Stev. 164 (Posamezna številka 8 vinarjev.) V Trstu, v sredo 19. junija 1918 Letnik XII!!. 7zTiaj= vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — yrcu:;is;vo: Edinosti-. *— Tisk Sskarne .Edinosti", vpisane zadruge z omejenim poroštvom. EDINOST Fosamezne številki po 3 viu., zasuieie 10 vin Ogl£yl « računajo na milirriettfi v Širokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 1Q vtjsj osmrtnice, zahvale, pos'.anice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 viai oglasi v teksta lista do p« vrst K 20.— ; V salu sudaljna vršta K Z-. Ma< oglasi po C vin. beseda, najmanj pa SO vin. Oglase sprejema inseratnl o ldclclt .ii&inosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi liila. Piačaje M Izključno le upravi »Edinosti- — r - - • • - • se nahajata v ul.sv ----y ~---u/u jiijajv ||V S A m V •dlnosti-. Plača in toži ss v Trsta. Uprava ia inseratni oddelek FranciSka As. 5t -JO. Postaohrsailničiii račua it. 8U.652. IMM ARMADHA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno se razglasa: BHka na Beneškem se nadaljnje. Armada gen. polk. barona VVurnia ie na številnih točkah pridobila na prostoru. Njeno iužno krilo I© doseglo v žilavih bojih prekop Fosetta. Gen. polk. nadvojvoda Josip je danes izpopolnil svoje uspehe v ozemlju Montella. italijanski protisnnkl so se izjalovili. V treh bojnih dneh smo uplenili v tem ozemlju 73 Italijanskih topov, med njimi mnogo težkega kalibra. Na obeh straneh Brente je sovražnik zopet zaman naskakoval naše postojanke. Istotako brezuspešni so bili angleški napadi južno Aslaga. Število t?jetnikov je narastlo na 30.000, ono uplenjenih topov na preko 120. Plen na minovkah, strojnicah i,i drugih vojnih sredstvih še ni bil seštet. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 18. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča f'Patria« je bila dne 13. t. in. od nekega nemškega podvoduika torpedirana in potopljena. En oficir in 15 mož se pogreša; najbrže so utonili. OTVORITEV ROMUNSKEGA KABINETA. Prestolni govor. Delna rekonstrukcija kabineta. BUKAREŠT, 17. (Kor.) Romunski parlament je bil otvorien danes ođ kralja Ferdinanda s sledečim prestolnim govorom: »Gospodje senatorji! Gospodje poslanci! Veseli me, kakor vedno, da se nahajam sredi zastopnikov naroda. Navezana na svoja lastna sredstva, je dežela požrtvovalno in z velikim patrijotizmom žrtvovala svoje sinove; toda podaljšanje oboroženega odpora je izčrpala njene sile in Romunija je sklenila mir, ki se je vsilil kot življenjski pogoj. Mirovna pogodba bo v smislu predpisov ustave takoj predložena obema zbornicama v odobrenje. Nalaga nam \idne bolestne žrtve, toda romunski narod jo bo prenesel z ono BOLGARSKA KABINETNA KRIZA. Malinov na krmilu. SOFIJA, 17. (Kor.) Odstop kabineta Radoslavov je posledica delne ministrske krize. Dva ministra stambulovistične skupine, namreč minister za javna dela Petrov in železniški minister Koznički sta namreč radi nasprotstva v naziranju slede notranjih vprašanj podala demisijo. Vsled tega je vlada v manjšini. Čeprav sobranje sedaj ne zboruje In se vladi zato ne bi bilp bati nobenih parlamentarnih težkoč, se je ministrski predsednik Radoslavov točno ravnal po predpisih ustave in je odstopil, da nudi kroni možnost, da povpraša druge parlamentarne skupine. SOFIJA, 18. (Kor.) Kralj je poveril sestavo novega kabineta Malinovu. Cesar za vojno posojilo. BUDIMPEŠTA. 18. (Kor.) Cesar Karel je podpisal 12 milijonov kron osmega ogrskega vojnega posojila. Jugoslovanska debata v ogrski zbornici. BUDIMPEŠTA, 18. (Kor.) Zbornica je razpravljala proračunski provizorij. Posl. Landauer je nastopal proti onim organom avstrijskega časopisja, posebno proti iReichsposti«, ki se pod vtisom versajskih sklepov entente trudijo, morda v najboljši veri, da spravijo na tapet velikohrvatsko idejo in propagirajo v to svrho združenje Dalmacije, Bosne in Hercegovine s Hrvatsko. Za Ogrsko prihaja v prvi vrsti v poštev bosensko vprašanje. Kritiziral je nato favoriziranje srbskega elementa v Bosni in slavi! politično zrelost hrvatskega elementa. Priključitev Ogrski bi bila najsrečnejša in zgodovinski najbolj upravičena rešitev, ki pa ne bi smela biti inavgurirana niti pod velikosrbsko ali hrvatsko zastavo. Odstop srbskega vojnega ministra. . PARIZ, 17. (Kor.) Agence Havas poroča iz Soluna: Srbski prestoloniaslednik je sprejel demisijo vojnega ministra in imenoval Protiča za njegovega naslednika. Ministrski predsednik Pasič In drugi člani kabineta so odpotovali na Krf. Iz Zagreba. PODLISTEK. Pusiolovlivi zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. — To mi ugaja vedno bolj in bolj, — si je mislil. •«— Moj posinovnik igra izborno svojo ulogo, to mu je treba priznati. Takoj nato pa je tudi že vstopil baron po prstih. Ko je vide!, da je Hannibal zbujen, je stopil k postelji, mu podal roko in dejal: — Sporočiti ti imam nekaj, sinko, in sicer nekaj dobrega. : ~ Aj! • * — Prihajam iz najdenišnice. — In? — Dobil sem obširna pojasnila..-.. — In kaj ste izvedel? — Predvsem ravno isto, kar si mi povedal ti, in potem____ — Kaj še potem? — Da potem, ko si zapustil najdeniščnico, ni nihče več vprašai po tebi. — Pa ste rekel, da mi imate sporočiti nekaj dobrega. ... 