Eoštoina platana ▼ gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
70.
kos.
V LJUBLJANI, dne 30. avgusta 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA:
443. Pravilnik o delavcih državnih prometnih ustanov.
444. Razglas bana Dravske banovine o sklicu banovinskega sveta na izredno zasedanje.
443. Razglas o davščinah v mestni občini Celje za leto 1933.
446. Razglas o občinskih dokladah, pristojbinah in davščinah mestne občine Maribor za leto 1933.
447. Objave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v 1. 1933.
448. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
443.
Na osnovi § 188. zakona o državnem prometnem osebju predpisujem
pravilnik
o delavcih državnih prometnih ustanov.*
I.	del.
I.	POGLAVJE.
Osnovne odredbe.
Člen 1.
Za delavca se smatra oseba, ki je sprejeta v službo državnih prometnih ustanov, da opravlja izvestno obrtno ali stalno, odnosno začasno fizično delo ali da se izučuje obrt a, in katere službeno razmerie je ura vnano po odredbah tega pravilnika.
Člen 2.
Za delavce se sprejemajo prvenstveno državljani kraljevine Jugoslavije.
Tuji državljani se smejo sprejemati samo, če razpolagajo s posebno strokovno izobrazbo in če obstoji ne-obhodna potreba po delovni moči te vrste, ki se ne da zadovoljiti z domačimi delavci.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	maja 1933., št. 113/XXXII/310.
Zakon o državnem prometnem osebju gl. »Službeni list« št. 246/40 iz 1. 1931., prejšnji pravilnik o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov gl. »Službeni list« St 94/18 iz 1. 1931., VIII. poglavje pravilnika o delavcih državnih prometnih naprav — potni in selitveni stroški *n zaslužek v akordu pa gl. »Službeni list« št. 150/11 iz
1.	1932.
Za delavce, podanike tistih držav, s katerimi imamo pogodbe o vzajemni ravnopravnasti, veljajo določbe teh pogodb
Člen 3.
Razen pogoja iz predhodnega člena, je treba, da se sme sprejeti kdo za delavca, tudi še, da izpolnjuje te-le pogoje:
1. da je dovršil 18 let starosti;
2. da je telesno in duševno zdrav in za službo sposoben, kar se mora ugotoviti pismeno po železniškem zdravniku;
3. da je dobrega vedenja; ,
4. da ima, če je maloleten, roditeljevo ali varuhovo odobritev;
5. da razpolaga z zadostnim znanjem službenega jezika;
6. da je po dovršenem 21. letu starosti zadostil vojaški obveznosti;
7. da ni bil obsojen na izgubo častnih pravic, katera ovira velja, dokler ta izguba traja;
8. da mu mi prestala prejšnja služba po disciplinski kazni; in
9. da mu kot delavcu ni služba prestala drugič po točkah 4. in 5. člena 32. tega pravilniku.
Razen pogoja iz točke 1., ne veljajo ostali pogoji tega člena za pavšalne, akordne in občasne fizične delavce. Za nosače veljajo pogoji iz točk 1. in 3.
Člen 4.
Za vajenca, odnosno učenca obrtnih Sol sme biti sprejet samo, kdor ni mlajši od 14, niti starejši od 17 let in izpolnjuje tudi pogoje iz člena 2. in točk 2., 3., 4. in 5. člena 3. tega pravilnika.	•
Razen tega mora imeti taka oseba tudi roditeljevo, odnosno varuhovo odobritev.
Glede šolske kvalifikacije morajo izpolnjevati učenci obrtnih šol pogoje, določene s predpisi o obrtnih šolah državnih prometnih ustanov, vajenci pa morajo imeti dovršeno osnovno šolo.
Člen 5.
Delavec ne sime hibi, kdor javno izraža načela protipravne iapremembe državnega reda.
II. POGLAVJE.
Delitev delavcev.
Člen 6.
Delavcu se dele na:
1. kvalificirane delavce;
2. učence obrtnih šol in vajence;
3. polkvelificirane delavce;
4. navadne fizične delavce za opravljanje stalne službe;
5. pavšalne, akordne i:i občasne navadne fizične delavce; in
6. nosače.
Č!®n 7.
Kvalificirani delavci so: kvalificirani obrtniki, ki so se po redni poti izučili ob rta po predpisih svoje stroke, in dovršeni učenci priznanih obrtnih šol, odnosno pomočniki.
Člen 8.
Učenci obrtnih šol in vajenci so osebe, ki so sprejete v katero obrtnih šol državnih prometnih ustanov, odnosno na delo pri državnih prometnih ustanovah, da se izuče obrta.
Člen 9.
Polkvalifioirani delavci so tisti delavci, ki opravljajo obrtne posle, ki pa se obrta niso po redni p'ti izučili.
Polkvalifioirani delavec lahko postane tisti navadni fizični delavec, ki je najmanj tri leta stalno prebil na kakšnem obrtnem poslu pri državnih prometnih ustanovah z uspehom po oceni komisije, ki eestoji iz šefa ali nadzornega inženjerja, poslovodje in skupinovodje — vodje partije dotične ustanove.
Člen 10.
Navadni fizični delavci za stalno službo so ošebe, ki se sprejemajo, da opravljajo navadna fizična dela po sekcijah, delavnicah, kurilnicah, postajah, skladiščih in ostalih državnih prometnih ustanovah.
Člen 11.
Pavšalni, akordni in občasni fizični delavci so osebe, ki se sprejemajo za opravljanje izvestnega, vnaprej določenega poela, s čigar prestankom prestane tudii njihovo delo.
Člen 12.
Nosači so osebe, ki opravljajo na železniških postajah stalno prenos prtljage na zahtevo potnikov.
III. POGLAVJE.
Sprejem v službo.
Člen 13.
Za 9prejem v službo pri državnih prometnih ustanovah mora predložiti delavec pristojni edinici, k: odloča o njegovem sprejemu, prošnjo z nastopnimi listinami:
1.	izpričevalom o državljanstvu; 2. izpiskom iiz rojstne knjige; 3. potrdilom pristojnega oblastva o vedenju;
4.	dokazom o zadostitvi vojaški obveznosti, ob malolet-nosti pa z roditeljevim ali varuhovim odobnilom, in o. izpričevalom o dovršenem obrtu in delavsko knjižico.
Listina pod 5. ni potrebna navadnim fizičnim delavcem.
Kdor je že bil v državni službi, mora navesti v prošnji vzrok, zbog katerega mu je služba prestala.
Ko se izda odločba o sprejemu v službo, se listine vrnejo.
Člen 14.
Odredbe člena 13. se ne nanašajo na pavšalne, akordne in občasne fizične delavce. Ti marajo predložiti ob vstopu na delo samo listino o istovetnosti.
Nosači morajo priložiti prošnji za 9prejem v službo dokaz o istovetnosti in potrdilo o vedenju.
Člen 15.
Osebe, ki se sprejemajo za učence obrtnih šol, odnosno za vajence, morajo priložiti prošnji za sprejem:
1.	izpričevalo o državljanstvu; 2. dokaz o dnevu rojstva; 3. dokaz o šolski kvalifikaciji; 4. odobrilo roditeljevo ali varuhovo.
Prvenstvo za sprejem v obrt imajo otroci prometnih uslužbencev, vojnih invalidov in vojne sirote.
Člen 16.
Izvzemši delavce, navedene v členu 14., mora vse ostale osebe železniški zdravnik predhodno pregledati, da se ugotovita njih zdravstveno stanje in sposobnost za službo.
Člen 17.
O sprejemu delavcev v službo odločajo šefi edinic v mejah otvorjemih kreditov in mest, odobrenih predhodno po pristojnih mestih.
Sprejem učencev obrtnih šol se vrši po predpisih pravilnika o obrtnih šolah državnih prometnih ustanov, ld jih predpiše minister za promet.
Člen 18.
Kdor se je izučil obrta zunaj državnih prometnih ustanov, se lahko sprejme v službo, ko je predhodno opravil enomesečno praktično preizkušnjo in ga je ocenila komisija za sposobnega, opravljati doticmi obrtni posel. To komisijo sestavljajo: šef oddelka, poslovodja in vodja partije.
To velja tudi za delavce, ki so se izučili obrta pri državnih prometnih ustanovah, če prosijo po prekinitvi državne prometne* službe, ki je trajala več ko dve leti, za ponovni sprejem v službo. Odslužitev obveznega vojaškega roka v kadru se ne všteva v tsajanje te prekinitve.
IV.	POGLAVJE.
Kretanje v službi.
Člen 19.
Izučevanje v obrtu traja 4 leta neprekinjenega dela. Ob koncu četrtega leta opravljajo učenai obrtnih šol izpit, vajenci pa izpit za pomočnika.
Če izpit opravijo, dobe izpričevala, odnosno pomočniška pisma in se prevedejo za kvaliiicirane delavce.
Učenec obrtnih šol, ki tega izpita ne opravi, ima pravico, izpit po enem letu ponavljati. Če pade tudi pri ponovnem .izpitu, se prevede zopet za pomočnika; uprava pa odloči v takem primeru, ali ga obdrži še dalje v službi ali ne.
Vajenec, ki pade pri izpitu za pomočnika, ga ima pravico ponavljati po izteku vsakih treh mesecev.
Uprava odloči, ali naj takega vajenca, ko je opravil izpit, še dalje obdrži v službi aili ne.
Člen 20.
Delavci se dele na vrste po členu 5. tega pravilnika, po letih dela pa tudi na stopnje po naslednji shemi:
I. vrsta; obrtniki kvalificirani delavci				II. vrsta: učenci obrtnih šol in vajenci			III. vrsta: polkvalificirani delavci				IV. vrsta: navadni fizični delavci za opravljanje stalne službe				V. vrsta: pavšalni, akordni in občasni fizični in dela v pi	VI. vrsta: nosači
Leta dela	Stopnja	Osnovna nad-nica dinarjev	Povečana nad-nica dinarjev	Leta dela	Razred	Osnovna nad-nica dinarjev	Leta dela	Stopnja	Osnovna nad-nica dinarjev	Povečana nad-nica dinarjev	Leta dela	Stopnja	Osnovna nad-nica dinarjev	Povečana nad-nica dinarjev		
1	1	23-40	©	1	I	12	1	1	21-60	© O	1	1	19-80	©		
2—3	2	27 —	‘c	2	11	12	2—3	2	2340	'S	2—3	2	21-60	'c		
4—6	3	30-60	cd C	3	111	14	4—6	3	25 20	rt £	4-6	3	23-40	a a		
7—9	4	34-20	>	4	IV	16	7—9	4	27‘—	>	7—9	4	24-30	>	.-H	
0—12	5	37-80	o c				10—12	5	2880	O £	10—12	5	25-20	o £	o	6 S-I fen
13—15	6	41-40	03 o				13—15	6	3060	OJ O	13—15	6	26-10	OJ O	fcoo o	'•'V (H
16—19	7	43-20					16—19	7	3150		16—19	7	27-—		o.	
20—23	8	45 —	O				20—23	8	32-40	o	20—23	8	2790	o	o	N © p ,
24—27	9	46 80	iO o				24—27	9	33-30	o	24—27	9	28-80	CO o	CU	m
28—31	10	4860					28—31	10	34-20	'O	28—31	10	29-70			
32—35	11	50-40	O				32—35	11	35-10	o	32—35	11	30-60	O		
36—42	12	5220	"O O				36—42	12	36-—	o	36—42	12	31-50	s-J O		
Delavcem, ki so prejemali po členu 123. pravilnika o pomožnem osebju državnih prometnih ustanov v re-sortu ministrstva za promet z dne 1. julija 1930. povečane iiadnice, višje od tistih, ki so določene s členom 40. tega pravilnika, se morajo od dne, ko stopi ta pravilnik v moč, zmanjšati te nadnioe na maksimum nadnic, določenih v gorenji shemi.
Člen 21.
Za razvrstitev po stopnjah in določanje nadnice delavcem se sinejo vračunati tudi prejšnja leta dela.
Čas, prebit na delu pri državnih ustanovah, se všteva v celoti, če se služba ni odpovedala za kazen, odnosno če mesto ni bilo izpraznjeno. Leto, v katerem ni prebil delavec pri delu najmanj 200 delovnih dni, se ne jemlje v poštev.
Navadni fizični delavec dobi ob prevedbi v vrsto polkvalificiraniih delavcev stopnjo, ki ustreza letom njegovega dotedanjega dela.
Čas, prebit na delu v drugih delavnicah in podjetjih, se všteva samo kvalificiranim delavcem, in to napol, največ pa deset let, ko se predhodno preizkusi strokovna sposobnost in marljivost ter vestnost kandidata.
Za priznanje prejšnjih let dela se jemljejo v poštev samo leta po dovršenem 18. letu starosti, odnosno po izučitvi ob rta. Odločbo o priznanju izda po predloženih listinah šef edinice, ki sprejema v službo.
Člen 22.
Stalnost dobi samo kvalificirani, polkvalificirani in navadni fizični delavec za opravljanje stalne službe, če izpolnjuje te-le pogoje;
1. da je državljan kraljevine Jugoslavije;
2. da je zadostil vojaški obveznosti in dovršil 24 let starosti, a ni še prestopil 36 let starosti;
3. da je neprekinjeno delal najmanj tri leta pri državnih prometnih ustanovah. Tistemu, ki je prekinil službo, da odsluži vojaški rok, se všteva čas, prebit v službi, za pridobitev stalnosti, če se vrne po odslužitvi vojaškega roka najkesneje v treh mesecih na delo pri katerikoli državni prometni ustanovi, odnosno če zaprosi v tem roku za ponovni sprejem s pismeno prošnjo;
4. da je telesno in duševno zdrav in sposoben za službo, ki jo opravlja, kar je treba ugotoviti z zdravniškim pregledom;
5. da mu prej kot stalnemu delavcu ni prestala služba po točkah 4., 5., 6., 7. in 8. člena 32. tega pravilnika.
Vsi ostali delavci so začasni.
Člen 23.
Rešitev o stalnosti izda pristojni oddelek na predlog šefa edinice.	•
Stalnost se računi od 1. dne prihodnjega meseca po mesecu, v katerem je izpolnil uslužbenec pogoje za pridobitev stalnosti.
Člen 24.
Delavci se načeloma ne premeščajo. Samo stalni delavci se smejo v izjemnih primerih premestiti.
Rešitev o premestitvi izda načelnik dotičnega oddelka.
Premeščeni delavec mora biti razrešen svoje dotedanje dolžnosti najkesneje v 20 dneh. Na novo dolžnost
se mora javiti v najkrajšem času, vendar najkesneje v 5 dneh od dne razrešitve; v ta rok se ne všteje čas, potreben za potovanje. Ce se premesti iz edinice v edinioo v istem kraju, se mora javiti delavec na novo dolžnost v 24 urah.
Clen 25.
Delavci imajo prvenstveno pravico do nove postavitve in popolnitve izpraznjenih mest uslužbencev, razvrščenih po zakonu o državnem prometnem osebju.
Člen 26.
Če je	prometna	ustanova	primorana, delo začasno
ustaviti, toda najdalj	za mesec	dnii, dobe delavci odsot-
stvo brez nadnice in se smatra, da jim služba za ta čas ni prestala, ampak da jim traja dalje z vsemi pravicami zavarovanja.
Če se	pričakuje	ustavitev,	daljša od meseca dni,
je	dotična	prometna	ustanova	dolžna, zaposliti stalne
delavce s premestitvijo v druge prometne edinice^ ob nedostajanju njihovega posla pa jih sme uprava uporabiti za kakršnokoli delo in kjerkoli.
Člen 27.
Rešitev o ustavitvi dela, odsotstvu in premestitvi delavcev po predhodnem členu izda direkcija na predlog dotične edinice, ki mora o tem kakor tudi o vseh ostalih podatkih točno voditi pregled v »kontrolniku osebja«.
V.	POGLAVJE.
Prestanek službe.
Člen 28.
Začasni delavec se lahko po potrebi službe odpusta proti sedemdnevni naprejšnji delovni odpovedi. Odpušča organ, ki tudi sprejema na delo.
V istem roku lahko tudi začasni delavec odpove službo.
Če zahteva posebna službena korist, se lahko izvrši odpust tudi takoj, brez odpovedi; toda uslužbencu je izplačati pristoječi zaslužek za sedem dni vnaprej. Za tak primer mora predložiti šel edinice pristojnemu oddelku pismeno obrazložitev.
Člen 29.
Odredbe člena 28. ne veljajo za pavšalne, akordne m občasne fizične delavce.
Clen 30.
Ce se ustavi delo po drugem odstavku člena 26., mora prometna ustanova pravočasno odpovedati službo začasnim delavcem, kolikor jih ne bi mogla zaposliti.
Najsi se je ustavilo delo po prvem ali pa po drugem odstavku člena 26., ima delavec pravico, odpovedati službo, in odpoved se mu lahko takoj uvaži.
Člen 31.
Začasni delavec izgubi mesto, če izostane brez dovolitve iz službe dalj ko tri zaporedne delavnike in izostanka ne opraviči.
Člen 32.
Stalnemu delavcu prestane služba:
1 če postane umsko ali fizično nesposoben za službo, kar se mora ugotoviti po zdravniški komisiji;
2. po izteku šestih mesecev neprekinjen ega bolo-vanja;
3. če izstopi iz državljanstva kraljevine Jugoslavije;
4. če izostane brez dovolitve iz službe dalj ko pet zaporednih delavnikov in izostanka ne opraviči;
5. če se po premestitvi, brez opravičenega razloga, ne javi na novo dolžnost v osmih dneh od dne razrešitve;
6. če je s sodno sodbo obsojen na izgubo službe ali izgubo častnih pravic;
7. če je s sodno sodbo obsojen na zapor, daljši od enega leta, za dejanje, na katero se točka 6. ne nanaša;
8. po disciplinski kazni z odpustitvijo;
9. po dovršenih 60 letih starosti;
10. po uslužbenoevii volji s lSdnevno odpovedjo, in
11. s smrtjo.
VI.	POGLAVJE.
Delovni čas.
Člen 33.
Za delavce, katerih posel zahteva naporno fizično delo, j# normalni delovni čas ob delavnikih osem ur efektivnega dela brez ur za odmor.
Ob nedeljah, z zakonom določenih državnih in verskih praznikih se ne dela, razen če to služba izrečno zahteva; čas pa, prebit na delu v teh primerih, se računi za 50% više.
V edinicah, kjer je delo neprekinjeno, se odrede partije delavcev na zameno, tako da dela vsaka partija dejanski predpisano število ur. Takim delavcem se čas, prebit na delu ob dnevih iz predhodnega odstavka, ne
računi s 50% več.
Člen 34.	„
Za tiste delavce, katerih pcsel ne zahteva neprekinjenega in napornega fizičnega dela, ki pa morajo zbog značaja posla delo prekinjati in postajati, sme trajati delovni čas tudi več ko osem ur brez posebne nagrade, neglede na to, da traja prisotnost pri delu dali časa.
Člen 35.
Delavni čas se sme po službeni potrebi tudi zmanjšati. 0 tem odloča, in sicer: do treh dni šef dotične edinice, nad tri dni pa dotična direkcija; vendar ne sme znašati delovni čas za stalne delavce manj od 160 delovnih ur na mesec. Bolovanje, spregled, letni odmor in odsotstvo po zasebnem poslu se vštevajo v ta delovni čas s toliko'urami, kolikor je trajalo v tem času delo pri poslu, pri katerem bi bil delavec moral delati.
Člen 36.
Za delo, ki 9e opravlja ob posebno težkih okolno-stili, lahko zmanjša minister za promet, odnosno generalni diirektor železnic normalni delovni čas na šest ur na dan brez zmanjšbe nadnice.
Člen 37.
Čezurno delo se dovoljuje samo ob neobhodni potrebi.
VII.	POGLAVJE.
Zaslužki, podpore in odtegljaji.
Člen 38.
Z delavsko nadnico se razume zaslužek delavca za delo, opravljeno v normalnem delovnem času, brez ur odmora. Zaslužek, obračunan za eno uro dela, se naziva urnina.
Delavcem se dovoljuje zaslužek za opravljeno delo po priznanih letih dela, po sposobnosti in vrsti obrta, pri čemer je upoštevati tudi življenjske razmere dotočnega kraja, kjer delajo, ne da bi se pa izključilo načelo proste pogodbe, določeno v mejah člena 40. tega pravilnika.
Člen 39.
Delavec, čigar delo se plačuje od ure, dobiva zaslužek samo za ure dejanskega dela, kolikor ni to po odredbah tega pravilnika izvzeto.
Delavci, ki delajo za nadnico, dobe, če kakšen delavnik ne delajo dejanska osem ur, za toliko osmiink manjšo nadnico, kolikor efektivnih ur so tega dne manj delali.
Če je trajalo efektivno delo več ko osem ur, se plača ta presežek dela s 50% više od normalnega zaslužka na uro; potovanje pa se v nobenem primeru ne všteva v črezurno delo.
Člen 40.
Nadnice se dele na osnovne in na povečane.
Osnovna nadnica se določa po priznanih letih dela po vrstah delavcev, kakor je razloženo v shemi člena 20. tega pravilnika. /
Povečana nadnica se določa po draginji dotočnega kraja, kjer delajo, po sistemu dela dotične ustanove, sposobnosti delavca, posebnosti posla in vrsti obrta, a po vrstah delavcev, kakor je razloženo v shemi omenjenega člena, in to:
1. za kvalificirane delavce-obrtnike največ do 50% ustrezajoče osnovne nadnice;
2. za polkvalificirane delavce največ do 40% ustrezajoče osnovne nadnice;
3. za navadne fizične delavce za vršitev stalne službe največ do 30% ustrezajoče osnovne nadnice.
Ta maksimum lahko doseže omejeno število delavcev, ki se s svojim delom in sposobnostjo posebno odlikujejo.
Generalna direkcija železnic določi načela, po katerih ustanove prometne ustanove enotno v vseh podrejenih eddnicah ustrezni stalež številčnega stanja delavcev, ki se sme zvišati samo z odobritvijo pristojnega oddelka v mejah dodeljenih kreditov.
