299. številka. Ljubljana, ? torek 29. decembra i»03 IXX V L leu» ahaja vsak dac avačar, teimfii nodelje ta pnuuiiks., ter velja po r>*>ai! pr*}eman aa avstro-ogrska tfsfcaia sv «ae lato Ud a, salvui asu to R, a «ut leta e & 60 b, *» eden meeec Ljubljano * poauiaajam aa dom » vse leto 84 K, na pol leta 18 K, m Četrt leta 6 K, m eden mesee 2 K. Kdor bodi eain pooj, 99fc as eelo leto ■ K« «a pol »ta U K; za četrt leta 6 K BO h, za ©doc mesec 1 K 90 h. — Za tuja d al al • toliki 9oč, kolikor anasa poStrana. fc- Ha oaročbo brez istodobna vpoalljatve & srofinfao ee na četa. ~ Sa cgaaitaa: pUArtfe ee od peterostopoa petitrvrat* po 18 h, 6a en oanauilo enkrat tlaka, po 10 h, fie as dvakrat, ti. po 8 h, on t*j trikrat ali večkrat slaka, e- Dopisi naj ae krnic firankovati. — Bokopisi ee ne vračajo. — Ursf*afi8v* te tiamviustvo )e na aUngmnscn trga nt. 18. - Opravnistvo naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oaoaoila t. J. administrativne stvari. — Vhod v aredn«ftVQ |n tatove mHon it, 8, vhod v opravnistvo pa s Kongresnega trga Bt. 18. „Slovenski Narod11 telefon St. 34. Posa»m«£*i# Številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon ftt. 85. na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katarlm bo potekla koncem me-secs naročnina, prosimo, da Jo ob pravem času ponove, da poilljsnje ne prenehs In da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto. . K 22-— I Četrt leta . K 650 Pol leta . . „ 11*— I En mesec . ,, 1*90 Pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 25-— 1 Četrt leta . K 650 Pol lata . . „ 13-— I En mesec . „ 2*30 b3t Naroča se lahko z vsakim dnevom a Škratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. lOT List se ustavlja 10. dan po potekli naroć *ne častil prostor med pohotnimi slikami ▼ pohotni, bogati hiši. Kako ga je gledal Krist, čegar obraz je izdolbel Bilek na dnu »Kropilnika«! Išče povsodi ta obraz, milosti poln, Bvet in božanstven. Zdi se mu v sanjah, da ga prosi Krist, naj ga reši iz rok bogatina bankirja. Gre in ga mu hoče ukrasti, — a bankirjev panski obraz se zareži nad njim . . . Jezik ima Zupančič sploh bogat in individualen. Kakor si je ustvaril Cankar v črtici svoj stil, tako je dal Zupančič moderni naši lirični pesmi osebni pečat v slogu in jeziku. Ni to konvenoijonalna govorica, v kateri je pisana knjiga »čez plan«, ampak nekaj novega, posebnega. Zupančič je odkril slovenski knjigi prvi bogati belokranjski narodni besedni zak'ad. Bala krajina je sploh košček sveta, katerega naj bi bolj upoštevala slovenska mlada, realistična umetnost: tam ob leni Kulpi je narod še Čist tujih primesi, je de loma še ohranjena narodna noša, da&i he več v velikem obsegu itd. J zik belokranjski je čist slovenski jezik, ki ima sicer precej hrvaških besed, ne pa laških in nemških. Provincijalizmi Zupančičevi so nam torej jako dobro došli, in hvaležni mu moramo biti, da jih je uvedel ter Želimo, da bi se kmalu splošno udomačili. Stališče, da ne spadajo bodisi te, bodisi one lokalne besede v literaturo jo neutemeljeno, treba je samo, da jih narod v obče razume. »Nggcrlin« je gotovo lepša beseda kakor »kanček«, in dasi tujega debla ima popolnoma slovanski značaj. »Jagmiti bo« (atr. 92) je pač nenavaden izraz ter pomeni »loviti se za kaj«, »kušati se«. V Beli krajini imajo namreč navado, da se ženin in nevesta skušati pri svatbi, kdo bo na pr. prej zajel jedi (ali kaj enakega) ter je odločeno tistemu, kdor druzega prehiti, da bo na pr. dalj Časa živel. »Čarape« so slape, pletene is volne. Zupančič tudi združuje adjektive po hrvaškem načinu in reči moram, da slovenskemu ušesu to pr*v blagoglasno zveni Ritem igra v zbirki »Čez plan« važno ulogo. Zupančičev ritem je prost, svoboden, kakor je svobodna njegova fantazija. Sovenci nismo bili vajeni do »Čaše opojnosti« svobodnih ritmov. Moderni ritem imenujejo tudi muzikalični ritem, ker ne bije enakomerno in suhoparno verz za verzom, ampak se dviga in pada, narašča in potihuje kakor godba. Klasičen primer v tem oziru imamo v pesmi »Doma« na str. 40. Tu na raste ritem; iz daktiiov preide ritem na široko ter se razlije v troheje, ki se spremene v anapeste. Takih slučajev je v zbirki še več. V odi »Pesem mladine« se poetvlvje pesnik sploh dvojnega ritma, kar ima go tovo v muzikaličnosti svoj vzrok. Izrazit je muzikalični ritem tudi v »Kvarneru«. Rime ima Zupančič tudi moderne. Na Levstikove »ribniške« ne gleda, ker bi bilo tudi smešno, zakaj bi ravno slavna Ribnica, če ima 2* patentirane rete in piskre, še na rime zadobila privilegij. Po modernem načinu pa ne postavlja Zupančič rim vselej na koneo verza, kakor je običajno in stara lepa navada, ampak postavlja jih tja, kjer imajo kaj po 8D ker se vstaške čete po zimi skrbno ogibajo vsakega boja in se najraje takoj umaknejo v svoje zimišČe, čim uvidijo, da bi bo lahko zapletli v hud boj. Turški vojaški oddelki pa so prekomodni, da bi jih zasledovali po neznanih gorskih globelih in nedostopnih planinskih Btezah, ker vedo dobro da bi to bilo njihov go tovi pogin. Vstaši torej žde mirno v svojih nedostopnih balkanskih