15. junija. »Reševanje« jugoslovanskega problema po berlinskem receptu se nadaljuje. V isti čas, ko mad-jarska društva v Ameriki pošiljajo ponovne poslanice predsedniku VVilsonu, uverjaioč ga o svoji zvestobi in zahtevajoč dovoljenje, da njihovi člani vstopijo v amerikansko vojsko, da bi se borili proti »skupnemu« sovražniku — Nemcu, pa pripravljajo ti njihovi sovražniki skupno žnjimi nove krivice. Madjari hočejo razširiti svojo gospodstvo v Berolin in jih v tem izdatno podpirajo. Ni jim dovolj, da v Ogrski sami 8 milijonov Madjarov (po njihovi statistiki) gospoduje nad 10 milijoni drugih narodov. Ni jim dovolj, da pašujejo po Hrvatski in Slavoniji, da niti ne govorimo o ukradeni Reki. Hoteli bi sedaj še Bosno in Hercegoino, da bi v njima vladali posredno, a v Dalmaciji neposredno preko svojih eksponentov na stolici slavnih hrvatskih banov. Apetit je velik. No, mi se nadejamo, da iim založaj ostane v grlu in da ga ne prebavijo. Pravo samoodločbe za vsak narod je močneje od madjarskega imperijalizma. Madjari bodo gotovo zopet pošiljali svoje emisarje po en-tentnih deželah, kakor so to opetovano storili v času te vojne, ali ne pomore ne ententa, ne nikdo drugi, da bi še nadalje dušili narod, čegar prošlost je stareja in slavneja od njihove, — naxodc» ki so se ponašali s svojo svobodno kraljevino žc tedaj, ko so se Madjari še v divjih tolpah klatili po svetu. Alf — m?!c nas briga -reševanje-* našega vprašanja po Madjarih; ne moremo pa mirno iti preko k oslici jonašev, ki podpirajo Madiare v tem! Te dni so bili glavarji kpalicije v Pešti skupno s svojim banom ter so konferirali z Madjari. Pogajanja se uadaJJu-cjo. ali način, kakor še vrše ta pogajanji od strani koalicije, v rrvi vrsti pa tajinstvenost, ki so se odeli vanjo, in pa Izločitev narodnih ete-mentov v koaliciji o J teh pogajanj: vzbujajo bela zen, d\ ti ljudje pripravljajo izdajstvo na svojem narodu. Zagrebško cenzura pa pleni vsako razpravljanje o tem vprašanju — in celo tisto, kar pišejo o tem dunajski in peštanski listi. Med tem pa odkriva hrvatsko-srbska koalicija svoje karte vedno bolj Kakor znano se bo vršila te dni dopolnilna volitev v okraju Srb, kjer koalicija kandidira bivšega bosanskega voditelja Srba Dimoviča. Zjutranji aCfcror« piše sledeče: »Kakor nam javljajo iz Srba, je nastopil tam kot protikandidat Danilu Dimoviču. ki ga kandidira hrvatsko-srbska koalicija. Milan Miličevič, tr^&vec v Dolnjem Lapcu, ki kandidira izven strank. Iz Koprivnice nam pa javljajo, da je Milana Miličeviča, ki se mudi tam, policijsko poverjeništvo pozvalo kratkim potom ter mu priobčilo v imenu vlade da se mu ne dovoljuje odpotovanje v Donji Lapac dokler — se ne izvrši volitev v Srbu, ter da se ima smatrati koniiniran v Koprivnici za čas volitve v Srbu!! Milan Miličevič je izdal ta-le proglas volilcem: Nasilje oblasti! Volilci! V tem hipu, ko se odpravljam k vam, mi je vlada vskratila dovoljenje, da bi prišel v vašo sredo, dokler se ne izvrši volitev! Volilci! Bodite svestni si svojih idealov! Glasujte vsi, složno, ker s tem bo zmaga še sijajneja, ako nisem jaz navzoč pri vas. V duhu sem z vami. Pooblaščam Stevo Gjukiča, tovariše in prijatelje, da se bore in vodijo namesto mene na volitvah ter izvrše vse predpisane iormalnosti Protestujte proti nasilju oblasti, ki izigrava svobodo ^vfiHtve! S tem sprejemam ponuđeno kandidaturo, do skorajšnjega svidenja! V Koprivnici, 12. junija 1918. Milan Miličevič.« Ako je to resnično — in nimamo razloga, da bi dvomili na tem, in to tem manje, ker so taka nasilja prešla koaliciji v kri — potem res nehuje tu vse. V tem slučaju ne moremo misliti, da bi g. Dimovič hotel le za trenotek še pripadati k stranki, ki je v protizakonitostih nadkrilila Khuena in Tomašiča. Po vsem, kar so napravili na volitvah v Selcih in Dolincah, sedaj še to: internirajo protikandidata! Res, vredni sluge svojih gospodarjev v Pešti! Ker »Hrvatska Riječ* pripada poštenemu delu koalicije — to je: »gospodarski« struji koalicije, — kakor »Hrvatska Država« pravilno nazivlje to grupo s Poljakom, Wilderjem in Svetozariem Pri-bičevičem na čelu, je koalicija že opetovano poskušala iztrgati rečeni grupi ta popolarni in razširjeni list iz rok, a se jej ni posrečilo. Poslanec Šurmin ima vsaj to zaslugo, da je znal ta list obdržati v svoji roki. Ali ti — afarlsti potrebujejo vendar svojega glasila. Gospodje so polni de narja in zato so, ko se jim je končno izjalovila vsaka nada s »Hrvatsko Riječjo« skušala kupiti »Obzor« skupno z »Dioničko tiskaro«, ki izdaje ta list. Ali tudi to se jim ni posrečilo, pak so se zato odločili za ustanovitev novega lista, ki bi se imel tiskati v Zemaljski tiskari in izhajati dvakrat dnevno. Ta list bi imel biti — kakor govore zlobni jeziki — »organ vojnih-koalicijonaških milijonarjev«. Saj gospoda ne bi bili zvesti sebi, če bi se ne maščevali. Pada v oči, da »Hrvatska Riječ« že nekoliko dni izhaja na več mestih — pobeljena. A gospod državne koalicijske vlade, ki je tiskarni, kjer se list tiska, redno dajal teleionično nalog, da ga tiskajo, pušča sedaj čakati na svoje dovoljenje preko ene ure. Tako nizki so ti visoki gospodje! Mi čestitamo ljudem okolo »Hrvatske Riječi«, da so se znali vpreti jezi teh nasilnikov ter se nadejamo, da narodna stvar dobi sedaj v tem listu novega borilca. 2al bi nam bilo, ako bi se bilo tem afaristom posrečilo, dobiti v roke list, ki je v najtežih časih, na začetku vojne, znal mnogo pripomoči k narodnemu osveščenju. Ljudje pa, ki na tak način izrabljajo svoi položaj, se ne bodo mogli odtegniti zasluženi kazni naroda, katerega interese tako sramotno zapostavljajo svojim osebnim. Jugoslovan. Vlada pa onemogoča parlament — Vojno posojilo je razpisano. Vspeh je cđviser. od zaupanja kapitalistov do države. In kaj dela vlada? Izzivlja ravno v tem času najtežo političuo krizo! — Na i talijanski fronti so začeli novi orjaški boji. Mesto na da bi skušala povzdigniti duha svojih vojakov žrtvu-Jočih se za domovino, ruši vlada edino jamstvo ljudskih pravic, razbija ljudski zastop, > « - — s. — Seveda. — Petem ne razumem .... — Tvoje srce naj bi me razumelo----Jaz zase se veselim, ko vidim, da so te tvoji ljudje zapustili popolnoma. Ce bi našel bogato plemiško rodbino, bi ona zavzela prvo mesto v tvojem srcu, in jaz bi ti ne bil nič. Ali me razumeš, sinko moj? — Dobri moj oče! — je odgovoril Hanibal in pfmovno stisnil roko baronu; — in