9. številka.
D LJubljani, v petek, 11. Januarja 1901.
XL leto.
Izhaja vsak daa zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt ieia 6 K 50 h, za en mesec 2 K oO h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse lete 24 K. za pol lata 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tufe d:±ele toliko več, kolikor znaša poštnina. - Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je v Knaflovih ulicah št. 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., u.V'avništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
Uredništva telefon tt 34.
Jttesetna priloga: f»Slovenski Tehnik",
Posamezne številke po 10 h.
Upravnifitva telefon št 85.
Stani, čuvajte svoje otroke.
Staro je že spoznanje, da ima verska vzgoja pac moralične namene — dasi je katoliška morala v mnogih ozirih nenravna in v nasprotju s principi etike — da je sad te vzgoje največ le hinavstvo, ki pokvarja in zastruplja značaje in ubija pravo nravnost.
Tega starega spoznanja smo se spomnili, ko smo čitali škofov najnovejši uradni spis, škofov le duhovnikom namenjeni resume pastoralnih konferenc leta 190 6. Misli in nazori, ki jih tukaj razvija škof in navodila, ki jih daje duhovnikom glede spolnega pouka, so taka. da jih absolutno ni odobravati, da jih je brezpogojno obsojati.
Tu ni mesto,   da  bi razpravljali o spolnem vprašanju in niti na misel nam ne   hodi,  da bi   poskusili, se v tem oairu  porazumeti  t   tako nespametnim   in   nerazsodnim možem, kakor je ljubljanski  škof,  ki zajema vso svojo modrost samo iz jezuvitskih brošur.   Samo    starše hočemo opozoriti   na   naročila, kijih je   dal   škof   duhovnikom za njih   postopanje   v spoved-n i c i.
Skof je naenkrat našel, da se duhovniki premalo bavijo s spolnim poukom in ostro ukazuje duhovnikom, da merajo zlasti v spoved niči iz-praševati otroke o spolnih stvareh.
Povsod na svetu *je spolni pouk stvar matere in povsod na svetu se je izkazalo, da je obravnavanje o spolnih stvareh v spovedniei le pospeševalo nenravnost in razuzdanost. Sveta in pribita resnica je, da so katoliški narodi manj nravni, kakor drugi, in vzrok temu je edino cerkvena vzgoja. Z obširnim pogovarjanjem v spovedniei o spolskih rečeh, z nedelikatnimi vprašanji, ki silijo otroka, da govori o stvareh, o katerih ga je sram govoriti, se sistematično uničuje sramežljivost in ž njim
tudi nravnost. V začetku imajo morda besede spovednikove na otroka nekaj vpliva, a sčasoma se navadi na te pogovore, priljubi se mu pikantna snov in s tem se v njem zamori Čut nravnosti.
Že sedaj se je po spovednieah preveč govorilo o spolnih rečeh. Katoliški moralisti so izumili grehov, da je groza in z vprašanjem po teh grehih se je več mladine pokvarilo, kakor bi kdo mislil.
In zdaj hoće škof ta vspolni pouku še razširiti in poglobiti, in ijb le pri odraslih mladenčih in dekletih, pri katerih je pameten pouk gotovo na mestu — škofova navodila pa tudi v tem oziru niso pametna — nego tudi pri otrocih. Celih pet strani velike oblike je spisal škof o tem „poukuu in natančno določil, kako morajo duhovniki izpraševati dečke in deklice. Teh vprašanj bo vse polno in spravljale bodo otroke na vsakovrstne misli, iz katerih se potem rode dejanja.
Ni nam mogoče, da bi navedli iz tega škofovega navodila za „spolni pouku, ker je to govorjenje o dotik-Ijajih in pogledih „de licitis, illicitis, graviter vel levi ter peceaminosis, de pollutione, de masturbatione" itd. vendar preveč nespodobno za javen list. Škof se v opravičevanje svojega postopanja sklicuje na fizijološke lastnosti našega telesa, ni pa pomislil, da ravno skrivnostno pogovarjanje o spolskih stvareh v temni spovedniei vznemirja živce, razgreva domišljijo, vzbuja nenravne misli in želje. To pogovarjanje v spovedniei je tisočkrat nevarnejše kot vsi plesi in zaljubljene pesmi, ki jih škt P obsoja kot največjo nesrečo.
V naših spovednieah se bo zdaj začelo novo „življenje". Kdor svoje otroke ljubi, mora paziti, da jih ta „spolni pouku ne spravi v nesrečo. Svarimo zato starše, naj\ skrbno pazijo na svoje otroke. Kadar gre otrok k spovedi, naj natančno izvedo od njega, kaj je duhovnik govoril ž njim in naj iz tega izvajajo posledice.
Državni zbor
D u n a j, 10. januarja. Nadaljevala se je razprava o numerus clau-s u s za gosposko zbornico. — Posl. Holan8ky je rekel,  da so se člani gosposke zbornice dali ujeti na numerus clausus kakor miši na slanino. Širše mase naroda so zelo nevoljne na gosposko zbornico, ker ta korporacija zadnja leta vedno in pri vsaki priliki podpira interese velikega kapitala in velike industrije proti upravičenim  zahtevam  srednjega stanu, posebno kmetov in obrtnikov.  To je gosposka zbornic?, pokazala pri razpravi o krošnjarskem zakonu in obrtni noveli. Mesto učenjakov, profesorjev in pesnikov, ki opravljajo v gosposki zbornici le posle za borzijance in ve-leindustrijce, ker ne poznajo ljudskih potreb, bi se naj poklicali v gosposko zbornico ljudje iz srednjega stanu, dostojni obrtniki in kmetje. — Posl. Fink je izjavil,  da ne gre gosposki zbornici še utrjevutr stališča. Gosposka zbornica si u6 morala prizadevati, da postane bolj demokratična, ali pa bo poslanska zbornica z njo v neprestanem prepiru.   Sicer pa je upanje, da bo bodoči politični razvoj tudi gosposko zbornico moral reformirati. — Posl. Choc je izjavil, da je njegova stranka principialno za odpravo gosposke zbornice, in sicer iz državnopravnih in  demokratičnih ozirov. Dokler pa obstoji gosposka zbornica, zahteva primerno zastopstvo cehov v njem. — Posl. Schraffl je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za numerus clausus, ker brez te določbe ni volilne reforme, ki se mu zdi zelo važna; svaril pa je gosposko zbornico, naj ne prečenja svoje oblasti ter se naj  ne  poslužuje  prepogosto svoje veto-pravice. — Posl. Sobotka in B a x a sta govorila odločno proti predlogi. — Posl. Baxa je izjavil, da je gosposka zbornica sploh odveč, ker poslanski zbornici ni treba odgojiteljice, ki jo mora šele poučiti, kaj sme storiti in česa ne. — Glavni govornik oontra  posl. U drž al  je dokazoval, kako je gosposka zbornioa sovražna
kmetijstvu glede zakona o pridelovanju sladkorne pese; zaradi tega bodo češki agrarci glasovali proti numerus claueua. — Pri glasovanju je bila nato sprejeta nujnost s potrebno dvotretjinsko večino, nakar se je pričela glavna debata. — Posl. vitez Starzynski je zahteval, naj se pri imenovanju dosmrtnih Članov gosposke zbornice bolj gleda na poedine dežele in narodnosti. Zasluge za državo se ne smejo smatrati le birokra-tične službe. Nemška birokracija je v gosposki zbornici preveč zastopana. — Grof Sternberg je rekel, da mora glasovati proti numerus clausus že zategadelj, ker se dr. Adler tako vnema za nujnost. Potem je zasmehoval plemiče, ki so prvotno vodili opozicijo proti volilni reformi, končno pa jo le sprejeli. — Ministrski predsednik baron B e c k je prosil zbornico v imenu vlade, naj sprejme predlogo, ki jo je na vse strani zagovarjal. — Posl. dr. Kramar je zahteval, naj ne bo nobena slovanska narodnost nikoli brez zastopnika v gosposki zbornici. — Glavni govornik contra Pacher je hudo prijemal gosposko zbornico ter zaključil svoj govor: „Mi smo proti numerus clausus, vsled česar bomo iz narodnega in političnega prepričanja glasovali proti predlogi, ki je škodljiva ustavi in ljudstvu." — Pri glasovanju je bil zakon sprejet s potrebno dvetretjinskovečino tudi v tretjem branju, nakar se je začelo razpravljati o Gessman-novem nujnem predlogu glede varstva volilne svobode. Specialna debata se izvede v treh skupinah, in sicer v jutrišnji seji.
Iz odsekov.
Dunaj, 10. januarja. Železniški odsek je razpravljal o predlogi glede lokalnih železnic. Minister dr. pl. Derschatta je izjavil, da bo vlada predlagala zagotovitev le takih novih prog, za katere je že vse primerno pripravljeno.
Predsedstvo stalnega obrtnega odseka je bilo danes pri mi-
nistrskem predsedniku s prošnjo, naj bi posredoval pri članih gosposke zbornice, da sprejmo obrtni zakon nespremenjen v tisti obliki, kakor ga je odobrila poslanska zbornica dogovorno z vlado. Posebno naj ostanejo nespremenjene določbe glede trgovine s pivom v zaprtih steklenicah, glede javnih trgovskih družb in glede dokaza o usposobljenosti. Baron Beck je obljubil doseči kompromis z gosposko zbornico.
Jutri zvečer je sklican proračunski odsek, ki se bo bavil z vojaškimi krediti in z zakonom o regulaciji plač državnim uradnikom in slugam.
Ogrsko-hrvatski državni zbor.