Generalna direkcija železnic določi po mestih do-tičnih prometnih ustanov in po navedenih pogojih ob koncu vsakega leta za prihodnje leto višino gorenjega odstotka za povprečno povečanje osnovnih nadnic, po čemer se morajo ravnati edinice pri odrejanju povečane nadnice v mejah minimuma in označenega maksimuma.
Člen 41.
Pri sprejemu delavca v službo kakor tudi pri napredovanju izda pristojni starešina rešitev o višini nad-odnosno poviška z označbo, od kdaj naj velja.
Člen 42.
Delavec, ki se sprejme v službo po členu 18. tega pravilnika, dobiva samo osnovno nadnico, do katere ima po predloženi kvalifikaciji pravico. Po zadovoljivo dovršeni poskušnji se mu nadnica lahko poveča.
Člen 43.
Kjerkoli značaj posla to dovoljuje, zlasti pa v delavnicah in kurilnicah, se uvede delo po akordnem sistemu ali s premijsko nagrado za prihranek pri času in zvišbo proizvodnje, in to z odobritvijo generalne direkcije za železniške, dotočnih uprav pa za ostale edinice.
Člen 44.
Delavcem se obračunja zaslužek od 25. dne minulega do vštetega 24. dne tekočega meseca, neglede na razdobje proračunskega leta; izplačilo pa se izvrši do 5. dne naslednjega meseca.
Na zahtevo delavcev se jim sme izplačati akontacija v približni višini njih zaslužka do tega dne.
Člen 45.
Od zaslužka in pokojnine delavcev se odtegujejo javne davščine, prispevki v humanitarne fonde državnih prometnih uslužbencev, sodne prepovedi, vse terjatve državnih prometnih ustanov, ki izhajajo iz službenega razmerja delavcev, ugotovljeni primanjkljaji, škode in kazni. Odtegljaji za železniške zadruge se pridržujejo samo ob uslužbenčevem pristanku.
Skupna vsota odtegljajev ne sme nikakor biti večja od 50% skupnega zaslužka, odnosno pokojnine.
Člen 46.
Iz rodbinske pokojnine se ne morejo izterjavati dolgovi umrlega delavca niti kakršnekoli terjatve proti njemu, izvzemši članarino, dolgovano delavskemu pokojninskemu skladu.
Člen 47.
Državne terjatve proti delavcem, ki izhajajo iz službenega razmerja, se ugotavljajo po administrativni poti.
Člen 48.
Oženjeni delavec, ki ob mobilizaciji, odnosno ob vojnem času neposredno nastopi vojaško dolžnost po dveh letih neprekinjenega dela pri državnih prometnih ustanovah, dobiva četrtino, stalni delavec pa polovico dotedanje nadnice za ves čas, dokler je v vojaški službi.
Člen 49.
Za čas bolezni, odnosno zdravstvenega zapora dobiva delavec podporo po predpisih naredbe o zavarovanju državnega prometnega osebja za primer bolezni in nezgode^.
VIII.	POGLAVJE.
Potni in selitveni stroški in nagrade v akordu.
Potni stroški.
Člen 50.
Delavcu, ki je zaposlen zunaj svojega rednega delovnega kraja v razdalji več ko 3 km, pristoji razen nor-
malne urnine tudi dnevnica za potovanje, če se je mndil zunaj rednega delovnega kraja več ko štiri ure.
Za redni delovni kraj po predhodnem odstavku se smalra gradbeni okoliš kraja, kjer je delavec stalno
zaposlen.
V krajih, kjer imajo mestni-ožji in izvenmestni-širši
okoliš, velja za redni delovni kraj mestni-ožji gradbeni
okoliš.
Ob sporu glede mej gradbenega okoliša odloča ministrstvo za gradbe.
Če se je mudil delavec zunaj stalnega delovnega kraja nad 12 ur, mu pristoji popolna dnevnica, če se je mudil manj ko 12, a več ko 4 ure, pa polovična dnevnica.
Glede sekcijskih delavcev se smatra za njih redni delovni kraj vse ozemlje nadzorniškega sreza.
Potujočim čistilcem vozov ne gre dnevnica za potovanje po vrstilnem redu v določenem okolišu.
Clen 51.
Za službeno potovanje izdaja nalog šef službene edinice.
Cas odhoda in prihoda in številko vlaka overavljata na nalogu za potovanje prometni uradnik in šef službene edinice.
člen 52.
Delavci za stalno službo dobivajo, če so na službenem potovanju, razen normalne urnine, ki jo imajo, če delajo v svojem rednem delovnem kraju, tudi še dnevnice za potovanje, in to:
1. kvalificirani delavci za prvih deset dnii popolno dnevnico po 40 dinarjev, po desetih dneh pa skrčeno po 25 dinarjev;
2. polkvalificirani delavci za prvih deset dni popolno dnevnico po 30 dinarjev, po desetih dneh pa skrčeno po 20 dinarjev;
3. navadni fizični delavci za stalno službo za prvih deset dni popolno dnevnico po 25 dinarjev, po desetih dneh pa skrčeno po 15 dinarjev.
Za izračun potnih dnevnic se šteje omenjenim delavcem čas od odhoda iz rednega delovnega kraja pa do prihoda, odnosno povratka v ta kraj.
Po povratku s službenega potovanja ima delavec pravico do šestumega odmora, če je potoval nazaj ponoči in je to trajalo več ko 12 ur ali če je do odhoda na pot v stalni službeni kraj opravljal težko in naporno delo. Odmor se računi od trenutka prihoda vlaka, odnosno ladje, s katerima je prispel dotični delavec s službenega pota.
Če pride čas odmora v redni delovni čas, se mu plača njegova normalna urnina tudi za ta čas, vendar treba, da je nastopil stalni posel takoj, ko mine odmor.
Člen 53.
P a zen dnevnice, določene v predhodnem členu, ima delavec ob službenem potovanju tudi pravico do‘nrez-plačne vožnje in brezplačnega prevoza prtljage.
Člen 54.
Za službeno potovanje v inozemstvo in iz inozemstva določi višino dnevnice za vsak primer posebej in pred nastopom potovanja minister za finance po predlogu ministra za promet.
Dnevnica se določa za potovanje v državo ali iz države z zdravo valuto v veljavi dotične države, za potovanje v državo ali iz države s slabo valuto pa v dinarjih po borznem tečaju na dan izdaje odločbe o dnevnici.
Dnevnica in stroškovna povprečnina (pavšal) pri-stojita od ure, odnosno do ure, ko se prestopi meja. Za vsakih polnih 24 ur pristoji cela dnevnica. Za ostanek pod 24 ur se dele dnevnice po številu ur, prebitih na tujem ozemlju. Začeta ura se računi za celo.
Poleg dnevnice pripada samo še povračilo dejanski napravljenih stroškov za osebni prevoz z železnico ali ladjo.
V računu se mora označiti veljava, v kateri so bili izdatki napravljeni. Izplačilo tujih veljav se vrši v dinarjih. Če se je vzela višja akontacija od vsote, priznane po računu, se vrne presežek v isti veljavi, v kateri je bila akontacija izplačana. Presežek se najde tako, da se pre-računijo vse po računu priznane vsote na vrednost tiste veljave, v kateri se je akontacija prejela, in to po srednjem borznem tečaju ob času, prebitem na službenem potu. Če se potovanje ni opravilo ali če ni bil račun položen in je terjatev zastarala, je vrniti akontacijo v isti veljavi, v kateri je bila izplačana.
Potovanje zunaj države v obmejne kraje na razdaljo do 10 km od državne meje velja in se plačuje kakor potovanje v državi.
Člen 55.
Delavcu, ki med službenim potovanjem tako oboli, da ne more opravljati službe, gre dnevnica za potovanje, dokler obolelost traja, izvzemši čas, ki ga prebije na zdravljenju v javni bolnici.
Nemožnost. opravljati službo zbog bolezni, odnosno nemožnost delavčevega povratka v redni delovni kraj zbog nastopivše obolelosti se dokazuje s potrdilom železniškega zdravnika, kjer pa tega ni, s potrdilom državnega ali samoupravnega zdravnika.
Povračilo selitvenih stroškov.
Člen 56.
Ob premestitvi po službeni potrebi ima delavec pravico do nastopnega povračila:
a) popolno dnevnico iz člena 52. tega pravilnika zase;
b) četrtino polne dnevnice za vsakega člana svoje rodbine, kamor se štejejo poročena žena in zakonski otroci do polnoletnosti, kakor tudi polnoletni otroci, ki so nesposobni za delo ali ki se še redno šolajo, najdalj pa do dovršenega 23. leta starosti, če žive stalno pri roditeljih in če se z njimi selijo;
c) brezplačno vožnjo zase in za rodbino po predpisih pravilnika o brezplačni in znižani vožnji; brezplačen prevoz prtljage (in to: zase do 50 kg, za vsakega rodbinskega člana pa do 25 kg; toda skupna teža prtljage ne sme presezati 200 kg) in pohištva po železnici in s parnikom, odnosno povračilo vsot, plačanih za vožnjo po vozovnici, za prevoz prtljage po priznanici in za prevoz pohištva po tovornem listu.
Člen 57.
Vsak delavec dobi lahko pri blagajni, ki mu izplačuje zaslužek, do dveh tretjin na račun svoje potne dnevnico. odnosno selitveni h stroškov po začasni pnznamci, ki jo mora overoviti šef edinioe. Na tej priznanici mora.
polog ostalega, šef edinice označiti datum, do katerega se mora likvidirati.
Clen 58.
Obračun in izplačilo dnevnice za službeno potovanje se vrši na osnovi naloga, označenega v členu 51. tega pravilnika, izplačilo selitvenih stroškov pa na osnovi računa, ki mu morajo biti priložene nastopne listine:
1. odlok o premestitvi;
2. rešitev o količini dnevnice v overovljenem prepisu (za potovanje v inozemstvo);
3. potrdilo z žigom in podpisom blagajnika o vozovnicah, plačanih za potovanje;
4. dokazi za plačani prevoz prtljage kakor tudi izvirni tovorni listi za prevoz pohištva, plačan tujim kakor tudi domačim železnicam in parnikom;
5. kakor tudi ostale listine po potrebi in naredbi.
Račun o selitvenih stroških mora biti overovljen po
šefu edinice, v katero je delavec premeščen.
Clen 59.
Za istinitost predloženega računa in listin je odgovoren vložilec računa materialno, disciplinsko in kazensko.
Clen 60.
Nalog za službeno potovanje, odnosno račun za povračilo selitvenih stroškov, mora predložiti delavec šefu edinice takoj po povratku s službenega potovanja, odnosno takoj po opravljeni selitvi.
Clen 61.
Terjatve za povračilo potnih in selitvenih stroškov zastarajo po izteku šestih mesecev od dne, ko se je delavec s službenega potovanja vrnil, odnosno od dne, ko se je po izvršeni selitvi prijavil na novo dolžnost.
Nagrada za povečano proizvodnjo.
Clen 62.
Da se poveča proizvodnja v državnih železniških delavnicah, se uvaja časovni, odnosno akordni nagradni sistem, čigar poglavitna vrednost je, da se nagradi osebje, zaposleno v delavnicah, sorazmerno z obsegom več izvršenih del.
Časovnik dovoljenega delovnega časa.
Clen 63.
Za vsa dela in za take posle, ki se pri popravljanju voznih sredstev (strojev, voz, parnih voz itd.) pogosto ponavljajo, se morajo izdelati ločeno po vrstah obrta (ključavničarji, kovači, mizarji, strugarji, pleskarji, tapet-niki, monterji itd.) pregledi o dovoljenem delovnem času, tako zvani časovniki, odnosno akordni oenovnik.
Za posle zunaj vrste ali za redka opravila se sestavijo posebne dopolnitve. Vse izprememibe ali dopolnitve ugotovljenega delovnega časa ali akordnih cen dovoljuje in potrjuje začasno upravnik delavnice in jih predloži v dokončno odobritev generalni direkciji ob koncu vsakih šest mesecev (polletno).
Odobreni ugotovljeni delovni čas kakor tudi akordne cene se vpišejo v glavni pregled.
Dovoljeni delovni čas.
Clen 64.
Z dovoljenim delovnim časom se ume normalni delovni čas z odstotnim dodatkom časa, ki ga potrebuje
delavec pri poedinih poslih za pripravo, opremo, odmor itd. Ta odstotni dodatek se mora ugotoviti za vsako obrtniško skupino in za polkvalificirane delavce in sme znašati največ 33%.
Dovoljeni delovni čas se označa na nakaznici v minutah. Zaradi lažjega obračunjanja mora pretvoriti obračunski odsek dovoljeni delovni čas na nakaznici v cele ure, desetinke in stotinke ure. Tako ugotovljeni delovni čas je podstava odmeri nagrade za prihranjeni delovni čas.
Z akordno ceno se razume tudi nagrada, ki se daje enemu ali več delavcem za izvršitev določenega posla.
Normalni delovni čas.
Clen 65.
Z normalnim delovnim časom se razume tisti čas. ki je potreben delavcu srednje sposobnosti, da opravi poleg vseh izvršenih priprav poedini posel na predpisani način, pri čemer zastavi vso svojo sposobnost in marljivost ter vestnost.
Pri tem je treba upoštevati različne metode kakor tudi strojno ureditev poedinih delavnic.
Normalni delovni čas, odnosno akordne cene za po-edina dela ugotavlja za to odrejena posebna komisija, kar mora odobriti generalna direkcija železnic.
Tako ugotovljeni delovni čas in ugotovljene akordne cene se revidirajo, kadarkoli je to potrebno. Revizijo vrši ista komisija, najsi zadeva povečanje ali zmanjšanje normalnega časa in akordnih cen.
Prihranjeni* delovni čas.
Clen 66.
Ce se odbije od dovoljenega delovnega časa tisti čas, ki ga je delavec dejanski porabil za dovršitev določenega dela s pripravo, odmorom itd. vred, se dobi prihranjeni delovni čas.
Nagrada za prihranjeni delovni čas.
Clen 67.
Generalna direkcija določi na predlog upravnika delavnice nagrado, ki se naj plačuje delavcem za vsako prihranjeno uro, in to po srednji nadnici na uro (urnini) dotične obrtne partije.
Ta nagrada se razdeli med delavce, ki delajo v skupinah, po členu 71.
Delovna nakaznica — razdelitev poslov.
Clen 68.
1.	Vsi posli v delavnicah se oddajejo skupinam (po-edinim delavcem) z delovnimi nakaznicami. Delovne nakaznice obsezajo:
Izračun, številko in serijo voznega sredstva, številko in ime skhpine ali delavcev, popis in obseg dela, dovoljeni delovni čas, odnosno akordno ceno, dejanski delovni čas, rok za izvršitev dela, višino nagrade, potrdilo pregledanega posla in obračuna.
* V izvirniku očitno pomotno: »utvrdeni« = »ugotovljeni«. — Op. ur.
2. Po popisu posla se izdajo ustrezne delovne nakaznice, se vpiše dovoljeni delovni čas in se določi, kdaj in v katerem redu se naj vzamejo delovne nakaznice v delo.
3. V posebno nujnih primerih izdajo lahko inženjerji in poslovodje ustne naloge za izvršitev dela; morajo pa potem v najkrajšem roku vročiti delavcu na predpisani način delovno nakaznico za ta posel, in sicer prej nego se posel dovrši.
4. Ko se posel dovrši, ga morajo poslovodje ob osebni odgovornosti kakovostno in kolikostno preizkusiti, delavcem delovne nakaznice odvzeti in s svojim podpisom pravilnost dela potrditi.
5. Po kakovostnem in kolikostnem sprejemu posla mora izročiti poslovodja v 24 urah nakaznice s potrdilom upravi, ki jih preizkusi, odmeri nagrado, vodi kontrolo o porabljenem času in jemlje iz njih potrebne statistične podatke. Nato se pošljejo delovne nakaznice obračunskemu odseku zaradi obračunjenja.
6. Posli, ki se morajo zbog slabe izdelave vnovič izdelati, gredo v breme delavca, ki je ta posel opravil, in sicer brez druge delovne nakaznice.
7. Delovne nakaznice se morajo izročiti delavcu, preden prične posel, tako da delavec zbog njih ne čaka na posel.
Za čas, ki ga je prebil delavec brez lastne krivde brez posla, se mu izda posebna nakaznica s popisom vzroka prekinitve posla.
Uporaba časovnikov in izpremembe ter dopolnitve'dovoljenega časa v njih.
Člen 69.
1. Popis in namen posla kakor tudi nazivi poedinih njegovih delov morajo biti v easovniku tako razločno označeni, da je vsak nesporazum izključen.
2. Za posle, ki se niso mogli izvršiti prej, ugotove dovoljeni delovni čas po členih 64. in 65. strokovne komisije, ki so za to določene.
3. To komisijo sestavljajo starešina dotičnega oddelka ali njegov namestnik, poslovodja dotičnd skupine in vodja dotične partije.
4. Če se izpremeni strojni oddelek, se morajo poedina dela nanovo preizkusiti in dovoljeni delovni čas, odnosno akordne cene po tem izpremeniti.
5. Preden se izpremeni dovoljeni delovni čas in se izpremene akordne cene, se morajo, če treba, vršit-' poskusi, in to istočasno z več delavci. Povprečni čas izvršenih poskusov se mora vzeti za normalni čas in se mora temu dodati čas za manipulacijo itd. po členu 64. in tako se dobi dovoljeni delovni čas.
6. Upravnik delavnice potrdi sestavo novega, odnosno izpremembo dosedanjega dovoljenega delovnega časa, odnosno akordne oene, če soglaša z mnenjem komisije, in postopa dalje po členu 64. tega pravilnika.
7. Izprememba dovoljenega novega časa in akordne cene se priobči vsemu prizadetemu osebju.
8. Če se opazi, da ugotovljeni delovni čas glede poedinih poslov ne ustreza, ker je predolg ali prekratek, komisija to preizkusi, uredi dotični čas in da potem to vsemu prizadetemu osebju na znanje. Prav to velja tudi za akordne oene.
Člen 70.
1.	če nastanejo ned telovnim časom ovire ali motnje brez krivde delavcev, jim je treba takoj dati drug posel,
dokler ovira traja. Če to ni mogoče, se mora nadomestiti delavcu zamuda delovnega časa toliko, da se mu izplača za ta čas samo nadnica.
2. To se mora storiti tako, da se izda za vsako oviro, odnosno zamudo časa do dodelitve drugega posla posebna delovna nakaznica, v katero se vpiše vzrok ovire in njeno trajanje kakor tudi dovoljeni delovni čas.
3. Delovne nakaznice zbog delovnih ovir se izdajo v dveh izvodih po odobritvi upravnika delavnice. En izvod se priloži k obračunu, drugi pa se priloži k spisku delovnih ovir in se pošlje generalni direkciji v nadaljnje postopanje.
4. Generalna direkcija mora obračati posebno pozornost na preiskovanje delovnih ovir, mora poizvedeti za vzroke in ukreniti vse, česar je treba, da se ovire kar najhitreje odstranijo. Krivci, ki so te motnje povzročili, se izključijo z odločbo upravnika delavnice ali generalne direkcije od nagrade za neki čas.
Izračun in razdelitev nagrad za prihranjeno delo.
Člen 71.
1. Izračun in razdelitev nagrad se morata vršiti po dejanskem delu in proizvodnji.
2. Vse nagrade za prihranjeno delo se morajo obračunih najkesneje v naslednjem mesecu. Potemtakem je vse nakaznice o delu, izvršenem v enem mesecu, odvzeti delavcem konec meseca.
3. Prihranjeni delovni čas se dobi, če se odbije od dovoljenega delovnega časa tisti čas, ki ga je porabil delavec (odnosno porabila delavska partija) za izvršitev dela (glej točko 5.). Če se pomnože prihranjene delovne ure z nagrado, določeno za prihranjeno uro, se dobi nagrada za prihranjeno delo.
4. Ta nagrada se mora razdeliti po zaposlenih urah na skupine, če se dela v partijah. Teh skupin so tri vrste: V prvo vrsto spadajo kvalificirani delavci z nad-nico do vštetih 6 dinarjev. V drugo vrsto kvalificirani delavci z nadnico do 9 dinarjev. V tretjo vrsto kvalificirani delavci z nadnico nad 9 dinarjev. Kvalificirani delavci iz skupine druge vrste dobivajo za 10%, iz tretje skupine pa za prihranjeni delovni čas za 20% višjo nagrado ko delavci iz skupine prve vrste.
5. Nagrada za prihranjeni delovni čas gre tistim delavcem, ki sodelujejo pri delu, kjer se je prihranil čas. Nekvalificirani delavci poedinih skupin dobivajo nagrado, ki ustreza 10—15 % celotne nagrade, kii jo zas uži do-tična skupina. Ta vsota 10—15 % se razdeli po enakih delih. Osebne nagrade se obračunijo po rednih spiskih nadnic.
6. Tistim kvalificiranim delavcem v delavnici, ki se jim glede njihovega dela delovni čas ne da ugotoviti, ki pa delajo v korist povečanja proizvodnje, odreja nagrado generalna direkcija na predlog šefa delavnice. Ta nagrada ne sme nikakor biti večja od največje nagrade za kvalificirane delavce.
7. Če delavec (delavska partija) ne doseže nobene prihranjene ure ali če je število dejanski uporabljenih ur večje od števila dovoljenih delovnih ur, nima dotični delavec (dotična delavska partija) pravice do nagrade za prihranjeno delo; pač pa se mu morata izplačati predpisana nadnica in draginjska doklada v celoti. Vzrok je treba preiskati.
Pritožbe.
Clen 72.
Pritožbe delavcev zaradi premalo vračunanega dovoljenega delovnega časa, kakor tudi vsa nesoglasja med delavci in nadzornim osebjem preizkusi najprej upravnik delavnice s pripomočjo strokovne komisije; po potrebi se morajo odrediti poskusi za dotično delo ali zaprositi za intervencijo generalna direkcija, ki odloči kot poslednja stopnja.
Člen 73.
Minister za promet zmanjša pravočasno prejemke, določene v tem poglavju, za katere ne bi bilo zadosti kritja do konca leta.
IX.	POGLAVJE.
Občne odredbe.
