LIST ŠTUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE Pričakovanja in sedanjost Iz nek^ vzdržne neu rejenosti, ki rii dolga leta niko-gar motila, zaostajala pa je kakor stara zidna ura za družbenim razvbjem, smo naipravili korak naprej, dobili smo zakonski okvir nove, vsebinsko še neizdelane ure-ditve naše unirerze. To je bil hvale vreden začetek Temeljne zakonske določbe so nas postavile v položaj slikarja, ki ima zamisel, okvir, platno in barve, narisati pa mora sliiko, ki bo drugačna od prejšnj«. Pravo delo se potemtakem šele začsnja. Statuti posamezniih fakul-tet in univerzc bi morali najti rešitve, katerim je zakon pokazal samo smer. Se enkrat se namreč kaže, da mctla; ki smo jo vzeli v roke, ne bo mogla pomesti vseh smeli in napraviti reda. Vsatk prehiod nosi v sefoi teža-ve in vrsto nedoloč.nosti. Toda današnja študemtska genere.cija se je že baiko privadila razndm poizkusam, da ji breme nalog, ki jo čakajo s sprejetjem sitatu-tov iin. novega uaneiga načrta, ne bo kvarilo razpoloženja. Ko-n«c meseca dieceimbra so nam-reč fakultetne uprave morale predaiti lafcultetniim svetom ounutke statutov. ki bodo služili kot osnova iza raizprave v fakui-tetnih svieitih. Ti osnutki niika-kc«r ne zadovoljujejo študentov. Ra^zlcgii z.a ts.ko drz.no trddtev so žtevilni. Vedno smio simatrali, da republiški zakon o univerzi ni sredstvo, ki bi pod semco za-konskih doloob saimo n,a novo uredil i.n obnovil staro sta.nje brez slehernih. radikalraejših posegov, (kii bi menjali bistvo študija na naši univerzi. Toda vsi m-aki kažejo, da je bila takšna raz.laga- napačna in daleč od stvamosti. Skupnii imenova-lec razpr&v in predlogov, ki skusajo nelkaiko vskladiti skraj-šani čas študija in 'obs6Ž.ne učne ns.žrte in programe, daje vtis, da s« tež.a tovoa vsa-ko uno predavamj. Kajti vetina ds,našnje študentsike generacije, na katero pad^a toliko očitkov, je prišla na univetrzo zato, da resno študira iin da se v tem času n'?česa nauči. Tisti, ki so prišli s taikim namemom, ae bo- do, v fcolifcor bodo razmeire in predpiisl na univerzi to zahte-vali, odipovedali tudi vsiem.u, čennur pravimo izvenšolska izo-brazba in osebno življenje. Na-ša priKatdevainja so usmeirjena na iiskamje rešiitve, ki bi učne programe in študiiske načrte omejila n,p, tisti miniimum, ki bi zaigiotavlj-al, da bi povprečen štUident laihiko v resnici diplomi-ral v štirih ali ins.jveč p«tih le-tih. Nelkater'L ljiudje, ki razmiš-ljiajo o piroiblemih naše umiverze, vidijo rešiteiv v kotmiproimisu dveh nasprotnih si stališč. Studentstoo i^hodiščie v teh razpravah je odkrilo neika gloo-lja spoznanja, na katera skuša-mo vsaj delno o'p:o.zoriti v tem članku. Upio^tevatui bi rnprali, da današnj«a študentska geaeiracija zairadi zastareloistii dela in ne-rianimiiivcsli predaivahj in semi-narjev živl med dvema svetovo-ma. Odrsz takeiga dvojnega živ-ljenja je na eni strand pojav, d.a se uči za oceriie v indeik,su, na katere se po toamčanem štu-diju aiiihoe poseibno ne ozdra, r\a drugi strani pa se skuša uvelja-viti zunaj uniiverze, da bi po končanih šbudijah hdtiro naipre-ciovaLa in si utrdila svoj druž-beni položaj. Družbena cem.i študijskega dela na univerzi je nizka. Prepirioa.nje, d'a je univerza nekaj P'ostra»nskeiga in da je uče-nje za dobre oceae in učni uspeh n«kaj, kar ne d>aje moibe-niih posetoftih kofisffi in .predno-sti, so poiniaigali obldkovati tudi profesoirji. Zastareli načan pre-davanja z viso-ke in oddaljehe katedirese, kot kaže, neiprimer-mo bolj ceni kot neposreden stilc s slušate.lji. Pred.avaielji ne ho-dij:o na priiieditve sfcupaj s štu-denti, če pa že hodijo, si vza-mejio sedeže v sprednjiih vrstah, miedtem ko študentjie zasedeio sedeže n,a galeri.jaih, ne pogovar-jajo se s shišatelji o filmih in plesu. Veči,na naših šiudientov govori izvein predavalnice in se-miinairja prvič s j>irofes'Orje>m navadmo na absolvemtskem ve-čeru. Res je, da. naši profesorji nimajo časa z-a stiik s slušatelji, toda č» hočemo fcrizo na naši univerzi in v visiokošolskem študiju piremostitt, m^oraimo iz-hajaiti iz stališčar da profesioxji na univerzi morajo imeti čas za slušatelje 'in delo ns, umiveirzi im šele potem za dolžmosti zu-naj univerze. Moderni čas je bržčas podko-pal temelie vsem starim pojmo-va.njem o vzgoji vi&oicošolskega naraščaja s katedire. V tujini so to prej oipaziifl. Naj za primer navedem smo dva primera. Enega sem toot pioičitniški pot-nik diO'živel letošnje poletje. Za Ameriko, pravijo, ni n-ob&no čudo, če profesor iin študent po kcmčanem delu n,a univerzi se-deta skupaj za mizo in obedu-jeta,1 najsii bo to v študients-ki menzi ali pa v resta^raoiji. Ameiriški študentje so mi pri-povedova.li, da je prav ta nepo-sredna vez med predavatelji in študenti tiisito, kar sLušat>el.ie na-vduši, da za ves čas študii* ostamejo veizani samo na uni-verizio. V njej se zaba.vajo, ple-šejo in kuhajo burško kavo. Skuipaj s profeaorji. Drugi pH-mer sem dioiživel saim, na cesti, neikolitoo kilarriieitriov oddaljen od sa.arbruckienske univerze. Za-ustavljal sem »vtotnroibile. Po n-ekaij minutah se je ustavil si•"¦ i Merce-d.es im starejša moška ro-ka mii je odprla vrata. Vsedel sem s« k njemu in začela sva ©e piogovariati. Brez kake pre-tirame razd-alje. O vsalKdanjih stvareh.Pred univerao mi je spet odprl vrata. In feo sv,a se posiLovila, mi je dejal, da naj pridem poisilušat njegova p.a visok, vendar-je .je v'^:|iit> Vr&nizek, da bi slu?,be na uriverzi nor-malno potekale. Kaj storiti? Naj se zaprejo vrata nekate-rih novoustčjoovljenih fakul-tet in oddclkov, ki potrebu-jejo, da ¦zaživijo, finančna sred-stva, ta pa se odvzemajo sta-rim faikultetam, ka:terih deio je zato še težje; naj se omeji vpis slušateljev na univerzo? Ne prvo ne drugo ni rešitev! Kajti naša univerza je družbi potrebna ustanova, je kovačni-ca strokovnega kadra, ki vodi ki dviga naše gospodarstvo na vJš.jo stopnjo in s tem ustvarja temelj blaginje našega Ijud-stva. Jasno je torej, da se po-trebni denar m o r a zagotoviti. Potrebno bi bilo, da bi mero- /(Nadaljevanje na 2. stranl) Miselni larpurlatizem in stvarnost Poleg razmišljanja Tarasa Kermavnerja o upornih generacijah in povojnem rodu se z isto tematiko v obeh dvojnih številke Revi-je 57 ukvarju trdi Stane Saksida. Medtem ko je Kermavner skušal $ pomočjo zgodovinsko podprtega programa začrtcbti pot in smer mlademu rodu, se je Saksida na osnovi analize druž,-bene pogojenosti lotil opravičevanja določene formira-nost; »kriitične generacije« in to na način, ki bi mu bilo težko oporekati. Kljub temu si moramo tudi tu nekatere stvari pobliže ogledati. Tudi za Saksido je pojav kot bi t0 lahko izi^edla osve- »knticne generacije« takorekoč ščena teoxetska fcritika. Odprto splošen pojav mdsleče mJade pušča.m vprašanje, koliko bd bil mteligeaice in historično veza- pojav osveščene kritike teorije n: -61en na predhodno ^revolu- s stališča celote sploh možen, cionarno generacijo« kot r4en če ne bi bilo neasveščene ne- 1'Ogični na.sledtnik. Sicer je po pos.redne kritike«. Saksuii »kritična generacija« delala napaike, bredla je po praznini in po njegovem mne- Razumljivo je, da nas Saksi-da ob svoji kontradiktornosti nju delno še brede, vendar je ne PirePriča- V njegovi priza- tik pred teim, da se uresniči. devnosti mu n« pomaga niti Pri tem pa jma »revolucionarna uvodna, po svoji teoretični generacija« dolžnost, da *širše vrednosti nedvomnno točna pred- in Sloblje dojame pomen kri- postavka, da ima časovno mlaj- tične generacije«, da jo sodi po ša generacija časovno pogojeno »njeriem celotnem hotenju«. Stane Saksida sicer trdi, da je »revolucionarna generacija« pričela z borbo proti birokra-tizmu prej, preden se je poja-viila »neosveščena kritika kri-ti'ČTie generacije«, ki je bila prednost, da pravilneje in glob-lje ocenjuje stvari. Ce je to trditev skušal uporabiti za pod-krepitev pomeina »kritične ge-neracije«, se mu je ob njegovi nujni konstataci.ii o »nižji stop-n,j,i . razvoja kritičnega mišlje- usmerjena v bistvu proti iste- nJa kritične generacije« dejan-mu družbenemu po]avu in to gko sprevrgla v zanikanje ylo- ge, ki bi j-o kritični generaciji veda se zmanjša možnost in po- c&lo >na nižji stopnji razvoja kritičnega nnišljenja«. Kljub tej zakasnitvi in predvsem še mi- treba formiranja neke »sinte- 6«lni zaostalcsti »kritične ge- tične generacije«, prd čemer bi neracije^ pa mas Saksida ven- imela predvsem starejša (»re- darle ne skuša samo prepričati, da »kritična generacija le ni učinkovala samo negativno«, temveč je po njegovem prepri- vo>luck>narn;a«) generacija dolž-nost dvigati se do novejšdh spo-znanj in se jim prilagoditi- DvO-mim, da je na osnovi zgoraj fcanju nj&na absolutizirana ne- ugotovljenega ta proces ka,rak- gacija opoziorila na probleme, terein za naš razvoj in če'ven- »ki bi jih naijbrže š« dolgo rad venda.rle podelil. S tem se- »pregledovali«. K temu še do- darle je, si je v tem težko »tavlja: »Opozorila je ostreje predstavljati kakiršnokoli pri- dobitev v izpopolnjevanju drua-beno-kirdtične misli; vsiljuje s© mi misel na regres. Saksida je nastanek »kritične generacije« družbeno det&rmi-niral. Izvaja jo kot pojav tdste stopnje družbenega razvoja, kje;r so interesi družba in po-sameznika še vedno nevsklaje-ni, a s« nam na tak adi druga-čen način vs-iljuje lažno pre-pričainje, da te diverSence v bi-stvu ni več. Ta ugotovdtev Je-pravilna in tudj stalno podčr-tavanje tega dejstva je upravi-čeno. Držd tudi kritika napak »kritdčne ^eneracije«, ki js predvsem v absolutizaciji časa njenega porajanaja. Teže pa so sprejemljdvi tisti odstavki Sa-ksidinega teksta, kjeir se tudi sam ni mogel ogniti napaki, ki jo očita »kritičnd generaciji«, namreč, da bi v svojo kritiko »vložil vsebino resničnega«. Tu mislim na tisti del Saksidinega sestavk.a, kjer je govora o že tako znamenitem in za nekatere tako odločilnem »aktivnem subj&ktu«. Cair tega, žal nepa-tentiranega izsledka onemogle-ga individualizimia, je kot kaže oim.ami-1 tudi Staneta Saksido, da mu je namenil dajati svoje koncesije, Težko bi bilo zanikati objek-tivno pogojenost, ki magično osvetljuje to novo, pri »kritič-ni Seneraciji« tako upoštevano vrednoto. Ob pričakovainju do-slednosti Saksidinega razprav-ljanja ostajamo razočarani ob njego.vi kapditulaciji pred, po njeim samem piravilno označeno, metodo absolutizira,nja >kritič-ne generacije«. Na vsem lepem se z njegovo barko znajdemo skupno s »kritično genetracijo« v odkrivanju že zdavnaj odkri-•te Amerike. Zares te.žk0 se je vživeti v Saksidin.o predstavo »revoluci-oname generacije«, ko pravi,. da »objektivni razjvoj, ki ga vodi revolucionarna generacija, ne more preiti na višjo stopnjo, dokler bo individuum samo pa-sivno odražal stivamost, dckler ne bo postal ustvarjalec« Da vsaka revoluoionarna generaci-ja (pod pogojem seveda. da je res revolucionarna) že po svo-jern osnovnem bistvu vključuje tudi do najvišje mere razvito aktivnost in težnjo po spremi-njianiju aktivnosti je, mislim, izven diskusije. Zato je prav vsak,r> odkrivanje »aktivnega subjekta«, »samostojne aktivno-sti« delo, ki je bilo v resnici že storjeno. Povsem sprejem-ljiva je Saksidlna teza, da bo »kritična generacija« ob pre-hajanju »na področje družbene p.rakse, scciološke analize ob-jektivnega družb^nega položaja, realizacije interesov individua v družbeni dejavnosti, nujno zavzela iste osnovne načelne pozicije, kot jiih zavzema revo-lucionarna v pogledu usmeritve bodočega raz-voja«. Toda, če je temu tako, kje je potem tisti posebni doprinos »kritižne ge-neTacije«, ki bi ga moTala »re-volucionarna generacija« ^kcep-tirati, če ne bo hotela ostati za raz;voje-m? Ali m.'orda v tisti ontološikl spe^cvfičnosti, ki jo Saksdda navaja? V okvdru ma-terialističnega in dialektičnega pcjmovanja stvarnosti tudi tu ne m&re biti načelne razlike. Vprašanje ostaja odprto, čeprav v bistvu spiloh ne obstaja. Pro-bl&m je vsekakor drugje. (Nadialjevanje na 4. strani) Pred VI. kongresom LMJ SVETLE ZARJE Mladina je tista osnova, rezerva družbe, ki ji zagotavlja, da se bo borba za,njene ideale nadaljevala. Nobena generacija ne viore dokončno izbojevati svojega boja ne da bi se naslonila na sledeče ji generacije in se oplojevala ob njihovih pobvudah. Zcto lahko pri vseh zdravih, naprednih družbenih sistemih opažamo težnje po čim hitrejšem, čim intenzivnejšem in čim aktivnejšem vključevanju mladine v družbeno politično življenje. Odnos mladine do dane družbene stvarnosti je vedno odvisen od te stvarnosti same. Mladina pritrdi temu, v čemer vidi zanos in boj za napredne ideale. Vendar pa mladina tudi do tega ohrani nek kritičen, delno odklonilen odnos. Vse, kar ustvarjajo predhodne generacije, ji ni dovolj dobro, ji ne ustreza več, ker sama potrebuje že mnogo več in že nekaj čisto drugega. Zato pri mladini, ki živi v nekih kolikor toliko ugodnih drvžbeno-političnih razmerah, opazamo težnje, da bi sama čimpreje prevzela neko vlogo v celotnem družbenem življenju in tako vplivala na njegov razvoj v skladu s svojimi ideali. Vse -naštete značilnosti postanejo še mnogo izrazitejše v takih družbeno-političnih pogojih kot so dani z našo druzbeno stvarnostjo. Hiter razvoj našega gospodarstva in naših družbenih odnosov, razvoj in krepitev socialistične demo-kracije — to dvoje nujno terja čimvečje vključevanje mladine v boj za socialistično družbo in obenem priteguje mladino ter jo sili, da se opredeli in si prične sama kovati svojo bodočnost. • Pred petimi leti smo pnčeli uoeljavljati delavsko in družbeno samoupraiiljanje. Danes imamo že lepo število mladih Ijudi, ki so člani delavskih svetov, raznih upravnih odborov, občinskih Ijudskih odborov in drugih organov družbenega uprav-Ijanja. Čeprav se morda še kje pojavljajo težnje, zastaviti mladini pot do družbenega v.pravljanja, lahko kljub temu rečemo, da si je mladina utrla poc v organe naše socialistične demokracije. Ko se je pričela mladina boriti za vstop v organe družbenega upravljanja, se . je lotila težke in odgovorne naloge. S sodelovanjem v teh organih je treba opravičiti in dokazati svoje družbeno poslanstvo. Mladina se je z vstopom v organe družbenega upravljanja obvezala, da se bo borila za uresničenje naših družbenih idealov, da se bo borila za zmago naprednih družbeno-razvojnih tendenc in da bo pri tem znala vskladiti svoje težnje s splošno-družbejnimi potrebami in možnostmi. Kako izvršiti to težko nalogo in kakšno naj bo mesto Ljudske mladine v sistemu družbenega upravljanja — o tem bo razpravljal VI. kongres LMJ. Nekaj časa, menda premalo, pač zaradi prevelikega obsega vse ostale problema-tike, je tem problemom posvetil že lanski celjski kongres LMS. Ne pretiravamo, če pravimo, da bo od rešitve tega vprašanja v veliki meri odvisen nadaljnji razvoj Ljudske mladine in njeno bodoče mesto v naši druzbi. Naša mladina se s tem postavlja v vlogo zavestnega borca za nadaljnji razvoj naše družbe in svoje bodočnosti. Kakor od vsakega drugega posameznika, ki se aktivno vključuje v družbeno življenje, tako ta vloga tudi od naših mladih Ijudi zahteva, d'a znajo objektivno ocenjevati dano stvarnost, spoznavati v njej napredne, razvojne tendence in jih zavestno podpirati ter dati vsemu svojemu delovanju značaj boja za njihovo uresničitev. Ideale, za katere se bore, si morajo zastavljati v skladu s temi naprednimi tendencami dnižbenega razvoja.^ Vse to lahko sodobnemu družbenemu delavcu zagotovi le marksizem. Ne vzarksizem, popačen in steriliziran v dogmo, ampak ustvarjalni nenehno se s prakso oplajajoči marksizem-znanost. * Neko odločilno mesto v vsem družbenem dogajanju lahko torej naši mladini zagotovimo le, če ji omogočimo, da se spozna z marksistično znanostjo, si jo osvoji in se jo nauči uporabljati. Le tako bo postala mladina del vseh zavestnih socialističnih sil, ki se danes bore pri nas in v svetu za zmago naprednejših družbenih odnosov. Ves dosedanji sistem ideološko-politične vzgoje mladine bo treba razširiti in poglobiti. Otresti se bo treba še zodnjih ostankov preživelega »funkcionurenja« in aktivizma. Mladini moramo nuditi ideološka in politična spozhanja ob konkretnih in aktualnih dru&beno-političnih dogajanjih doma in v svetu. Vsa aktivnost Ljudske mladine bo morala biti še bolj, kot doslej usmerjena s tega vidika. Pri tem lahko nudijo izdatno pomoč naši mladinski organizaciji druzbeno-politične organizacije, predvsem. pa Zveza komunistov. Toda ta pomoč naj ne bo le v obliki kakih izrojenih organizacijskih navodil, ampak naj bo predvsem v pri-tegovanju mladine k uresničevanjn programa Zveze komunistov. Zveza komunistov in ostale množične politične organizacije morajo spoznati moč mladrne in njeno pripravljenost za reševanje družbenih problemov in nalog, k' so pereči n. pr. tudi za Zvezo komunistov. Le če bo lahko raladina na ta način samostojno razvijala svojo ustvarjalnost in svoj pogled na svet, bo Zvezi komunistov uspelo vzgojiti si čimveč novih, raladih članov. « Sistem družbenega samoupravljanja in vključevanje mladine vanj je za našo mladino najboljša šola in vzgoja, kar bt jih mogla biti deležna. V organih družbenega npravljanja, to se pravi sredi življenja, se bbdo naši mladi Ijudje prečistili, utrdili in se navadili živeti in odločati svobodno — to je: navadili se bodo podrejati svoje osebne interese splošno družbenim interesom. Tega velikega pomena našega sistema socialistične demokracije za našo mladino in njeno graditev se moramo vedno močne zavedati. Trdimo lahko, da nam prav ta sistem demokracije zagotavlja hitrejši razvoj socialističnih družbenih odnosov in nastanek rodu, ki bo nosilec teh naprednejših odnosov in ki se bo zanje tudi zavestno boril. Zato moramo tudi s tega vidika pritrditi misli, da pomeni uveljavitev družbenega upravljanja preokretnico v našem družbenem življenju. Vstop naše mladine v družbeno upravljanje ne pomeni le preokretnico v delu in razvoju Ljudske mladine, ampak prav tako v vsej družbi. VI. kongres LMJ bo to preokretnico potrdit in ji tial zgodovinsko pomembnost. Stojimo na pragu nove dobe, ko mladina ne bo veL mogla in tudi ne bo več fcotela stdti ob strani družbenega življenja, ga od tam le mirno opazovati in ga maličiti skozi očala svoje neaktivnosti. Na mesto sedanjih s preteklosijo obreme-njeriih, izpraznjenih in tudi »kritičnih« generacij bodo stopili novi rodovi z bodoč-nostjo v očeh. SKUPŠČINA ZSJ LJUBLJflNSKE UNIVERZE Pot k novim ciljem MORDA NASA decembrska skupščlna ni bila. nek tnejnik ali preokretivca, bila pa je afirmacija in po~ trditev naše poti ter našega mesta v družbi. DOKAZALI SMO, da je življenje naše organiza-cije polno, široko % ustvarjalno. Dokazali smo, da zna-mo gledati na pojave obiektivno vn ne dogmaVčno, da jih znamo ocenjevatl z naprednih stališč ter jih ob-ravnavati v skladu z interesi družbe. POMEN ZŠJ pri oblikovanju znanstvenih socl-alističnih sil je kljub vsem pomanjkljivostvm v nje-nem delu velika ?n pomembr"- Univerza sama nas da-nes še ne uzgaja v dovoljni meri v Ijudi, ki bi bili takoj sposobni vključiti se v naše družbeno življenje in pomagati naši družbi pri njenih naporih za. uresni- Še vedno problem V vseh naših študentskih domovih Je prostora le za 1655 študentov, toda vsaj še 2500 študentov bi nuj-no potrebovalo stanovanj« v študentskem domu. Ali bo skupnost izpolnila svojeobveze? Morda se vselej niti ne za-ijedamo, kaj pomeni za štu-denta biti brez stanovanja. To pomeni prečute no& v želez-niški čakalnici, mrzle noČi na predmestnih senikih, v šupah in drvarnicah, naskrivaj pre-spane noči pri koleg:h v Štu-dentskem domu ali zasebnem stanovanju. To pomeni trudne, dolge dneve iskanja stanova-nja po vsem mestu, dneve pri-tiskanja zvoncev in prosjače-nja, podkupovanja, prilizova-nja, poniževania ... Dneve, prebite na vlakih in avtobusih, ki prihajajo v naše mesto z vseh strani in se spet vračajo na vse strani. sov, sploh možno? Ali naša družba res na noben način ne more kontrolirati takega po-četja in ga zatreti? Kdo ima pravico na tak način krasti študentu prepotrebno štipendi-jo ali pa krvavo prisluženi de-nar? Problem študentov, Jci so brez stanovanj, ni le problem tistih prizadetih poedincev, ampak je splošno družben. Po-sled<:ce tega stnnja so veVke in zato bi bilo prav, da bi se na-ši druzbeni jorumi energično zavzeli za čimprejšnjo rehitev tega problema. Ta problem je skupno z drugimi rnaterialni-yv problemi študija značilen čenje marksističnih idej. Te poman}kljivosti mora na-doknaditi ZSJ. NJENA GLAVNA NALOGA in najodgovornejSa naloga je ideološko-polvtična vzgoja svoj-h članov. he uspehi na tem področju raorejo biti pravo merilo naše dejavnosti. Če se od te svoje naloge oddaljimo ali se ji izneverimo, naše delo zvodeni ^n postane 'sindika-UstiČno. Vse naše delo mora biti prežeto z mislijo n-a to našo veliko nalogo, nikoli se ne sme izgubljat,' v rganizacijskem larpulartizmu, ampak mora biti čim-bolj konkretno, prilagojeno specifični problemafrki po-sameznih fakultet, navezano na aktualno druzbeno problematiko. Marksizem mora našemu delu dajati pravo, ustvarjalno moč in polet. vsote; tega tudi nočemo. Tudi tega, da se na& uprmni in po-litični forurni trudijo najti čimboljšo rešitev vseh proble-mot\ ne moremo in nočemo zanrkati. Načrt, da bi vsak okraj prispeval določeno vsoto, pač glede na svoje potrebe, in da b' se s temi finančnimi sredstvi zgradile vsaj skromne in poceni zgradbe, s čimer bi lahko precej ublažiU sedanje potrebe, je z vsakim dnem bli<-že rešitui. Toda za študente, kl so na cesti, gre vse to prepo-časi;. Pri vsem tem pa je jasno, da, to že ne bo dofcančno re-šilo perečega problema Stu-dentskih stanovanj. Razširiti bo potrebno dose-danji urbanistični načrt iz-gradnje študentskega naselja in pričeP z gradnjo v velikem merilu. Pri tem bodo potreb-na pač sredstva iz republiske-ga proračuna. Čas bt bil, da bt o tem nehali le premišljevati in se posvetovati in da bi pri-čeli z delom. Saj dokler bo ostalo pri sedanjem, druzba ne bo mogla upravičeno uveljavi-ti republiškega zakona o uni-verzi in tako doseči svoje za-hteve. , VPRAVIČENO TERJAMO, da druiba upoiteva naše delo, naše težnje, naše predloge. Zavedamo pa te, da nam mesto činitelja v družbi nal&ga tud: veliko odgovornost do družbe in da moramo zato naše delo še skrbneje tehtati. Tudi to, da znamo biti do samega sebe kritični, smo dokazali na na§x skupščini. ČE HOČE BITI ZSJ res študentska organiza-cija, se mo-ra poglabljati v vse probleme Uudentov, v vsa področja njihovega deiovanja. Na skupščini smo dokazali, da je naša organiza&ja sposobna suvereno, iniciativno in odgovorno govoriti o vsem tem: o tna-terialno-ekonomskih problemih študentov, o materal-nih pogojih študija, o zdravsiveni zaščiti študentov, o študentski kultumi dejavnosti in o športu. Toda v tej univerzalnosti naše organizacije se skr'/i>a nevatnost, da zanemarimo ideološko-politično delo in tako naii organizaciji :izpodkopljemo temelje in moč. PRI VSEH PROBLEMIH, o katerih smo na skup-ičini govorili, pa se je pokazalo, da njihovo reševanje presega naše moči in našo pristojnost. Studentje n. pr. n'smo dolžni in tudi ne moremo za vsako fakulteto, za vs&k odelek posebej izdelati podrobne predloge, ka-ko naj $e uredi študij. Za to so zadolženi in plačavi drugi. ZATO PRIČAKUJEMO, da bodo naši druzbeni in upravni organf pravilno razumeli naše prdbleme in naše zahteve in da jih bodo pričeli čimpreje reše-vati. Zaostrena nasprotja S sprejetjem republ iškega zakona o univerzi srno se znašli v težkem nasprotju: na eni stranj zakon s svojo iolmalno veljavo sili študente končati študij v predpisanih štirih oz. Petih letih. na drugi stranl pa so na naših fakultetah takšni pbjektivni pogoji študija, da traja študij povprečno po 6—8 let. Največ hrupa je okoli štu-dijskiih prcgramov. Če naj ima zakon sploh kaicšmo realno ve-ljavo, bo treba šUidijske piro-grame skr&iti. Toda profesorji doslej sploh še niso sestavili študijskih programov svojih predmetov. Sedaj smo že pred sprejemanjem fakultetnih sta-tutqv in študijskih načrtov, programov pa še vedno ni. Mislimo, da je sprejemanje študi-jskih načrtov ločeno od študijskih programov nemo-goče in abstraktno. Ce bi profesorji vendarle en-krat že se&taivili študijske pro--grame svojih predmetov, bi bilo doseženo vsaj to. da bi v podrobnem zvedeli za zahte-ve posaineznih predmetov. Tistega, ki mu je uspelo pr.<-boriti si kakšrib' privatno sta-novanje, ko v naselju ni bilo prostora, imenrtjcmo srečneža. Toda tako zasebno stanovanje je pogosto skromna sobica s pohištvom po vzorcu jetnilnic. pogosto v kleti al; na pod-strešju, z eno posteljo za dva TUijemnika, pozre pa vso žti-pendijo, ves honorarni zaslu-žek in še lep voz naturalij. To-da tudi to še ni douolj: tu so Še razvajeni, presiti miljenčki, k{ jih je treba poučevati, tu je še 50 m2 tal, ki jih je treba po-ribati, posoda, ki jo je treba pomiti... Kako je takšno izkoriščanje v ča.s-u, ko gradimo socialistič-no druzbo in se na vseh kon-&h borimo za uveljavljanje socialističnih družbenih odno- 2a hiter tempo naše graditve, ko objektivne inoinosti ne do-hajajo vedno večjih družbenih potreb. S sprejetjem repubH-škega zakona o univerzi so se pa ta nasprotja že zaostrila. Ce druzba nujno potrebuje čimveč visokvalifi&ranih stro-kovnjakov za vsa področja materialne in duhovne proiz-vodnje, potem se s forsiranjem teh svojih potreb tudi avto-matično zavezuje, da bo skr-bela za materialne pogoje teh strokovnjakov. Parola: »Kdor dmžbi nekaj daje, lahko tudi od nje nekaj zahteva« ne ob-vezuje le posameznJka na-sprati družbi, ampak tudi dntžbo nasproti posamezniku. Ne moremo zanikati, da družba daje za vzgojo visoko-kvalificiranih kadrov ogromne ODLAŠANJE ŠKODUJE ZDRAVSTVENI FOND 2E DOLGO 2IVOTARI V POVSEM NEVZDR2NIH RAZMEJRAH. CE UPOSTE-VAMO DA JE PRISILJEN DELATI V NEPRIMER-NIH PREMAJHNIH PROSTORIH, Z NEZADOSTNIM STEVILOM OSEBJA, CELO BREZ PRAVILNIKA POSLOVANJA, SE MORAMO PRAVZAPRAV CU-DITI KAKO MU JE USPELO NAPRAVITI ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO ŠTUDENTOV VSAJ TOLIKO TODA ZA DRAVSTVENO ZAŠClTO STU-DENTOV JE TREBA STORITI SE MI^JOGO VEC, ZATO JE VSAKO ODLAŠANJE PRI UREJEVANJU ZDRAVSTVENE ZASCITE STUDENTOV DOKAJ NE-ODGOVORNO. Lani so se pričeli reševati vsaj najosnovnejši problemi Zdravstvenega ionda, čeprav nekoliko pozno. Začeii so se« fctavljati pravilnik poslovanja Ždravstvenega fonda ali, kakor se bo ta odslej imenoval, Za-voda za zdravstveno zaščito študentov. Pri tem se je pač pojavilo precej težav. Zdrav-stvena zaščHa študentov je namreč v različnih univerzi-tetnih centrih naše države raz-lično urejena, xato se pri se-stavljanju pravilnika zdrav-stvene zaščite študentov naše univerze niso mogli opreti na neko enotno jugoslovansko sta-lišče. Tudi Centralni odbor ZSJ ni nudil kake lzdatnejše pomoči. Ljubljanski študentje stno bili postavljenj pred na-logo, da si sami izbojujemo svojo zdravstveno zaščito. Zdravstvena zaščita študen-tov je najbolje urejena na za-grebški univerzi, zato so se pri sestavljanju pravilnika zdrav-stvene zaščite naših študentov ozirali predvsem na zagrebško študentsko zdravstveno zaščito. V Zagrebu je zdravstveno za-varovan vsak študent ne glede na socialne razmere ali poreklo. Naš izvršni svet na tak prin-cip ni pristal, ker bi bile s tem razbremenjene občine, ki so sedaj dolžne prispevati k zdravljenju študentov s svojih področij. Problem je tudi, kako urediti zdravstveno zaščito štu- dentov iz drugih republik. Iz-vršni svet je že izrazil priprav-ljenost, da z nekim denarnim prispevkonl uHf^i tii(li te pi?o-bleme. ; ' Toda z vsera tem bi bilo za zdravstveno zaščito študentov storjenega le malo: Zdravstve-ni lond bi dobil le svoj že zdavnaj neobhodno potrebni praviinsk poslovanja in nič več. Sedanje zdravstvene raz-mere med študenti terjajo tnnogo več. Potrebno bi bilo čimprej ustanoviti m zgraditi zdravstveni dom za študente, kjer bi našli potrebno pomoč vsi bolni študentje. Zdravstve-ni fond narnreč še vedno delu-je pod okriJjem srednješolske poliklinike, ki pa je zaradi ve-likega števija srednješolcev ta-ko obremenjena, da more le prav malo skrbeti za zdrav-stveno varstvo študentov. Stu-dentje smo sedaj le nekako pe-to kolo. Seveda pa bi pri tako reorganizirani zdravstveni za-ščiti študentov morali poskrbe-ti tudi za to, da noben študent ne bi bil v težavah zaradi pla-čevanja zdravil ali zdravstve-nih rekvizitov. Izvršni svet je na tako reši-tev zdravstveno za§čite študen-tov delno že pristal, toda boji-mo se, da bo pri uresničevanju vseh teh načrtov spet vse pre-več nepotrebnega odlašanja in oklevanja. Morda lahko na tihem upamo« da bo tudi odpadla najpotreb-nejša navlakg,. Ta navlaka, balast, je zelo problematična. O balastu go-vorimo zelo mnogo vsd: štu-dentje, strokovnjato iz prakse in celo profesorji sami. Toda tega, kaj je pri nekem pred-metu balast, kaj naj odpade iz študijskega programa oz. na-črta, tega ni še nihče naravnost in odločno povedal. Precej verjetno je, da profe-sorji svojih študijskih pro^ra-mov ne bodo bdstvfcno skrčili-izgovai"jajoč se, da bi sicer padla kvaliteta študi.va. Toda to je le napačno poimavanje pedagoških in znamstvenih na-log umverze. -Misel. da mora biti študent, ko zapusti univerzo, že popo-len strokovnjak v svojem po-klicu, je nesmiselna- Univerza naj daje študentu v določeni znanosti le tista osnovna glo-binska spoznanja, na katera se bo lahko v svoji bodoči peda-goški, znanstveni ali proizvod-ni dejavnosti naslonil in na njih gradil dalje. Toldko mora dati univerza našim bodočim visokokvalificirandm strokov-njakom, nič več in niič manj. Zato je zgrešenia tudi na-mera nekaterih profesorjev, da bi sicer skrčili študijske pro-gname, izločeno snov pa bi potem avtomatično prenesli v program podiplomskega študija To je napačno in ozko pojmo-vsnje iunkcije podiplomskega študija, ki je za našo vnniverzo, mimogrede povedaino. še ^elo trd oreh in ga menda nlkoli ne bomo dokončno strli. Priznamo, da je težko dolo-čiti mejo med potrebaim, as-novnim znanjem neke stroke in med že odvečnirn- preveč specializiranim žtudijem te stroke. Toda toni naša naloga. Če bomo hoteli ta problem tps rešiti, bi bilo morda najbolje. če bi sestavili neko komisijo, republiško, v kateri bi bdli profesorji, strokovnjaki iz praikse itn družbeno-politični delavai, in ki maj bi dolcčila, kaikšnega strokovnjaka danes potrebujemo m s tem tudd. kčikšni naj bodo študijski pro-grami posameznih predmetov na naši univerzL Rekli smo že, da lahko opa-žamo težnje proiesorjev, da bi svoje študijske programe čim manj skrčili, da bi torej ostali skorajda enaki. Nekateri pro-fesorji pa gredo celo taiko da-leč, da pravijo, da svojiih štu-dijskih programov, po katerih traja sedaj študij po 7 let> ne morejo skrčiti, če pa se štu-dentje navdušujejo za 4-leten oz. 5-leten študij. pa se s tem tudi že otovezujejio, da bodo po teh programih doštudirali v 4 ozJiroma 5 letih. Ostro se torej postavljavpra-žanje, kdo bo kontroliral štu- dijske načrte in programe, kot jih bodo sedaj sestaviii profe-sorji> in kdo bo lahko z vso avtoriteto pritisnil na profesor-je, da bodo svoje programe res skirčili. Neposredno na problem pro-grarnov je vezan problem pre-davanj. Predavanj je mnogo-kje preveč. saj morajo marsi-kje študentje vpisovati tudi po 60 ur na teden! Poleg tega pa je še sistem cikličnih preda-vanj, kot je udomačen na ne-katerih fakultetah, neurejen. Sploh pa bi _ morali enkrat za vselej določiti, kakšen na-men in kakšno vlogo naj ima-jo predavanja pri znanstveni vžgoji študentov. Ali naj bodo le naštevanje faktov brez ka-ke globlje pedagoške funk-cije? Izhodišče takega razmiš-ljanja bi morala postati misel, da morajo predavamja uvajati študente v sodobno znanstve-no mišlienje. ali na podla-gi marksističnega poimovianja znanosti: na podlagi posamez-nega ustvarjati študentom po-jem splošnosti. Celokupno spoznavanje sno-vi določene znanasti bi morala študentu _ omogooati skripta, učbeniki in druga strokovna literatura. Toda kako jezvsem tem, verno že dolgo. Skript ni, v knjižnicah pa najdejo pro-stor le redki srečneži. Da bi mogel študij potekati normalno. imamo premalo pro-fesorjev, predvsem pa premalo asistentov in laborantov. K neurejenosti našega uni-verzitetnega študija pripomore tudi še pomanjkanje preda- valnic in laborajtorijev« Stu-dentje naše univerze so prisi-ljeni tekati za predavaTiji z enega konca na drugi konec Ljubljane. si delati zapiske s predavanj stoje ali pa na ko-lenih, se boriti za vstop v pre-davalndco. kjer je prostora za 90 slušateljev, vanio pa naj bi jih šlo 400. Prisiljeni so de-lati svoje vaje in praktikume v nezdravih kletaiih prostorih brez ventilacije, s pomajklji-vimi laboratorijskirni napra-vami in z neustrezmm materi-alom. Mar kdo misli, da je v *ak* šnih pogoiih možen redenštii-dij? Upamo- da bo naša druž-ba uvidela vse te perečo ovire in da jih bo poskušala vsaj delno odstraniti, preden bo hotela dosledno izvesti re-publiški zakon o univerzi. m»u—*» •••<••••• •¦••••••• •«•••••«• ««M«<«** r Studentke in Sru- »ENTJE! Udeležite se fluorografiranja pljuč in beseiiranja od 8. do 23. • januarja 1958 v dvorani Univerzitetnega odbora ZSJ na Miklošičevi c. 5a. Oglejte si razpored na : oglasnih deskah svojih dekanatov. Udeležba je za vse redne slušatelje obvezna. >..•• •••••• ¦•• ¦•..•.-•¦ .*..•..••.«..