Budimpešta, 10. jan. Bram-bovski minister Jekelfalussv je predložil rekrutni kontingent za leto
1907. z  določbo,   da  mora za leto
1908. zbornica še v letošnjem letu dovoliti število rekrutov. Potem se je razpravljalo o zahtevi poslancev, ki so bili zaradi znanega pustošenja v seji 13. decembra 1904 poklicani k policiji. Poslanci zahtevajo, naj se zaradi kršitve imunitete obtožijo takratni justični minister P1 o s z, vrhovni državni pravdni k Pongraez, njegov namestnik Gegusz, vrhovni mestni glavar Rudnav in njegov namestnik Toth. Sklenilo se je, da je vse obtožene povabiti k dotični razpravi, za kar se stvar vrne odseku. — Potem se je nadaljevala razprava o proračunu naučnega ministrstva.— Posl. H en c z je zahteval ustanovitev tretjega vseučilišča v Požudu, ker je budimpeštansko vseučilišče prenapolnjeno. Povedal je, da je na tem vseučilišču 32% Židov, kar znaČi veliko narodno nevarnost. Zahteval je, naj se uvede za Žide numerus clausas.
Dogodki na Ruskem.
Varšava, 10. januarja. V Lodzu je nekdo na ulici ustrelil orožuiškega načelnika, polkovnika Šadsko. Vojaki so nato izstrelili salvo ter ranili
LISTEK.
Strahovale! dveh Kros.
Zgodovinska povest. (Dalje.)
— Pustite to, gospodična, je de jal Kržan. Nisem prišel na pomoč, ker ste bili Vi na ladji, saj še vedel nisem, da ste na svetu. Pomagati sem hotel nesrečnim ljudem in če bi to bili sami berači. Slušal sem samo glas svojega srca in svoje vesti.
— Da, verujem, ali da ste rešili mojega očeta iz valov . . .
— Skočil bi bil v morje tudi za vsakim najzadnjih pomorščakov.
Asunta se je ugriznila v ustne in na njenem licu se je pojavil izraz nevolje, doČim se je kupČevalec s konji zadovoljno zakrohotal in se porogljivo ozrl na Asunto in na njenega očeta.
— Bližamo se obrežju, je po kratkem molku dejal Kržan. Ogenj se že dobro razloči in tudi posamično ljudi je že videti.
Kupčevalec s konji in Tomo sta
norivrtiilfL nvni nannr.  Hr hi Čnln čim-
prej priplaval na obrežje, a kar naenkrat je Andrej obrnil krmilo in zapeljal jadrenico na stran.
— Ali hočete napraviti še enkrat malo promenado po morju? je vprašal kupčevalec s konji. V tem slučaju morate poskusiti z jadrom. Sicer ne verjamem, da bi se ravno prijetno vozili v tej burji, toda drugače ne poj de, ker so moje moči pri kraju.
— Raje napravim mal ovinek, kakor da bi se na bregu dal ubiti, je odgovoril Kržan v istem sarkastičnem tonu, kakor ga je bil rabil kupčevalec s konji. Izvolite pogledati, za kak sprejem je na bregu vse pripravljeno.
— ^lej» glej» je vzdihnil kupčevalec s konji. To so prijazni ljudje, vse črno jih je Koliko ur so v slabem vremenu na nas čakali. In prinesli so, da nas primerno pozdravijo, vse svoje sekire, puške in železne palice na breg. Res, ljubeznivi ljudje. In zanje zadoščajo ena samo vešalaV
Tudi Asunita je zdaj zagledala oboroženo množico na obrežju. Zbrana je bila okrog skale, kjer je navadno stala Kržanova jadrenica. Svit
ognja, ki je gorel v bližnji votlini, je obseval to množico tako, da je pogled nanjo moral Asunito navdati z grozo.
— Moj bog, kaj bo iz nas, je ihtela deklica in se oklenila svojega očeta.
— Ne bojte se, gospodična, je tolažil Kržan. Tu imamo skritih nekaj izvrstnih samokresov. Z nekaj streli razženemo to tolpo.
Kržan je vstal in kakor v šali obrnil samokres proti bregu. Ravno v tem trenotku se je na skali prikazal človek in s svojo puško pomeril na čoln.
— Dolgi Juri je, je vzkliknul ves prestrašen Tomo, poskočil kvišku in hotel svojega gospodarja potisniti na stran. A bilo je že prepozno. Puška je počila . . .
— Ste-li zadeti? je vprašal kupčevalec s konji.
Kržan ni odgovoril. Hitro je obrnil samokres proti skali, pomeril, in ustrelil. Z razprostrtimi rokami je padel dolgi Juri v morje.
Hvala Materi božji trsatski, je veselo zavrisnil Tomo, da je uslišala
mojo prošnjo. Na kolenih ji prinesem tri svečke.
— Ste-li zadeti? je vnovič vprašal kupčevalec s konji.
— Ah, nič ni, nič, je mirno odgovoril Kržan. Zdaj moramo predvsem ukreniti, kaj naj storimo.
— Ko bi bili sami moški, bi gotovo nadaljevali svojo pot in s samokresi razgnali razbojniško tolpo, je menil kupčevalec s konji. To pa z o žirom na to mlado damo ni mogoče. Poženimo čoln na kak drug kraj.
— Peljimo se proti Voloski, se je oglasil Tomo. Tam stoji v samoti tik brega samostan in poleg njega je hiša za valpta in za samostanske goste. Klet je vedno polna in kuharje imajo ti menihi tako izvrstne, da bi znali še iz starih opank napraviti ukusno pečenko. Tam bomo dobro spravljeni, posebno ker so menihi tudi v zdravilstvu zelo izvežbani.
Tomov nasvet je takoj obveljal. Kržan je Čutil, da mu je zdravniška pomoč nujno potrebna in tudi Asunta je želela zdravnika za svojega očeta, ki so ga vsak čas spreletale bolesti. Kržan je obrnil krmilo in jadre-
nica je zletela po obrežju navzgor kjer je stal samostan, ki ga je ljudska govorica imenovala Opatijo, ker je bil temu samostanu na čeiu opat.
Med potjo ni nihče več gororil. Kupčevalec s konji in Tomo sta imela mnogo trmda z ves!jan jem, Kržan pa je moral vladati krmilo s toliko večjo paznostjo, ker so njegove moči že pojemale. Le zdaj in zdaj se je ozrl na mlado damo, ki je sedela pred njim, a je vselej povesil oči, kadar je zapazil, da ga resno motri.
Komaj je prišla jadrenica do pol pota v Opatijo, je naenkrat Tomo ves prestrašen izpustil veslo in zakričal.
— Milostivi gospod — vaš grad gori. To je gotovo maščevanje, da ste ustrelili dolgega Jurija.
Kržan se je ozrl in je v daljavi res zagledal plamen. Ni bilo dvoma — gorel je njegov gradič. A Kržan se ni prestrašil niti razburil.
— Naj gori ta stara koliba, saj itak ni bila dostojno prebivališče. To je bilo vse, kar je rekel.
— Ne zamerite, milostivi gospod, je nejevoljno menil Tomo, da Vam ugovarjam. Če ta koliba tudi ni bila dostojno prebivališče za plemiča sta-
mnogo nedolžnih oseb. — Druga vest pa poroča: Deset z revolverji oboroženih mož je istočasno izstrelilo na polkovnika Sadska. Izmed pet vojakov, ki so napolkovonika streljali, sta bila dva hudo, trije pa lahko ranjeni.
Petrograd, 10. januarja. Volitve v državno dumo so razpisane na dan 2. marca t. 1.
Generali Grippenberg, K a u 1-bars in Jokolov so pozvali generala K u r o p a t k i n a na dvoboj, ker jih je v svojih spominih o rusko-ja-ponski vojski hudo kritiko v al.
Nemiri v Maroku.
London, 10. januarja. Raizuli se skriva pri gorskem plemenu Ama-ras ter nabira razne roparje za svoje Sete, da udari ž njimi nad Tanger. Njegovi ljudje so ujeli angleškega poštnega sela, ga zaprli in uničili vso pošto. Pošta v notranje dele dežele je popolnoma ustavljena.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. januarja.
— Blamirani referent. Država je podržavila Severno železnico ter s tem kupila Poljake za volilno reformo. Napravila se je pogodba med vlado in akcijsko družbo Severne železnice ter se potem vrgla v zbornico, katera jo je končno brez posebne spremembe sprejela. Pogodba je bila podobna pasti, in kdor je razmere poznal, je vedel naDrej, da se v to past ne bodo ujeli prekanjeni židovski voditelji severne železnice. Ti zidovi se res niso ujeli v to past, ali v nji je obtičala na$a slavna vlada in bivši advokat dr. Deržata. Ves svet se •sedaj smeje, ker se več prikriti ne da, kako so ostrigli in obrili severo-železniški židje našega železniškega ministra in ž njim avstrijsko državo. Več kot eno milijardo bo plačala država za Severno železnico, a vzlic temu bo odrta še za precej milijonov, ker se vladni možje pri celi ti zadevi prav nič spoznali niso. Bili so kakor teliček, katerega so židje v svojo mesnico vlekli. Del, precejšen del javnega zasmeha pade sedaj tudi na dotičnega referenta v državni zbornici. Bil je to, kakor znano, vdani naš kremen-značaj šuklje. Vlada je iskala marijoneto za referenta, in njene oči so padle na graščaka na Kamnu, ki je že prej tako rad vladne tovorčke skozi blato prenašal Mož je seve takoj in z največjo radostjo sprejel referat, dasi je o težavnem predmetu podržavljenja Severne železnice imel toliko pojma, kolikor ima ovčica na paši pojma o svetem evangeliju. Naučil se je nekaj fraz, katere so mu v ministrstvu pod kožo nabili, in potem je z veliko svado igral v železniškem odseku železničarskega nezmotljiveža, ki vse ve, ki vse zna. De facto pa ni nič vedel, nič znal, in severo-železniški židje so ga okrog prsta obvili, da je bilo kar groza. Sedaj se smeje ves svet, kako je mogla vlada tako „notri" pasti, in ogromen  del tega smeha velja na-
rega rodu, dežja in mraza naju je le varovala. In kolikor zamorem jaz soditi, bo težko dobiti denar, da jo na novo sezidate.
— Na to tudi ne mislim, je z nekako težavo odgovoril Kržan. Ta požar se mi zdi kot op« min, naj že opustim sedanje svoje življenje, ki ni vredno mladega Človeka, kaj še Človeka plemskega stanu. Ven v življenje hočem, nekaj hočem postati...