Člen 74.
Ko stopijo delavci, navedeni v členu 6., točkah 1.,
3.	in 4., tega pravilnika, v službo, morajo podati svojemu neposrednemu starešini svečano obljubo, da bodo vestno opravljali njim poverjene posle, se ravnali pj zakonih in naredbah in vselej varovali koristi službe.
O tej zaobljubi se sestavi zapisnik, ki ga podpiše dotični delavec, overovi pa starešina, kateremu je bil zaobljubil.
Ko dobi stalnost, opravi delavec pred nadrejenim starešino prisego, ki se glasi:
>Jaz N. N. prisezam na vsemogočnega Boga, da bom vladajočemu kralju in domovini zvest; da se bom državnim zakonom in naredbam meni nadrejenih oblastev pokoraval; da me bo pri izvrševanju službe vodila varčnost in da bom državne in službene tajnosti zvesto varoval: da se bom vestno ravnal po predpisih, ki zadevajo varnost prometa; da bom dolžnosti, ki so spojene z mojo službo, ne samo sam izpolnjeval, ampak da si bom prizadeval, da se vsi predpisi izvršujejo, kakor je treba.
Tako mi Bog pomagaj!«
Člen 75.
Delavec je dolžan, pokoravati se ustavi in zakonom: vršiti dolžnost vestno, marljivo m nesebično in pri tem uvaževati občne javne koristi in koristi prometnih ustanov, a' izogibati se vsemu, kar bi bilo njemu poverjeni službi v škodo
Člen 76.
Delavec je dolžan, izvrševati naredbe svojih starešin. Samo tega, kar je po zakonih kot kaznivo dejanje prepovedano in kaznivo, ne sme delavec na zapoved nadrejenega nikdar storiti in mora o tako prejeti naredbi takoj javiti svojemu nadrejenemu oblastvu.
Če to službena korist veleva, mora opravljati delavec na poziv svojega starešine tudi tiste službene posle, ki ne spadajo v obseg njegovega rednega dela
Člen 77.
Vsak delavec je dolžan, spoštovati svoje starešine in jim povsod čast izkazovati. Nasproti sebi enakim se mora vesti dostojno, živeti z njimi v slogi in jih v službi Podpirati.
Člen 78.
Delavec je dolžan, varovati službeno tajnost, neglede to, ali je v aktivni službi ali ne. Za službeno tajnost
se smatra vse, kar je delavec izvedel v službi in pri svojem službenem delu in kar bi utegnilo, če se izve, preprečiti uspeh državne službe ali bi sicer bilo škodljivo za državo ali za poedince.
Minister za promet ga sme v občnem interesu oprostiti te dolžnosti.
Delavec krši službeno tajnost tudi tedaj, če bi se po nedovoljeni poti poučeval o službenih predmetih, ki ne spadajo v njegovo področje.
Brez posebne odobritve starešine je vsem nepristojnim uslužbencem in zasebnikom prepovedano, pregledovati službene knjige, spise, načrte itd.
Člen 79.
Delavec se mora, v službi in zunaj nje primerno vesti. To velja tudi za upokojene delavce.
V službenem občevanju z grajani mora biti delavec uslužen in vljuden.
Člen 80.
Delavec sme ustno prositi ali se pritožiti neposredno samo svojemu starešini ali pa po tem svojemu višjemu starešini o predmetih, ki zadevajo njegovo službo; ta pa ga zasliši in izda takoj svojo odločbo.
Če misli delavec, da se mu je s to odločbo storila krivica, sme vložiti pri svojem starešini v 15 dneh pismeno pritožbo, naslovljeno na nadrejeno oblastvo svojega starešine. Nadrejeno oblastvo pošlje pritožbo brez odlašanja pristojnemu višjemu oblastvu v postopanje, če nima po zakonu pravice, da samo reši to pritožbo.
Delavec sme občevati z višjimi oblastvi samo po starešini edinice, v kateri služi. Če bi pa starešina edi-nice prošnje ali pritožbe ne rešil ali ne poslal uradu, na katerega je naslovljeno, ima delavec pravico, obrniti se neposredno do prvega višjega starešine.
Brezimenske in lažno podpisane ovadbe in pritožbe so prepovedane in se ne jemljejo v postopanje.
Člen 81.
Delavec ne sme zunaj svoje redne službe zasebno opravljati zaradi zaslužka tudi obrtnih poslov, če nima za to odobritve generalne direkcije državnih železnic.
Člen 82.
Delavcem ni dovoljeno, udeleževati se pokretov, ki bi jim bil namen oviranje in ustavljanje dela v službi.
Brez odobritve ministra za promet delavec ne sme pripadati tujemu društvu, neglede na to, kje ima to sedež.
Člen 83.
Delavci državnih prometnih ustanov ne smejo ustanavljati stanovskih društev, če nimajo odobritve tudi od ministra za promet. Ta društva ne smejo imeti pokrajinskega, verskega ali plemenskega značaja.
Ne smatrajo se za pokrajinsko društvo oblastna uprava, pododbor ali poverjeništvo, ki so sestavni deli kakšnega društva za vso državo. Toda isto društvo sme imeti na ozemlju ene direkcije (uprave) samo eno oblastno upravo s pododbori ali poverjeništvi v službenih krajih tega območja.
Upokojeni delavci so lahko redni člani, ne morejo pa biti člani društvene uprave.
Za društvene člane se ne smejo sprejemati tisti upokojeni delavci, ki niso bili društveni člani, dokler so bili v aktivni službi, če je društvo tedaj obstajalo; če
pa gre za novo društvo, smejo ob njegovi ustanovitvi biti sprejeti za člane tudi upokojeni delavci.
Tisti delavci, društveni člani, ki jim je prestala služba (izvzemši upokojence), ne smejo ostati člani društva.
Tudi za delovanje v društvu veljajo za njegove člane predpisi o varovanju ugleda in dostojanstva državnega uslužbenca; prav tako pa tudi vsi drugi disciplinski predpisi, kolikor bi delovanje društva in delovanje njegovih članov zadevalo službena razmerja in službene koristi.
Društva delavcev državnih prometnih ustanov so pod nadzorstvom ministra za promet, kateremu so dolžna predlagati letna poročila o svojem delovanju.
Za vsak sporazumni nastop raznih društev je treba odobritve ministra za promet.
Na delavce državnih prometnih' ustanov, ki se pre-greše zoper prednje odredbe, je uporabiti disciplinske predpise.
V društvih, ki delujejo protivno prednjim odredbam, razpusti minister za promet sporazumno z ministrom za notranje posle upravo in nadzorstveni odbor in postavi komisarja, ki opravlja veljavno vse posle upravnega in nadzornega odbora, dokler ne spravi vseh poslov v društvu v sklad s prednjimi odredbami.
V hujših primerih razpusti lahko minister za promet v soglasnosti z ministrskim svetom društva, ki delujejo protivno prednjim odredbam. Zoper take odločbe ni pritožbe.
Predpisi predhodnih odstavkov ne veljajo za zadruge državnega prometnega osebja in za zvezo, pri kateri so včlanjene.
Clen 84.
Delavcu državnih prometnih naprav je prepovedano, prejemati brez odobritve ministra za promet od tujih vlad darila, nagrade ali odlikovanja.
Člen 85.
Za škodo, ki jo prizadene delavec državnih prometnih ustanov pri izvrševanju dolžnosti tretjim osebam z nezakonitim ali nepravilnim postopanjem, odgovarjata delavec kot storilec in država.
Oškodovancu za vložitev take tožbe ni treba odobritve nadrejenega oblastva.
Tožba se vlaga pri sodišču, pristojnem po kraju, kjer se je škoda prizadela, in mora biti naperjena zoper storilca in državo, če ni zajeta v tožbo takoj tudi država, prestane njena odgovornost.
Pravica do tožbe zastara v 9 mesecih od dne, ko se je škoda prizadela, odnosno od dne, ko je oškodovanec zanjo izvedel. Toda v tem drugem primeru ne more biti skrajni rok za vložitev tožbe daljši od enega leta od dne nastale škode. Gorenji rok se šteje od dne izvršnost; sodne odločbe o sproženem vprašanju kazenske odgovornosti, če se je vodila zoper storilca kazenska preiskava.
Država je dolžna, plačati tožilcu prisojeno odškodnino samo, če se ne bi dala izterjati od uslužbenca.
Država sme z rešitvijo ministra za promet v sporazumu z ministrom za finance in v soglasnosti z ministrskim svetom prevzeti popolno odgovornost za povračilo škode in tako toženega uslužbenca oprostiti odgovornosti, če se ugotovi, da je prizadeta škoda posledica pretirane gorečnosti v službi.
Za vse škode, ki izvirajo iz pogodb o prevozu potnikov in blaga, se sme tožiti za povračilo škode samo država, ki se odškoduje od odgovornih uslužbencev po členu 86. tega pravilnika.
Člen 86.
Vsak delavec državnih prometnih ustanov je odgovoren državni prometni ustanovi za vse oškodbe in škode na državni imovini, prav tako tudi za oškodbe, manjke in izgube zasebne imovine, ki je poverjena prometni ustanovi, in mora potemtakem vobče povrniti vsako škodo, ki jo je prizadejal ustanovi po svoji krivdi.
Če je prizadeta škoda po krivdi več delavcev, jo povrnejo vsi skupaj sorazmerno s svojo krivdo; če pa se deleži ne dajo določiti, odgovarjajo za škodo vsi enako.
Povračilo se določi po službeni poti in kolikor se ne bi izterjalo takoj z gotovino, se izterja iz zaslužka ali pokojnine brez posredovanja drugih oblastev.
Če se krivec po značaju krivde ali iz drugega opravičenega razloga ne bi dal obremeniti z vso škodo, se izterja od njega samo del škode.
Odločbo o povračilu izdajo direktorji, odnosno upravniki po predhodnem zaslišanju odbora direkcije, odnosno uprave. Zoper direktorjevo, odnosno upravnikovo odločbo je dopustna v 15 dneh pritožba na ministra za promet, zoper čigar rešitev je dopustna tožba na državni svet.
Odločbe direktorja, odnosno upravnika o povračilu škode do fOO dinarjev so izvršne.
Člen 87.
Kdor stopi v službo državnih prometnih ustanov, se mora javiti na dolžnost v 15 dneh od dne, ko se mu je priobčila postavitev, drugače se smatra, da ni postavljen. Iz opravičenega razloga sme pristojni šef edinice ta rok podaljšati.
Člen 88.
Če je delavec iz kakršnegakoli razloga zadržan, priti na dolžnost, mora obvestiti o tem v 48 urah svojega neposrednega starešino in svoj izostanek opravičiti.
Člen 89.
' *' l.
Če je delavec državnih prometnih ustanov zbog obolelosti zadržan, da bi prišel na dolžnost, mora predložiti o tem poročilo železniškega zdravnika. V takem primeru lahko odredi starešina, če spozna to za potrebno, da se izvrši pregled stanja njegovega zdravja tudi komisijsko.
Komisijski pregled je obvezen, če boluje delavec neprekinjeno več ko tri mesece ali če mu zbog telesne ali duševne nesposobnosti za službo mora prestati aktivna služba pri državnih prometnih ustanovah.
Komisijo odredi na zahtevo šefa edinice pristojni sanitetni referent, odnosno šef sanitetnega odseka ministrstva za promet; člani pa so starešina edinice sam ali uradnik, ki ga on določi, da ga nadomešča, in dva zdravnika, ki sta v javni službi.
Državnim zdravnikom ne gre, če vrše po odredbah tega člena pregled zdravstvenega stanja delavca državnih prometnih ustanov, nikaka nagrada.
Potne stroške komisijskih članov ob pregledu trpi država, razen če zahteva delavec sam zbog bolezni svojo upokojitev, odnosno če da drugače povod za pregled, pa se s pregledom ugotovi, da mu zdravstveno stanje dopušča opravljanje dolžnosti; v teh primerih trpi te stroške delavec.
Da je zbog obolelosti zadržan, se smatra tudi tisti delavec, ki mu je potrebno, da je neki čas na okrevanju od bolezni ali da se podvrže posebnemu zdravljenju,
najsi v službenem kraju ali zunaj tega kraja. Trajanje tega časa mora biti vnaprej določeno in s pristojnimi rešitvami odobreno. Take rešitve izdajajo, in sicer do 10 dni šef edinice, do 2 mesecev pristojni oddelki, nad 2 meseca pa direktor, odnosno generalni direktor, odnosno pomočnik ministra za promet. Tak čas se všteva v rok bolovanja.
Člen 90.
Stalni delavec ima pravico do letnega odmora, s pripadajočo nadnico za delavnike v tem času, po neprekinjenem delu pri državnih prometnih [ustanovah, in sicer:
do 10 let dela — 10 dni;
do 20 let dela — 15 dni;
nad 20 let dela — 20 dni
Čas, ko se naj odmor ukoristi, določi šef dotične edinice.
Letni odmor se všteva v odsotstvo zaradi okrevanja ali zdravljenja.
Člen 91.
Ob nujni in neobhodni potrebi in če to služba dovoljuje, se sme dovoliti delavcu iz točk 1., 2., 3. in 4. čl. 6. tega pravilnika odsotstvo po zasebnem poslu brez pravice do nadnice za ta čas. To odsotstvo dovoljuje, in sicer
do 3 dni šef edinice;
do 10 dni pristojni direktor, odnosno generalni direktor železnic, odnosno pomočnik ministra za promet.
Člen 92.
Če prekine stalni delavec delo zaradi odhoda na vojaško vežbo, dobi odsotstvo brez nadnice.
Člen 93.
Pravica delavcev do brezplačne in znižane vožnje za zasebna potovanja se uredi s pravilnikom o ugodnostih na železnicah in ladjah v državni eksploataciji za osebje prometnih ustanov
Člen 94.
Za delavce se osnuje in vodi »knjiga uslužbencev«. Za stalne delavce se osnuje in vodi poleg »knjige uslužbencev« tudi še »uslužbenski list«.
»Knjiga uslužbencev« za stalne delavce mora obsezati iste podatke, kakor »uslužbenski list«.
»Uslužbenski list« mora obsezati te-le podatke:
1. rodbinsko in rojstno ime z očetovim rojstnim imenom;
2. kraj, srez, banovino, dan, mesec in leto rojstva;
3. narodnost in vero;
4. državljanstvo (če je državljan po prirojstvu — datum prirojstva);
5. podatke o službi pri vojakih in v vojni in kateremu vojaškemu okrožju pripada;
6. podatke o šolski in drugi strokovni izobrazbi;
7. podatke o zakonskem stanju, ime in poklic zakonskega druga in datum poroke;
8. podatke o otrokih: koliko jih je, njih imena, rojstni datum in poklic;
9. podatke o osebah, ki jih vzdržuje;
10. podatke o odlikovanju;
11. podatke o administrativnih, disciplinskih in dru-f>ih kaznih;
12. podatke o kretanju v službi (vstop v službo, stalnost, napredovanje, premestitev, odpoved, odpustitev, upokojitev in dr.);
13. podatke	o	odsotstvu in bolovanju;
14. podatke	o	poklicu pred vstopom v	službo	državnih prometnih	ustanov; če je bil prej	v državni
službi, v kateri in zakaj mu je ta služba prestala;
15. podatke	o	opravljenih (strokovnih) izpitih;
16. podatke	o	eventualnem ocenjanju.
»Knjiga uslužbencev« za začasne delavce mora obsezati:
1. rodbinsko in rojstno ime z očetovim rojstnim imenom;
2. kraj,, srez, banovino, dan, mesec in leto rojstva;
3. narodnost in vero;
4. državljanstvo (če je po prirojstvu — datum prirojstva) ;
5. podatke o službi pri vojakih in v vojni in kateremu vojaškemu okrožju pripada;
6. podatke o šolski in drugi strokovni izobrazbi;
7. podatke o zakonskem stanju; ime in poklic zakonskega druga in datum poroke;
8. podatke o otrokih: koliko jih je, njihova imena, rojstni datum in poklic;
9. podatke o osebah, ki jih vzdržuje;
10. podatke	o	odlikovanju;
11. podatke	o	administrativnih	in	drugih	kaznih;
12. podatke	o	kretanju v službi;
13. podatke	o	odsotstvovanju in	bolovanju;
14. podatke	o	poklicu pred vstopom	v službo	držav-
nih prometnih ustanov; če je bil prej v državni službi, v kateri, in zakaj mu je ta služba prestala;
15. podatke o opravljenih (strokovnih) izpitih.
Člen 95.
Koliko morajo delavci ob času dela nositi službeno obleko, se predpiše s pravilnikom o službeni obleki.
Nosači morajo imeti predpisani delovni plašč in številko.
Člen 96.
Uživanje alkoholnih pijač med opravljanjem službe je najstrože prepovedano.
Če opazi delavec pri kakšnem drugem uslužbencu, da je ob času službe pijan ali pri pijači, mora v korist službe obvestiti o tem najbližjega starešino in je odgovoren, če tega ne stori.
Delavcu v napitem stanju se ne sme dopustiti, da bi nastopil službo ali jo nadaljeval.
Člen 97.
Če bi bil delavec pri opravljanju svoje službe ali pa zunaj službe, toda zaradi izvrševanja službene dolžnosti po komerkoli zasebno napaden, razžaljen ali če se izvrši proti njemu kakšno kaznivo dejanje, mora obvestiti o tem svojega neposrednega starešino, ta pa postopa po stvarnem stanju dalje na osnovi veljavnih zakonov.
Delavec mora takoj prijaviti svojemu starešini tudi vsako denarno ali drugo kazen, na katero bi bil obsojen od sodnih ali političnih (policijskih) oblastev.
Člen 98.
Delavci državnih prometnih ustanov so oproščeni plačila taks za vloge ali zahteve, ki se nanašajo na pravice po tem pravilniku, kakor tudi glede prilog za »uslužbenski lisk.
Prejemki aktivnih in upokojenih delavcev državnih pametnih ustanov so oproščeni tudi samoupravnih doklad.
X.	POGLAVJE.
Disciplinski predpisi.
Člen 99.
Vsaka kršitev zakonskih predpisov, navodil In na-redb ob vršitvi dolžnosti ali zunaj nje, storjena po delavcu, ima za posledico administrativno ali disciplinsko kazen, kakor je pač ta kršitev neka nerednost ali pa jo je treba glede na njen značaj ali zbog ponovitve smatrati za disciplinski prestopek.
Disciplinsko se lahko kaznuje samo stalni delavec.
Sojenje po kazenskem zakonu ne izključuje izreka disciplinske kazni.
Clen 100.
Administrativno se kaznuje vsaka nepravilnost, nerednost in nemarljivost pri vršitvi službe, ki nima večje Odgovornosti za posledico.
Administrativni kazni sta:
., 1. pismeni ukor;
2.	denarna kazen.
Kazen pismenega ukora in denarno kazen, izreka šef službene edinice. Najmanjša denarna kazen znaša 2 dinarja, največja pa znesek tridnevnega zaslužka.
Kazen se ne sme izreči, preden ni bil delavec zaslišan. Obrazložena odločba o kazni se mora priobčiti delavcu pismeno.
Denarne kazni se odtegujejo od zaslužka, in to naenkrat. Denarni zneski iz administrativnih kazni se stekajo v bolniški sklad. Vsaka administrativna kazen se zaznamuje v >uslužbenskem listu«.
Delavec se sme v enem letu kaznovati administrativno največ z izgubo zaslužka za 15 dni.
Administrativna kazniva dejanja zastarajo v letu dni od dne storitve.
Člen 101.
Pritožbo zoper odločbo o administrativni kazni je vložiti v 8 dneh od priobčitve odločhe na prvega nadrejenega starešino tistega organa, ki je kazen izrekel.
Z vložitvijo pritožbe se odloži izvršitev kazni, dokler ne postane rešitev izvršna.
Člen 102.
Disciplinske kazni so:
1. pismeni ukor;
2. denarna kazen, ki je v tem. da se odvzame zaslužek največ do 10%, in to tako, da traja ta odvzem določen čas. toda največ eno leto;
3. ustavitev napredovanja za dobo enega do treh let;
4. odpustitev iz službe.
Kazni iz točke 1. in 2. imata za posledico izgubo enega leta za napredovanje v naslednjo stopnjo.
Člen 103.
Disciplinski se ksznuie tisti delavec, ki stori prestopek bodisi nameroma ali po nepazljivosti, zlasti pa:
1. nemoralno vedenje v službi ali zunaj nje;
2. nečloveško postopanje v službeni dotiki s privatnimi osebami;
3. nepokorščina proti nadrejenim ali proti nared-bam višjih oblastev, zlasti pa odpoved pokorščine;
4. vsako zlohotno kritiziranje naredb in postopanja oblastev z namenom, rušiti red in disciplino;
5. priobčevanje službenih tajnosti;
6. malomarno izvrševanje in zanemarjanje dolžnosti, ki se z njim ograža varnost prometa, proge ali njenih delov, kakor tudi varnost imovine ali oseb vobče;
7. zlonamerno ali z veliko malomarnostjo storjen prestopek zoper predpise veljavnih zakonov, naredb in navodil;
8. udeležba pri občni ali delni ustavitvi dela, kakor tudi medlo in počasno opravljanje službe zato, da se oteži ali ustavi promet (pasivna rezistenca) ali podpihovanje, nasnavljanje ali dogovarjanje v ta namen;
9. kraja imovine državnih prometnih ustanov ali imovine, ki je poverjena tem ustanovam, udeležba pri njej ali nasnavljanje ali nagovarjanje nanjo;
10. iznujanje ali izsiljevanje kakršnekoli nagrade, bodisi zase ali za drugega, ali na račun poslov, ki se opravljajo po službeni dolžnosti;
11. vobče izvršitev kakršnegakoli kaznivega dejanja, ki je v zvezi z uslužbenčevim službenim razmerjem;
12. utaja in izvršitev vsakega drugega dejanja prevare ali protipredpisnega postopanja iz koristoljubja kakor tudi dejanj, ki se kaznujejo po predpisih kazenskega zakonika kot onečaščujoča; vsako ravnanje, s katerim se prizadene ali namerja prizadeti škoda bodisi prometnim ustanovam ali njih uslužbencem, bodisi državni ali zasebni ustanovi;
13. uporaba Jsrivih podatkov ob vstopu v službo državnih prometnih ustanov ali zatajitev takšnih okolnosti, ki bi preprečile sprejem v službo;
14. ogražanje varnosti prometa z malomarnostjo, lahkomiselnostjo, opijanjem itd. ali oškodovanje ali bgra-žanje materialnih službenih koristi s takšnimi ali tem podobnimi postopki;
15. sprejemanje podkupnine;
16. pijanost vobče, med službo ali neposredno, preden začne opravljati službo;
17. pogostno neopravičeno izostajanje kakor tudi po-gostnejše neopravičeno prestopanje odsotstva;
18. krivo pričanje v disciplinskem postopanju;
19. če je delavec v službi večkrat administrativno kaznovan za ista kazniva dejanja ali nepravilnosti;
20. razsipno trošenje službenega materiala;
21. lahkomiselno zadolževanje;
22. vsako delovanje in vedenje, ki bi podpiralo izzivanje plemenske in verske mržnje, vsako delovanje in vsaka agitacija zoper misel državnega in narodnega edinstva. nedopustna kritika postopanja vlade in njenih dejanj kakor tudi obstoječega reda.