ko bi bil kraljev sin, bi vas nikdar ne nehal ljubiti! Baron je storil, kakor da si je obrisal solzo iz desnega očesa. Mimogrede naj omenimo, da ni bil v najdcnl-šcnici in da je izrekel to laž le zato, da bi tako preprečil, da ne bi Hanibal sam šel povpraševat v najdeniščnico. In to se mu je tudi popolnoma posrečilo. — Sedaj pa vstani, — je nadaljeval gospod de Maubert. — Tvoji dobavitelji že čakalo v predsobi. -■* - ' - — Moji dobavitelji? — Da; čevljar, krojač, dobavitelj perila itd. Dober odjemalec jim boš, kajti račune bom plačeval jaz. Hannibal je skočil iz postelje in hitro oblekel hlače in spalno suknjo. Potem so vstopili dobavi- Rasne toISHIm vest?. Med državnimi potrebami in Seidlerjevo vlado. Kriza z živili postaja vedno teža. Ce je bil kdaj parlament potreben za državo in za vladajoče same, je sedaj. Vlada pa je parlament razpršila v zrak! — Bankovcev kroži sedaj že za 22milijard (pred vojno le med 2 do 3 milijard.) Cene blaga naraščajo za to neznansko. Ljudstvo jih ne more več zmagovati. Država bi morala kriti svoje potrebe brez nadaljnega tiskanja papirnatega denarja: z novimi davki. V to pa treba parlamenta. telji. Prinesli so s seboj izgotovljene stvari, tako da je bil izborno oskrbljen. Ko je oblekel preprosto elegantno obleko, bi skoraj ne bilo mogoče najti mladeniča bolj aristokratske vnanjosti. Bil je tako zal, da ga je baron popeljal pred zrcalo in dejal: — Poglej se, sinko moj, in povej mi, ali nimam pravice, biti ponosen na svoje delo, kajti kolikor-toliko si vendar moje delo. Hannibal se je ogledoval, rekel pa ni ničesar. — Sedaj pa pojdiva zajtrkovat, — je nadaljeval gospod de Maubert. — potem pa greva iskat stanovanja zate. — Stanovanja? — je vprašal Hannibal začudeno. — Ali naj ne ostanem pri vas? — Ne, kajti za tvoja leta bi stanoval predaleč od pravega središča Pariza, in potem pa mladi ljudje žive tako, da se njihovo življenje ne strinja z dozdevno resnostjo moža mojega stališča. Dasi-ravno pa ne bova stanovala skupaj, se bova vendar videla vsak dan, in če .me boš večkrat vabil k majhnim veselim večerjam in ljubeznivim prireditvam za dve dami in dva gospoda, bo dovolj, da se varuje videz----zame. In česa je v svetu Kaj bi morala vlada, da b: služila miru, storiti v taki uri? Dokazati bi morala svetu, da je Avstrija voljna in sposobna, da postane dom v svobodo zado volja jih narodov! In kaj dela Seidlerjeva vlada? Z neum niiu preganjanjem narodnih stremljenj poojstruje uaroćna nesprotstva. Hoče izločiti parlament in dokazati svetu, da je Avstrija edina država v vsem božje ji s\etu, v kateri more vladati nje naroue Ie visoka oblast in da se ne morejo vladati sami. Tako utrjajo pri nas zaupanje v zmožnost Avstrije za življenje in razvoj. Tako služijo — miru! Vsi čutijo, kako potrebno bi bilo, da se skličejo parlament in delegacije, da bi vplivale na vnanjo politiko, ko se v Parizu in Londonu začenja — četudi boječe in megleno — nekaj govoriti o miru. Nevarnost je tu, da se ugodna ura zamudi. Vlada Seidlerjeva pa razganja parlament in delegacije ravno sedaj, ko dozorevajo v mirovnem vprašanju na i važucje odločitve! Tako riše »Arbeiter-Zel tang* kričeče nasprotstvo med potrebami države in narodom v tem času, in med postopanjem vlade. Rekapitulira na zaključku: Brez parlamenta v Času najteže prehranjevalne krize. Brez parlamenta ob 23 milijardah bankovcev in ob razpisu osmega vojnega posojila. Brez parlamenta med ofenzivo na jugu! Brez parlamenta* ko Evropa razpravlja o zmožnosti Avstrije za demokracijo! Brez parlamenta, ko se bliža odločitev, ali naj naši bratje ia sinovi še peto zimo prežive v strelskih Jarkih! Nič-parlamenta! Zato pa — radujte se Avstrijci! — nam osiane ohranjena — Seidlerjeva vlada! Kaj vse zahtevajo Nemci! V nedeljo se je vršil v dunajski mestni hiši nemški ljudski tabor za vso Avstrijo. Nemškonacijonalna poročila pravijo, da je bil obisk »zelo mnogoštevilen«, toda vsaj približnega števila pa ne povedo. Po sodbi očividcev pa je bilo vseh zborovalcev komaj kakih sedem do osem tisoč, kar je za dvamilijonski Dunaj pač zelo, zelo pičlo številce, če se pomisli,da so taka in večja števila izkazovali naši sedanji slovenski ljudski tabori po — vaseh. Zborovanja se je udeležilo več nemškonacijonalnih in krščansko-socijal-nih državnih in deželnih poslancev. Zborovanje je otvoril poslanec WoIf, a predsedoval je nato kot častni predsednik dunajski župan dr. VVeiskirchner, ki je v svojem nagovoru zahteval, da se končno uzakoni takoimenovana *Iex Kolisko«, ki določa, da mora biti v nemških deželah v vseh javnih šolah izključni učni jezik nemščina, in potem, da se prepove v nemški deželi Nenemcem nakup zemljišč. Dejal je tudi, da je v nebo vpijoča krivica, če zunanje in tujeuarodno dijaštvo napolnjuje dunajske srednje in visoke šole, in da nemški narod ne more več prenašati te krivice. Posl. Pacher je nas Čehe in Jugoslovane ozmerjal z nesramneži. češ, ker hočemo ustanoviti češko-slovaško, oziroma jugoslovansko državo in iščemo pomoči pri sovražnem inozemstvu, da bi se avstrijske razmere rešile na svetovnem mirovnem kongresu. »Češki narod vodi Masaryk v inozemstvu in vodijo ga oni možje v tuzemstvu, ki cesarjevo milost plačujejo z grdo nehvaležnostjo. Naše geslo je: Nikakršnih majhnih roparskih držav na severu in jugu!« Naravnost peklensko zlobna je bila njegova trditev, da češki kmetje za živila, ki jih prodajajo "strada-jočim Nemcem, ne zahtevajo denarja, temveč — strelivo. Klic: »Čemu potrebujejo strelivo?