Kržan ni mogel dalje 'govoriti. Vsled izgube krvi je bil že tako oslabel, da je le z največjo težavo premagoval svojo slabost. Volja njegova pa je bila železna in ta krepka volja je tudi zmagala. Kupčevalec s konji je videl, s kakim silnim naporom se mora Kržan truditi, da vzdrži krmilo v svoji smeri. Rekel ni ničesar, pač pa veslal s podvojenimi močmi, da bi prišla jadrenica čim prej na svoj cilj.
Končno so se na obrežju pojavili obrisi belega zidovja. Še nekaj truda in jadrenica je zavila k obrežju tu se ustavila ob primitivnem pomolu tik pod samostanom.
— Ej, mladi junak, je veselo za-klioal kupčevalec in pomagal Kržanu iz čolna, zahvalite se Bogu,   da ste
šemu ki men-zuačaju Šukljetu, ki ni hotel ostati pri svojem kopita, in je zategadelj tudi „ noteru padel pri kla-vernem svojem referatu o podržavljenju Severne železnioe. Pač res: Bog pomagaj !
— Borba mm celi ako gimnazije.   Reški   „ Novi  Listu   pri občuje pod tem naslovom v včerajšnji številki o celjskem gimnazijskem vprašanju simpatično pisan Članek, v katerem pravi med drugim: „Žilava narodna borba med Slovenci in Nemci na Spodnjem Štajerskem ne sme biti za nas indiferentna ne samo radi naših iskrenih odnošajev napram bratom Slovencem, nego tudi radi naše narodne pozicije v domovini. Gledajoč borbo   Slovencev  na  Štajerskem in Koroškem proti nemštvu, ne zremo v nji samo borbe za njihovo eksistenco, nego  tudi  borbo   za nas. Njihovo uspešno pobijanje nemŠtva nam je v veliko zaščito in nas radi tega tudi veže dolžnost, da nudimo Slovencem v tej borbi vsaj  moralno  pomoč . . . Vidimo, da se vprašanje celjske gimnazije zopet približuje akutnemu stadiju, ker so pozicije Nemcev izredno ugodne in ker je sestava sedanjega ministrskega kabineta posebno povoljna za nemške aspiracije. Nadejamo se, da Nemcem  ne  bo  mogoče se upreti pravičnim zahtevam Slovencev in da se   bodo ti v tem občenarod-nem vprašanju zbrali v Čvrsto falango. Borec se tako za svojo dobrobit, bore se tudi za nas.   Oni so naša pred-straža na zapadu in naša dolžnost je, da jih podpiramo, a njim  bo  v korist, ako bodo v nas našli svojo naravno oporo. Boj se vodi na prosvetnem in   gospodarskem  polju,   a napredek na enem in  drugem je naj-čvrstejša garancija narodne svobode. Proti prosvetnemu prodiranju nemštva je treba, da se združijo vsi Jugoslovani kot jaka prosvetna in gospodarska enota in samo v tem slučaju bo jim zagotovljena zmaga.   Borbo Slovencev moramo  smatrati kot svojo borbo in njihov uspeh ali poraz kot svoj uspeh in poraz.  To nam nalaga prirodna  potreba  in  prava narodna zavednost."
— Nemška pravičnost. V ponedeljek je imelo sejo v Mariboru nemško društvo za Maribor in okolico. Razpravljalo se je pri tem tudi o slovenski gimnaziji v M a r i b c r u. Tisti Nemci, ki vedno vpijejo, da so polni same pravičnosti napram Slovencem, so izjavili: Izrekamo se naj odločnej še proti namenu, da bi se ustanovila v Mariboru popolna slovenska gimnazija. Maribor ne bo nikoli trpel, da bi se slovenske gimnazijske paralelke, Ki so jih svoj Čas tukaj vtihotapili in nimajo nobene pravice do obstoja, razširile v popolno slovensko višjo g mnazijo, tudi pod pogojem ne. da se odpravijo slovenski razredi v Celju. Največja predrznost je, da se zahteva v nemškem mestu Spodnje Štajerske tak nasprotniški zavod.   Ako obču-
srečno pripluli na kraj. Nekaj Časa sem se mi je dozdevalo, da omagujete. Ali mar ne?
Kržan se je obrnil k Asuniti, ki je bila s Tomovo pomočjo stopila z jadrenice.
— Veseli me, gospodična, da ne bodete primorani uživati moje gostoljubnosti. V mojem gradiču, ki ga razdeva plamen, bi se bih morali odreči vsem udobnostim. Tu pa pri čestitih menihih najdete vsega, česar vam more poželiti srce.
— Morda, je zamišljeno menila Asunita in potem živahno s presrčnim glasom dostavila: Gotovo pa je, da ni nikjer najti tako velikodušnega, plemenitega in pogumnega moža, kakor ste vi.
V tem hipu je Kržan omahnil in bi se bil gotovo zgrudil, da ga niso ujele krepke roke kupČevalca s konji.
— Za Boga . . . kaj vam je? je vzkliknila Asunita vsa prestrašena in pokleknila poleg Kržana, ki ga je bil kupčevalec s konji položil na tla.
— Nič posebnega . . . gospodična . . . krogi j a me je pogodila v ramo . . . preveč sem izgubil krvi.
Dalje Kržan ni mogel govoriti, ker je izgubil zavest.        (Dalje prih.)
tijo Slovenci potrebo po takem zavodu in bi ga vsled raz vajenost i od strani vlade dosegli, naj ga ustanove na slovenskih tleh — v Žalcu, Št. Jurju ali kjer si bodi — in nikdar pa ne v nemškem mestu. Nasprotno, delati se mora na to, da se zopet odstranijo nepo-stavne slovenske paralelke v Mariboru! — To so besede nemške pravičnosti!
— Kaj dajemo Mi držati In kaj triava nam? Koroška plačuje davkov blizu 11 milijonov, država ji vrača 4 milijone. Torej plačuje Koroška državi <> in pol milijona. Kranjska plačuje državi 18 milijonov, država ji daje le 5 milijonov, torej plačuje Kranjska državi nad 12 in pol milijona. Primorsko plačujo državi blizu* 0*7 milijonov, država vrača Primorskemu 11 milijonov, torej plačuje Primoiska državi 56* milijonov. Štajerska plačuje davkov 46 milijonov, država vrača deželi 14 milijonov, torej plačuje Štajerska državi 32 milijonov. Slovenske deiele plačujejo državi 142 milijonov kron, od države pa dobivajo 34 milijonov, torej plačujejo državi skupaj 108 milijonov kron.
— Dogodki v Bicman]ih. Iz
Ricmanj nam pišejo: Naš Ukmar ne-bodigatreba se počuti v Ricmaojih tako srečen, tako zadovoljen, da se morda ni počutil še nikjer tako. čeravno ga niti ne pogledamo in nočemo z njim občevati, vendar nas ima zelo rad in še v sanjah ne misli iti iz Ricmanj. Minoli četrtek je prišel na vse zgodaj kar trikrat k županu. Ali zastonj; župana ni našel doma. Okolu 47*. ure zvečer je zopet prišel k županu in ga po sreči dobil — doma. Prosil je župana, naj mu svetuje, kje bi dobil kakega voznika, ki bi mu pripeljal peč iz Trsta. Zupan mu je odgovoril, da kaj njega to briga in da on ni njegov sluga. Ob 7. uri je prišel Ukmar zopet k županu in ga prosil, naj mu vendar da, če ne drugo, vsaj — nasvet, kaj da mu je početi. „To pa da,* mu je odgovoril župan. „Svetujem vam, kakor oče izgubljenemu sinu, da greste nemudoma k škofu Naglu in mu rečete: „Milost-ljivi oče! Prosim te, reši me iz vic teh poštenih Ricmanjcev. V Ricmanjih ni ne zate, ne zame več življenja. Bolje bodem tu pri tebi živel, če bodem same mrvice in ostanke použival, kakor v Ricmanjih za denar." Najbolje je, da rečete: „Oba sva kriva in da se potolčeva na prsi rekoč: r mea culpa, tua culpa." Zupan mu je nadaljeval : „ Ali vas ni sram, kakor moža iz visokih šol, zmeraj ciganiti tu okolu moje hiše, kakor da vam kaj dolgu -jem? Će ste normalen Človek, morali ste nesti škofu Naglu že drugi dan po vašem prihodu v Ricmanje sklep vaščanov — izročen vam po deputaciji, in vi bi bili že davno rešeni." Na te besede se je spustil Ukmar od župana v tek, kakor kaka divja zver. Upa se, da ne bode Ricmanjcev tako več nadlegoval. Že tri dni sem se sliši vsako noč v farovžu ropotanje. Celo noč je v farovžu svetlo kakor po kavarnah. — Kaj more to pomeniti, ne vemo. Nekateri pravijo, da so strahovi, drugi pa pravijo, da spravlja baje pohištvo v zaboje in da provzro-Čajo ta ropot udaroi zabijanja šebljev. Mi ti pa želimo že danes srečno pot in obstanek kamor — boddš prišel.
— Zopet e. kr. bajonet Dne
i>. t. m. je orožnik Prettner v Tržišah pri Rogaški Slatini aretoval 2** letnega posestnika Gobca, kije oče več otrok. Gobec se je branil aretacije, zatrjujoč, da je neopravičena, a branil se je pač, kakor bi se vsakdo v takem slučaju, toda bil je brez orožja. Žandar Prettner je nato Gobca z bajonetom sunil v nogo in sicer tako živinsko, da je Gobec na pota v Rogatec vsled iz-krvavenja na vozu umrl. Prettner dobi seveda posebno odlikovanje.
— Vodstvo blaznice na Studencu je z današnjim dnem prevzel g. dr. Fran Goestl.
— Novoimenovani notar v
Tržita g. Matija Marin če k nastopi svoje mesto v torek 15. j an u-arja.
— Učiteljska vest Absolven-tinja lole sa umetno vezenje na Dunaju gdč. Ivana Petro včič je nameščena ca učiteljico na osrednjem čipkarskem tečaju na Dunaju.