Za vsa zgoraj navedena dejanja, kolikor imajo v sebi znake kaznivih dejanj po kazenskem zakonu, je mimo započete preiskave podati tudi prijavo rednemu sodišču zaradi nadaljnjega postopanja.
Člen 104.
Z odpustitvijo iz službe se kaznujejo zlasti dejanja, ki izvirajo iz koristoljubja, kakor: tatvine, prevare, utaja, rvmarpifi listin, soroonmanie podkupnine in pijanost v službi. Z odpustitvijo iz službe se mora kaznovati dela-
vec, ki je storil zgoraj našteta dejanja v povratku v smislu predpisov kazenskega zakonika, kakor tudi delavec, ki je v dobi dveh let trikrat disciplinsko kaznovan.
Člen 105.
Kazni se morajo odmeriti po stopnji krivde, po ob-težujočih, odnosno olajšujočih okolnostih, po stopnji nevarnosti ali velikosti škode. Pri odmeri kazni je treba upoštevati tudi, ali je bil delavec že prej za podobna dejanja kaznovan; prav tako pa je jemati v poštev tudi njegovo dotedanje vedenje.
Disciplinske denarne kazni se odtegujejo mesečno od zaslužka.
Člen 106.
Disciplinske kazni se smejo izrekati samo na osnovi predhodno izvršene preiskave, s katero je treba ugotoviti obstoj kaznivega dejanja in disciplinsko odgovornost delavčevo. Preiskavo vodi šel edinice ali uslužbenec, ki ga on za to odredi.
Za izrekanje kazni po disciplinskih kaznivih dejanjih delavcev je pristojen na prvi stopnji načelnik oddelka. Ko predlaga še! edinice predlog z obrazložitvijo, mora izročiti oddelku celotno poizvedbeno gradivo o kaznivem dejanju dotičnega delavca.
Rednega disciplinskega postopanja in razprave ni.
Člen 107.
Zoper odločbo o disciplinski kazni ima kaznovani delavec pravico pritožbe v 15 dneh od dne pismene pri-občitve, in to: na direktorja pristojne direkcije (upravnika), odnosno generalnega direktorja, odnosno pomočnika ministra za promet. Pritožbo je vložiti po šefu pristojne edinice, ki jo pošlje pristojni instanci z vsemi spisi vred.
Če se ne vloži pritožba v omenjenem roku, postane odločba o disciplinski kazni izvršna. S pravočasno vložitvijo pritožbe se odloži izvršitev kazni.
Če ugotovi organ, ki odloča na drugi stopnji, da je bil pri izdaji izpodbijane odločbe kršen predpis tega pravilnika v formalnem pogledu ali da so poizvedbe nezadostne in nepopolne, zbog česar se ne more izdati dokončna odločba, jo lahko razveljavi in odredi nove poizvedbe ali dopolnitev.
Če se nanaša izpodbijana odločba na več osumljencev, se razveljavi tudi glede tistih, za katere pritožba ni vložena, ako se ugotovi, da se nedostatki, ki so se storili pri poizvedovanju ali pri izdaji odločbe o kazni, nanašajo tudi nanje.
Če pa spozna organ, ki odloča o pritožbi, da je dejanje zadosti raziskano in da pri izdaji izpodbijane odločbe niso bili kršeni predpisi tega pravilnika v formalnem pogledu, jo potrdi ali jo izpremeni in izda drugo odločbo, ki je dokončna.
Odločba iz predhodnega odstavka postane izvršna takoj po priobčitvi pritožilcu. Če se ta priobčitev ne more opraviti pritožilcu osebno, se objavi odločba v izpisku v službenih novinah državnih prometnih ustanov (>Službene novine državnih saobračajnih ustanova«). V tem primeru se smatra v 8 dneh po izvršeni objavi, da je odločba pritožilcu priobčena.
Člen 108.
Če sodelujejo pri istem službenem prestopku delavci raznih edinic, je pristojen za voditev preiskave Sef tiste edinice, ki je prvi izvedel za storjeni presto-
pek. Kazen izreče tudi v takem primeru vsak načelnik oddelka za svoje podrejeno osebje.
O pritožbah zoper odločbo o kazni iz predhodnega odstavka odloča tisti organ, ki je za tako odločanje glede na kaznovane delavce po činu najvišji.
Člen 109.
Če sodelujejo pri izvršitvi kakšnega službenega prestopka poleg delavcev tudi uslužbenci, razvrščeni po zakonu o državnem prometnem osebju, veljajo glede vo-ditve preiskave predpisi zakona o državnem prometnem osebju, za izrekanje disciplinske kazni pa predpisi tega pravilnika.
Člen 110.
Upokojenci odgovarjajo disciplinski:
1. za disciplinske prestopke, storjene v času, ko so bili aktivni delavci;
2. za zločinstva in nečastna dejanja, za katera je pristojno redno sodišče.
Člen 111.
Disciplinske kazni za upokojence so:
1. pismeni ukor;
2. zmanjšba pokojninskih prejemkov do 10% za neki določen čas, največ pa za leto dni;
8.	izguba pokojnine.
Člen 112.
Odredbe člena 108. tega pravilnika veljajo tudi za upokojence, le da izreka kazen na prvi stopnji zoper nje vselej načelnik tistega oddelka, v čigar disciplinsko pristojnost so spadali neposredno pred prestankom službe.
Člen 113.
Disciplinska kazniva jlejanja zastarajo v petih letih od dne izvršenega dejanja, če pa se je uvedla disciplinska preiskava, od dne, ko se je prekinila.
Kazniva dejanja, ki imajo poleg disciplinske za posledico tudi kazensko odgovornost za zločinstvo ali drugo nečastno dejanje, ne zastarajo disciplinski
XI.	POGLAVJE.
Delavski zaupniki.
Člen 114.
Zaradi sporočanja skupnih naziranj vseh ali večine delavcev o vprašanjih, ki so v zvezi z njihovo službo in ki zanimajo vse ali večino delavcev, njih službenim starešinam, razdele državne prometne ustanove edinice, ki zaposlujejo delavce, na take skupine — oddelke, ki imajo svojega šefa, v katerih je 50 do 300 delavcev, in izvolijo delavci teh skupin — oddelkov izmed sebe po dva zaupnika, ki tolmačita pri vseh šefih skupin — oddelkov te delavske kolektivne želje ali naziranja.
Če je v kakšnem kraju več takšnih skupin — oddelkov (kakršni so n. pr. oddelki delavnic) in so skupaj ena edinica, imajo pa skupne želje ali naziranja, izvolijo lahko njih zaupniki izmed sebe dva delegata, ki edina smeta v imenu delavcev vseh teh skupin — oddelkov sporočati te želje ali naziranja upravi edinice.
Pravico, voliti delavske zaupnike, ima vsak stalni delavec; izvoljen pa sme biti samo tisti stalni delavec, ki ima najmanj 12 let za pokojninski sklad priznanega članstva.
Ministrstvo za promet predpiše vsako leto potrebno navodilo glede volitev delavskih zaupnikov.
II.	del.
Pokojninski sklad.
XII.	POGLAVJE.
Naziv, sedež in namen.
Člen 115.
Pokojninski sklad stalnih delavcev ima naziv Pokojninski sklad delavcev državnih prometnih ustanove (»Penzioni fond radnika državnih saobračajnih ustanova«).
Sedež glavne uprave sklada je v Beogradu.
Pokojninskemu skladu delavcev državnih prometnih ustanov je namen, zavarovati članom ob starosti in onemoglosti po tem pravilniku določeno pokojnino, ob njih smrti pa rodbinskim članom rodbinsko pokojnino.
Članstvo.
Člen 116.
Članstvo je obvezno. Vsak stalni delavec državnih prometnih ustanov mora biti član pokojninskega sklada in postane član tistega dne, ko je potrjen za stalnega, in od tega dne se mu šteje čas za pridobitev pokojnine.
Sprejem v članstvo.
Člen 117.
Sprejem v članstvo se vrši neposredno po pridobitvi stalnosti. Starešina edinice je dolžan, podati v 15 dneh oblastni upravi pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov prijavo za sprejem v pokojninski sklad za vsakega delavca, ki je potrjen za stalnega. Obenem s prijavo je poslati nastopne listine: izpisek iz rojstne knjige, odlok o stalnosti, izpričevalo o državljanstvu, potrdilo o službovanju pri državnih prometnih napravah, potrdilo o zadostitvi vojaški obveznosti in zdravniško potrdilo (označeno v točki 4. člena 22. tega pravilnika), da je delavec duševno in telesno zdrav in za službo sposoben. Te listine je priložiti v izvirniku s po enim overovljenim prepisom vsake listine. Prepis overavlja starešina edinice, ki prijavlja.
Oblastna uprava pokojninskega sklada izda rešitev o sprejemu v članstvo, o vštetju prejšnje službe in o številu ter višini mesečnih obrokov naknadnega vplačila Ta rešitev, ki jo podpiše oblastni upravnik, se vroči prizadetemu delavcu po njegovi edinici.
Po izdani povoljni rešitvi vpiše oblastna uprava pokojninskega sklada novo sprejetega člana v glavni list. mu izda članski list in en izvod pravilnika.
Članski list podpiše oblastni upravnik pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov.
Če spozna oblastna uprava pokojninskega sklada, da prijavljeni delavec ne izpolnjuje pogojev za sprejem v sklad, mu izda o tem pismeno rešitev, ki se tudi vroči prizadetemu delavcu po njegovi edinici.
Zoper rešitev oblastne uprave, da ni sprejet za člana pokojninskega sklada, se delavec lahko pritoži v 30 dneh na glavno ucravo sklada. Rešitev glavne uprave je izvršna.
Vštetje prejšnjih let službe.
Člen 118.
Samo leta službe, prebita pri državnih prometnih ustanovah, se vštevajo v članstvo, in to tista leta. ki so nastopila po dovršenem 24. letu starosti, s pogojem, da izpolnjuje delavec vse pogoje iz člena 22. tega pravilnika.
Prestanek članstva.
Člen 119.
Članstvo prestane:
1. s prestankom službe;
2. z razvrstitvijo po zakonu o državnem prometnem osebju.
Prostovoljni izstop iz službe.
Člen 120.
1. Član pokojninskega sklada, ki izstopi po redni odpovedi prostovoljno iz službe državnih prometnih ustanov, ima pravico do povračila svojih prispevkov brez obresti, po odbitku zneska rednega osebnega prispevka za prvo leto članstva v korist tega gklada; izgubi pa vsako pravico proti skladu tako zase kakor za svojo rodbino.
Povračilo prispevkov se izvrši na zahtevo bivšega člana, in to šest mesecev po izstopu iz službe proti povračilu članskega lista.
2. Če se tak bivši član ponovno sprejme v službo državnih prometnih ustanov in izpolnjuje pogoje, ki jih predpisujejo točke 1., 2. in 4. člena 22. tega pravilnika, t. j. da ni prestopil 36 let starosti, postane zopet član tega sklada ih se mu prizna prejšnji čas članstva, brž ko vplača prej povrnjene prispevke; drugače, če ne izpolnjuje navedenih pogojev, ne more postati član sklada in se vodi kot začasni delavec.
Izjema velja za tiste člane pokojninskega sklada, ki so imeli na dan prostovoljnega izstopa iz službe 12 let priznanega članstva pri pokojninskem skladu. Če *e sprejmejo taki delavci v letu dni ponovno v službo, se sprejmejo ponovno tudi za člana pokojninskega sklada, ako izpolnjujejo zahteve, predpisane v točkah 1. in 4. člena 22. tega pravilnika in če naknadno nakažejo članarino za prejšnji čas članstva.
Tisti član sklada pa, ki po prostovoljnem izstopu iz službe svoiih prispevkov ni dvignil in se ponovno sprejme v službo državnih prometnih ustanov, postane, da le izpolninie po<mip točk 1 in 4. člena 22. tega pravilnika, zopet član sklada in se mu vrnejo vse pravice, pridobljene proti skladu za prejšnjo dobo članstva.
3. Če se vrše doplačila v obrokih, s? morajo plačevati postopoma tudi 4% preračunane šestmesečne obresti od ostanka dolžne članarine.
Odpoved službe.
Člen 121.
1.	Tistemu članu pokojninskega sklada, ki se .nu odpove služba brez njegove krivde po točkah 1. in 2. člena 32. tega nravilnika. preden je zadobil pravico do pokojnine, se vrnejo na njegovo zahtevo vsi njegovi članski prispevki brez obresti, proti povračilu članskega lista, t. j. če jih noče ostaviti za primer, da se po usposobitvi ponovno sprejme v službo.
Če se tak bivši član sklada ponovno sprejme v službo, se sprejme ponovno za člana sklada, neglede na leta starosti; vendar mora naknadno plačati članarino za ves čas njemu priznanega članstva z obrestmi, označenimi v točki 3. predhodnega člena.
2.	Delavec, ki izstopi iz državljanstva kraljevine Jugoslavije, izgubi vsako pravico proti pokojninskemu skladu tako zase kakor tudi za svojo rodbino; njegovi prispevki pa se pridrže v korist tega sklada.
Zapustitev službe in odpustitev iz službe.
Člen 122.
' Če nastopi primer iz točk 4., 5., 6., 7. in 8. člena 32. tega pravilnika, izgubi stalni delavec vsako pravico proti skladu tako zase kakor tudi za rodbino; ima pa pravico do povračila osebnih prispevkov ustrezno odredbam točke 1. člena 120. tega pravilnika.
Take primere mora objaviti dotična prometna ustanova v službenih novinah državnih prometnih ustanov.
Ob ponovnem sprejemu v službo državnih prometnih ustanov ne sme postati ta delavec ponovno član sklada, ampak se vodi kot začasni delavec.
Razvrstitev po zakonu o državnem prometnem osebju. .
Člen 123.
Ko se nastavi stalni delavec za uslužbenca po zakonu o državnem prometnem osebju, se mu ustavi vsako nadaljnje pobiranje članarine v korist delavskega pokojninskega sklacfa, to pa tudi, če še kaj dolguje za to članarino; dotlej plačana članarina pa se mu vrne na njegovo zahtevo, ki jo mora podati v šestih mesecih. Ta rok se računi od dne, ko je bil delavec nastavljen po zakonu o državnem prometnem osebju.
Člen 124.
Če prestane uslužbencu iz predhodnega člena, ki svojih članskih prispevkov iz delavskega pokojninskega sklada ni dvignil, služba, preden zadobi pravico do osebne pokojnine po zakonu o državnem prometnem osebju, se mu odredi pokojnina iz delavskega pokojninskega sklada, in sicer, če:
1. izpolnjuje s časom, prebitim v svojstvu po zakonu o državnem prometnem osebju razvrščenega uslužbenca, ki se mu prizna v takem primeru kot članstvo pri delavskem pokojninskem skladu, pogoje, določene s tem pravilnikom za pridobitev pravice do osebne pokojnine;
2. plača ustrezajočo članarino v delavski pokojninski sklad za ves čas, ki ga je prebil kot razvrščeni uslužbenec po zakonu o državnem prometnem osebju;
3. vplača v delavski pokojninski sklad članske prispevke, ki jih je dolgoval prej temu skladu, katerih vplačevanje pa je bilo ustavljeno z njegovo nastavitvijo Po zakonu o državnem prometnem osebju.
Tako je postopati tudi, če tak uslužbenec umre, preden je zadobil pravico do rodbinske pokojnine po zakonu o državnem prometnem osebju. Če pa je oseba, označena v prvem odstavku tega člena, izpolnila pogoje za pfi-dobitev pravice do osebne, odnosno do rodbinske pokojnine po odredbah zakona o državnem prometnem osebju, ostanejo njeni nedvignjeni članski prispevki delavskemu Pokojninskemu skladu; če pa uslužbenec ne bi niti po gorenjih odredbah zadobil pravice do pokojnine, bodisi
osebne ali rodbinske, se vrnejo vplačani prispevki njemu, odnosno njegovi rodbini po odredbah člena 120.
Odredbe tega člena ne veljajo za tiste bivše delavce, nastavljene po zakonu o državnem prometnem osebju, ki so za kazen iz službe odpuščeni.
Dohodki pokojninskega sklada*
Člen 125.	»
Dohodki sklada so ti-le:
1. vpisnina;
2. redna članarina;
3. redni prispevek državnih prometnih ustanov ministrstva za promet;
4. izredni prispevek državnih prometnih ustanov po členu 130. tega pravilnika;
5. članarina, pridržana po členu 121. tega pravilnika;
6. dohodki od imovine;
7. darila, volila in drugi nepričakovani dohodki.
Celotni dohodek pokojninskega sklada se sme uporabiti samo v namene, določene s tem pravilnikom.
Osnovna glavnica.
Člen 126.
Osnovno glavnico pokojninskega sklada sestavljajo:
1. prenos aktivnega salda prejšnjih pokojninskih skladov pomožnega osebja;
2. vpisnina;
3. prispevek državnih prometnih ustanov za zbiranje glavnice;
4. redni letni presežek dohodkov sklada po pokritju razhodkov.
Vpisnina.
Člen 127.
Ob sprejemu v članstvo sklada plača vsak član enkrat za vselej kot vpisnino enomesečni znesek članarine.
Ta vpisnina se v nobenem primeru ne vrne.
Članarina.
Člen 128.
Članarina znaša na mesec:
1. za obrtnike 63 dinarjev;
2. za polkvalificirane delavce 45 dinarjev;
3. za navadne fizične delavce 36 dinarjev.
Člen 129.
Članstvo je obvezno in neprekinjeno in se plačuje članarina neprekinjeno. Če ostane član, odnosno njegova rodbina brez zaslužka zbog poziva člana na orožne vaje, mobilizacijo, vojno, odsotstva brez zaslužka ali bolovanja, se pobere članarina za minulo dobo v mesečnih obrokih od članovih prejemkov po ponovnem vstopu na delo.
Naknadno vplačilo članarine za priznani čas se mora opraviti v največ 120 mesečnih obrokih tako, da en obrok naknadnega vplačila ne sme biti manjši od redne mesečne članarine.
Članarina se pobira po službeni dolžnosti z odteza-njem po plačilnih spiskih.
%
Članom pokojninskega sklada, ki so plačevali 36 let Članarino za pokojninski sklad, ni treba še nadalje plačevati te članarine, če ostanejo tudi še po tem času v službi.
Prispevek državnih prometnih ustanov ministrstva za
promet.
•	Člen 130.
Državne prometne ustanove ministrstva za promet prispevajo kot redni prispevek k skladu toliko, kolikor člani sklada, in to v mesečnih obrokih.
Razen tega prispevajo državne prometne ustanove ministrstva za promet za prvo od petih let k osnovni glavnici kot izredni prispevek 30% po gorenjem stanju ustanovljene skupne članarine.
Za vsako naslednjih štirih let se ugotovi potreba po tem izrednem prispevku po stanju sklada i'z minulih let.
Državna prometna ustanova pokriva potrebe sklada, kolikor je dohodek tega sklada manjši od razhodka, in to v obliki brezobrestnega posojila.
Glavna uprava pokojninskega sklada izračuna po izteku prvih treh let po načelih zavarovalne tehnike, ali zadoščajo določeni dohodki za pokritje razhodkov. Če se tudi po tem času pokaže, da hododki ne pokrivajo razhodkov sklada, je treba članarino zvišati, če dohodki narastejo, pa nasprotno, članarino znižati
Pravica do pokojnine.
Člen 131.
Pravico do pokojnine pridobi član sklada po dovršenih 12 letih efektivne udeležbe pri članstvu tega sklada, če nastopi primer iz točk 1. in 2. člena 32. tega pravilnika na osnovi pregleda zdravniške komisije. Mesec, v katerem je služba prestala, se smatra za popoln mesec; za ta mesec dolgovana članarina pa se odtegne od pokojnine.
Članu pokojninskega sklada, ki se pri opravljanju službe brez svoje krivde poškoduje in postane zbog tega nesposoben za delo, se všteje za pokojnino, razen let vplačanega članstva, tudi še deset let več, odnosno ostanek do 12 polnih let. če nima dotični član niti dveh let vplačanega članstva. Po tako zvišanem številu let se mu odredi pokojnina, obenem tudi renta, če ima do te pravico; izplačuje se pa tisto, kar je večje. Rešitev o priznanju 10 let več za delavčevo pokojnino izdaja za delavce pri državnih železnicah generalni direktor, za delavce ostalih prometnih ustanov pa minister za promet. Minister za promet in generalni direktor preneseta lahko to pravico na svoje pomočnike.
Rento izračuna bolniški sklad po odredbah o zavarovanju državnega prometnega osebja po službeni dolžnosti.
Nihče ne more istočasno dobivati rente in pokojnine, kar velja tudi glede rbdbinske pokojnine, če se član sklada pri delu smrtno ponesreči.
Prav tako ne sme nikdo dobivati dveh pokojnin.