« Ali ni to podlo namigavauje, kakor da bi Čehi potrebovali strelivo za kako vstajo, ali da bi morda streljali Nemce? Dr. Eger ii Ljubljane je govoril o nevarnostih jugoslovanske agitacije za državo in trpljenju Nemcev v alpskih deželah. Napadal je vlado, da je bila tako mehka napram tej agitaciji. Izjavil se je odločno proti okrožni razdelitvi na jugu. Dr. Mataja je trdil, da hočejo Čehi in Jugoslovani podjarmiti milijon Nemcev. VVolf pa je zahteval: nemški državni jezik, ureditev razmerja med državo in Poljaki in sicer tako, da bo zagotovljena nemška večina v parlamentu, ter uničenje češkega državnega prava. V resoluciji se je zbor izrekel proti češki in jugoslovanski majniški deklaraciji, za ločitev Galicije, za nemški državni jezik, za svobodno pot do Adrije in tako prepre-čenje priključitve Slovencev k jugoslovanski državi, za nerazdeljivost Tirolske, za to, da se Trst in Trcntin nikdar več ne izročita laški irredenti, za takojšnjo uredbo lex Kolisko v nemških krono-vinah, za brezpogojno varstvo nemških manjšin v nenemških jezikovnih ozemljih in za trdno zvezo z Nemčijo. Druge nesreče ni bilo. razred realne gimnazije z nemškim učnim jezikom za sinove tjakaj eksponiranih uradnikov iz Tista. Vsi uradi so se vrnili v Trst, nemška realna gimnazija pa ostane v Voloskcm, da letos se otvori celo tretji razred. In ker vedo, da v Voloskcm In okolici ni niti enega Nenica-domačina, iipajc tudi izgovor za obstanek gimnazije: nemški otroci (dodali bi še: sinovi nemških bogatašev) pridejo iz drugih krajev k naši Adriji, zdravili se bodo lahko tu in istočasno tudi nadaljevali svoje študije. Torej šola naj bo za bogatine, ki ne morejo ostati vse leto na Dunaju, ali v kakem drugem nemškem kraju; šola naj bo za one, ki si vzdržujejo lahko svojega inštruktorja, šola naj *bo končno tu Ji re-fugij vseh duševno zaostalih in drugače nepo-rabnih otrok avstrijskih Nemccv. Izgovor za take otroke bo pri roki: Otrok je bolan, biva v Volo-skem le radi bolezni in kdo mu bo zamerjal, če niso njegovi vspehi v šoli najboljši?! Nemci pa imajo eno srednjo šolo več. Za 70.000 tržaških Slovencev, za 500 in več slovenskih srednješolcev v Trstu in njega okolici pa ni denarja, da bi se ustanovila srednja Šola. Za slovensko srednjo šolo je treba izpolniti vse možne formalitete in to za sedaj ni možno; Nc.nci dobijo srednjo šolo čez noč, Slovenci pa prosjačijo desetletja in desetletja celo za borno ljudsko šolo! Nemškim profesoric ni v Voloskcm so plačevali poleg redne plače še posebne remuneraciie in znatne doklade; profesorji goriške slovenske gimnazije, ki so v Gorici izgubili vse svoje imetje in ki so daleč od svojih družin morali učiti na zaposlovalnih tečajih v Trstu, čakajo še vedno na rešitev svoje prošnje za primerno odškodnino! O prostorih, kjer se nahajajo zaposlovalni tečaji, nočemo niti govoriti: Ekscelenca, g. namestnik, naj se potrudi še enkrat sedaj v polletnem času v te lokale: gotovo ne prestopi praga nobenega razreda, ker že prej ga bodo udušili ne baš najbolj ekscelentni duhovi. Čas je že, da nehajo te gorostastnosti, čas je pa tudi, da tudi gospod namestnik konča svojo čudno igro. Ali pa misli morda, da bo njegovim praznim obljubam zopet sledil slavospev.....?> Manj obljub in več dejanj! Najprej domačini in potem morda šele tujci! Zato zahtevamo še enkrat: Slovensko realno gimnazijo v Trstu, realno gimnazijo in nc klasične gimnazije iz vzrokov, ki so bili že navedeni v nedeljski * Edinosti«. S prihodnjim šolskim letom naj se otvori prvi, drugi in tretji razred realne gimnazije s potrebnimi vzporednicami; za letošnje tretješolce pa naj se dobi modus, kako lahko prestopijo v Četrti razred realne gimnazije! Gotovo se da to doseči; morda na račun latinščine, kteri je bilo v prvem in drugem razredu dosedanje gimnazije odmerjeno večje število tedenskih ur, nego je to predpisano za realno gimnazijo. V jeseni imamo torej lahko popolno nižjo realno gimnazijo. Sedaj pa naj se takoj naznani termin za vpisovanje ia sprejemne izpite! Čas hiti in slovenski starši nestrpno čakajo. G. namestnik izpolnite svojo obljubo! Vi, slovenski stariši, pa storite svojo dol/nost: »Slovenski otroci v slovensko šolo!« It enkrat: Slovenska realna Gimnazija v Trstu. Nam Slovencem, ki tvorimo velik de! domačega prebivalstva, lepe In prazne obljube tržaškega namestnika: vpisovanje v zaposlovalne tečaje goriške gimnazije se bo vršilo na vsak način v Trstu. Odgovor temen in vreden grške Pitije. Ncm-cem pa. ki niso tukaj doma in ki vživajo že vse možne ugodnosti in prednosti, tem Nemcem izpo-sluje z vso vnemo isti namestnik navtično akademijo. Nemška gimnazija v naši Gorici se popravlja z največjo naglico in naučno ministrstvo je za to delo nakazalo 110.000 K za slovenske in italijanske srednje šole pa nima niti besedice. In v Vo-loskem se otvori letos prvi, drugI in tretji razred nemške realne gimnazije. Profesorje tamošnje hrvatske srednje šole so poslali k vojakom, :n tiste, ki jih niso mogli vpoklica«, so internirali; uničiti so hoteli hrvatsko šolo in le^profesorjem iz Hrvatske se imamo zahvaliti, da hrvatska srednja šoia v Voloskem še eksistira. In že je zmagovito ko-treba boli kot^videza! Toda sedaj pa pojdiva zajtr-jrakul po dozdevnih razvalinah hrvatskega zavoda kovat! nadzornik dr. Kauer in dal otvoriti prvi in drugi jugoslovansko gledališče v Trstu. Jugoslovani! Živo so nam še v spominih prekrasne majniške praške slavnosti; dokazale so nam, da je gledališče ona točka, ki tvori glavno oporišče nele kulturnemu, ampak tudi političnemu gospodarskemu, socijalnemu življenju naroda. Pridno so vsled tega pričeli bratje Čehi zbirati sredstva za drugi Ta-lijin hram v Brnu. Bratje Hrvati se pripravljajo, da v kraljevem Zagrebu sezidajo drugo ognjišče narodne prosvete. In tudi naša bela Ljubljana Čuti kakor sramoto, da je bilo njeno svetišče odvzeto Muzam, ter hočejo to popraviti s tem, da jih dostojno zopet uvede v hram, njim posvečen Trst, ti krasni biser ob ažurni Adriji, ki se dvigaš ponosno in obetaš Jugoslovanstvu lepo bodočnost, tudi ti moraš vstati in se skušati dvigniti do svojih posestrim zlate