— Šolska VOSt Suplent na pripravljalnem razredu za srednje Šole v Trstu, Justin Arhar, je imenovan za provi zori čneg a učitelja in vodjo pripravljalnega razreda za srednje Šole v Prošeku.
— Is pisarno slovenskega
gledališča. Jutri, v soboto, (par) se vprizori prvič na slovenskem odru zanimiva tridejanska veseloigra „Na letovišču4*, Češki spisal Josip Š t o 1 b a, preložil Ivan Podgornik. — Operno osobje pripravlja Donizetti-jevo opero „Lucia di Lammer-moor".
— Slovensko gledališče. Včeraj smo zopet slišali „Lohengrina", in z radostjo priznamo v veliko popolnejši obliki nego prvič. Zbor, ki je bil pri premijeri v svojih vstopih precej nezanesljiv, je pri včerajsni predstavi točno vstopai in tudi sploh veliko bolje pel, nego pri premieri. Vendar bi se cenjene koristinje v svojo vlogo lahko bolj oživele; sprevod plemkinj v drugem dejanju je povzročil precej radosti in ni kazal nikakor one veličastnosti, katero slika orkester; večina plemkim" je z veselim srcem pristopicala okoli ogla, se dobrovoljno nasmejala temu ali onemu pažu, ki so bili po obliki sicer čedni, ali v nastopu pažom nepodobni. V tem oziru bi prosili gosp. režiserja, da vso svojo skrb posveti zunanjosti zbora. Tudi dispozicija zbora v nevestini sobani ni napravila dobrega vtiska, zato pa je bila poročna pesem prav čedna, polna vdanosti. Da trobentača nista vedno pravočasno trobila, ne sme občinstvo zameriti, ker je vstop jako težaven in zahteva veliko vaje. To so nedostatki včerajšnje predstave. S solisti je bilo občinstvo prav zadovoljno, kar se da sklepati po živahnem aplavzu, ki se je še pomnožil, ko se je v tretjem dejanju izročil gospe Skalo vi krasen šopek, Rezunovu pa velik venec. Oba sta diki naše opere; in ob tej priliki moramo zlasti gospe Ska-lovi priznati, da ima neprecenljive zasluge za razvoj slovenske opere, ki je obenem tudi edina jugoslovanska opera. Pela je s finim čutom krasni part Eize, ki zahteva cele umetnice. Gosp. Rezunov se je odlikoval kot Lohengrin; priznati moramo, da je izboren pevec Wagnerjevih oper, kar pomenja prav veliko, ker prav te opere zahtevajo največ pevca. Tudi g. O urednik je bil v igri in petju dovršen Telramund. Gdč. Reisova se je s težko vlogo Ortrude popolnoma oživela, in z veseljem priznamo, da jo je prav lepo izvedla; le nastavek glasu je nesiguren. Upoštevati pa moramo, da je šele začetnica.
— Veliki ljudski koncert »Glasbene Matice". Naknadno še poročamo o obeh arijah, ki jih bo pel g. Ernest vitez Camma-rota, da so vzete iz opere „Chopiu", katero je skladatelj Giacomo Ore-fice napravil iz zgolj C hop i novih motivov. Chopin je ^nani pre-slavni poljsko francoski klavirski komponist. Čigar dela uživajo svet >vno slavo. Umrl je že 1. 1849. Kot slovensko točko pa bo pel g. Camma-rota Nedvedovo „Pogled v nedolžno oko" na besede Simou Gregorčičeve. Veliki naš pesnik s čudovito mehkobo in nežnostjo, ki je le njemu lastna, opeva svoja Čuvstva, ki mu jih vzbuja pogled v oko nedolžnega otroka. Pogled ga spominja lastne mladosti, ko je bil tudi njemu še ves svet v cvetju, ko je Še živel kakor v raju. Ali proč, proč je doba zlata! In do nje nazaj — zaklenjena so vrata! Pa zdi se mu, da vsaj gleda v mladostni raj, ko zre v nedolžno otroško oko. „Srce se v prsih mi topi, 'zamaknjeno v nekdanje dni, v presrečno dobo cveta — o zlata, zlata leta!" V Nedvedovem „Albumu" je izmed 12 samospevov baš ta pač najlepši. Pel se je pri „Glasbene Matice" prireditvah do sedaj že nekekrati, toda vselej le <»d učencev ali učenk. Do prave veljave bo prišla skladba, ko jo bo prvič pel dovršen pevec mojster g. Cammarota s svojim laškim „bel-canto", polnim naj izrazovitej šega čuvstvovanja.
— „Država in cerkev11. V nedeljo, 13. t. m. ob 5. popoldne priredi „ Splošno slovensko žensko društvo" javno predavanje v veliki dvorani „Mestnega doma". Predava g. dr. Fran Novak o temi „Dr-ž a v a in cerkev". Gospod predavatelj si je izbral zanimivo snov ter bo govoril o njej kot strokovnjak-jurist, zato je pričakovati najširšega zanimanja. Vstop je prost.
— Slovensko pesmi v češkem
prevodu. „Slovansky Pfehled" priob-Čuje v češkem prevodu Gregorčičeve pesmi „V gaju" in „Ob jezu" ter Levstikovo krasno balado „Ubežni kralj". Pesmi je prevel znani češki pisatelj Jaromir Bo-
re cky. Prevodi so izredno lepi in se mestoma Čitaj o kakor original.
— Plesni venček „narodne
čitalnice" »e vrši jutri točno #b 9. zvečer v mali dvorani „Narodaega doma", ■a kar še enkrat opozarjamo občinstvo. Zabava kaže biti prav animirana.
—> Sancta stmplicitas.  Te dni
je dobilo več oseb iz Trsta pisma, v katerih je bila ta-le molitev :   „Vsevedni oče, ki veš vse,  kar je potrebno za naše zveličanje, pomagaj nam v   urejevanju   ur,   da   izgubimo vse slabosti in z   bogu vdano potrpežljivostjo   vse skušnje,   da bodemo avo-ječasno lahko stopili pred tvoj sodni stol kot zdrave  duše.  Gospod bog oče, usliši našo molitev. Amen Sveti Duh, razsvetli me in moje soljudi in uvedi nas v večno življenje. Amen. O ljubi Jezus Kristus, usmili se mene in mojih soljudi, očisti nas grehov s pomočjo svoje svete krvi sedaj in na veke. Amen. Varuj nas Marija v življenju in v večnosti,  mati usmiljena, ti si mogočna,  da nas rešiš v nevarnostih in stiskah, ker,  kjer se človeška  pomoč  neha, je   tvoja pomoč b izu. Usliši naše prošnje, da kodimo pota, ki peljejo v večno življenje. Mi te kličemo, ker si mati, kjer je stiska največja. Varuj nas, Marija, sedaj in v večnosti.   Amen."   Tej  molitvi je dostavljena ta-le pripomba: „Ta molitev se naj 9krat prepiše in vsak dan ena odpošlje. Poslali so jo nadškofu  na  Dunaj,   in ta joje doposlal 9 osebam   Kdor tega ne stori,    ga   bo   zadela huda nesreča. Kdor to molitev razširja,   se  mu  tekom devetih dni izpolni ena želja." — Takšne budalosti si izmišljajo razni histerični tercijalci  in terojalke; duhovščina prav dobro ve za te neumnosti, a ne gane  niti  s   prstom,   da bi to preprečila. Da, dobe se celo med duhovniki taki  eksemplari,  ki ljudstvu take praznovarne budalosti naravnost priporočajo kot bogoljubno delo. In kako tudi ne,   saj je   duhovščiai po-največ   ležeče   samo   na   teoi, da bi ljudstvo   ohranila v temi in prazno-verstvu, da bi je potem tem lažje izrabljala  v   svoje  umazane namene. Ako človek dobi v roke   takšno molitev, mora nehote vzpričo taki praz-novernosti    in   bigoteriji vzklikniti, kakor  svojedobno Hus,   Sancta sim-pticitas!
— Stavbena tvrdka Faleschini in Schuppler v Ljubljani je darovala za nemški „Studentenheim" v Kočevju 20 K in se s tem slovenskemu občinstvu kar najtoplejše priporoča za stavbo hiš!
— Novoletno voščilo katoliškega duhovnika. Kaplan ma Igu je voščil raz prižuico svojim poslušalcem, kakor se nam poroča, veselo novo leto tako - le : „Komur se j,e godilo letos slabo, mm želim še slabeje v novem letu. Kdor je izgubil letos eno oko. naj v novem letu izgubi še drugo! Vsakemu naj se godi Še hujše kakor doslej!" — Lep namestnik Kristusov je to! Kristus je bil poln dobrote in sredotočje njegovega nauka je bila ljubezen in usmiljenost; odpuščal je onim, ki so ga preganjali in celo svojim sovražnikom ni nikdar želel ničesar zlega. A kaj delajo sedaj oni, ki so se po krivici proglasili za njegove naslednike in namestnike? Mesto ljubezni sejejo sovraštvo, mesto miru prepir, mesto medsebojnega odpuščanja oznanjajo najgršo maščevalnost in v dno pekla bi radi spravili tiste, ki nočejo plesati tako, kakor godejo oni. Če bi Krist prišel znova na svet, prav gotovo bi z bičem izgnal iz božjih hramov zadnjo zalego — te svoje namestnike! Ne vemo, ali je že povsodi tako podivjana katoliška duhovščina, kakor pri nas, a to vemo, da je proti takšnemu zbesnelemu popovstvu edino na mestu neizprosen boj, dokler se ne iz-podi izpred oltarjev takšne zalege !
— Kamniška podružnica slovenskega  čebelarskega društva
ima svoj redni občni zbor, v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri dopoldne v gostilni pri Petru Žerovni k a, Velika ulica, na katerega se vsi člani, kakor prijatelji  čebelarstva vljudno vabijo.
— Zabavni klub v Radovljici. Se enkrat opozarjamo na ples, pri katerem svira c in kr. vojaška godba 17. pešpolka iz Celovca, ki se vrši v soboto, t. j. 12 januarja v dverani g. Kunstlja v Radovljici.