zavetiščih in čakajo, da napoči spomlad, čas, za katerega je napovedana splošna vstaja. Vse makedonske vstaše brez razločka — naj zimujejo v balkanskih gorah ali pa na varnih in za nje tudi udobnejših bolgarskih tleh — navdajajo najlepše nade v bodočnost. Prepričani so namreč, da bo potovanje glavnih vodij makedonskega gibanja — generala Con-čeva in Borisa Sarafova — rodilo bo gate vspehe. Predvsem pa se trdno pričakuje, da se bode tema junakoma posrečilo na Angleškem in Francoskem obuditi ne le splošno zanimanje za Makedonce, marveč da jim bosta isposlovala tudi moralne in zlasti pa gmotne pomoči. V koliko se bodo te nade uresničile, se sedaj še ne da kontrolirati. Pa bodi že kakorkoli, to je gotovo, da se spomladi prične v Makedoniji vnovič vstaja, in sicer s podvojeno silo. Vsi makedonski voditelji zatrjujejo, da se prihodnje leto mora odločiti usoda Makedonije. Vstaši so se zakleli, da bodo nada ljevali boj do zadnjega, dokler ne izvojujejo svobode svoji domovini, ali pa do zadnjega obležć na bojišču. Ta odločna volja se je med vstaši pojavila šele v zadnjem čaau, ko se je utrdilo prepričanje, da Turčija ne bo nikdar izvedla obljubljenih reform. Ako bi bile velesile Turčijo letos v to prisilite, bi se najbrže vstaja spomladi ne ponovila. Politične vesti. — Česko-nemška sprava. Na shodu posl Jan de se je sprejela resolucija, da bi nasprotovalo da-ti češkega naroda, ako bi poslali svoje zastopnike k sestanku za spora^um-Ijenje z Nemci; to bi bilo tudi v protislovju z državnem pravom dežel Češke krone. — Pogajanja z Italijo. V nedeljo je imel italijanski ministrski svet sejo ter sklenil za avstro-ogrsko vla^o nov predlog glede vinskega vprašanja. Splošno se prorokuje, da Be bo ta predlog sprejel že danes, tako da se bo trgovinski provizorij med Avstrijo in Italijo vsekakor sprejel še pred novim letom. — Ponesrečena volilna shoda. V Meran so sklicali krščanski socialisti v nedeljo shod, na katerem naj bi poruČal posl. Scht*ff. Toda prišio je na shod toliko soc al-nih demokratov, da so si izvolili svoie predsedstvo. Sprejela s« je nato resolucija, ki je izrekia krščanskim socialistom nezaupnio, socialnim de mokratom pa zahvalo. — Podobno se je pripetilo tudi v Brodvju, kamor je sklical shod raaloruski po slanec Barvvinski. Prišla je veČina Rusom prijaznih kmetov, ki niso pripustili poslanca do besede ter ga obmetavali z gnilimi jajci. — Na Bolgarskem se je položaj zapletel vsled izstopa opozicije iz sobranja. Ministrstvo se baje pre« osnuje pod predsedstvom Potkovica. Zasedanje sobranja se je podaljšalo do 3 januvarja 1904. — Rusko j a pons ka v ojna? Ruska je naročila v San Frančišku milijon funtov konzervnega mesa, ki mora biti pripravljeno do 26. januvarja 1904 Kitajska vlada je naroČila vsem svojim podkraljem, naj takoj naznanijo, koliko je pripravljenih vojakov, ki so jih izvežbali tuji Častniki. Anglija pomnožuje svoje bro-dovje na vzhodu. Vsi rezervisti mor narice so dobili ukaz, naj takoj naznanijo, kam se jim lahko pošlje brzojavni poziv. Taka odredba je izišla tudi neposredno pred vojno z Buri. — N o v a r e pu b 1 i k a Panama je izjavila, da prevzame svojemu prebivalstvu primerni del zunanjega dolga Kolumbije, ki znaša 15 mil. dolarjev, ako Kolumbija prizna novo republiko. Dopisi. Iz hribovske šole. Pred kratkim časom sem čital v „Slov. Narodu", da se oglašajo učiteljice ročnih del na kmetih, ker še niso dobile plačila za svoj lanski trud. Časih sem cul, da pošiljajo vsaj od ntam zgoraj * vsaj do 1. novembra „mastne" nagrade za pouk v ročnih delih. Minilo je že 14 dni po istem času, a plačila še ni bilo. Zatorej vpraša šolsko vodstvo pri višji oblasti, kaj je z isto vlogo, ki se je vložila že koncem junija. Omenilo se je tudi, da se potrebuje denar nujno, ker učitelji (na „splošnih univerzah" poučuje ženska ročna dela večinoma učiteljeva žena!) nimajo denarja na razpolago, ampak komaj čakajo (kdo nam more zameriti!), da se dobi kak krajcar (krajcarjev od 5000 K ne pričakujemo!) In odgovor? Da še ni rešeno „hoheren-orts" in „pod nos" se je dalo vodstvu, ker ni vprašalo „austiindig-i višje oblasti. — Para, v prahu se valjaj in pete liži, svoj jezik zavezi iu las se ti ne bode skrivil! — „Anstandig" menda ni bilo, ker se je vprašalo, zakaj še ni vloga rešena toliko časa, da se poučuje že 2l/2 meseca, a plačila za prejšnji trud nitu. Mogoče jim je bilo hudo, ker se je omenilo, da se potrebnje denar pri učiteljih kaj silno. Gotovo jih je oblila rdečica, češ, s takimi ljudmi imamo opraviti, ki so — berači. Punktum! Učitelj — ne vprašaj za zasluženi denar, pohlevno trpi in Čakaj, kdaj pade trohica milosti od zelene mize! Vsak delavec je vreden plačila — še cestni po-I metači dobe redno svoje krajcarje za rgeruš" — le učitelj ne sme vprašati po svoji vrednosti. Kjer poveš, da si j kaj vreden, povsod te zavrnejo. In člo-j vek naj ima potem veselje do dela? j Kako se more poučevati ženska ročna ' dela tako vneto, kakor bi bilo treba, mena. Kolikokrat pride čisto postran j feka beseda, ki nima v stavku nika-kega pomena na konec verza in zato v rimo ter prevzame