Prage, kraljevega Zagreba, bele Ljubljane. Tvoj narod jugoslovanski je svesten, požrtvovalen, kulturen. V tvoji sredi naj vstane spomenik in dokaz našega napredka, naše civilizacije, naše krepke volje do srečne, slavne bodočnosti. Naša dramatična umetnost je skromno doslej gostovala v naših skromnih narodnih domovih. Pretesni so ji prostori, postali smo večji, krila Genija se širijo, kraljica Muz išče dostojnega svetišča. Našemu narodnemu razvoju, rastočemu političnemu vplivu, gospodarskemu razmahu mora odgovarjati povečana skrb za našo umetnost. Vidni znak tega našega prizadevanja, našega napredka bo: Jugoslovansko gledališče v Trstu. Jugoslovani! Zberimo svoje moči, žrtvujmo, delujmo, gradimo! Dokažimo, da si hočemo priboriti zares svojo neodvisnost in samostojnost v vsakem oziru in v vsakem pgledu. Borimo se za nju s plemenitim orožjem: z uma svitlim mečem. Prosvjetom k slobodi! Zbirajte, zbirajmo, kakor zbira mravlja, pola-gajino kamenček h kamenčku, vztrajno, vneto, navdušeno, požrtvovalno, do cilja, ki je Jugoslo. vanski Talljln hram ob Adriji! Dramatično društvo v Trstu. 10. junija 1918. Dr. I. M. Čok, predsednik, VI. Rybdf, tajnik. .-Dramatično društvo v Trstu« si je stavilo nalogo, da stori vse v dosego gori navedenega cilja in je tudi že pričelo z delont. Prispevki za Jugoslovansko gledališče v Trstu* naj se pošiljajo r.a naslov društvenega blagajnika g. Frana Rtua, Splošna hranilnica, Trst. ; Aorovizacilske stvari. PRODAJA KRUHA. Krušni urad nam sporoča: Veliko oseb se prihaja v krušni urad (ul. S. Nicolo št. 11) pritoževal, da jim prodajalci nočejo izročiti krušnega odmerka za prejšnji dan, ki ga s kakršnegakoli vzroka niso kupile. Zato se Iznova daie na znanje, da se mora kruh kupovati dan za dnem in da se torej ne more zadovoljevati zahtevam po odmerkih prejšnjih dni. RIBE. Do torka. IS. t, nj , opoldne so se oddale ribe na: Stran U. .EDINOST" štev. 164 V Trstu, dne 19. junija 1918; 24.106 izkaznic, veliavn!.1' zz 75.730-odmerkov. D: nes ostane na vrsti odrezeli I. đo št. 45.000. a fc^rlus. Ogfie. 50 kg na rumene izkaznice. Razdeljevanje dne 19. junija. * Sv. Vid: št. 2U01— 2105 (ob. 12) u!. S. Lucia 2, št. 1—200 (ob. 13) ul. S. Lucia 2, št. 201—500 (ob. 13) uh S. Michele 16, 82 vin. za kg. — Staro mesto: št. 101—400 (ob. 12) ul. Artisti 4, 82 vin. kg. — Stara mitnica: žt. 3001—3636 (ob. 11) ul. Ma-donnina 39. št. 1—S00 (ob. 12) ul. Paduina 13, 82 vin. za kg. — Nova mitnica: št. 601—1000 (ob. 13) ul. Bachi 1, 82 vin. za k£. — Sv. Jakob: št. 701— 805 (ob. 15) ul. Guardia 9, 82 vin. za kg. — KJar-boia: št. 101—200 (ob. 9) ul. Canceilieri 110, 84 vin. za kg. — Rojan: št. 201—430 (ob. 8) ul. Boroević 13. 82 vin. za kg. Preaiog (fossiie). 20 kg na modre izkaznice. Sv. Jakob: št. 401—460 (ob. 48) ul. Risorta 17, 1*66 vin. za 10 kg. — Skedenj: št. 601—693 (ob. 23), Skedenj 50S, 1*66 vin. za 10 kg. Čoke. 10 kg na modre izkaznice. Stara mUnica: št. 1081—1400 (ob. 44) ul. Ma-donnina 39. št. 1401—1450 (ob. 44) ul. Madonuina 24, št. 1—70 (ob. 45) ul. Madonnina 24, 2*70 vin. za 10 kg. — Kjatbola: št. 1—200 (št. 40) ul. Rigulti 31, 2'70 vin. za 10 kg. — Sv. M. M. zgorela: št. 1—45 (ob. 30) ul. Bi vio 8, 2'90 vin. za kg. Bricueties. 10 kg na in&dre izkaznice. Sv. Jakob: št. 461—1145 (ob. 48) ul. Tesa 22. 48 vin. za kg. 1366. 1.) iz sigetskesa gradu na T;urke, ki so že Podružaisa CMB za šenlvldski okraj. V petek, zavzeli zunanjo trdnjavo, naj povemo torej pravo , 21. t. m., ob 8 zvečer zelo važaa odborova seja v Pf-flv " ^ S Včerajšnja »Eainosta se dobiva tudi še danes v večjih tobakariiali. Velezauimiv članek v odgovor »Lavoratoru« prinesemo v jutršniem izdanju iz peresa dra. Josipa VViliana. Ali to je vendar preveč! Molčali smo, ko smo v operi kr. brv. zagrebškega deželnega gledališča, vkliub zagotovilom s pristojne strani, da se bo morda le tupatam kaka srija iz razumljivih vzrokov pela italijanski, ču!i potem cele velike, glavne ulogc izključno v italijanščini, da, rekli bi, skoraj ccle opere, molčali smo. ko smo izvedeli, da -vodstvo samo sili pevce, da pojo italijanski, ker smo menili, da se vse to pač dogaja v gledališču kot takem, in ker končno tudi stojimo na stališču, da ni največji narodni greh. če hrvatska opera poje italijanska dela deloma tudi na ljubo italijanski publiki — italijanski. Molčati pa nikakor ne smemo več, ko vidimo, da je kr. hrvatsko zemaljsko kazalište začelo oglašati svoje prireditve z lepaki samo v Italijanskem jeziku. Včerajšnja »Tosca« Jc bila po mestu naznanjena samo z italijanskimi lepaki. Tu pač vprašamo kr. hrvatsko deželno viado, kakšno stališče misli zavzeti napram takemu nehrvatskemu ravnanju gledališkega vodstva? Časi se menjajo in ljudje z njimi! — Prejeli smo: Kakor vemo iz povsem gotovih virov, so bili ob Sivnici blizu Tilmenta svoječasno nastanjeni Slovan!. Imena krajev in reke same nam to nepobitno pričajo. V Kopru se je obrežna cesta imenovala in jo še danes tako nazivliejo: Božjadraga. V Trstu, o katerem dr. Turna trdi, da je nad 2000 kt laški, je bilo še za naše dobe vse polno slovenskih ulic in krajev. Tudi ako priznamo, da je staro mesto med Rihardovim obokom in stolpom Cu-cherna oziroma ul. Donota bilo od nekdaj italijansko; smo pa popolnoma gotovi, da je vse novo mesto in predmestje na slovenskih tleh. Slovenski okoličani so imeli svoje vrte in njive do sedanjih sVoltov«, do bivše kavarne Fabris in do pred mestne bolnišnice. Kakor vidite so naši dedi posedovali zemljišča v srcu-sedanjega mesta. Potok »Ključ« teče iz Rocola preko vsega novega mesta in se izliva v morje tam kjer je pomol »KliuČ«. Ta imena nismo ustvarili mi »šovenisti«, to je podedovano po naših dedih in pradedih. Ulice Matari-co. Kovač, Prclazcr, Tigor itd. so bile. Italijani so jih, izjemši zadnje — odpravili, da ne bodo pričale o