče obvarovati odpusta.
Prejem tega poziva mi izvolite potrditi z obratno pošto in dostaviti v istem roku tudi Odseku potrebne podatke.
Direktor: dr. Borko 1. r.
Centrala USŽJ se je temu pozivu odzvala in bo delegirala v ta odbor svojega zastopnika ter dajala odboru tudi vse potrebne podatke za izvedbo podporne akcije.
(USŽJ.)
Zalog.
Težki časi rodijo resne može. To nam 'je v polni meri dokazal naš občni zbor, ki se je vršil dne 19. marca. Udeležilo se ga je toliko članstva, kar že več let pri nas nismo opazili. To je značilno, ker dokazuje, dla je podružnica na pravi poti, na poti, ki vodi do cilja. Odpravila je vsa nasprotstva med članstvom, ki so ovirala vsak napredek, razdvajala članstvo samo in samo škodovala podružnici na ugledu.
Poročilo dosedanjega odbora je bilo zelo obširno, zato ker je v minulem letu podružnica vršila mnoge važne zadeve. Volitve v bolniško blagajno, akcijo za namestitev zdravnika v Dev. Mariji v Polju itd. Da pa je vodstvo podružnice izvršilo popolnoma svojo dolžnost, je razvidno tudi iz porasta članstva, ki je naraslo v tekočem letu za 80 odstotkov.
Po kratki debati je bila dana odboru razrešnica. Pri novi volitlvi smo si izvolili z malimi izjemami isti odbor, ter mu s tem poverili še nadalnje delo in vodstvo, želeč, da se tudi v bodoče drži podružnica istih načel in smernic za nä-dalhje delovanje.
Centralni delegat nam je obrazložil delovanje centrale v prošlem letu, iz katerega je razvidno, da dela centrala z vso močjo, d:a si priborimo ali vsaj obdržimo dosedanje pravice. Članstvo je odobravalo to delo, ker se zaveda, v kakšnih časih živimo, ter s kakimi nasprotniki ima opraviti naš savez, kateremu dan na dan grozijo z razpustom in mu predbacivajo protidržavnost. Mi
se tega zavedamo, kaj hočejo ti ljudje, ki se drže še gesla Rimljanov, »razdvajaj in vladaj!«
Pri »razno« je bilo stavljenih več predlogov, o katerih se je razpravljalo in so bili tudi izglasovani.
Nato je bila iznesena kritika, ki pa ne odgovarja kritiki, ker ni bila stvarna. Tu iznešena kritika je bila le kopija ugasujočega ognjenika, ki Še s poslednjimi močmi izbruhne poslednjo lavo iz sebe in potem utihne za vedno. Taka kritika je preveč prozorna in v njej se Zrcali le oni usodepolni »Jaz«, ki v naši podružnici nima mesta, ker ona znači celoto in tak »Jaz« ne pride v poštev.
K sklepu smo sklenili, da hočemo posnemati ljubljanske sodruge in bomo v aprilu pobirali od naših sodrugov prostovoljne prispevke za reducirane sodruge. Dasi smo vsi v težkem položaju, hočemo z dobro voljo prispevati za naše’ sovrstnike, ki so izročeni najhujši bedi in pomanjkanju.
Pozivamo pa vse železničarje, naj se ne borijo za kruh s protekcijo, pač pa v vrstah svobodne strokovne organizacije »USŽJ«, da si na pošten in značajen način priborimo boljšo sedanjost in prihodnjost.
S pozivom na delo za organizacijo in s tem za kruh. smo zaključili naš občni zbor.
Kurilnica Ljubljana II.
Vprašamo merodajne kroge na direkciji, ali se res ne dajo popravila v »stari kurilnici« — oddelku za tekoča popravila, nekoliko pospešiti. V tej delavnici je namreč tak prepih, da mora osobje prej ali slej, eden za drugim, zboleti. Apeliramo na g. šef-zdravnika, da bi si ob priliki ogledal to delavnico in pritisnil na merodajnem mestu, da se ta delavnica spravi enktat v red.
Ia¥@sarli delale S
Že v zadnjih številkah našega lista smo podčrtali, kako uspešno zagovarjajo zvezani interese železničarjev posebno sedaj v času redukcij osobja in plač. Če bi drugače postopali, bi se itak izneverili svojim dosedanjim metodam. V predzadnji številki so še pisali, da ne bo redukcij. V zadnji številki od 15. marca pa sploh ne omenijo, da bi se na železnici med tem sploh kaj reduciralo. Ni čudno, da so njihovi člani nezadovoljni s tako uspešnim zastopanjem lastnih interesov in da nočejo nič več z zaupanjem gledati na »v visokjjr položajih nahajajoče se tovariše«.