povdar, ki ji ne gre ni po vsebini, ni po smislu. Pri Zupančiču, kakor sploh pri modernih poetih, je rimana tista beseda, ki je že po smislu povdarjena in naj stoji tudi sredi verza. Če kdo pesem deklamira čutijo se rime ravno tako kakor bi bile na koncu verza ter ne postane smešen naglas. »Pol dana na strani 63 n pr. rime: levico-desnico jetnico in pri tem je »levica« predzadnja beseda v verzu, v drugi kitici iste pesmi pa sta rimi neba-trepeta za cel verz vsaksebi ter stojita t b - sredi vrste. »Vseh živih dan« ima v drugi strofi rime: megla-vzpla-poia krvavorudeč-meč, ki sta obe v istem verzu. Takih primer je mnogo po zbirki ter jih bo vsakdo našel, kdor bo pazno čital »Ćez plan«. Oprema Zupančičevega dela je bogata, kakor je bogata nje vsebina, dasi ne po številu strani, ampak po notranji vrednosti. Pantheon izdaje so na našem knjižnjem trgu nekaj nenavadnega in mislim, da bo za to občinstvo rado segalo po ti zbirki. Množici se bodo morda zdele Zupančičeve nove pesmi težke, težke po stogu in Ležae po mislih, seveda no vse, gotovo pa brez dvoma ode in nekaj druzih najglobo^jih umotvorov. Vajeni smo pač frazerstva in gobe-zdania, vulgarnih stvari brez vsebine in jedra. Težek je Zupančič zato, ker je samsvoj, originalen ter krepek Priporočam torej občinstvu naj »Čez plan« čita ne le enkrat, ampak večkrat. Ta opomba ni obrabljena floskula, ki jo rabijo običajno kritiki, ki hočejo delati reklamo za kakšno delo, kajti potrebno je, da če hoče kdo vso resnično velikost in krasoto pesmi te zbirke izpoznati, da se mora poglobiti vanje in le na tak način bo iz-previdel, kaj smo dobili za Božič Slo venci b knjigo »Čez plan«. Čita naj narod to delo, ker je narodno bolj nego popevč ce milemu narodu, glasovi domovinski in domorodni in taki produkti, po katerih se cede besede: domovina, očetnjava itd. itd. »Čez plan« je enuncijacija slovenske moderne duše ter delo, katero ne za služi samo, kar je preskrbel Schwent-ner, da ima lepo zlato obrezo, ampak, da je časti vsak umetniško nadah-njen človek slovenskega plemena, ki ima n-oličkaj razuma in pa predvsem čuta za poezijo. »Čez plan« je naša zlata knjiga. A. Sever* ker ne plačujejo redno in še takrat — sramotno. Cul sem praviti, da je odmerjeno takim učiteljicam od 15 K tja do 40 K in malo — prav malo čez. Torej taka letna nagrada za 2l/2 — S1/* ure tedensko! Neka visoka oseba daleč tam gori od hribovske Šole pri zeleni mizi je rekla, da je bolje, če šiva moja žena „za Ion" tisti čas, ko bi poučevala ženska ročna dela. (Pripoznajo sramotne nagrade, a vplivati nočejo (?), da bi se zboljšalo stanje). Lep „trošt", sem si mislil. Toliko se torej obeta, a sedaj še tega ne pošljejo. Mogoče pošljejo še obresti. Umevno je, kako veselje naj ima taka učiteljica do poučevanja, ko si misli, kakšno plačilo jo Čaka za neprijetni pouk. (Na kmetih imajo deklice prste, ne prstkov!) Kmalu bo že 4 mesece, odkar se poučuje v tem šolskem letu, a plačilo za prejšnje leto plava med meglami. Tam „goriu gotovo nimajo vsega za tam „doliu. Ne vedo, kaj potrebuje učitelj pri prazni — pa ne zeleni — mizi. Odpustimo jim, saj ne vedo, kaj delajo, pravi sv. pismo. Vsekakor pa bi se predrznilo najponižneje — da bo vsaj „anstiindig" — vprašati: Kje so tisti gospodje, ki imajo v rokah usodo učiteljic ženskih ročnih del na kmetih, da bi se blagovolili potruditi na mehkih stolcih preračunati, koliko je zaslužila vsaka taka učiteljica in jim milostno nakazati „mastne" nagrade? Kacuu ne bo težak, ker niso vsote kronic velike, pa so vsote učnih ur velike, a to jim ne bo belilo glav, ker menda polagajo take „malenkosti" milostno ad acta. „Bo prošeno!" Je „anstiindig?" Tepeni med tepenimi. Dvajsetletnica „Zveze slovenskih posojilnic" in njen letopis za leto 1902. (Dalje.) Letopis se obširno bavi z dotič-nimi zadrugami, katere že mnogo let uspešno delujejo, ter navaja tu v prvi vrsti „Obrtno pomožna društvo" v Ljubljani. To društvo je sploh najsta rejši slovenski denarni zavod. Ustanovil ga je na podlagi društvenega zakona iz leta 1852 ljubljanski meščan a rojen Moravau g. J. N. Horak. To društvo pa ni Član „Zveze". Tik tega zavoda osnovali so rodoljubi na podlagi goraj navedenega zakona tudi ljutomersko posojilnico in posojilnico pri Sv. Jakobu v Rožni dolini. Vse te posojilnice pa so se po uveljavljenju zadružnega zakona od 9. aprila 1873 preosnovale v smislu predpisov tega zakona. Epohalnega pomena za razvoj posojilnica vobče pa je goraj navedeni zadružni zakon od 9. aprila 1873. Z u vel j avl j enj eni tega zakona dalo se je posojilnicam šele pravo življensko moč ter jim omogočilo primeren razvoj. In res so se po letu 1873, tudi mej Slovenci pričele ustanavljati posojilnice izvanredno hitro. Povdarjaino pa, da so stari naši posojilničarji pri ustanovitvi posojilnic predvsem gledali na to, da spoja dotični kraj, kjer naj se ustanovi posojilnica, v sebi tudi vse potrebne predpogoje za obstoj in razvoj posojilnice. Ti stari slovenski rodoljubi, pred vsem brata Vošnjak, so jako dobro preštudirali teren, ter potem šele, ko so se globoko prepričali, da je zavod potreben in da mora uspevati, ustanovili posojilnico. Vsaj se pa danes ravno v celjski zvezi vidi krasen sad tega ra-cijoneluega delovanja. 