« S proračunom niso zadovoljni (Nadaijevanje s 1. strani) dajni orgam razmišljiali o tem ter našli ustrezno rešitev. Mor-da bi ekonomsko močna pod-jetja in ustanove ter okraji s svojimi prispevki pomagali re-šiti finančno krizo na naši uni-verzi. Ker je bil rok prekratek, da bi izdelali podroben proračun za posamezne fakultete, so sklenili, da bodo finančna sredstva, ki so zagotovljena, razdelili tako kot lansko leto, vendar bodo med letom, ko bo-do ugotovili, kje je denar naj-bolj potreben, dopustili premi-ke pri kyotah posameznih fa-kultet. Diskutanti so tudi ugo-tavljali, da odkar obstoja druž-beno upravljanje na univerzi, še ni bilo niikdar ugotovljeno, koliko pravzaprav potrebuje vsaka fakulteta z ozirom na obstoječa finančna sredstva, da lahko pri največjem varčeva-nju normalno deluje. Zato so sklenili, naj se gospodarska komisija, ki šteje sedaj le tri člane, razširi; kooptira naj po enega člana z vsake fakultete. Ta komisija naj s temeljito in objektivno amalizo ugotovi de- janske potrebe vsake fakulteta posebej in naj na temelju teh ugotovitev izdela predlog pro-računa univerze, ki bi ga, tako dokumentiranega, lahko uspeš-neje zagovarjala pred mero-dajnimi forurni in javnostjo. In univerzitetni zakon? Tu je! Vsi smo ga z veseljem spre-jeli, toda... Cemu ta »toda«? Na to vprašanje vam lahko odgovori vsak študent: univer-zitetni zakon bo kup neizved-ljivih zahtev, dokler ne bo de-narja, da sc pospešeno grade zgradbe, v katerih bo dovolj učilnic, laboratorijev, študijskih knjižnic s potrebnimi strokov-nimi knjigami, skriptami in revijami; m več učnega osebjaj štipendij, 'da ne bodo študenti svaj dragoceni čas zapravljali na lovu za vsakdainjim km-hom, ko razvažajo mleko, raz-našajo časopise, stoje po več ur na dan na križišči' kot pro-metniki, so redno zaposleni... To so mane stvari, vendar smo jih navedli, ker so o vsem tem govorili tudi na seji uni-verzitetnega sveta, RE UNIVERZA V KRIZI Vprašanje vsebine in meto-de pouka je verjetno najbolj pomembno pri nalogah, ki jih ima univerza. Skozi vsebino pouka, ki se izraža v proara-mih in še bolj pri dejanskem pouku pa prihajajo do Izraza določeni skupni problemi, ki se v različnih oblikah pojav-Ijajo skoraj povsod. Pravilno določanje količine materiala oziroma znanja, ki si naj ga študent kot bodoči strokovnjak pridobi na uni-verzi. Tu se največkrat omenja dejstvo, da je pouk preobre-menjen s faktiČnim materia-lom, ne daje pa se dovolj po-udarka temu, kar je osnov-no in glavno pri posavieznih preametih. Zatn je nastala potreba, naj se pouk razbre-meni nepotrebne »faktologije«. Podoben primer je histori-cizem. Danes se o tem mnogo govori. Razumljivo je, da si brez upoštevanja zgodovinske-ga razvoja dober pouk ni mo-goče zamisliti. Za vsak pred-met pa je treba najti viero, fci bo ne samo določala obseg, pač pa tudi pravilno vpletla tgodornnsko razlago v sklop celokupnega razlaganja dolo-čenega predmeta in bo pri tem tamo pomožno sredstvo. Iz vsega naštetega izhaja, da mora biti osnovni kriterij pouka sodobnost predmeta. Pouk mora obsegati razlago najnovejših uspehov s podroČ-ja določenega predmeta in to povezati s splošno problemati-ko predmeta. Zelo važno pa je pri tem najti pravo mero med *starim« in »novim*. Sodob-nost pouka pa zaradi določene dolžine časa študija ne sme iti samo na dodajanje novega, temveč tudi na vnašanja pra-vilnih proporcev v celoto pred-meta. Visok znanstven nivo in povezava pouka s prakso, z življenjem in potrebarai druž-be mora biti osnovna značil-nost za sodobni pouk. Uspešna ižpolnitev vseh zdh-tev, ki jih sodobna znanost in praksa terjata od univerzitet-nega pouka, je odvisna od vr-ste pogojev, ki morajo biti iz-polnjeni, da bi zares dosegli tiste rezultate, ki si jih želimo. Bistven pogoj za sodobnost pouka po metodi in po vsebini je materialna in kadrovska baza univerze. Prav tako pa morajo biri študentom zago-tovljena tudit materialna sred-stva za časa študija, da bi se lahko popolnoma posvetili priprain za svoj bodoči poklic. Odnos študentov do dela, nji- hovo izvrševanje študijskih dolžnosti, posebno sist^matično in pravočasno obvladovanje gradiva, je tudi eden izmed osnovnih pogojev za uspes-nost pouka. Poleg vsega tega pa so ^aini tudi človeški in delovni odnosi vseh, ki delajo na univerzi, pa naj bodo to profesorji, asistenti, študenti ali pomožno osebje. Izkušnje in znanje profesorjev in osta-lih sodelavcev pri izvajanju pouka in želja za spoznava-njem neznanega s strani štu-dentov morajo najti na uni-verzi skupno mesto sode^ova-nja in borbe. III Eden izmed referatov je ob-ravnaval temo — sodobna proizvodnja in izobrazba štu-dentov. Problemi, ki jih naka-zuje ta tema so zelo obširni, omenili bomo samo nekatere. Vodenje sodobne industrij-ske proizvodnje je danes zelo zapleten problem. Za to so po-trebni strokovnjaki vseh vrst. Razumljivo je, da je izobrazba teh strokovnjakov zelo različ-na. Tisti del strokovnjakov, ki se posveti neposredni proiz-vodnji konča svojo izobrazbo v običajnem roku. Naloge dru-gega dela strokovnjakov, k[ skrbijo za napredek proizvod-nje, izboljšanje kvalitete, osva-janje novih proizvodov itd., pa zahtevajo od njih posebno izobrazbo. To je postalo posebno očitno v zvezi s številnimi novimi od-kritji in izrednim razvojem raziskovalnega dela. Razen te-ga so se izvršile v kratkem času petnajstih let obširne spremembe v posameznih teh-ničnih disciplinah in se poja-vile nove n. pr. atomska fizi-ka, teorija in izgradnja elek-triČnih računskih strojev itd. Zaradi tega je postal pro-blem izobraževanja visoko-kvalificiranih industrijskih strokovnjakov zelo pereč. Kako zeti svoje mesto v struji tehničnega pro-gresa. Tukaj se stikajo vsa pereča vprašanja pouka: dol-gost študija, reirizija. progra-ma pouka, ožja ali širša spe-cializacija in še mnogo drugih stvari. Zo posamezne dei'ele je vuj-no, da imajo v Času izgradnje industrije inženirja splošnega tipa, z manjšim poudarkom na spetializaciji. To stanje pa se mora menjati v skladu z raz-vojem industrije. Zanimiva je ugotovitev, da v isti meri kot postaja sodobna proizvodnja zapletenejša, mo-ra dajati vedno večji poudarek temu, da imajo tehnični stro-kovnjaki širše poglede od svo-je čisto profesionalne temati-ke. Ce že ne vsi, potem se mo-ra vsaj del njih zavedati, vseh ostalih družbenih in eko-nomsfdh, posledic, ki bodo re-zultat novih, modernih uredi-tev in metod proizvodnje. Nič čudnega ni, da se danes pri tehničnem pouku zelo po-gosto širi vloga predmetov splošne izobrazbe. Sodobni industrijski razvoj pa prinaša še nekaj novega. Razvoj novih znanstvenih in tehničnih disciplin in kopiče-nje rezultatov raziskovalnega dela je tako hiter, da osnouni fond znanja hitro zastari. V času aktivnosti ene same ge-neracije se dogajajo take spre-membe, da tisti strokovnjaki, ki ne skrbijo za svojo nadalj-njo izobrazbo, postanejo celo ovira pri nadaljnjem izpopol-njevanju proizvodnje. Tako stanje zahteva nov>e oblike univerzitetnega pouka, n. pr. različne seminarje, prihajanje strokovnjakov iz proizvodnje za nekaj časa na univerzo itd. Gotovo je, da se bo iz teh oblik izkristaliziral nek stalen kon-takt. Tesna povezava znanosti in prakse, ki je močno usmerjena na raziskavanje za pomoč in-dustriji zahteva zelo tesno po-vezavo med tehničnimi fakul-tetami in proizvodnjo. Tu ne gre samo za vključevanje raz-nih profesorjev-specialistov pri reševanju industrijskih problemov, paČ pa za trajnejšo vez. Univerza ne more voditi prave politike, če v organih upravljanja niso vključeni predstavniki družbe in indu-strije. V kakšni obliki se bodo vključili druibeni organi v upravljanje univerze je zade-va vsake posamezne dežele, je pa to mera, ki danes brez dvo-ma ravno toliko koristi poslan-stvu univerze in izboljšanju pouka kot tudi industriji. Problemi, o katerih smo do-slej razpravljali, pa so različni v razvitih in nerazvitih deie-lah. Kako se izražajo ti pro-blemi v nerazvitih deželah ozi-roma v deželah, ki intenzivno gradijo svojo industrijo? Najprej je treba odgovoriti, ali se pri njih problem izo-brazbe strokovnjakov javlja tako kompleksno, kot smo ga opisali. Lahko bi namreč po-mislili, da v teh deželah ni treba vzgajati tehničnega ka-dra na vseh nivojih, pač pa bi zadostovali v začetku le stro-kovnjaki za vzdrževanje pro-izvodnje. Vprašanje razvoja industrije in napredovanje proizvodnje po je v luči naj- novejših dosežkov tehnike in znanosti zelo zapleten proces, ki zahteva med ostalim tudi sodelovanje strokovnjakov z najvišjimi kvalifikacijami. Dr-žava, ki nima svoje lastne ekipe raziskovalcev za razna področja znanosti in tehnike, ki nima ekipe široko izobraže-nih strokovnjakov, ki so spo-sobni vključiti se v nova pod-ročja tehnične dejavnosti, ne more najti optimalne rešitve za tehntčne probleme svoje in-dustnalizacije. Ce osvojimo to stališče, po-tem mora tehnična pomoč ne-razvitim deželam vsebovati tudi to področje. Oprema irg laboratoriji, zamenjava znan-stvenih kadrov, različne obli-ke sodelovanja pri moderniza-ciji pouka niso nič manj po-membne od ostalih oblik teh-nične pomoči. Prilagojevanje pouka Utri evoluciji sodobne proizvodnje je postalo danes eden važnih problemov vsake dežele. Danes je skoraj eno-dušno mišljenje, da je to ena izmed velikih težav hitrega napredka proizvodnje, ker je stanje tako, da znanost in ra-ziskovalno delo dajeta vedno nove rezultate, praksa pa za-ostaja v njihovi uporabi. Ta distanca, ki je sicer neizogib-na, pa se lahko zmanjša na minimum če se posveti pozor-nost mneli preureditvi tehnii* nega poiika sodobnim potr** bam- Univerze v arabskih državah Ta članek nima namena analiziraii položaja štnden-tov In sistema študija v teh državah, temveč samo infonnirati o osnovniilh dejstvih, ki nas zanimajo že mimogrede, saj so arabske države v središču svetovne pozomosti. V teh deželah, kjer je odsto-tek nepisimenih izredno visok, co štud-sntje vsekakor del inte-lektualne elite in tudi tisti, ki najmočneje izražajo politične težnje v svojih d.eželah. Zelo pogosto so študentje v sporu s evojimi vlada študentov je na,gio raraščalo in jih je sedaj ia okrog 5000. V Iraku že nimajo univerze, vendar pa več zaset>ruh visok(.h žol. Leta 1927 j© bila ustareov-ljen,a prva od teh, »Kraljeva medicinska fakulteta«, in ja itnela velik ugled na vsem Bliž-njem vzhodu. Ce bodo v kra-tkeim času, kot nameravajo, res združili vse te ustanove, jim ne bo manjkak) mnogo fakultet do popolne unjverze. O univ^rzitetnih ustanovah v Pakistann pravijo, da niso vse Vprašanje demokTatičnih pra-vic in privilegijev štTjdentskih organizacij v Indiji je dobilo poseben poudarek v letih 1953-1954, ko so študenti univerz v Allahabadu in Lucknowu za-čeli z gibanjem za obvezno čianstvo v študentskih organi-zacijah. Po ogrommh democn-stracijah, štrajkih in celo obo-roženih spopadih, v katerih je bil ubit nek študent, so v Luck-nowu univerzitetne oblasti teh univerz opustile . svoj aamen, naj bi bilo člaaistvo v žtudent-skih organizacijah prostovolj-no. Pa tudi statuti ieh dveh štiadentskih zy>ez so bili po teh dogodkih revidirani. To gibanje je bilo močna po-buda za študentske zveze v raznih delih Indije. Nacional-na študentska zveza v Indijd Aretacija Aretacija generalnega sekre-tarja Alžirske študentske zve-2e UGEMA Mohameda Khe-mistria je izzvala val prote-stov. V Montpellieru, kjer je študiral medicino, je bil are-tiran na zahtevo francoskih oblasti v Alžiru. Aretiran je bil pod obtožbo »antinacional-ne dejavnosti«. Kraj, kjer se sedaj nahaja. ie ncznan. Do-voljenja za obisk ni dobila ne njegova družina in ne njegov advokat. Khemistri je zapustil Alžir pred petimi leti» obtožen pa je sodelovania pri »zloči-nih, ki so se začeli Ieta 1954.« StevUne nacionalne študentsk© unije so poslale proteste fran- na tisti visokošolski ravni kot drugiod in da so mnoge fakulte-te pravzaprav le neke vrste viS-je pe-dsgoške šole. Predvsem j« tako.na univerzi v Dacci in de-loma tudi v Karačiju samori). vRe«n«jše«, to se ipravi prave znanstvene univerze, pa so la-horska, pešavska in sindska. Študentske organizacije imajo v tej deželi velik vpliv in ugled. Toliko ad informandum o univerzah v ar,abskem svetu, ki imajo v resnici šibko tradicij«, razen egiptovskih, ki so sedaj v zadnjih letih za Arabca vs«-kakor pred aimeriško univerw v Beirutu. Studentske organizacije v Indiji coski vladi, med njimi štu-dentske zveze Južne Afrike« Anglije, Danske, ZDA, Fran-ciie, Italije, Maroka, Švice in Tunizije. Kljub njegovi are-taciji pa se priprave za tretji kongres UGEMA, ki bo v Pa-rizu« nadaljujeio- Razea gene-ralnega sekretarja so laprti tudi številni člani izvršnega komiteta, Volitve novih čla-nov komiteta bodo torej ena najvažnejših nalog kongresa. Druga važna točka kongresa pa bo obravnavala vlogo alžir-ske študentske organizacije v gibanju za nacionakio neod-visnost. je v zadnjih letih dobila pre-cejšnjo moč in prav ^edaj sku-ša razširiti svojo dedavnost. Danes je v Indiji 35 finiverz. Med njimi je mnogo maniž.h, krajevnih, ki pa imajo svoje študentske organizacije. Oddel-ki teh univerz pogosto niso skupaj, pač pa raztreseni po deželi, oziroma državi. Taki sta n, pr. univerzi v Calcuti in GanMi, ki imata svaje od- Plakati, letaki, parole, govo-ri, javna zborovanja, agitira-nje od vrat do vnormalnih študentov«, ki gledajo v visoki šoli le sredstvo za pridobitev bolje plačanih. služb in poznej© upravičenost do pokojnrne. Tak Student torej gleda, da po naj-hitrejši poti pride do promoci-je, le zato dela obvezne serni-narske naloge. ne da bi čutil Pri tem še kako drago potrebo po znanju; razen tega stoji po-le« njega (tako je v mnogih pri-merih) oč«, ki Čaka, da se po-javi sin s tistim papirjem, opremljenim z velikim pečatom, ki odpira p«t do zaslužka in po-kojnine. Tako je med Studenti. Toda bacili te »normalne bolezni« so okužili tudi predavateije. Ta »normalni prof&sor« skrbi, da posreduje svojim poslušalcem kolikor mogoče obsežno znanje s svojega področja. Pri tej do-sedanji množini gradiva ostane predavatelju komaj toliko časa, da napoti študenta do samostoj-nega mišljenja- Ndti na misel pa mu ne pride, da bi posredo-val vsaj del svojega strokov. n e g a znanja, ker se &uti pre-vei vezanega na javnost. Tu in tam s« sicer res zgodi, da vpe-lje nekaj novosti v stari učni okvir, toda stare nazore poteg-ne za seboj vsaj iz pie-tete, če ne zaradi drugega. Ves razvoj te boleznl je po-spešil še velik naval na univeT-ze; profesor s« mora lotiti ma- eovnega odpravljanja študen- tov p:1. izp^.n, ii.^r mu i»iciiij-ka časa za priprave na preda-vanja. Ker pa se to 6esto doga-ja, morajo študentje poslušati eno in isto, že stokrat premieto sr.ov, ki je vse drugo prej kot^ zanimiva. Za velik del naštetih napak tiči v-zrok v materdalnem pclo-žaju tako profesorjev kot štu-dentov. Morda bi se kdo obreg-nil ob zahtevi več de-narja, češ, da to ni eden od ciljev uvedbe n-ovega reda na visokih šolah, toda vseeno je denar, na žalost, pomemben pridržek, ki si ga je treba ostro ogledati. Nihče ne more zahtevati od docenta, da se bo trudil iz svo-jega idealizma, da se bo lotil znanstvenih raz-iskovanj lastne-ga specialnega področja, če je često njegova plača'" manijša od plače navadnega strokovnega delavca. Tudi študent se ne more posvetiti z vso vnemo štu-diju, če ne bo imel potrebnega finančnega kritja svojih nujnih stroškov. Statistiki so dz-računa-li, da pomeni vsota 700 šiHngov mesečno življenjski minimum za študenta- V kolikor ne bo dobil pot^ebnega denarja od doma, se bo moral preživljati sam; zaradi tega se bo zavlekel nje-gov študij itd., itd., o 6emer se je tudi pri nas že pisalo. Zaradi vseh teh naštetiih raz-logov se bo univei-za pretvorila iz ustanove za splošno izcbraz-bo v nekako tovarno. Tu bodo »normalni predavatelji« tako dolgo producirali »normalne študente«, dokler ne bodo z lastaim navdušenjem prit&gnili poslušalcev, jitn vzbudili željo po znanju in jih tako vzgojili v samostojne osebnosti. Težka naloga čaka m.lad© ka-dre, ki so vstopili letos na av-strijske univerze. Morda pa bo-do kljub vsemu le kos tem te-žavam. B. A. dno večje razlike v korist belilji ctajakov. xudi to vzgojno doktrino so začeli kmalu močno kritiz^rau. Kritika je predvsem omenjala sia-be psihoioske in druzbene posie-ciice ločenin šol, pomanjK.anje ini-ciative crncev v javnem zivijenju in tako dalje. V letih po prvi svetovni vojni so si piedvsem na Severu prizauevaii, da t>i neeaakoit v vzgoji, ki jo ja. doktrina »ioceno, toaa enako« se veano vsebovaia, odpraviii. Usta-novijene so biie štuaijske skupi-ne, Ki so raziskovaie različne piO-bleme, ki so nastajali na Jugu za-radi neenakega Solskega sistema. Njihovi lzsleaKi so zantevali ta-kojsri.jo spremembo takega siste-ma. Žaradi vsega lega je bil jug počasi potisnjen v obrambni po-ložaj. Vrnovno sodišče je ponovno iz-daio odiok o enakin pogojih štu-a:ja za bele in črne aijake. Ta ukrep je vodil do zakona leia 1954. ki je razveljavil odlocbo iz leta I«y6. V zadnjih desetih letih, k,i so jih spremijaie spreiaembe ceiotne socianie sii/uktiue Juga zaradi m-ciustnaiizacije rn množičnega gi-banja črnsRih delavskih mno^ic, je segregacijsKO vprasanje dozo-reio. javno mnenje je sKoraj ezio-dušno podprio vrnovno sodisčt;, Ki je izdalo 1954. leta zakcn o ukirat-vi rasnega razlikovanja v držav-nem solsKem &;stemu. V preteKiih treh ieiih so začeli izvajati ta zakori v 740 okrajih od &J03 okrajev, kjer so beli in črni dijaki. V teh 740 okrajih je bilo vpisanih okrog 350. D&o ornskih otrok v mešane šole. Najboij po-membne so spremembe, ki so na-stale na področju višje vzgoje. Od 202 univerz, ki sprejemajo državno podporo, jih 109 sprejema črne štuaent«. Leta 1956 je bilo vpisa-nih na univerze 19S.0CO črnih štu-dentav, kar je 6estkrat več kot leta 1930. Napredeic je najbolj viden v mejnih clržavah, kjer rasno rszli-kovanje ni bilo tako globoko za-koreninjeno. V teh mejnili clrža-vah so vse uaiverze odprte črnira študentom. Tn četrtme od 800 okrajnih šol je mirno pričelo iz-vajati odlok o rasni mtegraciji m 60.000 črnskih otrck hodi v meža-ne šole. Manjši pa Je napredek v tako imenovanih srednjih državah, kl ležijo rned mejnimi državarni in jugom. Štiri od teh so odprle svo-je osnovne šole tudi črnskim otro-kom. Težji pa je poiožaj na uni-verzah. Država Arkansas. ki je bila zaradi dogodkov v Little Rocku v središču svetovne pozor-nosti, je odprla osnovne šbie čr-nim dijakom v desetih okrajih. V vseh njenih kolegijih in unlver-zah, ki prejemajo državno pod-poro, sprejemajo tudi črne štu-dente. V šestih državah skrajnega juga pa do danes še ni mešanih šol. Vse pa kaže da bo Florida prva, ki bo tu pričela orati ledino. Sprememba javnega mnenja je najbolj .iasno vidna med študenti. Na kongresu US'NSA je velika ve-čina delegatov iz južnih držav odločno podprlrj protisegregacij-sko stališče USNSA — kar njiho-vim staršem gotovo ne bo najbolj všeč. Popolna rasna enakost v ame-riških šolah je verjetno še delo bodočih generacij — toda vsi predsodki padajo pred novimi spremembami in končni uspeh je nedvomen. Visoke šole na Češkem V Čehoslovaški Je močno razvito visoko šolstvo, ki se lahko pohvali z dolgoletnimi tradicijami. Tako je bilo na Češkem pred. vojrio devet vi-eokih šol z 42 fakultetami in devetnast tisoč študenti, sedaj pa ima šiirideset visokih šol, sto štiri fakultete in triinpet-deset tisoč študentov; Slova-ška, ki ni imela pred vojno popolne uaiverze. ima danes dvanajst visokih šol z dvain-tridesetimi fakultetami in šest-najst tisoč študenti. Prosvetni organi na Čehoslovaškem stre-tnijo za tem, da bi imela vsa-Ita teritorialna politična oblast vsaj eno visoko šolo, pri ures-ničitvi tega pa jih ovirajo fi-nančna in kadrovslca vpraša-nja. Ker so pred vojno na viso-eokiih šolah študiraii predvsem otroci buržoaznili in maloirne-ščamskih družin ter se je od-stotek študentov \z delaivs'kega in kmečkega porekla gibal od 5 do» 9°/o, se sedaj mnogo po-zomosti poisvcičia sipremembi tega' sestava. Sedaj je na vi-soikih šdiah 43,9n/o otrck iz de-lavskega in kmečkega porekla, iveindar s tem odstolkom še vedino niso zadovoljn.5, ker po njihovem mneinju ne odgo-varja družbeni delitvi dela in Be bonijo za zviišanje tega šte-vila na 70°/6. v prihodosti pa Celo na 90 odsfotkov. i Wpds na uniiverze in vlsoke šole ni svoboden. (Univerze vključujeao humanistiične fa-kultete. viSiOike šole pa tehnd-čne fakultete.) Stevilo študen-tov, kd se vpišejo na posaimez-no fakulteto otziroma visoiko šolo je odrejeno z diržavnim P'lanom- Študij traja na ve-čdni fakultet deset semestrov, na netkaterih, predvsem tehnič-nih, pa tudi 12 seme&trov. Ti-sti, ki ne zadostijo sprejem-nim pogojem. fakultete' gredo v piroizvKako se je kalilo jeklo-« Opaziti ie stcer, da se po-ložaj po dogodkih na Poljskem in Madžarskem počasi, zelo počasi im previdno izboljšuje, vendar študeinije. pa tudi osta-li, s to polževo hitrostjo niso zadovoljni, hočejo in pravico imajo zvedeti, kaj se dogaja za elektjiično zaveso in niso bili redki, ki so se o Jugosla-viji izražali kot o obljubljenl deželi, čeprav so o nji slabo, mnogokrat pa tudi mpak in-formirani. VIKTOR LESKOVŠEK Miselni lapurlatizem in stvarnost (Nadaljevanije s 1. strani) S trditvijo, da je revolucio-narn-ost jn aktivnost posamezni-ka, sloja ali razreda odvisna predvsem od družbene pozicije v kateri se ači iilmi, ki 6em si jih ogledal in stalen stik s filmsikimi delavci, md dado misliti, da ni v našem sloven-ekeim fiimskeim ustvarjanju vse najboljše in da bi bilo tr&ba marsikaj spremeniti. Vefkrat delarno kfivico kaiteremu izmed naših mladih režiserjev, ko že ob prvih metrih njegovega filma lzrečemo svojo sodbo: »Režija je 6laba, diletantska«. Pri tem pa ne pomislimo, da je režiser — d©bute.nt akademije za igralsko um.e.tno.st — do vrha natrpan s leoretičnim znianjem, o pre«ksi v filmskeim ustvarjanju pa pri njem ne moremo govoriti. Igralsiki aikademiji je Triglav film naimeravai dodeldti 3 mili-jone dinarjev z-a praktično delo slušateljeiv. Toda p^osneti je bilo treba Vesno II. — in trije mili-joni so šli za slato Capov film. Igpalsika akademija ni dobila denarja in zop&t &o splavali po vodi načrti o praiktičnem film-skem iz'otoraževainju. Mlad režiser .pa snema filme brez temeljitih predpriprav, in še laik lahko O'patzi v njegovih prijemdh z.ačetniške slabosti. Na-darjenost ni dovolj. Režiser' mo-ra poskušati, pokvariti me!!rs taku in znova poskušati, dokler se ne dokoplje do lastnega izraz«. Ustvariti en sam film na leto, ne z.adostuje. Odkrito povedano, edino mi Jugosl'O'vani od vseh proizvajal-cev filmov na svetu ni'mamo lastne filmske šole. Filimsika šola v Beogradu je že pred leti klav:-no propadla. Režiserje pa bi moali vsaj pošiljaiti v tujino na študij in jim 'omogočiti do- volj sredstev za praiktično d&lo doma. In sodobni scenarij? Priznaj-mo, nimamo jih, vsiarj pri Slo-vencih ne dovolj dobrih. Tudi pisanje fdlmskih scenarijev za-hteva določeno tehniko in spo-sobnost gledanja z očmi kamere. Niso vsd naši pisatelji obenom scenarisiti. Pisati knjigo je ne-kaj drugega, kot pisaii filmski scenarij. V filmu ni dolgih opi-sov narav« — izraziti je treba s sliko — in psiholoških raz-glafoljianj —•• povedati je z bese-do in kretnjami. Misliti Ln pt-sa«ti filmsko, pa se ne dia naučiti kar tako, čez noč. Vendar naj nam bo v tolažbo: ko je UFUS razpisal natečaj za fiknske sce-narije, je bil odziv zelo velik, a prve nagrade za najboljši sc^-narij ni dobil pisatelj! Tudi to da misliti. Vend-ar pa je že tafco, da filrrvski svat pri proizvaoal-nem podjetju ndma dosti veljave. Se tako dober scenarij ne bo re-aliziran, če ne bodo vsd prepri-čani, da bo film »komercialen«, čeprav gre ta komercialnost žal na načun kvalditete filma. In zakaj ne bi Slovenci pri- če>li iskati scenarije kar pri Cankarju ali Tatvčarju. Iz mar- sikaitere Cankarjeve črtice bi (NacTaljevanje na 5. strani) Vse do let med obema vojna-ma, ko se uveljavi »madžarska šola, katere vrh je dr. Kaloscay, je bdLa esperantska knjižna tvornost več ali manj začetni-&ka. Bilo je nekaj častnih pre-bliskov, ki so naznanjali bodoč-nost. Kalosoay je pravzaprav tretje veliiko ime mednarodnega jezika; prvo je avtor esperanta, drugo je Grabovki, znamemiti prevajal&c in tretje Kalocsay, pesmiik Napete strune, prevaja-lec Dantejevega Pekla, Mada-chove Tragedi.ie člcveka, Ma-džarske antoloigije. avtor Popol-ne slovnice mednarodnega je-ziika deila. Jezik, sfcil. forma in esperantsfce poetik© Parnasa gvidliibo. Kalocsay je iz lingvi-stične strukture uimetnega jezi-ka gradil njegovo literarno ka-paciteto, s svojirn pisanjem neizpodbitniO z.atemnil vse pred-fodke, ki so znali toliko trobiti o nepreimostljivem prepadu med umetno, matemiajtdčn.0 1'agično tvorbo jezika ifr eštetskimi za-htevami sodobne literature. Vsa druga imena, ki so zrasla v svetli senci >madžarske šole«, so gradila naprej; jezik in lite-raturo. Pustolovec, pesnik in novelist Julius Baghy, Madžar; slepi Rus, pesniik Vasilij Ero-šenko; avfcor Plime — Rus Ni-kolaj Hohlov; popularni Poljak s psevdionimom Forge; mirni pripovednik s severa, Sved Stellan Engholm; neprekosljivi humordst Parižan Raymond Schwarz itd., itd. Literarne razmere so «© po vojni precej spremenile. V ospredju je težnja po vsebinski polnokrvnosti in prizadevanje, d.a se razvijejo vse možniosti, ki jih daje jezik. Mordč, je drugo do&eglo v z.adnjib. letih večje uspehe kot prvo. Morda je vse-bina še preveč vklenjena v na- cionalne ofcvire. To bi bila brez dvoma t&ma obširneje in teht-nejše razprave.' Imen je sedaj več In revolu-ciionarno zastavo vsebine in je-zika nosi vseikakar »škotska šo-la«. Pet o&ebnosti tvori njene t&melje. Najprej avtorji znama-ndte kmjige Pesmi štiriih: »vzva-lovljeno mladostni« William Auld, »mielanholično jasen« John Dinvvoodie, »fantast« John Francis in »duhovitež« Re^o Roseti. Kasneje se jim je prd-družila Ma-rjorie Boulton, iz-redno talentirana angleška pisa-teljica, ki se je leta 1949 niaučila mednarodni jezik in že nekaj let piozneje izdala saimostojrK) pesniiško zbirko Kontralte, ki prav ni6 ne zaostaija z.a stvarit-vami »štirih«. Njeni verzi so polni intelektualne teže, tipično neangleškega odnosa do sveta in življenja ter širokih in kri-čečih vokaLov ženskosti. Med »četvorico« je najmočnejši W. Auld, ki je kred nedavnim Izd^l ob&ežno pesnitev .Otroška rasa. To je moderen in resen tekst, ki vibrira nekje na sredi med filozoifiijo in emocijo. Otroška rasa je festival drznih jezikov-nih eksperdimentov, nastalih v teh dneh, po umiritvi šoka dru-ge svetovne vojne... Tudi »stari« še pišejo — Bag-hy in Schwarz v revijah, Ka-loscay pa je pred meseci izdal zbirko pesimi Ezopova modrost, stare basni z nekaterimi moder-nimi akcenti. Med mladimi Da jih je mniogo, ki veliko obeti-jo. . . Danec P. Thorson, s p&-sniško zbirko Rože in koprive. Madžar F. Silagyi s svoijimi ne-navadno popularnimi novelami (zbirke Petelin že poje, Velika postolovščina, Med sevepoim in Jugom itd), Cehinja Eli Urba-nova, o kateri pravijo — »samo glasba; duhoviti popularni, a nekoliiko površni Karel Pič — tudi Ceh.. . Še mnogo jih je, na vs&h koncih sveta, toda vsi so še v času in ne spadajo v okvir te informacije. Toda še nekoga ne Simemo prezreti —Francoza Gastona Waringhiena, esejista. Posebnio po.m&mbna je njegova zadinja knjiga Eseji — I., kjer je gradivo razdeleno v tri skupi-ne —eseji o esperantski, sve-tovni literaturi ter studije iz komparativne knjižeivnosti. Zeto pomembno je tudi delo-vanje esperantskih kulturno-literarnih revij in drugih perio-dik. Na Švedskem izhaja Norda prismo, ki jo urejuje F. Silagyi in ki je pomemben posrednik skandinavsfce kulture. V njej mnogo objavljaGo tudi vsi iz nekdanje »madžarske šole« ter širok krog sodelavcev iz vsega svet-a. Druga je revija Nica li-teratura revuo. ki izhaja v Franciji in jo urejuje G. Wa- ringhien. Tretja je La suda ste* lo, ki izhaja v Ljubljani. Ta re-vija ima že zelo bo-gato tradici-jo, a šele eno leto izhaja kot zgiolj kulturno-lLterarna publdi-kacija. Naglo si pridobiva ugl&d in zajema sodelavce predvsem v vzhodnoevropskih in nekate-riih azi.|skih. državah. Cetrta re-vija, ki jo lahkio uvrstimo med literarne, pa je japonski Pro-meteo. Tudi velika večina dru^ gih esperantsikih publikacij po-sveča 'originalni literaturi ta prevodoim precej prostoTa. Področje originalne esperant-i ske literature je zelo slafoo r*» ziskano in pogosto komentirano nekritično, z t>čmi prizaneslji-vih esperantistov, zato bodi vs« tc le informacija in morda ¦opo-zorilo, da mnogi predsodki niso vedno upravičeni in da mimo njih raste resna in ustvarjajoČa esperantska literarna generaci-ja, ki ni brez tradicije in n« brez prihodn.osti. Drago Po poteh abstrakcije Z razstavo Državne mnojstrske šole, se nam v Jakopičevem pa-viljonu predstavlja osem mla-dih hrvatskih slikarjev, učen-cev odličnegia slikarja Krste Hegedušiča, ki je ovekovečil Hrvatsko Zagorje v svojih »kmečkih« podobah. Venda,r bi pri njih z.a.ston.j iskaji epigon-stva in vddnega Hegedušičeve-ga vpliva, ne, prav nasprotno-Vsak se razvdja v svoji smeri, na učitelja jih v glavnem veže le solidno &lika.rsko in kompo-zicijsko z-nanje, kd jim ga je ta odlični mojster posredoval. To je vidno zlasti pri drz*nih ab-straktdstičndh poizkusih mlade-ga Periča im pri svojskih Li-povčevih stvaritvah teir pri všeh ostalih razstavlja.lcdh. Hegedušič je odličen pedagog. Njegovi u-čenci se poleg slika-nja intenzivno bavijo tudd z grafiko, mojstru ta zvrst sicer ne leži, vendar so tudi na tcm področju dosegli nekaj z.avid-ljivih uspehov Zlasti Lipovec in Petljevski piri knjdžni opremi in ilustraciji. Poleg tega pa se študentje bavijo tudd z uporab-no umetnostjo. saj je do sedaj edina okusna etiketa na škatlici za vžigalice, reklama za ljub-ljansko Lesnino, delo Petljev-skega. Najzandmivejši razstavljaiec je vsekakor abstraktist Perič, ki s trdijo, dognano kompozrici-jo in velikim sldkairskim zna-njern ter mladostniim poletom rešuje barvna vprašanja. Naj-značilnejša je »Kompozicija 1«, slabša pa je »Kompozicdja v modrpm«. ki ie preveč t>od vplivi Manasiereja in našega shkarja Staneta Kregarja. Pravzaprav je težko soditi in izbiratd najboljšega med vsemi. Kajti vsi so več ali manj zelo nadarjeni, pa naj bo to Kalina, Dogan, Kujundžič, Kulimer, L.i-povec, Petljevski, Perič ali pa Dolenc. Vsi imajo skupnega učitelja, kii jih vzgaja in vodi ter je samo od njih samih in intenzivnega dela odvisno, kako se bodo v bodoče razvijald. Mislim, da uspehi te šole n» bodo šli inimo nas dn bomo tu-di pri nas polzkusili kaj po-dobnega, saj tudi mi nismo brez mojstrov Hegeduižičevega kova, ki bi lahko s takiim na-činom dela zamenjali dosedanjr> specialko na na.ši akademiji za upodabljaJGčo umetnost, kj je dala do sedaj že več dobrih sli-karjev. Zakaj jih ne bi bilo ša v©č? l Starec brez glave Je stanoval v prvem nad-Btropju sam. To pa je bilo tudl edino nad-Ktropje, če ne upoštevamo pritličja, kjer je stanovala Starka z vnukom. Skozj luknje v podu (bili sta dve) je Starec skoraj nepreneho-ma opazoval, kaj počneta Starka in malček z dvema rokama in dvema tankima nožicama. MalCek je Imel tudi dva oCesa, ki sta se bala mraka in lukenj v stropu. In človeka v prvem nastropju, Starca brez glave, ki ga še ni vldel. In hiša. In uljca. Tl zidovi. In edini človck, ta v prvem nadstropju, Starec brez glave — tako ga je klicala babica in tako se je tudi sam imenova.1: nimam glave, je dejal nekoč iz mra-ka prvega nadstropja. Malček se je najbolj Cudil temu, kako Sta-rec brez glave lahko gleda in se pogovarja z babico; tedaj, v mraku, se ga je bal in prosil babico, naj prjžge luč^ da bi ga Starec ne od-nesel... starka je šele po njegovem joku pri-žgala !uč, ki je tnetala veliko, krivo senco do stropa, kjer sta bili dve majhni odprtini. Mal-ček se ni upal premakniti. Bal se je svoje sen-ce, ki je migotala «a njim, čim se je premak-nil. Zato ,1e miroval. Cakal je, da ga babica odnese v posteljo. Boji se me, je pomislil Starec ln odšel od luknje k svoji postelji- Lu« ni prižgal. Rad je sedel v mraku, poleg postelje, na podu. (Ze tri leta tako živi. Iz svojega mraka, ki ga ob-dajajo zidovi, opazuje stanovalce v pritličju, nikoli ne prižge luči in čez dan je tjho. Pozabil Je že, kako izgleda; nimam še nitl petdeset let, Ijudje pa me imajo za starca.) Dve majhni svetli točki sta iz poda brezupno zr\\ v trnino sobe. Starec brez glave je gledal to svetlobo skozl temen sloj, debel nekaj metrov. Oviral ga je, nocoj. Ko je pravkar ho-tel vstati in odstraniti te brezizrazne bele oči, 6e je spomnil, ka.ko je pred tremi leti zatisnil ugasle oči svojemu devetletnemu sinčku. Spom-nil se je sivih zidov zgradbe, kjer so stanovali. In črnega plakata, prilepljenega na rumenih vratih. Spomnjl se je tudi sprevoda, ki se ,te raztezal od teh vrat kakor velika, mrtva sen-ca. Dan je bil oblačen in videl je dva črna dežnika. Potem ,fe vy« to izginilo. Ali me ta prokleta svetloba res lahko vzne-mlri: Zakaj sem se spomnil vsega tega? ... re-če neslišno in odpre oCi. Pred njim sta še vedno ležali dve beli toCki. Stopil je, da bi jih po-kril. Ko je bil nad njima, je vt navade pogledal doli: Starka je v naročju nosila svojega vnuka in ko ga )e hoteia položjti v posteljo, je Starec brez glave začutil v svojih rokah mrtvo telo 6vojega sina in poglasno dejal Starki, ne da bi gledal: nikar ga, nikar . . . Potem se je vrnil in pod zaprtimi vekami je nastala nova slika — spomnil se je nofi pred šestimi leti. junija, ko Bta on in Ivan privedla vranca na Zeleni breg, kjer se je zbralo okrog velikega rdečega ognja mnogo ljudi, in trenutka, ko se je konj pod njim, frni konj, hrzajoče vzpel in s kopiti zdrobil desno nogo Ivanovega sina ... (Ivanov sln je umrl č»>z mesec dni). Starec brez glave Je prestrašeno odprl oči in znoya zagledal dve toeli tofki. Drugjč se je spomnil hiše, kjer je stanoval s sinonv. v mislih ima sprt povorko iz rumenih vrat. In d%'a dežnika. In ogenj na Zelenem bregu. In frnl konj. In Ivanov fant. Ta nepretrgan sprevod, kl s,ta ga izzvali ti dve •vetli piki na podu, je začel krožiti v Starčevi glavl. Starec poskoei, da bl uniCll tl dvc proklett beli žogici (in svoje misli), toda na pol poti do njih izgineta in mrak v prvem nadstropju po-stane popoln. (Skozi črno ttšlno je kakor lzpod zemlje pri-hajal suh šum korakov: Starka se je vračala od ugasle luči k svoji postelji.) 2 (Starec ne gre nikamor. Zivi sam in opazuje Starko in malčka: to je postalo njegov poklic. Kadar začutj, da se Starka vrti po hiši, se Ji včasih nenadoma oglasi. Starec brez glave ima svoj mrak ln svoje nadstr&pje.) sanjam trdno vcrjela. In da jih je že zdavnaj pričakovala. Starka je neprenehoma čakala svoje sanje. Tako je tudi una sanjala (neka prijateljica, h kateri je Starka včasih odšla, ji je pripove-dovala, da se je njeni prijateljici sanjalo o številkl srečke). da jo bo dobila. Kdor sanja, ta mora zadeti. Ce ne bi sanjala, ne bi zadela. Tudi jaz ne. Jaz bom dobila... Vedela sem: sanje so morale priti; samo da ne bi pozabila številke. 917. To so zadnje tri številke, zapom-nlla sem si Jih. Starka je vstala zgodaj, takoj po spanju. V sobi se ji Je zdelo vse premeščeno. Ničesar ni Starki se Jc sanjalo, da se je smehijal Sta-rec brez glave. In če bodo sanje Iažnive... Ona ne ve, da so sanje resnične samo ponočl. Podnevi ni sanj. TV^rak je glave ljudi, otrok in mravelj. In glave netopirjev. Poje tudi to, česar ni... In sanje oclnese. Ali pa jih naredi lažne ... Vseeno. Starka v pritliCju je ropotala. Neprenehoma je ponavljala ?tevilko, o kateri je sanjala. Vča-sih na glas. Zbudila je tudi vnuka. Pojdi, greva kupit srečko. Babica ti bo ku-pila tudi veliiko Cokolado. Hitro. Hitro. — Ali ima tisti stric nad nami rad čokolado? — Tudi njemu bom kupila čokolado. Pojdiva. korakov ni bilo Odkar ga Je vznemirila ona drobna svetloba, Starec pred vsakim večerom ropota po pod-strešju, kakor da nekaj išče. — Kaj ti je? Spet iščeš ... Vedno mi takrat poretrgaš niisli. Pusti me, da v mjru sanjam. — Veš kaj? pravi Starec brez glave. ^ Kai? — Ali ta kdo pred večerom krade oči cli — Hm!? Ti vedno o hudičih ... — Morda so pa res hudiči. Jaz sedaj vidim, a nimam oči... Imam roke, pa jih ne čutim ... Sprehajam st, pa nimam rok. To čutim vsak večer: ves sem raznešen, razkosan, ne morem najti ne oči, ne rok, ne nog; ne vem, kje sem; ne vem, kdo me vsak večer krade ... — To si tl verjctno samo zdi. Jaz ti vidim oči, roke in noge, se zresni Starka. — Eh! Pravim ti, da je vse to ukradeno. Ko se zmrači, jaz ne obstajam in nekdo drugi ro-pota na podstrešju, to nisem več jaz.. -. In takrat. nimam mislj. — Pa ti vrncio ukradeno? — Ne pravočasno, ne izberejo pravega Casa. — In to se tl dogaja vsak večer, pravi Starka preplašeno. — Vsak. — Cudno... In sanje tl tudl ukradejo? — Sanje? Redko sanjam. Kadar pa imam sanje, mi odnesejo tudi te. — Ce kradejo tudi sanje, ptvtem Je to strasno. ' * Po tem razgovoru se Je Starka bala za svoje sanie. Samo za sanje. Kaj naj storim, Ce mi Jih ukradejo. Te sanje se sanjajo samo enkrat. Nikoli več se ne bi ponovile. In ne bl... Ne, ne. Starec blebeče vsemogoče. _ Hej! Starec brez glave, ga Je nenadoma poklicala Starka — nifesar ti ne verjamem, kar si ml povedal nocoj. Vse je laž. HeJ. Vse je laž. Tišina. Starec je miroval v svo.jem mrakn. Naslednjo noč Je Starka iz pritličja, v sporl-njem mraku, sanjala. Cudno je bilo, da je našla na svojem mestu. Sino^l je bila ta po-stelja prl zidu, nekdo jo je nocoj premaknil, se je čudila Starka... Nič hudega, to nič ne de, jaz imam svoje sanje, zapomnila sem si številko, ki mora dobiti. Vrnemirjena od svojih sanj je Starka hitro zbudila vnuka; ta pa je sanjal. dalje. Odprla je okno: videla je eno samo zvezdo. (Obrnila se Žarko JOVANOVIČ je od »kna in od zvezde.) Spet je zagledala svojo premaknjeno posteljo. Naj jo postavim na svoje mesto? Le zakaj bi jo premaknila. Kako^ da se mi zdaj mota po glavi... Skoraj vedno buden in pnipravljen za opa-zovanje tcga, kar se dogaja v spodnjem mraku, je Starec že bil pri svoji »opazovalnici« nad dvema luknjama v stropu. Starec brez glave je že od davna pričakoval neko spremembo v spodnjem mraku . .. Ze mesec dni mu Starka omenja neke sanje, ki morajo priti. In števil-ke. Neko srečko. Nekaj. — Ha, ha, ha, ha... Danes pa tl iščeš hu-diča ... — Molči! (Ravno ko je to izgovorila, je Star-ka pospravila posteljo.) Kdo neki je bil, je sedaj preplašeno šepetala Starka. Morda mi Je ta ukradel tudi sanje. Počakaj! Hej! — Ha, ha, ha, hudiče iščeš, se Je režal Starec. To sem neumna. Nlhče ne moTe vedeti za moje sanje. In nihče me ne more okrasti. Kaj pa tisti, ki krade Starcu? Neumnost. Meni ne more... Takbj, ko se zdani, kuplm srcčTco s tisto Stevilko. Moje sanje sedaj nihče ne more ukrasti. Svit je pregnal vse ive7.de, Med ridovl prve-ga nadsfropja je izginil mrak. In tudi iz pri-tličja. Takrat se je Starec umaknil iz svoje »apazovalnice«. Starec je ostaJ sam v hiši. Pritličje je bilo tiho in zapuščeno. Nema praznina pod Starcem je bila grozljiva. Zdelo se mu je, da se bo vsak trenutek zvalil v ta tihi, neumni prepad in prvič je začutil nelagodnost, ker Starke in malčka s tenkimi nožicami ni bilo v hiši. Cas pa je šel mimo njega in miino zidov zelo neenakomerno... Ta dan ra Starca nl bil vesel. Cakal je Star-ko in malčka, da se vrneta med svoje zidove. Ncstrpno ju je pričakoval in še bolj občutil, da ju pogreša. Nekdo mora napolniti te zidove pod njim, to praznino. Mora. Zdi se mu, da nima svojih tal, a iz prvega nadstropja ne more. Pol dneva je že šlo mimo Starca, a teh iz pritličja ^e ni bilo. Starec brez glave je sedel vzilemirjen na podu, vznemirjen od čakanja in od zidov, ki jih je moral gledati. Od stola. Od mize. Od glave žeblja, ki je molela iz poda in ,jo je zabil z udarci čevlja, brezumno in ne-usmiljeno. Vse mu je bilo v napoto. Prišel pa ni nihče. Starec se je bal stopiti iz svojih zidov. Bal se je stopiti skozi tišino pod seboj. Dan je postajal oblačen. Začelo je deževatl. Sedeč na podu se je Starec spomnil, da je pred sedmimi leti pokopal ženo, sam, v dežju, na Lisičji gorl. Spomnil se je, da je z ostrim kamnom kopal zemljo in prl na pol izkopani jami mu je slika izginila iz spomina. Pred seboj je zagledal štirinožni stol. Zazdel se mu je ogromen. Pred oCmi se mu pojavi belo, gladko st&blo topofla pred hišo, v kateri je s sinom stamoval pred štirimi leti. Potem se spomni, ka-ko ga ,1e neko jutro natepel samo zato, ker je iz hiše spodil Crnega mačka. In sedaj je videl črn rcp, kako faginja preko praga in lahno va-l»vl v črnih »dbleskih. Spomnil se }e tudi dne. ko je pokopal sina. Spet je videi dva Frna dežnika... Spomhil so se vrstili hitro, zausta-vili so se samo za hip in takoj ko Je nastala slika, se je pojavila nova, pogosto brez zveze s prvo. Oblaki so postali Clsto gostl, črni. Nenadoma se je znoeilo prej kot kdajkali. Se vedno ni bilo nikogar. Starec je bil sam med svojimi zidovi z dve-ma oknoma rn enimi vrati. Zunaj Je bilo vlažno. Starec si je predstavljal vlažne strehe in dimnike, izgubljene pod ne-preglednimi mraCnimi skladi. Cutil je, da so ulice zapuščene, deževne. Nocoj ni nikjer ni-kogar, je šepetal. Stopil je k oknu, da bi ga zaprl. Ko je hotel zapreti oknice, se je obrnil k zidovom. Nekje v sobi ,je opazil osamljen stol. Ničesar drugega ni videl. Soba se mu je zdela ogromna in ni vedel, ali je stol v sredinl ali pri zidu. Okno je popolnoma zaprl in skozi gosti mrak je krenil k stclu. Sedaj se mu je zdelo, v mraku, da je stol desno; nenad&ma je izgubil orientaci.Jo. Soba se je razširila v ne-skončnost in zidov ni bilo mogoče najti. in stoL In vrata in okno. V tej ogr.omni sobi se je Starec nenadoma izgubil. Ni vedel, v katerem delu sobe je. Malo ,ie postal, potem pa se je zbal tišine in se usedel. In takoj spet vstal. Tako je nemogoče dočakati jutra, si Je mi-slil starec brez glave. Nikogar ni. Ne vem, kje sem. Nihče ne pride. Kje so vrata? Zidovi so zbežali... V črnem prostoru okrog Starca je vladal neskončen mir. Starcu se je zdelo, da je kone«. Prvikrat se je ustrašil smrti. Sedaj je mislil sa-mo o njej. Kakšen bo moj konec? Kje sem pravzaprav? Kateri del noči je? Zakaj niko-gar ni? Starec je bil ves prestrašen. Ves v nekakš« nem pričakovan.iu se ,ie vsega spomipjal, toda nedoločno. Nobena slika se ni ustavila. Pogo-sto je mislil na Starko in malčka. Tišina pa je vztrajno povečevala strah. Starec je slišal udarec na vrata v pritličju. (Ali se mi je samo zazdelo?) Luna je bdla moč-nejša. Kdo bi to bil? Zaka.j bi StarkaT.rkala po svojih vratih? Kdo je to? Starec je odšel odpi-rat vrata. Cez nekaj korakov je z nogo zadel v "negiben stol. Gugaje, z iztegnjenimi rokami je stopal naprej. Po tridesetih korakih, a njemu se .je zdelo, da hodi že celo uro, Starec zopet zadene ob stol. Prevzame ga jeza in v glavi zafuti neko nemo paniko. Trdno je zagrabil stol, da s? ne bi spet ločil od njega. (V pritliCju so udarci počasi slabeli, kot da po vratih udar-lajo neke umirajoče ali otroške roke. Kmalu se ni slišalo ničesar več.) Nenadoma je Starec dvignil sto; in ga z moč.io vrgel v mrak. Stol nl nikjer padel Starec ,ie na sleDO stekel in udaril z glavo ob z;d. Boleeine ni čutil. Stekel je po stopnicah in otlprl vrata spodn.jega mraka. Me-ter pred praeom je stal Crni človek. — Kdo «i ti? .1*> zakričal Starec. — Vrn; se med svoje zidove, Je odgovorll mrak ali Prni Flovek. — Ne morem — in Starec Je zamahnil, da W udaril človpka. Roka P3 je 51a skozi mrak 1n nl nifesar zadela. Korakov ni bilo nikjer. Nihč# ni priSel. In Starec bre« glave se je spet znaifil v gornjem mraku. (Odlomek) Za množičnost in kvaliteto Ko &em vstopil v prostore AŠD Olympie na Miklošičevi cesti, da bi iz razgovora s tov. Kiirnerjem kaj ve-č izvedel o ljubijanskih drsalcih, kotalkar-jih in o njihovem trenerju ing. BLoudku, mi je tov. Kiir-ner de-jal: »Naijbolje je, da se obrne-te na ing. Bloudka. On je za zvečer, tako da si mora ing. Bloudek vzeti vsako uro proste-ga časa, da pride mednje. da jih uči in vzpodbuja. Veseli vzkliiki se mešajo med monoto-nimi šumi drsalk, sem in trja zamolkel padec še nenlp- Pred kratkdm odšli na turnejo pritegnil tečajnike tudi iz srednje-šolskih vrst, ker se zaveda, da bo le na ta način v nekaj letih pri- kader. Zanimiva je primerjava z lokalnim rivalom Ljubljano, Se vedno dela pod vodstvom tov. Prančiča, nekdanjega člana Olym-pie. Kljub neprimerno boljšdm materialnim pogojem nl opaziti Jeni tekmovalec Ocvirik, študent arhitekture, največ pa obeta 15- U pa ob vsakem •času na kotal- letni Gale, ki se bo lahko povzpel kališču v Cufarjevi ulici, sedaj, ob svojem talentu in redni vaji v sam vrh državne jakostne judo v Italijo-Klub dela v okvi,ru ASD dobil dober ln mo.an tekmovalni o^svajernjalentu ^-d^va^v ^^ pa na dntkVLKu ^d Ce_ Olympie^^ Poma.njkanje .teokov- ki iestvlce. OstaU vadijo pod stro- kinovim grado.m. Drugcd ga bo- n.,ga m te.nnicnega kadra je pri- kovnim vodstvom dr. Millerja, ste sicer zaman iskali.