— Jeseniškega „Sokola" redni
letni občni zbor bo v nedeljo, due 13. t. m , ob 1. uri popoldne v društveni telovadnici na Savi. Na dnevnem redu je poročilo staroste, tajnika, blagajnika in načelnika; volitev novega odbora in šestih članov v „Slov. sokolsko zvezo", sprememba pravil in slučajnosti.
— Nekoliko odgovora dopisniku „Slovenca" o klerikalni top-liški organi taci ji. Gosp. dopisnik se v teh člankih spušča v razne stvari, prav po klerikalno zavija in se Čisti na ne ravno lep način. Pravi, da straši dopisniku „Slovenskega Naroda" po glavi in ne v konsumu. Gospod dopisnik, kdo pa je razstroail to no-
*rico okoli V Ali niso bili to verni pristaši konsuma? Saj drugi ne verujejo na strahov« kot oni, ki morajo verjeti, kar jim napojete.   In kaj vas brigajo dolgovi drugih posameznikov ? Kdor je dolžan, je za svoj do'g sam odgovoren in ga bo sam plačal brez vaših podrepnikov  in  brez konsum-skega dolga.   A tam v konsumu je -tvar draga-   Kar se pa tiče posojilnice n vračevamja posojil, češ, da se je zahtevala večja vsota, povemo vam <rosp. dopisnik na uho, ne oziraje se na podpisane v „Slovencu", radi katerih se lahko ravna in dela kakor se hoče, da se je zahtevala v povrnitev večja vsota, kot se je izposodila, Če je bilo že to rvedomau ali nevedoma. Preiskovali tega gotovo ne bodemo, ker tudi  trdili nismo — pač pa se lahko reče vsled površnega uradova-2ija — ker je laktum. kar smo pisali ;n pri tem  ostajamo,  ne  da  bi bili ostudni obrekovalci.   (xosp. dopisnik, se  li  spominjate  na  ženico iz hiše št. 9.   Nikar ne mislite,  da to koga kaj   prestraši.   Obrekovalec je preje tisti in sioer ostudni obrekovalec, ki aoče na ta  podli način obrekovalca očitati povsem poštenim ljudem.
— Pomladanske cvetke v snežni zimi. Kaša ljubezniva prijateljica gdč. Rozi Stukljeva v Žužemberk* nam je poslala marjetic tu trobentic, ki jih je te dni nabrala. Pač velika redkost za januar!
— Postojnsko jamo je obiskalo decembra 51 oseb, ki so plačale 19"» K vstopnioe.
— Bralno društvo v Gaberjih pri Celju se osnuje v najkrajšem Času. Pripravljalni odbor se je že osnoval in mu predseduje g. Rozman. Pripravljalni odbor je imel 4. t. m. v gostilni g. Omladiča v Gaberjih sejo, na kateri je sklenil, da se bralno društvo osnuje na izključno narodni podlagi, da se naroče listi kakor „Slovenski Narod", „Narodni List", rDomovina*, „RdeČi Prapor" i. t. d. •n da se skliče ustanovni občni zbor na nedeljo 20. t. m. Na ustanovnem zboru bodo govorili gg. dr. Božič, dr. Gosak in Iv. Rebek.
— Poroka. Gospod Vekoslav li a c aro i, učitelj v oempolaju pri Nabrežini, se poroči dne 14. januarja z gospico Marico Skrk v Sempo-
aju.
— Slovansko pevsko društvo V Trstu priredi v nedeljo, 13. januarja v gledališcni dvorani „Narodnega doma" na Čast bivšemu pevovodju g. 3rečku Bartln koncert.
— Kadetna šoia v Trstu se
baje premesti v Gruž  ter se nastani ^ ondctni brambov^ki vojašnici.
— Utopila se je v Trstu 20-letna Amalija Varin, ki je skočila v vodnjak. Varin je imela ljubavno razmerje z 181etnim fantom, kar so starši njeni sprva dopuščali, nato pa \ prepovedali ljubimcu vstop v hišo. To je dekle tako bolelo, da je šla v smrt.
— Zadušila bi se bila kmalu
kletna Jera Župane v Trstu, koje v sobi zanetila v posodi nekoliko oglja in jo je razvijajoč se plin omamil. O pravem času so ji prišli ljudje na pomoč.
Nesreča pri delu. I81et-aemu kmetu Francu Mahnetu iz Teter pri Materiji je slamoreznica zmečkala desno roko. Prišel je v tržaško bolnico.
— Prodaja reklamnih dopisnic. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo, da se smejo prodajati dopisnice, zalepke im pisemski zavitki (kuverti), na katerih so tiskane reklame.
— Aretovana je bila včeraj brezposelna služkinja Terezija Dolin-skova, ker je še meseca decembra, ko je služila pri posestniku g. Kalanu na Poljanski sesti št. 58, ukradla njegovi hčerki 6 K vredne Črevlje, gospodarju samemu pa 4 K denarja. Ko so jo prijeli, je imela ukradene črevlje obute. — Snoči se je vtihotapil v Mrakovo restavracijo na Marije Terezije cesti Ivan Brglez in šel preiskovat po omari za led, kjer je bilo shranjeno surovo meso. Ni pa imel sreče odnesti plena, ker so ga se pravočasno zasačili in izročili policiji. Brglez je priznal, da je prišel tja z namenom, da bi bil kaj ukradel. Dejal je, da so se mu najbolj cedile sline po kuhanem mesu, aer pa žalibog tega ni bilo, bi se bil polastil tudi surovega. Oba dolgo-prstneža so izročili sodišču.
— Delavsko gibanje« Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 27 Slovencev in 4 Hrvati. 26 Hrvatov je šlo na Prusko, 30 v Line, 19 pa v Inomost. 5 Macedoncev se jđ odpeljalo v Heb.
— Izgubi) ene in najdene reći.
Šolska učenka Eiza Podobnikova je izgubila bankovec za 20 K, katerega J6 našel enoletni prostovoljec gosp. Valentin Krzen.
* llajnovejše novice. Dalmatinski namestnik Nardelli je postal tajni svetnik.
— Vest o protisrbski demonstraciji v Sofiji so si izmislili madžarski žurnalisti.
— Kronanje novega persij-sbega šaha bo 2. februarja t. 1.
— Za predsednika francoskemu senatu je zopet izvoljen Dub ost, za njegovega namestnika
Brisson.
— Polioaji so začelištraj-kati v Preravi.
— S Špiritom se je zastrupilo v neki vasi blizu Krakova pet
kmetov.
— Nevarno je zbolel prvi cesarjev dvorjanik knez Lieohten-stein ter so ga prepeljali iz Budimpešte na Dunaj.
Dama  a  kameleonom. V
Omani (Nebraska) si je končala gle-dališčna igralka Lujza Douglas na nenavaden način življenje. Ni imela dovolj talenta, da bi se povzdignila nad svoje sovrstnice, a ker je bila revna ter je dobivala malo plačo, je hotela postati slavna na izreden način. Slišala je, da so gledališčne igralke vsled kake nezgode ali afere kar čez noč slavne, da so se inten-dance trgale zanje. In prišla ji je na misel smešna drznost, da je požrla živega kameleona v nadi, da bo vse gladko izteklo ter bo zaslovela kot dama s kameleonom. Toda ukanila se je. Kameleon ji je raztrgal želodec in druge organe, da je v par urah v groznih mukah umrla. Po njeni smrti se je šele zvedelo, da ni Douglas njeno pravo ime, temuč je sestrična vojvode Hamiltona.
* Za zobovje šolskih otrok
skrbijo po raznih mestih v Nemčiji posebni zobozdravniki, katere plačuje mestna občina. V Miihlhausenu je preiskovanje zobovja šolskih otrok pokazalo, da je 99 57w/0 otrok bolnih na zobovju. Od 9524 preiskanih otrok jih je le 41 imelo zdravo zobovje. V imenovanem mestu so ustanovili posebno zobno kliniko za šolske otroke, kar je prvo leto stalo 15 600 K. Take klinike so že v Štrasburgu, v Darmstadtu, v Orlenbachu itd. Vsa preiskavanjain leČenja zobovja so brezplačna. Tozadevni stroški so znašali v Štrasburgu leta 1902. 2700 K, 1903. leta 3300 K, 1904. leta 0500 K in 1905. leta 8000 K. Pri nas se pa za zobovje otrok ne stori nič, kar je velika napaka.
* Novodobni Haran-Al-RaSid. Francoski minister Fould je imel navado, da je preoblečen nadzoroval razne podrejene urade. Neki dan je prišel na glavno pošto v Parizu ter videl, da čaka pred oddelkom kakih 20 oseb, dočim sta se notri dva uradnika mirnodušno razgovarjala. Minister je udaril s palico po mizi, nakar se je eden uradnikov zadri nad njim: „Zdi se mi, dasi domišljujete, da sem vaš sluga?" Minister mu odgovori: „Seveda si domišljaj em, le poglejte me natančneje." — „Dosti dobro vas vidim, da ste odurno bitje," mu je odvrnil uradnik. — Drugi dan je bil uradnik poklican k ministru, in lahko si m«slimo, kako se je prestrašil, ko je zagledal pred seboj „odurno bitje" od prejšnjega dne.
* Orijentalske zvit« Ko se je
mudil perzijski šah na svojem zadnjem potovanju v Evropi, je razdeljeval vse polno levovih in solnčnih redov. Razdeljeni redovi so bili seveda okrašeni z nepravimi diamanti. Tako je prišel tudi neki borzijanec do levovega reda druge vrste, ne da bi bil sam vedel kako. Borzijanec je koj opazil, da ima opraviti z nepravimi diamanti, dal si je torej napraviti prave, seveda na lastne stroške. Potem gre z redom k šahu, da se mu zahvali za odlikovanje. Ko je ta zapazil na prsih borzi-janca bleščeče se prave kamene, si je mislil, da se je zmotil pri razdeljevanju. Toda kako priti do diamantov. In prišla mu je izborna ideja. „Ljubi gospod N.," je nagovoril šah borzi-janca, „oprostiti morate pomoto. Ne vem sam, kako se je moglo zgoditi, hotel sem Vam dati za VaŠe izredne zasluge red prve vrste!" Po teh besedah vzame šah lastnoročno borzi-jancu red s pravimi diamanti s prsi in mu podari zato red prve vrste, kateri je bil seveda okinčan fi slabimi, nepravimi kameni. Borzijanec je bil menda s to premembo zadovoljen, šah pa tudi. Ali si je dal borzijaneo tudi v ta red postaviti prave diamante, o tem molči zgodovina.