latiustvu Trsta! Golavka obstoji še, samo da ni več go!a, kakor jc bila že pred 50 leti! Vse navedeno je bilo in žal, da danes ni več. Mi pa ne računamo s tem, kar je bilo. dasi je zgodovina tudi nam sveta. Mi računamo s tem, kar je in kar pride. Čigav bo Trst v bodočnosti, pa ne ve. ne dr. Turna in ne Piltoni! Mi smo tu doma kakor so doma tržaški Italijani. O pristnosti pravih domačinov se nam ne zdi vredno prepirati; glavno je, da smo tu, da imamo tukaj svoje domovinske pravice, da hočemo živeti isto narodno gospodarsko 1n politično življenje, kakor ga vživajO naši sosedje. I:nakc dolžnosti — enske pra\!ce. Kar je bilo, pa naj bo pred dva ali tudi 10.000 leti, nas ne briga več kot toliko. Glavno nam je. da se nad 70.000 tržaških Slovanov ne bo meni nič tebi nič pogoltnilo na ljubo Tumovi 2000 letni latinski kulturi! Ne naslanjajoč sc na zgodovino, kakor delajo drugi, ki upajo da jih reši kak star benečanski lev, korakamo mi tržaški Slovani složno in vstrajno naprej! Bodočnost pa je naša, ker smo mi mladi, žilavi, pošteni in zmerni.' Dr. Tnmi pa svetujem, naj le ostane pri opisovanju gorskih grebenov — politiko pa naj prepušča drugim. Preden zaključim naj še omenim, da se dr. Turna ne da primerjati kakemu Šustcršiču. Turna ni zavraten. On napiše kar mu ravno pride v glavo. Kamaleon pa je, ker bi drugače ne menjal barv ob vsaki izpremembi — vremena. — Berač. C. kr. slovenska državna gimnazija goriška — Zaposlovalni tečaji v Trstu. Vpisovanje v I. razred bo na tem zavodu v nedeljo, dne 30. Junija t. t. od 8. do 12. ure v ulici Sanita 25. I. S seboj je prinesti zadnje šolsko izpričevalo, krstni list oz. Izpisek iz krstnih knjig ter Izpričevalo o stavljenih kožicah. Sprejemni izpiti bodo v ponedeljek ob 8. uri zjutraj. Vodstvo. Kje se nahaja dr. Susteršič? Zadnje dni se je čitaia v nemškem časopisju dr. SusterŠičeva Izjava, da ne zapušča političnega življenja in da se ne namerava preseliti v Švico, kjer da ni nakupil posestev. Dr. šusteršič se jc baje tedaj, ko je ta izjava romala po časopisju, nahajal v Bad Gasteinu. Z jako dobro poučene strani pa smo prejeli sporočilo, da dr. Susteršič ni v Bad Gasteinu, temveč v — Velcsovem pri Kranju na Gorenjskem in sicer pri svojem zvestem pristašu župniku Bre-šarju. Naš informator nam zatrja, da je dr. Susteršič prišel v Velesovo v temni noči. Pripeljal se je na — »Iojtrnicah« in bil je — obvit, da ga je bilo težko spoznati. Domače prebivalstvo v Velcsovem govori vsevprek, da se dr. Susteršič skriva pri gospodu fajmoštru. Tako naš izvestitelj. Kakšna ie bila zastava Nikole Zrinjskega? Ker se še vedno po Trstu živahno razpravlja o zasta-"vi, s katero je na čelu ostankov svoje junaške čete ban Nikola Subić Zrinjski udaril (7. septembra zgodovinsko resnico, dokazano po neovrgljivih virih, da je bila ta zastava — čisto bela. z Materjo •Božjo na sredi. Če bi se torej pri uprizoritvi opere ^Nikola Subič Zrhr.;ki< hotel; ravnati po zgodovinski resnici, bi morala priii v zadnjem prizoru na oder ^aka zastava, ka!:oT bi tudi moral biti, po zgodovinski resnici, Gašpai Alapić odlični vojvoda čet bana Nikole Zrinjskega, ki se je reSfl iz' sigetske katastrofe, — grbast, kakor je bil v resnici. Toliko torej zgodovinski resnici na ljubo. — Vprašanje, ali sedanja državna in obenem narodna hrvatska trobcJjnica (rdeča-bela-modra) bolje nadomešča zgodovinsko zastavo hrvatskega bana Zrinjskega, ali ona, kakor smo jo videli sedaj na odru, je pa, vsaj v današnjih časih, rešeno samo v sebi, vsaj za nas v Trstu. Zahvala. Ker nisem mogla izročiti osebno ge. dr. Tavčarjevi, kaiera je bila odsotna, slike Krekovega slavja dne 10. marca 1918, sem jo izročila gci. Milki Mankočevi, da jo izroči, ko se vrne v Ljubljano. Ga. županja dr. Tavčarjeva se zahvaljuje naslednje: »Velecenjena draga gospa! Gospodična Mila Mankočeva mi je izročila fotografijo Vas dragih mi Slovenk. Veliko veselje ste mi napravile s to poklonitvijo obenem pa zelo počastile. Ko gledam ljubke obrazke naših deklet in resne poteze najdelavnejših naših slovenskih voditeljic m voditeljev, me navdaja zaupanje, da ta narod ne more poaleči. S prošnjo, da izročite mojo s^čno zahvalo vsem povzročiteljicam te poklonitve, sem Vam vedno vdana, z jugoslovanskim pozdravom se klanjajoča Franja Tavčarjeva.* — Enako sliko sem izročila osebno gospodični Cilki Krekovi, katera se ginjeno najiskrenejše zahvaljuje za to blagohotno poklonitev tržaških Slovenk, z zagotovilom, da ji bo geslo delovanja: »Vse za eno, ena za vse — edinost, sloga in jugoslovanska ljubav in iskrenost.*1- — A. S. Mednarodna zveza tržaških In primorskih časnikarjev. Danes, ob 5 popoldne, v društvenih prostorih (Palače Iiotel) zborovanje vseh članov. Gre društven: gostilni v ul. Lazzarctto vecchio. Naj se udeleže seje gotovo vsi odborniki. — Predsednik. Predavanje O iona Zupančiča, ki je bilo napovedano za nedeljo, se vsled nenadne težke obolelosti" tega našega najodličnejšega pesnika ne more vršiti. S tem je končana letošnja poletna pre-davalna sezona »Ljudskega odra« v Delavskem domu. % Slovačkomu učiteljstvu Istre poručuje »Slov. učit. društvo za okraj Kopar«, da če dne 30. VI. 1918 o podne u pučkoj školi na Kozini biti sastanak učiieljstva, na kojem će naš delegat Jos. Ba-čić izvjestiii o deputaciji primorskog učiteljstva k g. c. kr. ministara financija in nastave. Posebnih poziva se ne će slati radi poznatih poteškoća, zato neka se kolegice i kolegi medjusobno dogovore i u potpunom broju dodju na sastanak. Odvetniška vest. Odvetniško pisarno pokojnega dr. Fraučtška PavletIČa jc prevzel vsled sklepa odvetniške zbornice za Kranjsko in želje pokojnikove rodbine odvetnik dr. Dragotln Treo v Ljubljani, Dalmatinova ul. št. 7. Orkestralna vala bo jutri v Četrtek ob 6 pop. in sicer takrat še v ul. Torrente št. 12. II., levo. Prosim