ČASOPIS ZA TUdOVINO, INDUSTRIJO IN OBP*
L
Uredništvo in uoravništvo je v LJnblJaui,
Gradišče 1?/1. - Št teki. >52. — Štev. računa pri č*k. urada 11.^53. - ^Pi<! se ne vr!rfaj0. Pia£» ir. teži se v Ljubljani.
butala vsako sredo En soh'
-T
-*o»o
*SHS:
•	.......	K	150	-
.*#*»#»	36	*
•<*# • ... J «... » 15'
 ........»	15’
Lelo SV.
Ljubljana, 12. februarja-1921.
Štev. 12.
VSEBINA: Razp rave gospodarskega sveta. Beograd. — Pregled neposrednih davkov. — Varstvo industrijske lastnine. — Izvoz in uvoz. — Narodno-gospodarske zadeve. — Izpremembe protokolaeij v trgovskem registru. — Razno. — Tržna poročila. — Borza.
Razprave gospodarskega sveta.
(Nadaljevanje.)
K ekspozeju inž. S. Jeliča se je razvila obširna debata, katere so se udeležili delegati skoro vseh korporacij. Izmed slovenskih delegatov je povdarjal g. inž. S uk I je potrebo zveznejja dranske tai ife, potrebo revizije klasifikacije blaga in otvot itve prometa prekoJesenicinLabuda. Zastopnik trgovske zbornice g. Mohorič je opozoril, da stoji v Dravljah še cela vrst, nepopravljenih lokomotiv, katerih poprava bi se večinoma lahko izvedla v domačih tovarnah, ako bi bili za to dovoljeni potrebni krediti. Opozarjal je na to, da naj bi ministrstvo skušalo dobiti sedaj iz Avstrije naturalno odškodnino v invemarju železniških delavnic in grad-benih ravnateljstev, katere nam primanjkujejo. Povdarjal, je da se jadranska tarifa ne sme obnoviti v predvojni obliki, katera je favorizirala samo Dunaj in Pešto, nas pa smatrala za prehodno brezpomembno provincijo. Sedaj si ne smemo več dati diktirati tarifne politike od Dunaja, marveč se mora pri sestavi jadranske'ta-jife vpoštevati riaše tarifno-politične momente, posebno z ozirom na konkurenco Avstrije. Prosil je tudi, da bi se skrajšal na polovico dodal ni dobavni rok, katerega je skrajšala celo Avstrija, katere prometni položaj je vsled pomanjkanja premoga mnogo bolj prekeren in kritičen kot naš. Dalje je izrazil željo, da bi se projekt za revizijo tarif poslal tudi zbornicam v izjavo, ter da bi se za promet preko Avstrije ekspomraio zastopnike naših železnic po vzoru češke republike in, da bi se vpeljala v okolici mest za bližnji promet kilorneterska tarifa. Nato je opozoril še na nevarnost carinskih agentov za carinsko službo ter zahteval, da se jim maksimira tarifa za deklariranje, ter da se pospeši otvoritev prometa bpilje-Radgona. Konečno je povdarjal važnost organizacije obračunske službe pri ministerstvu, da se more začeti misliti na vzpostavitev zveznih tarif Glede posameznih predmetov iri industrij je nato predložil posebno spomenico za zn,žanje voznin za surovine in obratne predmete.
Ref rat k izpremembam in dopolnitvam izvozne in uvozne carinske tarife ie podal *na drugi seji načelnik inž. Mil M Savič ki je že v uvodu nagla-sd, da je vsled ra .voja cen nastala po treba znižanja izvozne carine, da se omogoči izvoz predmetov, keterih cena je na svetovnem trgu padla. Izvozna carina ie bilo f,skalno sredstvo, ki ni v miru nikdar obstojalo in katerega se je posiužila vlada, da dobi sredstva za kritje svojih izdatkov s tem, da obdavči ogromne komunkturalne dobičke izvoznikov. Uvozne carine poprej ni kazalo zvišati, ker so bile po vomi trgovine prazne in je ljudstvo potrebovalo za obnovo velike množine blaga, orodja' in druzega mventana. Nizka uvozna čatina m bila dosedaj niti trgovini, niti obrti in industriji na škodo, ker so vse sproti prodali. Sedaj se je situacija spremenila, trgovina ima precejšne
f
zaloge, prebivalstvo je z najpotrebnejšim blagom preskrbljeno, medtem ko naša industrija trpi pod močno konkurenco inozemske, posebno avstrijske industrije.
K ekspozeju se je razvila zelo ob širna generalna debata o izvozu m izvoznih carinah, o izvoznih prepovedih in njih vplivu na razvoj cen. Debata je imeda znak razrednega egoizma in izključnosti, ker so agrarci pledirali prost izvoz vseh pridelkov, industrialci pa prepoved izvoza predmetov, katere rabi domača industrija kot surovino za po-delovanje. Predsednik industrijske komor1 v Beogradu J, Bailoni je kritiziraj, da se pri do-edanji tarifi ni dovolj ščitilo mlinske industrije, ker se je dovoljevalo izvoz pšenice v zrnu. Predsednik trgovske zbornice g. Aleksander iz Zagreba je predlagal predvsem, da se naj izdela zakon o zaščiti domače industrije, da se spravi v nr.redbo gotova kontinuiteta, da se režim carine in trgovske politike ne bo menjaval preko noči, da se mora prepustiti regulacijo mezd konjunkturi iri ne dovoliti naredb, kakor jih izdeluje minisferstvo za socijalno politiko, po katerih se ne sme zmanjšati delavskih plač. Kot glavni predpogoj za zboljšanje položaja naše trgovine in industrije smatra ureditev prometa. Konečno omenja kvar-nost početja terjinstitucije carinsk h agentov in škode, ki jih povzroča carinska administracija. Izjavlja se za svoboden izvoz vseh industrijskih predmetov. V imenu agrarcev je podal jako obširno izjavo tajnik hrvaško-slavonskega gospodarskega diuštva dr Frangeš. Navedel je statistične podatke, da so poljedelci zaradi prohibitivnih carin na izvoz agrarnih produktov trpeli veliko škodo, katero ceni samo pri koruzi na 3 mi-ljarde kron.	(Dalje prih.)
Beograd.
Naša prestohca ima zemljepisno in promentno lego, ki ji jamči najsijajnejšo bodočnost in razvoj. Leži ob izlivu Save v Donavo in ima že sedaj nad 1 km dolgo pristanišče ob Savi. Prostor med Savo in Donavo je močviren in glavna naloga bodočnosti bo asanacija donavskega obrežja. Tam se lahko razviiejo veliko moderno pristanišče za rečno piovbu, delavnice in tovarne, ki so navezane na vodni promet. Iz beograjskega pristan šča je dostopna po ceni vodni cesti Savi cela Hr-vatska do Siska, severni rob Bosne, cela Madžarska, del Čehoslovaške obale z glavnim pristaniščem v Bratislavi, Avstrija in Bavarska do Deggendorfu in Regensburga, dalje po Donavi navzdol cela rumunska in bolgarska donavska obala ter Cerno morje. Sedaj leži v bližini Beograda nad 700 deloma defektnih vlečrtjakov z remorkerji, ki so v stanju izvoziti letno iz naše kraljevine nad 16 000 vagonov. Pristaniščih del Beograda je vsled vojne in bombar-d ranja največ trpel. Skoro vsa skladišča, mlini, tovarne in naprave so porušene iri interesantno je, oa še sedaj, po dveh letih nikdo ničesar ne gradi
Kljub eksorb tantnim najemninam se v Beogradu pri vsem p^m.mikanju stanovanj m lokalov rtič ne zida in ie ma'0 popravila. Gradi se le univerza, povečava monopolna uprava, vojno ministrstvo, opera, nova skupščina, izmed privatnih stavb pa podiužnica praške kred tne banke. Najemnine za stano-
vanja so direktno bajeslovne za naše pojm*. Za sobo v hotelu se plača 40 dinarjev na dan, za privatno sobo nad 300 dinarjev, za stanovanje dveh sob s kuhinjo od 600 do 1000 dinarjev mesečno. Ni čuda, da se vsak slovenski uradnik boji biti prestavljen v Beograd in da oni, ki so bili tam prvotno, drug za drugim proletarizirarii zapuščajo metropolo. Od 60 u-adnikov in referentov ministrstev jih je morda še petma tam in tudi ti čakajo, da bi mogli skoro iz Beograda, kjer z mesečno plačo 1000 do 1600 dinarjev ne morejo sha jati. Vsled cdhoda slovenskih referentov in poznavalcev naših razmer nas je zadela velika škoda, toda za beograjsko' uradniško vprašanje se nikdo ne zanima. Beograd sploh ne pozna prečan-skega vprašanja konzumenta in se tudi po komunistični zmagi pri občinskih volitvah ni dal prepričati, kaj je vzrok nezadovoljstvu.