114 posojilnic šteje danes „Zveza slovenskih posojilnic." In smelo smemo trditi, da so te posojilnice večiaoma stari, trdui zavodi z lepcmi rezervnimi fondi, ki blago-nosno delujejo v prid naroda. Te zavode, kakor rečeno, ni rodila zloglasna politična konkurenca marveč tik Čisto narodnega navdušenja tudi faktična potreba. Zato pa sme danes „Zveza" smelo trditi, da vsaka od vseh teh 114 vrlih članic zasluži polno zaupanje občinstva. V upravnem svetu in v nadzorstvu zveznih posojilnic sede najve-Ijavnejši možje celega okraja, ki so v stanu že s svojim lastnim premoženjem jamčiti za absolutno varnost vseh hranilnih vlog. Tik vsega tega pa nam je izborni zvezni revizor gospod J oš t z obširnim svojim strokovnim zuaujem zanesljiv porok, da so posojilnice njegovega revizijskega področja zavodi, kateri smejo s ponosom apelovati na splošno zaupanje. Da „ Zveza" osobito glede rednega poslovanja v svojih posojilnicah ne razume šale, pokazala je jako radikalno pred kratkim časom, ko je zloglasno marenberško posojilnico, katera je do tamošnjega konzuma gojila prevročo ljubezen, postavila na cesto. Da je potem marenberška posojilnica našla v „Gospodarski zvezi" svoj „remgium peccatorum," — to se itak samoobsebi razume. Zgodovina „Zveze slovenskih posojilnic" je vrlo zanimiva ter nam jasno kaže, koliko se da doseči z vztrajnim delom. V okrožnici od meseca januarja 1883 vabil je celjski rodoljub gospod Miha Vošnjak načelstva slovenskih posojilnic (bilo jih je takrat 14) v Celje na posvetovanje. Razen posvetovanja o predloženih pravilih „Zveze slovenskih posojilnic" so se imeli zborovalci po- svetovati tudi o prošnji na finančno ministrstvo, naj se menice tiskajo in prodajajo tudi s slovenskim tekstom, nadalje o potrebnih tiskovinah in o ustanovitvi novih posojilnic na Spodnjem Štajerskem in Kranjskem. Zborovalci (gg. Simon, Lipold, Goričar, Ivan Vošnjak, Hausenbichler, dr. J. Sernec, dr. Filipič in notar Baš) so predložena Vošnjakova pravila soglasno odobrili, vlada pa jih je kmalo na to potrdila. In tako je bila ustanovljena „Zveza slovenskih posojilnic", ki je danes varno zavetišče našim denarnim zavodom in najodličnejša reprezentantinja slovenskega zadružnega gibanja. S ponosom sme zreti na dvajsetletno svoje plodo-nosao delovanje. Iz male zvezice 14 posojilnic je v teku dvajsetih let število poskočilo ravno za sto, zvezni kapital pa za milijone in milijone. Letopis navaja imenoma razne rodoljube ki so delovali ali pa še delujejo na polju slovenskega posojilništva. Glavna zasluga pristoja brez dvojbe starosti štajerskih Slovencev, gospodu M. Vošnjaku. Ta mož je kmalo uvidel, da bodemo Slovenci z golim narodnim idealizmom malo dosegli. Bil je mož druzega kova. Ni se brigal za abstraktne ideje in pojme, marveč ogreval se je za realne zahteve in potrebe slovenskega naroda; „gospodarska samostojnost iu neodvisnost" to je bilo njegovo geslo. Res, že Bleivveisa je preŠinjala ta misel, toda njega bi lahko primerjali vseuči-liškema profesorju narodnega gospodarstva, ki predava o setvi, žetvi in o živinskih boleznih, ne pa o velikih gospodarskih problemih, ki pretresajo svet. Osnoval je najprvo celjsko posojilnico, ki je danes mogočen zavod. Rieger, ta veliki Čeh, je nekoč rekel, da si moramo Slovenci najprvo izvojevan* gospodarsko neodvisnost. Ta nasvet je bil za Vošnjaka skoraj odveč, ker je on itak vedel, da je prepotrebna zdrava gospodarska organizacija slovenskemu narodu. (Dalja prih.) Petrova skala. V. K. Iz Rima, 23. dec. XXIII. Razmerje m-d cerkvijo in med Italijo je jako zanimivo in zasluži tembolj, da se nekoliko osvetli, ker je papež ravno te dni obnovil povelje, da sa noben katoličan ne smo udeležiti političnih vo litev. S tem hoče papež orotestirati proti obstanku zedinjeno Lalije. Mimogrede omenjeno, ie to povelje tudi značilno za stališče cerkve napram narodnostnemu vprašanju Italijani so deiali za zediojenje, ker i m-a vsak narod v smislu narodnostnega načela pravico do samostojne narodne države. Papež pa to o b -soja in ne priznava narodnega načela. Prvi č'en ustave nekdanjega sardinskega kral|estva, katera usc-va je postala pozneje ustava zedmjene Icalije določa: »Katoliška, apostolska, rimska vera je edma državna vera«. Država, ki ima ustavo s tako do ločb », ima že pol stoletja najhujši boj z rimsko cerkvijo, vladar te države je izobčen in cerkev ne priznava ob-rtanka te države. Seveda se Italija preklicano malo meni. V Italiji je pravzaprav vs*k sposoben človek več ali manj ;zob- kar pa mu čisto nič ne greni življenja, prav kakor bi ne imeli čisto ni3 strahu pred peklom. Razmerje med papežem in med italijanskim kraljem je pravzaprav originalno Dne 20 septembra 1870 je italijanska armada zasedla Rim in s tem naredila konec papeževemu posvetnemu gospodstvu. Z zakonom iz leta 1871. je itdlijanska vlada pripo znala popolno neodvisnost teritorija, ki spada k Vatikanu, k Lateranu in k vili G«ndi>lfo. Semenišča v Rimu in v bližnjih šestih