V zadnji številki smo stavili vprašanje na Zvezo odnosno g. Deržiča, kaj bo sedaj z brezposelnimi podporami za reducirane železničarje, kdo jih jim bo preskrbel, ker so gotovi faktorji izpred nacionalnih železničarjev vedno tako energično nastopali proti članstvu v Delavskih zbornicah, Borzah dela, proti veljavnosti zakona o zaščiti delavcev tudi za železničarje. G. Deržič si je danes kot visok železniški uradnik, ko je imel govoriti z reduciranimi železničarji, pomagal preko tega vprašanja z izjavo, da on ni bil nikdar proti članstvu železničarjev v Delavskih zbornicah in da vsled tega na naš poziv sploh ne bo
odgovarjal. Pač najlažji izhod v takem momentu. G. DeržiČu le častitamo na njegovi iznajdljivosti.
O naših prvih akcijah za ukinitev in omiljenje redukcij smo poročali že dne 15. marca v našem Železničarju in za to je člane Zveze neprijetno dirnilo, da njihovo glasilo o redukcijah sploh molči. Stavili so razna vprašanja svojim za-upnikoni, ki so se v zagati povzpeli celo do trditev, da je vse te redukcije predlagal Savez in da morajo sedaj Zvezarji z vsemi silami delati, da bodo redukcije omilili in svoje člane rešili. Seveda so se jim krohotali celo lastni člani in da zabrišejo skrajno slab vtis, ki so ga s svojo molčečnostjo v odločilnih momentih naredili, so končno dne 25. marca izdali oficielno okrožnico, v kateri so proglasili omiljenje in delno ukinitev redukcij za svoj uspeh in za uspeh »vplivnih svojih tovarišev«.
Da bodo železničarji tudi v težkih momentih spoznali svoje »prijatelje«, prinašamo to okrožnico v celoti. Okrožnica se glasi:
Okrožnica štev. 7. Vsem podružnicam in zaupnikom!
V zadnjih »Službenih novinah« je 'objavljen večji odlok o odpustu zvaničnikov in služiteljev iz železniške službe in to večine onih, kr so bili nastavljeni v letu 1930 in 1931. Še pred tem je naše Udruženje storilo potrebne korake na vseli merodajnih mestih in je bil predmet na zadnji plenarni seji Centralnega odbora dne 19. marca t. 1. obširno obravnavan ter so bili sprejeti potrebni sklepi v svrho preprečenja redukciVe tako — velikega števila nastavljenega osobja. Naše Udruženje je imelo zelo težko stališče vsled določb finančnega zakona za leto 1932-33 kjer se zahtevat absolutno znižanje državnih izdatkov tako materijahiega kot osebnega značaja.
Kljub temu in občutnemu znižanju proračunskih kreditov v 'narodni skupščini za naše ministrstvo nam je uspelo, da so se redukcijo ustavile In bo velika večina v »Službenih novinah« objavljenih zvaničnikov ostalo še nadalje v istem svojstvu v službi.
Naši nasprotniki pošebho »Savez« izrabljajo žalostno dejstvo redukcije osobja zopet v svoje nelepe namene in vpijejo odn. izdajajo posebne okrožnice, kjer poveličujejo svoje »uspešno« delo, ki so ga izvršili potom svojih intervencij pri ljubljanski direkciji in banski upravi itd. Dejstvo je, da se je le našemu UJNŽB in posameznim vplivnejšim tovarišem posrečilo izposlovati za prometni oddelek večje število mest v proračunu za zvaničnike in služitelje in tako rešit! te reveže najhujSega zia.
Nameravali smo po definitivni in ugodni rešitvi tega vprašanja našim tovarišem objasniti dejanski stan, posebno še, ker nismo hoteli naših članov z demagogijo zavajati na stran pota. Taktika Savczarjev ic našim tovarišem preveč dobro znana in njihovemu demagoškemu vpitju gotovo ne bomo sledili.