* Vpliv alkohola na nravnost in zdravje šolskih otrok je zelo poguben. Pri preiskaDJu 7333 šolarjev je našlo društvo nemških abstinentnih učiteljev sledeče podatke: Izmed teh šest do deset let starih učencev samo 2 do 3°/0 ni nikdar pilo opojnih pijač; 12% je bilo enkrat ali večkrat pijanih, 11% Je vsak dan alko-holične tekočine, izmed teh 2°/0 že pred šolo. Otroci, ki so pili običajno alkoholične pijače, so bili najslabši v napredku in nravnosti.
* Gostilniški računi voh prestolonaslednikov. Kakor znano, se je nemški prestolonaslednik povodom lanskega potovanja na Češko pritožil proti nekemu kolodvorskemu restav-raterju, ker je računil za krepčilo njemu in njegovemu spremstvu 60 K. Dosegel je, da je bil gostilničar odstavljen, dokler se ni zavzel zanj avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand, kateremu se je zdelo postopanje nemškega prestolonasled-
nika umazan ost. Pri tej priliki je časopisje pogrelo anekdoto o pokojnem avstrijskem prestolonasledniku Rudolfu. Ko je bival prestolonaslednik v Pragi v garniziji, napravil je pozimi s svojim spremstvom izlet na saneh v B., kjer je družba potem obedovala v hotelu. Koje gostilničar predložil račun, se je prestolonaslednik zelo začudil, ker je bilo zaraču-njeno — 4 gld. za kolomaz; vendar ni rekel nič, temuč plačal ves račun. Par dni nato pa je dobil gostilničar naroČilo, naj pošlje še en sodček kolo maza, ker se je prvi tako izborno obnesel, da želi prestolonaslednik imeti namazana s tako mažo tudi kolesa na — drugih saneh.
* Novo leto na Japonskem. Proslava novega leta je na Japonskem največji praznik. Uradno se praznuje tri dni, 1., 3. in 5. januarja, a narod ga začne praznovati že 13. decembra. Tudi oblasti praznujejo več dni, kakor je predpisano. Ne obhaja pa se samo začetek novega leta, temuč tudi pričetek novooživljene spomladi. Na starega leta dan okrase vse ulice. Tega dne se morajo vsi dolgovi poravnati. Ako se zna dolžnik umikati upniku do '12. ure, je rešen, ker v novem letu ga ne sme terjati za stare dolgove. Glavni posel Japoncev za novo leto je čestitanje. Japonec vstane že v jutranjem mraku in hodi okoli čestitat do večernega mraku. Čestitka se glasi: „Želim vam vsako srečo v novem letu in hvala vam za vse izkazane dobrote v starem letu."
* Avtomobilne železnice v Italiji. Italijansko ministrstvo za železnice nagradi vsa italijanska avto-mobilna društva, ki bodo na avtomo-bilnih progah vozila osebe in blago. Ta inicijativa je dobro uspela. Že danes je 120 prošenj za koncesijo, a za 6000 kilometrov dolge avtomobilne proge. Izplačati bi morala vlada nagrad v znesku 2,400.000 lir, ako bi hotela vzeti v obzir vse koncesije. Toda bodoči proračuu dovoljuje za te koncesije le 100000 lir, a naknadno bo zbornica dovolila še 300.000 lir.
* Deset milijonov za zidanje
ŠOl. V Galiciji je blizu tisoč občin, ki dozdaj še nimajo šole. Deželni odbor gališki je sicer vsako leto dajal 400.000 K podpor za zidanje Šol, ali vse to je bilo premalo in zidanje potrebnih šol je le počasi napredovalo. Zato je sedaj deželni odbor sklenil, da si izposodi 10 milijonov kron, katere razdeli med občine, da se v kratkem sezidajo potrebna šolska poslopja. Potem pa Nemci zmeraj zasmehljivo in zaničevalno govore o „polnische Wirtschaft".
* Boj igralnicam. Francoski minister notranjih del Clemenceau je prepovedal v Parizu vse igralnice ter pognal osnovalce iz Francoske. Do-sedaj je izgnanih 42 oseb, ki so vsi belgijski podaniki. Glavar teh družb je bil belgijski milijonar Marciuet, ki je pričel svojo kariero s snaženjem posode v neki mali gostilni. S kvar-tanjem si je pridobil leta 1901 v Parizu 10 milijonov frankov, a vse je tako podkupil, da ni bil pod policijskim nadzorstvom.
* V Roosevelta se je zaljubila« Nedavno se je ustrelila v Me-dori vdova Grover zaradi predsednika Roosevelta. Romantična bolezen jo je trpinčila že več let. Omožila se je s 17. leti, a z 18. letom je bila že vdova. Takrat je prišel v Medoro Roosevelt, ki je ravnokar izvršil vse-učiliščne študije. Prišel je tja zaradi lova, a sanjava vdovica si je domišljala, da se mudi lepi Newyorčan pri njih le zaradi nje. Koprnela je zaman, ni videla več Roosevelta, dokler ni prišel lani kot predsednik zopet v Medoro na lov. Se vedno enako zaljubljena vdova mu je podarila z dijamanti okrašen revolver, a po njegovem odhodu se je kmalu zastrupila. V pismu, ki ga je zapustila, pravi, da si konča življenje, ker ji je srce zlomljeno. Celo svoje veliko premoženje je zapustila oboževanemu Roo-seveltu.
* 123 let pokojnine. V ameriški vojski proti Angliji (1775—1783.) je bil ranjen tudi neki Škot ter je dobil takoj po sklenjenem mira pokojnino. S 75. letom se je leta 1835. oženil. Umrl je leta 1853. Od takrat je dobivala pokojnino njegova vdova, v začetku le 12 dolarjev na mesec, a pokojnina se je po novih zakonih zviševala, tako da je zadaja leta dobivala že po 1200 dolarjev na leto. Sedaj je vdova umrla v Vermontu 93 let stara; država je možu in njej plačevala 123 let penzijo.
* Samomori leta 1906. Preteklo
leto je bilo v Avstriji 425 samomorov in 707 poskušenih samomorov, skupno 1132 ljudi, ki so se naveličali življenja. Ti „kandidatje smrti" se dele: pri 218 se ne veza vzrok, pri 183 je bila vzrok nesrečna ljubezen, pri 162 bolezen, pri 142 domači prepiri, 117 se jih je naveličalo življenja, pri 116 je bilo pomanjkanje vzrok, 111 se je omraČil duh, 36 so jih gnale v smrt finančne razmere, 25 vsled smrti v sorodstvu, a 22 se jih je strašilo
kasni. Statistika o samomorih pada; leta 1904. je bilo 452 samomorov, leta 1905. le 448 in lani le 425.
* Narod, ki lama sivega bona.
Pleme Sajotov živi v severnem delu Mongolije. Njihova dežela je še svetu skoraj popolnoma neznana, ker jo ločijo gore, preko katerih ni cest. Do leta 1903. de menda sploh ni bil noben Evropejec v tej državi. Šele leta 1903. je prišel v to deželo francoski inženir Chalon. Sajoti se preživljajo največ z živinorejo ter so sploh še nomadi in lovci. Hranijo se s čajem, maslom, mlekom in mesom. Obleko izdelujejo iz ovčje kože. Dasi formalno pripadajo budhistični veri, tvorijo vendar nekako sekto ter častijo žive bogove. Njihov sedanji bog se imenuje Gigion ter stoluje v Džalu. Povprečno dobi na dan do pet tisoč rubljev, ki mu jih žrtvujejo verniki v denarju in blagu.
* Čndei sv. Januarija. Januarij je bil Škof v Beneventu ter ga je dal Dioklecijan obglaviti. — Njegovo glavo hranijo v njemu posvečeni cerkvi v Napolju. Zraven glave sta dve stekleničici, baje napolnjeni z njegovo krvjo, ki jo je ujela v posodo pri njegovem oblavljenju neka pobožna vdova. In s to krvjo uganjajo kanoniki že davno čudeže. V kritičnih časih gredo namreč vprašat za svet sv. Januarija. Ako prinesejo stekleničici k njegovi glavi, se začne kri vzdigati, ako se to ne zgodi, napovedana je velika nesreča. Celo ceremonijo vršijo med štirimi gorečimi svečami, češ, da se bolje vidi. Leta 1904 je taki ceremoniji prisostvoval tudi vojvoda Aoste in klerikalno časopisje je bobnalo, da Čudež temelji na znanstvenih preskušnjah. Da dokažejo duhovniško sleparstvo, priredili so socijalni demokratje javno predavanje o Januarijevih Čudežih in učeni kemik A. Giacco je čudež z eksperimenti raztolmačil mnogobrojni množici, med katero je bilo tudi mnogo klerikalcev. V dve steklenici je primešal posušeni telečji krvi neko kemično snov. Ko je po tem nekaj časa sukal steklenici med štirimi gorečimi svečami, se je substanca ogrela in kri je začela polagoma kipeti. Na enak način delajo na-poljski kanoniki čudeže sv. Januarija. Navzoči klerikalci, ki so v začetku razsajali, so se kakor mokri kužki splazili iz dvorane.
* Zabran ju jte mladini kaditi!
Neki zdravnik je preiskal 37 učencev v starosti 9 — 14 let, ki so se navadili kaditi. Nasledki kajenja so b li pri 27 učencih jako žalostni: trpeli so na slabi prebavi, bitju srca, njih intelekt je mnogo izgubil, bili so nagnjeni pitju alkoholnih pijač in njih krvni obtok je bil nepravilen; 12 učencem je mnogokrat tekla kri iz nosa, 20 učencev ni moglo vedno spati, eden je postal tuberkulozen. V krvi pušeČih otrok se je našlo mnogo manj rdečih telesc nego pri drugih otrokih.