škofi jih so po drejena samo papežu in neodvisna od italijanske vlade. Vrh tete* se |e Italija v svo|i izredni velik«>du4noati zavezala, plačevati papežu 3,225 000 lir na leto. To je lepa svota, alt papež je neče sprejemati, ker imt do volj drugih dohodkov in ker bi s sprejetjem teh vsakoletnih milijone kov pnpoznai pravni obstanek italijanske, države. Na ozemlju, ki spada k Vatikanu, k Lateranu in k vili G*ndolfo je pajHŽ tudi posvetni vladar. Na tem ozemlju lahko stori, kar hoče. N* tem ozemlju se lahko zgode naj hujša hudodelstva — italijanska po tioija ne sme nikogar prijeti in itali j iiisua sodišča ne smejo nikogar obsoditi. N* tem ozemliu je papež sodnik Čez življenje in smrt vseh ljudi, ki se tam mude. Ko ie bil kralj Umberto dne 29 julija 1900 umorjen, |e zavladala tudi med cerkveno gospodo velika panika. Kardinali so delali pri izobčeni kraljici kondolenčne obiske, prelatje so darovali slovesne maše-zadušmce za izobčenega kralja, nad mrtvecem je cerkev dovolila, da se izreče po polna absoluoija, papež je dovolil, da ao duhovniki po vseh cerkvah molili molitev, ki jo je zložila izobčena kraljica, pogreb izobčenega kralja je bil cerkven in ae ga je udeležiln nad 300 duhovnikov, med njimi en nadškof in pet Škofov. Sicer pa imata izobčen kralj in izobčena kraljica vedno svoje dvorne duhovnike, ki s papeževim dovoljenjem blagoslavljajo o Veliki noči vso kraljevsko palačo, ki za izobčeno kraljevsko rodovino darujejo maše in izobčenim članom kraljevske rodovine podel|u|ejo svete zakramente. Ali ni to zanimivo? Na eni strani grmi Vatikan proti Italiji, skrivaj pa vživa njene dobrote; na eni strani izobčuje kraljevsko rodbino, na drugi strani pa sam skrbi, da to izobčenje le na papirju ostane. V Vatikanu so te taktike že davno vajeni. L 1887. je papež o b -sodil knjigo patra Toatija »La Gonoiliazione« —■ isti papež, ki je predno je knjiga izšla, sam prebral vse krt&čne odtiske te knjige in nekatere stvari popravil. »Slov. Narod« je prej kakor katerikoli evropski list — sporočil, da so sed«j obsojene nekatere knjige prof. L o i « y j a. Sedaj je ta vest uradno potrjena. Papež je bil obsodbo sistirai, a ae je dal pregovoriti in ukazal, da Be obsodba razglasi. Vprašal sem nekega monsignora, kake posledice bo to imelo. Rekel mi je: »Prav nobenih. Ponovi ae ista veseloigra, ki se je % Loisjjem Že enkrat ponovila. Papež Leon XIII. je pred nekaj leti obsodil neko Loi svjevo delo, Leisy se je podvrgel in po preteku nekaj mesecev — obnovil svoje »zmote«. Tako se zgodi tudi sedaj. Izobčiti Loisvja se Vatikan ni u p a 1 in s tem je vse rečeno.« Tako omenjeni monsignore. In mož je dobro informiran saj sem jaz po njegovih informacijah mogel že dne 17. decembra poročati v »Slov. Narodu«, kar je kardinal Richard, ki je Loisvja tožil v Rimu, izvedel šele več dni kasneje. Pape ževo pismo na kardinala Rdo iu napredek. — Naprednjaki selske občine. Stari trg: Zadržan shoda se udeležiti, sem duhom in srcem pri vas Pogin sovražnikom učiteljstva in šolt-! — \Vigele. Tržič: Zadržan kličem: Naprej v boj za naše pravice! — Wider. Vipava: Zatiranemu kranjskemu učiteljstvu izreka svoje simpatije — Županstvo Vipava. Vipava: Svoje zaničevanje izrekam zatiralcem učiteljstva ! —-Krajni šolski svet Vipava. Vipava: Osebno zadržani ude ležiti se zborovanja se strinjamo b sklepi današnjega shoda, želeč istemu na|boijsih uspehov. — P u n č u b, M e r c i n a, G r u m. Dnevne vesti. V Ljubljani, 29. decembra. — Osebne vesti. Absolvi rani pravnik g. Fran Podboj je pripuščen h konceptni praksi in pri-deljen v službovanje deželni vladi v Ljubljani. — Bosn. herceg, davčni praktikant Franjo H oltar v Gra-dačcu imenovan je davčnim ofioija* lom istotam. Dalje v prilogi. Priloga ..Slovenskemu Narodu11 št. 299, dn6 29. decembra 1903, — „Slovenska Šolska Matica" je imela v nedeljo svoj občni zbor. Pri ttm zborovanju ae je ne kaj zgodilo, kar smo izprva nameravali molče ignorirati, o čemer pa vzpričo Škodoželjnih poroČtl v druz-per predlog g. Perkota je bilo 13 glasov, 11 pa za. Zoper predlog so glasovali tudi 4 gg. profesorji in 4 učenke višje dekliške Šole. Ko se je opozoril gospod predsednik Schreiner, da so glasovale zoper predlog go-jenke višje dekliške šole, ki niso nili članice, ni hotel konstatirati, kdo je član, kdo ni, in ko se je stavil nasvet, da naj se zaradi nepravilnega glasovanja razveljavi sklep, ga ni hotel dati na glasovanje. Tako postopanje je škandalozno. Vzpričo temu, kar stori »Narodna tiskarna« za učiteljstvo in za šolstvo, bi pač smela zahtevali, da se publikacije »Šolske Matice« pri njej tiskajo. A ne samo, da ae to ni zgodilo — odbor je prezrl vse druge tiskarne in je nesel svoje knjige v »Katoliško tiskarno«, ki svoj doniček porablja za to, da šćuje proti šolstvu in učiteljstvu! Gospod Schreiner je na občnem zboru deklamir&i: »Ako Vam je Šolska Matica« pri srcu, tedaj ne zanašajte strankaiskih bojtv v n^ene vrste.a Ali ni odnor saai zanesel strankarski boj v to društvo, ko je prezrši vse druge tiskarne, nesel vse svoje publikacije v »Katoliško tiskarno«. Z ozirom na postopanje