Beogiaci, ki leži v sredi naših naj-bogatejšin pokrajin, nasproti Bačke in Banata, ima jdanes še enkrat tako draga živila kot ni. primer Ljubljana. Vino, ki je v okosici Beograda po 4 dinarje, stane v Beogradu 10 din. Te draginje je deloma kriva slaba organizacija prevoza in prekupna trgovina v Beogradu, ki ne pozna naših določb »o dopustnem trgovskem dobičku«. Kmalu po prevratu so uvideli inteligentnejši prečan-ski trgovci trgovski pomen Beograda in se začeli v velikem številu zanimati za pridobitev lokalov v mestu. Tekom leta 1919 ie po podatkih trgovske zbornice 150u prečanskik tvrdk odprlo svoje lokale v Beogradu. Slovenci smo bili tudi to pot kratkovidni in imamo še danes naseijene le kake tri ah štiri obrtnike v glavnem mestu. Izmed naših bank ima Jadranska tam podružnico, Kreditna banka pa zastopstvo pri Gra-djanski banki. Zahodno predmestje Beograda, Čukarica irra precejšno industrijo, tudi vzhodni del. z klavnico in opekarnami se bo izdustrijsko razvil. Glavne ul ce so moderno začrtane in opremljene, tlak je povečini že popravljen, le poprava kabljov in drugih naprav je bolj počasna. Asanacija in regulacija ozkih postranskih ulic, kjer se nahajajo po večini še primitivno zidane pritlične hišice, bo dala še mnogo dela. Velika ovira prometa je strm klanec iz pristanišča v gornji glavni del mesta, kjer se nahajajo prvi hoteli, osrednji uradi, borza in bančna četrt. Moderne modne trgovine glavnih ulic, kakor tudi nizke, tesne kramarije v predmestjih so bogato založene z naj-različnejš m blagom; posebno luksuz in pozamenterija sta v izložbah in na promenadi bogato zastopana in se groteskno kontrastirata proti delavskemu stanu, ki je pa večini še v vojaških oblekah in kmetom iz okolice, oblečenim v težko domače sukno ter raztrganim ciganom in Amavtom, ki se posamič pojavljajo po ulicah. Velik del trgovine in bank je v rokah španjolskih Židov in cincarjev, ki so se preselih iz Grške in se dali v Srbiji naturalizirati.
Enako kot trgovina, ni tudi naša industrija v Beogradu zastopana. Par naših tovaren ima kupč>jske zveze z posameznimi tvrdkami, katerim daje v komisiio svoje izdelke. Last e pisarne pa dosedai še ni otvor la nobena družba iz Slovenile v Beogradu, dasi bi to bilo zarije izrednega pomena, ne samo
v trgovskem oziru, marveč tudi radi neposrednega stika z centralnimi unsdi, radi javnih dobav, nakupa surovin, de-mobilizacijskega olaga in tujskega prometa. More se reči, da so z odlašanjem že pravi moment zamudili in, da so jih prehitele, inozemske in hrvaške tvrdke.
Naše tovarne in trgovine vzdržujejo še vedno edino svoje filijalke v Trstu, na Dunaju in Gradcu in nočejo uvideti prednosti in potrebe nove ori-jentacije. Zastopstva v sedanjem inozemstvu so brezdvomno praktičnega pomena za naše družbe iri zato bi kazalo, da jih ne opustijo. Nikakor pa ta zastopstva ne smejo igrati nekdanje vloge, ki jih je orijentirala le na Trst in Dunaj. Zato bi bilo želeti, da se ta naša stara mentaliteta že enkrat preneha in se naše tvrdke začnejo zanimati za reprezentance in podružnice v naši prestoiici, ki se bo v najkrajšem času razvila v moderno velemesto in bo središče naše trgovine.
Pregled neposrednih davkov.
i.
Zadnji čas čujemo dan na dan pritožbe, da so davkoplačevalci zgubili že vsak pregled, kake davke da imamo in koliko da znašajo davki, doklade in važni pribitki.
Za naše gospodarstvo bi pa bilo velike važnosti, daje vsakdo vsaj v glavnih potezah o teh vprašanjih orijentiran.
Radi tega priobčujemo kratek pregled vseh (osebnih) neposrednih davkov z navedbo temeljnih zakonov in določb.
V	podrobnosti se seveda ne moremo spuščati, ker tega ne dopušča prostor.
Mi imamo sedaj sledeče temeljne davke:
a) zemljiški davek,
b) hišne davke,
c) občno pridobnino,
d) posebno pridobnino,
e) rentnino,
f) dohodnino,
g) plačarino,
h) tantijernni davek,
i) vojni davek,
j) invalidski davek in pa k) davek na poslovni promei.
Skoro nobeden navedenih davkov se pa ne pobira sam zase, ampak ima še celo vrsto raznih doklad in pribitkov.
Tako se pobira k:
a) zemljiškemu davku:
aa) doklade za avtonomne oblasti, . bb) 2°/ona (državna) melijOracijska doklada in konečno še cc) l50°/or,i enotni držav, pribitek.
b) Glede hišnega davka r am je naj-preje omeniti, da se deli:
aa) v hišno razredni davek in pa bb) h šno najemni davek. Razredarina se plačuje le na deželi in redoma le tedaj, ako hiša ni dana v najem.
Ako je pa hiša na deželi dana v najem in od hiš, ki leže v drugih (večjih) krajih se plačuje le najemninski davek.
Hišnodavčni zakoni poznajo razne davčne ugodnosti za nove hiše itd. n. pr. prostost drž. davka za g> tovo dobo let in pa vporabo nižjih tarifnih postavk (davčnih meril) itd.
K hišno razrednemu davku se pobirajo še sledeče davščine:
1 doklade za avtonomne oblasti in poleg tega še:
2 enotni državni pribitek, ki znaša 70 •/#.
K hišnonajemnemu davku se pobirajo :
1. doklade za avtonomne oblasti in poleg tega še:
2. 60°/oni (za mesto Ljubljano), oziroma 70°/oni (za deželo) enotni državni pribitek.
c) Občna pridobnina; poleg nje se pobirajo:
aa) avtonomne doklade in poleg teh še
bb) 130°/« ni, odnosno 170% ni dr-ni pribitek.
170% ni enotni državni pribitek se pobira od podjetij in obrtov, ki so uvrščeni v I. in II. pridobninski razred, 130 o/o ni pribitek pa od onih, ki so uvrščeni v III. in IV. pridobninski razred.
d) K posebni pridobnini se plačujejo poleg pridobnine še:
aa) doklade za avtonomne oblasti, bb) 90% nj enotni državni prt-b tek in cc) donosnosti pribitek
e) G^ede rentnine omenjamo, da se deli na dve vrsti:
aa) prva vrsta se pob ra z od-b tkom pri dolž n ik i k, bb) druga vrsta se odmerja na podlagi zadevnih napovedij.
Pri rentriini, ki se pobira z odbitkom pri dolžnikih, je plačati poleg rentnine še:
a) državni pribitek v višini 100%>
b) avtonomne doklade se n e pobirajo, ker je ta vrsta rentnine prosta doklad za avtonomne fonde.
Pri rentnni, ki se odmerja na podstavi napovedi, se poleg tega davka plačujejo še:
aa) avtonomne doklade, bb) in pa enotni državni pribitek v višini 170°/o.
f) K dohodnini se pravzaprav ne plačujejo nobene doklade ozir. pribitki, ker slednji tvorijo sestavni del dohodnine. Radi večje preglednosti pa vendar omenjamo, da obst< ji dohodnina iz sledečih delnih sestavin: aa) iz osnovnega zneska, ki odpade
na ugotovljene čiste dohodke, bb) prebitek po § 172 a) zakona o oseb. davkih. Pribitek se odmerja manj obtežemm gospodarstvom in se imenuje »samska« doklada. Pribitek znaša 15%, ako je davčni zavezanec samec ali vdova brez otrok in lOo/o, ako preživlja cenzit le ženo, ozir. vdovec le 1 otroka.
cc) Vojr.i (državni) pribitek.
g) K plačarini se pobirajo še:
aa) doklade za avtonomne oblasti, a ne v vseh slučajih, bb) in pa 70°/0 m enotni državni pribitek, katerega je plačati le v gotovih slučaj h.