* Razburjenje zaradi kapljice VOde« V gorenjeavstrijskem deže nem zboru je bilo v zadnjem zasedanju veliko razburjenje. Takoj po otvoritvi seje se je vzdignil deželni glavar ter naznanil med splošno pozornostjo: ^Ravnokar se mi je sporočilo, da se je na nekega poslanca z galerije pljuvalo, vsled česar bom dal izprazniti galerijo." Med poslanci je nastalo veliko ogorčenje in vzdigale so se pesti proti galeriji, ki so jo reditelji neizprosno izpraznili. Med odmorom je prišla k dež. glavarju neka dama ter se opravičila, da je provzročila celo razburljivo afero. Prišla je na galerijo s snegom na klobuku, ki se je začel tajati in kapljica je padla ravno na glavo nekega poslanca.
* Nemški cesar — občan v
Marijinih varin. Glasom kupne pogodbe z dne 30. januarja 1857 si je nabavil pruski kralj Friderik Viljem v Marijinih varih realno posestvo, na katerem stoji protestantska cerkev. Po § 6. obč. reda za Češko je vsak, ki ima v občini realno posestvo, obenem občan dotične občine. Ker je nemški cesar kot pruski kralj lastnik dotične zemlje, je obenem občan v Marijinih varih ter ima aktivno in pasivno volilno pravico v občinski zastop.
* Poroka Drozdove ljubico.
Znana Drozdova ljubica m pnležnica Mandl, ki je bila povodom poloma Vaolavske posojilnioe s prelatom Dro-zdom vred aretovana, a pozneje izpuščena, se je poročila v Pragi z nekim kleparjem. Pri Drozdu si je „prihranila" 70 000 K, zaradi katerih jo je klepar poročil. Dasi je bila poroka nalašč napovedana ob 6. uri zjutraj, zbralo se je pred cerkvijo par sto ljudi, da bi demonstrirali. Posredovati je morala policija, a novoporoČenoa sta prišla skrivoma pri stranskih vratih v cerkev in iz nje.
* Na lastno poroko pozabil.
Nenavaden slučaj pozabljivosti se je pripetil v londonskem predmestju Brentford. V ondotni cerkvi je bila napovedana na božični dan poroka nekega profesorja. Nevesta je prišla s svojimi svati točno, ob 9. v cerkev, a ženina še ni bilo. Svatje so čakali,
da so bile Končane vse druge poroke a ker ženina le še ni bilo, Šli so ga iskat v njegovo stanovanje. Ženin je sedel pri mizi in pisal, kakor je bil vajen vsak dan po zajtrku. Na poroko je bil popolnoma pozabil. Ves prestrašen je skočil v kočijo, plačal vozniku dvojno pristojbino, da je vozil kolikor mogoče naglo ter je srečno prispel v cerkev, da se je mogel za večno z vezati s svojo iz volj enko.
* Narodno bogastvo Angleško.
Angleški statistični urad v Londonu je dognal na podlagi vestno zbranih in obdelanih statističnih podatkov, da znaša narodovo bogastvo Angleške 9,188 689,564 funtov šterlingov (t. j. 220,626 149,526 K).
* Časopisni katalog In beletni
koledar je izdala anončna ekspedicija M. Dukes naslednika na Dunaju I, Wollzeile 9. To je za vse inserente izboren pomočes za izraČunanje in-sercijskih stroškov pri vseh dnevnikih, tednikih, strokovnih listih itd. Gorenja firma, ki je v neprestani zvezi z vsemi listi, pa tudi sama rada daje vsa inseriranje zadevajoča pojasnila.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Kranj 11. januarja Zakon o kranjskem vodovodu je bil včeraj sakcijoniran.
Jesenice 11. januarja. Pri včerajšuji sodni razpravi proti Fabincu je Pongratz sijajno pogorel
Ounaj 11. januarja Poslanska zbornica tudi danes slabo (biskana. Finančni minister j9 predložil zakonski načrt o izdaji nifcljastega denarja Zdaj teče počasi in zaspano specijalna debata o zakonu glede volilne svobode. Predsednik je naznanil, da je dr. Ferjančič b lan in, ker ni v stanu utemeljevati svrjega m no-ritetoega, predloga glede a n c e 1-paragrafa, ga je umaknil Kdaj bo prihodnja seja, še ni dolo ceno
Dunaj 11. januarja. Gosposka zbornica je sklicana za danes. Seja bi se morala začeti ob 1. uri, a se do polu 3. 6e ni začela. Vrše se namreč kompromisna pogajanja med gosposko in med poslansko zbornico glede štirih točk obrtnega reda.
Ounaj 11. januarja Volilna reforma ne bo public rana v nedeljo, kakor se je nameravalo, marveč šele koncem tega meseca. Gospcska zbornica bo namreč od 22. t. m. naprej imela seje, da reši vse v poslanski zbornici sprejete zakone in med njimi tudi volilno reformo.
Ounaj 11. januarja. Klubovi načelniki imajo danes popoldne posvetovanja glede dneva in dnevnega reda prihodnje seje poslanske zbornice.
Dunaj 11 januarja. „Fremden-blatt" javlja veleoficijozno, da bo vojno ministrstvo ža za prihodnje leto zahtevalo zvišanje rekrutnega kontingenta, in s     za 7 d) 8000 mož.
Ounaj 11. januarja Nadvojvodi Kainerju, ki prazouje danes svojo 80letnico, je cesar podaril posebno zlato svetinjo.
Umrii so v Ljubljani.
Dne 7. januarja: Marija Bricelj, perica, 54 let, Radeckega cesta 11, vsled raka. —
Dne 8. januarja: Ivan Sykyta, čuvaj, 84 let, Privoz 3, ostarelost. — Justina Košak, delavčeva, hči, 4 leta, Hradeckega vas 20. —
ne d vika Sav peri. sluge hči, 14 dni, Stre lisko ulice 15, črevesni katar.
V deželni bolnici:
Dne 6. januarja: Fran Roblek, gostač, 46 let, jetika.
Dne 7. januarja: Andrej Jager, klavec, 58 let, pljučnica — Fran Orsca, zidar, 20 L, Epilepsia — Josip ZevniK, krojačev sin, 1 leto 9 mes, pljučnica. — Fran Siler, gostač, 54 let, naduha.
Dne 8. Alojzij Pušnik, ključavničar, 23 1., srčna hiba. — Jakob Kramar, čuvaj, 39 let, srčna hiba.
rleteorolositno poradio.
«lMn» nad mor)«m   M**.   Hr«dnJ1 mračni 7M.0
| prosinec j	6u •paio-vanJa	Stanjo barometra ▼ Mm	i? Ji	Vetrovi	Neb«
10	9. sv.	HM	0*8	aUJTshod	obladao
11	7. 4.	741 8	06	Bi. SBTlh.	ob laćao
•	i. pop.	7413	83	■L ssabod	poL obla*.
Srooala vdorajiaja teaporatara: 0 6% »orma!©: -2-7«   — Padavin* im 00
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani4'.
Uradni kurzi dun. borze 11. januarja iy07.
i c
Natolbaat papirji
4'2°(# majska renta. .
4*2% srebrna renta . . 4% avstr. kronska renta . . 4°/# » zlata „ . . 4% ogrska kronska renta . 4«/0 „ zlata „ . 4#/, posojilo dež. Kranjske 4Vt*/i posojilo mesta Spljet
*»/,•/•      p • Zad,ar
i1 , „ bcs.-herc. železniško
posojilo 1902 .   . .
4«, češka dež. banka k. o.
4° - ■ S ■ , h S" 4'    , zast. pisma gal. dež.
hipotečne banke . . •*/»*/• Pešt- kom.  k. o. z
10 or......
4« / „ zast. pisma Innerst.
hranilnice.....
41 * „ zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice .   . .
4     „ z. pis. ogr. hip. ban.
4 [" obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ...
4< ./ ,, obl. češke ind. banke
< prior. lok. želez. Trst-Poreč......
*»/t prior, dolenjskih žel.
3° , prior. juž. žel. ki:p. ' ,
41 ,*'., avstr. pos. za žel. p. ©
Srečke.
Srečke od I. 1860\,   .   . -„    od 1. 1864 ....
m tizske......
zem. kred. I. emisije II
„ ogrske hip. banke . 9 srbske a frs. 100*— w turske ......
Basilika srečke .   . .
Kreditne • ...
Inomoške 9     .  . •
Krakovske m ...
Ljubljanske       »    .  • •
Avstr. rdeč. križa . ...
Ogr.     „      a    ■    • • •
Rudolrove , ...
Salcburške m ...
Dunajske kom.   , ...
Delnica.
užne železnice.....
ržavne železnice.  . . A\str.-ogrske bančne delo.. Avstr. kreditne banke   . . Ogrske     „ »       . •
Živnostenske „ Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr.   .  . .
Rima-Muranvi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družb< Češke sladkorne družb«
C. kr. cekin......
30 franki.......
30 marke.......
Sovereigns.......
Marke........
Laški b«n*e-*fa.....