« sUll° :aS- Bloudka, da leto za Hojana, Zupana in Benčana. letom opravlja poleg drueeaa Kot vidite. je današnje stanje Na drsališču sem ga nažel že obsežnega dela še monta^ ko- ----- „,—u— ---t-t------- --;¦;- uičiieridiiiim pogujem m t>pa.z,m judo kluba Olympie težavno. . „„^„1- u^^ov ,,^ r» * ,, niuui.azo nu- ne šole na Ledim je premajhna pri Ljubi]ani tendence po množič- Vodstvo pa ukrepa v skladu a ob ^^2n popoldanski un. Po- talk dn drsalk. Pri svojem nese- za vse, ki bi se radi udeležili te- nosti_ Medtem ko je ženska vrsta trenutnimi možnostmi in perspek- magal je pri napeljavi elektnc- bičnem delu ie do.ka7al Ha ,r čaja. Razen tega pa tudi nimamo tam ž davno razpUisčena je pri tivami za bodoftnost. Njihovi veri nega kabla nad iedeno oloskvi- nie™ ni nit,- ritnh^o uiT.h » \t dovolj blazin. Jm-jitsu tecaje pn- akademiklh vsak ^an številne.1ša. ln uoanju se pridružujemo tudi ne8^ Ka0ia nad leaeno P10^1 "Jen^.^ mtl drobca klubaša. Na rejamo__dvakrat na leto. Prvega Tu nudi sistem treninga tov. Er. mi lri jtm jelimo poleg znatnega J°- Namestili so skromno stevi- drsalii&ču so poleg drsaloev ,-i^ .. ^ ..... izboadSanJa- materialnih pogojev l0 svetilk, vsaj tolčko, da se bo Olympie tudi drsalci in mladi bežnikove udeleženkam osnovne vaje za razglbanje sklepov, vaje za konstitucijsko utrjevanje in vaje proti poškodbam, ki imajo veliko praktično vrednost in mno-go predTiosti pred brezciljnimi va-Jaml. ki so že leta in leta v modi po partizansklh društvlh. kar največ uspeha pri množičnem vzgajanju mladih judoistov in pri tekmovanjih, v katera se bodo v eni izmed prihodnjih sezon go- Mladina prihaja drsat pač ta- tovo vključili in posegli v borbo za najvišje naslove. VELKOVRH nekaj vid&lo. Na drsališču je hokejski naraščaj Ljubljane. Na živahno od .jutra do večera. vse enako prenaša svoje obširno tehmično znianje, vsem enako krat, ko^nima šole. Eni dopol- nudi pomoč, \s\ ga enako obču-dne, drugd papoldne in tretji dujejo in visoko cemijo. Ing. Bloudek dela na priincipih športne tekmovalne množično-sti, katere osnova j«, da &» prične vadba kotalkanja in dr-sanja ž© v rani mladosti. Niso Preteklo šolsko leto je bil ustanovljen pri UO ZgJ gooila sistemaitičnost, konti- p^l^nitf šeS tettt ^t mi dela še posebno obairno in potrpeižljivo, kar pa se bo v odbor za telesno vzgo-jo. Na osnovi potreb in zaključ- nuiteto in strokovnost. kcv plenuma CO ZŠJ je bil izdelan elaborat za širšo Z.ozirom na vse to je šport- redizacijo potreb študentekcga športa. V tem smislu ni odbor univerze pristopil k ^^dno/ti" večkratno "br«^ je poslana univerziitetnemu svetu prosnja, da se tudi osnovan.iu studentskih šport- yalo Tistim a ki drsaiio ž« pra njem osrnuje komisija, ki bi slkupno z odboirom nih organizacij na posameznih V6Č'let je treba po mne!n.ju za lelesno vzgojo študentov prevzela stalno skrb za fakultetah. Nova športna orga- lng Blo'udka omog0čitii udelež- telesno vzgojo. Prošnja v&ebuje tri predloge: 1. da nizaoL.ia bo razpalagala z os- bo "na mednarodnih tekmova- unmrza prevzame nase stalno skrb za telesno vzgo_jof novnimi rekviziti in igrišči, ny^ saj ge bodo lg na ^ n,a,5in 2. da se v okviru rektorata formira posebna komisija kar bo omogočiilo številnejšo na.u.eiii še nekaj ve6 in napre-za re^evanje vseh vpra:šan.i s področja telesne vzgoje, udeležbo študentov. Organiza- doval(i v €vropski razred- 3. da se v tem obsegu zagotove vsa potrebna maite- cija bo delovala znotraj fa- poIeti So vsi treningi in vsa rialna in fiinančna sredstva za izvedbo vseh pamog koidtet in bo zajemala (toda t«kmovanja na kotalkah To j« v telesni vzgoji. sedaj mnogo solidoeje) vse osnova za deLo na ,ie.du/saj sta tiste, ki se žele baviti s špo-r- to menda najbolj SOTodni šp(>rt. *¦— V osnovni organizacaai ni panogi v oktobru. drugega v marcu. Vsak tečaj traja tri mesece. 2ensk ni toliko, kolikor bi jih želeli. Glav-no je. da smo začeli. Ce bo zanl-nianje takšno, kot je sedaj, bomo kmalu razširili naš žensiki krožek. Šele ko prijavljenec konča tečaj, opravi izpit in izjavi, da bo nastopal pred publiko, prične a redno vadbo Juda.« Povedati, kaj vse se skriva za to skromno izjavo na.iaktivnejšega člana kluba, koliko truda m volje $e bilo potrebno za prehqjeno pot in kakšne so perspektive za bodočnost, to je narrien čLanka. Na zadnjem sestanku je bil so-glasno sprejet navidez nenavaden Bklep. da bo klub izstopil iz na-daljnjega tekmovanja v repijbliški ligi. Vz-roki tega sklepa so popol-noma objektivni in je kljub temu, da so mu nekateri najvnetejši tek-movalci v začetku nasprotovali, edini možni izhod iz sedanjega stanja. Na programu naj bi osta-la le še prijateljska srečanja in propagandni turnirji, kakršen bo ob otvoritvi nove športne hale na Gospodarskem razstavlSču. Klub si je nabavil v lanskem letu blazino za 266.C00 din in po-njavo za 74.000 din. Težkoatletska zveza je za blazino prispevala 200 tisoč din. Ponjavo je klub plačal šeie letos z rednimi dotacijami, Predlog UO Z&J in žportnega glavmem na kvaliteten špart, tom. V osnovni organizaoi'ji ni panogi z Ozirom na delova-to^iahko^zpučariei^Tz0 subVen- odbora Je' kot vse kaže, že a množ,i.čnost, če o njej sploh sami se bodo osnovale skupine nje celotnega organizma. Ob-cij za sezono 1958-59. Torej za osvojen. Formirana je komi- moremo govariti, je bila zapo- za odgovarjajoče špo.rtne pa- LUtna raziika je pri skočnem <3.ve leti naprej ni denarja za sija — ing. Slavko Macarol, stav^jena. Na naši univeirzi noge. Kmalu bodo na fakul- skiepu, kj&r je pr«bod s kotadk rjr^Klub^o^Spfa6 bo ^ko^iž dr< Peter Simleša, prof. Mi,ro do danes nismo imeli športne tetahusianovne skupščme, na na drsalke težak zaradi spre-Kvojih sredstev krii le najnujnejše Mihoviilovič in študemtje Bo- organizacije, kii bi, če ne po- katerih bodo izbrani špOTtni men,jene smeri pritiska v člen-osnovne potrebe. kot so kritje škovič, Tomažič in Lucič, ki polnoma, pa vsaj do neke me- odbori kot saimostojni fakul- kU- To je stvar vaje in utrjeno-Lk ag^van?e ilf sfsTvlnf vzronk bodo detajtoo pmučili ta pred- re zagotovilak zahteve in po- tetmi oj ediini tekmovanjl Končno pričaikufemo, da bo športnih igrah in tekmovanjih vol.ieno sodelavamije na prven- sta državno in republiško pr- in tekmovaino rutino večina se- ta predlog osvo.ien in da bo bvez motenja učenja, t. j. v stvih v okviru fakultet in venstv-o. Za enega od teh se le-kluffv ^"so^po^Sm^z^ma- formiTano zaželeno telo, ki bo fcvobodnem oasu, ki bi se pa univerze. ^ tos spet poteguje Ljubljana, tičnega, ustanavijaii po domačih skupno z UO vodilo vse zadeve zadovoljilo s povprečno kva- Prep-ričani smo, da bo nova izvedba o « •.« m Pelca, devetnujstletnega «u- vanikl rekordna 100 m(l:15,6). vLv$u^Lel% L*%!LL ¦ S&T™letnika elektro' X^e^^et ^^ISSiSi."« Wm žili toliko uspehov, je Pelc od- zimo, kar mi bo omogočeno * §sl »Plavati sem začel leta 1950, gOVOrn- »Prvič je uspelo mla}- treningom na Madžarskem Mestna hranilnica in posojilnica v Ljubljani je prav- B ko sem že takoi Prvi dan Pla" ši slovenski generaciji prodreti otiroma v Zagrebu. V kolikor zaprav največji zavod te vrste v našem univerzitetnem H val 50 m na štoperico. Z dob- na vrh jugoslovanskega plava- bom znižal svoj rezultat na središču. Pri obisku ,tega našeffa denarnega zavoda in v M r'm ^asom sem si zagotovil nja> fc čemur je pripomogla 2:44,0, upam na naslov držav- mesto v drugem moštvu želez- vsekakor že ostra konkurenca nega prvaka ter na vstopnici ničarskega plavalnega kluba v sioveniji — med Ljubljano za evropsko prvenstvo v Bu- Ljubljana,* mi je začel pripo- «,n kranjskim Triglavom. Da dimpešti in olimp:ado v Ri' vedovati Janez. Strma in hitra obdržimo to mesto, je treba mii.« je bila njegova pot do osva- pogovoru z vodilnimi uslužbenci smo izvedeli marsikaj novega o mladinskem varčevanju v našem mestu, zanimali pa smo se tudi v kakšnem obsegu varčujejo prav štu-dentje. Posojila, ki smo jih dobili, nas niso kdove kako preseneiila, saj je v današnjih časih študentom težko najti denarna sredstva, ki bi bila primerna, da bi jih lahko naložili v hranilnici. Seveda pred tem dejstvom ne smemo zapirati oči in opravičevati slabega odnosa do varčevanja z edinim izgovorom pomanjkanja denarnih sredstev. Po-men varčevanja nima samo tega namena. Zdi se nam celo bolj važno vzgajati mlade Uudi na odnos do denarja in varčevanja z njim. In prav v tem pogledu se je akadem-ska mladina do sedaj slabo odzvala temu vzgojncmu pumenu varčevanja. Izkušnje hranilništva pri drugih narodih nas včasih prisilijo na razmišljanje, da smo v tem pogledu v povoj-ne«i času zanemarjali pomen in smisel varčevanja. V Nemčiji, kjer je varčevanje izredno razvito, ima skoraj vsak drugi študent ali dijak svojo hranilno knjižico. Veli-ko je tudi primerov skupnih vlog in skupinskega varče-vanja. Pri nas pa, razen redkih izjem, v kartoteki Mestne hraniltece skoraj ne zasledimo vlog s študentskimi imeni. Nekaj več je primerov, ko starši preko hranilnice naka-zujejo >5vojim otrokom tiiesečne podpore. Veliko število staršev namreč nalcži na hranilno knjižico gotovino, na-menjeno za vzdrževanje svojega otreka pri študiju. Posa-mezni upravičenci poten redno vsak mesec dvigujejo vsoto, ki so jo odobrili starši. To je skoraj edina oblika varčevanja med akademško mladino. Mladinsko varčevanje po šolah in zavodih Da se je v zadnjih letih precej razširilo. Tako imamo lepo število šol, kjer je oblika varčevanja povsem vzgojnega pomena, kajti hranilnici pri tem ne gre za veličino hranilnih vlog. Zadcvoljijo se s tem, da varčevanje naleti pri mladem človeku na odziv. Poglavitni namen hranilnice je: na šolah vzgajati naraščaj, ki bo imel smisel za varcevanje in pravilen odnos do denarja. Statistični podatki za mladinsko varčevanje nam pove-do, da ima hranilnica na šolah ljubljanskega okraja pri-bližno 5.000 vlagateljev, ki imajo prihranjenih več kot 3 milijone din. Poleg tega so še skoraj na 50 šolah razne druge oblike varčevanja: razredne vloge, skupinsko var-čevanje in varčevalni prispevki. s ia^ja najvišjih republiških in ^ državnih naslovov. Leta 1955 Hi je postavil še sedaj veljavni ^ mladinski državni rekord in §H| nastopil tudi v članski konku- ^ renci ter s 2:54,3 na 200 m prs- |H no porušil stari slovenski re- Hl kord. § »Kar sem zamudil v letu Pomena skupščine so se zav«- m 1956, ko zaradi bolezni nisem dali tudi študentje, ki so vzorno m nastopal, razen na mednarod- Pripravili skupščino in se je m nem mitingu v Zagrebu, sem udeležili v velikeim številu. 2at SKUPŠČINfl Nfi VIŠJI ŠOLI ZA TELESNO VZGOJO 13. nov«nbra j« bila na Višjt Kafco sl naj »icer raalagamo sta-fioli za telesno vzgojo redna M&e nekaterih tunkcionarjev skušal nadoknaditi lansko leto. Ze v začetku sezone mi je uspelo osvojiti prvo mesto pred Prodanovičem in Zrim-Šfcom v medrepubliškem dvo-boju Slovenija : Srbija. Izpol-nila se mi je tudš največja ie-Ija: na izbirnih tekmah sem si zagotovil mesto v državni re-prezentanci.« Da je upravičeno znstopal našo državo, potrju-je tretje mesto v dvoboju Ju-goslavija : Velika Britanija in njegov rezultat 1:19,0 na 100 m prsno, ko je premagal najbolj-še angleške sprinterje. Z osvo-jitvijo drugega mesta na jugo-slovanskem prvenstvu je Ja-nez zaključil vrsto tekmovan} v domovini. »Se je tudi tebe letos lotila letna skupščina ZSJ. Velikega ™ *»dnji seji fcomlsije za te- lesno kulturo pri Izvrsnem sve- tu LRS, ki menijo, da bodo re-šili problem kadrov s tem, da bodo ustanovili srednjo fizkul-turno šolo namesto sedanje viš-je šole. Kako m&re priti do ta-kih stvari, ko vedno poudairja-mo, da je potrebna visoka šola za telesno vzgojo? Študentje *e upravičeno vprašujejo, ali 1e znano našim vodilnim politič-nim delavcem, kaj danes zahte-vamo od telesnovzgojnega stro-kovnjaka. Ali smo res Slovenci za visoko šolo še nezreli. ko pa jo imajo že v Beogradu in Zagrebu?. D.M. pa so ugotovili, da se skup§čins ni udeležil nihče od povablje-nih, niti zastopnik UO ZŠJ, pa čeprav bi se je bil moral. Pred-sednik združenja .1e podal pre-gled dela odtoora in ugotovil, da se je stanje popravilo, da pa še vedn.o ni zadovoljivo. Posebno idejno-politično delo ni bilo uspešno. Po r&feratu se je razvi-la plodna diskusija, ki je dala vrsto konikretnih predlogov za izboljšanje dela n.a šoli. Na šoli je sedaj 60 slušateljev, ki ne vedo, kaj pravzaprav so. Studirajo leto dalj kot na VPS in ieto m,a.nj kot na univerzi. Poleg tega pa tudi študijski re-žim še ni urejen. Zato so zahte-vali, da se to v najkrajšem času uredi tako, da bo vsak vedei vsaj to, kaj je pogoj za vpis v azijska gripa?« »Ravno takrat, naslednji se,mester. Najdaljš3 ko je ni bilo treba, na dvo- p,a je bila debata o stopnji šols. ^ boju mladih reprezentanc Ju- Studenlje se čutijo upravičeno goslavije in Italije v Rimu, ko zapostavljene in prikrajšane. Zf sem kljub visoki temperaturi več let trajajoča borba za zviša-zasedel tretje mesto.t ne štop-nje šole ikaj sla-bo zaleže. TBIBUNA — glasilo IJubljanskih študentov. Ure.iuje uredniški od-bor — Drago Cop, Miro Dvoršak, Draso Kral.1. Janko Popovič, Bo-jsn Samarin, Zdravko Tomažej in Dušan Voglar. Odgovorni in glav-nl urednlk Janko PopoviC. Ured-nlštvo in uprava — LJubljana, Miklošičeva cesta 5 a — telefon 31-102. Tekoči račun 60-KB-1-Z-567. Rokopisov ne vraCamo. Letna na-ročnina 200 din. Tisk — Casopteno podjetje »Slovenskl poročevalec«. solidno stopnjo znanja, le v šo-li drsanja so.precej z.aostajali. Klub črpa v&a linančna sred-stva od ASD Olymprle. Mnenje, da sanio vzdrževanje kotalkali-šča, posebno pa še drsališča, ni vezano z veJikimi stroški, je popolnoma 7gre.«-eno, saj je tu mrtiogo malenkostnih del, ki vsa zahtevajo velika denarna sred-stva n- pr.: razsvetljava, vsako-dnevno čiščenje drsališča v ča-su snežnih padavin itd. dtd. Vstopnina na prireditvah, ki mora biti danes minimalna, ni nobena finančna podporc kiubu. Izvedba tekmovanj, kl, so pod milim nebom na drsališču, iz-pcstavljenem dežju in premoč-nemu son-cu, je prav zaradi te-ga ze.lo težavna. Letos so na ledu šele nekaj dni. Predno je bil led dovolj trden in gladek, se je ing. Bloudek z dvema pomagačema trudil nepretrgoma dva drai. Morda bi &e za ta dela le našel kdaj tudi kd0 od hokejistov, saj je led tudi zanje. Prostor je premajhen, led izpostavljen vremenu, odvisen le od zuna-nje temperature, drsanje in ^o-kej pa se šiirita ln sama po se-bi zahtevata to, o oemer se go-vari leto za letom, o če.mer s« piše dan z.a dnem. zahtevata, da se izpolni s«n vseh naših drsal-cev in hokejistov — umetno drsali§6e. Spomnil sem se dej-stva, da ni-denarja niti za nor-malno vzdrževanje sedanjih ob-jektov, kaj šele za zgraditev res sodobnega umetne.ga drsali-šča in za njegovo vzdrževanje. Z uvedbo komunalnega sistema pade glavna od®ovornost na ko-muno iin vsi ielitno, da bi le-ta izpolnila svojo dolžnost do vse.h športov na ledu. V večletni polemiki o grad-nji urnetnega drsališča so &© izobLikovale tri lokacijske va-riante: mestna klavnica, mest-ne mlekarne in Cekinov grad-Prvotno je bilo mnogo glasov za gradnjo umetncga drsališ6a tam, kjer bi se lahko za tvorbo umetnega ledu koristili hladil-ni kompresoirji mestne klavni-ce. Neprimeren, oddaljen pro-stor in ugotovitev ing. Bloudka, da ima teren za gradnjo umet-nega drsališča popolnoma ne-primerno geološko osnovo, je ta predlog pokopala. Drugi je propadel iz podobnih razlogov. Poleg tega pa so mestne mle-karne od glavne magistrale ze-lo oddaljene in gradnja umet-nega drsališča bi bila vezana na gradnjo avtoceste. Tretja varianta predvideva gradnjo umetneg,a drsališča pri Cekinovem gradu. Umetni led bi pripravljali na betonski plo-šči sodobnega košarkarskega igfi&ča. Zemelijska dela so se pričela, kompresorji so že na-ročeni na Madžarskem. Vsi ho-kejista in drsalci- težko pričaku-jejo dan, ko bodo zabrneli stro-ji in se bo vodna gladina strdi-la v kristalno ledeno ploskev. Se teže pričakuje ta dan i-ng. Bloudek. Mnogo d«la in tasa mu bo prihranjenega, vendar se z izvedbo tega načrta ne stri-nja- Zakaj? Vedno zagovarja stališče, da če sploh gradimo, gradimo soLidno, prvorazredno in pro-storno. Odklanja polovičarstvo in prenagljenost, ki sta botro-vali že marsikateri povojni gradnji, tudi športni. Da je v svoji sti-oki eden redkih moj* strov v Evropi, dokazujejo brezštevilni športnd stadioni, sraučarske skakalnic© in hipo-drcmi širom naše domiovnna. Ing. Bloudku lahko zaupamo. Dt> danes nas še ni razočaral. Mnenja je, da že sama Jokaeija ni primerna. Poleg normalnega igrišča za bokej je potrebno zgradiiti še eno, vsaj tako veli-ko ledeno ploskev, če bočemo, da bodo treningi in tekmovanja taki, kot to hok«j in drsanj« zahtevata. Prostor pri Cekino-vem gradu pa bo močno skr&i-la moderna avtocesta, kii |jo bodo gradili k hotelu Bellevu©. Da bi -Sradili igrišča brez trl-bun za približno 10.000 gledal-cev, ne bi imelo kasnaje nobe-nega fmančnega efekta. Osno-va vsakemu umetnemu drsali-šču je, da ima -streho, kar bo pri tej izvedbi težko doseči-Prostor sam je še ved.no pre-več oddaljen od magistral©, ta-ko bi cena samo za cevi doseg-la 18 milij-onov d.!n. Poglejmo §e predlog ing. Bloudka, ki pravi, da bi ee v neposredni bližini Titpve cestft lahko našel idealeji prostor za umetno drsališče. Bližina tro-lejbusne p-roge je velik plus. Gradili naj bi postopoma, taijto, da bi v nekaj letih dobiii nov, res eleganten športni objekt, Jokaliziran v neposredni bliži-ni bodočega centra Ljubljane. Uporabnosti drsališča poleti ne gre oporekati. Proračun za tak objekt bi v grobem zinašal ka- ¦ kih 40 milijonov din. — Se en-krat poudarjam, da ing. Blou-dek verjetno najteže čaka na umetno drsališče, ker se z.ave-da, da pomeni to preporod za Ijubljanske hokejist© in drsal-ce, vendar predlaga novo vari-anto. Sponrmimo se pri tem na mamutske skakaln.ice v Planici, na hipodrom v Jaršah, in po-slušajmo ga. Kot se še nismo k«sali do danes, se ne bomo niti v bodoče. Sicer pa •.. Ing. Bloudek se je zaskpblje-no ozrl proti Cekinoveimu fra-du na že začeta dela. Dolžnost ga je klicala k drsialceTn, z raz-govorom sva bila pri kraju. Za-hvalil sem se mu in se poslovil. Predno sem odšel z drsališča, sem se ustaMil še pni mladi skupi-ni na drsa.lkah, da izv«m še.kaj pri njih. Dvanaijstletna, Alenka Sav-nik, ki je uganila name-Ti moje-ga obiiska je dejala: »Led j» precej premehak. A čfr bi imeli umetno drsališče, bi kai hitro dohiteli v umetnem drsanju tu-dii Dunajčane!« Pridružili so se nam š& mladi, navdušeni hoke-jisti Nestek in Jani Aljančič, vredna naslednika znanega Nestla rln še n.ekdanji pionirskl državni prvak v umetnem drsa-nju Polde Griinfeld, sedaj vra-tar najmlajše hokejske repre-zentance pri LJUBLJANI. Predno sem odšel, mi je dejal: »Napišite še to, da nas je vse, kar znamo. naučil ing. Blou-dek!« Z misliimi pri mladih Ijubite-ljih ledenega športa sem odha-jai z drsališča. In spoznal sem, da pomeni ing. Bloudek sloven-skemu športu res mnogo, da mu lahko povsem zaupamo in da se moramo za marsikateri uspeh na ledu zahvaliiti prav njemu- Velkovrh Ia.hiko naredili odličen scenarij. Zakaj si ne bd pri iskanju Lasi-nega filrnskega izrazia pamagaii z našo literaturo? Našli bi do-volj tem; treba bi jih bilo le prevesti v filmski jezik in to ne kar tako — samo da je nareje-no — ampak če se prvič ne po-sreči, napisati znova. In kaj j« z ©riginalnimi scenariji? Sčaso-ma se bodo tudi ti pojavili. Vse-kakor je razveseljivo, dia je iz-šla odločba, po kaleri se država odpoveduje davkom na damače filme in vstopnice. Ta .denar — vsega sikupaj bo okrog 600 miii-jonov — bodo d'obila podjetja za filmsko proizvodinjo. Ptej smo se izgovarjali: »Do-mači filmi ne neseja«! In zakaj niiso nesli? Ljudje &o se naveli-čali gJedati slabe partizanske egitke in komnedije kot Plavi 9. Pričeli smo s koprodukcijami: »Dosegli bomo priznanje v sve-tu!« In reaultat — vse naše ko-produkcije so bile polomija — proč vržen demar. Marsiikaiteri izmed študentov se utkvarja s filroom, si želi več ziranja o njem. Ne pridobi pa sa ga saimo z gledianjem, ampak z diskutiranjem, poislušaaijem pre-davanj in prakti^nim delom pri filmu. Poznam študenta, jurista, ki sedaj saimoistojno pripravlja 15-mLnutni risani film. Sam je napisad scenaTij, saim riše sli5i-ce, &i sestavlja kamero in pi^s glasbo. Toda maiTijka miu denar-ja! Ali s« ne bi moglo za te mlade ljudi, ki žele tudi sami sktivno sodelovati na področju filma, najti sreds nadarjenosti. Takšno popušča-nje je privedlo do razvredno-tenja akademske razgledano-sti, kajti »bachelor degree« sc pridobi z 21 ali 22 leti na kon-cu študija na collegeih brez posebnega truda. Stopnja izo-bfazbe povprečnega ameriške-ga študenta po končanem štu-diju na univerzi bi nekako za-dostovala za pripustitev ua povprečne evropske univerze. V pogledu strokovne razgleda-nosti so torej ameriški študen-tje po končanem študiju precej za evropskimi. Vzrokov za takšno stanje je več. Nekaj smo jih že našteli. Ne smemo pa spregledati še ostalih: pr gmatičnega načina poul;n, ki ne sprašuje po temeljih i~ vzrokih, ampak po učinku tn uspehih, pomanjkljiv izpitni sistem, ki ne nagrajuje napo-rov za samostojno razmišljanje in opredelitev, ampak se zado-voljuje s ponavljanjem že iz-povedanih učenosti. Evropski sistem visokošolskega študija odklanjajo kljub močni samo-kritiki. Približno 60 odstotkov od ireh milijonov ameriških štu-dentov poskuša z učenjem tu-jih jezikov. Rezultati nikogar ne navdnšijo. Povpreena iična doba ne presega dveh let. Zna-nje tujih jezrkov pa je vse prej kot zadovoljivo. Nekateri ozna-čujejo takšen odnos do učenja tujih jezikov z besedo »igno-rance*. Zato pravzaprav ni nobeno čudo, če novopečeni »Freshman« (študent v prvem letniku) v resnem razpravlja-nju vpraša, če imamo v Evro-pi dejansko več kot tri različ-ne jezike. Besedo »ignorance* uporabljajo tudi v tehničnem smislu, kajti večina ameriških Študentov meni, da je Amerika v tehničnem pogledu daleČ pred starim svetom. Neki štv-dent iz Puerto Rico ni bil po-polnoma prepričan, če ima Evropa že električno luč. POTOVANJE CEZ LUZO Danes velja v Ameriki n najvišji življenjski cilj poto-vanje v Evropo. Vsak ameri-Ški študent ima načrt že izde-lan. Ce ga sam ne more ures-ničiti, poskuša to doseči, ko služi vojake. V tem pogledu odstopajo ameriški študentje od dolgoletnih izolacionistič-nih teženj. Socialno kritično prozo mo-dernih ameriških pisateljev odklanja večina ameriških štu-dentov. Evropejcem očitajo* da nam dela Faulknera, Heming-waya, Arthura Millera ali Ten-nessea \Villiamsa dajejo na-pačno predstavo o ameriški družbi. Razjezi jih uspeh, ko zvedo, s kakšno naklado se v Evropi tiskajo knjige teh pisa-teljev sodobne Amerike. Nale- ODGOVORl. CE NE... Seminarske vaje iz histolo-gije. Študentje odgovarjajo na zastavljena vprašanja. Stroga je kazen, komur spodleti: »Ker nisi znal na seminarskih va-jah, boš opravil kazenski ko-lokvij, ali pa ...« Le tako naprej — vse za tesnejše stike med profesorji in študenti! Kmalu bomo dobili namesto fakuHete srednjo šo-lo, sa.i število kolokvijev ra-ste kot gobe po dežju. Vsaka podobnost med goba-mi in kolokviji ter »blagodej-nim« dežjem oziroma profesor-ji na ljubljanski medicinski fakulteti je nastala le po na-ključju. ,¦>¦»»¦»¦»»¦»¦¦¦¦¦¦*•»*»»¦•¦¦¦' timo seveda tudi na nasprot-nike iz vrst izobražencev, Tci takšno politiko zadržanja ve-čine obsojajo in jih resno vznemirja zadržanje Ameri-kancev v primeru Arthurja Millerja pred ameriškim kon-gresom. Zaton duhovnih vrednot in premik v udobje, ki pomeni nekakšen odklon v individual-no razpoloženje človeka, pou-zročata, da je Evropejcu težko ' vzljubiti to deželo. Verjetno v Združenih državah ni nobene večje duše, ki se ne bi brez pridržka spojila v veliki »mel-ting pot«. Ce človek drugače viisli, drugače izgleda, ali sa- mo drugače postopa kot veči-na, potem mora biti v deželi, kjer nima vedno neomejenih možnosti, .pripravljen na do-godke, ki aa iztreznijo. To po-trjujejo številni primeri pri-seljencev. Student mora biti v prvi vrsti športnik in šele potem vse drugo. Klasično glasbo po-slušajo v skritih sobah, da se izognejo sumom okolice, da so posebneži. Najbolj cenijo športne uspe-he na ameriških univerzah. Sportne zvezde se najlaže pre-bijajo skozi življenje. Njim često brez razmišljanja pode-Ijujejo visoke štipendije za šolanje, čeprav so njihovi stro-kovni uspehi minimalni. Uni-verze med Ijudmi zaradi tega seveda vedno bolj pridobivajo ugled, saj je znano, da šport-na združenja na univerzah čc-sto zasenčijo tudi profesional-ne klube in društva. Razen te-ga je treba vedeti, da ameri-ška družina preživlja konec tedna pri prenosih športnih tekem na televizijskem platnu. S klasično glasbo in resno ra-dijsko igro se srečuje teden-sko le nekaj minut. Odnos med profesorji in štu-denti je na ameriških univer-zah brez dvoma bolj neprisi-Ijen kot pri nas. Tudi stiki so pristnejši, deloma zaradi na-rave pouka, ker profesor in študent prideta v tesnejša medsebojna razmerja. Ob stp-čanjih ne gledata drug druge-ga zviška. Pogovor in pozdrav-Ijanje je domače in prijatelj-sko. Ni nobena redkost, da študent in profesor skupaj se-deta za kosilo. Obed zaradi te-pa obema enako dobro tekne. Tako, se na neposreden način sčasoma zabrišejo razdalje, 7.-t jih pri nas zapažamo v obliki avtoritativnosti in občutkov manjvrednosti. Profesorji, ki delajo skupaj na oddelku, se med seboj vedejo kot člani ene druzine. Posrečenih primerov za to je veliko. Neki projesor je pred kratkim sprejel na le-tališču znanega strokovnjaka in znanstvenika. Ko sta se že skoraj dcset minnt pogovar-jala, je brez nerodnosti dejal: »By the way I'm Charlie«, na-kar je drugi odgovoril: »I'm Bo.b...» V Ameriki so šole in unl-verze vse prej kot velike de-lavnice za oblikovanje duha. V marsikaterem pogledu razne šole in univerze niso nič bolj pomembne kot delavnice za vajence. Ameriški študent, ki začne in konča svoj študij sko-raj vedno na isti univerzi, je navezan na svojo alm,a mater z dušo in telesom. Štiri leta teče življenje ameriškega Stu-denta neločljivo ponezano z univerzo. V vseh ozirih. Na zunaj se to kaže v šteinlmh grbih in zastavah posamezmh univerz, v pesmih in običajih. Pariz je, pravijo, mravljišče. /Travljišče postopačev, prosti-ttitfic, breizposelnih, zamorcev \n fetudentov. SJednji imajo svoje študentsko mesto in kožo ra^-nih barv, rumeno, črno, belo in rnesano. Mnogi med njimi so premožni, še več pa je revnih. In za reveže v Parizu po svoje sikrbijo, francosko iznajdljivo.in izvirno. Mnogim, ki jih obreme-njujejo kompleksi pomanjfca-nja denarja, je zjiama telefonska številka posredovalnke zaslužka ali urada otroških uslug. Gre za damiselno ustanovo študetiitsike s^mopomoči »Servi-ce Biberom«. Ta ustanova je za-mdsej. združenja pairiških študen-bov medicine in je njen pom&n pravzaprav dvojen: manj pre-možnim šbudentom omogočiti priložnostni zaslužek in mlade starše osvobodiiti spon lastnih otrok. Ce na priimer ž^lita mla-doporočenoa zvečer v kino ali gledališče, pa svojih oitrok. no-čeitia pustiti siaimih doma. zado-stuje, če eden diamed njiih po-kliče po telefoinu študentslko združemje. Taikoj pride v hišo naročeni »otrošiki pazraiik« OmoSki ali žensika), potem prevzaime skrb z,a otroke, apravti iih v po-steljo, nahrani, uimije itd. Ni noben čudež, če imna ta študent-ska ustanova v Parizu že lepo število rednih Mijentov dn star-šev, ki isiamo študentom zaupajo varstvo sivojih otrok. »Servic9 Biberon« upravjja dlplotnirana vzgojtiteljica, ki se je poročila z nekim študentom medicine. Po telefonu siprejemia naročilia star-šev in vodi natenčen dnevniik. >Stik z dotjenčki lin oitrcci je za mlade Ijudi zelo koristen,« pra-vi upravnioa te študentsk-e usta-nove, »katjti vsaik od njih bo najbrž kmalu sam previzel ma-terinske in očetovslke diolžnosti«. SERVICE BIBERON G L O S A Skrito znamenje Mesto se spravljia k večerji. Po pločndkih ho-dijo s©nce. Cestn^ luči so si zakrile obraze. Skozi slabo razsvetljeno ulioo privozii študent na kole-su. Brez luči. V rakah drži ročno električno svetilko. Nepriižgaino. Ko tik pred seboj zagleda službujočega miildonika, jo nemudoma prižge. Ta ga kljub temu ustavi z be&edami: — Drugič se pa prej spomni prižgati luč, če zagledaš miličnika. — Hudiča, zakaj pa tako sknito stojiš, da te ne vidiiim iz dostojoie razdalje. T. Z. Ljudje in mesto: Črno in belo diagonalna sprehajalca Vsa provincialna mesta so si na las ivodobna. Dve pravokotni ulici s prenatrpanimi izložbami in zastarelo kavarno, malim morjetn gastiln in ljudmi. Z Ijudmi, ki jih v tercialskih krogih dele v čisto navadne in manj navadne. pa še na okraj ne umetnike in podumetnike itd. Panavadi podremavajo nad mestom še razvaline ostare-legra gradu, pod njim pa nezadovoljno grgra reka ali re- Celje, staro in novo. Pogled z gradu na dolino ze-lenega zlata. Colporterjeva glasba, nylonke na prepereli vrvi nad brisačo, dimniki, dimniM . .. Pogled z gradu na mesto. Z gradu nek-danjih mogočnih gospodarjev širnih pokrajin, Celjskib gro-fov. Danes je ostal v teh resta-vriranih zidovih samo še nek zelo skromen spomin nanje. Lu-či v modernj grajski restavra-ciji posmehljivo pomežikajo go-stom. »Siromaki, ko bi le vede-li, kaj vse se je dogajalo med temj zidovi!« Pod gradom globoko v dolini, se je razlezlo mesto daleč pod hribe in po Savinjski dolini, kakor prekipelo testo. Roke hiš se iiztekajo v neder.ie doline ze-lenega zlata, zlaita, ki se ne ble-šči. Hmelja. Cinkarniški dimni-ki jezljivo puhajo gost črnkast dim in plin. Plin, ki že deset-letja razjeda pomlad in polet-je po celjskib in okoliških vr-tovth, travnikih, sadovnjakih, gozdovih. .. Pogled na Otok, na del nov&ga Celja z moderni-m; stanovanjskimi bloki. V ozadju bazen. Del olimpijskega plavalnega bazena. In kostanji ob Glaziji z nemim sipominom na hudo krj celjskih nogomet-nih navijačev in z obračunava-njem na tekmah. Pa še gimnaziji in Stara gro-fija,. jetična in napol razpadla, in park. Vse je kakor na veli-kanovi dlani, zeleni in sivi. Cr-ni in beli. Pogled na Celje z gradu. Mesto v miniaturi, žep-nega formata. Celje, staro in novo, dobro Celje! Toda »Neka.1 je gnilega v deželi ...« Ljudje. Ne vsi, toda mnogi. Obreklji-vost, škodoželjnost, parada naj-različnejših umetnikov v okraj-nem merilu, pretirana skrb za plesne toalete in še in še. Velika mesta imajo prednost. Celje ni veliko mesto, ljudje se preveč ooznajo med seboj, pre-več pa se bre7. potrebe zanima-3o tudi drug za dr-ugega. Mno-go preveč. Za vsakim vogalom sreča.š prijatelja, na vsakem ko-raku znanca. To ni dobro, to ni zdravo! DNEVI MED PRSTI Večimi najbolj osovraženf Io-kal v mestu: kavarna Evropa. Shajališče upo>kojencev, gleda-liščnikov, okrajne inteligence .. V globini zoprne kavarnlce za- vesa, za katero se igra za de-nar. Poker, tarok, »preferans«. Za denar, majhen in velik de-nar. Tu je shajališče upokojen-cev in drugih. Ure in dnevj dr-se skozi prste z igralnimi karta-m\ in denarjem. Cas postaja ne-važen. Dim, vermut s sodo ali turška. Tudi pivo Ležak 3. Po-gled na ulico, promenado, skozi veliko kavarniško okno. Spet znanci, kamor se obrneš. Nihč« ne ve nič določenega. Mnogi šnšljajo. Takole, zaupno in pometiljivo. Spiritizem nekje v mestu, pravijo. Za drag de-nar. Nihče ne ve nič določene-ga. Navadna potegavščina? "V Gaberju, delavskern predelu tnesta, ženska s črno kavo. Ali tudi divko, kakor je. Nihče ji ne ve imena. Lahkovernim to-laži srce in prazni žepe. Ne rav-no koristno delo. Sicer je Se več takih. Le kdo bi vedel za vse! Kje neki! To, kar JtnoH človeka v pro> stem času, je dt>lgčas. Dve kino-dvcrani, gledališče, ki je več drugod kot dotna, od časa do časa kakšni koncerti, vsakih deset let, bi skoro lahko rekli, pa še Adamič s svojim o»rke-strom, ZadovoljnJ Kranjci ali Toti tcater. V Celju ni plesne dvorane. Ostane še mladinski ples v »pratroru«, v malj dvo-ran; kina Union. Ple« z dastojno in izgubljeno frajerščino. Pa še plesi v dvorani, telovadnici, TVD Partizana Gaberje. Prijet-na glasba. Toda nič drugega. Cisto nič! IN VINO VERITAS? Celjsko gledališče je najbolj kulturna ustanova v mestu. Me-ščani se radi pritožuje.io, da go-stujejo gledališčniki več po dru-gih krajih kot doma. Tod? tako je tudi prav! Saj je dvorana celjskega gledališča kljub sed-mim abonmaiem redkokdaj do krafa zasedena. Ob večerih, mnogokrat pozno v noč. gredo gledališčniki v svo-jo Kapelico. Po vsaki premieri pa še ob kakšni drug^ več ali -rnanj svečani priliki. Tu .n mlado. Najbolj ka^bojke in kri-minalke, ki pa zadnje čase že usihajo s sporeda. Tako ie tudi prav! Sedai jih nadomestujeio revijske limonade, od iasa do časa pa zaide na filmsko platno čisto pcmotoma tudi kakšen do-ber film. Politika nabavljanja filmov, ponaslavljanja, razvr-ščanja v dve kinodvorani je v Celju posebno poglavje. Poglav-je nejevolje in jeze. Tu je pov-sem razumljivo, če vrtijo cine-mascopskj film na normalnem platnu, namesto na širokem v Unionu. Če kar tako, zaradi osebnih trenj, odpuščajo in de-gradirajo uslužbence brez pra-vega vzroka, ie to povsetm vsak-danja stvar. In če se 'z.godi, da n. pr. ruski film Novoletni ples preimenujejo v angleškega, ni to v Celju nič novega, niČ pre-senetljivega... LEPO JE BITI MLAD Srečalj sta se na plesnih va-jah II. gimnazij© v Celju. Po-lonca, sedmošolka, in moja be-ležnica. Ples, plesne vaje, har-monika, mladi Ijudje. Dijaki, gimnazijci: sed.mo in osmošolci. Kandidati za bruce in brucke. Pa še plesni učitelj v staromod-ni obleki. To je bil ves inven-tar telovadnice tistega sobotne-ga ve>čera. Polka je zakorakala po telo-vadnici. Polonca je nestrpna. Mika jo ples, fantje čakajo, ona mora pa trpe>ti, da.se znebi mo-jih neprijetnih vprašanj. »Po-čitnice se bližajo«, je rekla be-ležnica, »in ti si iprav gotovo že razmišljala, kako jih bo>š pre-živela?« Polonca med smehom: »Ja, kje neki dimgje kot do-ma...« Malo je pomislila in potem: »Ostane še drisališče, pa ples in knjige, radio, kino ... vsega je dovolj. ... Tu in tam se bom morala srečati in pogo-varjati tudi s predmeti, ki se jih učimo v šoli.