pridite vsi in točno. Kapelnik. Mestna zastavljalnica. V četrtek, 20. t. m., se bodo dopoldne prodajale na javni dražbi dragocenosti, zastavljene na razne prejšnje Številke serije 142, popoldne pa razni nedragoceoi predmeti (obleka in pdfilo), zastavljeni na zastavne listke serije 172 št. 33.901 do št. 35.400. A. \Venzelides: Književne studije. Nakladom autorovom izaći će krajem lipnja u Sarajevu ova knjiga, ltcia sadrži slijedeće radove: 1. Dubrovački pripovjedači: Mat© Vcdopić, Ivo Vojnović, Kristijana Solvejgs Lciseau i Mato Lisičar; 2. Dr. Julije Rorauer; 3. A. G. Matoš; 4. Vladimir Nazor; 5. Dragutin Domianić; 6. Marin Beso; 7. Rikard Nikolić; 8. Hrvatska književnost in hrvatsko pomorstvo; '9. O hrvatski prozi. — Knjiga je prete-bez biografskih i literarno- Uradnico, zmožno slovenskega, hrvatskega, itaiijan skega in nemškega jezi u a ter strojepisja liče tajništvo Voinokredštna^a zavoda za južno vojno okrožj^jv TrsSa, Via del Campanile štev. 13. za jako važno" stanovsko vprašanje. Manjkati ne i žn0 kritičke naravi historijskih primjesa. Prve su dvije radnje pre-štampane uz nekoje preinake iz »Savremenika«; sine noben tovariš. »Resen opotnfn vsem prizadetim« — tako je bil naslov v članku minole sobote, — glede pošiljanja gladujočih otrok na Hrvatsko. Ker sem prizadeta tudi jaz. si dovoljujem g. piscu napisati par besedi v pojasnilo. Tudi jaz, ki spadam v rimovitejše* kroge — saj nimam rdeče črte — sem dala svojega sinka za nekaj časa med brate Hrvate. G. pisec naj blagovoli uvaževati, da so mi bil; otroci vso zimo brez mleka in so vidno httj.šr/i vsled česar sem peljala marca meseca troje svoje dece k zdravniku, ki je dejal, da so vsi trije šibki, radi pomanjkljive hrane malokrvni in nagnjeni k tuberkulozi. Prosila sem ga, nai mi da izpričevalo, da bi mogla dobiti od aprovizacije kondenziranega mleka in redilne moke. Miloval je otroke in rekel, da mi rad ustreže, samo nc ve, če bom kaj dobila, ker je mleka samo za otroke do 4 let in pa bolnike, ki ne morejo Iz postelje. Napisal mi je, in jaz sem prišla skozi vsa vrata in vse »file« do protofizika, ki je pač uvidel, da so otroci slabi, vendar pa nI mogel vsled pomanjkanja mleka nakazati nič drugega nego 1 (reci en) vrček kondenziranega mleka, H kg sladkorja in pa en zavojček redilne moke. In to samo za enkrat. Pomagala sem si kakor sem pač mogla, kupovala tu in tam, če je prilika nanesla, kak vrček kondenziranega..mleka, tu in tam grozno krščeno mleko po 3'20 K. kupovala koruzne moke po 7 in 8 K, maščobe po nezaslišanih oderuških cenah a kaj jc hasnilo vse to v toliki družini? — Otrokom manka ravno tega, česar jim je najbolj treba: mleka, kruha in pa maščobe. Res je, zdelo se ic pa še meni čudno, da izgledajo vedno tako slabo vkijub temu, da snedo velikanske množine minestre in polente ter močnika. Ali vse to ne izda nič, četudi trenutno napolni želodce .In kje so starši, ki bi hladnokrvno gledali, kako jim hirajo in ginevajo otroci vidno dan za dnem? Gospod pisec živi v Trstu in ve, koliko nam daje aprovi-zacija; ona koruzna moka, ki jo dobivamo namesto kruha, naj jo tehtamo in merimo kakor zlato, ne zadostuje za ves teden niti za h kavi zjutraj in popoldne, da bi si 2 njo še kuhali kosilo ali večerjo, o tem ni govora. Kar dobivamo drugega od aprovizacije, se je konstatiralo že večkrat, da zadostuje komaj za 2 dni. Kako naj otroci uspevajo, kako naj hodijo daleč v šolo, kako naj sledijo pouku, ko pa mislijo vedno in vedno, kdaj In kaj bodo Jedii? Iu moj najmlajši je slabel čedalje bolj vkijub temu, tia je naša uradniška plača sedaj tako velika, kakor včasih ministrstva, in da gre vsa naša plača samo in skoro edino za prehrano. Pribito je, da je Trst s svojo okolico najbolj siromašen. kar se tiče prehrane, saj^ma za zaledje goli Kras, da se po vsej pravici lahko pridružuje Istri, Dalmaciji in Bosni. Gospod pisec pravi, da so prišli iz Hercegovine v Zagreb otroci, ki že mesece nso uživali drugega kot travo in lubje; ako je res tako, mislim, da je za nesrečnike sploh prepozno vsako potovanje na Hrvatsko. Videla sem v Zagrebu sliko bosenskih otrok — sami skleletjc so bili — ali nai čakamo, da pomagamo svojim otrokom še Ie teduj, ko bodo taki? Odbor, ki se ie ustanovil, da pomaga stradajočim otrokom, bi moral uvaževati tudi slabotne otroke, katerim ne morejo pomagati vsi zdravniki in vsa zdravila, ker ni zanje najpotrebnejše tečne hrane. Takim slabotnim otrokom lahko pomore še izprememba zraka in reši jih tečna hrana, dočim bi tu morali, hirati in umirati. S krvavečim srcem sem spFe-mila otroka tja ven; a ko sem videla kako so se zavzele drage sestre Hrvatice, za našo deco, ko sem videla, kako je sprejela mojega otroka začasna hrvatska mati, tedaj mi je zaklicalo v srcu: Rešenje — tu bo imel, česar mu je treba, imel ono, česar mu v Trstu absolutno nI možno dati: kruha, kruha in kruha ter mleka. Mislim, da govorim lahko v imenu vseh mater, ki so poslale deco od doma, če pravim, da tedaj, ko dobimo prejšnjo količino pristnega kruha (ne surogata), ko se morebiti o žetvi zboljšajo razmero v Trstu glede prehrane- sprejmemo svoje otroke prerade v svoje naročje; dokler pa ni tu kruha in dokler nam delijo le po V* kg ječmena na teden, do tedaj spada tudi naša deca med gladuioče otroke, In če n:^i otroci niso še prav podobni smrti, je to zasluga -nas mater, ki -se ubijamo noč in dan, skrbimo in iščemo ter lovimo hrane kakor beračice okoli po svetu — MSrica Bartolova. Odborova seja slovenskega oddelka »Organizacije oskrbnic vojnišklfa sirot« bo v sredo, 19. t. m., ob 4J4 pop. in ne* kakor prvotno sklenjeno, ob 4. Državno ln družbeno cčltellstvo Ima v četrtek, dne 20. t. m. na Acquedottu II. nadstr. ob 5 pop. važen a. :i*l:čc ne ntr.njka! treća nije još objavljena; a ostale su izragjene na temelju predradnja