Če se izplačuje renta, niso državne ustanove dolžne dajati prispevka, določenega za ponesrečenčevo članarino. Če pa izbere član pokojnino, vplačujejo državne promete ustanove ministrstva za promet članarino za tako priznani čas iz kredita za rente, in to dvojni prispevek, t. j. ustrezni svoj znesek članarine za člana, ki
se je ponesrečil, po rešitvi, ki jo izda direktor oblastne direkcije.
Količina pokojnine.
Člen 132.
Količina pokojnine se odreja po ugotovljeni pokojninski osnovi in po letih redno vplačevane članarine.
Pokojninska osnova je tista pokojnina, ki jo pridobi član sklada po 12 letih redno vplačevane članarine in ki znaša po vrsti delavcev in višini članarine:
1. za kvalificirane delavce obrtnike 5400 dinarjev na leto ali 450 dinarjev na mesec;
2. za polkvalificirane delavce 3888 dinarjev na leto ali 324 dinarjev na mesec;
3. za navadne fizične delavce 3072 dinarjev na leto ali 256 dinarjev na mesec.
Za vsako leto priznanega članstva po dovršenih 12 letih se zviša pokojnina za 6%%, za vsak popolni mesec za 6 'A % dvanajstin tako, da se zviša za ostalih 24 let članska pokojninska osnova za 156%, kar da skupaj s pokojninsko osnovo višino pokojnine po 36 letih redno vplačevanega članstva.
Če prestopi Član sklada iz ene vrste delavcev v drugo, se mora izvršiti doplačilo razlike ustrezajoče članarine za ves čas priznanega članstva z ustrezajočimi obrestmi po 4%, in to v obrokih skladno s členom 129. tega pravilnika.
Če postane tak član nesposoben ali če umre, preden vplača vso razliko, se mu odredi količina pokojnine po vrsti, v katero je preveden, ostanek razlike in zaostala članarina pa se pobereta z odtegovanjetn od mesečnih pokojninskih prejemkov do končne izterjave skladno s členom 129. tega pravilnika.
Način odrejanja pokojnine, začetek in prestanck.
Člen 133.
Količina osebne pokojnine se odredi po službeni dolžnosti najkesneje v mesecu dni od dne, ko so se predložile listine, označene v členu 141. tega pravilnika.
Dokler se ne odredi osebna ali rodbinska pokojnina, se izplačujejo članu ali rodbini umrlega člana na račun pokojnine */» pokojnine, ki bi se po predloženih listinah utegnila priznati. To velja tudi, če je treba kakšnega uslužbenca proglasiti za mrtvega, in sicer od dne, odkar se pogreša, pa do dne, ki se določi s sodno rešitvijo za dan smrti.
Pokojnina se odreja v letnem znesku, se izplačuje v mesečnih zneskih naprej in teče od 1. dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je nastopil primer, po katerem se pokojnina odreja.
Osebna pokojnina se izplača do konca meseca, v katerem je smrt nastopila, izvzemši primer člena 134., pokojnina za rodbinske člane pa do dne, ko izgube po odredbah tega pravilnika pravico do njim pripadajočega dela rodbinske pokojnine.
Ponovni sprejem v službo državnih prometnih ustanov.
I
Člen 134.
Bivše člane, upokojene zbog primera iz točk 1. in
2.	člena 32. tega pravilnika, sme uprava pokojninskega sklada dati pregledati po zdravniški komisiji zaradi reaktivacije.
«
Upokojenec, sprejet ponovno v službo, izgubi pravico do izplačila pokojnine z dnem, s katerim mu gredo novi prejemki, preveč prejeto pokojnino pa je dolžan vrniti' skladu.
V tem primeru postane dotični avtomatično član pokojninskega sklada z dnem ponovnega vstopa v službo in se mora ob ponovni odreditvi pokojnine prejšnja doba članstva prišteti k novi, pa se po tem odredi velikost pokojnine. .
Čas, prebit v pokoju, se v članstvo ne všteva.
Izguba pokojnine.
Člen 135.
Pokojnino, odnosno pravico do pokojnine, izgubi upokojenec, odnosno delavec:
1. če izgubi državljanstvo ali če stopi v službo tuje države brez posebne dovolitve pristojnega oblastva;
2. če biva stalno v inozemstvu, a nima za to pristojne dovolitve po § 163. zakona o državnem prometnem osebju;
3. s sodbo rednega sodišča in po disciplinski kazni odpustitve, ustrezno točkam 6., 7. in 8. člena 32. tega pravilnika;
4. ee se namerno pohabi, da bi postal nesposoben za službo;
5. če proglasi zdravniška komisija upokojenca kot sposobnega za opravljanje službe in se upokojenec v službo pozove, pa se pozivu ne odzove;
6. s smrtjo.
Rodbinska pokojnina.
Člen 136.
Pravico d)o rodbinske pokojnine pridobi rodbina člana sklada ob njegovi smrti po šestletnem članstvu.
Od tega so izvzeti:
1. primeri iz prvega odstavka točke 1. člena 121. tega pravilnika;
2. če je bila vdova ob času smrti svojega moža s sodbo pristojnega oblastva ločena ali razvedena;
3. če zakon ni bil sklenjen vsaj leto dni pred moževo smrtjo, razen če je ostal zakonski otrok iz tega zakona, odnosno je ostala vdova noseča;
4. če je sklenila vdova zakon s svojim možem, ko je ta že užival pokojnino, a potem ni ponovno stopil v aktivno službo in delal najmanj leto dni;
5. če je član sklada na dan poroke imel 50 let starosti, njegova žena pa je bila nad 20 let mlajša od njega.
Izračun rodbinske pokojnine.
Člen 137.
Za računanje rodbinske pokojnine je osnova osebna pokojnina člana sklada, ki jo je ithel ali bi jo imel, da * je bil na dan smrti upokojen.
Če je član sklada umrl, preden je zadobil pravico do osebne pokojnine, je za rodbinsko pokojnino osnova osebna pokojnina, ki bi jo član imel, da je dovršil na dan smrti polnih 12 let vplačanega članstva, ako je pridobil pravico do rodbinske pokojnine.
Rodbini tistih članov, ki se pri takšnem državnem Poslu poškodujejo in za to poškodbo umro. se prizna kot osnova za pokojnino tolikšna osebna pokojnina, kolikršno bi član imel, da je imel ob času smrti še
10 let članstva več. Če nima tak uslužbenec niti 2 let članstva, se prizna rodbini kot osnova za pokojnino 12 let.
Tako ustanovljena rodbinska pokojnina se nakaže samo, če je večja od rente, odmerjene po naredbi ministrstva za promet o zavarovanju državnega prometnega osebja za nezgode. Drugače se, kot večja, nakaže renta.
Članarino za teh 10 let, odnosno za ostanek do 12 let plača državna prometna ustanova ministrstva za promet ustrezno členu 131. tega pravilnika.
Če je priznana delavcu pravica do pokojnine in do rente po drugem odstavku člena 131. tega pravilnika, ima njegova rodbina po njegovi smrti pravico izbere med pokojnino in rento. Glede državnega prispevka je postopati po odredbi poslednjega odstavka člena 131.
Razdelitev rodbinske pokojnine in podpore.
Člen 138.
Rodbinska pokojnina pristoji po enakih delih zakonski ženi in v zakonitem zakonu rojenim ali pozakonje-nim otrokom člana.
Več zakonskih žena članov muslimanov se šteje za enega rodbinskega člana.
Do rodbinske podpore imata pravico oče in mati člana sklada samo, če član sklada ni bil oženjen, če je očeta in mater vzdrževal, z njima v skupnosti živel in če nista sposobna za delo ter nimata imovine, ki bi jima dajala toliko dohodkov, kolikor znaša njuna rodbinska podpora po členu 139. tega pravilnika.
Količina rodbinskih pokojnin, odnosno podpor.
Člen 139.
Rodbinska pokojnina, odnosno podpora člana znaša za eno osebo 50%, za dve 65%, za tri 75%, za štiri in več oseb pa 85% osebne pokojnine člana sklada, ki jo je imel ali bi jo bil imel, da je bil na dan smrti upokojen.
Člen 140.
Rešitev o tem, ali obstoji . potreba, da prejemajo osebe, ki jim pristoji rodbinska pokojnina, le-to ločeno, izda organ, ki odreja pokojnine.
Če nastopi glede osebe, ki prejema obenem z drugimi rodbinsko pokojnino, primer, da ji pokojnina prestane, se mora odrediti ta ostalim po odredbah člena 139. tega pravilnika.
Izguba rodbinske pokojnine.
Člen 141.
Rodbinsko pokojnino izgube:
I.	Vdova:
1. če se zopet poroči;
2. če izgubi državljanstvo;
3. če živi stalno v inozemstvu brez predhodne pristojne odobritve po § 163. zakona o državnem prometnem osebju;
4. če je obsojena za kazniva dejanja, zbog katerih bi član izgubil osebno pokojnino;
5. če stopi v delo pri državnih napravah, za čas, dokler to delo traja;
II.	Za odreditev rodbinske pokojnine vdovi in otrokom, odnosno povračilo članarine po členu 143. tega pravilnika:
1. možev članski list ali rešitev o ureditvi njegove pokojnine;
2. mrtvaški list;
3. izpričevalo o državljanstvu vdove;
4. poročni list;
5.	potrdilo	pristojnega	občinskega ali župnega	urada,
da	do	dne moževe smrti	ni bila ločena	ali	razvedena
in da se po njegovi smrti ni zopet poročila;
6. krstni list, odnosno izpisek iz rojstne knjige za otroke	pod 16,	odnosno 21	leti starosti;
7.	poirdilo	o vedenju	vdove.
III.	Za odreditev rodbinske pokojnine sirotam:
1. očetov, odnosno materin mrtvaški list;
2. varuški dekret;
3. rešitev o ureditvi očetove ali materine pokojnine;
4. izpričevalo o državljanstvu;
5. krstni list, odnosno izpisek iz rojstne knjige;
6. potrdilo pristojnega oblastva, da sirote ne uživajo od države, javnega oblastva ali kakšnega zavoda kakršnekoli podpore, ki bi presezala vsoto pristoječe rodbinske pokojnine.
IV. Za odreditev odpravnine po členu 142. tega pravilnika:
1. poročni list o zopetni možitvi;
2. rešitev, s katero je bila odrejena rodbinska pokojnina.
V. Za odreditev rodbinske podpore roditeljem člana sklada po čl. 138. tega pravilnika:
1. potrdilo, da je bil član sklada neoženjen;
2. potrdilo, da je vzdrževal očeta in mater;
3. potrdilo, da je živel z njima v skupnosti;
4. potrdilo, da sta roditelja siromašnega stanja, odnosno, da nimata toliko dohodkov, kolikor bi jima do-našala pokojnina po členu 139. tega pravilnika.
5. potrdilo, da sta nesposobna za delo.
6. če se ugotovi s sodbo sodnega oblastva, da javno živi nemoralno življenje;
7. če dobi kakšno drugo podporo od države ali javne naprave ali če vstopi v samostan, ki ni namenjen vzgoji ali oskrbi bolnikov, in
8. s smrtjo.
II.	Otroci:
1. ko dovrše 16 let starosti, hčere tudi Že pred tem časom, če se poroče. Če nadaljujejo redno šolanje, se podaljša uživanje rodbinske pokojnine za otroke do dovršenega 21. leta starosti, ako se uspešno uče; ob stalni umski ali telesni nesposobnosti pa ne izgube pravice, če so siromašnega stanu;
2. z izgubo državljanstva;
3. z obsodbo za kazniva dejanja, zbog katerih bi član izgubil osebno pokoji ino;
4. če dobe od države ali kakšne druge javne ustanove štipendijo v denarju ali naravi, dokler ta traja, ako je večja od uživane r dbinske pokojnine, in
5. s smrtjo.
Odpravnina vdove ob zopetni možitvi.
Člen 142.
Vdovi, ki dobiva rodbinsko pokojnino, pa se zopet poroči, gre enoletni znesek njej osebno pristoječe pokojnine kot odpravnina enkrat za vselej.
Preostalim otrokom se odredi količina rodbinske pokojnine po členu 139 tega pravilnika.
Povračilo članarine rodbinskim članom.
Člen 143.
Rodbinskim članom gre, če nimajo pravice do rodbinske pokojnine, brezobrestna članarina, ki jo je pokojni član vplačal, izvzemši primere, navedene v členu 136. tega pravilnika.
Za sirote se nakazuje ta članarina zakonitim varuhom.
Postopanje pri odrejanju pokojnine.
Člen 144.
Šef edinice mora uvesti postopanje za odreditev tako osebne kakor rodbinske pokojnine, odnostfo povračila članarine po členu 142 tega pravilnika po službeni dolžnosti, brž ko nastopi primer, po katerem se odreja pokojnina in povračilo članarine. Neposredni starešina mora ta primer prijaviti, potrebne listine pa najkesneje v 15 dneh poslati oblastni upravi pokojninskega sklada.
Člani sklada kakor tudi njih rodbinski člani so dolžni, predložiti v takih primerih potrebne listine neposrednemu starešini.
Listine, ki jih je treba priložiti, so:
I.	Za odreditev osebne pokojnine:
1. listina o odpovedi ali• prestanku službe; v
2. rešitev o sprejemu v pokojninski sklad;
3. izpričevalo o državljanstvu;
4. krstni list. odnosno izpisek iz rojstne knjige;
5. članska knjižica;
fi. mnenje zdravniške komisije, če gre za upokojitev delavca zbog bolezni.
Ustavitev ali znižba pokojnine.
Člen 145.
1. Pokojnina, ki je priznana članu ali njegovi rodbini, se. mora ustaviti ali zmanjšati, če se naknadno ugotovi, da do nje nima pravice in se je priznanje, odnosno odmera pokojnine izvršila zbog nepoznavanja pravih okolnosti. Prav tako se mora, če se naknadno ugotovi, da je zbog nepoznavanja pravih okolnosti odrejena članu manjša pokojnina, nego mu gre po odredbah tega pravilnika, to popraviti in mu odrediti pokojnina, do katere ima pravico.
2. Od prejemnika pokojnine se sme zahtevati, naj vrne prejeto pokojnino, samo, če je dokazano, da jo je dobil na osnovi neistinitih činjenic.
Izplačevanje pokojnine.
Člen 146.
Pokojnino izplačujejo oblastne direkcije državnih železnic s čekom po Poštni hranilnici.
Upokojenci morajo vsako izpremembo svojega sfano-vališča pravočasno javiti pristojni oblastni direkciji in označiti kraj poštnega urada, po katerem žele prejemati pokojnino.
Clen 147
Rešitve o pokojnini in odpravnini izdaja minister za promet ua predlog, ki mu ga poda oblastna uprava po glavni upravi pokojninskega sklada. To pravioo prenese lahko minister za promet na direktorje in njihove pomočnike.
Rešitev se vroči prizadetim strankam in glavni kontroli. Obe stranki imata pravico tožbe na državni svet v 30 dneh od dne prejema rešitve.
Uprava pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov.
Člen 148.
Za opravljanje poslov pokojninskega sklada se ustanove:
1. pri ministrstvu za promet glavna uprava pokojninskega sklada;
2. pri oblastnih direkcijah državnih železnic oblastne uprave tega sklada, katerih posle lahko prevzame, če se pokaže možnost za to, glavna uprava sklada.
Vsaka teh oblastnih uprav kakor tudi glavna uprava uporablja državni pečat z označbo svojega naziva.
Uprava pokojninskega sklada je sestavljena iz upravnika in podrejenega osebja.
Člen 149.
Oblastne uprave pokojninskega sklada opravljajo posle sklada ne samo tistih uslužbencev, ki pripadajo dotičnim oblastnim direkcijam, marveč tudi posle uslužbencev drugih ediuic državnih prometnih ustanov, ki so na ozemlju dotične oblastne direkcije.
Te oblastne uprave, ki so neposredno podrejene glavni upravi, kakor tudi glavna uprava so samostalne edinice in opravljajo kot take samostalno vse administrativne, računske in finančne posle, kakor je U> predpisano z odredbami tega pravilnika.
Člen 150.
Blagajniške posle kah^i iuui ostala dela, spojena z blagajniško službo, opravljajo za oblastne uprave prometne ustanove s svojim osebjem, po nalogih za izplačilo in izterjavo, izdanih po predpisih tega pravilnika, v breme ali v korist računa pokojninskega sklada.
Člen 151.
Vsaki oblastni upravi načeluje oblastni upravnik pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov, ki mora biti uradnik s fakultetno izobrazbo v činu sefa odseka oblastne direkcije državnih železnic in mora izpolnjevati pogoje, predpisane za šefa odseka oblastne ’ direkcije državnih železnic.
Člen 152.
V področje oblastnih uprav pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov spada:
1 voditev administrativnih in računsko-finanenih poslov oblastne uprave pokojninskega sklada-
2. sklepanje vseh odločb, kjer gre za uporabo predpisov tega pravilnika, kolikor ni to po odredbah tega pravilnika drugače določeno;
3. podajanje obrazloženih predlogov o izpremembah in dopolnitvah tega pravilnika, o povečanju ali zmanjšanju članskih prispevkov in o vsem, kar utegne biti važno in koristno za primerno opravljanje poslov pokojninskega sklada;
4. voditev nadzora in kontrole nad delom podrejenega osebja kakor tudi ostalih prometnih edinic in dajanje navodil, kolikor je njihovo poslovanje s funkcijo pokojninskega sklada v zvezi;
5. izrekanje kazni podrejenemu osebju v smislu in mejah predpisov zakona o državnem prometnem osebju;
6. neposredna voditev vsega dopisovanja z vsemi državnimi prometnimi ustanovami, po potrčbi tudi z ostalimi uradi.
Člen 153.
Oblastni upravnik je obenem tudi nakazovalec za izplačila iz pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov. Vse naloge za izplačilo podpisuje poleg njega tudi računodajnik, ki mora biti dodeljen oblastni upravi pokojninskega sklada po pristojni prometni ustanovi izmed njenih strokovnih uradnikov za računsko-finančno službo.
Vsi izplačilni nalogi se morajo pred izplačilom vidi-rati po krajevni kontroli pri dotičnih direkcijah.
Oblastni - upravnik in računodajnik tega sklada sta solidarno odgovorna za svoje poslovanje po predpisih zakona o državnem prometnem osebju.
Člen 154.
Posli v oblastni in glavni upravi pokojninskega sklada prometnih delavcev se dele ua te-le glavne skupine:
1. skupina za vpisovanje in evidenco predmetov, arhiv in odpravništvo, stalež in statistiko;
2. skupina za osebne in rodbinske pokojnine in sprejem v članstvo;
3. skupina za knjigovodstvo in računsko službo.
Člen 155.
Prometne ustanove pobirajo po službeni dolžnosti članske prispevke od njim podrejenih delavcev z odtegljaji po plačilnih spiskih hkratu, ko se temu osebju izplačuje njegov zaslužek. En prepis spiskov o pobranih prispevkih se pošlje takoj po izvršeni likvidaciji oblastni upravi sklada zaradi poediničnega knjiženja prispevkov.
Te ustanove morajo hkratu vplačati tudi ustrezni državni prispevek za vsak mesec ali čas, za katerega se pobero prispevki od članov.
Obenem skrbijo, da dobe pravočasno tudi potrebne kredite za ta vplačila.
Člen 156.
Prav tako izvršujejo prometne tistanove tudi vsa izplačila na račun pokojninskega sklada po nalogih, kakor je to v tem pravilniku določeno.
Vse vknjižbe računsko-finančnega značaja, ki se nanašajo na posle pokojninskega sklada, vodijo oblastne uprave v posebnih računskih knjigah v obliki, ki se za to določi sporazumno z glavnim upravnikom pokojninskega sklada in s prometno ustanovo, in to enotno za vse oblastne uprave pokojninskega sklada, kolikor bi
se za to ne dale uporabiti knjige in obrazci, predpisani za računsko-finančno službo v dotični direkciji.
Clen 157.
Prometna ustanova mora izročiti presežke vsot pokojninskega sklada Državni hipotekarni banki na obre-stovanje najdalj v treh mesecih po izvršenih izplačilih v breme tega sklada za poslednji mesec.
Pri tej banki se ustanovi sporazumno z oblastnim in glavnim upravnikom pokojninskega sklada obrestna mera in se otvori posebni račun prispevkov za pokojninski sklad delavcev državnih prometnih ustanov za dotično oblastno upravo tega sklada.
Vsot, vloženih pri Državni hipotekarni banki, ne more prometna ustanova dvigniti niti celoma niti deloma brez posebnega naloga glavnega upravnika pokojninskega sklada kot edinega nakazovalca za te vloge; glavni upravnik pa mora za vsak tak primer predhodno dobiti pooblastitev ministra za promet. Tako dvignjene vsote se smejo uporabiti izključno le za redne potrebe sklada, nikakor pa ne za kakšen drug namen.
Osnovna glavnica tega pokojninskega sklada se nikakor ne sme porabljati; sme se pa deloma vložiti v jugoslovanske državne vrednostne papirje, če bi takšna naložba dajala za povečanje osnovne glavnice ugodnejše pogoje, kakor pa plodonosna naložba pri Državni hipotekarni banki.
Minister za promet odloči na predlog glavnega upravnika pokojninskega sklada, ali je neki del osnovne glavnice naložiti v državnih vrednostnih papirjih kakor tudi, v katere državne papirje naj se ta denar vloži.
Člen 158.
Posebne vloge oblastne uprave pokojninskega sklada pri Državni hipotekarni banki ali njenih podružnicah se smejo prevesti deloma ali celoma v enotno, vlogo glavne uprave pokojninskega sklada.
V tem primeru je nakazovalec za izplačila iz te vloge glavni upravnik pokojninskega sklada, ki postopa v danem primeru po odredbah člena 157. tega pravilnika.
Člen 159.
Prometna uprava mora izvršiti vsak nalog za izplačilo kakor tudi za izterjavo, izdan od glavne in oblastne uprave pokojninskega sklada. Nalogi za izplačilo se morajo izvršiti najdalj v 5 dneh od dne prejema.
Za nepravočasno izvršitev izplačila po nalogih omenjenih uprav kakor tudi za nepravočasno predajo presežkov kot vloge pri Državni hipotekarni banki so dotični šefi oddelkov prometnih ustanov, osebno odgovorni.