« Polonca gle-da najraje kavbojke in Ijube-zenske filme. Toda najbolj všeč ji je bil film Lepo je biti mlad. Knjiga? Kristina, Lovransova hii. Sicer pa Ijubeizenske in de-tektivke. Gledališka predstava? Celjski Dnevnik Ane Frank. »Ker ie dotnivine far-macije in zdravilstva. kovno igodovins-fcih revijah. mnogo del pa ima še v roko-pisu. Pripravil je že lepo vr-sfco predavanj in doslei že ni bilo nobenega Jugo&lo-nju. Fakultetin« uprave imajo pni vsem štipendiranju >le dve na-logi: dajalca štipendije morajo obveščati o študijskiih uspehih štipendiraacev in opravljati p>o-sle izplačevaloa štipendiij. N«-rednost in odgovornost darialcev štiipendij pa se kaže pri izpla-čevainju štipendiij v polni mefi. Prešlo je namre-č že v navado, da prihaja d&nar za štipendije gele okrog dvajset€iga mesecu ali pa še pozneje, celo z nekaj-mesečno zamudo. Da bi b-li vsi tli problemi 5e bolj jasni, nekaj številk. Na na-ši univerzii prejema štipendije okoll 30 odstotkov študentov. Povprečna višina štiipendij zna-Sa 4.760 din; načmižja je 1000 din, n&jvišja pa 15000 din. Naj-več štipendij dobivajo študent-je fakultete za agraniomijo, go zdarstvo lin v«terinarstvo in si-cer 48-11 odstotkov od sk-upn«ga števila na to fakulteto vpisanih študentov, najmanj štipendistov pa je na sedanjih treh. tehnl-ških fakultetah: od vseh v Stu-diijskem letu 1956-57 vpisanih štud&ntov jih j« prej«malo šti-pendiije le 15.46 odstotkov. Na vse težave in n&pravllnosti pri štipendiranju smo se študentje pravzaprav že navadili. Tudi sedanjl zakon o štipendiranju vsega tega še ni rešil. Razpisi in sklepanja pogodb so le formalnosti, fci naj prikri-jejo saraovoljnost nekaterih dajalcev štipendij. SU-pendije se izplačujejo zelo neredno. Glede na dejanske potrebe. ki jih ima povprečen študent, so štipendije prenizke m zato niso pravi stimulans za redno Itu-diranje. Stud&ntov, ki bi potrebovali Štipendije, je vsaj še tisoč. Ko bo veljal novi zakon o univerzi, bo še huje. Te številke potrj.ujejo misel, da j« štipendiranje ob dejan-skiJi družbeniiii potrebah v ve-liki meri neu^ejeno, nesmotnno in zgrešeno. Te številke pa nas po^tavijo tudi pred dejstvo, da je štipendij preimalo. Takšnih študentov, ki bi nujno potrebo-vali štipendije, je po grobih ce-nitvah vsaj še tisoč! Tu niti ni treba, da bi navaoali primere dz tujih držav, na primer iz Sovjetsk© zveze, že tako nam je namreč jasno, da naše družbe-ne potrebe po čim večjem šte-vilu visokokvalifiiciranih stro-kovnjakov zahtevajo povečanje števila štipendij. Pred nami pa je še en pro-blem: problem razlike med šti-pendijo in povpreičniimi življenj-skimi str v enem izmed študentskiih doniov in tri obroke v študent-fiki menzi. Ce račumamo, da j« povprečna štipendija 4760 din, znaša razlika med življ-enjskii-mi stroški in štipendijo plus 210 din! Toda zgoraj navedenl iiv- ljenjski stroški študenta so do absurdnosti poemostavljena- S tistimi 210 din nob&n štud«nt ne more kriti vseh svojiih osta-lih potreb: obleka, lculturno življenje, zabava .. ¦ Poleg tega pa je tudi le malo študentov tako srečnih, da so dobil: sta-novanje v študentskftm domu. Stamovanje kj© v Ljubljanl ali pa v njenii okolici stane vsaj 2000 din, ali pa še enkrat todi-ko. Jasao je torej, da so SKpen-dije prenizke. Študenti si mo-rajo poleg štipendij iskati i« naijrazličnejšs h-0'norarn« zapo-slitve, poleg kat&rih pa. naj bl še redno študiralit Nevzdržno stanje prl štipen-diiranju pa se bo še zaostrilo z iavajanjem republiškega r&ko-na o univerzi, ko študent ne bo imel več časa za honorarne za-poslitv«. Stipendije so torej ševanju vseh mogodih proble-probl«m, mimo kater&ga pri re-mo>v v zvezi z zaiconom naša skupnost ne bo mogla. Od vse-ga tega ima pravzaprav le o*na nepopravljivo škodo. UNIVERZITETNI ODBOR Z&J IN UK ZKS ZE- LITA V NOVEM LETU STUDENTKAM IN STU- DENTOM MNOGO USPEHOV. KOLEGI IZ TRIBUNE VAM 2ELIJO SREONO IN VESELO NOVO LETOl OD 10. DO 20. JULIJA JE BIL V DUBROVNIKU MEDNARODNI SEMINAR ŠTUDENTOV 1N PROFE-SORJEV EVROPSKIH IN IZVENEVROPSKIH DEZEL. TEMA SEMINARJA JE BILA — UNIVERZA DANES. POSREDUJEMO NEKAJ GLAVNIH MISLI IZ REFE-RATOV, DA BI TAKO DOBILl, CEPRAV NEPOPOL-NO, PA VENDAR DOVOLJ ZAOKROZENO SLIKO O PROBLEMIH, KI SO DANES BOLJ ALI MANJ PE-RECI ZA VSE UNIVERZE. V UVODU NEKAJ NA-CELNIH MISLI. Univerzitetnl pouk, ali bolje rečeno, organizacija pouka, pre-življa danes v mnogih deželah resno krizo. To je eden izmed zelo pomembnih zaključkov du-brovniškega seminarja. Sodobni razvoj človeške družbe, posebno razvoj znanosti in tehnike, za-htevajo stalno razširjanje in bo-gatitev materiala, ki se predava na univerzah. Ta upravičena zahteva pa vedno vodi do po-daljšanja študija. Pa tudi ~:e bi pristali na podaljševanje študi-ja, ne bi prišli do zadovoljivega rezultata, ker je tempo sodr" nega razvoja tako intenzivan, da znanje, dobljeno na univerzi, že nekaj let po koncu študija ne zadostu;"; več. Dobljeno znanje Je potrebno neprestano širiti in bogatiti z novimi uspehi v do-ločeni znanstveni panogi. D -"> smo zato pred problemom take organizacije univerzitetnega štu-dija, ki bi v nekaj letih moral dati študentu najosnovnejše znanje, katerega bi po konča-nem študiju na univerzi sam nadaljeval in poglabljal. Zaradi tega se mora univerza prilago-diti zahtevi, da obdrži stalno povezavo s svojimi učenci in jim pomaga pri študiju. Udeleženci seminarja so se strinjali tudi s tem, da je poleg pouka potrebna tudi intenzivna vzgoja študentov. Večina je sprejela mišljenje, da danes »vzgojen in kulturen človek« ne pomeni več samo to, kar je po-menil nekoč — da se razume v tej ali oni panogi umetnosti, pač pa pomeni danes kulturni človek mnogo več. Ceprav so si bili vsi udeleženci edini v tem, da jc nujnost take vzgoje lmperativ današnjega časa, je popolnoma razumljivo, da so — zaradi raz-ličnih političnih in ideoloških nazorov — o tem imeli svoje lastne nazore, predvsem v vse-bini, ki bi morala biti osnova vzgoje. Da bi bilo mogoče nuditi štu-dentu tako vzgojo, se mora pro-gram univerzitetnega pouka, materialna sredstva in delovni čas študenta vskladiti s to zah-t^vo. Posebno važno je: čas se mora najti v okviru študentove-ga delovnega dne. Ce je študent prenatrpan z izpitno snovjo in nima ure prostega časa, potem je seveda brezplodno govoriM o njegovi vzgoji. II Na področju znanostl, prosvete in kulture sploh, je danes težko najti vprašanje, ki bi bilo pred-met tolikih diskusij, kot je vprašanje vsebine in metode univerzitetnega pouka. Potreba sodobne družbe za vl-sokokvalificiranim kadrom je v zadnjih desetih letih močno na-rasla. V prvi vrsti je to pove-zano z razvojem proizvajalnih sil in v zvezi z demokratizacijo družbenega življenja in razvija-njem prosvete in kulture med ljudstvom. Za organizacijo tako razvitega družbenega življenja, novega ne samo po obsegu tem-več tudi po kvaliteti, je potret-no zelo veliko ?fevilo ljudi z univerzitetno izobrazbo, ki bodo ustrezali današnji razvojni stop-nji in perspektivam razvoja v bodočnosti. Vrata univerz, fakultet in c\-u-gih visokih šol danes niso in. ne morejo biti odprta samo majh-nemu številu ljudi, često dolo-čenih samo s socialnim pore-klom. S tem dejstvom moramo danes računati in pred njim ne smejo zapirati oči ne univerze, ne država. Vprašanje lika strokovnjaka, ki se formira ni univerzl, je, če univerzitetnega študija. Odtod stalno vprašanje: ali naj univer-zitetni pouk formira splošnega strokovnjaka v določeni stroki, ali pa naj da strokovnjaka za posamezno vejo določene stroke. Pri vsem tem pa vendar lahko ugotovimo splošno tendenco vse večje specializacije, odnosno bi-furkacije (v različnlh oblikah: večje število različnih fakultet, nove posebne visoke šole, deli-tev fakultete na več odsekov, delitev študija v zadnjih letih itd.). Vse to je bilo storjeno v zvezi s potrebami vsake posa-mezne države, zato ne moremo govoritl o splošnem kriteriju. Nastane pa vprašanje: do katere meje je v univerzitetnem pouku dopustna specializacija, da le-ta še vnaprej ostane univerzitetnl mu, da mora zadovoljiti potre-be prakse, univerza ne sme za-nemariti vzgojo visokokvalifici-ranih strokovnjakov, ki bodo sposobni samostojno reševati nove probleme in se ukvarjati z znanstvenim delom. V zvezi z zahtevami sodobne znanosti in prakse nastane tudi skupno vprašanje odnosov mr-sta in položaja tako imenovanih splošnih odnosov osnovnih prt 7-metov pouka. Razširjanje obse-ga gradiva vsake posamezne stroke in zahteve po vsaj dolo-čenl specializaciji, oziroma usmeritvi že med študljem, str.l-no postavljajo probletne revizt-je odnosov teh dveh skupin predmetov. l^ nastopa v obliki vprašanja o odnosu med osnov-nimi teoretičnimi predmeti do- blem organizacije, izvajanja in vsebine univerzitetnega pouka in upoštevaje veliko število štu-dentov in vrsto dela, ki ga bo večina izmed njih opravljala v življenju, kakor tudi vedno več-jo možnost različnih oblik po-diplomskega študija in različnih drugih oblik za strokovno izpo-polnjevanje, izgleda upravičena zahteva po zmanjšanju obsega tako imenovanih splošnih in ce-lo osnovnih teoretičnih predme-tov. Upravičljiva je vsaj s sta-lišča prakse in števila študent • na univerzah. Seveda bi l "'o zelo škodljivo za sam karakter univerzitetnega pouka, če bi ' pojav ali tendenca zožil r.)o-sobnost celovitosti pogleda na problem stroke, tako da bi uni-verzitetnl kadri v življenju po- UNIVERZA V KRIZI ne najvažnejSe pa najosnovnejše pouk. V pretirani speclalizaciji loCene stroke in v vrsti strokov- stali navadnl prakticlstl. Tr«- vprašanje. Sodoben razvoj in iz- pa je nevarnost, da strokovnja1- nih predmetov te stroke. nutne potrebe včasih lahko vpli- redno podrobna delitev dela za- ni sposoben razumeti problemov Ce upoštevamo pogoje, po ] vajo na univerzitetnl pouk v tej htevajo večjo diferenciacijo svoje stroke v celoti. Kljub te- katerimi se danes pastavlja pro- smeri, vendar univerze ne •" v Vsak dan se srečuje-mo. V predavalnicah, na ulici, ali kjerkoli drugje. S prijateljskim pozdra-vom ali brez. Z znanci ali s kolegi. Srečanja pridejo in gredo, svet-loba v zrcalih se prižiga in ugaša. Samo za hip. V zrcalih — pogovorih in vprašanjih — mnogo-krat najdemo sebe, pri-jatelja, iivljenje. STUDENTJE MNOGO RAZMlSLJAJO O MARSICEM. DOSTI VEČ IN MORDA TUDI DRUGACE, KOT BI VCASIH KDO PRICAKOVAL. RAZMIŠLJAJO O MEDNARODNI POLITIKI, ZIVIJO ZA SVOJO, ŠTUDENTSKO ORGANI-ZACIJO, NE POZABLJAJO PA NITI »MAJHNIH« STVARI — NE GLEDALISČA, KINA, KNJIG... TO JE SAMO DROBEC NJIHOVEGA ZlVLJENJA, KI IZPOLNJUJE VSAKDANJOST. BILO BI KRIVlCNO, CE BI HOTE PRE-ZRLI NJIHOVE MALE IN VELIKE SKRBI, NJIHOVO DRUGO ZIVLJENJE. GROBO, ClSTO PROZAIČNO, NE-USMILJENO. NASA ANKETA JE POTOVALA MED NJIMI, TU IN TAM. PREDAVANJA IN ŠTUDIJ, BRANJE KNJIG IN LETNA SKUPSCINA ZSJ IN SE MARSIKAJ. PA NAJ NASA ANKETA SAMA PRIPOVEDUJE O NJIHOVEM TEZKEM ZIVLJENJU, A KLJUB TEMU TUDI O UPANJU, DA BO DRUGO, SAMO NJIHOVO ZlVLJENJE KDAJ VENDARLE DRUGACNO — LEPSE IN BOLJ SVETLO. Vsekakor Suez Danes je mir potreben svetu bolj kot kdajkoli poprej, po-sebno mladini, ki želi po poti ustvarjanja in napredka. Studentje, naši anketiranci, gledajo z zaupanjem v OZN, v njeno moč in vlogo, ki neneh-no narašča, so proti zatiranju malih narodov, so za mir. Ta-kole pravijo: — Nasprotja tned državami se nenehno blažijo. Največ za-upanja imam v organizacijo ZN, ki je uspešno interveni-rala ob hapadu na Suez. (Psi-holog.) — Pomiritev vojnih žarišč, ki jih je bilo precej. Tu so lmeli ZN veliko vlogo.' (VPS.) — Komisija za razorožitev ¦e je razšla brez uspeha?! Sa-mo za nos nas vlečejo... (Pe-dagog.) — Tega ne komentiram. (Ar-hitektka, brucka.) — Prebujanje afriških na-rodov, kriza kolonij. Madžar-ska je bila problematična. (Strojnik.) — Odnosi vzhod-zahod se vsklajajo. Vse gre bolj mirno, brez ropota. Kaže, da bo kdaj le mogoče reševati mednarod-ne probleme na miren način. (Ekonomist.) — Pri sueški krizi in sirij-skem vprašanju se je pokazalo, da ima OZN večjo moč kot bloki velesil. (Pravnik.) Kolega z gradbene je raje povedal, kaj bi želel v med-narodni politiki leta 1958: — Cas bi bil, da bi resno prifceli z razoroževanjem. Uni-čijo naj vse zaloge jedrskega orožja! Mnogi pripisujejo velik po-men pri popuščanju medna-rodne napetosti ne le OZN, ampak tudi satelitu: — Satelit je potegnil za sabo vse ljudi. Z njim je nastopila nova doba. (Metalurg.) — Vse človeštvo je morda prvikrat v svoji zgodovini pri-sluhnilo samo enemu glasu — sicer Lajkinemu lajanju — ali vendar... (Filozof.) Premalo In preveč Bilo je več ali manj naključ-'je, da smo se srečali samo s kolegi, ki delajo v študentski organizaciji. Radi delajo, če-prav je včasih težko, ker ni vedno dovolj časa... Nekaj odgovorov: — Delam, toda rad bi še več, če me ne bi ovirala študij in služba. (Ekonomist.) — Zaenkrat samo z željami. (Filozof.) — Rada se udeležujem de-batnih večerov. (Slavistka.) Kolegi, ki so odgovarjali na anketo, menijo, da je prav, da »e Študentska organizacija za-nima res za vse probleme štu-dentov, voarešajo pa poglob-Ijeno ideološko-politično delo. — Všeč mi je velika resnost in prizadevnost Ijudi, ki de-lajo v študentski organizaciji. Ne ugaja mi pa, da včasih za-nemarjamo tovariške odnose, verjetno zaradi prevelike za-poslenosti in osebnih proble-mov. (Pravnik.) — V študentskih klubih bi se morala povsod čutiti borba idejnega prečiščevanja, tako pri reševanju ekonomskih ka-kor tudi študijskih problemov. (Ped&goginja.) — Ne morem odgovoriti. (Nekdanji predsednik nekega kluba!) — Ti problemi me ne zani-majo. (S kolegico smo se sre-čali na letošnji redni skupščini ZSJ Ijubljanske univerze!?) — Ni mi všeč, da študentska organizacija ne zna takoj vključiti v svoje delo prvih letnikov. Prav je, da rešujejo lastne probleme klubi in let-niki sarni. (Slavist.) — Tezko je odgovoriti... Všeč mi je, ker se študentje takto resno zanimajo za študij-ske probleme. (Ekonomist.) — Ldhko bi bili stiki med študenti različnih oddelkov tesnejši! Le tako bomo lahko reševali vprašanja enotno za vso fakulteto. (Pedagog.) — Pri delu v organizaciji ZSJ spoznavam Ijudi in nji-hove težave. Pomagam jim, kolikor pač morem. (Strojnik.) Dnevi med skriptami in programi Mnogi študirajo redno, mno gi to samo poizkušajo. Neka-teri doma, v toplo zakurjeni sobi, drugi prezebajo po vla-kih, v čakalnicah — in študi-rajo. Pa še v prenapolnjenih sobah v naselju in drugod, v knjižnicah, če dobe prostor, in seminarjih, parku... Na vprašanje, »študiraš red-no«, so odgovarjali: — Sedaj že. Enkrat sem se moral ponovno vpisati. Morda sem bil sam kriv. (Me-talurg.) — Približno, da. Razmere me silijo. (Ekonomist.) — Po triletnem odmoru (prej služba), sedaj spet redno štu-diram. (Germanistka.) — če sploh študiram, to je tu vprašanje. (Filozof.) — Do sedaj še... sicer pa je še prezgodaj govoriti... bruc-ka! (Arhitektka.) — Ze, toda skript ni, pa tudi s tujo literaturo je križ. (Me-dicinec.) — Studiram — v službi... (Ekonomist.) Nismo pričakovali, da bo toliko kolegov na to vpraša-nje odgovorilo z »redno«. Si-cer pa je nekdo pripomnil: »Redno študirati — to je širok pojem. Določa ga pač mnogo faktorjev.« Stari znanci Vsak ima svoje prijatelie in se rad srečuje z njimi. Mnoge spremljajo ti nenavadni pri- jatelji skozi vse življenje, a prijaznostjo in zvestobo. Ne-redkokdaj se je težko ločiti od dela in za dve, tri ure obiskati gledališče, kino, še manj časa pa je za branje knjig. Toda kljub temu, da čas neusmilje-no priganja k delu, si mnogi še vedno ukradejo kakšno uri-co na dan za prijetno srečanje z včasih tudi neznanim pri-jateljem, nevsiljivim svetoval-cem, vzgojiteljem. Različni okusi, različna mne-nja: nepozabna gledališka predstava, knjiga, film. — Dolgega dneva potovanje v noč, zadnje čase nisem brala nič posebnega, Plašč, opera: Crne maske. (VSMS.) — Knjiga — težko bi rekel. Morda čudno — Šagrinova koža. Polkovnik Chaubert. (Pe-dagog.) — Dnevnik Ane Frank. Be-* rem malo, ni časa. Mali člo-vek. »V soboto zvečer« še ni-sem videl. Piknik, seveda. (Strojnik.) — Za gledališko predstavo se ne morem odločiti. Knjiga: Vojna in mir. (AIU.) — Gledam samo dobre filme. Pismo s peresom. Zemlja se z nami premika. Optimistična tragedija. Všeč so mi vse oper-ne predstave, v katerih na-stopa Langus. (Germanistka.) — Dnevnik Ane Frank. Pik-nik in Vzhodno od raja. Po-sebno me zanima razvoj jugo-slovanskega filma. (Slavist.) — Madame Butterfly. Ozri se proti domu, angel, Ko Li vsi fantje sveta. (Ekonomist.) — Hlapci (v Drami), La stra-da, Zločin in kazen, študij-sko ... (Komparativist.) — Ladja spominov. Na po-srečen, neprisiljen način nam je približala revolucijo. Naj-bolj zanimiva knjiga: Dober dan, ž4Lo»t. Piknik. (Pedagogi-nja.) ne kritike, Zvezda je rojena, balet Labodje jezero. (Kom-parativistka.) — Uživam v kavbojkah. V osrednji vlčgi si vedno pred-stavljam sebe. Gledališče: ? Knjiga: Papežinja Favsta. (Me-dicinec.) Tako, vidite, to je samo ne-kaj odgovorov. Mnogi so po-vedali, da se jim zdijo nepo-zabna nekatera gostovanja tu-jih umetniških skupin in so-listov-umetnikov itd. Med po-membne kulturne dogodke pri-števajo nekateri tudi študent-ski festival v Ljubljani in dolenjaki festival v Kostanje-vici. V anketi lahko razberete, da študentje še precej redno obi-skujejo gledališke in operne predstave ter koncerte, likov-ne razstave pa manj. Če jih pa ne obiskujejo, imajo prav go-tovo vzrok kakor kolega s sla-vistike, ki je rekel: »Obisku-jem kulturne prireditve, v ko-likor mi pač to dopuščajo fi-nančne možnosti...« Med časopisnimi stolpci Zivljenje iz dneva v dan ne more biti brezbarvno, brez poročil o svetu, tujem in do-mačem. Vsakdo, kdor hoče ho-diti vštric z današnjim dnem, mora brati. Najrazličnejše ča-sopise in literarne revije. Štu-dentje, kakor je pokazala an-keta, jih radi prebirajo. Casa ni mnogo, zato večina kolegov komaj utegne prebrati nekatere dnevne časnike, lite-rarne in druge revije pa ob-leže nedotaknjene. Prisluhnimo, kaj pravijo: — Vse dnevno časopisje. Tudi Upokojenca — ta je ču-dovit! (VPS.) — Vse kar dobim. Posebno pa Tovariša in nemške revije. (VŠMS.) — V Tribuni preberem naj-prej (z Ijubeznijo) prvo stran, potem pa vse naslednje. Na-zadnje peberem zadnjo stran. Je duhovita ... več pestrosti! (Slavist s smislom za humor!) — Dobro, dobro — ničesar ne pogrešam, vsaj zaenkrat ne. — Sem prl »Partizanu«. 2e-lim, da bi organizirali telesno vzgojo posebej za študente. (Ekonomistka.) — Ne, sem poročen. Nado-meščam gospodinjsko pomoč-nico ... (Absolvent elektroteh-nike.) — Rad bi se priučll fcakSne ga jezika. Motor me nitl ru, veseli. (Pedagog.) — Da bi videl kaj noveaa Ce bo, bo tudi motor. (Gradt benik.) — Bi, v kakšno tehnična razvito državo na praktičnO VPRAŠALI SMO: Dogodek, ki pomeni po tvojem mnenju največji n^predek v med- narodnih odnosih in v delu OZN? Sodeluješ pri delu študentske organizacije? Kaj ti je v d«lu študentske organizacije vžeč — česa pogrešaš? Študiraš redno? Obiskuješ kulturne prireditve? Nepozabni kulturni dogodek, gle- dališka predstava, knjiga, film? Revije in časopisi, ki jih bereš? Kaj lahko poveš o Tribuni? Športnik ali ne? Kako se preživljaš? Kje te v življenju najbolj čevelj žuli? Tvoje letošnje počitnice? Bi šel na prakso v inozemstvo? Če ti je dolgčas, kako te zabavaš? Si lani lahko ures^ičil vsaj večino svojih načrtov in želja? Želje ob novem letu? Všeč so mi prevodi iz tujih slovstev, sem in tja tudi kak-šen originalen vic. (Strojnik.) — Slab jezik (? op. ur.). več duhovitosti, več literarnih pri-spevkov (prosim, prizanesite mi z domačimi!). (Komparati-vistka.) — Kogojeve Maske — izred-na stvar. Čudno, da se je rn nas našlo kaj takega. Zupan-čičeva Sedmina. Ana Kareni-na. V soboto zvečer. (Grad-benik.) — Spomin na dva ponedelj-ka (Miller 10 pik, režija 7), Jaz, Klavdij (jaz: 10 pik, Klav-dij 8, prevajalec 4). Piknik (film 9 pik, Kim Novak pa 13!). (Slavist.) — Dolgo božično kosilo in Posledice pokvarjene večerje na študentskem festivalu. Od-stranite norca (iz Drame). — (VPŠ.) — Pogled z mostu, Mehring: prispevki k zgodovini literar- Jo nikoll izgubiti pravilno per-spektivo razvoja stroke in od-govarjajoftega znanstvenega po-dročja. Jasno je, da mora bitl univerzitetni pouk določen s potrebaml prakse, ne smemo pa pozabiti, da tudi univerzitetni pouk bi«tveno vpliva na prakso. Strokovnost pa ni edina zahte-va, ki se postavlja pred uiniver-zo. Univerza mora izoblikovati Studenta za aktivnega družbe-nega delavca, ki bo deloval v neki določeni sredini in v pogo-Jih določene družbene sredine. Zaradi tega zahteva, da mora univerza doprinesti k formira-nju študenta kot človeka, ki bo aktiven delavec v graditvi in razvoju družbe, ki bo vedno apošteval obstoječe družbene pogoje, v okviru katerih bo re-8eval probleme svoje stroke. Danes 8e toliko bolj, ker se sko-raj noben problem ne more re-Siti izven družbenih pogojev in •redine, v katerih se pojavlja, pri čemer ta sredina ni vedno določena z državnimi ali nacio-nalnimi okviri. Najraznovrstnejše praktične Ireje in individualni način dela profesorjev in asistentov s štu-#enti, dobivajo danes poseben ¦na&ai. Posebno zaradi razloga, da se diplomiran študent čim-prej in čimlaže znajde v praksi, kakor tudi zaradi potrebe, da se v individualnem delu s študenti čim bolj razvijajo njihove in-dividualne sposobnosti in inte-resi za poglobljeno raziskavo in samostojno delo, da bi se tako lahko izvršila selekcija tistih, ki bi lahko svoje sposobnosti po-svetili znanstvenemu delu. To slednje je vedno pomembijejše zaradi naraščajočega števila štu-dentov, med katerimi je potreb-no stalno iskati tiste, ki kažejo posebne sposobnosti, da bi se te lastnosti lahko pravilno usmeri-le in razvile. Za zadovoljitev teh dveh za-htev pa so potrebna veliika ma-terialna sredstva in vzgojn' ka-dri. Vsega tega pa našim uni-verzam še marsikje primanjku-je. Pomanjkanje sredstev in še bolj pomanjkanje kadra je nu-jen odmev na vse večje zahteve, ki jih znanost in praksa postav-ljata pred univerze. Nujno je, da se zaradi tega sredstva, ki so namenjena univerzam, povečajo. Izhajajoč iz tega, da je znan-stveno delo na univerzi osnova za kvaliteten pouk, pridemo do dveh vprašanj: o znanstvenem delu samih profesorjev in asi- stentov ln o vzgajanju mladih znanstvenih delavcev. Razširjenje in poglobitev znanstvenega dela Jfe danes za-hteva, ki se pojavlja v vseh deželah. Univerze pa često ni-majo na razpolago dovolj sred-stev za tako delo, zaradi česar včasih zaostajajo za drugimi znanstvenimi ustancrvami, ki so Izven nje same. To vsekakor vpliva na raven univerzitetnega pouka in je zaradi tega zahteva za povečanjem sredstev, name-njenih univerzam, popolnoma upravičena. Zelo važno je razvijanje smi-sla in želje za znanstveno-raz-iskovalno delo pri mlidih lju-deh med njihovim študijem na univerzi. Pri tem je individual-no delo s študenti izredno po-membno. Popolnoma je razum-ljivo, da vse to postavlja uni-verzi nove zahteve, posebno no- ¦ va sredstva, ki jih mora družba določiti v ta namen. To je nuj-no potrebno za vsako državo, ki noče zaostati za sodobnim teh-ničnim in gospodarskim napred-kom. Praksa je dokazala, da je bolje pravočasno dati sredstva za znanstveno delo na univer-zah, kot pa skušati pozneje na-doknaditi zamujeno. (Dalje) Sredi mesta — TT in Pavlihe sploh ne berem. Principialno! Tudi Ob-zornika ne. Vse druge revije in časopise pa. (Komparativi-stka.) — Berem dnevnike, Gradbe-ni vestnik, Manekena. (Grad-benik.) — Poročev»lca, Ljudsko pra-vico, strokovne revije, Revijo 57. (Studentka tehnične fizike.) — Dnevnike. Strokovne re-vije, Revije 57 ne, pač pa Naše razglede in Sodobnost. (Me-dicinec.) Zanimivo in čudno obenem, da je med anketiranimi le malo takih, ki berejo študent-sko Revijo 57. Zakaj? Nekaj odgovorov: — Revija 57? Dokaj neenot-na, jemljem jo samo kot pre-gled dela... (Komparativist.) — Revija 57 je predraga. (Ekonomist.) — Kaj mislim o Reviji 57? To bi bilo samo za zadnjo stran Tribune ... (Slavist.) Kakor smo lahko razbrali iz naše ankete, berejo Revijo 57 največ študentje filozofske in pravne fakultete. Napake našega pisanja Malokdo ve, skoraj nihče. 6500 izvodov našega lista, Tri-bune, gre med kolege in dru-gam. Ceprav nam je malce ne-rodno, toda kljub temu mo-ramo priznati, da se je večina anketirancev zelo pohvalno iz-razila o svojem glasilu. Malo-kdo pozna tudi naše težke po-goje, v katerih delamo, mno-gi nehote prezrejo naš trud, da bi list približali čimbolj ko-legom. Kako so odgovarjali? — Tribuna je letos boljša kot je bila včasih. Več iz pro-blematike kultumega življe-njal (Slavist.) — Redkokdaj jo berem. Ni-sem naročnik, toda bi rada po-stala. (Studentka tehnične fi-zike.) — Z zanimanjem čakam vsake številke. Všeč mi je zadnja stran in poročila o delu študentske organizacije. (Pe-dagoginja.) — Na vsak način bolj pestra kot lani, nimam pa časa, da bi sodeloval. (VPS.) Skodelica športniii navdušeni Mladi ljudje so po navadi navdušeni športniki. Košarka, atletika, orodna telovadba, no-gomet... in še kaj. Vse, kjer so potrebni napori in kjer se lahko dosegajo uspehi. Ne gre pa vedno za časopisno slavo in lov za rekordi, ampak pred-vsem za »zdrav duh v zdra-vem telesu«. Seveda mnogi kolegi nimajo toliko časa, da bi se redno ukvarjali s špor-tom in telesno vzgojo. Zato je še toliko večja želja po orga-nizirani telesni vzgoii na uni-verzi. Anketirani kolegi: — Noben šport me ne ~>ri-vlači posebej. Na orodju telo-vadim že od svojega sedmefi leta. (Arhitektka.) — Nisem aktiven športnik. Ce hočem študirati... Pač pa telovadim vsako jutro. (Grad-benik.) — Priložnostno, kadar je sneg. (Geodet.) — Mnogo avto-stopam, če je to tudi žport... fPravnik.) — Sport je odvajalno sr?d-stvo za polinteligentne ljudi. Samo enkrat sem bil na nogo-metni tekmi. Ves čas sem se zelo trudil, da bi ufotovil, kdo je Partizan, kdo Crvena. Ko se mi je to že skoraj posrečilo, so ob polčasu zamenjali pro-store... (Komparativist.) — Zadnji dve leti se s špor-tom ne ukvarjam. Ni pravih možnosti — »Partizan« je od rok. Rad bi se le fizično utr-jeval, ne mislim pa na tekmo-vanja. (Pedagog.j — Ne, som prestar. Zelim se pavčasih razmigati. (Strojnik.) — Jem v menzi in zato ne morem gojiti športa. Kalorij je komaj dovolj za pot do fakul-tete in nazaj. (AIU.) Honorarno življenje Vsak dan jih srečujemo, naj-pogosteje na ulicah. Miličnike, raznašalce mleka, kurirje, nro-dajalce časopisov ... Vsak dau. Ziveti je treba, štipendija ali podpora staršev ne zadostuie vedno. S študijem je težko prav zaradi honorarne zano-slitve, ki vzame preveč časa. In ko bo veljaven novi zakon o univerzi? Kako bodo živeli in študirali potem? Tudi odgovori na vprašanje naše ankete, »kje te 'najbolj čevelj žuli«, šo bili zvečinoma enaki: denar, premajhne šti-pendije. Takole menijo: — Preživljam se s štipendi-jo. Zadostuje za skromno živ-ljenie. Med počitnicami včasih priložnostni zaslužek. Med letom za to ni časa. (Pedagog.) — Razliko med štipendijo in realnimi potrebami krijem s honorarnimi zaslužki. (Stroj-nik.) — Redna služba. (Ekono-mist.) — Preživliajo me starši, do-bivam pa tudi doklade. — (VŠMS.) — S štipendijo, ki ne zado-stuje. Inštruiram. (Pravnik.) — Izključno s honorarnim zaslužkom. (Komparativist.) Poletna potepanja Studentje nimamo rednih počitnic. Ukrademo si jih, ka-dar pač utegnemo. Včasih tudi ob najbolj neprimernem času. Mnogi jih preživijo ob morju, drugi v planinah, neredki pa kar v — službi. Ni prijetno, toda potrebno. Kako so jih preživeli nekateri? — Doma, na taborenju v Novalji, ob skriptah. (VŠMS.) — V Ljubljani, v službi. En mesec na morju — tudi v službi. (Ekonomist.) — Bolan, v postelji. (Kom-parativist.) — Na orožnih vajah. (VPS.) — Na morju. Živim v dobrtti razmerah. (Medicinec.) — Na maturantskem poto-vanju, taborenju TVD Parti-zana v Puli, doma. (Arhitekt-ka.) — V treh kolonijah kot vodič. (VPS.) — Burno. Sploh ne vem, ka-ko sem jih preživel. Ankara'i. Anglija. Bil sem 3 dni doma. (Pravnik.) — Na praksi v inozemstvu, Ankaranu in doma. (Kemik.) Motorji umirajo Se vedno se najde kdo (in teh ni ravno malo!), ki misli, da hodijo študentje na prakso v inozemstvo samo zaradi mo-torjev, čisto navadnih pusto-lovščin in ne vem česa še. Na-ša anketa potrjuje prav na-sprotno: — Ja, rad bi šel kam, da spo-znam tuje dežele in Ijudi. (Zgodovinar.) — Zakaj pa ne? Da si kupim pisalni stroj in vidim malo sveta. (Komparativistka.) usposabljanje. (Studentka teli-nične fizike.) — Najbrž ne bom mogel v inozemstvo, ker ne pridem v poštev. (VPS.) — Se nisem mislila na to. (Brucka arhitekture.) — Se mi ne izplača, ker imam redno plačo. (Ekono-mist.) Ni časa za dolgčas Tako trdiio skoraj vsi. Tež-ko je v vsakdanjem ritmu pre-davanj, izpitov, službe, dela ujeti kakšno uro dolgega časa. Dolgega časa ni! — Ce ga imam, ga prega-njam z razgovori o Reviji 57. (Slavist.) — Z risanjem. (Arhitekt.) — Draga duša, dolgega časa sploh ni. Za nas ni ne petka, ne svetka. (Geodet.) — Prostega časa nimam. (Komparativist.) — Dolgčas preganjam z dol-gim časom. Ali pa študiram kakšen smešen predmet. (Fi-lozof.) — Absolutno dolgčas mi ni nikoli. Sicer so pa tu gostilne. (Agronom.) Torej dolgega časa ni? Pa najljubša zabava? Ne samo filmi, knjige, radio, ampak še marsikaj drugega: — Tarok in poker. Praksa za vstop med upokojence. Kje, tega ne povem. (Ekonomist.) — Amatersko igranje v gle-dališču. (VPŠ.) — Tu detektor, doma klavir. (Gradbenik.) * Semeni želja Vsak ima svoje male in ve-like želje. Redkim kolegom so se uresničile že letos, mnogi upajo, da se jim bodo prav gotovo v prihodnjem letu. Res-nica je pač ta, da so želje često večje, kot jih je mogoče uresničiti. — Nikoli ne uresničim toli-ko, kolikor bi želel. Tudi letos sem uresničil samo tričetrt svojih želja. Zelja, da bi Čim-prej doštudiral, še vedno čaka. (Strojnik.) — Poiskati si novo štipen-dijo, ker bi rada nadaljevala študij. (VSMS.) — Stanovanje v študentskem naselju, zdravje, izpiti. (VPS.) — Cimprej v službo, med otroke. (VPŠ.) — Nimam nobenih posebnih želja. (Arhitektka.) — Da bi izvedli razorožitev. (Komparativist.) — Uresničil sem v glavnem vse želje, razen poglavitne: dobiti pametno dekle. (Filozof.) — Rad bi se oženii, »oda to je moja privatna stvar. Za javnost: da bi se kolikor mo-goče približal diplomi. (Sla-vist.) — Da končam roman in grem za pol leta v inozemstvo. — (Komparativistka.) — Rad bi bral dober sodo-ben slovenski roman. (Prav-nik.) * To je samo drobec pisanega mozaika študentskega življe-nja. Drobec, ki pa kljub temu sestavlja bogato celoto — živ-ljenje študentov, polno vpra-šajev, skrbi, želja in dela. Predvsem dela. Zbrala in napisala: DUŠAN VOGLAR in MARJAN KUNEJ m MED ŠTUDENTI PO SVETU^ Ekonomski problemi es/ropskih štuiientov Povsod: GLOBOK IN PRAZEN ŽEP Ta prikaz je izvleček iz poročil sedemnajstih študent-skih predstavnikov evropskih dežel na konferenci v Kopen-hagenu, kjer so razpravljali o socialnih in ekonomskih pro-blemih evropskih študentov. Najbolj zanvmiv pojav na konferenci, ki je brez dvoma presenetil tudi same delegate, je bila ugotovitev, da so kljub velikim razlikam v vzgojnih sistemih in učnih tradicijah raznih dežel študentski efco-nomski problemi v osnovi skoraj povsod enaki. Glavni problem dan-ašnjega evropskega študenta, kako si finančno zagotoviti svoj štu-dij, je nastal v zadnjih pet-desetih letih kot posledica spremenjenih socialnih in eko-nomskih pogojev študija. V prvi vrsti se je v teh letih močno povečalo štemlo štu-dentov, ki prihajajo iz tistega dela družbe, ki je doslej le težko prišel do univerzitetne izobrazbe. Tu moramo upo-števati tudi žensko mladino, ki se v čedalje večjem številu vpisuje na univerze. Istočasno pa so se, vsaj v nekaterih ev-ropskih deželah, precej dvig-nili stroški študija zaradi po- daljšanja študijske dobe, ki jo zahtevajo sodobni znanstveni dosežki. Ker imajo starši za-radi vsega tega vedno manj možnosti, da bi sami šolali svoje otroke, mora država v vedno večji meri prevzemati skrb za Študente. Sicer pa že same zahteve modernega živ-ijenja po čim večjem številu znanstvenikov, tehnologov itd. silijo državo, da sprejema te obveznosti. Vsi delegati so si bili edini v tem, da je danes univerzi-tetna vzgoja dostopna vsem članom družbe, čeprav so ne-katere dežele v tem pogledu storile več kot druge. Na pri-mer, samo 14,75 odstotkov ita-Ujanskih študentov v letu 1955 je bilo sinov veleposestnikov, induštrialcev, visokih uradni-kov itd., medtem ko je ta od-stotek znašal 1912. leta 61.11. Stevilo študentov iz ostalega dela družbe pa se je povzpelo od 22,61 odstotkov v letu 1912 na 56.26 odstotkov v letu 1956 Vsaka delegacija je dala podatke o socialnem sestavu študentov. Francoski delegat je izrazil svojo zaskrbljenost zaradi izredno nizkega odstot-ka (3,7) študentov — otrok industrijskih in kmetijskih deiavcev, ki tvorijo v Fran-ciji 30,5 odstotkov vsega pre-bivalstvu. Razprava o *-azličnem soci-alnem sestavu študentov v raznih evropskih deželah je privedla do razpravljanj o različnih metodah finarvciranja študija v teh deželah. Tabela prikazuje, kako velike so raz-like v strošklh študija med raznimi evropskim\ deželami. V teh zneskih ni zajeta šol-nina (vpisne in izpitne takse). študenta in njegove finančne potrebe. V nadaljevanju razprave so delegati govorili o pomerrib-nosti svojih študentskih zvez pri podeljevanju štipendij in pomoči. Nemški delegat je de-jal, da imajo pri njih v ko-misijah, ki podeljujejo štipen-dije, tudi študenti svojega predstavnika. Francoski dele-gat je govoril o stavkah, s katerimi se francoski študenti borijo za štipendije. Tudi šved-ski, jugoslovanski in škotski Klrenija, eno izmed ciprskih pristanišč. Spodaj belo, svetlo pa svobodne in grorcde gore ... in z žico ograjeno mesto, zadaj V OZN znova govomjo o Cipru. Ne nainera-vamo ugibati, če smo danes kaj bliže tega, na videz sila zamotanega problema, kot pred letom dni. Brez dvoma je nekatj dejstev, ki nas lahko navdiajiago z upamjem! Kot že rečeno, ne nameravamo ugihatii, pač pa želimo pokazati na podlagi debat v obeh do-movih britanskegia parlamenta z izvlečki govo-rov opozdcijskih poslancev, da Ciprski problem le ni tako aamotan, kot izgleda. Saj v resnicd ni tarditve britanske vladie, ki je ne bi že opozacija v pairlamenitu z lahkoto ovrgla! Nedvoimno je bil Ciprski problem v središču zaniimanjia spamladii in poteti 1. 1956, po preki-nitvi dolgotrajnih razgovarov med Britanci in nadškofom Miakaauosom. Paglejmo, kaij meni o tem opozicija v britam-sikem parlamentul »O razgovorih se navaja, da ni prišlo do s,pO-reszuma v treh točkah. Jaz po^ičakujem da bo g. ministjer za kolonije pojasnil, kaj meni s svojim poročilom, da je nadškof vselej, ko je bila rešena kaka zadeva, spravil na dan vrsto novih. Ne vi-diim nobenega potrdiila za to v pismiih, ki so bila izmernjiana. Proučil sem to konferenco nadvse po-zarno in skušal ugotoviti, kateri primer je imeLa v raiisljih vladia, pa je to v pismih stila težko odkriti. Po tej konferenci sodeč, je nadžkof zma-govalec. Cist je od vsega začetka.< (A. Bevan, Labiuir M. P. House of Commons, Hansard, 14. III. 1. 1956, 398.) Ali pa: »Vpražujem se, če si vlada (hnlitanska, o. pr.) sploh želi razgovorov? Odgo-vor NE... Zunanji mdinisiter je dejal, da nii bilo mogoče storiti kaj več, kot spreje^td načelo o sa-moodtočbi. Toda, kaj je zgolj načelo, če se pa v prakai ne izvede? To je toliko kot nič.« (J. Dug-dale, Labour M. P., House of Oamimons, Han-saard, 14. IX 1956, 408). »Nadškof je spraševal o tem, vse dokler ni g. mindster za koloaiitje odšel tja na zadnjo konfe-renco, un edini odgovor, kj ga je dobil, je bil: ,Imeli boste šiiroko samoupravo, a mi bomo do-ločili dobrega prayin)iil«a, ki bo obdelal podrobno-sti.' To tuda rneni ne bi zadošičalo in ne bi niti g. ministru za kolodiije, če bi bilo njemu obljub-ljeno.« (C. Davies. Diiberal M. P^ House os Com-mons, 14 III. 1956, 439.) In o deportacijn. Maikairiosa., ki je sledila pre-; ldgaiitvi razgovorov: »Končno želim spregovoriti še o posledinijem dejanju prismojenosti vlade, naanreč o izgonu nadšikof a... Je to brez prtimeire za vlado, d^ se udeležuje pet mesecev razgovorov z osebo, kd jo priznavajo kot predstavnika, vo-dfttelja in zagovotmika svojih ljudi, ko pa se raz-govori, prekinejo... ga ožigosa kot zločinca, airetira in pošlje v pregmanstvo.« (K. Robinson, Labotnr M. P., House of Commons, Hansard, 14. III. 1956, 425-426.) »Ostane le Se ovina več, narareč kako povrniti nadiškofa Makarioaa na svetovnd oder dogodkov? To bo pač prej ali slej nujno potrebno storiti, o tem ni dvoma... Toda ko lord Radcliffe izdela prvi osnutek (ciprske ustave o. pr.), ga bo nujno potrebno prediskutkati direktno s ciprskirriii vo-ditelji in nadškofom, ker sicer prvi — popolnoma upravičeno — ne bodo nikdar pris^ali namj, do-kler je on (Makarias n- pr.), nj/ih splošno priznainj voditelj.« (Dr. Fisher, House of Lords, Hansard 25. VII. 1956. 224.) Kot se spominjamo, so se takrai razgovori pretrgali vsled nesoglasja v treh točkah in sicer: ob sestavi oiiprske skupščine, ker Britanci niso pristali na tak saistem, dia bi grška večina na otoku imela v njej odgovarjajočo večino; ob no-tranji varnosti, ki so si jo hoteli pridržatd Bri-tanci; ob ammestiji. Pri vsem tem so Angleži zlasti poudarjiali strateški pomen otoka. Vrsta laburističnih m liberalnih poslajncev se tudi v v tem razhaja. »Očitno je bilo že dalj časa, da ne moremo imeti zadovo^iive baze na otoku, ker bi bila ob-krožena z nam so\Tažnim civilnim prebdval-stvom. (A. Bevan, Labour M. P. House of Com-mons, Hamsard 14. III. 1956, 403-404.) »Kakšno bazo imamo na Cipru? Imamo tam 3000 vojiakov in poslali srno jih še 10.000, da so zaščitili onih 3000.