Podrobnosti bomo pozneje navedli.
h) Tantijemni davek je:
aa) prost avtonomnih doklad. Pač pa se k tantjemnemu davku pobira še : bb) državni pr bitek 100°/0.
i)	Vojni davek se pubira le od višjih vojnih dohodkov (donosov), katere je imel davčni zavezanec v 1. 1914, 1915, 1916, 1917, 1918 in 1919.	(Dalje	prih.)
Ministerijalni tajnik Cigoi.
Varstvo industrijske lastnine.
(Nadaljevanje).
Pravica znamke je vezana na podjetje, ki si ie zan| varstvo znamke zaprosilo in registriralo, ter se more prenesti na drugo osebo le z istočasrtim prenosom podjetia.
Ako uprava varstvo odobri, vpiše znamko v register znamk. S tem za-dobi njen lastnik izključno pravico opre-mliati z znamko blago, ki je zanj znamka registrirana Kdor ga v tej njegovi pravici moti, mu povrne povzročeno škodo; ako stori to namenoma, odgovarja na zahtevo la-tnika znamke tudi pred kazenskim sodiščem.
Doba vatstva znamke ni omejena, traja dokler se mu lastnik ne odpove,
odnosno dokler obstoja njegovo podjetje; preneha tud: po preteku dobe, ki so za njo plačane letne pristojbine in končno v slučaju spora o veljavnosti varstva zna. ike, na podlagi sodbe, ki ga ž njo uprava razveljavi. Razuti prijavne pristojbine v znesku 30 dinarjev in stroškov tiska za predpisane objave se plača letna pristojbina, ki znaša zi-t vsako leto trajanja varstva 25 dinarjev. Pristojbine se plačajo v kolekih (taksenih markah.)
Varstvo znamke, ki je že registrirana, se more izpodbijati s tožbo; raz veljavi se varstvo, ako znamka nima •predpogojev, ki so potrebni za njeno registriranje; ali ako je tako podobna drugi znamki, ki je že prej za isto vrsto blaga registrirana na ime druge osebe, da bi ju navaden kupec te vrste blaga ne mogel brez posebne pazljivosti ločiti; končno ako tožitelj dokaže, da uporablja isti znak — če tudi ni registriran — za isto vrsto blaga, kakor lastnik .egistrirane znamke, in da je ta njegov znak bil v ititeresiranih krogih poznati kot znamka njegovega podjetia že v času, ko se je sporna znamka registrirala; tožba se pa odbije, ako je lastnik registrirane znamke uporabljal znamko pred njenim registriranjem tako dolgo ali še delje, kakor tožitelj. Ta zadnja tožba zastari v dveh letih po registriranju znamke.
Postopanje pri registriran u vzorcev in znamk, kakor tudi pri izpodbijanju istih se vrii po istih načelih in pred pii',ih, kakor pri patentu, toda z razi ko, ds pri vzorcih in znamkah odpada javni oklic prijave in javno izlaganje vzorca in znamke. Prijava se rešuje v piijavnem odboru, ki se sestavlja iz dveh pravnik«^ in enega izvedenca iz industrij skih,- obrtnih ali trgovskih krogov. Ak» se prijava zavrne, jc odprta pot pritožbe, ki se v roku 30 dni viaga na pritožbeni odbor; ta se sestavlja iz treh pravnikov in dveh izvedencev iz zgaraj omenjenih krogov. O tožbah za izpodbijanje vzorcev in znamk razsoja odbor, sestavljen iz treh pravnikov in dveh izvedencev, in končno o prizivih zoper sodbe odbora za izpodbijanje odločuje kasacijski odbor uprave v isti sestavi, kakor pri patentih,
V.
V	svojih zaključnih odredbah urejuje kraljeva uredba varstvo izumov, vzorcev in obrazcev, ki so izioženi na tuzemskih razstavah. Ako se tak izum, vzorec ali obrazec prijavi pri upravi za vai stvo industrijska iastnine najpozneje v treh mesecih po zatvoritvi razstave, ga uprava zavaruje s prijoriteto od dneva, ko se je na razstavi iztožil.
Za inozemce, ki prosij« varstvo industrijske lastnine v naši državi, velja določba, da uživajo iste ugodnosti, kakor naši državljani, ako obstoja med našo in njihovo državo taka pogodba; ako pa take pogodbe ni, se jim daja varstvo po principu reciprocitete.
Končno določa uredba, da z dnevom, ko stopi v veljavo1), zamemuje v-;e zakone in zakonske predpise v celi kraljevini, ki so do sedai urejevali varstvo industrijske lastnine, in da prene-haio vsi zakoni in zakonski predpisi, ki in v kolikor se protivijo uredb'. S tem je izvedeno izenačenje zakonov za varstvo industrijske lastnine in preneha veljavnost onih zakonov in n a red b, ki sem jih naštel v prvem odstavku te razprave. Toda ne popolnoma.
Omeniti mi je namreč kurijoznost, ki je nastala pri redakciji določb za kaznovanje poseganja v tuje pravice industrijske lastnine. Člen 12, ustava za kraljevino Srbijo določa, da se kazen more določiti samo potom zakona in izreči samo za ona dejanja, ki je za nje zakon v naprej določil, da se s to kaznijo kaznujejo. Radi tega so se k predlogu pooblastilnega zakona, ki se je stavil narodnemu predstavništvu, ki sem o nj^nv uvodoma govoril, izdelale tudi določbe, ki so opredelile kaznjiva dejanja poseganja v tuje pravice industrijske lastnine in odredile kazni za ta dejanja, in ki bi, ako bi narodno pred stavništvo načrt pooblastilnega zakona sprejelo, za cel i državo enotno uredile tudi to vprašanje. Ker pa minister trgovine in industrije tega pooblastila ni dobil, in ker uredba ni mogla ostati btez kazenskih določil, jo komisija
») To je 30 dni po njeni objavi v »Službenih No vinah«; objavljena je bila 27 novembra 1920, v veljavo stopa torej 28. dec. 1920.
pomagala na ta način, da je s § 148 uredbe pustila glede kvaiifikacile dejanja poseganja in njegovega kaznovanja v veljavi vse tozadevne določbe zakonov in predpisov, ki so do sedaj veljali v posameznih delih države; na način imamo pri enotnosti materijelnih določb O varstvu industrijske iastnine na posameznih delih države še vedno različne kazenske določbe. Nujna posledica tega nasiinega izhoda je pa kurijozum, ki je nastal radi tega, ker Srbija in Črnagora do sedaj ni imela varstva patentov: dočim se namreč bode v krajih izven Srbije in Črnegore tudi kazenskim potom zasledovalo poseganje v tuje patentne ptavice, ne bode to mogoče v Srbiji in Črnigori, ki sta brez tozadevnih doiočb. Popraviti se mora ta redostatek, čin; bode mogoče govoriti z narodnim predstavništvom o redni zakonodaji.
Glede načina prijave izumov, vzorcev, obrazcev in znamk, posebno glede oblike in potrebnih prilog, ima uredba sama, še več pa izvršilna naredba ministra trgovine in industrije najnatančnejše predpise.
Zastopstvo strank pred upravo smejo izvrševati kot pokiic le advokatje, patentni odvetniki in patentni inženirji. Pri postopanju s tožbami o izpodbijanju pravic industrijske lastnine, torej pri postopanju pred odborom z a izpodbijanje in pred kasacijskim odborom morejo stranke zastopati le advokatje; patenti i odvetniki n patentni inženirji smejo v teh sporih zastopati le v vprašanjih čisto tehnične narave. Patentni odvetnik je oni, ki je dovršil kako tehnično visoko šolo, ki ima dve ieti prakse pri patentnem odvetniku, odnosne pri advokatu, ki se bavi z zastopstvom strank pred upravo, ki nadalje položi pred upravo predpisan izp;t in ki ga uprava nato postavi za patentnega odvetnika. Patentni Inženir more postati vsak privatni inženir, ki ima pravico na izvrševame javne prakse, in ki ga uprava postavi riamegovo prošnjo.