Člen 160.
Na čelu glavne uprave pokojninskega sklada stoji glavni upravnik, ki mora biti uradnik s fakultetno izobrazbo, v činu šefa odseka ministrstva za promet, in mora izpolnjevati pogoje, predpisane za šefe odsekov ministrstva za promet; poleg tega pa mora imeti najmanj 12 let službe pri državnih prometnih ustanovah.
Clen 161.
V področje glavnega upravnika spada.
1.	voditev vseh administrativnih in računsko-finane-nih poslov pokojninskega sklada po predpisih tega pravilnika;
2. celotni nadzor in kontrola nad poslovanjem vseh oblastnih uprav pokojninskega sklada;
3. dajanje navodil in naredb za celotno poslovanje oblastnih uprav. Glavni upravnik podaja predloge za obvezno tolmačenje tega pravilnika, ki jih rešuje gospod minister za promet po predhodnem zaslišanju železniškega sveta;
4. skrb za enotno opravljanje vseh poslov pri vseh oblastnih upravah pokojninskega sklada in izdajanje vseh obrazcev, potrebnih v ta namen;
5. skrb, da dotične prometne ustanove redno vplačujejo prispevke za pokojninski sklad, ki jih mora dajati ministrstvo za promet po odredbah člena 130. tega pravilnika;
6. poročanje ministrstvu za promet o poslovanju oblastnih in glavnih skupščin obenem z njegovim
mnenjem;
7. oddaja mnenj o predlogih oblastnih uprav za iz-premembo in dopolnitev pravilnika, kakor tudi o povečanju ali zmanjšanju članskih prispevkov. Take predloge pošilja po predhodnem zaslišanju železniškega sveta ministru za promet v pristojno rešitev;
8. izdajanje odločb o pritožbah zoper rešitve oblastnih uprav;
9. zastopanje pokojninskega sklada pred vsemi oblastmi in osebami;
10. izrekanje kazni podrejenemu osebju v smislu in mejah zakona o državnem prometnem osebju.
Člen 162.
Vrhovno nadzorstvo nad poslovanjem pokojninskega sklada vrši minister za promet osebno in neposredno ali pa po posebej pooblaščenih osebah, kadarkoli spozna to za potrebno, in kolikor ne bi prenesel te dolžnosti na glavnega upravnika, ki so mu drugače oblastni upravniki pokojninskega sklada neposredno podrejeni in za celotno svoje poslovanje odgovorni.
Člen 163.
Vse dopisovanje članov sklada, upokojencev, vdov in sirot z upravo sklada, ki se nanaša na osebne in rodbinske pravice po tem pravilniku, je oproščeno vseh taks. Prav tako so oproščene taks tudi vse listine, ki se nanašajo na uravnavo osebnih in rodbinskih pravic po tem pravilniku.
Člen 164.
Administracijo vodijo državne prometne ustanove nasproti skladu brezplačno.
Člen 165.
Oblastni upravnik pokojninskega sklada mora sporazumno s prometno ustanovo sestaviti letni končni račun najdalj v treh mesecih po izteku računskega leta. Končni račun podpiše direktor dotične oblastne direkcije z načelnikom oddelka in šefom računskega odseka kakor tudi oblastni upravnik pokojninskega sklada z računo-dajnikom, overoviti pa ga mora krajevna kontrola.
Te končne račune pošiljajo oblastne direkcije po glavni upravi pokojninskega sklada generalni direkciji državnih železnic zaradi sestave občnega letnega končnega računa glede vseh dohodkov in razhodkov pokojninskega sklada.
ščinah, in to v primerih, označenih v členu 172. tega pravilnika.
Člen 171.
Sklepi oblastnih skupščinarjev pokojninskega sklada se sprejemajo z navadno večino glasov, s sedenjem ali vstajanjem. Tajno se glasuje na zahtevo najmanj 6 delegatov ali predsednika.
Ob enaki razdelitvi glasov odloči tista stran, kateri se pridruži predsednik.
Predsednik izroči oblastnemu upravniku pokojninskega sklada celotni material >o poslovanju oblastne skupščine, ta pa ga pošlje v nadaljnje poslovanje glavnemu upravniku.
Člen 172.
Za prirejanje in konstituiranje glavne skupščine pokojninskega sklada veljajo vsi predpisi, navedeni v tem pravilniku glede oblastne skupščine.
Glavni upravnik je poročevalec glavne skupščine pokojninskega sklada.
Glavna skupščina se skliče samo, če gre za izpre-membo in dopolnitev tega pravilnika ali za zmanjšanje ali povečanje članskih prispevkov. Drugače se glavna skupščina ne sklicuje.
Člen 173.
Za vsako oblastno skupščino pokojninskega sklada se izvoli s tajnim glasovanjem po 10 skupščinarjev in po 5 namestnikov.
Enako število skupščinarjev in namestnikov imenuje minister za promet na predlog dotične direkcije izmed svojih uradnikov.
Člen 166.
Razen končnega računa, navedenega v členu 165. tega pravilnika, mora pripraviti oblastni upravnik poročilo o celotnem letnem poslovanju oblastne uprave tega sklada.
V tem poročilu mora navesti oblastni upravnik tudi vse svoje pripombe in predloge, ki bi po njegovem mnenju utegnili vplivati na boljšo in primernejšo organizacijo in hitrejše opravljanje poslov.
Ta poročila se pošiljajo glavni upravi zaradi sestave občnega letnega poročila.
Člen 167.
Občni letni račun kakor tudi poročilo glavne uprave pokojninskega sklada se morata tiskati, da se razdelita med člane, in objaviti po službenih novinah državnih prometnih ustanov najmanj 15 dni pred sklicem oblastnih skupščin pokojninskega sklada, katerim se morajo ta poročila predložiti na vpogled zaradi sklepanja o njih.
Skupščina pokojninskega sklada.
Člen 168.
Vsako leto se skličejo oblastne skupščine; glavna skupščina pa se skliče le v primerih, določenih s tem pravilnikom.
Oblastno skupščino pri vsaki oblastni upravi skliče oblastni upravnik najkesneje v mesecu dni po izvršeni izvolitvi skupščinarjev.
V razpisu o sklicu oblastne skupščine morajo biti označeni dan, ura in kraj sestanka te skupščine, in sicer za dopoldan.
Če ne bi na odrejeni dan in uro bile prisotne najmanj po tri četrtine članov tako izvoljenih kakor imenovanih skupščinarjev, se preloži oblastna skupščina za določeno uro popoldne istega dne in začne tedaj poslovati neglede na število prisotnih skupščinarjev.
Člen 169.
Skupščina izvoli predsednika izmed prisotnih skupščinarjev s tajnim glasovanjem. Za predsednika je izvoljen tisti, ki dobi največje število glasov. Predsednik te skupščine predlaga izvolitev zapisnikarja in treh overoviteljev zapisnika.
Poročevalec na oblastni skupščini je oblastni upravnik pokojninskega sklada za administfativne, računo-dajnik tega sklada pa za računsko-finančne posle tega sklada.
Sklepi in predlogi oblastne skupščine se predlože Po glavnem upravniku pokojninskega sklada ministru za promet na vpogled in v rešitev.
Člen 170.
Mandat skupščinarjev oblastne kakor tudi glavne skupščine traja tri leta.
Glavno skupščino pokojninskega sklada sestavljajo delegati skupščinarjev vseh oblastnih uprav.
Izvoljeni in imenovani skupščinarji vsake oblastne uprave pokojninskega sklada izvolijo za glavno skupščino izmed sebe po 5 delegatov.
Glavno skupščino skliče glavni upravnik tega sklada najdalj v treh mesecih po opravljenih oblastnih skup-
Namestniki se pozivajo na izpraznjena mesta skupščinarjev, in sicer po vrsti, kakor so označeni v spisku volilnega odbora.
Glasovalno pravico za i volitev skupščinarjev imajo vsi aktivni člani pokojninskega sklada; za skupščinarje pa so lahko izvoljeni samo tisti, ki so po predpisih tega pravilnika pridobili pravico do pokojnine.
Člen 174.
Volitve se odrede z razpisom oblastnega upravnika pokojninskega sklada in se vrše na delavnik sočasno pri vseh državnih prometnih edinicah.
Skupščinarji se volijo s tajnim glasovanjem.
Vsak član pokojninskega sklada vloži glasovnico z imeni 10 skupščinarjev in 5 namestnikov.
To glasovnico brez podpisa zapre član v zavitek in jo preda osebno volilni komisiji. Na zavitku, v katerem je zaprta glasovnica, mora biti zapisano:
^Glasovnica za skupščinarje pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov pri oblastni upravi tega sklada v ...........................<.
Na teh zavitkih mora biti vtisnjen žig oblastne uprave pokojninskega sklada, ki ga ta uprava ob stroških sklada pravočasno sama izdela in dotičnim prometnim ustanovam razpošlje, da jih pravočasno porazdele podrejenim edinkam, pri katerih se haj vrši glasovanje.
Člen 173
Volilno komisijo sestavljajo trije člani, od katerih je eden razvrščeni uslužbenec, druga dva pa sta člana tega sklada. Razvrščeni uslužbenec je obenem tudi predsednik te volilne komisije.
Komisijo odredi šef odseka edinice, pri kateri se vrše volitve.
Ta komisija sprejema glasovnice neposredno od članov pokojninskega sklada na način, določen s tem pravilnikom. Po dokončanem glasovanju, ki traja od 8. do
14.	ure, mora volilna komisija še istega dne zapečatiti vse prejete glasovnice v ovoj, ki mu priloži volilni imenik vseh članov sklada dotične edinice, overovljen po šefu službene edinice, kakor tudi spisek tistih članov sklada, ki so glasovali. Oba spiska overovijo člani volilne komisije in podpišejo vse volilne zavitke na zadnji stratfi preko zalepljenega mesta ter pritisnejo okrogli žig edinice.
Tako urejene in vložene glasovnice s podpisom volilne komisije in pečatom na ovoju preda ta komisija istega dne šefu edinice, ki jih .mora takoj, še istega dne, odposlati oblastni upravi pokojninskega sklada s svojim spremnim spisom.
Člen 176.
Pristojna oblastna direkcija imenuje na zahtevo 0D-Iastne uprave pokojninskega sklada v vmesnem času, ko se vrše volitve skupščinarjev, volilni odbor 6 oseb na sedežu oblastne direkcije za štetje glasov.
Trije imenovanih članov volilnega odbora morajo biti člani pokojninskega sklada.
Predsednik tega odbora je najstarejši po činu.
Sedmi dan po opravljenih volitvah se sestane volilni odbor pri oblastni upravi pokojninskega sklada delavcev državnih prometnih ustanov, kjer prevzame zapisniški vse dospele in nepoškodovane ovoje glasovnic; nato pa ugotovi pravilnost glasovnic in spisek izvoljenih skupščinarjev ali pa predlaga, če gre Za kakšno nepravilnost, razveljavitev volitev, obenem pa tudi razpis naknadnih — ponovnih volitev dotične edinice.
0 vsem tem se vodi zapisnik, v katerega se vpišejo vse pripombe, ki utegnejo vplivati na veljavnost izvršenih volitev.	'
Ta zapisnik podpišejo redno v vsaki seji in na koncu vsi člani volilnega odbora.
Delo pri volilnem odboru je častno, brez kakšnega honorarja, in se opravlja med pisarniškimi urami.
Člen 177.
Oblastni skupščiiiarji in delpgati za glavno skupščino prejemajo dnevnice po členu 52. tega pravilnika, in to najmanj po 100 dinarjev na dan; toda samo, če niso stalno zaposleni v kraju, kjer skupščina zboruje; če pa so zaposleni v kraju, kjer skupščina zboruje, prejemajo samo normalno nadnico. Ti izdatki obremenjajo sklad.
III. del.
Prehodne odredbe.
XIII.	POGLAVJE.
Člen 178.
Nefikvidirane dnevnice za službena potovanja delavcev. opravljena v času od dne 1 julija 1930 do dne
14.	decembra 1931., se obračunijo in izplačajo po pred-
pisih člena 10. začasnega pravilnika za obrtnike in delavce v službi železniške direkcije, ki je veljal do dne
1.	julija 1930.
Člen 179
Odredbe, potrebne za uvedbo tega pravilnika kakor tudi za njegovo tolmačenje, izda ministrstvo za promet.
Člen 180
Vsa pojasnila, navodila in naredbe zaradi izvršitve zavarovanja stalnih delavcev po tem pravilniku izda glavna uprava z oblastnimi upravami pokojninskega shlacla delavcev državnih prometnih ustanov.
Člen 181.
S člani pokojninskih fondov, ukinjenih z uveljavitvijo pravilnika o pomožnem osebju Z dne 1. julija 1930., kakor tudi z delavci, kjer ni bilo takih fondov, je postopati tako-le:
1. Tistim uslužbencem, ki so se na dan, ko je stopil pravilnik o pomožnem osebju z dne 1. julija 1930. v moč, zatekli kot člani obstoječih fondov pri državnih prometnih ustanovah, se mora vračunati ve® čas prejšnjega članstva teh fondov neglede na to, ali izpolnjujejo pogoje za pridobitev stalnosti, predpisane s pravilnikom z dne 1. julija 1930., odnosno b tem pravilnikom, vendar samo, če vplačajo za ta čas razliko med članarino, vplačano v prejšnji fond, in članarino, določeno s tem pravilnikom.
2. Predhodna odredba se mora uporabiti tudi na tiste delavce, ki vfše dolžnost razvrščenih uslužbencev, če so bili pred dnem 1. julija 1930. člani kakšnega prejšnjega delavskega železniškega fonda, neglede na to, da so razvrščeni po pravilniku z dne 1. julija 1930. v I. kategorijo pomožnega osebja in da kot takšni niso mogli dobiti stalnosti,
Takšni člani plačajo tolikšno članarino, kolikršna je predpisana za tisto vrsto delavcev, v kateri so bili.
3. Če se pri delavcih, ki so bili člani kakšnega prejšnjega pokojninskega fonda, čas priznane stalnosti ne ujema s časom priznanega članstva v prejšnjem pokojninskem fondu, je treba vzeti tisto, kar je ugodnejše za delavca, in po tem vračuniti članstvo pri novem pokojninskem skladu; začasna služba pa se nikakor ne more vštevati za članstvo pri novem skladu.
4. Delavci, ki so se zatekli v službi državnih prometnih ustanov na dan, ko je stopil v veljavo zakon o državnem prometnem osebju z dne 28. oktobra 1923., in uslužbenci nekdanjih Južnih železnic, če so ostali v službi po njih prehodu v državno eksploatacijo, se sprejmejo za člane pokojninskega sklada neglede na leta starosti, ako niso do uveljavitve pravilnika o pomožnem osebju z dne 1. julija 1930. službe prekinili.
Takšnim delavcem se prizna za pokojnino ves čas, prebit v službi državnih železnic, nekdanjih Južnih železnic in Orientskih železnic po dovršitvi 21. leta starosti in po odbitku 3 let začasne službe, če za priznani čas naknadno vplačajo ustrezno članarino po tem pravilniku.
Ostali delavci, ki do 36. leta starosti nimajo prejšnjih let dela pri državnih prometnih ustanovah da bi se jim mogla ta leta računati po odredbah tega pravil-
nika za pridobitev stalnosti, ne morejo dobiti stalnosti niti postati elani pokojninskega sklada.
5. Za obračun plačanih članskih prispevkov v kronah v prejšnje fonde velja odločba ministra za finance o razmerju krone in dinarja št. 16.036 z dne 20. februarja 1921.
6. Delavcem, ki so sprejeti v pokojninski sklad po predpisih pravilnika o pomožnem osebju z dne 1. julija 1930., se obračunijo prejšnja redna in naknadna vplačila v sklad po predpisih sedanjega pravilnika.
7. Delavcem, ki so včlanjeni pri skladu po tem členu, se ne odvzemajo nobene obresti za doplačila (razlike članarine, odnosno naknadna vplačila članarine) in vplačilo teh doplačil se vrši naenkrat ali pa v mesečnih obrokih.
Če postane tako včlanjeni delavec nesposoben za delo ali če umre, preden vplača celotni znesek doplačila za priznani čas članstva, ima pa nad 12, odnosno 6 let priznanega članstva, se mora odrediti osebna, odnosno rodbinska pokojnina po priznanih letih članstva, ostanek nevplačanega zneska pa se mora odtegovati od mesečnih pokojninskih prejemkov do dokončnega odplačila
Člen 182.
Delavci, sprejeti v članstvo pokojninskega sklada na osnovi odredb predhodnega člena (181). so izenačeni glede pravice do letnega odmora s stalnimi delavci, čeprav jim stalnost ni priznana.
Člen 183.
Delavcu, ki je služil pred dovršitvijo 36 let sia-rosti pri državnih prometnih ustanovah 3 leta ali več neprekinjeno, a je službo prekinil in se zopet vrnil v službo, se lahko prizna stalnost. Če je imel pred dovršitvijo 36 let starosti tri leta neprekinjene službe in Če izpolnjuje vse ostale pogoje iz člena 22. tega pravilnika. Takšnemu delavcu se prizna za članstvo pokojninskega sklada ves čas službe po stalnosti.
t
Člen 184.
Naknadno vplačilo članarine v pokojninski sklad se vrši tako-le:
do 8 let prejšnjega Članstva, se plačuje doplačilo v 100 mesečnih obrokih;
do 12 let prejšnjega članstva, se plačuje doplačilo v 150 mesečnih obrokih;
nad 12 let prejšnjega članstva pa se plačuje doplačilo v 200 mesečnih obrokih.
Člen 185.
Tako osebne kakor rodbinske pokojnine, ki so bile priznane pred uveljavitvijo pravilnika o pomožnem osebju z dne 1. julija 1930. po odredbah dotlej obstoječih pokojninskih fondov, se izplačujejo še nadalje po odredbah pravilnikov dotičnih pokojninskih fondov.
Rodbinska pokojnina se odreja in izplačuje po odredbah tistega pokojninskega fonda, po katerem je odrejena osebna pokojnina delavca* od katerega izvaja rodbina pravico do pokojnine«
Člen 186.
Rodbini delavca, ki je umrl po uveljavitvi pravilnika o pomožnem osebju z dne 1. julija 1930., pa rešitev o njegovem sprejemu v pokojninski sklad še ni bila izdana, dasi je izpolnjeval za to pogoje, gre pokojnina po predpisih tega pravilnika, ker je vzeti, da je takšen delavec z dnem 1. julija 1930. sprejet za člana sklada.
* Obrtnikom, ki so bili razvrščeni po zakonu o državnem prometnem osebju iz 1. 1923., pa so zopet vrnjeni v stalež delavcev po odredbah tega pravilnika, se mora všteti čas, ki so ga prebili kot razvrščeni uslužbenci, v članstvo delavskega pokojninskega sklada po teh-le pogojih:
1. da vplačajo v ta sklad ustrezajočo članarino za ves čas, ki so ga prebili kot razvrščeni uslužbenci;
2. da vplačajo v delavski pokojninski sklad članske prispevke, ki so jih prej dolgovali temu skladu fn kf je njih vplačevanje bilo ustavljeno z njihovo nastavitvijo po zakonu o državnem prometnem osebju. To vplačilo se lahko vrši v obrokih, določenih v členu 129. tega pravilnika v zvezi s točko 3. člena 120. tega pravilnika.
Če je zadobil tak obrtnik pravico do rodbinske pokojnine po zakonu o državnem prometnem osebju, se odredi ob njegovi smrti obenem pokojnina po predpisih tega sklada in po predpisih, ki veljajo za uradniški pokojninski sklad, izplačuje se pa pokojnina, ki je večja.
Člen 187
Odredbe tega pravilnika ne veljajo za poštno-tele-grafsko-telefonske delavce, delavce Rečne plovitbe; za I grafične delavce pa ne veljajo predpisi, ki se nanašajo na zaslužek in pokojninski sklad.
Člen 188.
Pravilnik, označen v členu 17., se mora izdati v letu dni od dne, ko stopi ta pravilnik v moc.
Člen 189.
Ta pravilnik dobi obvezno moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah«, izvzemši odredbe členov 50., 51., 52. in 69. do vštetega 72., ki veljajo glede na odločbo ministra za promet z dne 19. januarja 1932., razglašeno
v »Služb, novinah« z dne 29. januarja 1932., št. 21/IX,** izza dne 1. januarja 1932.
V Beogradu, dne 11. maja 1933.
Minister za promet Laz. Radivojevič s- r.
* Drugi in tretji odstavek tega člena sta v skladu z dopolnilom, objavljenim v »Službenih novinah« z due
11.	julija 1933., Št. 154/XLIID445.
** »Službeni list« št. 149(11 iz 1. 1932.
Banove uredbe.
444.
I.	No. 2060/9.
Razglas
o sklicu banovinskega sveta na izredno zasedanje.
Na podstavi rešenja gospoda ministra za notranjo posle z dne 22. avgusta 1933., IV. broj 1917/1,
odrejam
v smislu čl. 13. pravilnika o organizaciji in delu banovinskih svetov, da se banovinski svet Dravske banovine sestane dne 4. septembra 1933. ob 10. uri dopoldne k izrednemu zasedanju.
Predmet zasedanja bo:
1. sklepanje o uredbi o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o postopanju pri glasovanju pri občinskih volitvah v smislu čl. 31. zakona o občinah;
2. razprava o uredbi o zavarovanju žitaric in plodov proti toči, in
3. razprava o načinu uporabe in porazdelitve dohodkov »Bednostnega sklada« Dravske banovine za leto 1933./34.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 28. avgusta 1933.
Ban: dr. Marušič s. r.
445.
II.	No. 18 980/11.
Razsrlas
o davščinah v mestni občini Cel je za leto 193d.