« (C. Davies, Liberal M. P., Go-vor v Central Hall, London, Marec 1956.) »Rečeno nam je bilo, da moramo obdržati Cl-per in 6©te na njem, ker želimo kupovati nafto na Srednjem vzhodu. Naj popolnoma poenostaviim položaj, a tega le ne morem mzumeti. Če nam srednjevzhodne dežele prenehajo prodajati nafto, bomo mar poslali čete, da jo dobe? Moram ugoto-viti, da celo vprašanje nafte mora v sodobnem svetu temeljiti na primernih trgovinskih in eko-normskih dogovorih med zainteresinranimi deže-lami. Je docela anahronistično govoriti o potrebi baz za naše dobave.« (L. Jeger, Labour M. P., House of Commons Hansaird, 19. VI. 1956, 1505 do 1506.) Skoraj še bolj togo kot Britanci, so zahtevali na Cipru status quo Turki. Za vzrok so navajali bojazen za turško manjšiino dn svojo varnost, če pride Ciper po grško upravo! To seveda ni ne-izpodbiten razlog! »Ne glede na vrednost pisanih zagatovil smatram. da sta dve resničnd jamstvi, ki jih uživajo Turki na Cipru. Prvič so Grkl in Turki stoletja živeli prija/teljsko na otoku in zad-njih 35 let v skladu z Lausanskim sporazumom tudi povsod drugod, kjer so se znašli skupaj, dru-gič pa je mincgo večja grška manjiširaa v Turčiija, kot turška v Grčiji.« (K. Robinson, Labour M. P., House of Commons Hasard, 19. VII. 1956, 1460,) »Manjšina mora sprejeti voljo večine.« (Earl of Listowel, House of Lords, Hansaird, 27. VII. 1. 1955, 285.) Britanska vlada in javnost zamerita Ciprča-nom zlasti t. i. »terordstično dejavnost« EOKA. Sedemdeset let *o si Ciprčani zaman prizadevali na miren način doseči svobodo. Menda je Hardin-gov predhodnik sir Armitage, ob obisku nekega člana britanskega parlamenta na Oipru celo iz-javil, da si ciprski Grki ne prizadevajo resno za samoodločbo, ker se bore le z besedami. Brez dvoma Ciprčanom ob stalnem britanskem NE ni preostalo drugega, kot zgnabiti za orožje. Angleška opozicija menii o teim: »Ali g. pred-sedinik vlade ne smatra, da je nasilje na otoku direktaorposledica odklonitve vlade Nj, Veličan-stva, da bi kakorkoli zagotovilo Ciprčanom, da bi se načelo samoodločbe izvedlo?« (Gaiitskell, House of Commons, Hansard, 12. VII. 1956, 602.) »Dejstvo je, da dokler prebivalstvo Cipra ne more verjeti, da bodo njegove težave cdpravljene, da mu ne preostaja drugega, kot da jih skuša od-praviti samo.« (Bevaii, Labour M. P., House of Commons, Hansard, 19. VII. 1956, 1512.) In še o brezobzirnem, surovem britanskem postopanju na Cipru: »Ce vlado res zanima Ciper in ne le teoretični prestiž, potem upam, da bo naredEa konec svoji politiki neusmiljenega zati-ranja, in namesto tega ubrala pot razgovorov, do česar končno mara priti, pa naj ji to ugaja ali ne.« (J. Dugdale, Labour M. P., House of Com-mons, Hansard, 19. VII. 1956.) Lepe besede! Član lordske zbornice je celo patetično vzkliknii: »Ne smemo spregledati, da imajo majbne skupnosti pravico živeti! Imajo pravico do svobode in la&tnega načina življenja.« (Lord Wise, Hou&e of Lords, Hansard, 25. VII. 1956.) Toda doslej so to samo besede! In besede je tako lahko pozabiti, še posebno takrat, ko se zamenjajo vloge v par-lamentu, točneje, ko pride opozicija na vlado. Toda izgovorjene so bile in tudi to nekaj pomeni, kljub temu, da je britanska politika do Clpra še vedno »... zadeva napak nelogičnosti, zavračanja očitnih d^ejstev; in ie več, to jf vrsta neuspehov brez vsakršmega napredka, pri čemer je javno mnenje (tako v Britaniji) kot drugje po svetu (vladri o. pr.) nasprotno«. (Lord Winster, House of Lords, Hansard, 14. IX. 1956, 873.) TAMILl IN SINGALEZI Otok Ceylon ima 8 in pol milijonov prebivalcev in meri 65.585 kvadratnih kilometrov. Leta 1947 je dobil po 133 letih britanskega vladanja neodvi^nost. 2e v zadnjih letih britanskega vladanja so počasi za<5eli odpravljati stari fevdalni sistem, čigar korenine so tičale v daljni preteklosti, in uvajati prve začetke dranokracije. Prvotno poljedelska dežela, nekoč imenovana »vzhodna žitnica« zaradi svojega pridelka riža, se je spremenila v polagrarno deželo s poudarkom na pridobivanju čaja, kavčuka in bombaža. Danes vežejo moderna prometna sredstva že vse dele otoka. Tudi v šolstvu se je veliko spremenilo. Samo nekaj deset-letij nazaj je bilo skoraj vse šolstvo v rokah budističnih meni-hov, ker je bil budizem vera večine otoškega prebivalstva. Vzgoja v teh šolah je seveda temeljila na klasikih sanskrta in Je popolnoma zanemarjala moderne znanosti. Ta sistem šolanja se je še bolj okrepil, ko je začelo ministrstvo prosvete graditi po mestih in vaseh šole. Odločilna sprememba pa je nastopila lete 1951, ko so med drugimi reformami vpeljali svobodno vzgojo od otroških vrtcev pa do univerz. Otroci od 5. do 14. leta morajo redno obiskovati šolo, kjer je pouk v materinščini. Solstvo je razdeljeno na osnovno, srednje in višje. Učni jezik je materin jezik, vendar je v srednjih in višjih šolah angleščina še vedno važen del pouka, ker je pouk na univerzi in tehni-čnih šolah popolnoma v angleškem jeziku. Danes je vzgoja na Ceylonu skoraj popol-noma v rokah države. Vsaka od devetih provinc ima šolskega nadzornika, ki s svojimi pomočniki nadzoruje javne in tudi privatne šole. Učni načrt je mnogo širši od starega. Poleg čitanja, pisanja in računanja se učijo še zgodovino, geografijo in administra-tivne predmete. Se vedno pa je čutiti ostanke starega. Prosvet-nemu ministru n. pr. ni všeč, da se tudi dekleta udeležujejo športnih tekmovanj. Z uvedbo svobodne vzgoje je dobila vlada kontrolo nad lolanjem, seveda pa mora šole tudi finančno vzdrževati. Šol, ki jih država ne podpira, je zelo malo, danes samo dve šoli ne po-ejemata državne podpore. Slaba stran svobodnega šolstva je v tem, da mladina zapušča zemljo, se izšola in si išče dela v mestih in večjih krajih. To ima za posledico pomanjkanje kmetijskih delavcev, na drugi strani pa mnogo nezaposlenih mladih ljudi v mestih. Danes imajo na Ceylonu samo eno univerzo. Mnogo pa je šol, ki bi jih lahko smatrali za nekaj srednjega med našimi gimnazijami in univerzo. To so šole za pravnike, tehnike, uči-telje itd. Univerza je bila ustanovljena šele nedavno in se je razvila iz prejšnjega univerzitetnega kolegija, ki je bil podruž-nica londonske univerze. Na univerzi so fakultete za inženirijo, medicino, stomatologijo, orientalske študije, agronomijo, veterino in fakulteta za lepe umetnosti. Poslopja univerze so na n«ovo zgradili in so med najlepšimi na svetu. Vpis na univerzo je zelo težaven zaradi pomanjkanja pro-storov. Na univerzi je prostora samo za 6000 študentov. Zato vsako leto sprejmejo samo deset odstotkov prosilcev. Studentska aktivnost je precej omejena. Ceprav študenti svobodno volijo svoje predstavnike, je delo teh zelo težavno, ker šolske oblasti v vsaki študentski akciji iščejo revolucionar-ne ali pa reakcionarne pobude. Eden izmed najvažnejših problemov na Ceylonu je problem jezika. Otok je naseljen s Singalezi in s Tamili. Vsak narod ima svoj jezik, svojo kulturo in svoje tradicije. Za časa svoje vladavine so se Angleži trudili, da bi vsaj izobraženci govorili angleško, seveda je to privedlo do tega, da je bila večina izobra-žencev zahodno usmerjena. Po pridobitvi neodvisnosti pa so se začele stvari spreminjati. Pojavilo se je močno gibanje, ki bi ga lahko imenovali »nazaj na vzhod« in ki so ga brezobzirni politiki še umetno podpihovali. Ti so skušali izrabiti v svojo korist prebujen nacionalizem oto-ških prebivalcev, kar je privedlo do nesporazumov in sektaštva. Sedanja vlada je pri vzponu na oblast izrabila verska čustva in komunalne težnje Singalezov, ki so številčno dvakrat moč-nejši od Tamilo.v. V vladni politiki, posebno vzgojni, ki jo vodijo izključno Singalezi, se je to jasno pokazalo. Tamili Izjav-Ijajo, da se niso borili proti angleški nadvladi zato, da bi jo sedaj zamenjali s singaleško. Zaradi tega je sedanji položaj, vsaj kar se tiče vzgojne politike, izredno občutljiv in lahko privede, če ne bo pametno rešen, do katastrofe. USPEHI IN TEŽIVE KOLEGOV NA CEVLONU Dezela Let. izdatek Izdatek v dolarjih Danska 3600—4000 kron 522 do 580 dolarjev Anglija 300—500 funtov 840 do 1400 dolarjev Finska 197,730 f. mark 620 dolarjev Nizozemska 2.780 guldnov 734 dolarjev Švica 3960—4800 šv.fr. 912 do 1092 dolarjev Jugoslavija 58.800 dinarjev 185 dolarjev Glavni vzrok teh razlik ni v višjem ali nižjem življenj-skem standardu, pač pa v od-nosu države in javnosti do vzgojne politike. V deželah, kjer so stroški študija nizki, štiuLentje navadno prejemajo podpore v raznih oblikah, kot so: cenena nastanitev v štu-dentskih domovih, znižana hranarina, popust na prevoz-nih sredatvih itd. Tak sistem indirektne pomoči imajo n.pr. na Nizozemskem, medtem ko imajo v Angliji in Wallesu, kjer so študijski stroški v pri-merjavi z ostalimi deželami zelo visoki, sistem direktne pomoči v obliki štipendij in podpor ter študentje nikjer nimajo drugih popustov. V de-želah, kjer imajo sistem indi-rektne pomoči, dobijo Uipen-dije samo izredno nadarjeni študenti, večina pa si pomaga s posojili, ki jih daje država ali privatne ustanove. Zelo težko pa je primerjati prednost tega ali onega siste-ma, ker skoraj v vseh deželah obstojata oba. V nekaterih de-želah je opaziti tendenco, da dobivajo talentiranejši študen-ti večjo finančno pomoč na račun ostalih študentov. Prav tako so na konferenci raz-pravljali o vplivu države na smer, oziroma vrsto Uudija, ki ga ima država z dajanjem pomoči.^ Italijanska delegacija je omenila, da prihaja na ne-katerih italijanskih univerzdh močno do izraza pri podelje-vanju podpor tudi politična opredeljenost študentov, ki naj prejemajo pomoč. Delegati, z izjemo štucarske delegacijei, ki je bila mnenja, da morajo nositi glavno skrb za študenta njegovi starši, so se zedinili v tem, da mora država zago-toviti primerno finančno po-raoč tistim, ki jo pri svojem visokošolskem Studiju potre-bujejo, ne da bi pri tem iz-vajala pritisk nanje aili na njihove starše, in priporočajo vsem nacionalnim zvezam, naj uporabijo svoj vpliv pri raz-deljevanju državnih podpor študentom. Pri tem naj upo-števajo predvsem nadarjenost predstavnik so razložili svoje mnenje o tem problemu. Di-skusijo so zaključili s pripo-ročilom vsem študentskim uni~ jam, naj izrabijo svoj vpliv in pošljejo svoje predstavnike v orgnne, ki se ukvarjajo s pomočjo študentom. Da morajo nacionalrie zveze v tej smeri storiti še mnogo več kot doslej, dokazujejo dej-stva, da je mnogo študentov med študijem redno zaposle-nih. V Franciji n. pr. se je število zaposlenih študentov od leta 1946, ko jih je bilo 21,2 odstotkov, dvignilo v letu 1952 na 25,2 odstotka, odsto-tek pri študentkah pa se je v istih letih dvignil od 18 do 20,7. Trideset odstotkov vseh današnjih študentov pa se bavi z zaslužkom, ki nima no-bene zveze z njihovim žtudt-jem. Vzrokov za to delo bi našll mnogo — slab ekonomski pc ložaj študentov, želja, da bi btli neodvisni od svojih star-šev, pomanjkanje štipendij itd. Zafco ni čudno, da štu-dentje v vseh deželah Se ve-dno pričakujejo od staršev pomoč pri svojem študiju. -V Nemčiji starši popolnoma vzdržujejo 32 odstotkov štu-dentov in 50 odstotkov Stu-dentk. Delegati si niso bilt edini v tem, kakšna naj bo pomoč staršev in do katere mere naj se starši žrtvujejo za otroke, ki študirajo na univerzi. Na konferenci se je jasno pokazala potreba po nadalj-nji izmenjavi informacij in predlogov o pomoči študen-tom. Med najvažnejšimi pro-blemi je problem najemanja študentskih posojil in njih od-plačevanje, ker je ta oblika med študenti zelo razširjena. Rezultati konference so do-ber napotek za nadaljnje di-skusije študentov o enem iz-med njihovih osnovnih pro-blemov in udeleženci so že-leli, da bi se le večkrat se-stali in.se pogovorili o svojih uspehih in težavah na tem področju. RASNI PROBLEM V ZDRUZENIH »R2AVAH Dogodki v zvezi z črnskim problemom v osnovnih šolah nekaterih južnih držav Amerike, posebno v Arkan-sasu, so povzročili zaskrbljenost ne samo v Združenih državah, temveč po vsem svetu. Ti dogodki so ponovno osvetlili problem, ki je ena izmed najresnejših ovir v pri-zadevanju ameriške družbe za svobodno in demokratično življenje. Odpor pri izvrševanju odločbe vrhovnega so-dišča o ukinitvi rasne segregacije v šolah, je koreninil globoko v mišljenju tisočev Ijudi v obliki predsodkov in nerazumevanja. Na tej podlagi je zanimivo opazovati aktivnost večine severnoameriških študentov, ki so pričell odločen boj za ukinitev segregacije, ki se v šolah še vedno pojavlja in ima brez dvoma negativen vpliv na pojmo-vanje o enakosti in demokratičnosti, na kar so amerikanci tako ponosni. Ta antisegregacijska aktivnost je jasno prišla do izraza na desetem kongresu Ameriške nacionalne štndentske zveze (USNSA), ki je bil letos jeseni na michiganski uni-verzi. Ob tej priložnosti je TJSNSA praznovala tudi deset-letnico svojega obstoja. USNSA že deset let predstavlja vse ameriške študentske zveze. Na tem kongresu, ki se ga je udeležilo preko 300 posameznih študentskih zvez, ki tvorijo nacionalno zvezo, so med drugim razpravljali tudi o perečih vzgojnih vprašanjih. V razpravi resolucije o se-gregaciji je bilo jasno videti, da je večina delegatov odo-bravala stališče, ki obsoja rasno razlikovanje v šolah. Nič čudnega ni, da so se med tolikimi delegati našli nekateri, ki se z resolucijo niso strinjali. Generacije, ki 80 verovale v delitev ljudi na različne kategorije zaradi barve kože, so ustvarile tradicijo, ki jo bo težko premagati. Ven-dar je bil zaznaven na kongresu napredck tudi v tej smeri. Večina delegatov, ki je prišla iz držav, kjer segre-gacija še obstoja, je glasovala za resolucijo. Resolucija označuje rasno segregacijo v vzgoji za »ne-združljivo z ljndsko enakostjo in sedaj še protiustavno« in končno izjavlja: »USNSA ponovno potrjuje svoje sta-lišče o enakih možnostih za vse ljudi in odločno naspro-tuje vsem oblikam diskriminacije v vzgoji, ki temeljijo na rasi, religiji ali narodni pripadnosti ... USNSA odločno nasprotuje: 1. zakonodaji, ki namerava omejevati javno vzgojo; 2. vsakemu ekonomskemu, socialnemu ali politič-nemu pritisku nad ljudmi ali organizacijaml, ki se borijo proti segrcgaciji; 3. ustanavljanju Sol (privatnih), ki na-meravajo nadaljevati ali pa pospeševati vzstojno segrega-cijo; 4. razlikovanje pri zaposlitvah, dobivanju akadem-skih naslovov ali pravicah lastništva, ki temelji na rasl, religiji ali rasni pripadnosti.« Angleži Angležem o Cipru BESEDE JE LAHKO POZABITI * se to se je zgodilo približ-no pred letom dni. V Marseil-leu. V Vieux quartiere — stari pristaniški četrti. Mesta ob Mediteranu bi ni-koli ne smela biti tako velika. Morje daje nascljem lepoto in čar; če pa se ta prebohotno raztresejo, vsrkajo vso svet-lobo in razgled na nepregled-ne gladine. Zabubijo se v svo-jo umazanijo in industrijski smrad. Tak je MarseiUe — mesto, katerega hiše so nekoč nametali iz letala na neravna kamniiii tla. Pozneje so Ijudje skozi vso to zmedo spletli uli-ce in bulvarje, stkali tramvaj-ske mreže in privlekli k obali velike prekooceanske gigante. Pred nočjo s padalsko br-gado še nekaj besed o največji marsejski znamenitosti. Ta znamenitost je Canebierre. To je ulica, morda bulvar, a vse-kakor nekaj, o čemer ponosni Marsejci govore: »Če bi Pariz imel Canebierre, bi se lahko imenoval ,Mali Marseille!'* To pa ni majhna predrznost v francoski deželi, kajti tam meče Tour de Eiffel suvereno senco na vse Bordeauxe, Lille in Lyone; Marseille je edini, ki si upa r:či: prav nič ni važ-no, koliko km je od Marseilla do Pariza! Na Carebierre ni mogočnih hiš, ni razkošnih lokalov, ka-varne so take kot povsod dru-god, ulica ni ne široka in ne posebno lepa. Kaj je torej tisto — neprekosljivo? Ljudje! Ti-soči. Nosi jih plima in oseka — gor in dol po mediteranski magistrali. Ljudje z vsega sveta; že davno so pozabili, kaj je tišina, kaj je... Ljudje hrupni, kozmopolitska gneča, kjer so vse ženske brez izjeme lepe in predrzne kot prostitut-ke. Moški iive hitro, prav tako kot ves Marseille s Canebier-ro in ladjami. Marsejsko pristanišče ni le veliko, temveč je tudi dolgo. Ogradili so ga z visokimi ograjami, kajti to »okno v svet« ne more biti kar tja v en dan odprto vsakemu faki-nu in za vsakega nebodisiga-treba. Njegova senca: grob, debelozrnat dim visi nad me-stom, zakriva sonce, maže morje in se slinl v vsako ulico, v vsako sobo, v srce vsakega človeka... Težak dim, ki uravnava Ijudem utrip in ko-rak. Ko stojimo na vrhu Ca-nebierre in zremo dol proti morju, proti tisti nerazumljivi gošči jamborjev in sivim trd-njavskim zidovom, se nam zdi, da vsa ta čudna reka Ijudi, reka barv in denarja, beži pred neko vojno, jzred poža-rom ali poplavo; glasov ne razumemo, a govore glasno kot o prometni nesreči ... Kakor podgane se razkrope po mestu mornarji z neke pa-namske ladje. Koliko dni so bili na morju? — Obrazi so negibni, samo noge se pre-mikajo in srca tolčejo, samo kornki hite spretno in usmer-jeno po asflatu, mimo sema-forjev, spretno, kakor podgane. Dolgo dni so bili na morju in so se Veselili, da ladja plove v Marseille in ne v kako dru-go, dolgočasno in majhno luko. Hite v staro četrt, kjer jih sprejemajo . žene in ženske, dekleta in deklice, sami stari znanci. S sonca in morskega vetra odhajajo v temne alko-holne kleti, za zastrta okna ?md železnimi balkoni... Neke jesenske noči. Leta 1956... Bil je težak marsejski vecer, poln sobotnega nemira, poln kričečih luči, grobih zvo-kov in navete politične atmo-sfere, ki je z nevidno močjo vsak dan znova vzvalovala na-videz brezbrižno množico in vzburkala njene želje. Nekje daleč za morjem, v prekletih gorah Atlasa, so krvaveli janl-je in možje iz Marseilla, me-hanik in delavec iz oljarne. Vsako jutro, ko so Ijudje še spali, so se pred zoro zaslišali njihovi kovinski glasovi na mikrofonskem traku radijske postaje ter pošiljali svojim že-nam in Ijubicam, otrokom \ . očetom, mnogo pozdravov in najboljSih želja. Vsak je na koncu — po dogovoru ali na-ročilu — povedal, da je morala dobra, ali celo odlična. Tisti večer so spustili iz vo-jašnic v mesto padalsko bri-gado. Fantje so bili beli in črni, tudi rumeni; svetlolasi in majhni. Nosili so pisane voja-ške obleke, njih obrazi so bili široki in brezbrižni, hitell so kot podgane izpod panamske zastave — v staro marsejsko četrt, kjer jih je čakalo vese-Ije in izobilje za njihova utru-jena srca, skrita v pisane, ne-razumljive in težke obleke... Uro kasneje sem jih srečaval na vsakem vogalu, v vsakem lokalu je odmevalo njih pre-šerno petje, vse ženske so se lovile ob njihove komolce, po-vsod so govorili in peli, se veselili in rogali: jutri pojde-mo — pojdemo nekam daleč, v boj, v kri. Danes je še naš dan, danes so še pod nami draga in trdna francoska tla — kdo ve, kje se bomo zibali jutri na valovih pod sploščenim morskim soncem — danes 80 vse šenske naše, danes naj poka in teče šampanjec samo za nas, na naš račun! Začelo se je skromno (čeprav bo jutri rano odplula na široko morje. Sentimentalni mlade-niči, ki so že davno marsikaj izgubili, so zdolgočasenim pro-stitutkam razlagali tragične dogodke v njihovem življenju, meteno. Dejal jim je, da jih noče pregovarjati, da so si sami to izbrali, da je to svo-bodno in demokratično. Vojaki so protestirali, vpili so, da laže in grozili. Zenske pa so pravo- s perspektivo), a postajalo je vse bolj divje — bakanal pa-dalske,brigade, ki odhaja ne~ kam v boj ... Nihče ni vedel kam. Fantje niso vedeli — Alžir, kaj pa drugega ... Mor-da na Ciper, kdo ve? Besnela je padalska brigada, zeleni fantje v zelenih uniformah so tu in tam že preobloženi, ležali na tlaku in profesionalke so jih stresale in iskale denar. Zmerjale so se s »taticami*, se brcale in psovale, tekle za no-vimi klienti, iskale po rokavih našitke; ponujale, prosile, za-htevale. V kavarnicah in krčmah so vojaki nalivali šampanjec v mornarske čepice panamskih podgan in peli Marseljezo, pi-jano in hrupno. Ljudje, težaki, zločinci in slepi potniki so vstajali od miz, mežikali in dvigali čaše v pozdrav padal-ski brigadi, ki danes pije ih ki govorili so jim o njihovih Iju-beznih, se opravičevali za de-janja, ki jih niso nikoli storili. Toda le za trenutek — spet jih je kdo iz vesele bratovščine zbudil iz familiarne otožnosti in vrgel v veselo kolo in za~ peli so o domovini, o Ijubicah in o vinu... Tako je minevala noč. Nekje daleč je mirno nasmejan spal Marseille, zleknjena je viiro-vala neprekosljiva Canebierre, le stara četrt je vrela, opote-kajoče in žalostno, kakor da bi se proslavljala neka čudna, ne Ijudem in ne hišam razumlji-va sedmina. Nekdo je pravil, da so tam za vogalom padle pesti, tepli so se z Arabci. Dokerji so delali mir, cipe so vreščale, a ne od strahu — zaradi hrupa. »Bolje je storiti dostojen sa-momor, kakor pa crkniti na Atlasu,« je kričal nekdo voja-kom in se režal zrelo in pre- časno nalile toplega olja na njihovo razburjenje, na grla in na pesti. Konec je bil utrujen. Morda je tudi zora prišla bolj pozno. Ko je sonce zbudilo Canebier-ro, so bUi vojaki padalske bri-gade že daleč na morju. Tako so trdili mornarji in dokerji, ki so to vedeli — ves dan so z rdečimi očmi hodill med tru-pi ladij. Prostitutk ni bilo. Veter ni pihal in zg^stave na jamborih so mirovale. Le Mar-seille je hitel. Pozneje — po več tednih — smo izvedeli. Fantje so šli.na Ciper. To so jim povedali, ko so bile ladje že na odprtem morju. Potem so jih vrgli na Port Said. Za mnoge je bil marsejski karneval zadnje srečanje s šampanjcem in žen-skami, zadnja noč v naročju domovine. Tisti, ki pa so se vrnili — so dobili značke in denar za ponovitev. ESSEN je nemški dimnik, velikanski in zakajen. Tak-Šen, kot so vsi dimniki, poln saj in dima. Črn in umazan. Le s to razliko, da ga ne pometajo dimnikarji, ampak čistiVni stroji n-a gumijastih kolesih z valji šietk in omel. To je mesto z zakajenimi pljuči, katerega koia je umazana od premoga in apečena od visokih peči. Tla, na katerih stoji, so votla in prazna skoraj že tisoč metrov globoko. Rudniški jaški so edina pot do teh podzemskih globin in do premoga. Brez njega mesto ne bi bil dimnik' s tako sodobno urejeno prekajevalnico človeŠkega mesa. Brez premoga tudi indu-ttrifa ne bi silila v življenje, na ulice, ki zapeljujejo dekleta, da s« ze s štirinaystimi leti preda.ja.yo nasladi greha. To so ugotovitve nekega poskusnega zdravniškegu pregleda med žensko mladvno, ki baje dajejo porazno sliko in povzročajo zaskrbljenost prenekaterih staršev. Kaj foočerrw, mdniki in plavži ne gledajo na leta in narodnost. Hi&e so, brez razlik, obleče-ne v počrnele obleke dimnatih vlaken. Tu-di precej podobno so krojene. Tiste stare $o tak-$ne kot železniške kurilnice. Novejšim pa dim poiasi raz- majo, pa jo nameravajo imeti. Prišla jim je v kri in zdaj, ko je že tu, kroži s krvnimi telesd pc žilah v najbolj od-daljena mesta človeškega te-lesa. Kajti več kot 1 milijon Jcl se je na pragu v naše sto-letje naselil v Westfaliji in zgrabU za odkopno khadivo. Zdaj pravzaprav ni več ru-dar, ampak neke vrste vratar in nabiralec regrata za do-mače živali. Stari gruntarski vplivi. Spoznala sva se po na-ključju na sindvkalni veselid za eno marko in petdeset pfe-nigov. Bil je to večer s ple-som in predvolilnimi govori. Govornik je kar med plesom stopil na oder in skoraj pol ure napadal politiko krščan-.ske demokracije, ki hoče Nem- **m za dvojno ceno. Rudarjl Ima-jo seveda pri tem izrednem dobičku samo simbolične fco-risti. Materialne koristi so naselje, ki ga dusi iz bližnje koksarne smrad razkrojenega premoga. Morda še megla hlapov iz ogromnih hladilni-kov za koks. Pozimi pa pole-dico m opozorilo pešcem in voznikom ob cesti. Previdnost. Smrtno nevarno. Tako si lo-mijo kosti. Še nekaj je, kasr je pomemb-na pridobitev. GostUna, ki je v najetem poslopju v privat- je vedno bolj usedala proti dnu. Nekdo je razlagal, da ima nemško pivo izreden odstotek alkohola, vitamine, hra/nljive snovi in kalorično vrednost. Prav dobro je. Kaj še, odličivo! Kakor vse, kar nosi napis »Made in Germa-ny«. Tako je dejal gospod go-stilničar, ki mu rudarji pr<$-vijo »Wirt«. Znano je, da je pivo nemška nacionalna pljača in da je Aderuvuer na nekem volilmem zborovanju vzklik-nil: »Nemcem več piva!« Naj-cenejše je po 30 pjenigov za Rekel sem mu, da pravil-nega odgovora najbrž ni težko najti, če ga že na vsak način hoče slišati iz ust tujca. Intemircmec števUka 122060 je v nemškem taborišču dovo-lil, da mu za grižljaj kruha izderejo zadnji zlati zob. Orož-nica upravnika istega taboriš-ča je prepovedala zapornikom pobirati odpadke xz zabojev za smeti, ker so odpadke za~ strupili proti podganam. V Kragujevcu so dijake odpe-Ijali s šolskih klopi naravn^ost na strelišče. POPOTNE RAZGLEDNICE 1Z ZAHODNE NEMCUE MED PIVOM IN PENO krafa omet. S streh stegujejo žičnate roke križne vaprave teleiiižifokih anten. Namesto golobnjakov. Televizija je zad-nja leta ratjbolj množična Ijudska histerija, Največje od-kritje in najbolj dolgočasna stvar. To ni bogastvo ali znak premoženja. To je nekaj, kar so v hišah pogrešali že dolgo. Zena, pravijo, podpira tri ogie, televizija pa četrtega. To je stik s sv-etom pri juhi in pri Ukanju, to je hišno gledališče in strankairsikli shoči, otraški vrtec im, nočno zaibavišče. Njen epohalni pohod lomi prijatelj-stvc in tovarišije. prazni dvo-raine in gledcuiišča, veča šte-vilo kratkovidnih in dioptrijo, ustvarja rezerve v mesečnem družinskem proračunu. Nem-Sifci način življenja. Hočete ku-harski recept? Tukaj je: za-mesite deset ur tovarniškega dela, osem ur počitka, dve uri priiprav za delo in jed s šti-rimi urami sedenja pri te-Vevizijskem sprejemnikv, in pe-čite v pripravni posodi. Tele-vhzija je navada, še več, bo-lezen za ttste, ki jo imajo in tolažba zo. tiste, ki $e še ni- televizijskih naročnikov odpre svoje televizijske sprejemni-ke, ko mreža oddajnikov za-čne razpošiljati po deželi po-šiljke slik na vsa platna od Hamburga do Miinchena. Ima-jo jo v lesenih barakah itali-janski rudarji, ki skozi bre-nerski predor pošiljajo svo~ jim ženam in otrokom ostanke mark za špagete vn makarone. Ima jo znanec, k{ vstaja na ropat jutranjega brzovlaka za Dortmund ob šestih vn, neko-liko minut. Čeprav nemška televizija še nima tako pro~ slavljene televizijske zvezde, kakršna je Diana Dors v An-gliji, zaraai katere bi moSki kupovali televizijo, vendar po-srečenih načinov razkazovanja ženske golote in lepote, Jci predramijo gledalce iz skrbi vsakdanjosti, ne manjka. Za-to jo je nek duhovitež ime-noval celo za mesnico ženske-ga mesa. V Gelsenkirchenu, starem rudarskem mesiu, sem pre-iivel lep večer. Obiskati bi moral slovenskega rudarja, čijo potegniti v tretjo sve-tovno vojno. Plesalci so se razšli, strpno poslušali, ali pa negodovali in ploskali. Kaj takega si pri nas med plesom ne moremo zamisliti. Po kon-čanem govoru je bil višek zabave ples z baloni. Ta moj dalnji rojak me je skoraj cel večer nagovarjcol, da bi ga obiskal in znal je opisati svoje stanovanje s plinskim štedil-nikom, kopalnico z dvojno vodo, televizijski sprejemnik in tri otroke. Moram reči, da so me zanimala rudarska sta-novanja, To naselje leži naslonjeno na rudnik in koksarno. Zgra-dila ga je delni&ka družba za rudarje. V zadnjem letu so dividende te delniške družbe, ki je lastnik številnih rud-nikov, povečale svojo vrednost nih rokah. Vse drugo je last delniške družbe. Samo gospod gostilničar in njegova žctia predstavljata privatni sektor. Gostilničar s trebuhom, v ka-terega spravi sod piva s te-kočino in p&nami m njegova žena z igralniško strastjo pri kocki in kartah. Gostilničarji se menjajo, ko obogatijo. Pri-hajajo z majhnim premože-njem, zapuščajo pa ga s pol-nvmi želodci. Znaki pridobi-vanja na težini so v času nem&ke gospodarske konjunk-ture prav gotovo tudi zasluga ministra Erharda vn krščan-ske demokracije. To je ver-jetno razlog tako naglega dviga življenjske ravnl. Sprva je bila pena do vrha pinske steklenice. Potem se kozarec. Vsako mesto ima svojo pivovarno, vsaika pivo-varna pa suoj recept in za-ščitni znaik. Smešno se mi je zdelo, kc-liko Ijudi pmo opijani. V Ljubljani je to nežna pijača proti poletni vročini. V Nem-čiji pa te spravi v samomoril-no pijamost. Rudarji iz Sobbehofa so pili za točilno mizo. — Ste tujec? — Da, Jugoslovan. — Partizan? — iVe. To so bill naSi očetje. — Oprostite, moj stari je bil zverina. Ponižal je očeta. Takšne ob-sodbe nisem pričakoval. Go-voril sem s ptičjim obrazom, ki je silil v pogovor. — Zakaj nas vsi narodi sveta sovražijo? — Res, moj stari je bii naj-večja zverina, ki sem jo kdaj-kali spoznal. Prasnit je v smeh, Vpričo gostUničarja, ki hrami viteški križ. Rudar dvajsetih let, s ptvčjim obrazom. Ko je pijan, ima kalne oči. Takrat se brez straha spusti v rudniški ja-šek na delo. In pijan je več-krat. Od pvva. Pozneje je pripovedoval, da je kot otrok doraščal v Šle-ziji, s šolo in vasjo. Po šoli ni pobijcU ptičev s fračo, kar navadno delajo jrkolvni. Ob-metaval je Jude s kamenjem. Ta gnoj, ki je živel po ka-nalih. In učitelji so ga imeli zato radfi. Oče je vstopil v stranko. Takrat se je prav-zaprav začel očeiov razkroj. Morilec je postal deset let pozneje. Nekakšen poklicni razlike in podobnosti Mmotgo smo že brali *> Mosfc vi in še več o New Yoi*ku, o mestiih sredi dveh nasj>ro*uijioičiih si svetav. Birald smo mmogo re-portaž, poinačll, hvale, vtiisov, kritilk in laži. Morda je bilo le še o Paniziu napistamih več lapdh im neileipih stvari... Nisem bil ne v N€w Yoriku in n.e v Moskvi, a vemdar vam bom povedad mrw>go drobndh za nimivosti o teh dveh mesitdh, p-ravizaiptrav ne jaz, temve>č dva kiolegia — fnointanist dz New Yorica im slavist iz Mostkve. La nsiko leto. Ob diinga&u. Du-hrovnifc. V am&riiSkiih fcasopdsih labfco včasdih preiberenno tak naslov — »Ce bo potrebno, vas bomo zdrobili!«. Te besede aimeiriške-ga geneinala Gruntheirja ®o bile | izrečen«, kaikor trdi s^avist, na :| račum prefoivailcev Mosfcve. V moskovstkih časopisih pa lahiko včasih med vnstioami prebere-mo podotbno miisel — »Če bo potrebno, vas pokopljemo!«. Ni-hče ne dvomi, da to niso besed« na riačuin ameriške metropole ... No, če bi nadaljeivald dubrov-n.iškio disikusijo v tej smeiri, bi se ta ob diin.ga>ču kdo ve kafoo končala. Ein..o pa je r&s, ofoe metTopoli se boj.e vojne in pra-vijo, da ,je življemje tudj brez nje polnio težav im neipniijet-no®ti. Razilike in podobnosti... Sre-dišče New Yorka n. pr. sploh nima javne razsvetljave na uli-cah in avenijaih. Zaikaj ne? Pravijo, da sd tam svetijo s eigaretanroi. Ne s tt3tlim,j majh-nimi, teimveč z veiMdimi, neoai-^kdmi k; kot ogromne reiklame ža.re z vseh zldov. Tudi drugih reklam je precej, a naijveč je »cigiairetoiih«. Odkar so zdraivmikii pričeili trofoitti, da je kajenije zelo, zelo škodod-wayu, se predstave prično oikrog deseitiih. Tudi v Metmpo-Utaiin operi. Saij bold zgodnje predstave ne bi bile tako do-b.ro otoisikiane, veičin.a ljudi s« namre^č vrme z«Jio pozno iz u^a-dov in poteim domov, večerja itd. Razen tega je zandmivia tudi deijstvio, da New York sploh nima sitalnih gledališč. večina aasiaimblov »goistuje« v najetih dvorainah. V Moslkvi so večeini preoeij drugačni. Preitežna v€>čina Ijudi gr« diomorv in preiivd konec dneva v krogu svoq€ družine. Tisti, ki se v pozmdh urah vra-6ajo iiz gledailiišič ali kdnemato-grafov napolndjo ulice kot val, ki se kmialu zdrabi v metstne kapilare iin odte&e v predim«st(j'a. Moskva je po d«set,j uri zivcčer popioilm&ma miirna. Le ob dr-žavnih prazmikih privr© na vtlice sitaTO in mlado iin raja vse do juibna. Kaij taikega v New Yorku ne rnoreijo nilkold dioživeti. Tudi Moiskva dmia mnogo g-ledališč, vsa so stalna in dobivajo z&lo izdatno državino podporo. V obeh meistih pa bomo ob ve-6&rih v pankih vddeHi enaik pnizor — mliadi pairi na vs€th kloipeh. Po newyorskih ulioah ljudje hodiijio zelo naglo, discipilimiiirano in nervioanio. Navadne, počasne hoje si niti misilditi ne moremo, pešpi bi takega avaraturdsta naj-mamij odirimili, če že ne podrii sredi pločndfcia. V Mosikvi, fcjer je prormet le n&kolitko Tnamj živ kot na tmi strani Atlantika, pa naglice sploh ne čutiimo. Ljuidj,e hodiijo počasi in mi.mo teir s,i otgledoijetio izJiožbe in kiiiosike. Prebiivalcd New Yoi1ka spreje-maijo svoije goste v restavra-d- jah in v raoandh loikalih. Kakor paič dovoljuij© kapaciteta žepa. Moekov&ani pa spire^emajo sivode goste vedmo le dama. Voditi go-sta v javme lokale, bi bila tarn sikoraj žaliitev. Ruska večerja ni sestaivljieiia l© diz jedače, pijače in raagoivtora, temveč tudi iz peismi in glasbe. Kaj taikega pa se lahko upriziarj le doma o>b samiovde-luje« okrog 10.000 poulii&nih prCTdiajialoev isladolleda. Vsi &o moš.ki. V Mioskivi prodaoajo sla-dioled iizključmo žemiSike im to ne 1« poleti, teroveč tudi po-ziimi. Mosikiovčajni so pozdmi tako zaviti v svoje kiožuhe, da jih iediena poircdja na cesti prav nič ne moti. Dingai&a nl biio več in nata-kar nam je prišel povedat, da je že čas, kio nameraivajo lo-kai zapreti. Zelo vljudmo. V New Yorlcu je navada, da nata-kair pusti gioiste v lokalu, do-kler j-ih je voilja in dokler ima-jo denar, da kaj naroč«. V Mo-stovi vsi zaipusite lokal saimo-disciiplinirano že pred čaisom, ki je za to doiločen ..." Fotem sta oba segla po de-narnici. — PLačam. Vse. Koldteo? Jie dejal Rus. — Zaračunajte vse! Pla6a.m! je dejail Američan. Niataikar pa je biil hladiniokirvein in je čakal. Vedel je, fkdo miOTO plačati. Ta mavadia j,e enaika v Moiskvi, New Yoirku im v B©o-gradu. krvnik. Zdaj je za sma samo &e gad ali zverina. Ta fant je živčen. Leta 1933 je bila veUka pa-Uiča, Jci je bobnela od vzkli-kanja. Fiihrer, obljubljamo ti zvestobo! Ljudje so plesali tkj ulicah. Od navdušenja. Haupt-mann je stopil v stranko. Leta 1939 je bila pcdača večja. Bobnela je od vzklika-nja. Fiihrer, obljubljamo ti zvestobo do grobal Zdaj je vojna. Topovi ropotajo po blatni zemlji. Proti vzhodu. Spredaj se vije bleščeča kača. Vojaki> ki pojejo... in jutrl bo naš ves svet!!! Hauptmann je postal general. To prirf^ histro. Leta 1944 je bila še vedno palača, ki je vzklikala. Fuh-rer, obljubljamo ti zvestobo! To je strašno klanje. In to-povi rjavijo v globokem sne-gu. Spredaj se vijejo temne sence. Proti vzhodu. Vojaki ne pojejo več. Generali &e dolgo niso več med njimi. Leta 1945 je bila palnča v rušetnnah. Bobnela je od pro-testov. Vojna je končana. Ge-nerali niso ničesar krivi. Od-puščeni so xz ujetništva. Leta 1955 je bila palača ob-novljena. Bobnela je od sme-ha nabornikov. Ni še vojne, toda generali so pastali ofi-cirji. Letošnjo jesen so bili prvi manevri. Vojaki spet strelja-jo s svvnčenimi kroglami. Voj-ne še ni, ampak generali so zopet generaili. Vojska potre-buje samo še več vojakov. Na koncu leta bo imela že dvanajst divizij. Pena v pivski steklenici se je usedla na dno. Rodovi so se sprli. Sinovi so pametnejši od očetov? Obtožujejo očete. Toda teh ni veliko. Več je st-nov, ki posnemajo očete. — Kaksni pametni sinovi bi se morcli roditi, da bi popravili politične napake norcev? Med Šlezijo in Westfalijo je Laiba, katere struga prinaša na površje zopet kalne tokove in stare odpadke. Naplavlja jih na zerrdjo, ki kaže rogove. Zgodovina se ponavlja. Toda tokrcvt kot fcvrsa. ZDRAVKO TOMAŽEJ ENO NOČ S PADALCI Stovfeo RronienSok Miselni larpurlartizem Bnino Collorio: ŽENE OB SVISLIH, lesorez VRNITEV ANE FRANK Dnevmik, fci ga Je pisada Ana Fr&nk od svoj«g.a 13 do 14 leta predsta Frank, kii bi bila danes dekle, fitaro 28 let? T<> je v.prašanje, ki sd ga postavlja obiskovalec gledališča po viojni verjetno z ve^ijim intere&om kot pri ¦"seh igirah današnjegia časa. Da bi na to odgovorilii, &e ne moreimo zanašati na navadna poro&ila o gledaliških. in literarnih uspe-hih, čeprav sta obi&k -ki nakla-da dobro merii'lo. Po premierah v BerMnu in Dusseldorfu, k© so gledalci, gkvbako pretre&eni, tiho zapu-žčali igiledaldške dvorane, bi si lahko tuj opazovalec ustvariil kaj različna mnenja. Predvseim bi se mu zdelo, da je delo v:zbu-dilo pri gledaloifa dvona, ča že ne odpar. Kdor pa bi spraševal gledalce i-n čitatelje v več nem&kdih m«-fitih in č« bd ti lijudje pripadali vsem slojem nem&k© družbe, hi dobili zel© nee(na.komie.ren vti.s. Z^odba Ane Frank ie pri mLadini od 15 dio 25 leta iizzvala enako ipreserietijiv ©cj.ntv. j-a generacija, 12 let po koncu fa-šistifrne Nemčijie, &e razlukuj« od tistih, ki so igirali kakršavo-koli vlogo v Htiitlerjevi NemčJij.L Mnogo teh, ki &o aktivno »U pasivmo pomiagalii HdtLerju, dela na videlo tin so vrn.ili svoje abo-nentsk« vstapndce, prav tako tudi niso brafiii knjige — ti ijudje so ostaU zvestii .princi-pom nacioinal-socializima. Mnogio ljudii, predvsem 2d-dov, pa ni gledalo predstave ix preprostega vzxoka, ker vzbuja deLo pri mjiih preveč spominov, s kateirimi se ne hi radii !spe\i-, &re.čalU vsaj tafko javno ne, Vendar sp nekate-ri med njimii čitaM knjigo. Poileg teh dveh n»s,protnih si skupin ljudl pa so Ijudje, fci jih je z.godba Ane Frank res-nično pretresla i« giamiila. Za tc Ijudi j« tipična Jzjava neke mlade -boilniiftark« takoj po predstavi: >Bolj me je pre-treslio, tooit pa »em se 6uti:la so-kirivo Rada bi napravila nekaj, s čimer bi se odkupila, toda kako? Z denarnio pom&čjo, ali z ob6utkcm krivde? Oboj« bi rada stonila. Toda to se mi zdii tako mialo. Povejte mi, pirosim, lcako bi bila lahko kiar.istna? Mnogo ljudi j« deilo pretreslo, ker j!i'h je spominčado m.a njiho-vo lastno usodio. »Tak.o mnogo smo iizigubili«, j« dzjav.il neki giledališki delavec. Ljudje, sovražno razpoložend delu, tak6ala. Stva.r.i &© n.iso nikoli tako dogajal«,« je izjavdl nek lastnik trgovine z modaimi potrebš&iinamni. Star bain.