(Dalje prihodnjič.)
Izvoz in uvoz.
•Uvoz mineralnih olj Naši notici, priobčeni v štv. 10 pod tem naslovom dobavljamo 5e sledeče podrobnosti: Glasom razpisa ministrska za prehrano in obnovo dežei /. dne 30. januarja 1921 št. 348/0. M. U., sme odsek odslej do-voljiti uvoz mineralnih olj samo industrialcem in porabnikom za njihovo lastno porabo, ter samo v količinah do pol vagona, to je 5000 kg in sicer brez vsake kavcije. Uvoz mineralnih olj preko pol vagona dovoljuje izključno imenovano ministrstvo, oddelek za mineralna olja. Odseku je dalje zabra-njeno izdajati uvozne dovolitve za mineralna olja, ki so namenjena za prodajo in sicer ne glede na količino, ki se uvaža. V teh primerih izdaja uvozne dovolitve izključno imenovano ministrstvo in sicer tudi tedaj, ako množina ne presega 5000 kg. V slučajih, ki so navedeni v odseku 2 in 3 se morajo steranke obrniti za uvozno dovolitev na ministrstvo za prehrano in obnovo dežel, oddelek za mineralna olja, ter priložiti svoji pravilno kole-kovani prošnji potrdilo protokolacije ter potrdilo, da so plačali davek za preteklo leto; dalje za vsak vagon kavcije 500 dinarjev, ki zapade v prid državne blagajne, ako uvoznik ne izpolni pogojev, pod katerimi se n.u je dovolil uvoz. S tem se tudi ukinja razpis z dne 4. novembra 1920, štv. 1193^ v isti zadevi.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Nabava platna. Ravnateljstvo državnih železnic v Beogradu razpisuje na 16 t. m ofertno licitacijo za nabavo raznega platna in cicer: 30jp0 m platna za /aviianje, 3000 m platna za brisanje, 1000 kom. riuh, itd. Ponudbe naj se pošljeio ekonomskemu odeiku železu, direkcije, katera daje potrebne informacije. Zapečatene ponudbe na naslov: »Ponuda za platno i navlake za direkciji! državnih železnica Beograd, k br 55 453 20« te -morajo biti kolko-vane z 10 din Kavciia 10.000 din.
Dobava gospodarskih strojev. Za mesec marc t. I je bila razpisana licitacija za dobavo gospodarskih strojev na račun države. Ta licitacija je sedaj
zadržana do tega časa, da se reši predlog Avstriie, ki nam hoče dobavljati gospodarske stroje med drugo vojno odškodnino, v naturi.
Likvidacija kompenzacijskih pogodb med našo državo in Avstrijo.
V	Beogradu pričakujejo avstrijske dn legate, ki pridejo v svrho likvidacije vseh kompenzacijskih pogodb, katere je sklenila Srb ja pred vojno z Avstro-, ogersko.
Trgovska pogodba z Nemčijo
lz Beograda se poroča, da je finan. ekon. komitet pregledal trgovsko pogodbo z Nemčijo, in jo predložil ministrskemu svetu.
Cena svincu je poskočila. V Nem
čiji je cena svincu poskočila od M 600 na 700 po 100 kg
Trgovske zveze z Parizom L
Rue, (L. Ronet, correspondant Commer-cial, 12 rue Ommines - Pariš Zenž) trgovski kortspondent iz Pariza išče zveze z našimi trgovci, ki se bavijo z uvozom in izvozom izgotovljenih oblek za odrasle in deco. izdelki so iz dobrega blaga, rubeksa. On poroča, da se tovarnarji, katere zastopa, zanimajo za naš trg ter nudijo velike množine blaga po aelo ugodnih cenah. Interesenti naj stopijo z omenjenim zastopnikom direktno v zvezo.	'
Industrija.
Stagnacija v našem gospodarskem življenju še vedno ni ponehala, vendar upamo, da bo pomladanski čas mnogo pripomogel k izboljšanju. Le nekaj obrtov je, ki so še sedaj z delom tako priobloženi, da niti delo čez uro, po noči in ob nedeljah ne zadošča stavljenim zahtevam. To so na primer tiskarne. Dela v tej panogi je tako veliko, da se mora oddati znatna množina naročil, celo državnih, v inozemstvo, ker jih tukajšne tiskarne ne morejo izvršiti. Izza prevrata se razširjajo v Sloveniji vsa tiskarska podjetja, vendar se še niso mogla razviti, ker jini primanjkuje deloma strokovno izvež-banega osobja, deloma pa tovarne strojev ne morejo zadosti hitro izvrševati naročil v tako veliki meri, kakor bi zahtevale okolščine. Trgovci posebno občutijo preobloženost tiskarn z delom, ker le težko in po dolgem potrpežljivem čakanju pridejo do tiskovin, katere dnevno nujno rabijo v svojih	,
obratih. Take razmere seveda trgovini j niso v prospeh.
Tovarne lokomotiv. »Srpsko rudarsko akcionarsko trgovinsko društvo« je dobilo na podlagi svoje prošnje od suderevske občine potrebno zemljo, dd zgradi tovarno lokomotiv, mostov, gospodarskih strojev itd. Ker je za brod-sko tovarno lokomotiv sklicana ustanovna skupščina na 11. t m., moremo upati, da vendarle pride čas, ko bodemo lokomotiv i in druge stroje popravljali in izdelovati na iastni zemlji in ne bomo v tako važnem vprašanju odvisni od Ogrske, Rumunije In bogsigavedi od koga.
Naši mlini sq, nahajajo v jako težkem položaju. Mnogo mlinov že nekaj mesecev ne dela, ker je dovoz moke radi porranjkanja vagonov zelo težaven ter se mora čakati na kupljano žito cele mesece. Mlinarji trpe veliko škodo, k:-r se med pot)o vedno par sto kg žita;»zgubi«, ne glede na to, da podjetniki že zgub-bijajo na odstotkih, katere morajo plačevati za vložen denar, ki se pri prodaji moke t<vko težko dobi nazaj. Taki ' in podobni vzroki so dovedli našo mlinsko industrijo do stagnacije, delavce pa v revščino, ker nimajo zasiužka.
Tovarna furnirjev v Brodu. Firma »Slaveks« namerava zgraditi še letos tovarno furnirjev v Brodu na Savi.
Travers d. d Kakor znano, se je pokazalo v naši dižavi veliko pomanjkanj železmšk h pragov na v^eh progah, posebno pa na progah v Banatu.
Da se temu položaju odpomore, so se z iružda naša največja lesna podjetja v svrho izdelovanja železniških pragov v delniško družbo pod imenom »Travers d. d « Tako se ne bo le odstranilo pomamkanje železniških pragov, ampak se računa še z izvozom, kar bi povzdignila ri. šo bedno trgovsko bilanco. Upamo tudi, da se s tem povzdigne naše mlado podjetje za impregniranje železniških pragov v Karlovcu.
Davki.
Takse za navadne vloge. Pisarna generalne direkcije carin v Beogradu
objavija v »Uradnem listu-« številka Id: Ker se uporaba drugega odstavka člena 15. zakona o taksah različno tolmači, ga pojasnjuje general, direkcija posrednih davkov sledeče: Predpis drugega odstavka člena 15. zakona o taksah je zavisen od višine takse za navadno vlogo, ne pa ( d takse 0 50 din., ki je lam omenjena s?mo zato, ker je ob času, ko se je sklenil ta zakon, ta taksa resnično znašala 0'50 din. Ker znaša sedaj taksa za navadno vlogo
2	dinarja, velja za vsa pisanja s takso manjšo od te, izvzemši specialne takse, ki so s tarifo zakona o taksah samo določene v manjšem znesku, predpis drugega odstavka člena 15 zakona o taksah,
DcsnarsSv©.