odbora in na postopanje gSchreinerja pri občnem zboru, i z j a v 1 j a m o, d a »Slovenska Šolska Matica« za nas več ne eksistira, oziroma da jo Bmatramo za društvo, ki služi našim sovražnikom. Po tem bomo uravnavali tudi svoje postopanje. — Protestni shod Kranjskega učiteljstva. Naše včeraj šnje poročijo o tem shodu, kakor nam piše poslanec in župan Ivan Hribar, ni bilo povsem točno. On namreč ni dejal, da je v finančnem odseku prevzel referat o uredbi uči teljskih plač in da je v ta namen že seBtavil podroben zakonski načrt; ttmveč, daje sestavljati začel, podpiran po zaupnikih učiteljstva, načrt za uredbo, ki bi ga bil, kobi bil finančni odsek in z njim vred deželni zbor prišel do rednega delovanja, dal na razpolago referentu finančnega odseka (dr. Majaronu.) — Sredsiio, kako se „ofer" odpravi je — nič ne dati. Od pradavnih časov bila je i v Sežani grda razvada, da je bil v cerkvi »ofer« za župnika. To se pravi ljudstvo gre okoli altarja, poljublja moŠtranco v duhovniški roki, položivši zaeno denar na al-tar, kojega fajmoštri dobrevolje v brezdnato malho mečejo. A v Sežani je ljudstvo glede tega vendar posnemanja vredno. Vsako leto na gospodov dan — božič — je bil »ofer« za gospoda župnika, in kasiralo se je čedalje manj, lansko leto po prav ničesar. Ker je letos gospod Župnik v naprej s'util, da iz te moke ne bo kruha, ni ofra niti cenami, še manj onega dne denarja pred a»t*r jem pobiral. Nadejamo s*, da je s tem to beračenje na gospodov dan v bodoče odpravljeno. To ljudstvu ugaja, v tetn oziru sežanskemu Župniku vso čast in hvalo; priporočamo, naj bi ga i vsi britobradci na sto venski zemlji posnemali. — Postne vesti. Mornarski podčastniki Viljem Z u p e l, Josip Rudolf in Leo Hohm v Pulju so imenovani za poštne »s;stente v Ljubljani, odncsno v Št Pttru in Pazinu. — Službo postne ekspedi-jentinje v Dobrovi pri L ubijani je dobiia gdč. Marija Ran tova, v Čcrnici p* Marija BerbuČeva iz Kranjcke gore. — Repertoir slovenskega gledališča. Danes se poje prvič v sezoni opera »Prod u na nevesta«, — na Novega leta dan sta dve predstavi: popoldne »R o k o v n j ač i«, zvečer opsra »Prodana nevest a«. Tekom januarja se vprizoriia izvirna opera Jos. Mandići »P eter Svačić« in Cankarjeva dr-ima »Kralj na B e t a j no vi«. — Josip Paternoster f. Po večlttntm boiehanju je včeraj umri umirovljeni mestni blagajnik gospod Jjsip Paternoster. V mlajših ietih je bil sloveč pevec, eden stebrov nekdanjega čitalničnega zbora in sploh slovenskega socijatnega življenja v Ljubljani. I i pri tem je bil vesel družabnik in splošno čislan in priljubljen. Bjdi vrlomu, simpatič nemu rodoljubu prijazen spomin. — Slovenske pesmi v nemškem prevodu. V božični številki »Agramer Tagbiatia« je pri-občemh već slovenskih liričnih pesmi v nemškem prevodu, in sicer Gre gorčice ve »Sadim, sadim si lovor«. »Tone solnce, tone«, »Sedim tu po leg statev«, Zupančičeve »Zvezde žarijo pokojno«, »Moje srce je polje široko«, »Bila si mi posoda vse svetosti«, »In nikjer, nikjer tolažbe«, »Oj pesmice, ve ubožice«, Cankarjeve »Plavala je luua med oblaki«, »Kam se ti tako mudi«, Kodermanova »Jaz grem na pot« itd. Pesmi je prevela na nemš&i jezi* gospici Ružica (Dončev.ćeva) iz Osijeka v Sla voniji in priznati se mora, da so se ji nekateri prevodi prav dobro posrećili, kar je dokaz, da gdč. Ružica ni samo vešča slovenščine, ampak ima popolnoma v oblaati tudi nem ški jezi i. V zadnjem času se je po javilo živahno zanimanje za sioven ako literaturo med Hrvati, ki so nas še do nedavna v tem oziru gledali nekako preko ramen. Hrvatje so se tudi jeli marljivo učiti slovenskega jezika, kar bode staro hrvatsko-slo-vensao vzajemnost samo pogloOilo. Kako je razširjeno znanje sioven skega jezika in zanimanje za slovensko literaturo, izpričuje nam dejstvo, da prevaja v daljnem Osijeku mlada Hrvatica Ružica najnovejše slovenske pesnike na — nemški jezik To je vesel pojav! — Bolgarski listi pricbču jejo obširna poročila o potovanju makedonskih boriteljev Stojančeva in OrJovoa po Slovenskem. »Avto nomna Makedonija« p.še obširno o prepovedi predavanja g. Orlovca v Ljubljani in naznanja, da se po ini cijativi g. župana Hribarja priredi v Ljubljani velika slavnost v pr a trpečim Makedoncem. V to svrho je odposlal profesor Bezenšek iz Piov diva več fotegra ličnih in drugih s! k, ki predočujejo dogodka v M^kedo niji. V Sofiji izhajajoče novine »Re formi« pa prinašajo v doslovnom prevodu poročilo »Slovenskega Naroda« o predavanju gospe T e-rezine dr. Jenkove glede makedonskih odnosajev in naglašajo, da si je gospa dr. Jenkova pridobila največ zaslug, da seje med Slovenci vzbudilo zanimanje za trpeče makedonske brate. — „Šmartinskemu hribovcu" samo nasltdnje v odgovor: V 294. številki »Slovenca« skrpucal si neko kolobccijo o neki mišk', ka tera se je pa brezdvomno v Tvoji vodeni glavi rodila in Ti že možgane toliko razjedla, da nimaš niti trohice čuta dostojnosti, ker mi brezobzirno očitaš moje ialiDog ponesrečeno oko, česar do danes še noben »pravi hribovec« storil ni. Sram Te bodi! To liko za danes, in če ne miruješ, za godem Ti