čoii uradnak je dečal: »Delo de naipisa,l človek, ki je navajen, da limajo njegove igre uspeh. Snceir pa prav n^č ne pozma psih;O'lc©ije inladin««. Mnogo gledalcev pa bi .raj« videlo pro-blem Ane Frank v oblikii toomedijs. (Gl«da«i v New Yorku in Ziiridiai.) Mnogo Jjudi je dzjavilo: »Na-pa6n,o j.e, da to delo lahko gle-dajo tud'i naši otroai.« Mladina pa jiim odgovarij.a: »Cudovitoi« In včasih: »Delo ma Je potolažilo i,n utešilo-« Mnenje mladine, — kii ga pio-gosto' posredujejo u&itelji — bi bHa ilahko izjava 20-leta« ura-dnice iz Hamburrga: »Delo je odlično! Red.no hodiim v gleda-liišče, vendaj m« še nobeno d.&-lo do dan.es ni taiko zelo pretre-slo. Mnogo setn irazpravljala s svojiimii prijateljicaimi o te.m^ kar je najboij prefcreslijlvo -v us.odii Ane Frank. Z Ano pre^-ii.vlja.mo mi vsi svojo tragedi-jo. Ana je sama prenaišala svo-jo us;odi>, brez pomoči kogar-kolii'. Med sta.rejšo dn njeno ge-neracijo nii bilo nobene vezi. Ana ne more nič stordti zase, je tako rekoč v rokah drugdh.« . 19-letni študent j© zapisal: »Ne samo centraLna tema dela — opisovanje časa, ko so fana-tikd in sadisti ipreganjali nedo>lž-n« — k-a,r me j-e ta^ko pretreslo in imi da]0 mislitj — temve^ f'Udi zunanja intenzdvnost dela. In še drugi vzrCiki>: tloveško bitje, rrvlado čLove.ffco bitje, M se razvaja *n P:ni tem bije svoj notrainji boj, k.i išče nasveta, opoire, ,in kančnio opazi, da je samo. Dejstvo, da ji ndti oče niiti mati, niti prijateljl njemh let ne rno-rejo pomagati, se rmi zdd posebno pcmembno. Mi, mladi, .micramo reševati podob-ne probl«m« An konee koncev pogosto občuduijemo iste stva-ri.« Ce.viidi imladi,na v An.i Frank prototip mladega človeškega bitja, — neimiočnega, osamljene-ga, zapuščenega in ogiroženega od odraslih, v svetu, kii &o ga V zadnjd šteivilki Tribuine smo si ob pretresu generacijskiega vprašanja!, ki &e pojavlja v ese-jih Retviijje 57, zastaviili nekaj mied seboj miočno povezanih vprašianj. S »skepso in nejeve-ro« lastno »sodobndku« smo se po zaviraitvi inaše pripravljemo-sti, uvrstiti s& med »pr.lagod-ljivce« ali sLovensike »speditice«, skušali bežmo razgikdatd v pro-blematiki tlatega rodu, v ikate-lega potetmtakem po klasifika-ciji »kriiiične denetraciije« edinio lahko spadamo. Postavljeni pred dano dejstvo, z vsiljenio legiti-macijo »kritiičine deneiracije« v žepu, s-mo sd. vendar, vsaj na-kmadna, dovoldli vprašanje, ali so naša spoznanja in na teh spozinaaijih grajeno prepri^anje res v skladu z idejamii, iz-raže-nimi v Reviji 57. Obstiaii Sim'° pr&d nekate.rim.i farmuLadjami in se povpra&ali o px.aviiniosti poti, ki vodijo do njdh. Nakaza-U simo izhodiš&e in p&dvomili Ludii vanj. Na tej osniovi smo •-.eveda zdvcmiili tudi v skicLra-ni proigram. Ostala nam je tako naloga, podpreti ald trinajst l«t — kot je bila Ana Frank, ko j« pisala 6VO0 dnevni'k — našlii v živilje-nju aunakinije »svoje lastne du-ševne težave«- Isti pirotfe&or j® bral knjivgp v zadnjeim razredu onovne šole v upanju, da b&dio u-čenci prečdtano tudi razumeli. Upanje ga nii izdalo. Usoda Ane jih j« globpko pretresla. Učenci še noben€iga branja niiso takl(> pozorno posiluišali. Junakinja dnevn-ika jiim 3« .postaila tako blizu, da Se danes žiivi v njiho-viih Sircih., Političnd vzroki tragedij« se za v*6ino te mladine omeijuijejo (Nadaljevanje na 8. strani) laihko ljudi delimo v skupiae — po sorodnih zn-akih, ki j,ih veže-jo. Poznanno nacioinalne skupi-ae — marod«, razredne — raz-rede, poznaimjo posamezne sloje in staniave; nekaj (podčrtai S. K.) verao tudi o materiialnih vzpokih, ki te sikupine porajajo im do(lit>čajo — o eikonomgkem in zigodovinskeim p&gajamju. Naj na,m bo dovioljeno, da vseh teh in drugiLh momentioiv 'tne obrav-navamio, čeprav jih priznavamo in vemo, da so prav tako po-trebni obdelave. Našennu nam.e-nu bo zadioš6al©, če bomo bež-no opozorili na dva pomembna momenta liočevamja ljudi med 8€boj: na družbenio-nravnc usm&rjenost ii,n n*i ge;n©racije.« Kermiavne.r si ne dovoljuje samo nekomtnolirianeiga razbija-nja družbene z,akonitosti na piosamiezjne kategofije, temveč naim oeljo velikodušn^ zatrjuje, da se tudi o im.atecriiallni pogioje-nosti družbendh grupiiranj in procesov nekaj ve, ka.r pa se naj v primeiru njiegovega raz-pravljianja na račum Kosovega »Uvoda. .« (Iki je vkljub Ker-mavinerjevi linterpretaciji š«1 vedno prablemati'Leia, vsekakor pa za dopolndtev Kermavnerje-vega razpiravljanja neuporaben) oprosti in odpusti. Toda če kak »nekaj« v kakem prim&ru res lahko -n-ez posebne š&ode odpa-de, t,t v Kepmavneirjeve.m pri-meru to mikakoir ni zgodiilo. Z družbeno-nTavnimi in Sene-racijskiimi pregledi pričenja Kermavner pri Canikarju, kajti z njiim »se začine nova doba, ki poruši ©tta^no sovpadje trgovcev ln borcev, — od leta 1848 — ki so vsi težili po unesmičitvii slo-vemske ideje, čepirav eni zaradi nravne nUijmosti, druigi pa zara-di gmotnih koristi«. Č© Kermav-nerja prav razutnemo, &e ljud-j« opredeilijujejo z ozirom na svoj mioiralni imperativ ali svo-j miateirialmo orientir^mii int»res. Toda od fcod ta moralni impe-rativ pri člLoveiteu, kaj ga dolo-ča, usmerjia, tega nsm Kermav-ner ne pove. Zaradi te2n "tudi vs« predcanikarjansko obdobje slovenskega nacionalnega pro-grama lahlko strpa v eno »amo, rLediiferencIipainio vreoo, čeprav ta v resnici tega ne vzdrži. Iz zgodoviin« niaimreč vemo, da ao že slovensikl babori tista zuna-nja kulminacijska točka, pri ka-teri se diferenciaclja na »trgov-ce« din »boirce« poštemo pogLobi. Ne prej in n« pozneje nd bi.lo izbobnanih toliifco slovenskdlh kmetij kot po tej in s to dife-renciiacljo. »Borol« (v širšem emiislu) so trumo>ma bežaJi, v borbi za kruh, v evTOpsike rud-nike in preteo veMke luže; dn borba zamj, prav:ijo, je biLa kr-vava. I,n barba j« zahtevala moralnih isi-1... doma in na tujem.Da so si uresničite-v >slo-venske ddeje« razlitnio predstav-ljiale klasične skupine sloven-ske, kafcor vsake druge, razred-ne diružbe, so pokaziali taboiri in im neresen el^tneiiKt. Potrdilo aa to trditev dabiimio pri njem. Vsa spoznanoa »revolucioinar-ne gene.raci'j'e« &o bila »kritični generacijii« nekaj časa brez stvarnega pomerua. »Krlti-čna gerteracija« je ta spoznainja »sikaraj vsa odvrgla« iji je šede na ta na-čin očiščema in prenov-ljena ter blagohotno priprav-ljena nekai spet ?->re''eiL: »^'"t-da pned tean:, dja se uresniči«. Ko je »gradit-eljska vnema xa-čela pojenjafii«, se je ta genera-cija »kot po pre.naporni tekmi« zleknila na zofo k radiu in si navijala jazz metodiije, ki so jo »zazibale v sen, v nevednost in nerainteresiranost«. Ker pa s« Je ta rod vsega tega naveliAal, ker je bil jnlad in So ga probie-mi zanimailii, je v svcji »d.emo-bilizacijsiki fazi« zavil k >sredt-nji generacijii« po zsgl&de in ma-gvete. T-oda z gnuso,m se je kas-neje obrnil od te javne hiše, vamid je »srednjl gemeraciji«, »Za to, da ftlovek zgolj živi je potreben kruh. A aaj bi bil še tako lačen, bi bil zmeraj prip.ravljen svoi kruh zamenjati za iskro zaupanja.« Morebiti bo zvenelo neikoliiko nenaViharna piš« kot vr-hunski in elitai dosežki sov-jietake kinjiževinoisti v njenih prvih ler je 20. kongres s svojdmi sklep^ postaJ v marsikaterem cmni prelominica v notranje-ipolHič-nem žiivljenju Sovjetske zveze, tako gre tudd pričujočemu ro-mamu dodeliti mesto revoluoio-nairne liiiteinainne umetniiie; Dudincev je vir svogemu delu našel v občuitju dokončnega poštenja in odkritosrčnosti do sovjetske družbe, ka ga no-tranje prizadeva in boli; šlo mu je za izpoved nadibolj bo-lečih dejstev v sovjetskern živ-lje»nju, za razkritje diferenci-acije, ki nam je bUa v načelu že dolgo znana, ni nas pa še niboe osvestil v tolJkšni meri, da bi jo bUi pričeli razume-vati. Dudincev je to storil. In mogli bi reči, da rnu je to uspelo na literamo izdelan način, z m.iiktaivnimi opisi, ki izžarevajo pošten 61oveški na-mein in umetniško polnost. Fabula se mu ^azrašča spcm-tano iz žJlvega dogajanja. Se-vedta pa ni mogoče zaikriti dej-stva, da ideološka vsebina marsilkije izstopa in postane po-glavitna, čopnav to romainu njegove književine oene mika-kor ne zmiža. Zgodilo pa se jes, da je prav pisatelj&ko ostro in jasmo formuliirana ideja o družbenem življenju v Sovjet-ski. zv«zi, o birokratsk1 kasti — novi airistoikraciji, ki je v ime-nu zlagainega »koleiktiviizima« nastopila proti človeku — po-samezniku, temu v b^stvu edi-nemu poštenemu isn socializmu do kraja vdanemu členu druž-be. Veliikainska rrmožica teh posameanikcv pravzaprav tvo-ri družbeno jedjro, ki bo s svo-jio zivestobo stivairi revolucije, sociaildzem tudi moglo izpeljati, medtem ko bo karierističinim in malomeščanskim t^žinjam vdano ter obrambi svojega last-nega obstoja in udobja slu-žeče vodilno osebje po mini-strstv'h in centraiioiraindh in-Štttutih zavoljo s>voje stagna-dje v družbi, svojega odmika Veno Taufer: SONČNA URA Predolgo si hodila ko si prišla se je senca stolpa že priplazila do mene in me v brezglasnem nebolečem sunku prebodla Pribila me je na ulični zid in ostala v meni Sedaj ne morem več s tabo ker verujem v sonce ker je v rneni znamenje njegovega prihajanja Ne morem več s tabo in imam le eno željo da bi ti in včasih popotniki te ulice opazili to znamenje in kot vedno kadar pogledajo na uro in pri tem mislijo le na neviden hip nekega brezkončnega zmeraj verovali v sonce ITALIJANSKA GRAFIKA Letos snao se že drugič srečald z moderno italdjansko likovno umetnostjo. Najprej spomladi, z dedi najboljših sli-karjev in kiparjev, sedaj pa &e z najnovejšo grafiko. V zadnjem času je zanimanje za to zvrst izredn« narasdo iin to ne sarno pri nas, ampak po-vsod po svetu. Razstava iibalij'antske grafi-ke je vdsokvalitetna in zani-miva, saj nas seananja z deli avtorjev, ki smo jdh do sedaj poznali &atno po reprodukci-jaih v raznih strokovnih knji-gah in.revijah. Kljub dejstvu, da se velika ve6ina razstav-ljadcev izžiivlja pod vplivom paraškega Siliikarstva, ima raz-stava sviojevirsitein, čisto itali-janski značaj. Na razsitavi so zastopaine vse smeri, od poe-tičnega realiizma pa tja do simbolistov in abstraktistov, recimo Capogrossija, ki se v svojem delu inspirira pri azte-škiLh ornamenlih in nas prese-neča z lepimi bairvaimi in su-gestivno dekoratdivnostjo. Naj-značilnejši je gotovo odlični slikar Campigli, ki se tako v grafiki kot slikanstvn drži upodabljanja ljubkdh pri etru-ščanih inspiriranih ženskih fi-gur. Odlična je barvna lito-grafija »Sprehodi«, ki nosi vse odlike Campiglieve umet-nostd. Tehnično ye umetnik virtuoz iin imaino občutek, da gledamo oljmo slako, ne pa grafični list. Med najboljšimi iftaLiij ainsikirni graiiki je Vdvi-aoii s svojimi surreaističnimi jedkanicami. Upodablja rože fanitastičniih oblik in pse, ki jih nekako počloveči in da s tem svojlm ljubljeincem groz- SKOPLJANSKI BALET ODIDE V GRCIJO Ob konou februarja prihod-njega leta bo gostoval v Grčiji baletni ansarabel narodmega gledališča v Skoplju. V času enotedemske fcurneje bo balet nastopil v SoMnu s šestimi deli svojega repertoarja. Poleg tega bo v Solunoi prirejen tudi sim-fotnični koncert onkesitra skop-ljansk&ga gledališča, na kate-rem bodo nastopili pnvaki ope-re. Po že sprejetem dogovoru bo im&l steopljainiski balet prvo predstavo 26. februarja 1958. Ne samo kruh revoluoiiji, svoje dejanske re-gresivnosti moralo klondti v tej bdtki. Kloniti kljub temu, da ima oblast že svojih roikah ... Kajti socialdstična masel živi med ljudmi, Jjudje v>erujejo vanjo in se zanjo bore; nobena birokracijanjihove poštene ve-re ne motre za vekomaj nad-vladaiti, Če se povnnemo k Dud^n-cevu, se srečamo s simbolno rešitvijo tega vprašamja. Ju-nak romainia, Skromni, življenj-sko pozitivno orisaini izumitelj Lopaitkdn, ki se dolga leta bori z najrazličnejšiimi birokratski-mi forumi in imštHucijiaimi za priznanje njagovega izuina — kot bi se bojeval z mlini na veter — naposled kljuib vsem podlostim vendarle zmaga. Če-ravno je vsakomur na dlani, da je njegov izurn iizreden go-spodarski uspeh in velikan-skega pomena za industriio brezživndh cevi, ga birokrateki stroj noče priznati, kajti pri-znanje bi pomenilo odivzem su-perioritete, ki je novi aristo-kracijii edino orožje. Pa ven-darle ji Lopatlkin izbije to orožje iz rok. O'b vsem tem se izklaže pisateljev maimen kot absolutno pozitiven, kot po-šteni re^'olucionarni misli po-gojeno dejanje, ki bo moralo najti v IHerarni zgodovini častno mesto. Raznoliki ucinek pa, ki gia je doživel roman v Sovjetski zvezi in prav tako v tuoini, ko-der je bil preveden, je. raizurn-ljiv. Zgodilo se je niamreč, da ga je uradno mnenje v domo-vin1 spirejelo z odklonom ter mu očitalo izkrivljenje življe-nja, nenačelnost, protisociai1-sti^no tenden&nosi; in kar je podobnih staoda«In'i!h oftitainj proti slehernik3u, ki se je dr-znil svobodino izpovediati svojo kritiko sistema, kriitiko^ ki ni sovražna, ampak umetiniško iskrena. Nasprotovanja Dudin-cevu so se ge bolj izrazito po-javila potem, ko ie roraan do-živel uspeh v zapadnih deže-laih; tedaij so pisatelju nekatori celo očitali socializmu sovraž-ne namene. Take rnaimene so preva.ialci ponekod res imelii (Nadaljevanje na 8. str.) ljiv, sanjski videz. Najznačil-nej&i je »Pes in razvaline«, M je hkraiti najboIjSe delo na razstavi. Na obald leži pes, za njim se razipirostaira motao morje im ostanek fantastiičine betonske arhitekture, iz kia-tere štrlijo konci žice kot mr-liškd prati, preko vse j'©dfca?-nice je razlit turoben mdir in pošastoa spokojnost. Omenatii pa moraimo še elegairutaEiega »Konjendka« svetovnozmainegia kiiparja Manina Mairinija, kl je naše! v grafLki adeikviatem Lzraz svojernu kipairstvu in pa drugega znameniiitega italioan-skega kiparja Manzuja, ka pa nas je presenetdl s serij'o jed-kanic, či&to v duhu poezij« zgodndega Picassa, in v na-eprotju z Maiiinijem pojmiuje girafiko bistveno drugače. 2al ne mosrerno govoiriiti o vseih razstavljailcih, vendar se mi zdi, da so omenjeni avtorji najznačilniejSi in marsikaj, kair velja za imenovane, velja tudi za ostale. Edino naš rojak Zoran Mušič je med vsemi raasitavljalci Se najibolj kozmcfpolitsiki. Njegovo delo nosi nedvamen p&čat Eoo-le de Paris, šole, katere pripad-nik je slikar. Njegov svet uipo-dabljanja je som6na Dalmacija. gledana s siikarjevimi motramji-mi očmj in podoživeta pod vpli-vom e-tnurSčainiskega slikarstva, s katerega pomočjo i§če podobno kot Campigli novih iaraizmih oblik. V celoti je razstava uspela in upaino, da nam bo Moder-na galerija v prihodnjem letu posredovala še več tako kraa-litetndih priireddtev. I. S. Giuseppe Vivianl: PES IN RAZVALINE, jedkanica Kdor ljubi, ta vztraja Deset let sodelovanja v kakršni-koli organizaciji je za vsakega človeka lepa doba, če pa je to vrhu vsega še študent, to ni samo lepo, ampak tudi nena-vadno. Saj vemo, da študentje nismo nikoli sloveli po preveliki vztrajnosti. Eden takih redkih primerov pa je Vla-sta Kosmač, študentka ekonomije, ki že deset let poje v,ABZ. V prepričanju, da to obdobje sodelovanja ni bilo izredno samo po dolžini svojega trajanja, am-pak tudi po številnih izkustvih, sem jo poiskala in jo prosila, da nam pove ne-kaj o sebi in zboru. Kateri so tisti zunanji vzroki, ki so pripomogli k tvoji nena-vadni vztrajnosti? Ne verjamem, če je moje desetletno sodelovanju v APZ dokaz kake posebne in, kakor praviš, celo nenavadne vztraj-nosti. Vsekakor so vsaj zunanji vzroki prav vsakdanji. Studirala sem solo pet-je na konservatoriju in čisto po na-ključju vstopila v APZ, ki se je takrat moral boriti še z mnogimi začetnimi težavami. Potem pa me je delo v zboru pritegnilo, vzljubila sem slovensko na-rodno pesem in tekla so leta, ne da bi mislila, da je za oživljanje tega, kar so stoletja prepevali naši predniki, potreb-na kaka posebna vztrajnost. Verjetno je ta notranji vzrok pomembnejši od vseh zunanjih. Preje si omenila, da ste se morali ob tvojem vstopu v APZ boriti še z začetnimi težavami. Je med tedanjim in današnjim delom v APZ velika razlika? Brez dvoma. Studentje, ki danes vstopajo v zbor, so v tem oziru mnogo na boljšem. Spočetka pa, ko smo si pot šele utirali, je šlo bolj trdo. Vse proste dneve smo člani zbora delali udarniško, prepisovali note in podobno. Sicer pa tega nihče ne obžaluje. Velik vzpon, ki ga je APZ dosegel v razmeroma krat-kem času, je najlepša nagrada za vse naše žrtve. Kaj smatraš za vaš največji uspeh? Na to je težko odgovoriti. Vsa naša gostovanja, naj bo to v Trstu, Belgiji, Parizu ali Celovcu, po Koroških vaseh ali drugih slovenskih predelih, so uspela, pa naj smo nastopali s prepro-stimi slovenskimi narodnimi ali s teŽji-mi umetnimi pesmimi. Vsekakor je uspeh, ki smo ga doživeli v naši Union- ski dvorani s Tomčevo Staro pravdo eno tistih doživetij, ki jih človek nikoli ne pozabi. Gotovo si na teh gostovanjih doživela marsikaj zanimivega! Kaj naj povem? Kdo ve, če je tisto, kar je bilo zame zanimivo, zanimivo tudi za druge? Morda. to, kako se je ob nekem nastopu v zadnji vrsti pogreznil celoten praktikabel s pevci, mi v spred- njih vrstah pa smo peli dalje. Prav nič nas ni smelo motiti, da prihajajo gla- Bovi »ponesrečenih« tovarišev iz nižine. Drugič se je med koncertom odtrgala slika s stene in s trtLŠiem padla na tla. Peli smo dalje, kot da se ni nič zgodilo. So pa tudi doživetja, ki so zanimiva p9 svoji grenki strani. Tako je na primer meni »tiskarski škrat« že dvakrat od-nesel diplomo, ki bi jo morala dobiti kot vsak, ki že deset let sodeluje v zboru. Upam pa, da se je z izvolitvijo novega odbora tudi ta vorednež po-boljšal. Z odstopom prejšnjega diri- genta Radovana Gobca je zbor mnogo izgubil. Sedaj imate no- vega. Kaj meniš o njem? Misllm, da ima APZ pri dirigentih srečo. Radovanu Gobcu ni bilo zal no- benega napora zanj, zato ga je tudi dvignil na tolikšno višino. Novi dirigent Janez Bole pa je ravno tako zelo pri- zadeven. Prepričana sem, da se nam v njegovih rokah ni bati bodočnosti. Pa še nekaj o sebi, svojem študiju in problemih, kj jih mo-rebiti imaš. Pravzaprav oprosti, da sem se šele na koncu spom-nila na to. V začetku ali na koncu, zame je use-eno. Po navadi nočem mučiti Ijudi z osebnimi problemi. Ker jih imajo vsi, niti ne bi smeli biti več zanimivi. Sem pred diplomo in govoriti o študijskih problemih, ni več važno zame, čeprav sem jih brez dvoma imela tudi jaz. Nameravaž še naprej sodelo-vati v APZ? Imaš za prihodnost kake posebne želje? Seveda bom v zboru še pela. Cutim, da bi mi bilo življenje brez slovenske pesmi pusto. Zelim pa, da bi bilo delo v APZ še naprej tako intenzivno in uspešno kakor doslej in da bi kot nje-gov član z njim vred tudi jaz dopri-nesla svoj, pa čeprav majhen delež k ohranjanju našega neizčrpnega narod-nega zaklada. mm. vsako besedo o Gogolju. V sanjah vldim svinj-ske rilce. Timofejev je dvlgnll z mlze kup knjig, zani-hal z njimi po zraku in jih z vso močjo vrgel nazaj. Z raize se je dvignil mavčev prah. — Vse to: Je o Gogolju! — je dejal ln se nenadoma pomiril — Kako? Zdi se mi, da sem vas prestrašil? Oprostlte, draga, toda pri mojl veri, pripravljen sem na pretep. — No, se bova pa skupaj pretepala — Je de-Jala Nastja in vstala. Timofejev jl je krepko stisnil roko ln odšla Je s trdnim prepričanjem, da mora za vsako ceno izvleči tega človeka Iz bede in nepozna-nosti. Nastja se je vrnila v Zvezo, odšla k pred-gedniku in dolgo govorila z njim. Razburjala #e je in dokazovala, da morajo nemudoma pri-rediti razstavo Timofejevih del. Predsednik J» udarjal s svinčnikom po mizi, o nečem je dolgo razmišijal in se končno le strin.lal. Nastja se .ie vrnlla doraov v svojo starinsko iobico na Mojkl, kl Je imela na stropu pozlaCeoe okvlre in je šele tam prebrala pismo Katerine Petrovne. — Le kako naj odldem tja? — Je dejala ln vstala. Saj se ne morem odtrgati od deia. Po-mislila Je na prenapolnjene vlake, na presto-panje na ozkotirno železnico, na tresoč voz, na nsihajoč vrt, na nelzogibne materine solze in na dolgočasnost vaških dni. Položila Je pistno na dno predala pisemske mizice. Dva tedna se je ukvarjala z organlzacijo Ti-mofejeve razstave. V tem času se Je nekajkrat sprla ln spet pomlrila z nepriljudnim kiparjem. Tiraofejev je pošiljal svoja dela na razstavo s takim obra-zom, kot da jih predaja uničenju. — Prav nič ne boste dosegli, draga moja — Je škodoželjno govoril Nastji, kakor da bi pri-pravljala svojo in ne njegovo razstavo. — Samo po nepotrebnem zapravljate čas. Castna beseda. Nastja je v zafetku obupavala in bila uža-ljena, končno pa je doumela, da so vse te nje-gove kaprice narejene in nevredne počenega groša ter da se Timofejev v dnu duše zelo vesell svoje razstavp. Razstavo so odprli zvečer. Timofejev se je jezil in govoril, da si kipov ne smejo ogledovati prl električni svetlobi. — Mrtva svetlobat — je godrnjal. Strašen #olgčas! Se petrolri je boljši. — Kakšno svetlobo pa potrebujote vl, vl ne-¦utgoč tip — je planila Nastja. — Svefte bi morale bltll SvečeJ — Je trpeče sakričal Tlmofejev. — Kako je mogoče Gogolja postaviti pod elektrlčno žarnico? Absurd! * Na otvorltev so prlšli klparjl, umetniki. Ce bf kdo nepoučen posluSal njih pogovore, bi ne mogei ugotovitl, ali hvalijo ali grajajo delo Ti-mofejeva. Toda Timofejev je spoznal, da je razstava uspela. Osivel, razdražljiv iimetnik Je stopil k Nastji ln jo potrepljai po roki: — Hvala vam. Slišal sem, da ste bili vi tlsti, ki ste izvlekli Timofejeva na dan. Lepo ste storili. Pri nas, veste, mnogi ljudje govore o zanimanju za umetnost, o skrbi in pozornosti, ko pa je treba res kaj storiti, naletiš na gluha nšesa. Se enkrat — hvala vam! Začela se je razprava. Govorili so mnogo. hvalili so, grajall in misel, ki jo je prvi povedai starl umetnlk o skrbi za človeka, za mladega, pozabljenega kiparja, se Je ponavljala v vsa-kem govoru. Timofejev Je sedel Siroko ln opazoval parket. Skrivaj je pogledoval na govornika, ne vedoč, ali naj rau verjame ali pa je za to še prezgo-daj. Med vrati se je pojavil kurir iz Zveze — dobra in preprosta Daša. Dajala je Nastji neka-ke znake. Nastja je stopila k njej in Daša ji je izročila te'egram. Vrnila se je na svoje mesto, neopazno odprla telegram In ko ga je prečivala, ni ničesar ra-zumela: — Katja umira. Tihon — Katcra Katja? — je osuplo pomislila Nastja. — Kateri Tihon. Najbrž to ni zame. Pogledala je'naslov. — Ne, telegram je bil canjo; Sele tedaj ,fe opazila tenke tiskane črke na papirnem traku: Zaborje. Nastja je zmefikala telegram In se zamisliia. Govoril je Peršin. — V naših dneh — je dejal — postaja skrb za Cloveka tista prekrasna realnost, ki nam po-maga rasti in delati. SreCen sem, ko lahko opa-zim to skrb v naši sredi, med kiparji in umet-niki. Govorim o razstavi del tovariša Timofe-Jeva. Za to razstavo moramo biti hvaležni — naj mi naše vodstvo tega ne šteje v zlo — eni Izmed navadnih delavk Zveze — naši mili Ana-stazi.ti Semenovni. Peršin se je priklonil Nastjl \n vsi so za-ploskali. Vastji so se od zadrege orosile oči. NTekdo jo je od zada.t prljel za roko. Bil Je stari umetnik. — Kaj je? Kaj se ,1e zgodilo? — Je šepetaje vprašal in pokazal z oCmi na zmeč- kani telegram v Nastjinl roki. — KaJ neprl-jetnega? — Ne — Je odvrnila Nastja. — To Je ... od neke znanke ... — Ah — Je zamrmral starček ln dalje poslu-Sal Peršina. Vsi so gledali Peršina, toda pogled nekoga, težak in presunljiv, je Xastja ves čas čutila na sebi, da si ni upala dvigniti glave. — Kdo bi mogel to biti! — je pomislila. — Ali je kdo uganil. Preneumno. Ze spet sem nervozna. Z naporom je dvignila pogled in ga takoj umaknila. Gogolj jo je smehljaje opazoval. Zde-lo se ji je, da na njegovih sencih težko utripa poapnela žilica m da je Gogolj tiho spregovoril skozi zobe: — Eh, ti! Naglo je vstala ln odšla lz sobe. Spt>daj se 3« hitro oblekla in zbežala na ulico. Padal je mo-ker sneg. Mračno nebo se je vse niže spuščalo na mesto, na Nastjo, na Nevo. Najdražja moja — se je spomnlla Nastja ne-davnega pisma — Najdražja moja. Usedla se je na klopco v parku in grenko zajokala. Sneg se ji je topil na obrazu in se mešal s solzami. Nastja je vztrepetala od mraza in nenadoma spoznala, da je nihče ni tako ljubil kot ta ne-bogljena, od vseh zapuščena starka tam v dol-gočasnem Zaborju. Sedaj ie že prepozno — Je pomisllla Nastja; vstala je in počasi odšla domov na Mojko. * Ko je Tlhon prišel na pošto, je tiho govoril s pismonošo Vasilijem in ta mu je dal obrazec za telegram. Obračal ga je v rokah ir. medtem ko Je s krivimi črkami pisal nanj, si je z rokavom brisa) brke. Obrazec je potem prcvidno zvil, ga vtaknil v kučmo in se odpravil h Katerinl Pe-trovni. Katerina Petrovna že deset dni ni vstala. Po-noči je spala, ne da bi se slekla, na polomlje-nem divanu, pokrita z oguljenim kožuhom. Včasih se je Manjuški zazdelo, da Katerina Petrovna ne diha več. Takrat se Je začela pre-plašeno cmeriti in klicati: — Babica, babica? Ali sl še živa? Katerina Petrovna Je premaknila roko pod odejo in Manjuška se Je pomirila. Sobe so bile zjutraj pclne novembrske teme, toda bilo je toplo. ManjuSka je kurila v pečici. Ko je veseli ogenj osvetljeval lesene stene, je Katerina Petrovna previdno vzdihovala — za-radi ognja je postala solia bolj udobna in nase- IJena — kot v tistih dneh, ko Je bila v njej še Nastja. Katerlna Pctrovna je zaprla oči In iz njih je pritekla ena sama solza, zdrsela je pre-ko senc in se izgubila v sivih laseh. Prišel je Tihon. Kašljal je in smrkal, videti Je bilo, da je vznemirjen. — Kaj je, Tiša? — je s šibkim glasom vpra-Sala Katerina Petrovna. — Hladno je postalo, Katerlna Petrovna! — Je mirno odgovoril Tihon in nervozno pogle-dal na kuCmo. — Kmalu bo zapadel sneg. Se bolje. Ce bo cesta zmrznjena, bo ona bolj udobno potovala. — Kdo? — Katerlna Petrovna je odprla oči in začela s suho roko nemirno gladit! odejo. — Kdo neki, Ce ne Nastja Semenovna — je odgovoril Tihon, se prisiljeno nasmehnil in po-tegnil iz kučme telegram. Katerina Petrovna se je hotela dvigniti, toda ni mogla, znova Je omahnila na blazino. — Tukaj — je tiho dejal Tihon, previdno razgrnil telegram ln ga ponudil Katerini Pe-trovni. Toda Katerina Petrovna ga ni vzela, temveč Je samo proseče gledala Tihona. — Preberi — je hripavo dejala ManjuiSka. Babira ne more več brati, oči so ji oslabele. Tihon je preplašeno pogledal naokrog, si po-pravii ovratnik, pogladil redke rjave lase in z zamolklim, negotovim glasom prebral: »Priča-kujte me. Odpotovala sem. Ostanem vedno vaSa ljubeča hči Nastja.« — Ni treba, TišaJ — Je tiho spregovorila Ka-terina Petrovna. — Nl treba, dragi. Bog s te-boj. Hvala ti za lepo besedo, za prijaznost. Katerina Petrovaa se je obrniia k steni. Iz-gledalo je, da je zaspala. Tihon je sedel na klopco v hladni predsobl, kadil, pijuval in vzdihoval, potem je prišla Manjuška in ga povabila v sobo. Vstopil je po prstih in si z vso dlanjo otrl lice: Katerina Petrovna je ležala bleda, majčke-na, kakor da bi mirno zaspala. — Ni doCakala — je zamrmral Tihon. — Tl pa pazi, prisraoda — je srdito dejal Man.Juški — dobroto povrni z dobroto. Sedi tukaj, Jai pa skorini poročat v vaški sovjet. Odšel je, Manjuška pa je s spodvitlml kolenl sedela na stolčku. se tresla In neprestano gleda-la na Katerino Petrovno. * Pokopali so Jo naslednji dan. Rahlo je zmrzo-valo. Zapadel je nizek sneg. Dan je bil bel, nebo suho, svetlo, toda slvo, kakor da bi nad glavo razprostrl umito, jtmrznjeno platno. Da-Ijave za reko so bile svetlo sinje. Od njih Je veter nosil oster in vesel vonj po snegu, po-mešan z vonjem vrbove skorje. Na pogreb so prišle starke in otroci. Krsto go nesli aa pokopališče Tihon, Vasilij in brata Maljavina — dva tiha starčka, »ba kakor pora-sla s predivom. Manjuška je z bratom Volodjo nosila pokrov za krsto in strmela naravnost predse. • PokopaliSCe je ležalo za vasjo, nad reko. Na njem so rasle visoke, od lišajev porumenele vrbe. Na potl so srečall učiteljico. Sele nedavno j« prišla iz mesta in v Zaborju še ni poznala nikogar. — Učiteljica gre. ačiteljica! — go zašepetall otroci. Učiteljlca je bila mlada, plaha ln sivooka — »koraj Se dekletce. Zagledala je sprevod in se ustavila. Preplašeno je pogledala na majhno starko v krsti. Na starkin obraz 60 padale ostro snežinke. Niso se tajale. Tam, v mestu, je tudi učiteljica 'mela mater — ravno taM.o majbno in večno v skrbeh za svojo hčerko. Učiteljica je malo postala in počasi stopila za krsto. Starke so se ozirale \n si šepetalR, da jl bo v začetku težavno z otroki, ki so v Zaborju •vojeglavi !n predrzni. Končno se jc učiteljica odločila in vprašala eno izmed star!x, oabico Matreno: — Ta starka je verj.etno sama živela? — I-i, dragica — je takoj zapela Matrena — skoraj popolnoma sama. Bila je tako prisrčna. Vedno ,1e sama posedala na divanu — ni imela žive duše, da bi se z njo pomenila. V Lenin-gradu ima hčer, ki pa ,1e, kot vse kaže, visoko zletela. Umrla ,ie brez ljudi, brez sorodnikov. Na pokopališču so krsto postavili poleg sve-že izkopanega groba. Starke so se klanjale in «e s temnimi rokami dotikale zemlje. Učiteljica je pristopila, se priklonila in poljubila posuš«no, rumeno roko Katerine Petrovne. Potem se Je naglo zravnala, se obrnila in odšla k porušenl opečni ograji. Za ogra.io se je v rahlo naletavajoCem snegu razprostiraia rahlo žalostna rodna zemlja. UCiteljica Je dolgo gledala in poslušala, kako se za njenim hrbt«m pogovarjajo starke, kako ropota zemlja po pokrovu krste. Na oddaijenlh dvoriščih so peli petelini. Njih petje je napov«-dovalo lasne dni. prijeten mraz in zimsko tišin«. Konstontin Pcmstorski) V letu 1958 bo naša osrednja umetnostna institucija — Narodna galerija — praznovala Stiridesetletnico obstoja. Iz majhnih razstav-nih prostorov v privatnem stanovanju, brez podpore javnosti, kaj šele države, se je po dolgem trudu posrečilo požrtvovalnim ljudem leta 1927, da so preskrbeli Galeriji prostore, ki jih ima še danes. Kljub oviram in bojem, ki jih je imela ta ustanova s Sokolom, ki je pošiljal proteste na dvor, je v&ndarle zma-gala. Letos je Narodna galerija v času Ljubljan-skega festivala priredila odlično razstavo Kremser-Schmidt na Slovenskem in ob Ted- MAMON IN MUZA nu muzejev pa razstavo: Grafika starih moj-strov iz celjskega muzeja. Za prihodnje leto ima obžiren program, ki pa ga bo verjetno težko v .celoti uresničiti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Največja prireditev v le-bu 1958 bo vsekakor reprezentančna razstava koipij slovenskih srednjeveških fresk. Delo na terenu traja že več let. Samo letos na primer so na Dolenjskem odkrili im kopirali šest pomembnih del lz te dobe. Sploh pa skuša uvesti Galerija skupno z Zavodom za spomeniško varstvo prakso, da je treba vse novoodkrite freske kopirati takoj, ker hitro izgube svežino in začno nezadržno propadati. Največ zato, ker je večina naših vaških cerkva zidanih iz hidroskopičnega materiala. Razstava nam bo prvie v celoti prikazala ves razvoj srednjeveške freske na Slovenskem. To je bilo do sedaj nemogoče, čeprav se Ga-lerija že vsa leta po vojni trudi, da bi uresni-čila to zamisel. Na vsak način bi bilo po-trebno zaradi pomembnosti in seveda tudi tujskega prometa dobiti dostojne prostore, kjer naj bi bila stalna razstava. Zbrani ma-terial pa naj bi služil znanstvenikom in jav-nosti, ker so naši umetnostni spomeniki raz-metani po vsej Sloveniji. Drago prijetno presenečenje pa bo raz-stava jedkanic in bakroirezov znamenitega italijanskega grafika iz srede XVIII. stolet-ja Giaccoma Piranesija. ki je odličen inter-pretator vedut iz klasičnega Rima. Slovi pa tudi zaradi ogromnih formatov svojih grafik. Nekatere merijo tiudi več kot dva kvadratna metra. Razstava bo zanimiva tudi zato, ker je avtor po vsej verjetnosti naš rojak iz Pirana, za kar med drugim priča tudi nje-govo ime. Na naše pokolenje in miselnost bi lahko sklepali tudi po tem, da se od ostalih Italijanov, ki so vedno jasni. klasicistično čisti in razumarski, loči po tem, da je bolj sproščen m neposreden. Izživlja se v igrah svetlobe in sence ter je v tem podoben se-ve.r>njaku Rembrandtu, vse skupaj pa daje njegovemu delu videz famtastičnosti. To bosta v letu 1958 osrednji prireditvi, razen tega pa pripravlja vodstvo Narodne galerije še marsikaj drugega. O teh načrtih pa prijazni direktor dr. Karel Dobida ni ho-tel povedati nič določnejšega, ker je za nji-hovo uresničitev premalo denarja, razen tega pa še manjka visokokvalificiranega kadra. Narodna gaierija ima razen zbirke doma-čih še odlično kolekcijo tujih mojstrov. Mno-ga od teh =e niso dokončno opredeljena, ven-dar je med njuni nekaj svetovnoznanih imen. na primer: Francesco da Rimini, Benkovič, Palma Giovane, Bryel ter še nekaj Holand-cev, Kremser-Schmidt in tako dalje. Vendar večino teh del ni mogoče razstaviti, ker ni prostora. Problem bi bil rešen, če bi se TVD Partizan preselilo v za šport priimernejše prostore in bi tako naša reprezentančna ustanova lahko pokazala javnosti vsaj delček zakladov, ki sedaj v glavnem brez koristi in zaprašene leže v depojih. ki so pa tudi pre-majhni in je moderna konservacija skoraj nemogoča. Kljub pomanjkanju pirostorov pa se vod-stvo Narodne galerije trudi, da bi čimbolj izpopolnilo zbirko, tu pa so zopet težave, ker ima ustanova letno na razpolago-kredit za naktip umetnin v viši-ni 350.000 dinarjev, kar zadostuje komaj za nakup pisem in raznih drugih dokumentov. ki so za zmanstveno delo nujno potrebni. Problemov in skrbi je toliko, da se nam zde nepremagljivi. če ne bo podpore vseh, fci jim je naša umetnostna preteklost pri srcu. Upajmo pa, da bo z novim letom napočilo boljše in srečnejše obdobje za našo NAROD-NO GAl/ERIJO. s. I. INTERVJU Z AKAD.SLIKARJEM PROF. FRANCETOM MIHELIČEM Preko kurenta in mask KAJ CUDNE NAVADE IMAJO LJUDJE NA PREDVE-CER NOVEGA LETA. ENI VLIVAJO BAZTOPLJEN SVINEC V VODO, DA IZ NASTALIH FIGURIC SKL.EPAJO O PRI-HODNOSTI. DRUGI SPET PRIREJA.IO BUCNA PRAZNO-VANJA, TRETJI SE ZGRINJAJO OB TAKIH ALI DRU-GACNIH PRIREDITVAH. VSI, PRAV VSI PA SE V TISTIH DNEH POGOVARJAMO O PRETEKLOSTI IN PRIHODNO-STI. OBUJAMO SPOMINE IN PRIZIGAMO UPE. MENDA NAM JE TO 2E V KRVI. TAK JE BIL TUDI RAZGOVOR Z AKAD. SLIKARJEM PROF. FRANCETOM MIHELClCEM. POGLEDATI, KAJ JE DALA PRETEKLOST, CESA LAHKO PRICAKUJEMO OD PRIHODNOSTI. RAZGOVOR V ATE-LJEJU. OB STEKLENICI STAREGA HRUSKOVCA. RAZ-GOVOR V SVETU KURENTA IN MASKE. Kaj je letošinje leto prin«slo slovenskemu likovnemu življ«-nju? Katere so bile po Vašem mnenju najpomeinbnejše doma-če jm tuje razstave prti nas? Razstavna dejavnost se je v poslednjem času prl ims zelo poživila. Zasluga temu gre predvsem Modemii galeriji. Imeti več razstav, kot jih ima-mo, bi bilo skoraj nemogoče. In iz vse te množice izbrati n-aj-pomembnejže, nii lahko. Če pa se je že tr&ba odločifci, potem se odloičim za mednarodni gra-fični bi«nal€ v Moderni galeriiji in razstavo Rremser-h? '» im^! " r>^r-da v povojniih letih v medna-rodnem svetu slovenska grar:Ka. Kiar je bilo doslej skupin-h raz-stav v Nemčiji, Franciji, Italijii in drugod, so našli ocenjevalci specifično slovenski izraz urnet-nin v grafiki. Dokaz za to so tudi številme m€dna,rodne na-grade. Izrazino področje grafike je ši'rše kot v ostallh vejah upodafoljajoče umetnosti. J« iz-redno prožna v izraznih možino-stih. Napak pa bi 'bilo ofe tem Od mladega čioveba ni mogoče takoj v začettou pričakovati sa-moniiklosti. Kdo iz mladega rodu je bllž-¦ 1 preteklosti najbolj pres«ne-til? Odgovoriti na to vprašanije z enim samim dmenom, ne da b; s tem storil kjrivico vsaj še še-storici drugih, je nemogoče. Pu-stimo tarej 'iimena ob strami, saj bo 6as sam pokazal, kaj je in kaj ni. Samo nekaij sploSnih čem ste se vzornikom očdtUMl in kaj je o&novno vodilo Va*e» g& ustvarjanj*. Osnovno vodilo? Clovek sani, njegova lastaa doživ«tja. Prl rneni gre predvsem za mladost-na, ki pa so nanovo dobiia »voj iziraz. Je tc retrospaktiven P*" gleti na rmladostne vtise, kl ptf' podoživeti z medvojniroi mo-menti dobivajo n«ko grote*kaao tragično, poetično, v^asih ro-mantično formo, termo, l:i *.