Obveznice predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske. Ker je v rokah naših državljanov še • cliko št. obveznic predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske, ki iz kakršnegakoli vzroka niso bile ob roku predložene v popis in žigosanje, je odredil gospod finančni minister z odlokom D br. 243 z dne 10. januarja 1921, da se smejo te obveznice žigosati je še do vštetega dne 15. marca 1921. To je zadnji rok, ki se r.e bo več podaljšal. Popisovanje in žigosanje bodo vršile v tem roku samo delegacije ministrstva financ v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Splitu in Novem Sadu in generalna direkcija državnih dolgov v Beogradu.
V	imenu delegacije ministrstva financ v Ljubljani bo vršil ta pose! davčni ur, d za mesto Ljubljano. Poživljajo se vsi naši državljani, ki svojih obveznic predvojnih posojil bivše Avstrije in Ogrske, navedenih v prilogi 2 in .3 razglasa str. 6796 Va! 1920 z dne 4. septembra 1920 (Uradni !:st št. 104 z dne 11, septembra 1920) doslej še niso predložili v popis in žigosanje, naj jih v zgoraj navedenem roku osebno ali pismeno predlože davčnemu uradu za mesto Ljubljano, ki jim bo obveznice popisal in žigosane vrnil. Pismene vloge je kol-kovati s kolkom 2 din. O tej zadevi objavlja beograjska generalna direkcija državnih dolgov v Uradnem listu št 12. sledeče: Po členu 205 mirovne pogodbe z Avstrijo 'n člena 188. mirovne pogodbe z Ogrsko naša država s popisovanjem, žigosanjem in objemanjem obveznic vojnih posojil ne prevzema nase, niti ne priznava kakršnegakoli bremena, torej ne prevzema nobene obveznosti za ta posojila. Obvezmce žigosa in jih zamenjuje s potrdili tako, kakor je to dogovorjeno z dotičnimi določiti mirovnih pogodb.
Bankovci državne izdaje po 20 dinarjev, oziroma 80 kron Na podstavi sklepa glavnega odbora Narodne banke se vzamejo iz orometa bankovci državne izdaje po 20 dinsric.v, oziroma 80 kron. Za te bankovce, se dobiva pri zamenjavi popolna vrednost v drugih bankovcih. Zamenjavali se bodo do vštetega 28. februarja t. 1, pri Narodni banki v Beogradu in pri vseh njenih podružnicah, od dne 1. marca do vštetega dne 30. aprila 1.1. p°. samo v Narodni banki v Beogradu. Po 30. aprilu izpuhe ti bankovci vsako vrednost ter se ne bodo več zamenjavali. Fskifikati, ki bi se našli pri pregledovanju, .se bodo pridržali brez zamenjave, ter se bo z njimi postopalo tako, kakor to najprimerneje. (Uradni list št. 12.)
Seja ministrstva za finance glede deviznega poslovanja. V Beogradu se je 6. t. m, vršila seja ministrstva za finance glede deviznega poslovanja nekaterih naših denarnih zavodov, ki kupujejo dobro valuto, posebno New-york, ter jo takoj zopet prodajo na Dunaj za avstr, krone. Cas je že, da se tako postopanje prepreči.
Nova banka v Beogradu Nekaj beograjskih trgovcev in bank bo osnovalo z dovoljenjem ministra za trgovino in industrijo novo bančno podjetje pod imenom: Bankarsko i trge-vačko dioničko društvo, ki se bo bavdo z den. bančnimi in trgovskimi posli. Osnovni kapital družbe je 5 miljonov dinarjev v srebru, razdeljenih na 25 000 akcij po 200 dinarjev.
Carina.
Carina na znamke. _ Na vprašanje, kako naj se carinijo pri izvovu neuporabljene in uporabljene znamke, je carinski svet odločil na svoji seji 25. jan. t. I., da se morajo znamke pri izvozu
cariniti po št. 131 »izvozne tarife« od
10.	avg. -pr. 1. z 200 din. po 100 kg, kakor se carinijo vse vrste papirja in njegovi izdelki.
Promet.
Nered pri naši pošti. Dobro nam je še v spominu, odredba muiLtra za pošte In brzojav, ki na intervencijo narodnega poslanca grozi vsem poštnim uslužbencem z strogo kaznijo, če ne bodo vestr.o izpolnjevali svoje službe. To je odredil minister v glavnem zato, da ne bi trpeli trgovci in upravništva časopisov pod nerednim dostavljanjem pošiljk. Človek bi mislil, da se bo promet na poštah namah izboljšal. Temu pa ni tako Ou dne do dne konstatiramo v poštnem prometu večji nered, posebno pa pri dostavljanju časopisov. Ker ne najdemo besed, da bi popisali površno poslovanje poštnih uradov, bomo raje navedli nekaj primerov, ki bodo jasno pokazali rtaše pošlno-prometne razmere. Upravništvo našega lista je poslalo nekemu naročniku pred 14 dnevi šest številk časopisa v enem zavitku, (toraj’ ne tako majhno stvar, ki bi se pri sortiranju ali dostavljanju mogla zgubiti), dočim dotični naročnik ni dobil do danes ne ene številke. Član konzorcija, ki se nahaja le par sto ko rakov od upravništva, še v sredo ni dobil sobotne številke, ki se je raznašala v Ljubljani že v soboto popoldne, pač pa je ta izvod priromal v sredo dopoldne nazaj v pisarno upravništva mesto na dom naročnika, četudi je bil na Časopisu točen in čitljiv naslov. Drugi Član konzorcija je v mesecu januarju mesto osmih številk dobil samo dve. Pred nekaj dnevi se je obrnil na upravništvo naročnik s prošnjo, naj se za njega obdrži časopis v pisarni upravništva, ker je dosedaj dobil po pošti celi dve številki, mesto devetin lo so pritožbe gospodov, ki sloje časopisu najbližie. Skoraj dnevno pa poleg tega še prihajajo v upravništvo naročniki, ki sprašujejo zakaj ne dobivajo iista ali pa prihajajo pisma, v katerih se pritožujejo naročniki, da se jim Pst redno ne dostavlja. Jasno je, da časopis vsled nereda na pošti trpi veliko škodo v denarnem oziru, največ pa na ugledu. Upravništvo I sta prosi tem potom vse naročnike, da vsako nerednost v dostavljanju takoj sporočijo upravništvu, ki bode poskrbelo, da sc vsaj deloma napravi v teni oziru red.
Proga Brežlce-Novomesto in Straža, Vinica, Brod. Želez, ravnateljstvo v Ljubljani je predložilo ministru za promet, načrt za zgradbo novih želez, zvez Brežice Novo mesto, Stiaža, Vinica, Brod. V predlogu nava<a ravnateljstvo gospodarske in strategične važnosti teh prog.
Proga Jesenice- Podrožca ne bo radi zaprek v ministrstvu ctvorjena 15. marveč 21. t, m.
Proga Ljutomer-Marlbor še ne bo otvorjena nekaj časa, ker so se pojavile v ministrstvu nepričakovane zapreke, ki bodo pa najbrže v kratkem času odstranjene.
Pristojbine za telefon, pogovore Ljubljana-Praga. Za telefon, pogovore Ljubljana-Praga se plača 3'50 francoskih frankov, to je 42 kron.
Proga Šibenik-Labin-Knin. V Šibenik je prišla >z Rima komisija, ki bo našim oblastim izročila progo Šibenik-Labin-Knin. Predaja se bo izvršila 20. tega meseca.
Prodaja kart za rezervirana mesta. Od 5. t. m. se prodajajo na beograjski postaji karte, na podlagi katerih se dobi rezervirano mesto v 1. in 11. raz. v direktnih vagonih, ki vozijo v Prag, in ha Dunaj. Prodaja kart za rezervirana mesta, ki se bo vršila cel dan, bo preprečila prenapolnjenost direktnih vagonov, ker se bo prodalo le toliko kart, kolikor je v resnici prostorov.
Poslovodji: Albin Bturičič, trgovec v Ljubljani in Ivan Jančar, trgovec v Ljubljani. ^
V	i n ko Jan mlajši s sedežem v Zgornjih Gorjah, obratni predmet: lesns trgovina, imetnik: Ivan Jan mlajši v Zgornjih Gorjah.
Marjana Malovrh s sedežem v Šmarju-Sapu, obratni predmet: branjar-slvo in trgovina s sadjem na drobno, imetnica: Marjana Malovrh, trgovka v Šmarju-Sapu.