Rablji.....• • •
Denai
99 35 10« 2
99 30 117 o
9* S 114 75i
ys 9ui
104 oO 99 85
9*90 99 BO 99-- 0
Blago
99 55 lf>i 40
t9?0 II? 60
9« so 114-95
yy 9j
lOJftti 10085
100 85 9970 Hhj lu
100*4» 101-40
6
105-2
KKT—
100-
100-
100-
y9 90 £8 7-116 40 10" 65
215-
!54 5 Ž74 90 284 *J6 — 102 -18 f-0 •^•7 448 75 7? 88 58 -46 "5 27 75 ,*S7 75
16 1 2ft
180 25
694 90 1781 — I -87-5<
|l 2d4 -
747 H 627 7t j 2683 [ 574 5 5 I 283 -:' (60 i1 «47 5o
H*Sfr MU
bt
I 17 70 9F>60 2 52 4-84
it 6 SO
101 -
100 50 100-15
100 20 101
99 75 318 40 101 65
217 — 2 9 I ? B h ^ 284 90 294 2M
no-
169 50 24 70 U 8 75
Po
9n — P2
48 75 29 75 59 81
166 25
181 25 Č9h 90 791 -688 -840 50 245- — "51 — r2«.2o 6'4 575 25 283 rO 564 — 148 50
U 39 i?-l3 83 l6 r!; 1 'H 17 85 95 80
253
V
Žitne cene v BudimpeSti
Dne 11 januarja 19C7. Teruiln*
Plenica za april   ...   za  50 J? K 7 4
Rž        . april    ...   .   60 . „ 6.
Koruza   . maj 1907 .   .   *   60 „ a 5 i
Ovca      ,   april .    u    50 n , 7 4
Neapremenjeno.
Gi<»lmke žalo iti potrti, naznanjamo '••*»■ ljubim sorodnikom, prijateljem in znanca žalusrro vest da je na* iskre« o ljubljeni soprog, oziroma oče, tast in stari oče, gospod
Jttihael £eeb
^    e kr brzojavni oficiaPvjp.
da »s ob dveh popoldne po dolgem, težke« t pljfnjo, previden s sv. zakra-luemi za arairajoče, v 96 leta starosti zaspal v Gospodo.
Popreo dragega pokojnika bo v sokot«, 12 januarja ob ' 44 popoldne izpred kiše žalosti it, 25 na &v. Petra cesti.
Sv. sadusne maše se bodo služile v fant cerkvi pri Sv. Petru. 14 Prosimo tihega sožalja
T LJubljani, 10. januarja 1907
Žalujoče rodovine Leeb, Oswald in Indof.
(Namesto vsakega posebnega naznanila.)
Hotel „ILIRIJA".
Jutri, v soboto IZ. lonuorlo
velika
pojedina tlitai
(letne! knrave in pečene klobase).
Obilega obiska proai z velespo-a to vanj em
Pric Novak«
J41
hotelir.
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod
JAKOB PATERHOn
c. kr. pismonoša v. p.
dne 10. januarja ob polu 2. uri popoldne v 88. letu svoje star si, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zasnal.
Pogreb predragega rajnika bode v soboto, dne 12. januarja t L ob 3 uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v tukajšnji farni cerkvi.
Predragega rajnega priporočamo v biag spomin. 139
Predoslje, 10. januarja 1907.
taln|oči ostali.
(Posebni parte se ne izdado)
Učenec
z trav in močan, 13-14 let star, posten h staršev, se Sprejme v 'rgovino mešauega bla^a A. BUDKOVIČ, Boh.
Bistrica. 103-2 Nekaj spretnih
bljuMčarlev
kovinskih st ugarjev in preprostih mizarjev
išče velika tvornica na Reki.
VeČ   pove   npravnistvo „Slov. Naroda". 37—3
Sani in mm
za eao in dvoaprego, zelo lahke in pripravne, popolnoma novega sistema ima izvršene in jih Ham izvrftaje po ielii in znižani ceni Andrej Kapus, kovaški molster ¥ Lescah (Oorenisko).
01—3
Svetovna razstava St. Lonis 1904: najvišja odlika „Grand Prix".
Globin
je najboljše in najfinejše
čistilo za čeulje
Edina tvornica Fric Schulz Jun. n is deln. družba v Lipskem. 1327 4
10.000 parov čevljev!
d pari čevljev samo 5-50 K.
Vslerl UKoduegH oproroiief;* nakupa st» odda za to oizko ren^. par moških in par ženskih čevliev crnih ali ravib oa trakove z moćno zhitimi podplati, n-jn«>vejSe ob'ike. dalje par mo6kib io par ženskih mr.dnib Čevljev, elf^antnih in lahkih.
Vul 4 f.wri Milino A-50 §4. Za naroCitev zadostnje dolgost 131 Razpošiljanje po povzetja.
Izvoz čevljev KOHANE. Krakov it. 31.
NeneaiajoCe rad zam^niam
V soboto, 1.2 januarja
pokušaja
staroprei žknšenih
MaggijeTil izflelkov:
L Ma gnije ve zabele za lahke Juhe itd. 35-7
2. Maggijeve bonillonske pusice.
3. Maggijeve tabL za Juho.
Vsakdo je prav vljudno povabljen.
3van Jebačin
!! Največji uspsh novega časa M
je znameniti
3678—10
Vpisana varstvena
Daje bleščeče belo perilo popolnoma brez duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali drugih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko.
Zatitek z 250 grami 16 vinarjev n   s 500   „ 30 „ „    z   1 kilo   56 „ Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke ni moj izdelek in ste z njim v nevarnosti, da si pokvarite perilo.
Dobiva se v vseh dro-gerijah in prodajalnah s kolonijalnim blagom in milom.
Na debelo :
L. Minlos, Dunaj L, Mdlkerbastei'£
Ivan Jax in sin
w JLi|nbl|ant
Dunajska cesta št. 17
priporočata svoj bogato zalogo
voznih koles.
OO
Šivalni stroji
Brezplačni kurzi za vezenje v nisi. S 2
Pisalni stroji ,ADLER'. 0
UČO 80 v lesni trgovini inarjeni ga
prejemalca
in Oddajalca blaga, ki bode obenem k t gozdui manipulant. Zadnje slovenskega in nemškega jezika potr>bn<» Vse drngo po dogovora. 104—2 Lafttoriročno pisane ponnrlhe dhj se blagovoli potlati pod M0. M. T." na npra\nišcvo nSlov. Naroda*.
V gostilni
na ZnbjaUu ll 3
vsako soboto
Začetek ob 8. uri, Vstop prost.
K obilni udeležbi vabita i 9     Avgust in Pepica Perko.
•T* *r*        '■*'■ »j-       *|C »+. J, <JfU        ,\, »*• if.
Vljudno se priporoča
trgovina
III
I
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana,
Jtarl trs Jttev. 10.
Velika zaloga, solidno blago. 3512     Cene zmerne. 31
Lokal
lep, svetel, 16 x 8 metrov, pripravet za društveno dvorano, skladiiče ali delavnico se takoj Odda.
Kje — pove npravnifttvo ^Slav. Naroda1*. 4737-i
in
Dobro iduća
i v 11 i
se zaradi iznel tve takoj pn da za vsake ceno. Zagotovljena bodo*oont Rbrnotaia se tudi ceno preda pes (koder) žistt
pasme, dobro dresiran.
Anton Ebnor
brivre
44-3 v Kranju, Gorenjsko
V LJubljani se proda nanovo zidana
S  stanovanji  (davka  pr«»s«ai z oprav Ijeuimi  lepimi   gosrilniskimi prostori velikim   g«'>til. iu  zelenjadnini vrtom, prostornimi kletmi in ledenico. Hša je pripravna za vsako kupčijo in se tak« proda  ziradi g^ispodarjeve beleboonti. Treba ,•• denarja  600 1 K, evetitaalao tudi   manj,   drago   (12000 K) lahko ostane na hi*i. Vsa vprašanja pismene gospodu Poženu, trg<«1 ca v Trnovem 67-3 v Ljubljani.
Vabilo
k
plesni veselici
katera bode
v soboto, dne 12 januarja v gostilni pri jfDachsiT
Florijanske ulice št. 33. Začetek ob 8. uri.    Vstopnina prosta
K obilni udeležbi vabita
i3c      Jvan in jffarija 3achs
Oes. kr. avstrijske
državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Odkod ti Ljubljana jni. ieL:
T'\0 zjutf ml Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga.
r-17 KfutraJ. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
H*30 preipodn«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beijak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, inomost, Bregenc.
r05 Dopoid'i« Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje.
• OO pop d Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor.
7*08 z.«*6f r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje.
7 33 zveoer. Osebni vlak v smeri: Trbiž.
»o«23 ponoći Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žcL, Beljak, Inomost, Monakovo.
Dohod v Ljnbltano jni. IeL:
7-ov zjutraj Osebni vlak iz Trbiža.
zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja.
Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta.
u 10 predooidne.   Osebni vlak Iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca . Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 popomna    Osebni vlak iz Straže
Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4*30 popoldne. Osebni vlak iz Sektala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. dri. t 8*35 zvi čer. Osebni vlak iz Strale-TopUc Novega mesta, Kočevja.
8 45 zveoe«-. Osebni vlak iz Prage, Linca Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža. Trsta c. kr. drž. Žel., Gorice c. kr. drl. žel
11*34 ponool.   Osebni vlak iz Pontablja Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c kr. d. i Odhod ti LJubljane drl. kolodvor t
7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-oo popoldne. Mešani vlak ▼ Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 40 ponoči Mešani vlak v Kamnik. (Same v oktobru in le ob nedeljah In praznikih
Dohod v Ljubljano dri. kolodvori
649 ijutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO 59 predpoid'te  Mešani vlak iz Kamnika 6 io zvečer. Mešani vlak iz KaBrnika.
9 55 ponodi. Mešani vlak iz Kamnika. (Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.]
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.)
G. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu
P
Prvo ljubljanska velika 2$alnica kave
Karel Planinšek LlubUana, Dunajska cesta.
o
ooooooO o
Električni obrat, tedaj večkrat na dan sveže igana kava ; izvrstna kakovost, najboljši aroma, krepkega okusa.
Ifajniije cene za posamezne vrste in za najpri-
znanei&e zmesi.   - -------
Prodaja Iz higijeniskih posod za kavo.
3936-11
»rf*«ma na ftaaja pa aaj pai laka nfaanM
viajtmno zavarovalna
v P r a
i.
34,788.837-76 K. lzpl*6 Bo velikosti druga vzajemna
aank a
In kapltalije 87,176.383 76 K. nase države
Zavaraj« poalonjn ia Doiaraim  ikodam pe aajniijm ftkode MDlnje tnkaj Uiiva aajaalii
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ras to PustoslemSek.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne8,
3A