~ tudi misel po sožltju vsega člo- misliti, da je vsebina važnejSa veštva. Ze v nj&nih izvoniih zia-sledimo to hotenje; koliko časa že ilustriraijo kmjige! Gralfične Kste pa so prodajali tudi posa-mezno. Zaradii svoje cenenosti od forme. Ne, foirma mora biti adekvaten odraz vsebine. Vsi tr: uspebi s0 za nas toliko bolj upoštevanja vredni, ke-r no-si umetnost v setoi tudi funkci- so bili dostopni tudi preprostej- j0 člove'čnosti. Umetnost posega &im, revn«jšim slojem- Umetni- gioblje kot karkoli drugega. tudi PESEM S KRASA Od morja sčm, preko kamenitih grebenov in skri-venčenih borov, preko ograjenih vrtač in samotnih vasi je zavel nov dih. Vztrepetal je v zraku In ne bor, ne kamnita ograja, ne gora ga niso mogli za-držati. V njem je bilo življenje morja in sonca, kra-ških goličav, trpke zemlje. Pesem Ijudi, ki so čutili, da so eno in isto z morjem, starim okleščenim borom, osamljeno vrtačo v globeli. Pesem, včasih trpka kot kraška zemlja, včasih sanjava kot večer nad morjem, včasih igriva kot vino v majolki. Pa vendar, pesem iivljenja. njega leta po poje na 1. Student-skem festilvalu. Prav ta nastop pa pomeni tretjo velilko zmago. Tudi na festivalu zagrebških štu-dentov. v maju letos. kamor jih je povabila ZS.I zagrebške uni-verze, krona njlhov nastop lo-vorjev venec Se nastop ob Dne-vu republike v Ljubljani. Kopru ška de(]avnost je dobila drugo, globljo funkcijo. Druga, nič manj pomembna razstava je, kot sem že omenil, Kremser-Schmidtova. Z njo je Narodna Salerija deln,o zadosti-la svojemu namenu, kajti ta ustanova ima v našem Likovnem živl(jenju specifično funkcijo. Se pravi, naj bi postopoma pri-kazala naše starejše slikarstvo. Kaj sortlite r. mladetn '5'kov-nem rodu? Kateri vpHvl se najbolj ooitno kažejo v njego-vem ustvarjanju? Kakšai so obeti tega rodu za prihodnost? Obeti za prihodinost so dobri. Nik-oli doslej nd mela slovenska upodabljajoča umetoost toliko podmladka, kot ga ima danes. Imamo svojo akademijo. Veliko je pri nas razstav« Vse to daje Janez Boljka: PELIKJUI, les pripomb, samo nekaj bežnih opažanj. Danes se je že izikri-staliizirala skupina mladih li-kovnikov, pri katerih prit&gne zlasti intenziteta, vnema in strogost, s katero dela. Pri tem Prejšnje leto je prikazala ro- veliike možnost,! razvoja. In res, avtorju je v ospredju nijegov mantiko in klasidzem na slo-venskem, letos pa se je temu nekoliko izognila. Za nas bi bi-le take razstave izjo^no p*- do ineke mere srno že postali eenter jugoslovan&keiga grafič- notranji sv«t, pri drugem spet precejšnja mera temp&ramenta. nega ustvarjanja. MisKm pa, d.a Je to skupina ljudi, tei je sredi bodo mladi prav v grafitoi do- dozorevanja, skupina, pri kateri Težko Je reCl. kdo Je bU tlstl, kj je ustanovil zbor. še teze, kaj je bilo pravzaprav tistu, kar je povzročilo njegovo rojstvo. Leta Iii53. je skupiiia pn-morsklh študentov ustanovila oktet. In prav iz tega, razmero-ma skromnega ansambla, se je že naslednje leto rodil zbor. Tisto, kar je povzročilo njegovo r»j-stvo, bi gotovo lahko razčlenili na več točk. toda na koncu bi nam vendarie ostala ena sama — ljubezen do pesnii in rodne zemlje. Pesem združuje Ijudl, 7.družuje Jih v njihovi sreči, v njihovem veselju, njihovi žalosti in koprne-nju, včera.i. danes. jutri. VscleJ jih združuje. Tako je združila tudi nje. Leta 1954. Je bil usta-novljen Zbor primorskih študen-tov Vinko Vodopivec, Prve vajc, prve pesmi. Dolgi večeri trdega dela. Uspeh ni izostal. V aprilu istega leta priredi zbor dva samo-stojna k»ncertna večera v Kanalu lu Rihenbergu, sodeluje na Can-karjevi proslavi na Vrhniki. poje v Istrl na I hrvatsko — sloven-skem festivalu. 2e v naslednjem letu dobi zbor svojo pravo formacijo. Kolegom Je uspelo strnitl v svo.jiih vr-stah štirideset pevcev. Stevilo je zadostovalo, da so lahko program razširill, da so dvignili kvaliteto. Tako razširjen zbor nastopi prviC na proslavi 1. maja le*a 1955 na Ljubijanskem gradu. — I. pri-morskj festival v dneh od 7. ma-Ja — 12. maja 1955. ne bi bU pri-morskl, fc ne bj sodcloval tudi zbor Vinko Vodopivec. Razkošna turneja po Primorski; Koper, Sežana, Postojiia. Pivka, Ilirska Blstrica. Cerkno. Tolmin. Kanal ln Nova Gorica. Redki so zbori, ki že po dveb letih spravijo v koš tako turnejo. Studentje so osvojilj Primorsko. Povsoa velik odziv, povsod so jih nagradilj z burnim aplavzom. I-e Koper Jlh je sprejeJ nekoliko zadržano. Pot Je txila utrta. Na povabilo ce-mentarne v Anhovem gostuje tam zbor 30 maja 1955. Ljudje v Kanalu primorskib študentov niso mogli. pozabiti, tako, da zbor spet poje v tera mestu že v aprilu naslednjega le-ta. Od 4. do 7. raaja 1956 nasto-pajo »Prumorci« v Trstu in Gori-ci. Povabili so jih tudl v studio Radia-Trst. Vse kritike tega go-stovanja so povoljno pisale o zboru. Bil je to eden najlepših uspehov. Tudi Koper so sj prido-bili, ko so ponovno nastopili v njem na festivalu primorskih itudentov. Pa ne samo Koper, tudj Ankaran. Marezige Ln Piran so se rtaizvesel;i!bi študentskiih pevcev. Zbor pa st Je moral utreti pot tudi v Ljubljani. Junija 1956 koncertira s celoveCernim pro-gramom v SlovensKi filharmoni-ji Ceprav so bilt na koncertu »vefeinoma naii Ijudje«, kot pravijo kolegj iz zbora, pa je bil uspeh vendarle nedvomen. Studtjsko leto 1956-57 ]e značil-no za zbor primorskih študentov predvsem zaradii tega. ker Je zbor prepotoval skoraj vso Pri-morsko. Postojna, Pivka, Hru-ševje. Košana. 24. aprila koncerta v Renfah in Novi Gorici. 4. in 5. ma.ja pa v To'lminu in Stanjelu. Med študente Ijubljanske uni-verze pa .1e zbor prodrl razme-roma pozno. Sele v aprllu letoš- V S0B0T0 ZVEČER BREZ ČHPA Ne vem, morda ga je kdo videl v ponedeljek ali sredo, kdo drug pa prav v soboto zvečer... Novi jugoslovanski film, omnibus, »V soboto zvečer«. Tri prijetne zgodbe: Košava, Doktor, Igra odličen jazz. Brez velikih proble-mov. Prej vsakdanjpst malega človeka beograjskih ulic. Tri navidezno neenotne zgodbe, ki pa jih vendar veže krajevna barvitost, beograjska atmosfera. Filmski scenarij je za spremembo (?) napisal jugoslovanski avtor Aleksan-dar Sekulovič, film je režiral Vladimir Pogačič (nikar ne berite: Cap!), komponist pa je (kar je postalo v naših filmih neizogibna nujnost pa tudi zlo) Bojan Adamič, ki pa se je to pot za spremembo nenavadno potrudil. Igralci. ki nastopajo v filmu »V soboto zvečer« so zvečinoma mladi ljudje, študenti beograjske akademije za igralsko umet-nost, ki so nam zaupali, da tudi njihovi profesorji (kakor mnogokrat tudi ljubljanski!) z nič kaj prevelikim navdu-šenjem ne gledajo njihovega nastopanja v filmu. To pot gre brez slinasto čapovskih poljubov, brez ostarelih vicev, brez za lase privlečenih skrofuloznih scen, brez itd. Zelo rad primerjam karkoli. Toda to pot sem se vendarle uštel — kako le morem primerjati, kar se pri-merjati sploh ne da?! Vse kaže, da bo jugoslovanski film le zajadral v sodobnejše teme, čeprav za slovensko film-sko proizvodnjo tega ravno ne bi mogli trditi. Prihodnjo pomlad si bomo spet lahko ogledali »sodoben« slovenski umetniški film »Dobro morje«, saj se njegova zgodba odigrava res »šele« pred petdesetimi leti. Tudi tri druge jugoslovanske produkcije pripravljajo za prihodnji film-ski festival v Puli »prijetna presenečenja«, saj so se vse lotile enake teme — krvne osvete... n r DANE ZAJC Zemlm mt bo imb^n ln ne boš mogla pomagatl mojim rokam, ki bodo razpadale. In ne boš mogla obrisati prstl, ki bo ležala na mojih ustnicah! Moje oči bodo polne peska in vode. Moje oči ne bodo ničesar več videle. In tvoji Ijubeči prsti ne bodo šli skozi moje lase. hladne in mokre. In ne boš prišla in s svojim telesom ne boš greta mojega telesa. Moje telo bo tako m,rzlo. Tako ledenc. Tako zapuščeno. Le zemlja bo Ijubila moje telo. Z neštetimi rokami me bo gnetla Z neštetivii usti požiraln In potem ne boš mogla reči kepi zemlje: To je njegovo srce, ki me je Ijubilo. in Pivkl. Pet let trdega dela, pet let umetniške rasti je i>ri kraju. Da je prodrl zbor primorskib študentov v tako kratkem času v slovensko kulturno javnost, je brez dvoma vzrok tudi v izredno zanimivem prog^amu, programu, zasnovanem na fzrazito intcrna-cionalnj osnovi. Palovico slovcn« skih narodnib in umetnib pesmi, polovico narodnih pesmi tujih narodov. Marsikaterj očitek kri-tikov ,je letel na ta dTzno zasno-vani program. Toda prav ta Je pogosto pripomogcl k uspehu. Zato nameravajo ostati pri njem tudi v prihodnje. sa.} jim niti gmotna sredstva ne dovoljujejo, oprijeti se stilnega programa. Ce pa se bo stanje izbol.jšalo, kopr-skl okraj je že obljubil pomoč, če Jim uspe v prihodnjem letu Se dvigniti kvaliteto, potem bodo kolegj v zboru stremeli §e za cem višjim. Toda danes, ko ima mar-sikateri njihov koncert še fi-nančni namen. je to re« nemogo-če. Zbor Je v vseh teh !etih aelal trdo a vztrajno. Vaje zdaj tu zdaj tam, pogosto tudi štirikrat na teden, naporne turneje in te-žave, s katerimi se bore tudi vse ostale študentske kuUurno-umet-niške skupine. Toda kljub vscmu ,|e zbor never.tetno tesno povezan med seboi Cesar ne zasledimo tako očitno prav v nobeni kultur-no-iimetniSkj skupini, pa ,1e tu odločilno. To daje zboru moč. ga dviga. Kai bo princslo prihodnje le-to. ZboT pripravl.ia narodne in umetne pesmj jugoslovanskch na-rodov. V žepu Imajo že povabilo za gostovanje v Trbovliah na študentskem festlvalu. NastODa-t\ žele tudi po Doleniski i" $ta-jerski. Skratka. rbor Jple afirml-Tat; tudi Izven meja Primorske. In naiveMa ?Pl1a za pr'hodnost — koncert v Siovenskl filharmo-niil. Se neCesa si kclegi želljo. Radi b) prelmenovali svo.1 zbor v aka-demski moški /bor. Dolga in tež-ka |e pot do tpga nnslova. Toda mislimo 1n želimo. da bomo kdaj v prihodnje lahko govorili In pi-saJj o akademskem moškem zbo-ru. 8. B. membne. Prav tu naj lzvršuje Narodn-a galerija v prih&dnje svoje kulturno posknstvo. Katere osebnosti svetovnega tikovnega ustvarjanja danes najbodj vpllivajo na slovensko likovno tvarnost? Brez dvoma so vplivno n>a,j-pomembnejiži Francozi. Gre za imena, med starejšimi avtorj1!: Picasso, Schegal, Matisse, n€-koliiko maitij Bracque, med mlajšimi pa Buffet in vrsta drugih. Sploh pa je za naše sU-karstvo vplivno zelo pomembna Ecole de Paris. Nekoliko mariij izrazito s« kažejo njeni vpLivi v kiparstvu. Pri na&ih najmlaj-ših kipairjih je najboli očiten vpliv Zadkiinea Ln nekaterih drugih. Po intenzitebi vplivanja ne zaosta.jata veliko za njim Moor ln Chadwick. Naši naj-mlajšii se kaj radi nagibljejo k ekstremnejšim strujam- Pogo-sto gre s«veda to na račun ne-kih modn.ih momentov. Pravi, resnični namen pa bi moral biti ta, da si mlad človek najde ob že zgrajeni umetoiškii oseb-nosti samega sefce, svojo vsebi-no, svo.1 izraz, svojo formo. Te iastne 5rte pa spričo vseh mo-eočih zunanj';h vplivov ni ve- n-if ^amega s«be je za umetnika ija;dragt)cene.j3e. Umetnost postaja čedalje bolj kozmopolitska. Medsebojma spo-zn.ava'nja &o iz dneva v dan bolj intenzivna. Toda kljub vsem skupnlm potezam v umetnosti, ni moč zamkati nekater.ih čisto nacionailnih razlik. To je P°-vsem razumljivo. Umetnik je član dolo^ene skupnosti, k'i ima doio'čene spec.ifičnosti. Le-te so skrite v podzavesti ljudi neke-ga narodA- Vendar lahko zazna- segli še veliko. 2e preje sem omenil, da se mlajši kaj radi nagibajo k eks-tremnejšim strujam. To je po vsem razunnljdvo, saj hoče biti mladina že od nekdaj avantgar-da vseimu. Ti vplivi so nujni, saj individualnih umetnikov, umetniikov izve,n časa in pro-stora ni in ne more biti. V vseh dobah se pojavljajo skup-ni elementi iziražanja. Tako kot je imel srednji v&k svoj,o umet-nost, tako jo ima tudi današnji čas. Prav zairadi tega ne smemo tujih vplivov jemati za tako zlo, kot se pogosto prim&ri. To-da pri vseh teh vplivih sii mora vsak resničen umetnlk naijti tu-di sebe siamega. Ta odkrije sa-mega sebe preje, drugi spet po-zneje. Najti pa se mora- Tudii sam sem šsle ,pred dobrimi pe-tiTni leti občutil nekaj, Semur bi se rnogoče lahko reklo suve-renost nad svojim ustvarjalnim področijem. Zaradi tega se mi zde preostr© kritike in negiira-nja takih pojavov nesmiselne. ž© 'lahko zasleddmio nefcatere samostojne elemente iziražanja. Kaj menite o slovenskli likov-ni kPitiki? Najprej to. Zdi s© mi, da za-ostaja za umetnosfcjo, razen mo-rebiti nekaterih izjem. V zad-njih letih se 5e pojavilo pre-cejšnje število kiritikov mlajše geneiracije- Njih nastoP je po-gosto sila avtoritativen. Ne za pubHko ne za umetnika pa tak nastop ni primeren. Kritik mo-ra biti mentor umetniku, biti mora nad mjim. Razmerje Cop —Prešeren bi bilo klasdčen pri-mer kritika — mentorja. Takih Copov pa, kot vse kaže, ne pre_J moremo. Ce tega kritik ne zmo-re, čemu potem ne prevzame drugo funkcijo? Cemu ne tvori mostu med publiko in umetnd-kom, 6emu ne pribllža umetno-sti širokim slojem v njim do-stopnem, preprostejšem jeziku. Most med umetnikom in doje-malcem umetnine mora biti. Kateri avt&rji so na Vaše nstvarjanjp naibolj vplivali? V NE SAM0 KRUH (Nadaljevanje s 7. strani) in so špekulirali s poštenim Dudincevim pisanjem. Skodo-željnost ob branju neposrednr kritike birokratizma, kakršno je zapisal znan sovjetski pu-blicist in pisatelj, so očitno potiis;n:ili v jedro svojega pre-vajanja in to misel objavili kot reiklamo na platnicah. Zdi se, da bo pri nas delo moglo naleteti na najbolj ob-jektivno vrednO'ten.ie, ker smo se sami načelno in dejansiko že dokopali do ob^čutjia svo-badinosti, kair zadeva krHiko negativnih pojavov — tako v praksi kot v književnosti. Ro-man Dudinceva je kljub neka-terim stilnim pomanikliivostim in oblikovnem zaostajainjn za dosežki velikega sodobnega ameriškega rom.aoa. s svojo miikavnastjo, ki jo izpričuje v celoti, dobrodošel našim last-nim razmišljainjiem o moralnih življenjskih odnosih rodov, ki se zavestao Sipopiadajo s pro-blematiiko obdobja socialistične revolucije, do družbemega živ-ljenja in njegove rasti, njego-govega raavoja. Prav ob tem nam utegne roman dati obilo ustvarjatoih pobud. bli*u po»zdji. Roka rnrtve mater«, Naircifl, itd., vse to so le spornmi na težko mladostno življenje, na moj intimen odnos do narav». In prav ta intimni cdnos. po-globljeni notranji interea do stvari, je, m.is;im, lanko zasie-diti v mojih delih- Ta odnos do dTobnih bitij narav«, katerih oblike so apllekane nekj« tudi v oblikah druig^ih bitij, vsi ti elementi tvorijo v nicjiih deli-h neke nove, groteskne kombina-cije. Do te?a, kar ustvarjam da-nes, sem prišel preko kurentov in mask. Vendar stvari takirat še niso 'Imele v sebi tiste sim-boMke, kot so jo dobiLe danes. Zdaj to niso več folklorne fi-gure. So simboli za neka druga čustva, človeška praiustva, bi rekel. 2e od nekdaj je maska srmbol za izražanje notranjega sveta. Tu, pri meni, (pa postane simbol za tisto, kar je človeku nevidno in kar daje Tnožnost nekim čustvenim elementorn, da se navidezno prikritl izra-žajo. Usta so obmolknila in btsede so se stekle med stelclenico sta-rega hruškovca, med dvema ko-zarčkoma. Iztekle so se v svet kurenta tn maske, svet strahu in vere, sonca in teme. Kot da bi se prst: večnosti dotaknili sedanjosti. Nad dleti, izrezanimi lesenimi ploščami, nad razpe-bimi graflčnimi listi je vstajal v polmTak zaviti svet mojstra, svet fantastjke iin živLjenja. S. B- fiNJI FRANK (Nadaljevanje s 6. strand) na zgodovinsKo ozadje, kn jim je preveč tuje, daljno in nera-zurrujivo zaradi njihovih živih interesov. Kakor politični kon-fliiikti, ki so privedH do zapo.ra Marije Stuart, j© tudi nacional-so^ciaLizem in preSanjanje Zido^ v očeh večine »amao znamenje okoLiščin drugotnega pomena v osebni tragediji junakiinije. V&e njene sovražnrlke — soo osamljenio. Nek dijak, sta>r 16 let, navdu-šen nad delom, je dolgo govonil o »duševnih težavah« jTJnakinje, o naicionail-sociailizimu pa }* ve-del samo tx>, kar mu je povedal profesor — »orn,ginal«, ki ga im jemlje resno — Hiitle.r je n*-pravil mnogo dobrega in *« v«4 slabega. Tudi ta, kot ve&iKt nernSk« mladine, ni vedei skoraj nič o naoional-sooializ>mu. Ce pa tej mladini govore o nacional-so-cializmu, potem mladina maje z glavo in vprašuje: >AK so s« te stvani res godiile v N«n»fcijii? Nemogoče!« Do kakšne mere je Ana Frank postala na svoj na<čin simboli-če-n ddeai mliadiine, nam lahko dokazuje lzjava mlade baletke iz bogate b&rLi.nske družiin«, ki se ne zamima ne za politiko n« za liite-raturo: » Ali ni čudovdto, da je neko mlado dekle, fci je toliiko prestalo, lahko dejalo: v vsakem 6!oveku j« nekaij do-brega.« Ta opaz»ka nam je lahko najboljši dotkaz za uspeb. Dn«v-_nika med rnladio generacij©. Ana Frank — žrtev — j« po-stala priča in Pirimer preosta-liinn- Priča in prime;r v «v«tu, iz katerega je bila izgnana. la ta povratek Ane Fraok j« a»» navadno zma?oslavie. Casvpi&ne arikete so danes raapasena stva/r. Po-ifciLSov je velvko in o najrazličnejših stimreh. Zimski čag pa je za zbiranje mnenj zelo pripraven, ker &o vsi doma za peijo. Le redki posamezniki so se nam čudili, kako smo st mogU kaj tdko bedastega stploh dorrdsliti. Ti so bili načelno proti takhiemu prisilnemu izzivanju in razmišljanju v tem prijetnem zimskem spanju. Drugi so odgovarjali po liniji najmanjšega od-pora. še največ pa je bilo takih, ki so nam s svojimi od&otx*ri v resnid poma>gali izpeljati tvegano zamisel. Vsem trem kategorijum najlepša hvaila za sodelovanje. Odločili smo se za nenavadno amketo, kaj mislijo Hudentje in študentke o različnih poklicih. Zamisel je bila tvegana, ker se v tem primeru ne da opisati, koliko udeležencev je na vprašanje odgovorilo z nega-tivn&m odgovorom in kpJcšen je njihov odstotek. Sta-Ustiko smo morali pustiti ob strani in na vprašanja odgovarjati s polnimi stavki. In moramo povedati, da so bili naM anketiranci zgovorni in rododarni z bese-dcmti. UporabljuM »o glavne in odvisne stavke, pri-redja in podredja; besede so sladke in phkre, kakršna so paL ustc, ki so jih izgovorila. Sodbe morda niso vedno zrele, a so iskrene... *Kaj mlisllte o profesortjiOi?« Je bUo naše prvo vprašanje. Veliko število je bilo odgovo-rov, v %katerijh pravijo, da je profesorski pokliic zahteven. Nekateri jim očitajo, da LL> pre-več okosteneLi in. da s študenti nimajo stika. Preveč so znan-fitvenikn in sLalbi pedagogi; za-klepajjo se v kabiineite. Drugi jih poznajo več wst. Vsi ,pa ra-di ipodaljištujejo študij. Pravi iprofesV soboto zvečer«. Niso bree igrehov«. »Odkar so skupai s štucenti, dobivajo manjvrednostne kom-pi-ekae«. vtrpokajenci so fakirji m Whxmgerkumstlerji«. Po njih bi se nnaralo zgledovati naše raz-sipnilštvo«. »Reveži. Kakor sonce, ki za-haja. Se vedno pa posegajo v kavanaišiko življenje. Kar se Dljflhavili finančnih vp.fašanj ti-ie, eočustvujem z njimi«. »V današnjih ^asih občimski rtTOmaki. Umirajo Po sirotišni-Oab, satmo ne vsi«. »Nimam vpogleda v njihovo ¦tvljenje. Čez 40 let bo verjetno »Preveč so »ustreiljive« do mladih in preveič sitne do sta-rih kupcev.« »Več vljudnosti in manj ele-ganee. Nakupovalci imajo obču-tek, da v trgoviinii niso zato, da bj stregle.c »Ne poznam jiih, ker nimam danarja, da bi kaj kupil. Sko-da.« »Dobr: vzorci za manekene. MoraJe- bi osteti vedino mrlade.« »Bolijše so fcot bilago, ki ga .prodajajo. KvalLteta zaostaja za kvan,titeto.« Prj ocenitvi uradniiškega sta-nu &o si mišljenja najbolj po-dobna in sodibe enoitne. Veliko Š;tevilo odgovorov napoveduje neusmiljen boj proti birokraci-ji. To je stara pesem. Nekdo pravi, da so uradniki prijaznej-ši od uradn.ic. Sodba je morala priti jz ženskih ust. Drugi pa je zapisal, da so leni kot psi v po-letn; vročini. Sl.cer pa poglejmo vse odigovore, ki so zanimivi. »Mo.rali bi biti mani uradniki tin bolj ljudje.« »Premalo dobii&ka ustvarjajo.« »V novem letu iim žeiliim, da b\ v uradih skuhali še več tur-ške kave.« »Bil sem za majhno stvar v treh občimskih pisarnah. Iz orve pisarne so me poslali v drugo. od taim pa v tretjo. Nazadnje me je st>.re.jel tist; uradnik v dt-vi piisarni, ki me je poslal na-prej.« »Potrebno zlo. Ce bl me s-H-Sal oie, ustavij d&narno pomoč.« »Malo delaijo in dosti spijo.« »Bo'.1 birokraci.ii.« »Uradnice so specialiisitke za kuhanje turške kave. Yradniki Učiteljistvo je po besedah mnioigih v izuimiranju aa moški sipol. Izigleda, da bo tomalu pre-šel p.opoLnoTna v ženske toks. Nekateri pravijo, da je za njih važno polno dnuižbeno zaupanje in boljiša splošna izooirazba in razigledanost. »Preobrernenijeni so z uč.enci. Hiiperprodukcija otrok.« »Učiteljev je zelo malo. Vefc j& aičiiteljic. To ]e nevzdržno. Poskrbeti i>,- bilo treba, da ta rod popotooma ne itzuimre. Zi-dajmo več šol v mestih.« »Zapravljan.ie mladosti po hribih in dolinah.« »Sem že pozabil ma učitelje, predolgo je od tega.« »Marsiikaj bi se dalo reil. So delovna živina, lci vlečejo iiz na-zadnjaištva voz vsemogote kra-me. Za to opravilo so preslaibo plača,ni.« »Žalostno je, da ®o učiteljics, n« m m c^ ki vizgajajo miadi rod, na tako slabem glasu.« »Skromnost je njibova lepa čednost.« >Imajo pomembno vlogo.« »Kljuib delavsiklm svetom ima-jo še premalo prayic« »Dobri Ijudje so in skromni.« »Slabo se zavedajo, da je zvi-šanje plač odvigno od njihove-ga dela.« »N.oirme imajo zelo visoke in nLzko življenjsko raven. Pred kratkim sem opazoval delavca, ki je prišel v gostilno. Pojedel je kislo iuho in dve žemiji. Za to mora delafci tri ure. In ver-jamem, da od tega, kar je po-.jedel, ni bil tri ure sLt. « »Kaj hočem reii? Zelim jim bogat&ga dedka mraza. Dobiček bi imorali delit,- vsakih 14 dni. Cas bi bil, da dobijo že enkrat direktorski del pri delitvi do-btčka.« »Ni prave sfcimulacije za njih.« »Nimajo denarja, da b,- študi-rali svoje sinove.« n < »Vsa čast jim! Skroroni so in delajo, ne da bi zahtevali za svoje delo primerno plačilo. Pred njimi se vselej odkrijem.« »Socialnj ogroženci. Pomagajo upokojencem.« man poklic, da pa pn nas ttsta, ki tga opravlj ajo niso tako hu-mani, kot njihov ooklic. Ukini-tev privatne zdravniške prakse večitna odoforava. Protes-ti so v manjšiini. Zdravniki sq ,po bese-dah nekaterih premalo obfrutlji-vi do bolnikov. Drugim je po-klic služenje denarja. Nekdo miisli, da bi morali tudi izven ordinacii večkrat pokazati svo-j ofoTaiz. 0'čitajio jlm tudi, da so na privatinih pregledih veliko boilj watančni, kar pa ne bi sme-lo biti. Nekdo se zgraža, češ da so obrtnikl, ne pa zdravniki. Drugi ga dopolnj'uje, češ da so za zdrave Ijudi čud_oviti. In stre-miuhi za denarjeim so. »iNimam ka1 reči. Potrebni so in za svoje delo primerno pla-čani. Ne razočaraio nas. Ker sem zdirav, imam malo oipravka z njimi.« »Karikature dvajsetega stolet-ia. Vilšja stopnja živinoizdravni-kov. Bolj »živina« kot »zdravni-ki««. n »Tem še nikoli ni šlo slafoo. Imajo pa najveija usta.« »Marljivi in delavm so, ne-zaupljivi pa do vsakega biča. ki jih stli k napredku. So seveda t'udi itzjeme. Bnako konservativ-n.i kot Angleži.« »Veselijo se, ker za njiih ne vedo, kaj bi z njiimi.« »Noben kmet po vojini še ni prilšel na boben.« »Kakršruo povpraševaaije, %ak-Sn& cene.« Os.tali odgovori v glavnem ponavljajo že izrečene misli. Nekaterim se zdi, da kmetje delajo samo za davke. Drugi pravijo, da imajo. težak polo-žaj. Tretj,- prigovsi-jaj-o, da so nesorazmerno obdiavrčeni. Četrti pravijo, da so stare^š^ kmetje inazadnjaki, mlajtši pa zaradi tradicine ne pridejo do besede. Petf pravijo, da jih mcrijo dav-ki. Seistim ugajajo kmetj© z na-predraimi metodami obdelova-nja. Sedmi pravijo, da živijo od vseh najboljše, čeprav veliko godrnjajo. O zdravnikih pravijo naši an-ketiramci, da .je to najbolj hu- O železniiča.rjih imajo študent-je pesitro nnneinje. Najbrž je to posledica dobrih stikov. Tako pravi nekdo, da so železničarji že od nekdaj najboli sitni ljud-je. Vedno ostaneja zaradi njih potniki brez sedeža. In delajo se povisem nemočni zoiper to napako. Nekdo trdi, da imajo slabe zavore. Drugi ga dopol-njujejo, češ da so l©Po obleče-n.i, ampak da imajo stalno za-miudo. »Vsai enkrat na leto pripeljii-te vlak točno po voznem radu na postajo.« »V kritičnem tremutku odDO-vedo vedno.. V bis^tvu anarhi-sti.« »To, kar so bili še pred leti miličniki, so zdai železničarji. Odkar so samoupravno podjetje, so od hudiča.« »Vedno iimajo zamudo. Počasnj in vztrajni so, kot njihovi sto-letrij stroji. Obenera »zaneslji-vi«. Čez 9 ur tg pripeljeio celo v Prekimurje.« ¦ »Potrtiki se razburjajo nad njami zaradi nerazurnljivih in včasdh bedastih predpisov. Nji-hovo delo ie teiko.« »Točnost je leoa čednost!« »Spretne, da se povscd izma-žejo. Zaenkrat še vedno dobro živijo. Kdaj bo tega kruha ko-nec?« »Težki zlo^čincl. To ne sme bi-ti poklic!« # »Razumem, da sq v obmor-skih jn pristaniških mestih, kjer so potreibne. V notraniosti pa bi jih morali preganjati. Naj gredo krampat.« »čuttl se potre&a po legaliza-oiji te mreže. Podtalno delo je bolj nevarno.« »Preimalo je javnih in ,pr«ve<5 skritih.« »Koristna ustanova.« w o w •-3 I—i •-3 a W Bd »Naj dobijo knjižioe. Boj proti žušmarstvu! Obilo uspeha v novem letu.« »Prostatutk ne smemo zaniie-vati. So veliki realisti.« »Tako glofeoko še niisena pa-del. Nimaim' potrebe, iskaiii njii-ht>ve družbe. S študentkami se dobro razumemo.« »V vsesplašni enakosti so iz-gufoile pomen.« »Premalo vem o njih. Ob &ti-pendiji niimam prilike, da bi .iih spoznal. Takse s>o visoke, štu-denitskega popusta pa ni. »Dobrodelna ustanova za ti-ste, ki imajo denar. Sodobno špo.rtno sredstvo. Možnost; za-služka so dobre.« Očitki movinarjem so zselo razlioni. Nekateri jkn odre^kajo objektivnost in nepriprav.lje-nost, Druigi mdsUjo, da bi mo-rali manj pisat; o stvareh, ki jih ne poznajo. Največia njiho-va slaboi&t ie, da rv0^ H;di ta-krat, ko niso ^ ^:ra- ni. Mnogi pravijo, da novinarji drug od drugega prepisujejo. Poglejmo nekaj zapiskov. »Vsi pravijo, da so točni s svojim nos^om. Novinarji1 bi mo-rali pripeljati Ijudj žejns čez vodo.« »Bogat lov na race!« »Vtiikati bi morali svoje noso-ve v boli resne protoleTae in ne toliko v senzaoije. Hitrost in oriiginalnost!« >Tečni so, posebino fotor&por-ter.il.« »Duiševne pno&titutke. Opice na vižji razvojni stopnji.« »Kje dobijo denar za vile? Največ gradijo.« »V naši družbi se jdm dobro godi.« »Malo je takih, ki bi študentu manj zaračunali.« »V mestih so kandidatje za Fiat-600. Na deželi pa vzdihu-jejo na smrtni postelji.« »Zgraditi bi si morali ^imprej garaže, da ne bodo po ulicah parkirali svojih pikapolonc« »Ljudje z dvojnim knjigovod-stvom.« »Nosilci našega standarda. Kar gre nam dol, gre njim gor. So naši glavni rivali pri motoriza-ciji. Pri tem tekmovanju nas držijo pokonci inozemske pra-kse. Upam, da bomo zmagali.« »Ne morem si zamišljati na-predka naše avtomobilske indu-stnije brez obrtndkov.« »Med delivci dobička so po-tegnili ,ta krajši' del. Njihova težnja je, presedlati iz delavnice za volan.« »Prvi kandidati za polet na luno, ker bodo imeli zasebna voz.ila.« m »Ljudje s slabim znanjem matematike. Nikoli nimajo pri-manjkljajev.« »•Prosiim, ne iiščite tako dolgo drobiž-a iiz žepa.« »Koristolovoi. Napitnina je enako kot podlciipnina.« »Absolutni poznavalci mate-matike. Zamenjati bi moTali profesorje na tehnikL« »V vsesplošni ofenzivi na al-kohol so garajoča živioa.« »Herremvolk. Vse drugo kot leteči krožniki. V dulhu narodn© pripovedke. »Mizka ne ipog.rni se . . .« Se sino lahko prebirali pni-pomlbe o natakarjih. Lahko bi se odvadili napitninam. Doma-čega gosta bi morali postreči kot ifrujca. Tako pa je nijihova postrežba odvisna od zunanjega izigleda gosta. Največji njihov greh je. da radi mežajo vino z vodo. Pijancev nismo pomotoma uvrstili med poklice. Napravili smo to zavestno. Ker se človeku danes zdi že samo po sebi umev_ no, da je to posebna vrsta svo-bodnega poklica, smo ga tudi namerno uvrstili v našo anketo. Tako so nas razumeld tudi tisti, ki so v anketi sodelovali. Pre-berimo njihove zapiske. >Najmanj nevaren poklic« »Preveč razširjena navada.« »O pijancih imam najboljše mnenje. Odkriti so.« »Zivljenjski bankrotniki. Po-magati bi jim morali z mlečnimi restavracijami.« »Sredstva za pobijanje alko-hola naj dajo pijancem.« »Sodno bi jih morali prega-njati. Brez biča ne gre.c »Nikomur niso nič hudega sto-rild.c »Ljudje z večniml lluzijami. Na ulici akrobati.« »In vino veritas!« »Bl??or mu, ki se spo&ije.« hfl -* Stiudentje mislijo, da so dija-ki preveč obremenjeni s študi-jem st»vari, kj jih v življenju nikoli ne bodo rabili. Drogi ce-nijo njihove zasluge pri delu mladinske orza^'-^1"'"* TT "^^r- & » jati bi iih morali bolj v njihov bodo^či poklic. »Hitro se tele&no razvijajo. Duiševna rast pa zaostaja.« »Zaletavi telički, kj so se ko-maj privadili na seno.« »Ne znam se ve<5 tako nitzko poglobiti.« »Reveži so, ker so prav tako kakor študentje poskusni kunci za razne šoJske ek&perimente. Korakajo s časom, bol.i protj televizi-ii in jaizizu, kaikor proti zakladnici klasičnih samospe-vcv « »Rinejo med akademike.« »Vzorci za televizijo.« O vojakih samo toldko: da nas vse to še čaka. Neka kolegica jih ima v želodcu. Dobro pre-bavo! Drugi se zdi, da bi morall dobiti boHj pnikladne uniforme. Tretja meni. da bi morali dobitd kratke hlače. da študentkam ne bi več tako zelo gledali moge. Sicer pa, kaj bi naštevali. »Za dvojni korak večji reve*l od študentov. Tja bomo naili pot.« »Ko dežuje, so vsd v Daj-damu, drugače pa na ulici. Ka-dar niiso v kasarni.« »Kako bi se dalo ukiniti vo-jaščino? Dobra grožnja za čas po di'Diloimi. Vsi boimo zl&zlii v ta oMačila.« »V primerjavi * mjdhovimi oblačili se počutim promenadni lev. Kasarne ne bi smele biti ograjene z žico.c »Nasledniki viteških navad. P&tomci, ki nemo prosijo tople besede, pa je nikoli ne dobijo.« »Vedno čakajo na dopust in konec roka. Predpogoj je, da zna vojak igrati šah.« »Veselja ni nikjer.c Nekdo je ponovil, da bi pisa-telji morali biti inženirji duš. Drugi so ga dopolnili: besedni pretepači s poleni, da imamo do-sti pisunov in malo pisateljev, da so mladi frajerji, stard pa im-potentni in kdo ve, kaj še vse. »Kljub temu, da si tnnogi do-mišljajo, da so pred časom, se mi zdi, da so krepko za časom. Bitja, ki se najbolje obračajo po vetru.« »2ivijo v oblakih. Paziti W morali, da se ne zaletijo v sate-lite.« »Pri današnjem standardu po- "¦•"e^bujemo čim ma^ni ni-satpiev. Sem namreč totalni ignorant so-dobne literature. Berem samo termodinamiko.« »Ljudje s superiornim kom-pleksom.« »Skodoželjneži, ki uživajo, č« sotrudniku spodleti.« Soferje poznamo veseljake iz gostiln in raspance za volanom. Nekateri so znali k temu zapi-*ati še svoja zapažanja o njih na cesti, ko čakajo na avtostop. Ponovimo v skromnih potezah.: očitajo jim, da radi pijejo in da so lahkoživci. »Ljudje, ki imajo usta v ožta-riji, desno nogo v grobu. levo v zaporu, roke za volanom In srce pri dekletih.« »Rasa za sebe. Imamo poštene Ijudi, nepoštene in šoferje. Vsi so radi pri dekletih in v gostil-ni. Ubožčki so na naših cestah.« »Apokaliptični jezdeci pdjane motorizacije.« »Preveč maliganov lmajo v krvi.« »Odvaditi bi morali vozila, da se sama zaustavijo pred gostil-nami.« »^/T"'-:ir-; <;o med nami!« Cft Anketo izvedel ZDRAVKO TOMA2E7 llustriral: JAKA DAKSKOBLEB Za Iu6mi pristaniišča so ved-no temne kajuite, za letečfani jtadnti trde vrvi ... čme ladje vedmo plovejo, nekje, slepokof obnemogli gusarji, ki s tovorl nepreoemiljiiivih bogaistev, iščejo obale, mime in lepe. Fanta-stiarve. Nemamne, temne, čme noči. Na črndih laidjah. Kolporter je obsedel v naši kajuti. Zdelo se mu j-e, da ne-kdo poje iin venomer je ponav- ljai: — Fantje, kdo poie? Povej*e mi, kdo poje? Nihče nl pel in kar je goivo-ril sbairti koiporter, je bilo po-polnoma brez pornena. N«kje zunaj, daleč na kop-nera, so gorele veldlke luči in težka vozala so redrno in ne-prestano vlekla svoje trupe k predrnestjem. Maili stari roož, mali kolporter pa je stakio go-voril: — Jutrignja, jutrišnja, jutri-šnja ... Obaiemoglo je sedeJ v črna baaiki, utrujeno je raz-gmil roke po široki mizi in pdl kHselkasto vimo. Pozabil je za nekaj ur na »jutrišnjo«, ki je ležala v svežnju pod stolom in se ble&čala s svojimi mirtvi-md naslovi. Važne in nevažne novice; vsi na črni baxM iz- bitiga kaikio si kdo služi spoj gube svdj praivii pomen, ju- kruih. Prav nfič! Mali mož pa trižnjii dam še ni važen, vče- je Se in še hrulil Ljuddi, psoval rajšnjetga Da ni več ... jfli je in fnentaLdl. In to je bilo vse, kar se je zgodiilo tisto noč v črnii kaijuii. Mali, stari kolporter je zaspal za šinoko mizo. Ko se je pre-budiill, je bila ladja že daleč od obal in mali mož nd. mogel od-iti in. klicati na svojem odhodu: — Jutrišnja! Vpil je in psoval ljudi, kd so se mu smejalL Govorili so mu, da jih praiv nič ne zanima, ko liko dofoi od vsakega izvoda. Vsaik je svoje sreče kovač im v črni barfki ljudje ne razprav-ljajo o denarju. Nikogair tu ne Mbmairji so ga odnesli na paluibo. Pote.ni sem ga spet vddeL Mnogo ur poznejie. Hodiil je po umiit% in terranih pomolih med oeameMmi ladrjaimi in krii&al s hripaivim glasom: — DanaSnja, današnja, da-našnja! Ljudje, kd so hodaii mdmo, kupovali časopis, ga r&zgrihjali im počasi smkali naslove, kd so v bledi jutranji svetlobi pola- goma spet dobdvadi svojo pra-vo barvo, avoj pravi pomen. Utrudeno so hiteli na vlaik. Za-daji, nekje daleč pa so štrleli preko sivine goli jambori čme ladje; prefeo sivdne, za katero je bilo nebo. In jutra seda^o v kočijo dine-va, ki se prevaža sem ter tja. Sem ter tja. Svetle blatnike ima in oetairele konje. Naavetiih kofiijaih in natem-ndh ladijaih se vozdrjo uiirujeaii gusairji. Dain za dnem- In iščejo feiinstastično obailo. Svojo. Drago Kralj 1111111111 JOiU, C^ ^P MM nogl Jo sreCujejo na Ijub-LWM ljanskih ulicah. Teh, ki so ae srečali % njo na filmskem plat-nu, teh je naiveč. Midva pa sva se srečala drugače. Prl njej doma. Majna soba, študentska pač. Z neko razliko: iz vseh kotov diha ženski red. V kotn rlsalna deska s čudniml krivuljaml. Nekai popdsanlh listov in cclo — pepelnlk. Srečanje z Metko. Metko Gabrj-jelčičevo. Vesno. Tudl Vesno. Pri-povedovala je, da je zašla na filmskl trak pred štirimi leti. Ci-sto po nakljuejn. V klnti Union Oisto naivadna srečanja s etaipimd znainci, s kolegi. Vesoia Sainu. »Ne danes, ne... saj bom tvoja ...« Samdi. »Fantje, v zaklonl... Hiperbola!« Hiperbola. »Če pogledamo z matematiinega vidika...« Zora za-aanjano gleda KriJštofa, ko igira vaoiliino. Gradibeoia, dkademija za igralsko umetniost, umet-nostna zgadovuina, fairmaciijia. Nisino jiii srečali pri snemanju novega filma (Vesne III), tudi ne kje na ulicd. Doma. Novinaniska beležnica je marala z gren-kobo »pogoltmiti« iroairsiiikaij žaLostniega, pikrega in . . . Naj kair sama prlpovediuje, kair si je zaipomn>iia. C8 O © 1 je čakala na karte. SreCanie s fllmsko eklpo. P«vabili so jo na poskusno snemanje. Bilo ji je ne-rodno. In potetn filmi: Vesna I, Mllijoni na otoku, Kadar pride ljubezen, Vesna II... in morda še kdaj Vesna III itd. Morda. Ni-hfe ne ve. Mnogl slutiljo. A ona, Vesna: »Film? To ni nič roman-tičnega. Ne hodim rada po obla-kih! Kar je bilo, sem že poza-bila. Jasno. odločila sem se za inženirko.« »Kako si predstavljaS filmsko Igralko?« Nasmehniila se je in rekla, da bi prav gotovo morala biitl podobna njej. S Samom, pravd, je bila ladovoljna, čeprav o t«m ni marala govoriti. »Jaz sem pač nelzkušena in on Je vedel, kako se kaki re5i streže ...« Pri-povedovala ,1e, da .1e pred kratkim študirala kot lev za po-goje in da bo letos absolventka gradbene,če bo posrefi. Bo! Prav gotovo! StudUa .1e veliko, preveč. — Tehnika pa floveka osuši. Ni Pasa za knlige, fllme in druge refei. Knjige rada berem. Dobre tndl dvakrat, — pravi Metka in se nasmehne. Ne kot v filmu. Nasmeh je mnogo bolj prisrčen. Mnogo bolj. Tistim pa, ki pravljo, da je domišljava, na uho: ni res. Sploh ne. Film je ni pokvaril. Pridno Studira. Res. Pisma še vedno dežujejo. Iz ZSSR, Madžarske, Poljske, iz vseh krajev Jugoslavije... Po-navadi so samo skromne zahteve ea podpis In sliko. Včaslh je kaj prisrčno smešneea, vcasdh kaj ne-spodobnega. Tistl, ki pišejo ne-umnosti, ne dobe sllke ln njenega podpisa. Za kazen. Metka prinese iz sosednje sobe kup pisem. Sest «to jih Je Se neodprtih. »Ni časa, da bi j|h redno pregiedovala. Sicer vldim že na pisavi na ©vit-ku, katera utegncio blti zanlmi-va.« Pišeiio .1i mla.iši in nekoliko »tareJSi. Toda »mikoli ne verja-mem, kar pišejo nekateri fanitje, ne!« Radi bi. da bi jim pisala o svojem delu, živl.ienju. Nekdo piše. »Voleo bi, da mi po-Saljete jednu sliku. Ne tako, gde gledate na stranu i u bluri ste, nego kde ste u tu dekortatnu blu-zu...« in nekdo drugi prosi za fotografljo, »da b»m imel v arhi-vu tujih umetnikov tndi slovenske umetnike ...« Spet drugi iz Beo-grada ji zaupno piSe o njenih le-pih oCeh, da je v Jugoslaviji samo na študi.iskem izpopoln,1evan.1u in da Je švicar. Namlguje, da bi la-hko šla z njim ...« itd. itd. Pisma, ki Jiih Metka prejema, prlromajo včasih z duhovitimi, mogofimi in nemogo&lml naslovi. »Filmska glnmica. Lov?en fllm LJubljana. M. G., kl nastopa v filmu Vesna, gospa itd.« Toliko Je plsem, «Ja Metka ne ˇe veC, kam z njimi. Vsako leto jih dobi na tlsofe. Morda se šte-vilka bliža milijonu. Pisma osta-.lajo v starih zaboiih, kovčklh, Dredalih. Nova pa še vedno pri-hajajo. Tudl ženltne ponndbe. Metka pravi, da so spodobne. Najraje se spominja tlstega dne, ko }e prišel k njim nekdo Iz ... Govorll je z njeno mamo in spra-ševal po ofctu. Nl ga bilo donia. Potem le oni rekel: »Pa Steta, mogli bi, da se dogovorlnio za Metku ...« Vesna. »Se danes tne ,1e strah, fe pomisllm, kako me ,1e hotel omožiti. Kar kupil bi me, kot so delali to v starih časlh. »Ja tebi to I to, a ti meni tvoju čerku ... « Metka se ukvarja tudl t drugl-m\ reCml. Rada fotogTafira, Vse slike se ne pones-reCiJo vedno. Ko smo Jo vpTašali, fe bl dala svojega i>sa t prihodnji satclift, je rekla: »Doma nlmamo živall. VCaslh smo imell kure. Rada bi imela psa. TakSnega, policijskega. Damski p«ički sploh niso psi, ampak cunje. Svojega psa pa že ne bl dala v satelit. Zakaj bi mo-rala datl prav svojega?« je rekla resnobno. »Fant, vCasih .. .c govori in gle-da oekam mimo naslova Kedves Mtiv6szno (Spoštovana umetnlca!) na pismu. Potem s« posloviva. Jutri Jo Caka izpit. Ne preveč težak, a človek lahko mlmogrede pogrne. Vprašanje, kda.1 se bomo spet srečali na fllmskem platnn, Je ob-vteelo n«kje v zraku. 2222222222 ^i a okrogli omarici »Span-ska balada« in neznani roman v rokopisu. V radiu vadi nekdo klavir. Pogovori. Janez Čuk. Sandi. Njegova žena. (Prava!) Mlad ovčjak na kavču. Amigo, mu pravijo. Janez. Sam ne ve več točno, kako je prišel k filmu. Bilo je čisto navadno. Vesna 1, II, Trenutki odločitve, Dolina mi-ru. Kot korežiser je sodeloval pri ¦filmu o prometnih nesre-čah. Sedaj je podpisal pogodbo s Triglav filmom. »Visim na pogodbU* je rekel, »in kakšne vloge me čakajo v prihodnosti, ne bi mogel...