Andrej Trška n s sedežem v Vodmatu, obratni predmet: vinotoč čez uhco, pivotoč, prodaja sadja, imetnik: Andrej Trškan, trgovec v Vodmatu.
Franc Ložar s sedežem v Ihanu, obratni predmet : trgovina z vinom, imetnik: Franc Ložar, posestnik in trgovec v Ihanu.
Fr. Weilgoni s sedežem v Sp. Šiški, obratni predmet: trgovina z modnim blagom, imetnik; Fr. Weilgoni v Spodnji Šiški.
Marija Matjašič s sedežem v Mengšu, obratni predmet: trgovina z mešanim blagom, imetnica: Marija Matjašič.
Gašper Marinšek s sedežem v Srednjih Jaršah, obratni predmet: trgovina z moko, imetnik Gašper Marinšek -posestnik in trgovec v Srednjih Jaršah.
Antona Stroja naslednica Zofija Stroj s sedežem v Zapužah na Gorenjskem, obratni predmet: izdelovanje sukna, imetnica: Zofija Stroj, tvorničarka v Zapužah.
Ivan A u gušt i n s sedežem v Ratečah (oktaj škofjeloški), obratni predmet :	trgovina z deželnimi pridelki,
imetnik: Ivan Auguštin, trgovec v Ratečah (okraj škofjeloški).
Gabrijel Wutti s sedežem na Jesenicah, obratni predmet, trgovina z mlekom, imetnik: Gabrijel Wutti, trgovce na Jesenicah.
Marija Weithsuser s sedežem v Zeleni jami, obratni predmet: kra-marstvo in branjsrstvo, imetnica Marija Weithauser, branjevka v Zeleni jami.
Mihael O solin s sedežem v Gornjih Domžalah, obratni predmet: trgovina s konji, imetnik Mihael.Osolili, posestnik) sedlarski mojster in trgovec s konji.
FilipJakomin s sedežem v Vnanjih Goricah, obratni predmet: trgovina z mlekom, imetnik Filip Jakomin, trgovec v Vnanjih Goricah.
Jurij Kmetič s sedežem v Trzinu, obratni predmet: trgovina z živino imetnik Jurij Kmetič, posest, v Trzinu.
Umetno mizarstvo Nikolajevič & B! a ž e v i č d. z. o. z, s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: izvrševanje umetnega mizarstva, nakupovanje do tičnih surovin in prodajanje mizarskih izdelkov na drobno in na debelo, poslovodji : Pavel Nikolajevič, mizar in hišni posestnik v Sp. Šiški in Aleksander Biaževič, mizar v Sp. Šiški.
11.	V zadružni register: Zadružno skladišče za nabavo in vit o vče vanje r. z. z. o. z s sedežem v Žiieh, obratni piedmet: pospešuje gospodarstvo svojih članov s skupnim poslovanjem.
P uš k ar n a v Kranju r. z. z. o. z. s sedežem v Kranju, obratni predmet: puškarska obrt.
kraljevine Srba, Hrvata i Siovcnaca v Bakru, najkasneje do dne 1. marca 1921.
X. redni občni zbor deln. družbe kranjskih parnih opekaren v Trnovem pri lbrski Bistrici se bo vršil v nedeljo, dne 20. februarja I ob 14. uri v Trnovem števil. 84. Na dnevnem redu so volitve upravnega sveta in nadzornega sveta ter prememba pravil. Delničarji, ki hočejo izvrševati glasovalno pravico, morajo najkasneje tri dni pred občnim zborom založiti svoje delnice v Trnovem št. 84, ali pa pri g. dr. Danilu Majaronu v Ljubljani.
»Skladlšno i otpremničko d. d.« v Zagrebu. Oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani razglaša v »Uradnem listu« št. 12: Deln. družba »Skladišno i otpremničko d. d « s sedežem v Zagrebu je pripu.Ščena k poslovanju v Sloveniji ter sme pod gotovimi pogoji) otvoriti podružnico v Mariboru.
Tržna profila.
Osijek: Dovoz neznaten. Pšenica notira kron 1000)— do 1010'—, oves K 340'— do 350'—, nova koruza kron 400 — do 410'—. Domači tnlini kupujejo pšenice, ker imajo male zaloge moke.
Zemun: Domači, mlini kupujejo pšenico in jo plačujejo po K 1000, koruza se prodaja v malih količinah po K 380'— do 390. Dovoz slab, tovorjenje slabo.
Vukovar: Dovoz slab. Pšenica notira K 990'— do 1000 —, nova koruza K 380'— do 390—, oves K 330 — do 335 —
Seno. Ker se je stan,e živine znatno povečalo, se na večih krajih čuti pomanjkanje krme. Zato je cena senu poskočila na 200 K po TOO kg.
Cena hmelju na Čehoslovaškem. Odbor za odrejanje cen je hmelju, ki je pripravljerf za izvoz, znižal ceno. Cena hmelju iz Saara je znižana od K 5000'— na 4000—, hmelju iz Anša od K 4700'— na 3700 —r. Ker so cene hmelju v inozemstvu še nižje, se bodo morale navedene cene še znižati.
Cene ogrskemu vinu. Ker je interes za ogrska vina zelo velik, se vinska trgovina jako dobro razvija. Za 9% vino se plača ogrskih kron 26'— do 28 —, za 10°/o in boljše vino ogrskih kron 30'— do 45'—.
Gonilni jermeni,
6W£1 n KRAVOS, sedlar, MARIBOR.
Viktor Korsika
Ljubljans, Kongresni trg S.
Zelenjadna, poljska in cvetlična
semena*
mrr~zr-fienek brezplačno. =====
Razni*.
izpremembe protoko-Sacif v trgovskem registru.
Vpisale so se tvrdke.
I.	V trgovinski register:
»Orient« tovarna oljnatih barv, lakov iti fineža družba z, o. z. s sedežem v Ljubljani, obratni predmet: proizvajanje in predajanje barv in lakov Arnežev in vseh predmetov, spadajočih v to stroko, na debelo in na drobno.
m
m
Trgovci pozori
DOSPELE SO staroznane
Ime državne obrtne šole v Ljubljani. Poverjeništvo za uk in bogočastje razglaša v »Uradnem listu« št. 12: Dogovorno z ministrstvom za trgovino in industrijo, oddelkom v Ljubljani, se s pričetkom II. semestra tekočega šolskega leta 1920/1921 ime državne obrtne šole v Ljubljani izprerneni v ime: T e h n i š k a srednja šola v Ljubljani. Organizacija zavoda ostane pri tej izpremembi naslova povsem neizpremenjena.
Natečaj. Pomorska oblast v Bakru potrebuje za svoje urade 290 državnih zastav v razmerju 1 '/* :1, >n s'cer 110 zastav 100X67 cm, 100 zastav 150)<100 cm, 64 zas'av 250X167 cm, 12 zastav 300X200 cm in 4 zastave 400X267 cm. Blago mora biti volneno (bumtto), prvovrstno, barva na dežju neizpremen-ljiva. Vzorci s ponudbo vred naj se pošljejo na naslov: Pomorska oblast
Ijtl Bila«
kose!
v kranjskih, kočevskih in hrvaških oblikah in druge jsB vsakovrstne železnine. jtH
Za cenj. naročila se priporoča jpj tvrdka
m
trgovina z železnino Gosposvetska cesta št. 10.
L. M. ECKEft,SINOVA
Dunajska cesta štev. 9.
Stavbiuska, galanterijska in or name n t-ska kieparntca. Oblastveno dovoljeno podjetje za izvrševanje vodovodnih del. Zdravstvene in kopelne oprave. Izvršuje lesnocementne strehe, krije strehe z lepljenim papirjem in napravlja strelovode. 10—1
likerjev, mineralnih vod.
13, 20—20
Cene rnetalu. Hamburg: Srebro M 900'—, surovi cink M 510'—, pretopljeni M 325, svinec M 340'—, ko-sitar M 443'—, baker (kathode) 16"/4, wriears M 17.
Stare kovine v Nemčiji. Baker M 1050 — do 1200 —, lita med mark 1050 —do 1150'—, med M 500 — do 550'—, medna pilovina M 475'— do cink M 225 — do 275'—, novi
525 -
cinkovi odpadki M 320'— do 340'—, svinec M 300'— do 330'—, odpadki aluminija M 1930'— do 1800v— po 100 kilogramov.