Članstvu povejte, da Oblastni odbor budno pazi in povsod odločno zastopa interese našega članstva. Tako se bo znal tudi braniti napadov raznih Savezarjev, katerim je vsako sredstvo za dosego svojega namena dobrodošlo. Razširjajo se razne govorice, da je teh redukcij kriv ta ali' oni funkciionar »Zveze« itd. in tako zavajajo železničarje do nepravilne in neprimerne sodbe dejanskega stanja. Pozivamo vse podružnice in zaupnike, da nam imena razširjevalcev vseh takih in sličnih govoric nemudoma javijo, točno opišejo njih vsebino, kakor tudi navedejo imena fiavzbein prič. Takim demagogom moramo odločno zavezati jezik in jih naučiti Spoštovanja resnice.
Ob tej priliki ponovno apeliramo na naše članstvo, da z vso vnemo podpira našo podporno odn. nabiralno akcijo v duhu zadnje naše okrožnice in razposlanih letakov. Oblastni odbor je prejel že precej prošenj
za podpore in je računati, da bodemo rabili precejšnjo vsoto,' da vsaj v mali meri zadovoljimo one člane, ki so brez lastne krivde sedaj na cesti. Tovariši vsi krepko na delo!
Podružnice, katere še niso poslale seznama naših odpuščenih tovarišev, naj g® nam takoj pošljejo, da bo imel Oblastni odbor vse te v svoji evidenci.
S tovariškim pozdravom Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev, Oblastni odbor Ljubljana. — Tajnik: Vertačnik s. r. — Predsednik: Roter s. r.
Železničarji, ki so tekom zadnjega meseca spremljali delovanje železničarskih organizacij, upamo, da si bodo lahko naredili jasno sliko in presodili, kdo je za nje in kdo je proti njim.
OBČNI ZBORI PODRUŽNIC.
Redni letni občni zbori podružnic na teritoriju ljubljanske železniške direkcije se vrše letos s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo dosedanjega odbora, nadzorstva in razrešnica.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Razprava o poročilu centrale saveza za redni kongres.
4.	Razno.
Dolžnost vseh članov saveza je, da se občnih zborov točno udeleže in pri razpravi sodelujejo zlasti z ozirom na predstoječo reorganizacijo saveza.
Enako naj člani prineso na občni zbor svoje članske knjižice, da potrdijo podružnični blagajni vplačilo članarine. Samostojne' predloge, ki bodo na občnih zborih sprejeti, morajo podružnice takoj dostaviti centrali, da jih razmnoži in razpošlje v obravnavo vsem podružnicam, da jih še pred kongresom dobro preštudirajo in zavzamejo svoje stališče.
Pri točki 3, pri kateri bo poročal delegat centrale, naj se tudi izv.oli delegat podružnice za kongres saveza, ki se bo vršil v drugi polovici aprila pdsnosno začetkom maja.
OBČNI ZBORI SE VRŠE:
Zidani most, v soboto, dne 2. aprila ob 19.30 v prostorih gostilne Mozer.
Brezno-Ribnica, v nedeljo, dne 3. aprila ob 9. uri dopoldne v prostorih restavracije Grobi Adolf.
Tezno, v nedeljo dne 3. aprila ob 16. uri v gostilni Felič Klara, Tezno, Cankarjeva št. 2.
Vuzenica, v nedeljo dne 10. aprila ob 8. uri'dopoldne v gost. M. Premrov v Vuzenici.
Izdelovanje soda-vode, prodaja premoga in drv.
Priporoča se:
Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna
DOS. REICH
TIT TlićUj I li 1 j
i ilm-mni

Cene, ki odgovarjajo času!
Čevlji
Otroški zliti ....
Otroški šivani....................
Deški od št. 36 -39 iz mašnega boksa Moški, amer. oblike iz boksa. . Moški nizki, rujavi in trni šivani. Moški visoki, rujavi in črni, Šivani
Din 22 „	40
100 125 135 150
Nogavice
Moške Din 375, 4 75, 6 -, 9 - ln 12 -. Ženske
flor Din 775 in 8*5,0. Ženske svilene Din 12’-. Ženske flor Din 13*-, 14*-, 15*- in 18*-. ženske iz Bemberg svile Din 25’-. Otroške od Din 4'- naprej.
Čevlji
Damski z zaponko in zadrgo	.	.	Din	95
flamski z leseno peto .	.	.	„	110
Damski lop-barve z leseno	peto	.	„	120
Damski v modnib barvab, z leseno ali usnjato peto ...... 135
Domači reviji usnjati .	.	.	„	40
Mestni trg 26 Allt. MflSpeP, Ljubljana Stritarjeva 1-3
Tiska: »Slovenija« družba z o. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) — Odgovorni urednik: Jurij Stanko, Ljubljana. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.