« »Pa Sandi v Vesni II,* vprašam. A on, Janez. »Ni bilo težko, ker sem igral sebe. Toda fizično trplje-nje! Posebno na Komni. Bilo je pod nulo, pa so me ribali s snegom pod srajco...« Janez je še ves zagorel od sonca. Snemali so »Dobro mor-je«. Vpraiam, če lahko pove kaj o tem. Tudi o morskih psih. »Bilo je bolj morje kot dobro. Morski psi pet gledajo na filmske igralce od spodaj. Tako! Pa tako! Res se nismo posebno razumeli. Radi preti-ravajo. Prijatelji so mi prero-kovali, da me bo požrl morski pes.« (Njegova žena doda:... *potem pa so videli, da si pre-suh!«) Vpra&ujem, on odgovarja, njegova žena pomaga. Filmi, ki so mu bill najbolj všeč? Piknik, Vzhodno od raja ... in še in še. Za kaj se bo odločil: teater ali film? »Nj deskah do sedaj nisem imel sreče. Jadram k filmu. Čakam na kaj res-nega. Ce pa bi se že moral iti komika, potem bi se odločil za stilizirano komedijo. Morda bo zame tudi kaj pri Odru 57. Kaj modernega, avantgardi-stičnega. Igralec mora biti vedno sredi dela. Iz čistega veselja in kondicije.« Janez tudi mnogo bere. »Ozri te proti domu, angel, Crni lev na zlatem polju (ali Zlati lev na črnem polju, tega se ne spominjam več točno ...) itd.« Beži tudi v privatnem življenju pred Hiperbolo? Tudi. Če je njegova žena v bližini... In filmske igralke? »Merihjn Monroe — spoštujem, Diana Dors — brez komentarja, Avn Gardner — tako tako ... Bri-gitte Bardat —r no ja, ta vse-kakor« itd. Amigo, njegov pes, je ne-miren. S tacami neprizaneslji-vo šari po meni. Vprašam, če bi ga dal v satelit. Janez. »To pa že ne! Raje koga drugega. N. pr. Maxa Schmelinga, ene-ga od mojih dobrih prijateljev, Pegama in Lambergerja. Ne sprašuj, zakaj!« Vprašanja so nenasitna. *Dan, ki se ga ne-rad spominjaš? On. »To je bilo takrat, ko sem moral v dru-žinsko ilegalo, ker sem pre-senetil očeta s šestimi cveki. Bilo je še v gimnaziji ...« Radio je utihnil. Ostal je samo še nek spomin na San-dija. »Fantje, v zaklon... Hiperbola!« drugje zjrcalo in mačice. Zunaj ugašajo mrzle kulise. Vprašaji padajo kakor kaplje. Hudobno vprašanje: Kako gledajo morski psi na fikn&ke igralke? Smehljaj nad pepelnikom: Morstki psi gledajo na filmske igralke skozi vodo. V kolikor se lahko vživitm v psihologijo morskega psa, menim. da na-rašča njegova simpatija od po-gledu na filmsko igralko A) sorazmerno s telesno težo, a) omenjene igralke, b) morskega psa, B) pada v obratnem so-razmerju s starostjo a) omenje-ne igralke, b) morskega psa. In kako je zašla na filmski trak? — če vzameimo vpraša-nje dobesedno, potem sem zašla na trak po foitokemičnem pro-cesu. Zaradi svetlobnih žankov, ki pačrnijo srebrne spojine na filmskem traku in tako nastane negativ. Podrobnosti o tem zelo zanimivem postopku lahko naj-dete v vsaki boljši knjigi o kemiji... Besede stopkajo po mizi. Ne-kje v kotu vesolja zadovoljno brunda satelit. Sicer vsi vemo, kako velik trmmf pomeni sate-lit z matematičnega vidika, toda —... malce sem pa le užaljena, da njegovi poti niso dali obliko hiperbole. — Vprašaji, vprašaji. Si z ma-tematičnega vidika zadovoljna s Sandijem? Sem. O tvojih film-skih vlogah v prihodnosti? Se vzdržim odgovora. Je bila ne-sreča s kovčkom v filmu edina v tvojem življenju? Edina t« vrste... Prijetni pagovori so vselej kratki. Potem so na koncu stop-nice. Grafit na papirju in spo-mini. Ko sem takrat dvignil si-dro, so nad ulicami že ležale podolgovate zvezde. 444444444 333 3333333 DEFINICIJA HIPERBOLE: HIPBRBOLA JE IME OZIRO-MA NAZIV POMEMBNE VLO-GE V CIKLUSU FILMOV VESNA I, VESNA II ITD. DA BI NAREDILI SVOJ PREDMET PRIVLACNEJSI, SO MATEMATIKI PO TEJ VLOGI POIMEINOVALI NEKO VRSTO KRIVTJLJE. Iskanje ima vselej dolge ulice. Potem je včasih na koncu dolga veža s štirioglatimi vrati in te-lefonom. Prižge se sobica s ste-klenim razgledom na strehe. Te so nekakšne kulise. Za razgo-vor. ki se prižge nekaj pozneje. Za cigaretni dim in dekadentski pepelnik s štirioglato mizico. Smehljajev je veliko. Z njimi je pogrnjena miza, okvirji v stenah. S stropa padajo vpraša-ji. Taki iiz papirja in taki kot zrak. Pobalinski. Bruculji umetnosfcne zgodovine se smejo oii. S stropa padajo vprašaji. — Kdaj sem prišla k filmu? Cisto po naključju. Samo vpra-šati mi je bilo treba, če imajo kako vlogo zarne. Takrat so bili razpisl. Napihmla sem se, da sem bila čim bolj debela. Iii imeli so jo. Olga v hlačah In jopicl. Clga-reta. Včasih je bdla v Mariboru. Zdaj je Ljubljanianka s kratko frizuro in željo, da to vedno ostane. Vesna I, potem Vesna II. Na obzorju vzhaja morda že nova vloga. Itd. Sicer pa jo vleče televizija. Bodočnost. Najlepši dan je bila premiera Vesne I. Z drugim filmom te pasme so bili skoraj po vsej Jugoslaviji. In v Puli? Imela je ušesa in je sedela. Platno je bilo kakor zrcalo. Gledala se je. Pela je. Ne čakaj pomladi... Prizor je umolknil in oglašall so se novi. Janjina teta (Kraljeva) hiti po stopnicah. Zbada jo v križu. Revmatizem. In glas iz ljudstva: •— Ma evo je one, koja je pje-vaila... Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj... Dekle z živahnimi trepalni-cami. Hvperbola, ki mora iz gledalcev izvleči smeh. In ven-dar bi tako rada zaigrala resno vlogo. Dekle. ki ji je všeč Wil-liam Holden, Gregory Peck, Diana Dors pa ji je zoprna. Ki rada plete, zahaja v opero ln kino. Na nočni omarici je vaza z rumenimi rožami v ustih. Nekje jfeajprej je bil zvonec. Zazvo-nil je nekje gioDoko, kakor v prsih, Kakor vesel smeh. Po-tem j© kljuka odgrnila nasled-nji prizor. Bila je soba, polna poipoldineva. Na parketu je leža-la udoibnost. In glasba z nako-drano površino v klasičnem tak-tu. V totelju so bile lepe eive oii. In piisrčen smeh, ki je me-žikal v ipogovor. — Rada imam vse, kar je le-po. — Vše* ji je glasba v filmu Vesna II. Hribi so božanski. Nadrajši ima filme ameriškega igralca, ki je umrl. Humprey Bogart. Bele narcise &o v vodi. Pa se ne razstope kakor snežin-ke. Za hrbtocm so rešetke in papi-ga z zeleno barvo. Stotpinje be-sed se utaipljajo v m^kem smehu. V fotelju so rešetke vpraišanj. Za njimi je ujet obraz, ki je pretoarvaoi s smeh-ljajem. Na filmskem nebu je ni pri-žgalo naklj.učje. Bilo ie vabil-o, potem poskusno sn«Tnanje in huda kcmkiurenca. »Brez upa zmage«. Končno je stiktakal filmski frak, ki je vsrkal njene gibe. Vesna II. Blondimka z re-pcm ali M€-tka Ocvirk — Pin-tarjeva. Obraz, ud»t za rešetkami vipraišanj. ~ Ne viprašujite, kaj bi rada &e enkrat doživela. Dan je enak dnevu. Sicer ipa sem ipo naravi velika flegma. In takim ne pri-deiš zlaihka do živega, Tudi ni-maim posebnih želja. — In vendar bi rada ostala pri filmu. Kolikor je pr,- nas to mogoče. Bolj varno je vs©ka-kor pristati v stabilnejSem po-klicu. Studira farmacijo in ra-da bi že oblekla belo haljo. Pri-stajala ji bo i-n zaiivela bo v svetu receiptov, ob5uitljivi!h teht-nic kakor srce ... — O, gotovo. Pri snemanjih js lepo. Komna,je imela sneg in sonce. Prav nič me ni zeblo. Najtežji prizor je bil morda ti-sti v telt)vadnki. Ko smo stale samo na ©ni nogi. — Smejeva se. — Zadovoljma sem bila s svo-jo vlogo. Ceprav mi n\ ravno ležala. In Krištof je bil »lu-št&n«. Metka se smchlja. Sicer tudl bere. Nove knjige. ki sproti iiz-hajajo. Navija glasfoo. klasično in moderno. Včasih se spoprkne s kuhalnico. In zmaiguje. Nikoli pa še ni pomisHla, če ie kateš-na razlika med snemalno knjigo in kuhinjskimi recepti. C&z nekai <5asa povedo začu-dene ofii, da mitmaio psiftka. Ko pa se zožijo, se smehljajo. — Pa ja. Dala bi ga v satelit. Ce bi le bil dovoli intelig&nten. — Ubogi psi<5ek . . . Ko ni bilo več narcis in k&eA-ke, so se vrata zaprla. Praviza-prav se vrata vedno zapirajo. Odplrajo pa se novi prizori, kjer je asfalt in njegova barva na nebu. Netbo ni vedno žamet-no. In zvezde ne gore 24 ur na dan. (Prav gotovo pa spet zago-re.) Zaporedni vrsti hig sta utrujeni in se v lahnem polkirogu dvigata v hrib. Ko se zaso-Zid je obložen z zelenim žametom.h oprimeta kamnitega zidu, ki se vleče naprej. piheni ustavita, se na obeh strane hiše pa s starikavim, pepetoatim časom. Na eni izmed njiih je rdečkast napis: KOLESA NASLANJATI NA ZID NI DOVOLJENO. Mogoče so se ti kamniti skladi nekoč privalilfi z Gradu kx jih je čioveška roka posta-vila drugega k drugemu, po vrstnem redu, od zgoraj navzdol. Potem so nanj« sedli dimniki z dolgimi, goliiimi vratovi. Majhne, štirioglate oči so se odprle v mrak in še danes njihovi stekiasti pogledi ne vidijo nikaimor. Starejža ženska s samokolnico, lopato vn metlo dela ulico bolj jesensko kot dež. Dež je razmišljein in os*er, s sivkastega otneta izmiva današnji dan in razgalja včerajšnjega. predvčeraj-šnjega. Iz radia vro skozi paritliično okno temnosivi takti. Pobožno se dvigajo proti dimnikiom. In dimniki z dolgimi, golimi vratovi se spominjajo. Ljubljana, stara Ljubljana. Cas se kotali in na prastairo Emono spaminjajo samo še zapiski in tu in taim zgodovinska majdba. Dolgo o njej čas molči. Leta 1944 pa ee kraj spet og;lasi v zgo-dovini z nemškim iimenom Laybach. Sele dve leti nato najdemo tudi slovensko ime »Lubigana«. Ampak to so sferomni le&eni začetk). Sele mnogo pozneje se pojavijo zidane hiše in med njimi ulice. O giudentovski pa še ni niti sledu. Prve stavbe te ulice se ustaivijo rn^ailo više, v bre-gu, pred dobrimi 125 leti. Letnioe nad vhodi beže v dolino: 1821, 1831, 1833.. . Studenfovska ulica je poleg Ulice na Grad pra florjanski cerkvi najstarejša pot ne Grad. Zadnja hiša je štev. 13, težka, z ziidovi, debelimd tttdi po 1 meter 80 cm. Majhnd, nizki prostori, z oboki in tramovi te spomnijo plamendc in mečev., ozka vrata in za dlan veliika okna pa strelnih lin in tesmlh. človeških nazorov. Včasih so bila tu ogromna ognjišča, ki so goltala tone goriva. Nad njimi je bil nizek, sajast sitrop in odprtina za dim., Tam je zavijal veter, dokler niso v novej-I©m času vzidali novih štedilnikov. Okr^S leta 191E je bil v spodnjih prositorib W»e bi pa krivično in zelo neob-jektivno, fre hi pri tem prezrli planince, toi so prav tako v vseh letih usipešno in požrtvo-valno delali, le da njahov} uspehi niso tako popularni. V turno izobrazbo ln mlsHm, da Je skupščina Partizana jasno opozo-rila javnost na nujnost Izgradlt-ve Studentskega športnega parka in študentskega doraa s telovad-nicami. Potrebno bo samo poisuta-ti prakti&ne možnastj za reaiiza-cijo. ki brez dvoraa so. Prepričan sem. da vseh pole-mik zaradi lskanja vzorov v pre-teklosti. na zahodu io na vzho-du ter filozofiranja o prednosti te tn one organizacije, ne bi bilo, če bd bile naši mladini Jasne zah-teve napredne telesue vzgoje. Mi« slim, da sta dve pomanjkUivo-sti v telesno vzgojnem delu pri nas m to v vodstvih: prema-lo imamo v njih predstavnikov delavcev tn miadine. Se na nekaj bj moralj opozorl-tl. Potrebno bo v bodoCe na pa-meten in koristen naCin pribli-žatj Sportn lzvenarmadno vzgojo, za katero vemo, da v sedaajl ob-Hkt m primerna Studcntom. Mo- Vsako leto zaključimo naSo Sportno stran z obširno anketo o študentskem športu. Tako smo storili tudi letos. Poleg tega 'zberemo še najboljši klub, ki prejme prehodni pokal uredništva našega lista. Tudi letos so po mnenju naših anketirancev najboljši košarkarji, ki v resn*ci zaslužijo to priznanje. Vprašanje, ki smo ga zastavili — kakšna je vloga študentskega športa v naši družbi, uspehi in teŽave v preteklem letu — je dovolj široko, da se lahko zazremo v vse probleme naše telesne vzgoje. In upamo, da bodo napotila ia predlogi našli svoj odmev v javnosti. ¦ornostj naSe Javnostl. ampak Ja afirmtralo tudj aaio univerzo. Pri streinijenjih v širiao pa se Jav-ljajo pied študentd probleml, s kateriuii se že dalj Casa borijo. Kot prvi problem naštevam ma-terialna sredstva. Tega problema štuaentie sami ne bodo rešili, ampak Je to stvat vse slovensue javno&ti. Sem prištevam tudl vprašanje športnega parka, kjer bi se dnevno uriii vsi žtudentje. Drugi problem je vpraSanje strokovnih kadrov, kl sicer ni pereč samo pri študentih. ampak prt naši celotai telesnovzgojn.j dejavnostt. Pri tem naj bi inisliij tudi na niže kvalificirane kadre, seveda poleg visokokvalificiranih. Zato aaj b« s pomočjo tečajev in 6eminarjev skrbeia višja šola za telesno vzgojo (pozneje visoka šola) Ln inštitut za pjoučevanje telesne vzgoje preko tečajev m seminarjev. Inštitut naj se po sklepu izredne skupšfine »Parti-zana« ustanov) fcimprej. Šport in telesna vzgoja b) mo-rala bitl potreba vsakega študen-ta, seveda ne na račun študija, kar se pri nekaterib vrhunskib Sportnikih že kaže. Koncept ASD Olympie, kl združuje v svojem okviru vse panoge telesno-vzgojne dejavno-sti, je po mojem mišljenju do-berv ker dejansko zajame vse Ui-terfeše "študehtov. Dokaj širok razmab ]e dosegio to Sportno drustvo posebuo v zadnjem času, Porasla pa je tu-di kvaliteta. V prtbodnosti b>i sl želeli, da bi orgaaizirali več uino-žičnih tekmovanj Ln prijateljsktb srečanj v vseb panogab na na-šem podežeiju tn v industrijskib centrih, s čemer bj pripomogH razmahu Sporta tn zbliževanju Studentov z delavsko. kmečko iu srednješoilsko mladino. V tem 6mislu želim letos ASD OiympU tim več uspetaov. Na vprašanje, katerl klub Je bt) letos najboljši, Je tovariš Kropu-6ek dejal: Rezultati košarkarskega kluba dovolj zgovorno govorijo, da je bilo prizadevanje tn delo tega kluba brez dvoina najuspeš-nejše. V svoje vrs+e so vključill veliko števllo novih Clanov, med katerimj bodo lahko črpali svoj kader. Poleg tega Je ta klub pri-p-omogel k populartzaci.il te Iportne panoge po vsej Sloveniji. Za njimi pa ne zaostajajo mno-gl planinci. Veliko število Clan-stva nam priCa. kako velik Inte-res imajo Studentje za planin-Btvo. Seveda pa Je težko. ne ome-niti tudi ostaJih, kl si prav tako prizadevajo utreti pot med štu-denta. janez fLužnik »Korenita rašitev problema je v uvedbi redne telesne vzgoje kot obveznega predmeta v štu-dijski program. Taka rešitev nii moina. č&z noč, toda zeio veliko bd bilo narejenega že, 6e bi uni-verza stailno nastavila vsaj dva strokovnjaka za teleisno kultu-ro z naJogo, da organiaiirata i,n skrbita za to dejavnost med študentl na ppostovoljiu bazi. O društvu Olympil, M ®e po •vojem naslovu ne razlikiije od drugih športmdh društev, po sv po lanskoletni šžiroki akcijl za vključitev v društv^o ob je-eenskem vpi&u ugotovili, d« nimamo niti prostora niti sred-stev aa rekvizite, da bi mogli sprejeti vse. ki so se žeJeli vklju5iti v kateregaikoli izmed naših enajstih klubov. To a^ut-no vprašanje pa bo v precejš-nji meri reSeno r Ueradnir iportnega parka v Tivoliiu Najuspešne.iši klub v P^retc-fcileim letu je bii vsekakor ra? hošairfcarstei klub Ne gre lp ™ tjspeh, dosežen v enem letu leto&njeim letu so na§i planincl prevzeli v svojo upravo pLanin-sko postojanko v Taimanju in jo sami z lastnirtid sredstvi in la$tn.lmi silami pojpravili :n uredili ter tako postavili nov temeljj študentom plan.incem in smučarsketnu klubu. Ta uspeh 6e mi zdi popolnoma enakovire-den uapehu košarkarjev, Če-prav ni taiko viden. Olympia je naipravila mnoigo ta razSirdtev tedesn« kulture med študenti. Tu mislim delo emajstih klubov našega društva, ki so osnova za sistematsko in kiontiiuiiiTaiio delo. Ti klubi pri-rejajo v svojth panogah vsako-letna .nedfakultetna tekmova-nja. Ce pa pagiedamo, da je danea aktivno vkiLjučenih v dru-štvo le okpoig 1500 študentov in le toliko se jih več ali manj redno udeijstvuje, je to še vedno zelo nnalo. Tu bo portrebno že mnogo dela, zato rabimo §e mnago požrtvovalndh sodelav-cev- Razen tega je nujno sod«-lovanje z 2»§J, predvsem z združenjd; v prvi vrsti pa bodo za to potrebni priimemi mate-rialrtl pogoji, ki bi zagotovili nernotenn športno iivljen.je. fTibičič •Wa izredni skupšdiu paruzana smo. aamenoma poudarili pomen šiudenUsKega žporta in uaiverze, ki naj bj bila žarišče ne samo kniturae. arapak vse dejavnosti In tako tudi športa in telesue kulture. Ne bi bUo normaluo, če bj univerza na tem področju zao-stajala. Unlverza in z njo štu-dentska mladina. bi morala Diti pobornik uapredne telesnovzgojne dejavnostl \n stalnl kritik slabib pojavov »klubašiva« all pa pro-fesionalizma. ASd Olympia je kot osrednje študentsko društvo kljub vellktm težavam. material-iiim In ikada-ov&kim, billo odl»-čilno in marda prav zaradi njih doseglo tako visoko stopnjo kva-litete. To pa ni v prid samo uni-verzl, ampak celotnemu iportne-mu življenju pri nas. S stališča Partizana gledano, Je pot Ol^mP116 pravilna, ker gre-do faatje v širino in ne vprašu-jejo, kam katera panoga spada. Treba je to smer obdržati in jo še naprej razvijati. Mogoče bi Jim pri tem lahko pomagal Partizan tako. da bi po žel.ii vadili tud» na orodju (moSki) ln ritmiko (ienske) v okviru Olympie. Re-publiška uprava Partizana sma-tra za svojo dolžnost, da temu društvu pomaga, ker J\ nl vse-eno. alt bodo naSa druStva na te-renu imela dobre vzgojitelje ali ne. Prav tu pridemo do značil-nega pomena tega društva, sa.1 odhajajo študentje vsako leto po končanem študiju na teren, kjer se bodo vkljuCili v telesnovzgoi-ne organizaolje In delal) pravil-no, Ce Jlm bomo dali scdaj pra-vilno vzgojo. Zato bomo poisKa-H možnost. da poapremo ASD Olympio. Zarad) tega poslansvva študentskega društva smo meni-H. da bi moral blti Clan republi-Bke uprave Parttzana tudl pred-sednlk ASD Olympie profesor dr. Stojan Pretnar (kakor vidimo se-da! edlnl 61an \z Sportnlh ©rga-nizacij. Praksa pa bo poicazala, da bo treba v ta odbor koopttTati vsaj Se dva Elana — »p. «red.). Un(veie« orgaumrala vrsto tekmo-vanj in srečanj. Naštel bom le najvažnejša, Poleg medfakultet-niJb tekmovanj v odbojki. košar-ki, nogometu in streljanju. so se naše ekipe udeležile državnib študentskm prveustev, kjer so dosegti solidne uspehe. Zenska odbojkarska reprezentanca je dosegla v Zagrebu prvo mesto, enako moška reprezentanca v tnalem rokometu v Beogradu ter tahisti v Novem sadu. Planinci so sodelovaLi pri pohodu na Roma-nijo in v hudi konkurenci za-sedl) osmo mesto. Strelci so bili organizatorji uržavnega študent-skega prvenstva v strel.janju. V tekmovanju ekip so dostgli dru-go mesto x vojaško puško. Poleg tega Je naša komisija organizara-la še srečanje beograjske in ljub-ljanske univerze v košarki. Ce pogledamo pobliže deio Olympie, vldimo. da je tudj ta doprinesia lep delež k afirmaciji S+udentske-ga športa. V svejih enajstih klu-bih vključuje okrog 1.600 Studen-tov. O delu posameznlh klubov ne bom podrobneje govorll, saj smo o tem že mnogo govonli. Vseka-kor Je najbolj zablestela kosar-ka. s«ij je pobrala najvišje io-vorike v državl. Kljub temu stan.ie prt nas §e ai zadoveljlvo. dokler ne bomo rešilj vprašanj. k) so tesno pove-zana z razvojem športa. to so tgrišCa. telovadnice itd. Vcndar ne mislimo reCl, da se ne bi dalotudi v doloCenih po-gojih malo vefi napraviti z malo več samoiniclative po fakultetah. %M.voršak Siceir je res, da se je š.port med študenitii v zadnjem letu precej razširil, vendar to še ni dovolj. Bre(več smo v prejšnjih letih zamudlM, da bi mogli to sedaj, kar ptreko noči nadome-stiti. Sport j« tesno povezam z našo drmižbenK) stvarnostjo tn kaikor se razvdda ta, ji sledi tu-di špotrt dn celoitm teleeana kul-tura. Kakior sem že omienll, sjno v preijšnjih letih ptremalo gle-dali nia teleisno vz«lodio, ziato bo-mo poraMi ve^č časa, da Jo bo-mio priibližall študentom do *a-ke mere, kakor bi to moaralo bitl. Da smo letios zabeleiili napre-dek tako v kvali'teti kialkor tudi v kvantiteno vsa zimska doba, del spomladanske in jesensk©, ko za študente ni-mamo pirosto«ra. Vedno se javlja potreba po telovadnid, ki bi služiila samo štud«ntom. Miisldm, da bi TOOPal bdti to problem štev. 1 v prihodmjem letu, Seve-da ®e bo taiko pri tenn, kakor prl vsem našetm tidejstviovanju javljal vedmo l»tl pnoiblem t-j.: 3. Material-na sredstva. Saj Se za delo posameznih kluibov iri dovolj densirja, pa naij ga bo za giradmjo telovadnilce! To je saoer res, mtelim pa, da 3« to tako potrehna zadeva in v korist ce-lotn« družbe je, da ne bi sme-M več odlašati. Gre za nekaj ti-soč mladah Ijud1!, ki bodo «l«j ko prej stopili na iraelična od-govorna mesta in be ma to ne bodo pripravljenii, tudii družba ne bo dobdla od njih teSa, kar pričakuje. 4. Preimalo smo razSirili špiortno gibanje po fakultetah. Športni r&feirenti bd morali prevzeti nase organlzaciijo tek-movanj Po fakultetah in poma-gati prl osredmdih prir^ditvah. O najboljših v t^^fošnijem le svojo pojmovali širše Jcof or-ganizirano avantgardo za 5ir-jenje telesne kvilture na un\-verzi vn drugih visokih šolah. Zato ostaja pravilna organi-zacija gojitve telesne kulture med študenti slej ko prej te-meljna točka našega progra-ma. To se seveda ne da doseči čez nač in s sredstvi, s kakrš-nimi razpolagamo. Toda prcvi) v letošnjem letu je prlšlo v gledanju na problem telesne vzgoje na visokih šolah do radikalnega obra&a. Prodrlo je prepričanje, da ta program vA samo stvar poscumeznega drvMvat, temveč vse družbe. Z veseljem ugotavljamo, da se novi športni objekti že gra-dijo, da se rezervirajo izdatna sredstva za podporo namena, za kakršnega pdbvrnvk }e wa-še društvo. Ob tem razume-vanju %n taki podpori bo šele prav omogočefbo našemu dru-štvu, da prične resno uresnl~ čevati svoj program. Nedvomno so pclmovo vejo utrgali košarkarji in bolj kot k uspehu samemu, jim je tre-bo čestitati k pokrtvovalnosti in tovarištvu, s katerim so ta uspeh dosegli. S svojim iispe-hom niso samo dokazaili to, kakor kje drugje, ekipi uspelo obdržati se na čistem amateri-zmu, ki je pravzaprav redek pojav v vseh panogah vrhun-skega športa v jugoslaviji. Mi-slimo pa, da je potrebno po-gumne igralce AKK v bodoče še bolj podpreti in jim poma-gati v njihovih naporih, saj se je dograjnlo. da nis$, itneli na razpolago po treningu niti to-ple vode. Maroa meseca bo turnir prvakov Evrope in ob tem velikem športnem dogod-ku pričakujemo, da bo sloven-ska f>portna javnos< moralno in tnaterialno podprla študente športnike. Za nadaljno razširitev športa na v bodoče opozarjamo zdru- "^nja, da najdejo več razume- "«n*a 7a t« dejavnost in z or- -iSziran.iern šoortne de.favno- '' p« fakult»tah oomagajo TTlnieinu odhoru Olympie v !vfct!.iu feffsne kuHure na utii- ni dosegla. Ta *namen* je pravzaprav njen program, ki naj v končm liniji zajame slehernega študenta visokih šol in vključi tudi Ijubljanske srednješolce. Silanca prete~ klega leta «e more vzeti v račun tega maksimalnega pro-grama, saj nisrao mogli izvesti niti minimalnih programov, ki smo si jih zastavili. Zaradi pomanjkanja igrišč, telesno vzgojniti prostorov, rekvizitov in tudi denarja, skratka ob nezadostnih materialnih sred-stvih, smo morali svoje delo usmeriti v glavnem v okviru tistega števila članstva, ki ga ne moremo prekoraiiti. Prav tu prihajamo v težko proti-slovje z našimi stremljenji, Jci jih ob dosedanjih sredstvih ne sedaj, ne v prihodnje ne moremo doseči. Naravnost ža-lostno je, da AŠD Olymp'a oh začetku letošnjega študijskega leta ni mogla sprejeti v svoje kar se večkrat po krivem ime-nuje, toda v tem primeru za-stuži svoje ime: športnega du-ha in športno moralo. Mislim pa, da je treba prl delu našega drustva posebej omeniti Planinsko društvo univerza, ki po naravi svojega dela ne stopa pred tisočglave množice, zato pa z vztrajnim in tihim delom med našimi študenti goji intimno Ijubezen do domovine in njenih gora. Samo ta način dela je omogo-čil, da so v nekaj mesecih po-žrtvovalnega dela ponovno uveljavili planmsko kočo v tamariu, jo obnovili z Vast-nim delom in iz nje ustvarili. vabljiv študentski planinski dom. AŠD Olympii v prihodnjem letu še veliko novih uspehov! PETO NADSTROPJE Nova naravoslovna fakulteta bo rešila vse probleme! Sicer so ji urbanisti še pred gradnjo odvzeli eno nadstropje. Zaradi sence. Ostalo je nekaj nadstropij. Plot je postavljen in plakati na njem so skrbno nalepljeni. Znotraj pa betonirajo. Betonirajo. Tudi prostore so že razdelili. Vsi razen tistih, ki so dobili prostor v odžaganem nadstropju. Farmacevti in kemiki-naravoslovci. Peto nadstropje (imaginarno) pa konkretno diha z napetimi pljuči v kleti realke. Farmacev-tov je 110, kemikov samo 40, biologov pa malo — 17. Izmenjave. Izmenjave. Dva metra pod zemljo. Zidovi se krušijo. Kaplja. Amonijak. Ob sedmih zjutraj se začne: gorilniki in po-sebne vrste megla (ventilacija je seveda zelo pri-mitivna), električna napeljava trese. Navzoči pa vztrajajo in postajajo imuni. V hodnikih nasled-nja izmenjava čaka, študira in sanitarne inšpek-cije ni od nikoder. V časopisih piše, da obstaja. Rasti, rasti rožmarin zeleni... in naša f akul-teta. Daj usoda sonca, da zrase še peto nad-stropje! Bela kolektivi prafesorjev ali uči-teljev, temveč ko-lekfcitv tistih, ki spravlja na svet »SPORT I SVET«. Ta naš visokocenjeni in hvalevredni list je poduhoviil vse negativno v športu, peda-gdgiiziral vse nevzgojno iin »kulti.vira.1« vse por-nografsko teir predstavlja v celoti vzeto biser naših pedagoških prizadevanj. Objavljamo nekaj skromnih ilustracij in tekstič iz te prevredne publikacije... MED ZVEZDAMl NOVOLETNA FANTAZMA IZ LETA 2000! — Tam 31-102? — Si-gnal! iz Megllce Orlon prebadajo vesolje. vitka antena požira valove- — Kličemo ured-ništvo Tribune. — Tu vaš upravnik. Tu vaš upravnik. Meglica Orion. Sporočam: vse v redu. Podnebje zmerno. List bomo lahko go'ili. Slovo od Zemlje je prišio v Unlon. Cofotalo je po vermutu. Patniki so Jakali. Potein so jih požrle vse-mlrske obleke s kožo ln kostmi vred. Tri cigare so po-gledale proti nebu. Oblaki so se zgrnill za njimi kakor mlaka za žabo, ki vacli skoke. Ustn.ice so trepetale in se pripravljale na intervju z vesoljem. PustolovšCina Je sedela za krmilom. UredniStvo J« opazovalo puber-tetni ples planetov. In signali so blli v«dno Jasnejši. — Tu Meglica Orion. VaS upravnik ln zastopnik Marsproma. Držite smer. Vs« v redu. — Se nekaj sekund. Prlstali so na nekakem orjaškem pepelniku. Mogočna postava upravnika je prlplavala po brezzračnem prostoru. Veselje in srečanje sta si stiskala šape. V vsemirskih oblekah so kokodakala srca. Srečno novo leto 2000J leta čičat. Se to t morm puvedat, da so wn ksihti z revije spet eno številko zvrgl. Mlačna je k stu hudičou. To prouzaprou ni nč čudnga, sej je not sudobna literatura, ampak kr je velik, je pa le velik. Not u revij maš eno zmrzneno prozo, pa eno tako puezijo, da n% vredna, da b člouk pud ulak skoču. Najbulš je, praujo, zdejšn haupt-esej o svubod. Veš, to je praktičn (pri-ročn) navudil, kako se člouk za svubodo buri. Morm t puvedat, da so čist zares na Švedskm začel neki prevajat iz naše kulture. Zanimiu, a ne. Prevedl so eno zgodbo ud enga nebutič-nika. Najbrž tm ni nebutičnikou, pa so rabil en spis za pru razred gimnazije. Vidš, prec sm krenu u stran. morm bl mislt, ka se s tabo puguvarjam. Ja, še to t morm puvedat, zdej se bo dvignu nš študentsk standord. Za to boja puskrbel fulklorist. Pa ne s kakšno spektaklijo, ampak kr darekt: riuce kuhajo. j Zdej je pa dost heca. Nehou bom. Zdrav-stvuj! Amen. Te puzdraula za zmiri toja Stenica. SENZACIJA!!! Naš posebini dopisnilk je iizvedel, da bo v Jugoslaviji kmalu podeljena nagrada za največje zasluge piu izgradnji sooialističnega človeka s posebnim oziirom na moderno mladinsko peda-gogiko. Študentje smo zelo zadovoljni, da se je k temu pristopilo in skromn.o preddagamo že prv^a glavnega nagrajenca. To naj ne bodo HOROSKOP OVEN Sporcnali boste. da se neka tovarna zanlma za vas in kmalu boste tudi zvedelj zakaj. Zašli boste v denarne težave. Pomnite. da je po tofti prepozno zvo- niti. BIK V nočj se bodo nad vaSo glavo začeM zbiratl Cr-nl oMaki. Ko boste najmanj pričakovall. se boste zna-Sli v pretepu. Ne izpostavljajte se po nepotrcbnem udarcem ln ne sitfte v ospredje. če za to ntmate upravičenega razloga. Z osebo, ki ji nekaj dolgujete, opravite na kratko, če nočete imeti neprijetnih po-sledic. Presipali boste v zaporu. ZaračunajU vam bo-do postrežbo in nočniino. DVOJCKA Sreča vam bo ves veCer naklonjena. Izkoristite priloinost jn približajte se osebi, do katere čutite nekaj več, kot samo simpatije. Pri plesu pazite na kurja očesa. Ne spuščajte se v Jalove diskusije, ker vam lahko samo škodujejo. Preidite raje takoj k de-janjem. Doživell boste nekaj neprijetnega, kar bi utegnilo imeti posledice v bodočnosti. Jidj^ce ffftN 5.13 c» »x>w»«,^g fcji^ Televlzija naSa vsakdanja! V Sloveniji že stopa \i male predmestne skodelice v dimenzije kitovega že-lodca. Jutri, danes še ne. Prihodnje leto bomo že lmeli prenosne »televizorje« za plažo. Seveda koprsko In ko bo število paslušogledalcev v Sloveniji zraslo na 107, bo gospodarsko razstavišče izstrelilo poseben tele-vizijsko-oddajni satelit, ki se bo lmeaoval »Velika astak. (To ni reklamni oglas.) to so nou vetrou na našm študentskm pul. Tak je zdej nš univerzitetn žiulejne. Diplomo so m šenkal. Rekl so: »Stenica, zdej pa maš že tok študentskga apsulventskga staža, da nima več nubenga vica, da te še klistiramo. Tle maš di-plomo, da ne boš slabga zgleda dajau tistm, ka boja zdej pu žnor u štirih leth diplumiral.« Ma-donca, bo zdej douh cajt na univerz, mladost bo v štirh leth konc. Fertig! Tko viš, kulega mili, zdej sm prfoks, pa bom šou na deželo mulce rihtat. Zdej že vem, kam bom šou (služ-bena tajnost!), pa se matram, da zvem čim več: kakšne nava.de ma hierarhija tm dol. To je tre-ba najprej zvedt, če ne se ne bo dal jadrat. Za raunatela že vem, da rd teran pije, pa mu ga bom prnesu ena flaša. Za enga derektorja u tist vas tud vem, gua dela, najraj inžanirje u one pušila, pa prau, da negova fabrka dela lohk tud brez nih. Ta darektor ma zlo rd kuline, to je kunjiček, pa uzame usako zimo urlaub pa gre na turnejo po kmeth kuline klat. Gala, a ne. diplomirou sm. To se je zgudU čist slučajn. Res. DVOJNA ANEKDOTA IN POEZUfl Mlado ljubljansko kolporterko je neki, dobro večerjajoči ljubljanski meščan vzvišeno pobaral: — Kaj pa ste vi pravzaprav, moškl all žen-ska!? Dekle je odgovorilo: — Če bi bili Vi pravi moški, tega ne bi vpra-šali! Naslednji dan pa pri »Figovcu«... — Dnevnik! Kupite Dnevnik. Zelo zanimivo! Dnevnik! — Pavlihe nimate? Kako pa to? Pavliho bi rad! — Ah, kar Dnevnik vzemite, saj je dovolj »hecen«! PESEM BREZ NASLOVA Oblaki so rdeči kaj nek pomenijo da vsi ti mladi fantje na vojsko pojdejo Pesem je narodna in nima nobene zveze z novlm zakonom o univerzL I Jaka študent je stopal za vdovo Mico in malo govoril. Mislil je na hudo življenje študentsko, fci je bilo in je vedno enako. Zavedal se je, da nekega dne vse mladostno obvisi na tmjevih vejah grenke vsakdanjosti. Doma že. Sredi sobe mu je vdova ukazala, naj se sleče. Takoj naj se sleče, ona, da se takoj vrne. Jaka je počakal, da je zaprla vrata. Po-mislil je še par grenkih ito se patem slekel. Do-stojanstveno in počasi, kakor se visokošolcem spodobi. Potem se je čez čas pojavlla na vrmtih vdova in za njo je pljusknila v sobo cela kopica otrok. Vsa soseska. Mala. In vdova: — Otroci, glejte tega suhega reveža! Ce ne boste jedli, boste tudi vi taki.. .1 LAJKA IN DVAJSET LET »TOMU NAZAD«! Brucmafor: Povej mi, ti zoleno ome, kdo je že pred dvajsetirni leti prerakoval Lajktno smrt. Zeleni car: Aniton Slodnjaik, vendar! Saj je napisal »Pogine naii pes!« fe « g o fc-Kr^ SjS •5o> RAK Srečali boste vaSega starega prijatelja. Dobr« premtsHte, za katero pijačo se boste odločili. Privo-8C4te si ga pošteno, saj nima kosti. Zelodec vam bo-do pravotasno izpraznili v mestni bolnišnici. Prevoz gTe na vaš račun, ostalo pa plača zdravstvenJ fond. Po užitiku pride delo. Počistlte obleko ali pa Jo odnesl-te v kemifno 6istdlnico. NekaJ dnj boete imeli slab tek. LEV Sanjalj boste, da ste &mrtno povoziti prolesorja. Studentje vas bodo oboževalii. Fakultetna uprava pa bo v sikirbeh, na Cigave stroške bo pogreb. Ker ne bo nastednika. predavanja odpadejo. izpit pa ostane. Fa-kuitefcnj svet bo skrajSal študij na dvomesečni tečaj, profesoirJi pa bodo proti. DEVICA Dobre perspektfve za silvestrovamje v postelji. Ne zaupajte oMjubam. Ohranite optlmistiCno razpo-loženje, ali pa vzemite spalni prašek. Darilo. Srednjl Redež v Univeratetnl knjižniici. Ne razburjajte ce za-radl nepomembniih žalltev ali spletk. TEHTNICA Nekaj raiveseljlvih vestl. Studentski menzi je u»p&lo kupit^ večjo zalcgo konjskega mesa. Prebava bo nekoliiko težja, vendar boste zmali piremagati te-žave in pobratt plodove. Pazite na zdravje. kj Je t nevarnosti. ZVEDEL SEM NEKAJ NOVEGA OD . . .: »Pot h konkretnosti realne svabode je direktna 11-nija prehajanja od teoretičnega doživetja moralno ne-moralne vizije v neposredno konkretnost empiričnega ekzistiranja.« JAKA ŠTUDEKT IN NJEGOVA PEDAGO-ŠfCA VLOGA Jaka študent je bil suh kot trska, suh po fcoži in po rebrih, suh po žepu vn sploh. Le um mu je žarel in bistro iskal resnico v plitmh krožnikih med Ljubljanico in razstaviščem. Ta-ko je bil Jaka študent nekega dne ravnokar tavajoč po Tivoliju. Konkuriral je vitkim bre-zam in jelkam ter silil zajetne hraste in hra-stulje, da so zmajewli $ krošnjami in kazali z dalgimi vejami za njim.,, Sredi parka je tisti dan srečal suhi Jaka debelo vdovo Mico. Srečala sta se in spoznala, rokovala i/n veselo paberkovala. Vdova Mica, ki razume težave Ijudi, je suhega Jaketa povabila na svoj dom. Kot v narodni pesmi in kavboj-skem filmu, all v podlistku »Jutra«. Jaka štu-dent je imel bistro misel vedno na trnku in je zato vse rczumel tako, kakor je bilo prav, Re-alistično. Skorpion Keir v celem l«tn ntete ntegnili larvršiti »vojib glavnih načrtov, storite to zadnjo uro. Plešite nekai plesov s hCerko plešastega znanstvenika. Prldobiti jo morate za posredovanje, da vam bo njen oče pravi-Cem ln mHosten sodnik na tapitu. Nekoliko očitkov boste zaradi vašega vedenja deležni prj ljubljeni osebd. STRELEC Dobro streljate v prazno. Odlično razpoloženjt ram bo prlpomoglo, da boste dobili karto več za ki-no. Med filmom pazite, ker se bo trak trgal. KOZOROG Večer bo bogat » prij€tnlml dogadkl. Spoznall se bostc z zanimiivlmi osetiami. Ne zaupajte preveč be-sedam, vzdržite se. Po polnofl odprite svoje srce in se tzpovejte. Sentimentatae dogodivščine ram ne more-jo Skodovati. Teiko botste zaspali. VODNAR N« mfslite, da Je StudiJ na unlveral kratek. Ta-ko so mlslili vsrt. Y\ so na lije-j dofakali potamce. Na fakulteti boste sllSall, da nameiravajo profesorji sil-vestrovaiif skupaj. k.fer bo glavni pagrovor. kdo bo najstarejšim absclventom bril brado in gladil pležo. Skupnost ali profesorji. RIBE Ker nlmatte «tanovanja. p&ava^Jt« s pia-vntmi. Naravno»t iz lokala v lokal. Spalf boste tako v kole-dvorski Cakalniici. Dobn {zgledl za potovanje. Ljudje jezdijo za srečo (Konjifiek je žival. In spada med sesaloe. »Konji^ek« pa se-veda ni žival. Arapak le nava-da, skoraj raavada, s kateiro nepolnjujemo, &icer tudi sesal-ci, svoj prosti čas. Majhno po-•odo svojega prostega časa). Nekatere ure so navajene, da bijejo. Tako se včasih nekaj začne, ali nekaj konča. Zapira-jo se službene knjige, lopate obleže, žerjpvi r^staneio v zp^-JBlnih pozah. Migotajoče pre-davalnice se spi-cm^ijajo v iu-tognafije. In kuharski recepti 6e 'bližaijo koncu svoje življenj-©ke poti. Dan se nagiba k zve-zdam. Ljudje jezd;jo šport, filme, knjige. Nekatert tekajo za sre-6o, drugi jo iščejo s povečeval-nim steklom. Sre^ča v vseh nuo-gočih formatih: zadovoljstvo, radost, sprostitev. Nekdo ubi-ja čas, nekdo ima v žepu skri-te cilje. Sre>ča se vrti v taktu tanga, brni v hlapih bencina,, ali navdija na nogometni tekm*. Vsaka pa ima v sebi skrit te-lefon, ki kliče samo lepe ^anje, ob skrbeh pa odloži slušalko. »Konjičkov« je ogTOmno. Od zbiranja ženskih tempe.ramen-tov, do najbolj spodobnega na-vijanja ;ia boks itnatchih. Neka-teri se navdušujejo nad ženski-mi nogami dn ljubjjo balet. Tretji niso srečni, če pn zako- lu ne drže prašiča za rep. Ka-dar ti nimajo take priložnosti, gredo v opero. »Konjički« so vseh mogočih pasem. Od angleškega golfa, do japonskega harakirija. Amerišk,a pasma »konjička« je požiranje kilometrov, ljudožr&ka pa z.bi-ranje glav, po možnosti belih in lijubkih. Nizozemci jezdijo evoje rože, Francozi ljubezen, Jugoslovani pa sijajno godrnja-m«o. Skratka — pisana vrsta »konjičkov«. Ljudje zbirajo vse. Za zaba-vo. Pot&m se sklanjajo nad svo-je zbirke in rnirno dihajo. Ka-kor dojenček po dudi. Pod steklom je sejem metuljih kril in spominov na rože, fci so pi-]e \sonce. Precej ie zbiralcev znamk. Manj pa je takih, ki študirajo literaturo ln zibirajo samo znamke z literati. Koleriki zbirajo modrčke in gumb« s plaščev z dvema luk-njaima. Flegmatiki &e navdušuje-jo nad zbirkami pepelnikov, je-dilrvikov, melanholiki pa nad vici brez besed. Bolj navadnd ljudjfe zbrrajo časopi&e v vseh jezikih. Nekdo ima islandske, japonske, angleške. V franco-skem časopisu iz prve svetov-ne vojne so debele 6rke: Danes s© je končala največija in zad-nja vojna v&eh časov... Znane so zasebne zbirke rni- neralov, knjig, zbiirke žuželk, rastliin. Tudi lov je posebne vr-ste »konjižek«, z debelimi laž-mii vred- Neka gospodinja je imela na piki umetne čeljusti. Ko jih oe zbrala kakih deset, jo je zapustil soprog. Upokojeni časnikair je zbiral race. Imel jih je že polno dvonišiče, ko mu je nekdo zaupa]., da &o &osi. Takrat je uimrl. Bodočnost bo poskpbela za nove »konjičke«. Najprej bodo z-a&eri zbirati satelite. Lofiili jih bodo po velikosti i,n barvi. V take s psi in take brez njih. Kako bo šlo naprej, ne pov&m. Kaiti fantazija je moj »konji-ček«. fran« Današnja številka Tribune je izšla v nakladi 7000 izvodov