Cena lisičjim kožam: Ker je lisica prišla popolnoma iz mode, je cena lisičjim kož&m, ki je lansko jesen stala še zelo visoko, padla na ca. K 100'—. Tudi cene ovčjim kožam so se znatno znižale.
Borza.
Zagreb:
Devize.
Berlin . . Milan . . London . Newyork Pariz . . Praga . . Švica . . Dunaj. . Ženeva . BukareSt
Valute:
dolar .	.	.
avstr, krone rublji .	.	■
češke krone franki.	.	.
napoleondori marke.	.	.
lire .... Svic. franki . leji .... levi .	.	.
funti .	.	.
Beograd:
Devize:
London Pariz . Milan . Berlin . Praga . Dunaj.
Valute :
dolar	.	-.	.
franki	.	.	.
funti	.	.	.
lire	.
levi	.	.	.
leji .... marke . . avstr, krone napoleondori
228’— 534‘— 565 -150 — 1035’— 188'— 2350'— 21-15
14650
25-
175-— 980 -478--230--518 —
190 —
139"— 252-—
58-50
47-
6-35
36-50 250 -134-131-4350 4950 57-50 650 121 —
Dunaj:
Devize.
Beograd . .
Zagreb . , Berlin . . . BudimpeSta Milan . . . Ne\vyork . Pariz . . . Praga . . . Ztirich . . BukareSt London . .
V alute.
dinarji	.	.	•
dolarji	.	.	•
francoski franki švicarski franki češke krone . ogrske krone .
leji..............
levi ....
lire...............
marke	.	.	.
poljske marke funti .... rublji ....
240'—
540-—
152 10O0 189 2375 21-30
147-
26-!
1040-
482-
-235-
525-
141'—
36-70 255--136 — 133-— 44 — 49-75 58' 680 121-50
od
241-—
539'— 565-150'—
188 50 2350'— 21 25
50
146
25
60
175
1000
482
237
520'-
202--
140 —
258 — 133-50 59-50 47-6-35
35 75 252-135-131'
43 — 50'25 58 50 6'50 122'
244*-
541.-
570-
190'— 21'35
147-50 26 50 70-
1010 — 485--238---525 —
243'
535
565
145'
1040
189
2350
21
470-	474-—
1144 —	1150'—
127*—	129'—
2540 —	2560’—
714*50	718 50
4992-50	5032'50
881-	590'—
11.475 —	11.525-—
2755--	2775"—
1880*—	1900 —
714-50	718-50
496750	500750
11.425-—	11.475 —
885--	891 •-
126-375	128-375
Praga:
Devize.
Beograd Berlin . Milan . Pariz . London
1143-2745 —
142-— 260 — 134 50 60— 47-50 6-40
37-85 255’-137*— 132 — 44-50-50 58 75 7-122-50
do
244*-537-50 570-— 146'— 104V— 190-— 2375-— 21-30
1149-2765 -
144*—	144*50
24*50	25--
70—	—
180 —	185 —
iooo-—	1020-—
475 —	480’—
234-—	235"—
520--	532'—
		—*■
195'—	200-
138*-	141*—
253*-	—
		—
61-	61-50
46'50	47-50
5*35	5-75
36'30	36-45
253 -	255-—
138 —	139 —
132-	134 —
43*75	45--
4950	50--
59-	. 59*50
6-	640
121 —	
469 —	473*—
1167*—	1173-—
127*50	129*50
2515 —	2535 —
698 —	702-
4970*—	5010 —
887--	893-
11.325 —	11.375 —
937-50	947-50
2720'—	2740-
1875-	1895"—
698--	702’—
4955*—	4995’—
11.275 —	11.325-
886--	892 —
126-80	128 80
927-50	937 50
820 -	830-
2505--	2525--
1165 —	1171*—
87-60	89*60
2715-—	2735 —
315 —	321 —
Dunai....................
Zagreb...................
BudimpeSta ....
Valute, jugosl. note ....
marke....................
leji.....................
levi.....................
švic. franki .....
lire.....................
francoski franki . . .
funti....................
dolarji..................
Ztirich:
Devize.
208--	210*-	. 210-50
128-75	130-25	129-25
290 —	292--	283--
567 -	570'-	557-—
31150	313-50	302 —
8050	81-50	77-75
10-80	11-80	10-75
52-25	53-25	52-37
13 75	14-75	14--
212-50 130 75 285 560 304 —j 7875' 11*75] 53-37 j 15’ ■
Pariz . . . London . . Newyorl<. . Berlin . . . Milan . . . Praga. . . Budimpešta Zagreb . . Dnnaj. . . Bukarešt
Jadranska banka Jugoslaven. » Ljublj.kred. » Narodna » Hrv.cskomp. »
„									
				12925	130*75		
				106'75	108-75		l
90-75	91-75	9075	91-75		
1303 50	1306*50	1258-50	1261*50		
				280--	282-		
564*—	567*-	554*—	557 —		
309 50	311*50	300*-	302 —		
79-50	80*50	76*75	77 75		
43-80		44-30		44*15	
23 93	—	2401	—	23 94		
621-50	—	618.—	— ,	617*—		
9 95	—	10 30	—	10*20	—
22 40	—	22-50	—	22 45		
7-70	—	7-90	—	7'75		
1-10	—	1-15	—	1125		
4'40	—	460	—	4*50		
1-50	—	1 60	—	1*55		
840	—	8-50	—	8'50	—
denar	blago	denar	blago	denar	blago
				—	—	1800 —	1820 —
545-	550--	535* -	542'-	538-	540'-
905 -	915 —	905*-	—	905*—	950-
635 -	640-	635 —	640-	640*—	645*-
1485 —	1500*-	1470*-	1490 --	1460*-	1475 —
Moško in žensko perilo, predpasnike in delavske hlače izdeluje in razpošilja najceneje izdeloval-nica perila
1.
L
Naročite vzorčni zavoj 12 komadov. 5f -Izdelava zelo natančna! tene posebno nizke! j
a a?
Ess®*
rn c M
TJ >U
- > ■/)
iiiija mi l tatu Jlip iflli
za ovčjo volno in žimo različnih velikosti, fino in močno izdelane.
Vse v pristnem usnju.
Predilnicam in tovarnam sukna se priporočam za dobavo krtač (Kratzen), ker imam zvezo s prvovrstno inozemsko tovarno te stroke.
Špecerijska in delikatesna trgovina na debelo
Ljubljana
Resljeva cesta št. 3. — Sv. Petra cesta št. 35.
Zaloga: vin, salam,
se zg pel dobavlja.
Zastopstvo:
A. BUTSCHER
trg&vska a $ © ‘it f u m
Gorapoua ul. 3.
Priporočam
Šivanke za raziične stroje.
,Pucli‘, .ttaHenrnf Kolm
Gumiraztapilo in vse potrebščine za kolasarje.
Gumi za cepljenje trt in druge špecijalne predmete.
Pojasnila in prospekte za večja obrtna podjetja in šivalnice z motornim gonilom brezplačno.
mm, vok
Ljubi!« Sodna ni, 1
Trgovcem popust.
Kaas»9!iHuiiev;ar( 4uafliflcmK>nfl3rBflciu£!Ciiur«aMnM4Haj *
»	M
s	S
His debel©.
Fr. Zebail
S	*
| Rudnik—Ljubljana
Dolenjska cesta, s Telefon interurban št. 430.
e
? Priporočam po najnižjih cenah:
^ "■ e SLADKOR v kockah in kristal.
RIŽ, MILO, SVEČE,
S PETROLEJ beli, VŽIGALICE
itd. itd. 82, 15—15
■
Zahtevajte ponudbe i
iLIub^ana..
Veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom.
Točna in solidna postrežba.
J. KOPAČ, svečani«
Ljubljana, CUovška cesta 90.
Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče ?a hišno rabo in kadilo.
Kupuje 60> 20~20 čebelni vosek, suhe satine, kap-ljine po najvišji dnevni ceni.