Mestna občina celjska je na podlagi odločbe ministra za finance od 3. maja 1933., broj 4776/VII in broj 4841/VII, od 4. maja 1933., br. 4842/VII in br, 4843/VI1, ter od 31. maja 1933., br. 5613/VII. upravičena pobirati v proračunskem letu 1933. nastopne davščine:
1.	50%	občinsko	doklado	na	drž.	žemljarino,
2.	50%	občinsko	doklado	na	drž.	zgradarino,
3.	50%	občinsko	doklado	na	drž.	pridobnino,
4.	50%	občinsko	doklado	na drž. družbeni davek,
5. 50% občinsko doklado na drž. rentnino,
6. 50% občinsko doklado na drž. uslužbenski davek,
7. 5% najemninski vinar od uradno ugotovljene čiste najemnine brez 25% odbitka za vzdrževanje stavbe.
8. kanalsko pristojbino v iznosu 60 par od porabljenega m3 vode iz mestnega vodovoda.
Za vpeljavo hišnih kanalov v glavne ali mestne kanale pristojbino Din 25-— pri novih zgradbah, pri že obstoječih poslopjih pa po Din 10-— za vpeljavo v nove in po Din 5-— za vpeljavo v stare kanale;
9. občinske trošarine:
a) od vina po Din 1-50 od 1,
b) od vinskega mošta po par 50 od 1,
c) od piva po Din 1*— od 1,
č) od šumečega vina in finih vin po Din 25’— od steklenice po 7/10 litra,
d) od žganja, ruma, konjaka, špirita, likerjev, oslajenega žganja in jajčjega konjaka v pavšaliranem znesku Din 20.000-—,
e) od mesa:
za konja......................Din 12’—,
za govedo...........................  12-—,
za tele.......................* „	7-—,
za prašiča.......................... 15-—,
za 1 kom. drobnice ...	„	2-—,
10. tržne pristojbine, kakor v letu 1932. (glej »Službeni list kralj, banske uprave Dravske banovine« od 27. VII. 1932., štev. 511/59),
11. samostojne občinske davščine:
a) občinsko cestno naklado na isti način in v isti višini, kakor je bilo njeno pobiranje dovoljeno za leto
1932.	(glej »Službeni list kralj, banske uprave Dravske banovine« od 27. VII. 1932., štev. 511/59), s to izpre-membo, da se pobira za vsak vozni list od teže nad 50 kg par 25 za tiskovino,
b) davščino na kvartanje v pavšaliranem iznosu Din 8000-—,
c) davščino na veselice na isti način kakor v letu
1932.	(glej »Službeni list kralj, banske uprave Dravske banovine« od 27. VII. 1932., štev. 511/59), vendar pa le v iznosu 10% od cene prodanih vstopnic,
12. vodarino:
a) v mestu Celju za vsak m3 vode Din 2-—,
b) zunaj mest. teritorija za vsak m3 vode Din 3—,
13. občinske takse, kakor v letu 1932. (glej : Službeni list kralj, banske uprave Dravske banovine« od 27. VII. 1932., št. 511/59).
Glede pobiranja zamudnih obresti velja še nadalje naredba pokrajinske uprave za Slovenijo o pobiranju zamudnih obresti pri zapadlih občinskih davščinah v mestni občini celjski z dne 27. IV. 1923., Uradni list od 3. V. 1923., štev. 182/42.
Za pobiranje izvršilnih pristojbin je še vedno v veljavi naredba velikega župana mariborske oblasti o pobiranju izvršilnih (eksekucijskih) pristojbin za mestno občino Celje z dne 13. maja 1925., U. br. 7793/2, Ur. 1. od 23. V. 1925., št. 163/46.
Mestna občina Celje je bila upravičena pred odobritvijo proračuna za leto 1933. po ministrstvu za finance pobirati vse občinske davščine v isti višini in ob istih pogojih kakor v letu 1932. na podstavi razpisov ministrstva za finance od 10. I. 1933., br. 139, in kr. banske uprave Dravske banovine v Ljubljani od 4. maja 1933., štev. 2202/4 (razglasa mestnega načelstva celjskega od
3.	II. 1933., št. 773/1933. in od 16. V. 1933.. št. 1350/1933).
5% najemninski vinar se pobira od 1. junija 1933. dalje.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. avgusta 1933.
Ban: dr. Marušič s. r.
446.
II.	No. 6514/4.
Razglas
o občinskih dokladah, pristojbinah in davščinah v mestni občini Maribor za leto 1933.
I.
Mestna občina Maribor bo na podstavi odobrenja ministrstva za finance z dne 25. marca 1933., br. 2861/VII, in z dne 2. junija 1933., br. 5256/VII, v letu 1933. pobirala naslednje občinske doklade, občinske pristojbine in samostojne občinske davščine:
1. 45% občinsko doklado na zemljarino, zgradarino, pridobnino, družbeni davek in rentnino — kakor v letu 1932.
2. Občinske takse na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 19. XII. 1929. in rešenja ministrstva za finance z dne 11. III. 1930., H. br. 6701/1 — kakor v letu 1932.
3. Komisijske pristojbine za gradbene, obrtne in zdravstveno-higienske komisije na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 19. XII. 1929. in rešenja ministrstva za finance z dne 11. III. 1930., H. br. 6701/1, z izpremembo po sklepu mestnega občinskega sveta z dne 18. XII. 1931. — kakor v letu 1932.
4. Tržnino na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 14. III. 1929. in rešenja ministrstva za finance z dne 28. III. 1929., DR. br. 49490 — kakor v letu 1932. — z izpremembo, da znaša ista za 1 voz sena Din 10'—, za 1 voz slame, zelja, repe in krompirja Din 15’— od dneva razglasitve v »Službenem listu« naprej.
5. Sejmiščno pristojbino na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 15. XII. 1922. in rešenja ministrstva za trgovino in industrijo, odd. v Ljubljani, z dne 10. VII. 1923. — kakor v letu 1932.
6. Plovnino na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 20. XII. 1922. in rešenja ministrstva za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, z dne 24. IV. 1923 — kakor v letu 1932. — z izpremembo, da se zniža ista od Din 25*— na Din 20'—, od Din 12-50 na Din 10-—, od Din 75'— na Din 60-—, od Din 25*— na Din 20-— in od Din 25-— na Din 20-— v vrstnem redu tarife, od dneva razglasitve v »Službenem listu« naprej.
7. Tehtarino na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 24. IX. 1920. in rešenja ministrstva za trgovino in industrijo, odd. v Ljubljani, z dne 26. X. 1920.
— kakor v letu 1932.
8. Opominarino in rubež na podstavi uredbe bivšega velikega župana mariborske oblasti z dne 16. X. 1925.
— kakor v letu 1932.
9. 8% zamudne obresti na podstavi uredbe bivšega velikega župana mariborske oblasti z dne 16. X. 1925. — kakor v letu 1932.
10. Davščino na prenos nepremičnin iz pogodb med živimi v smislu zakona z dne 31. III. 1905., dež. zak. štev. 95, z izpremembo po sklepu mestnega občinskega sveta z dne 19. XII. 1929., odnosno z dne 27. III 1930. in po rešenju ministrstva za finance z dne 11. III. 1930.,
H.	br. 6701/1 — kakor v letu 1932.
11. Davščino na vino po 150 par na liter in vinski mošt po 100 par na liter. V gostilniških obratih se priznava 1-5% odbitek kot kalo — kakor v letu 1932.
12. Davščino na pivo po 100 par na liter, od dneva razglasitve v »Službenem listu« naprej pa 60 par na liter.
13. Davščino na navadno in oslajeno žganje, likerje in špirit po Din 5-— od hektojitrske stopnje alkohola.
14. Davščino na šampanjec po Din 25’— na veliko in 12-50 na malo steklenico — kakor v letu 1932.
Opomba: Za davščine pod 11., 12., 13. in 14. veljajo naslednji predpisi;	*
Davščine pobira za mestno občino finančna kontrola.
Oproščena te davščine je vojna uprava za potrebe vojske. Dalje je oproščen čisti špirit, ki se uporablja v industrijske namene. Razen tega so oproščena davščine na vino vina od bere, mašna vina in vina preužit-karjev. Množina mašnega vina se določi za vsako župnijo od časa do časa sporazumno.
Znižano davščino na špirit plačajo lekarne, in to od vsakega litra neglede na odstotek alkohola Din 5'—. Isto ugodnost uživajo drogerije, toda samo za polovico množine, za drugo polovico plačajo normalno davščino.
Založne kleti se ne priznavajo. Stranke morajo alkoholne pijače, ki jih vnesejo v mesto, odnosno pripravijo za konzum, brez uradnega poziva takoj prijaviti in poravnati odpadajočo davščino. Edino gostilničarji plačajo davščino na vino šele od soda, ki se stavi na pipo.
Pri gostilničarjih in točilcih se ne prizna davčna prostost za vino lastnega pridelka za lastno uporabo, ker kontrola ni mogoča.
Prestopki (vtihotapljenje, odnosno utaja) se kaznujejo poleg redne davščine še z njenim petkratnim iznosom. Kazen izreče brez kazenskega postopka mestno načelstvo.
V ostalem veljajo določbe razpisa kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 2. VIII.
1932.	II. No. 14.919/1.
15. Gostaščino, in sicer 13% od kosmatega najemninskega donosa, odnosno najemninske vrednosti hiš — kakor v letu 1932.
16. Kanalščino, in sicer 6% od kosmatega najemninskega donosa, odnosno najemninske vrednosti hiš — kakor v letu 1932.
Pri zgradbah, ki ne plačujejo gostaščine, se odmeri kanalščina s 50 parami letno od vsakega kvadratnega metra zazidane ploskve, pomnožene s številom 'nadstropij. V ostalem veljajo določbe naredbe bivše celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 15. IX. 1919., št. 693.
17. Vodarino, in sicer 4% od kosmatega najemninskega donosa, odnosno najemninske vrednosti hiš, pri čemer se zaračuna ona množina vode, ki je dovoljena po vodovodnih predpisih, po Din 1-—, večja poraba pa po Din 2-— za kubični meter — kakor v letu 1932.
Okoliške občine plačajo vodo po dogovoru.
Pri zgradbah, ki ne plačajo gostaščine, se zaračuni dejanska poraba vode, in sicer po tarifi za večjo porabo vode.
18. Vodomerščina na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 30. III. 1928. in rešenja ministrstva za finance z dne 17. V. 1928., DR. br. 55.996 — kakor v letu 1932.
19. Uvoznino na podstavi sklepa mestnega občinskega sveta z dne 3. X. 1930. in rešenja ministrstva za
finance z dne 17. XI. 1930., br. 55.799, z izpremembo po sklepu mestnega občinskega sveta z dne 18. XII. 1931.
— kakor v letu 1932.
■20. Davščino na vozila na podlagi uredbe bivše celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 30. V. 1921., »Uradni list« št. 188/71, z izpremembami po uredbi bivšega pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 22. V. 1922., »Uradni list« št. 165/59, in z izpremembo po sklepu mestnega občinskega sveta z dne 19. XII. 1929. ter po rešenju ministrstva za finance z dne 11. III. 1930.,
H.	br. 6701/1 — kakor v letu 1932., z izpremembo, da znaša ista za osebne avtomobile za vsakih začetih 50 kg čiste teže Din 50-— in za motocikle s priklopnim vozom ali brez njega za vsakih začetih 10 kg čiste teže Din 15’— od dneva razglasitve v »Službenem listu« naprej.
21. Davščino na pse v smislu naredbe bivšega pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 31. III. 1923., štev. 9208, in bivšega velikega župana mariborske oblasti z dne 6. VII. 1926., U. br. 12307/2. Za vsakega psa se plača davščina Din 150.—. Psi čuvaji niso izvzeti.
22. Davščino od prirastka na vrednost nepremičnin na podlagi naredbe bivšega velikega župana mariborske oblasti z dne 31. III. 1923., št. 158/36 kakor v letu 1932
— z izpremembo, da se ista zniža za 2% od dneva razglasitve v »Službenem listu« naprej.
23. Veselični davek, in sicer 12% na vsako posamezno vstopnico na podlagi naredbe bivšega pokrajinskega namestnika za Slovenijo z dne 20 febr. 1922, št. 44/18. Mestna občina se ravna po državni davčni upravi. Kadar davčna uprava pobere 20%, zaračuni mestna občina 12%, kadar davčna uprava pobere 10%, zaračuni mestna občina 6%, kadar oprošča davčna uprava, oprošča tudi mestna občina. Kinopodjetja plačajo 8% od vsake vstopnice, kakor v letu 1932
II.
Proračunska naredba.
Za lažjo izvedbo proračuna je sklenil mestni občinski svet na svoji seji dne 31. I. 1933. naslednjo
naredbo
o proračunu mestne občine mariborske za upravno leto 1933.
§ 1.
Mestni proračun za leto 1933. se odobruje
z razhodki.......................Din	23,871 653-—
z dohodki........................Din	23,871.653-—
§ 2.
Proračuni razhodkov in dohodkov po § 1. so sestavni del pričujoče naredbe.
§ 3.
Prenose (viremente) med partijami izvršuje mestni občinski svet. Prenosi med osebnimi in materialnimi razhodki so nedopustni.
§ 4.
S proračunsko rezervo (fondom za nepredvidene izdatke) razpolaga mestni občinski svet.
§ o-
Krediti, odobreni za podpore in aehvenriie. se ne smejo zviševati iz proračunske rezerve. Prav tako se
iz proračunske rezerve ne smejo zviševati krediti, določeni za osebne razhodke.
§ 6.
V letu 1933. izpraznjena uslužbenska mesta se — razen v primeru neobhodne potrebe — ne popolnijo.
§ 7.
Mestni občinski svet se pooblašča, da sme zvišati med izvrševanjem proračuna Uredite razhodkov v mejah presežkov onih dohodkov, ki se dosežejo po mesečnih stanjih preko vsot, določenih v proračunu.
§ 8.
Razhodki, angažirani pravilno in skladno z obstoječimi predpisi v enem proračunskem letu, ki niso mogli biti izvršeni iz kakršnihkoli razlogov tekom proračunskega leta, se smejo izvršiti tudi po preteku tega proračunskega leta.
§ 9-
Vse občinske nabave, razen onih do Din 5,000-—, se morajo vršiti z razpisom na občinski deski in s pismenim pozivom na tvrdke, ki jih je za dobavo mogoče upoštevati.
Pri ponudbah ni odločilna najnižja ponudba, nego tudi kakovost blaga; ozirati se je tudi na tvrdke in osebe, pri katerih se uporabljajo domače delovne moči, domači proizvodi in pri katerih je položaj delavstva, odnosno osebja socialno pravičen.
Pisarniške potrebščine (razen specialnih) se nabavljajo centralno.
§ 10
V delno kritje potrebščin, navedenih v proračunu, pobira mestna občina izza dne 1. januarja 1933. občinske pristojbine, občinske doklade in samostojne občinske davščine, navedene v proračunu.
, § H-
Če bi proračun za leto 1934. ne bil pravočasno odobren, sme mestna občina do odobritve poslovati z dvanajstinami proračuna za leto 1933.
Kraljevska banska uprava Dravsko banovine v Ljubljani,
dne 23. avgusta 1933.
Ban; dr. Maruši« s. r.
 --------------------
447.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 19084/1.
Občina Borovnica, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v* »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine;
a) od	100	1	vina	Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100-—,
c) od	100	1	piva	Din	30-—.
čl od	hi	stopnje	alkohola špirita,	žganja, likerja*
ruma in konjaka Diu 5-—,
d)	od	goveda nad 1	letom	Din	30-—,
e)	od	goveda pod 1	letom	Din	15-—,
i)	od	prašičev Din	15’—,
g)	od	drobnice Din	5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. avgusta 1933.
II.	No. 4304/5.
Občina Črni vrb, V srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v "Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina Din 100-—,
b) od	100 1 vinskega mošta Din 100—,
c) od	100 1 piva Din 100-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od	goveda nad 1 letom Din	3—,
e) od	goveda pod 1 letom Din	3-—,
f) od	prašičev Din 3-—,
g) od	drobnice Din 2'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. avgusta 1933.
II.	No. 4195/3.
Občina Gradac, v srezu Metlika, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje trošarine:
a) od	100	1	vina	Din	75’—,
b) od	100	1	vinskega	mošta	Din	75‘—,
4 c) od	100	1	piva	Din	50-—,
č) od	hi stopnje	alkohola	špirita,	žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 10*—,
e) od goveda pod 1 letom Din 4-—,
f) od prašičev Din 5'—,
g) od drobnice Din 2-—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. avgusta 1933.
II.	No. 18773/3.
Občina Kotlje, v srezu dravograjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina Din 100-—,
b) od	100 1 vinskega mošta Din 100-—,
e) od	100 1 piva Din 50-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—,
d) od	100 1 sadnega mošta Din 25'—,
e) od	goveda nad 1 letom Din 25-—,
f) od	goveda pod 1 letom Din 20'—,
g) od	prašičev Din 20-—,
h) od	drobnice Din 5-—,
i) od	100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. avgusta 1933.
II.	No. 19220/2.
Občina Sp. Dolič, srez slovenjgraški, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100-—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od 100 1 piva Din 60-—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5’—,
d) od goveda nad 1 letom Din 15-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
f) od prašičev Din 5-—,
g) od drobnice Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. avgusta 1933.
II.	No. 9551/3.
Občina Sred. Gašteraj, v srezu mariborskem levi breg, bo pobirala od dneva	razglasitve	v	»Službenem
listu« v letu 1933. občinsko trošarino	po	Din	75'—	od
100 1 vina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. avgusta 1933.
II.	No. 16517/3.
Občina Sv. Jurij ob j. ž., okolica, v srezu celjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem Aistu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100’—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 50-—,
c) od 100 1 piva Din 60-—-,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10-—,
I) od prašičev Din 5'—,
g) od drobnice Din 5'—,
h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 30-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. avgusta 1933.
II.	No. 19223/2.
Občina Stranice, v srezu konjiškem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100,~
c) od 100 1 piva Din 50'—,
č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. avgusta 1933.
II.	No. 8011/3.
Občina Št. Lambert, v srezu Litija, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. avsusta 1933.
II.	No. 18772/3.
Občina Tolsti vrh, v srezu dravograjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu
1933.	naslednje občinske trošarine:
a) od	100 1 vina Din 100-—,
b) od	100 1 vinskega mošta Din 100-—,
c) od	100 1 piva Din 50-—,
č) od	lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5—,
d) od	100 1 sadnega mošta Din 25’—,
e) od	goveda nad 1 letom Din 25'—,
1) od	goveda pod 1 letom Din 20-—,
g) od	prašičev Din 10’—,
h) od	drobnice Din 5-—,
i) od	100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 22. avgusta 1933.
II.	No. 15469/1.
Občina Trbovlje, v srezu Laško, bo pobirala v tem
1933.	naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	50'—,
c) od	100	1	piva Din	60-—,
č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5'—,
d) od 1 poslajenega žganja, likerja po Din 5—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 23. avgusta 1933
II.	No. 16591/3.
Občina Vuhred, v srezu dravograjskem, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od	100	1	vina Din	100-—,
b) od	100	1	vinskega	mošta Din	100’—,
c) od	100	1	piva Din	50-—,
č) od	hi	stopnje alkohola špirita, žganja, likerja,
ruma in konjaka Din 5 —.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 21. avgusta 1933.
448.
Razne obfave iz »Službenih novin“.
Številka 136 z dne 20. junija 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
23.	marca 1933. so napredovali v VII. položajno skupino: Mikulič Ida, učiteljica v Globokem, srez brežiški, Plavšak Marica, učiteljica v Trbovljah, Pristov Anton, učitelj v Borovnici, Pristov Marja, učiteljica istotam, Mihev Marjeta, učiteljica v
Podpeči, srez dravograjski, Pipan Justina, nastavnih meščanske šole v Kočevju, Kunc Iva, nastavnik meščanske šole na Rakeku, Kancler Julija, učiteljica v Ptuju, Košenina Vladimir, učitelj pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Klopčič Marta, učiteljica v Mariboru, Kotnik Vi ligo j, učitelj v Lehnom, srez Maribor desni breg, Hal er Pavla, učiteljica v Dolu pri Hrastniku, Furlani Leopold, učitelj v Velenju, Frelih Vida, učiteljica v Hrastniku, Gabrovšek Gabriela, učiteljica v Hotederšci, Hočevar Marica, učiteljica v Studenčki pri Mariboru, Groznik Josip, učitelj v Hrastniku, Hirjan Marica, učiteljica v Slov. Bistrici, Skender Oton, učitelj v Koroški Beli, Zidar Milovan, učitelj v Lembergu, srez šmarski, Oražem Marija, učiteljica v Ribnici, Zalar Josip, učitelj v Metliki, Zidar Ver e na, učiteljica v Št. Vidu pri Gro-belnem, Jurčec Ivan, učitelj pri Sv. Katarini, srez laški, Jagodič Frančiška, učiteljica v Trbovljah, Jenko Marijana, učiteljica v Ratečah, Jarc Franc, učitelj v Št. Janžu na Dravskem polju, Jarc Angela, učiteljica istotam, Jura nič Leopoldina, učiteljica pri Sv. Marku, srez ptujski, Lukman Verena, učiteljica na Jesenicah, A za rov Mihaela, učiteljica v Kranjski gori, Janežič Gabriel, nastavnik zavoda za slepo deco v Kočevju. Šuler Kristina, učiteljica v Trbovljah, Živič Gabriela, učiteljica v Globokem, Šuligoj Avgust, učitelj v Trbovljah-Vode in Perme Josipi na, učiteljica v Hotiču, srez litijski, dosedaj vsi učitelji-ice ter uradniki VIII. položajne skupine.
Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 26. maja 1933., I. štev. 19725/0, je napredoval m predmetnega učitelja IX. položajne skupine, na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani Benčina Anton, uradniški pripravnik iste šole
Razveljavljenje ukaza o odlikovanju. Na zahtevo ministrstva za notranje posle je bil razveljavljen ukaz o odlikovanju z dne 15. avgusta 1829., III. štev. 39254, kolikor se tiče odlikovanja Pavloviča Jakoba, dekana iz Dolnjega Suhorja z redom Sv Save IV. stopnje.
Številka 137 z dne 21. junija 1933.
Z odlokom ministra za promet z dne 3. junija 1933., je bil premeščen po potrebi službe ing. Golob Janez, pristav VIII. položajne skupine, iz VI. sekcije za vzdrževanje proge Jesenice v II- sekcijo za vzdrževanje proge Ljubljana glavna proga.