drugo, blagoslovljeni huj skač! — Narodna čitalnica v Ljubljani priredi letošnji pred pust tri družoinske večere dne 5., 16 in 30. januvarja prih. leta s plesom. Na iatih ae bode poučevala v Ljubljani zadnji čas tako priljubljena »Ceska beseda«, kakor tudi novi plesi »B -hemie«, »Pas de patiner« i. t. d. Zd sedaj se kale Toliko zanimanje za te plesne večere, ter je odbor ž3 v naprej sklenil iste po potrebi pomnožiti. Veselo pred^U9tno rajanje zaključilo se boi- z velikim plesom dne 13 februarja. — Na Silvestrovem večeru ljubljanskega „Sokola" Bode luje iz prijaznosti slavno slovensko trgovsko društvo »Merkur«, g Breznik, učitelj »Glasbeno Mat ce«, gosp. Benišek, kapelnik »Dramatičnega društva«, gdč Kreisova in gg Verovsvk, Lier in Bolešfca. Spored: 1 G Verd*: »La Traviita«, fantazija za fUvto in klavir. 2 Al. Sachs: »Mesar«, komi čen kuplet. 3. M Peusehel: »Potujoča koncertna kapela«, komižen petero spev. 4 »M-dved-snubač«, šaloigra v enem dejanju. 5 Al. Sichs: »Pcstre-šet-k«, koničen kuplet. 6 Komičen polnočni govor, govori g. Verovšek. O polnoči govor in alegorija. Po polnoči ples Zadetek ob 8 uri zvečer S deluje siavna društvena godba. Vstopnina: člani prosti, rodbine čla nov 60 vin., naćHni 1 K. — Opozarjamo, da prevzame g. L Kenda restavracijo »Narodnega doma« že na Silvestrov večer. — Vspored Silvestrovega večera, katerega priredi pevsko društvo „Slavec" v četrtek dne 31. t. m. v dvorani Puntigamske pivnice, Turjaški trg št. 1. Iz prijaznosti sodelujejo gdč. Kočevarjeva ter gg. Benišek in Betteto. Sodeluje ljubljanska društvena godba. I. Petje. 1) +\ „Žan ni bedaku, šaljiv zbor. 2) B. Smetana, Trospev iz „Prodane neveste" za sopran, tenor in bas, pojo gdč. Kočevarjeva, ter gg. Kranjc in Betteto, na glasovirju spremlja g. Benišek. 3. F. Križkovski, „ Utopljenka", zbor. 4) C. Henig, „ Žabja kantata" šaljiv zbor s spremljevanjem glasovirja. II. Komični prizori. 1) Lemonski policaj „Skrivač" vulgo „Drajtajfelj", komičen solo-nastop s kupleti, gospod Diutar. 2) Koncertna godba „Mišji strah", kostumiran humorističen prizor za moški peterospev s spremljevanjem glasovirja. Osebe: Kljunač, klarinetar g. Kranjc, Hrustavec, fagutar g. Kra-maršič, Pelinovec, valdhornist g. Pože-nel, Znabljar, pozavnar g. Ložar, Što-felc, tambor g. Lebar. III. Godba svira med vsporedom 10 točk. O b p o-lunoČi a) „ Novoletni pozdrav" b) „Alegorija". Po polunoči Ples do jutra. Petje vodi društveni pevovodja g. Pavel Gorjup. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K za osebo, Čč. podporni Člani so vstopnine prosti. Posebna vabila se niso razpošiljala. — Pevsko društvo ,Ljubljana*. V soboto, na Štefanov dan se vršeča »Božićnica« pevskega dru štvd »Ljubljana« v dvorani Puntigamske pivnice je nadkriiila vsa pričakovanja. Začetek je bil določen na polu 8 uro zvečer, a obČinst70 je že po 6 uri dohajalo tako, da je bila dvorana in sosedni prostori ob 8. uri natlačeno polna, kar gotovo ni v navadi pri ljubljanskem občinstvu in marsikateri se je moral radi nedo stajanja prostorov vrniti. Veliki pevski zbor je izrazito lepo prednašal naznanjene pesmi, h katerim je na cbčao željo še po pno pridejal. Ob zvokih krasne pesmi »Sveta noč« je b;lo prižgano božično drevesce, medtem se je začela s krasnimi dobitki opremljena tombola, in nato so se obeski drevesci pobrali od občinstva v pravcatem »šturmu«. Temu je sledil pie?, prostora pol premalo, kateri je ob splošni animiranosti do jutra trajal in je bilo ob zaključku istega še okoiu 150 oseb v dvorani. — G. dr. Oion St-ydl, zobozdravnik, podaril je društvu okolu 200 poskusnih steklenic svoje ustne vode, tovarnar gosp. Jebačin pa je vposlal veliko ličnih koledarčkov Ciril Metodove oi korije, katero vso seje med prisotne razdelilo. — Planinska božičnica na šmarni gori. Piše se nam: Na vefter svetega dne so priredili planinci na Šmarni gori prvo bol č-nioo, katere se je udehžilo vkliub izvanredno slabemu vremenu 12 č a-nov g'ovtnskega planinskega društva, med temi t?i|e Cehi. Bodi izražena najsrčneja zahvala g^. M Vero vik u in Kajzelu, kot glavnima činiteljem* te slavntst*, na drugem mestu pa gdč. Ivanki Sever ter njeni sestri Franji za rzborno »božično večerjca in postrežbo — Reorganizacija čebelarskega društva izvršila se bode na ta način, da bodo isto omejilo svoj delokrog le na kranjsko deželo. Pričelo bode prihodnje leto ustanovijo ti podružnica ter razpoši Ijati potovalne učitelje po deželi. Med inteligentnimi sloji se kaže za čebelarstvo še vedno premalo zini manja, akoravno je ta stroka tako lepa in zanimiva, vrhutega pa pri nas na Kranjskem tako koristna in dobičkonosna, kot nikjer na svetu. Kranjsko čebelo kupujejo drago in negujejo s pravo marljivostjo drugo rodoi, domačini pa je ne znajo prav ceniti. Krivo je največ to, da 8e prj nas čebelarstvo premalo pozna, ker, kakor hitro bo čebele kega v 'svoje ▼anjke vplele, ne zapusti jih več Čebelarstvo se imenuje po pravic« • poezija kmetijstva«. Društveno glasilo, ki se zamore meriti z vsakim drugim, dobivaio udje brezplačno, I«-haja mesečno Uinino 2 K sprejema upravniŠtvo v Ljubljani — Narodna čitalnica v Kranju priredi v četrtek, 31. dec. točno ob pol devetih zvečer v svojih prostorih S.lvestrovo veselio. . — Iz Kamnika se nam pite: »I slovensko pevsko društvo« ima svoj XXII rrdni občni zbor dne 6 prosinca 1904 ob 6 uri z?eČer z običajnim dnevnim redom. — Pri javljamo še, d^ priredi »L'r&« n sodelovanjem ž^nskeg* zbora, katere?