koje su izlazile u »Savremcni-ku« i »Književnom Glasniku«. — Cijena je knjizi 4 K; preporučeno 4 K 40 vin. Naručbe se imaju upraviti na adresu: Arsen WenzeHdes, Sarajevo, Ape'ova obala,broj 44. DAROVI. — Za šentvidsko šolo podaril Vladko Martelanc 1 K v protest, da so ga nazvali »malega«, ko je vendar že gimnazijalec. — Za barkovljansko knjižnico se je nabralo 2 K kot vstopnina na razstavi »kanice«, katero je vlo-vil Santo. — SI. Jadranska banka je podarila »ženskemu prispevanju za slovenske vdove in sirote« 500 K, društvu »Dobrodelnost« 500 K in fer. društvu »Balkan« 100 K. V imenu obdarovanlh društev srčirS hvala! — Za ranjene in bolne vojake darujejo: gca. I. Pahor, učiteljica pri sv. Ivanu, 1 citre s šatulo, gca. A. Marolt časopise, gca. Polonica Trebc-množino časopisov, ga. Rovinsky poljske časopise, 'N. N. 4 palice, N. N mnogo raznih časopisov. Kftcrasvnest m Kr. hrv. zagrebško deželno gledališče. Snočnja tretja uprizoritev »Toske« z gdč. Ogrodzko-Tosko, g. Rijavcem — Cavarodossijem in g. Primožičem — Scarpio je uspela zopet prav dobro. Gledališče je bilo polno do par zadnjih vrst v pritličju in pevci z orkestrom in njegovim vrlim dirigentom g. Sach-som so želi obilno odobravanja. Kot posebno hvalevredno . dejstvo naj omenimo, da se spev s O dolci baci« vkijub dolgotrajnemu odobravanju ni ponovil, ker take ponovitve v resnici edino le motijo celotni vtisk. * * * Večeras u 7 K« sati točno druga predstava opere »Nikoia Subič-Zrltijskl«, koja jc kod premijere polučila ogroman uspjeh sa g. Robertom Primožičem u naslovnoj partiji, sa gg. Rijavcem, Jastrzebskim, Lesićem i Levarom,.te gospodjama Polak I Zličar u ostalim glavnim uiogama. Dirigent Krešimir Ba-ranović. • * * Sutra, v četvrtak, prva predstava Verdijeve najpopularnije opere »Rigolettoc sa g. Markom Vuško-vićem u naslovnoj ulozi, gdjicama Adom Sari, 2li-čarjevom, Martom Pospišil-Ivanovom te gg. Rijavcem, Pisarevićem, Križajerr. u glavnim uloza-ma. Operom ravna Mo. Baranović. Prvi novitet »Figarov pir« od Mozarta. Š8 koroške^ jaliolfnsša mofta otids lakoj VALETifi PfiflLIČ, St. Peter pri Celovcu. ft*k 2 H liter. — Sede ie treba pesiutL S f «ORTj¥ onič] loMo hitro stenice. Vzorec, steklenica .. 4. Večja steklenica ... K 16. Brizgalniea.......K 2. f^p Vsa naročila Je nasloviti na Lekarno k „Nadi ' 99Zw Hoffnung" št. 14, Pćcs Ogrsko. Umetn! zobje z in brez čeljusti, zlate krone in obrobki VILJEM TUSCHER I »konces. zobotehnik Trst, ul ntn&oj. Frana Josips 13, II. Ordinira od 9 pred . do 6 zvečer. Dobiva se pri Hlian-i! Hočeaar.— Ljubljana. r zobozdravnik Dr. J. Čermak! v Trstu, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez bo* lečin. — Plombiranje. — UMST0I ZOBJE Trsi, ulica Mmm l ZiTJ.r;r-v ■ • • . • flwtr. kreditni i za trgovino in obrt Podružnica Trst, Trg Hsrijc TcrciUe t tu Za shrambo vrednostnih pa- | pirjev in dokumentov se pri- f | poroča vzeti v najein varnost- ^ | no jekleno celico (Safes) pod y ključem najemnika, katera je •? zavarovana proti ognju in jš t vini v Oklopnem zakladu | podružnice c. kr. priv. Avst. y ^ zavod za trgovino in obrt. — j-j Podružnica Trst, Trg Marije jj Terezije St. 2. KM-Hš II I Trsi - m m - Trsi Češko 3tidjevička Restavracija (Bos&-tov«, uzorna, češka gostilna v* Trstu) se nahaja v ul. O. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenskf iedilni listi. :: HALI OGLASI" se računajo po 6 stol. besedo. — Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša :—: pristojbina znaša <0 stotink. :—: Mfl&t (iabolSn'k) aprovizacije a« bo tazprodajal nUH na Opčinah pri R Malalanu it. 886 dne 20. ia 21. t. m Vsak goatilničar dobi 100 1. 2323 vreCe, vrv, kovine, pletene odeje itd. Ulica Giorgio Vasarf 1- — Sklaaiifce Pellizzaro. 2330 za vodnjak se prodajo. Ulica Gio gio tfbiigfc Vasari št. L Skladiiče Peliiziaro. 2J32 novo moško ob|eko za jesti ine. Trg Gavana St. 6. 2329 Skltidišče Sluga. m arelina za barvanje blaga: 1 paket 60 vin. Ulica Giorgio Vaauri št. 1. 2331 m ki bi imela rea veselje do knji-I garne in k tema primerno izobrazbo, posebno posrtaja slovenske 1 terature, sprejme takoj knjigama J. štoka. Trst, uL Molino piccolo 10. 2309 KtSftllVftttt vreče, kovine, vrvi in rabljeno po-napUjgill biatvo. Degrassi ul. S. Caterina 8* Skladišče. % 2311 mE Anton Jerkič posluje v ■rojena ateljei u lf t Trstu. Via delle Post« št. 10. 40 Izprašani strojnik »itii.^ pri Ins. odd. Edinosti. 2325 služkinja za vsa dela, proti dobri ^lači ~ " iriti se v ul. Micl' "lan- tiče se In 1:rani Predstaviti gelo Mahne. ;274 vstopnina K 2 ustanftifa r & (H 1 ^tnggSi^gggEžSMffffftffr . _ ... r&fr § i šimi m šiusnjB \n T eezsrsjg, prsni mm- i Jkl uzsrtf H&M« jim" Ras! s'to Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. — TVrdka issfianovfjena Ie3a 1878. — TrS&, UliC-3 Št- t ulica Mmm ws£cti!ft 15. izgotovljene ženske obleke spodnja krila, bluze, halje, § obleke za delavce i. t. d. NB. Vse blago se proda po nizki cen? ter proti izkaznici, ker se bo zaprla prodajalna. I Zelenje se teli m žIuej, JUD Trst Uia Casss d! Risptirmo šfeu. s iimm p mm Kapital In rezerva K 23,500.000.— Fllijaike: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnik, Kotor Ljubljana, Metković Opatija, Split, Šlbenih, Zadar. Vloge na knjižice 3 \ ° o Vloge na knjižice gacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, devize, prornese itd. D;;je predujme na vrednostne papirje in Diago ležeče v javnih skladiščih. — Safe Deposits. — Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno Stavbni kredit, rembours krediti. — Borzna naročila.--Inkaso.---Menjalnica.--Eskompt menic Telefoni: 1463, 1793 in 2666. Brzojavi: JADRANSKA Uradne ure: od S c&o 1 popoldrce SA-gfe - ' . V VT -T - ' - J* . . ' m-r ' iiira ta zla Trst, Trg Stare mitnice (Ba.njra;^ vecchia) štev. 3 kupuie zla H In diaiulj ge /