Z odlokom ministra za promet z dne 3. junija 1933. sta bila premeščena na prošnjo Zupančič Josip, pomožni prometnik X. položajne skupine postaje Sava, v postajo Mirna peč in Jerala Jožef, prometni zva-ničnik I. kategorije 4. skupine- iz postaje Mirna peč v postajo Škofljica.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 16. junija 1933., I. štev. 19104. je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Cii Avvoltoj de la Dalmazia«, ki jo je izdal v Florenci Jefeson Keloti.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne
16.	junija 1933,. I. štev. 19105. je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo »Yougoslavie en perik. od Ernsta Pezea in Anrija Simendoa, izdano v Parizu.
Izdaja kraljev-Ki, -anslta uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik- Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikalek v Ljubljani
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 70. kosu IV. letnika z dne 30. avgusta 1933.
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 2364/43.	2134
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. avgusta do 14. avgusta 1933
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	Ostali	Na novo oboleli	Ozdraveli	Umrli	Ostanejo v oskrbi
Skupina tifuznib bolezni.					
Brežice 			1	—	1	—	—
Belje 			5	—	3			2
Dolnja Lendava		b	—	—			0
Kamnik		1	2	—			3
Krani .•••»•.••►	37	—	—			37
	4	2	—			6
	2	—	—			2
Laško 		 i	1	2	—			3
Ljubljana (srez) ....	1	1	—			U
Ljubljana (mesto) . . .	3	2	i	1	3
Maribor aesni breg • •	1	—	1			—
Murska Sobota		4	—	—	—	4
	2	—	—			2
	1	—	1			—
Ptui . .••••.****	1	1	—			2
Ptui (mesto)		 .	1	—	—			i
Slovenjgradec ......	0	1	—			6
Smarie Dri Jelšah ....	3	1	—*			4
Vsega .	78	12	7	1	82
Griža. — Dysenteria.
Brežice ..»••! 2 i
Novo mesto . . . . • • •	1	: — , —
Vsega . .
3 — -
Škriatinka. — Scarlatina.
4	1
Brežice................
Celje  ...........  •	•
Kamnik ..............
Krško .
Laško
Logatec..............
Ljubljana (srezi . Ljubljana (mesto!
Ljutome.  ...........
Maribor levi breg Murska Sobota . . Novo mesto . . • . Radovljica
Vsega
48 15 13
Krško
Ošpice. — Morbilli.
• * • * • » ■ * • i 11 ~~ i ^
49
-t 1
Vsega . .
- 1
Davica. — Diphteria et Croup.
Brežice		3	1	1
Celje 			1	1	—
Dolnja Lendava .....	3	1	2
Kamnik		3	—	3
Kršk 		2	—	—
Laško			2	—	2
Litija			5	—	—
Logatec ..........	1	—	—
Ljubljana (srez) ....	9	1	—
Ljubljana (mesto) . . »	3	1	1
Ljutomer			4	1	—
Maribor desni breg . .	3	1	2
Maribor levi breg . . ,	18	1	l
Maribor (mesto) ....	—	2	—
Murska Sobota. .....	3	—	—
Novo mesto		 .	1	—	—
Prevalje 				—	1	—
Ptui		—	4	—
Radovljica		2	—	—
Slovenjgradec		1	—	—
Šmarje pri Jelšah ....	3	4	—
Vsega . . .	67	19	12
1 73
Šen: — Erysipelas
Brežice 	* • •	1	—	—	—	i
	—	1	—	—	i
Dolnja Lendava		1	—	1	—	—
Kamnik		 ♦ . • *	—	1	—	—	i
Krško .	1	2	—	—	3
Litija ••••»»•»»»*	1	—	—	—	1
Logatec 			 • • .	2	—	—	—	2
Ljubljana (mesto) . . .	2	1	1	—	2
Maribor desni breg . *	2	—	—	—	2
Maribor levi breg . . .	1	—	—	—	1
Metlika		 » »	2	—	—	—	2
Murska Sobota	3	—	1	—	2
Prevalje		 .	1	—	1	—	—
Ptui			—	1	—	—	1
	1	—	—	—.	1
Radovljica	4	—	2	1	1
Slovenjgradec		1	1	—	—	2
Vsega . . .	23	7	6	i	23
Krčevita odrevenelost. — Tetanus.
Ljubljana (srez) ....	—	1	—	—	1
Maribor desni breg . .	1	—	—	—	1
Maribor levi breg . . .	3	—	—	—	3
Novo mesto		 .	—	1	—	1	—
Vsega . . .	4	2	—	1	6
Vranični prisad.
Ptuj
Anthratc.
ll-l ll-l
Vsega
Otrpnjenje tilnika. — acuta.
Litija ....... • • ■ ■
PolyomyeIitis
ll-l-I-l l
Vsega . . .
Otročična vročica. -puerperalis.
Scpsis
Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis cerebrospinalis epidemica.			Litija ........... Maribor levi breg . . .	1	1 3	1	1	1 2
Maribor levi breg | t 1 — I —	—	1	Pt i	 		1		—	—	1
Vsega ... j 1 j — j —		1	Vsega . . .	2	4	4	1	4
											
Srez	Ostali	Na novo oboleli	© > rt (h	Umrli	Ostanejo II v oskrbi	Srez	Ostali	Na novo oboleli	© > ca (h -o N	Umrli	Osianejo v oskrbi
			O						O		
Vnetje priušesne slinavke. — Parotitis epidemica.
Šmarje pri Jelšah ....1 11 — I — I — I 1 Vsega ...| l| — | — | — I 1
Ljubljana, *dne 17. avgusta 1933.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
K V — No. 3617/3.	2100—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnjo mostu čez Kokro v Luknji v km 16‘7 banovinske ceste I. reda št. 4 Kranj— Tupaliče—Jezerski vrh—državna meja I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. septembra 1933. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 215 tehničnega oddelka, odseka za ceste, železnice in mostove Ljubljana. Gajeva ul. 5/II. — Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri I. odseku tehničnega oddelka.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 199.653-12.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 17. avgusta 1933.
*
K V — No. 154/6.	2099—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo in montažo osebnega dvigala za zdravilišče na Golniku I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. septembra 1933. ob 11. uri dopoldne v sobi št. 63 tehničnega oddelka v Gledališki ulici št. 8 v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tem oddelku.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za dobavo in montažo dvigala brez zidarskih in drugih del Din 138.000-—.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-
nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 18. avgusta 1933.
VIII. Na 4975/1.	2131
Razglas.
Pogoji za sprejem v državno moško
obrtno šolo za pletarstvo v Ptuju.
Pletarstvo more nuditi kot domača obrt mnogim lep zaslužek, posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva. S to obrtjo so pa dani življenjski pogoji tudi vsem onim osebam obojega spola, ki zaradi svoje pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenjski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti in občin.
Državna moška obrtna šola za pletarstvo v Ptuju ima predvsem namen, praktično in teoretično izvežbati v ple-taistvu in vrboreji učence obojega spola in jih usposobiti za pletarske pomočnike. Slednjim pa pomaga po dovršeni učni dobi tudi do zaslužka, ako ne bi nit gli pletarstva izvrševati na svojih domovih.
Šolsko leto se bo pričelo 1. septembra 1933. V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke obojega spola, ki so dovršili vsaj dva razreda srednje ali meščanske šole ali šest letnikov osnovne šole in imajo najmanj 14 let starosti.
Prijave se lahko izvršijo pismeno in morajo vsebovati:
1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo.
4.	izjavo staršev (varuha), s katero se zavezujejo vzdrževati gojenca.
Šoli je priključen internat, ki je v Dijaškem domu v Ptuju. Pridnim, ubožnim učencem se bodo po možnosti izposlovale mesečne podpore.
Prijave je vposlati najkesneje do
1.	septembra t. 1. Vsak prijavljenec prejme pismeno rešitev. Podrobnejša pojasnila daje upraviteljstvo šole.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. avgusta 1933.
VIII. No. 2616/5.	2147	2—1
Razglas.
Tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku d. d. je projektirala povečan oddelek za fabrikacijo alkaloidov in zaprosila za odobritev te spremembe v napravi. Podrobnosti so vrisane v predloženih načrtih.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. ob. z.. §§ 84.. odstavka 2.. 89.. odstavka 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski ogled na kraju samem in obravnava
na torek, dne 5 septembra 1933. s sestankom komisije, po zaključku obravnave na Zidanem mostu.
Interesenti se obveščaio. da so načrti nameravane naprave razgrnjeni do dneva komistfske obravnave nri podpisanem uradu na vpogled, s nozivom. da morebitne ugovore vlože do dneva
obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. avgusta 1933.
I.	No. 4968/2.	2148
Razpis.
Pri drž. tekstilni šoli v Kranju se razpisuje mesto banovinskega laboranta-dnevničarja. Najmanjša šolska izobrazba 4 razredi srednje šole ali dovršena trgovska nadaljevalna šola. Prednost imajo izvežbani laboranti z daljšo prakso. vešči knjigovodstva in strojepisja.
Pravilno kolkovane in z vsemi potrebnimi listinami opremljene prošnje je vložiti pri kraljevski banski upravi, oddelek I., v Ljubljani, najkesneje do 30. septembra 1933.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. avgusta 1933.
*
VIII.	No. 4988/1.	2135—2—1
Razglas.
»Aga-Ruše« združene jugoslovanske tvornice acetile-na in oksigena d. d. je projektirala v poslopju bivše oljarne tik nekdanje cementarne tovarno za stisnjen acetilen ali dissous-plin in zaprosila za odobritev. Podrobnosti so označene v načrtih in tehničnem poročilu.
O tem projektu se na podstavi §§ 110. in 122. cb. z., §§ 84., odst. 2., in 89, odst. 3., gradbenega zakona, zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisuje komisijski' ogled na kraju samem in obravnava
na torek, dne 5. septembra 1933. s sestankom komisije ob 9. uri na kolodvoru v Zidanem mostu.
Interesenti se obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi od dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled, s pozivom, da morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali. temveč se bo o projektu odločilo nenlede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov.
Kraljevska banska unrava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 22. avgusta 1933.
*
2136
Izorem^mba v imeniku zd**avni«ke zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Lorand Samuel, zobozdravnik na Jesenicah, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 22. avgusta 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 12/33—3.	2138
Amortizacija.
Na prošnjo Gnidovec Terezije, posestnice v Selih št. 6 pri Ajdovcu, sodni okraj Žužemberk, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki so prosilki baje zgoreli, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku šestih mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Vložni knjižici mestne hranilnice v Novem mestu: 1. glaseča se na št. 6772 z vlogo 340 Din 95 par, na ime Jožefa Gnidovec, 2. glaseča se na št. 32.474 z vlogo 9000 Din in na ime Terezija Gnidovec.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V., dne 20. avgusta 1933.
IV Og 44/33—4.	2143
Amortizacija. •
Na prošnjo Kovačič Alojzije, zasebnice na Pobrežju pri Mariboru. Nasipna ulica št. 32. se uvaja postopanje za amortizacijo naslednjih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje. da uveljavi tekom šestih mesecev od dneva razglasitve v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Kmetskega hranilnega in posojilnega doma. reg. zadruge z neom. z. v Mariboru št. 437. glaseča se na ime Kovačič Alojz Okrožno sodišče v Mariboru, odi. III., dne 23. avgusta 1933.
Og 32/33—3.	2123	3-2
Amortizacija menice.
Na prošnjo Rutarja Alberta, puškarja v Celju, se uvaja postopanje za amortizacijo naslednje baje izgubljene menice, ter se imetnik pozivlje, da jo tekom 60 dni od dneva pbiave v »Službenem listu« predloži temu sodišču, sicer bi se izreklo po preteku tega roka. da je menica amortizirana ni nima moči.
Menica, izstavljena dne 25. junija
1933.	po Rutarju Albertu za Zanatsko banko v znesku 7000 Din.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 23. avgusta 1933.
I 58/33-5.	*	2130
Dražbeni oklic.
Dne 2 5. septembra 193 3. do p-ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi Srt. 21 dražba nepremičnin1 zemljiška knjiga k. o. Dobrovnik, vlo** št 75. 1140. 852. 919.
Cenilna vrednost: Din 3000’—.
Najmanjši ponudek: Din 1500--—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-oenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle^več uveljavljati Ejede nepremičnine v ?kodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi,
dne 18. avgusta 1933.
1 45/33.	*	2140
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. septembra 1 9 3 3. dop. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sebi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Brezje, vi. št. 26. Cenilna vrednost: Din 5271’—. Najmanjši penudek: Din 3514'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja. k je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče na Brdu,
dne 25. avgusta 1933.
(f	. »v
E I 363/33—8.	‘	2144
Dražbeni oklic.
Dne 13. oktobra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: a) hiša štev. 16 v Podvinu z gospodarskim poslopjem, kozolcem, svinjakom in nekaj zemljiščem, zemljiška knjiga Podvin, vi. št. 81, in b) zemljišče, zemljiška knjiga Sv. Peter pri Jurkloštru, vlož. štev. 182.
Cenilna vrednost: ad a) Din 95 660-10, ad h) Din 19.069-40.
Vrednost pritikline: ad a) 15.755-— dinarjev.
Najmanjši ponudek: ad a) 63773-32 dinarjev, ad h) 12.712-92 dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v Škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Sresko sodišče v Laškem, dne 23. avgusta 1933.
•J;
1 90/33—9.	2127
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 193 3. dop. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 20. dražba nepremičnin-zemljiška knjiga k. o. Primostek, vlož st. 77, in zemljiška knjiga k. o. Dragiči, vi. št. 223.
Cenilna vrednost: Din 11.300-—. Najmanjši ponudek: Din 7540'—. t Pravice, ki bi ne pripuščale dražlbe. je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, si-
cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Metliki,
dne 17. avgusta 1933.
•g.
I 60/33—18.	2146
Dražbeni oklic.
Dne 9. novembra 1933. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Videm, vi. št. 11.
Cenjlna vrednost: Din 304.984-—.
Vrednost pritikline: Din 12.176-—.
Najmanjši ponudek: Din 203.322-70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.	*
Sresko sodišče Vel. Lašče, dne 25. avgusta 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
863.
Sedež: Celje.
\ Dan vpisa: 24. avgusta 1933.
1». sedilo: Stermecki in drug.
Izstopil je družabnik: Hojkar Izidor, poslovodja v Celju, Zrinjskega ulica ši. 13.
Vstopil je kot nov družabnik: So mer Hinko, poslovodja v Celju, Zrinjskega
št. 13.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I.,
dne 24. avgusta 1933.
Rg A III 95—10.
❖
864.
Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 24. avgusta 1933.
Besedilo: Kuharič Ludvik.
Obratni predmet: Trgovina z mešanim
blagom.
Obratni predmet odslej: Trgovina z mešanim blagom in trgovina s sadjem na debelo in eksport sadja.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 24. avgusta 1933.
A I 241/3.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi;
865.
Sedež: Pertoča.
Dan vpisa: 24. avgusta 1933.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Pertoči, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se dosedanji član načelstva Contala Janez, vpišeta pa novoizvoljena člana načelstva Partl Jurij, gostilničar
v Pertoči, in Kolmanko Jožef, posest, v Veoeslavcih.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru,
dne 24. avgusta 1933.
Zadr. IV—64/7.
Konkurzni razglasi
866.
St. 3/33—69.	2137
Preložitev ugotovitvenega naroka.
V konkurzni zadevi (grofa) Szapary Ladisla,va, veleposestnika v Murski Soboti, je bil ugotovitveni narok, ki se je vršil pri podpisanem sreskem sodišču, preložen na
18.	septembra 1933. ob 9. uri v sobi štev. 19.
Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. I.,
dne 10. julija 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2133 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. avgusta 1933. Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 1.877,558.346.44 (—24,624.574-87) Devize, ki niso v podlogi 81,576.214-66 (+31,079.646-48) Kovani novec v niklju 254,414.004"50 (— 8,410.402"—) Posojila . . 2.242,364.094-61 (— 6,073.213-64) Vrednostni
papirji . .	13,320.000-—
Prejšnji pred-
jemi državi 1.716,516.105"51 (—99,804.025-83) Začasni pred-jemi gl. drž.
blagajni .	600,000.000-—
Vrednosti re-
zervn. fonda	46,845.051‘Sl
Vrednosti ostalih fondov ...	6,744.531-30	(—	11.320-—)
Nepremičnine ... .	158,207.877-24	(+	11.135'-)
Razna aktiva	120,136.899-56 (—	79.999.20)
7.117.683.125-63
Pasi?a	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000"—
Rezervni
fond . . .	66,893.514-71
Ostali fondi	8,559.879-11 (+	6.026'—)
Novčanice v
obtoku . . 4.247,154.740 — (-23,632.790'—) Obveze na
pokaz . . 951,008.846-66 (—131,518.546-84) Obveze z rokom . . . 1.313,441.124-25 (— 2,750.000-—) Razna pasiva 350,625.020-90 (+49,982.556-78)
7.117.683.125-63
Obtok in ob
veze . . . 5.198.163.586-66 Celotno kritje . . . 36-ll°/0 Kritje v zlatu . . . 34-57°/,,
Obrestna mera:	\
oo eskompfu.................................7M%
po lombardu	9%
štev. 6219/2.
E 1 ekt rol ehn iono pod j e tj e ve leobčine Murska Sobota, podaljšanje elektrovoda.
2142-2—1
Objava.
Elektrotehnično podjetje velike občine v Murski Soboti je zaprosilo za izdajo cbrtno-policijskega dovoljenja za podaljšanje že obstoječega elektrovoda 220/380 voltov v Murski Soboti na Lendavski cesti, od mostu na Lendavi preko železniške proge in v Cerkveni ulici preko železniške proge ter predložilo načrte, ki so interesentom razgrnjeni na vpogled pni isreskem načelstvu *(soba št. 2) med uradnimi urami.
Na podstavi § 118. v zvezi s § 108. zakona o obrlih z dne 5. novembra 1931 razpisujem komisijski ogled in razpravo na kraju samem v Murski Soboti na dan 14. septembra 1933. s pričetkom ob
9.	uri (zbirališče pred občinsko hišo).
K ogledu in razpravi vabim vse sosede in druge interesente ter jih pozi'-vam, da navedejo svoje pomisleke ali ugovore proti nameravani napravi naj-kesneje takrat — ako niso tega storili že prej pismeno — ker se na poznejše ugovore ne bom oziral — ter bon dovolil izvršitev podaljšanja napeljave elektrovoda, če se ne bodo pojavili pomisleki javnega značaja.
Sresko načelstvo Murska Sobota,
dne 24. avgusta 1933.
Sreski načelnik: Lipovšek s. r.
*
Št. 3/749/33.
2084—3—3
Oddaja dveh lokalov v carinarnici.
Pismeni licitačni pogoji se dobe v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 12.
Mestno načelstvo v Ljubljani,
dne 18. avgusta 1933.
*
2128
Objava.
Izgubila se je legitimacija, izdana od predstojnistva mestne policije v Mariboru, reg. štev. 9756, za moško kolo znamke »Apollo«, ki je last podpisane uprave.
Podpisana uprava jo proglaša za neveljavno.
Uprava državne nižje gozdarske šole v Mariboru,
dne 24. avgusta 1933.
*
Štev. 1168/33.	2429
Objava.
Po § 8. adv. zakona se objavlja, da je gospod Malnič Fran z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov ‘ s sedežem na Brdu, srez kamniški.
V Ljubljani, dne 24. avgusta 1933.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
2109—3—2
Likvidacija zadruge.
Mestna občina ljubljanska razpisuje za četrtek, dne 7. septembra 1933. ob
11.	uri dopoldne v sobi št. 11 v mestnem gospodarskem uradu ustno licitacijo za oddajo dveh lokalov v stanovanjski koloniji carinarnice ob .Vilharjevi cesti. Lokala sta namenjena za špecerijsko ali delikatesno trgovino.
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Rakičanu r. z. z o. z. je sklenila razdružitev in prešla v likvidacijo.
Upniki se pozivljejo, naj prijavijo tekom enega meseca terjatve podpisanemu likvidatorju.
Rakičan, dne 21. avgusta 1933.
Celec Ferdo s. r., ravnatelj Kmečke pos. v Murski Soboti, likvidator.
*
2139-3-1
Poziv upnikom.
Zadruga »KmetAka posojilnica za celjsko okolico, regist^ovana zadruga z omejeno zavezo v Celju« (prej Lastni dom) se je po sklepu občnega zbora od dne
20.	julija 1933. razdražila in prešla v likvidacijo.
Likvidacijski odbor: Dosedanji člani načelstva gg. Mahem Anton, Rustja Alojz, Stožir Karol, Kajtna Anton in Vengust F ra ne.
Upniki zadruge se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve na naslov: Kmetska posojilnica za celjsko okolico, r. z. z o. z. v likvidaciji, Celje.
Rok za prijave poteče 1. oktobra 1933.
Celje, dne 28. avgusta 1933.
Likvidacijski odbor.
*
Štev. 3/33.	2126
Objava.
Podružnica Jugoslovanske Matice v Kranju se je razšla po sklepu izrednega občnega zbora dne 10. julija t. 1.
Odbor.
*
Objava.
2132
Ukraden mi je bil orožni list za posest in nošenje enega revolverja (Vele-dog) kal. 6-35 mm, izdan od policijskega komisariata v Mariboru pod reg. št. 64/29, na ime: Fuchs Albert, trgovec v Mariboru. Proglašam ga za neveljavnega.
Fuchs Albert s. r.
Maribor, Aleksandrova c. 7.
*
Objava.
2149
Podpisana Majcen Karolina, rojena dne 4. septembra 1904., sem izgubila dovolilo za zaposlitev, izdano od kraljevske banske uprave Dravske banovine pod VI. No. 3463/2 z dne 27. junija 1930., ter ga- proglašam Za neveljavno.
Majcen Karla s. r., Tezno pri Mariboru.
Izdaja kraljevska uausua uprava Dravske banovine. Urednik: Pobar Robert v Ljubljani. Tiska In zaloga; Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Micbčlek v LjubljanL