H«asB»usKdfiaaBZiiai3seaeBKac3sa&S££SS«7i sSbb&b;
i. C. MAYER
LJUBLJANA
MANUFAKTURA
o
10
0
1
EN GROS	-	EN	DETAIL
s:
**
cm
BO
H«
UH
Ul
*, O
»a
tc
*P9
««
»B
BB
aa
ua
««
KI
»a
aa
HR »H BB «■ B# *« M« ■ H
aa
aa
M«
BB
n«
KB
a«
JU
9»
a*
KS
AA
na
n
najboljši amerikanski pisiiini stroj sedanjosti
r
■■
BB
H
BB
■a
aa
aa
aa
aa
aa
:s
a»
::
aa
ss
razmnoževalni eparat, razmnožuje strojno in rožno pisavo potom neizrazite steklene plotte.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:	15,20-20
The Res C®. LSubliana, Gradile 10. Moderno urejena popnntflnlco oseh pisatoli! strojev.
iS
»a
aa
aa
aa
aa
aa
e:
aa
«3
H
aa
::
aa
#®»B«naBK*nimiii«»a«B»a«iaB«aaB»aaaBMjMB|,
*4*a«t9saoaaMaaaaaaB*M»aaaaaaaaaaBaanfcaaair*+
a*	**
an	■«
ms	»»
mm
0«
riB
aa aa aa
*§ taHAuittis e nfiiiiiiflm n i.alihn
aa
na aa
WB BC
aa
ata C !S aa «a
RA
jrsovinis s paniram n veliko LJUBLJANA
MifelPšifeva cesta štev. 611«
»f
PETOVIA
UJW
a« ■ a aa
no
BR
a»
»a-: as'ti
an
e«
aa
aa
SC!
»s.
•Ml te H
73 81
»;m
BJ?
»O
tttl
MH
SS
ii
ac
HM
aa
BH
ar
prIpoeoša od 8wa»Je satisges gg
Trgovski, fine in srednje fini pisarniški, dokumentni in srednje fini koncept, barvan (Kauleu?) in tiskovni papir, karton xa dopisnice, pivnik. Celulozni, iKiavana (za mast) in navadni omotni papir. Pisemski papir v kartonih in mapah, ter zavitke. Lepenko belo in rujavo.
an
2fJ
an
KR
aa
IB
aa
HM
aa
BA
as
aa
aa
na
USNJARSKA (»UšTRIJA, D. D. Hit BREGU PRI PTUJU (SLOVJ
mmm
xsmx
aa
na
aa
aa
f
\
✓
•L
\
✓
\
✓
\
✓
\
✓
s
/
\
s
v
««aasa<i«esii)aa>isitsEaii>iitsiiaKuaaB(iaBaKaaiiau**
**aaoa:dSK:ia£anKBaiEaaBaiaaaRaaaaaaaaaaBaKi+
Je prižela 1 obratom tovarne za čevlje.
m
Ljubljana
modno in galanterijsko blago na
Izdeluje vsakovrstne Goodyear in hac-kay čevlje za gospode in dame, nav. delavske, kakor
tudi naifineiše luksuzne levije.
Pvlnnuc 9, Tiivlf	®> tcbaifae hi e!eR!?o- ..
uJUVBl m S Um	tehnične nama	i
»sinouič * Cie. |
Ljubljana, Valvazorjev trg 7 Ljubljani!, Ullsonooa testa 11. j
preje Hammerschmidt (Muhleisen) nasproti Križanske cerkve.
Trgovina: telefon 466.
Tovarna Glince it. 6.
v
TONE MALGAJ
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar 16, 52-8
LJUBLJANA, Kolodvori ulica 6.
Zajamčeno predvojno blago za portale in prodajalne.
Veletrgovina
A. Šarabon
v UubSjssni
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje moko in deželne pridelke raznovrstno rudninsko
22, 10-10 VOCČO,
Lastna praiarna xa kavo in mlin xa dišave x električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
Man u fak tu rn a trgovina
na drobno in debelo
J. KOSTEVC
Ljubljana, Sv. Petra c. 4
priporoča veliko zalogo manufak-turnega blaga po znižanih cenah
preproge srbske domače ročne industrije
po ugodni ceni. V zalogi so še velikosti 45-45, 43/110, 64/136, 67/194, 102/158, 134/134, 136/204, 170/246, 210/274, 235/300, 272/304. 19,11^11
Najzanesljivejše
detelj no seme
črna detelja, gorske proven jence, v vsaki množini, razpošilja tvrdka
i Tel št. 261 in 413. - Brzojavni*naslov: „Banka“, Ljubljana.	j Delniški glinica 50,000GOO K. -- Rezervni z kladi 45,000.000 K. £
Hijia. "bij a, n. s fesu fered.itan.su "bsumfesu E LJUBLJANA, Stritarjeva asSica 2, se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle, f	
| Podružnice: Split, Celovec, Trst, Sarajevo, Gorita, Celje, Maribor, Borovlje, Ptuj, Brežice. I	| Prodaja srečke razredne loterije. C
S
delniška dražba m Kv^narodne transporte* |
Brzojavni naslovi Spedtelkan.	6,	52	-	31	|
Ljubljana« Marlbar, Beograd, Z&greb« Trst, Wie?*.	|
ipedltllo \isžB ml SprejemanSe Ulago v skladišča« Zacurtofenjs U zavarovanja. Nednarodnl srevozi. Selitve s plest, pohlltvenlm! vozovi aa vse strani	I
|	pr«o onbUonsKo lasno	skladišče spojene	s tirom južns žaleznlce. - - carinika flScntnrG lasnih sHadffi,	|
:	== M a S v e ž I	q dcnna:e	Spe dieSJsko podjetje v? Jusoslavlli. ==	|
ty^VylWfVtrt<«^yfWvagi«Wt^tiii^iAiiiiiniii>i*wiininn^oi>>iwf<riifrrrftirnry>r^r'rrrr"i>1ir‘*‘rriii'iii ‘n- t ‘ivni n* «*■«
    —         i ©©®»®©©S«*®®©*M9*®&f?9e®®«®®«5V
s%tiE3fc3K355j&iK3P080i5iK3Kj^|K	Is	&	§	s
l%i
Edina razprodaja Stanzer špecijaloega glpsa SHS.
Alabaster I. za zobotehnike 220 K.
Alabaster II. za modele
1EO K.
Štukatura za elektrike 140 K aa 100 kg inci. vreča ab vagon Ljubljana nudi
LJUBLJANA, CESTNI TRG ST. 10
Coloniah
Ljubljana
Uvoz les prodala vsakovrstnega Inozemskega manafakturnega blaga 5si fjletointo.
gsSa debelo in drobdo
IMa drobno:
S^a debelo*
Kartonažna tovarna In papirna Industrija
Ljubljenci - fifessKa ulica h. a
Trgoyina s papirje«?. Šolska Q potrebščine. - Razglednike. 0
106, 52-18	[j
Na debelo.	Ma	drobno,	O
izdeluje in oferira:	112
Embalaža za čaj. Impregnirane doze za oljnate barve od ’/„—i»/*kg. Lekarniške kapseSme
za praške. — VffitlCC za lekarne, kavo, špecijalittte.
Krožnike Iz lepenke
za slaščičarje in delikatese. Kartonaže vsake vrste, la.rujavo lepenko (Lederdeckel). v vseh debelostih in vsaki množini. Vzorci In oferti na razrolago
Telefon 6. - Brzojavi ,Montana Import. Eksport.
Prodajamo in Kupujemo na fleUeio:
Vse vrste kovin, rudnin
in kemikalij ter vse industrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in kemijsko stroko. 65,26-30.
Fr. Brumat
Ljubljana
Mestni trg št. 25, I. nadstr.
Manufaktura In tkanine.
! !! Konkurenčne cene. i! !
118 52-16
Priporoča s© tvrdka
VELETRGOVINA
Ljubljana
priporoča
špecerijsko, koloni-jalno iri vsakovrstno blago, žganje. KanVurentne tene — tožna postrelila!
igel in posameznih delov zs vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in. sedlarje ter galanterijo na drobno In debelo.
Brzojavi: CSREL1C,
Telefon interurb. štev. 246 mr Zahtevajte cenike! -m
Brzojavi
Dobiva ponajveč iz Anglije v veiikih množinah raznovrstno volneno,
modno tn peršlno blago.
Llufeliassa, Frančiškanska ylica it. 4,
________  —	Telefon	Interurban	št.	75.	-----
Odgovorni urednik: Franjo Zebal,
Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani
Lastnik: Konzorcij za izdajanje »Trgovskega Listac,