* marljivo vežbi g. učitelj Adamič, zanimiv koncert dne 17 prosnea v Sitaloiiki dvorani. — Moški zbor di-rgr 1 bo g. Fr. S tel e" kot pevovodja »L're«. — Mešani in ženski zbor pa st pita z več modernimi glasbenimi točkami pod vodstvom g. A4ari):Ča prvič pred občinstvo. — Opozarjamo že d h nos na to prireditev, ki b ide nudila ne-le domačinom nego tudi dragim gostom iz Ljubljane in r-kolioe pravi umetnišii ulitek. — Ker ae to koncert vršil v prid mestnim ubogim, pričakovati je ob:lne udeležbe — Vse priznanje pa gre g. Adamiču, ki se je energično lotil nemalegi dela upeijati naše občinstvo v bogate zakladnice ža', med nami še skromno gojene moderne glasbene literature. — Podrobnejši spored prijavimo v najkrajšem Času. Ostali društva pa prosimo, da bi se ozirala na to prireditev. —r. — Narodna čitalnica v Novem mestu pr redi s sodelovanjem »Dol. pevskega društva« dne 31 t. m. Silvestrovo veselico. Spored: petje in godba, burka »Čgava je žena?« in ples. Začetek ob polu osm h, vstop prost. — V salonu gostilne Bučarjeve v Kostanjevici se pri redi na S.lvestrov večer zabava s sporedom: Godbi s petjem. Salo gra v enem de;an Hrvaškemu pisateljskemu društvu je pristopil kot ustanovni Član predsednik septemviraluega sodnega dvora, dr. Spevee. — S r d j a u Tuci ć, znani hrvaški pisatelj, je postal artistični ravnatelj bolgarskega dež. gledališča v Sonji. — Novo lekaruo je o tvoril v Zagrebu pl. Praunš berger pod imenom „Pri sv. Cirilu in Metodu.** — HrvaŠki učitelji so predložili saboru peticijo, v kateri [nosijo, da se položaj ljudskošolskih uC-i teljev postavno uredi. — .Hrvatski dom" v Sarajevu. Društvo „Trebevu--je zaprosilo deželno vlado, da sme nabirati prostovoljnih prispevkov za dOTC društveuo hišo „Hrvatski dom". V tem novem domu bi imelo tudi „Slovensko društvo" v Sarajevu svoje prostore. — D o k t o r j e m zdravilstva je promoviran na Dunaju g. Makso Matica. — V Samoboru se je vršil predvče-ranjim velik ljudski shod, ki se je bavil z znanimi hrvaškimi težnjami. — „S a raje ver Nadir ich ten", sarajevski teduik bo izhajal z novim letom vsak dan pod našlovoml^Sarajevoer Tagblatt — Trčila sta v zadrskeui kanalu paruik „Pannonia" ogrsko-hrva>ke paropl. družbe in jadrenica »Scogliana*. Jadrenica se je koj potopila. Kn mornar je utonil. Zakrivila je nesrečo „Seo-gliana", ki ni imela luči. — S kot dr. Krap ac je položil obe. odborništvo v Zagrebu. — Graščino Veliki Tabor na Hrvaškem je lomil zagrebški advokat dr. Griiu\va!d. — Nov konzorcij. V Parizu se baje ustanovi konzorcij s 3,200.000 fraukov glavnice za eksploatacijo hrvaških premogokopov. — Ruski kružok ustanove v Kar lovcu. — 11 r v a tj e v J u ž u i A n c riki so zopet poslali uredništvu „Na roduega Lista" 1176 kron T1.* vin. ta nesrecue v domovini. — Shod v V likova rti jo oblastvo prepovedalo* — Ameriške novice. V o škodovanih jc bilo v zadnjih treh letih v Zedinjenih drž. ameriških, kakoi je izračunil drž. statistični urad na tamošnjih Železnicah 472.740 ljudi, umrlo jih je pa 72.813. — V Bostonu so zopet 15.000 delavcem v predilnici zni žali plačo za 10%, takisto stori tudi Steel Corporation v Sharonu, Pa. — Tovarna zgorela. V Pittsburg, Pa je pričelo goreti v Armstrongovej to varni. V tovarni je delalo 600 delavcev, pa so se rešili vsi, le 9 je ranjenih. -Nova parobrodna družba seje ustanovila z delniško glavnico 5 milijonov dolarjev. Družba bo vozila po do vršenem pauamskem prekopu v orieut * Najnovejše novice. - S v o j o m a t e r j e u b i i v Budjejovicah posestnik Vencelj Pcrka. — Dva ruska vohuna so prijeli v Lvovu. Vohuna se zoveta Krulicki in Fugt ter so našli pri njima večje zneske deuarja. — L1 o y d o v parnik„Semiramis" je obtičal blizu Aleksaudrije na pesku. Potnike so rešili na suho. — Ropa r j i na Ruskem. V Sebastopolu so roparji vlomili v katedralo ter pomorili Čuvaje. Na bližnji železniški postaji so v prisotnosti občinstva izropali poštui voz. — NadporoČnik — p o n e v e r j a -lec. V Lvovu je bil te dni obsojen nadporočnik Jos. Mark v štiriletuo ječo, ker je poneveril mnogo denarja častniške kuhinje. Preiskava je trajala dve leti. — Bivša p r i n c e z i n j a L nji z a, sedaj grofica Montignoso, je pisala za Božič prisrčna pisma svojim otrokom in soprogu ter prosila, naj se ji izpolni goreča želja, da bi videla svoje otroke. Kralj Juri je ukazal, da se na pisma ne sme odgovoriti. -Eksplozija. V Rezini so kmetje delali pod nekim kozolcem rakete. Pri tem se je materijal vnel ter raznesel kozolec, pri Čemer je zgorelo osem oseb. — Velika nesreča na železnici se je pripetila blizu Cast-Pariza v Severni Ameriki. Trčila sta skupaj dva poštna vlaka. 18 oseb je mrtvih, 31 pa ranjenih. — Umrl je bivši kapelnik narodnega gledališča v Pragi, Adolf Čeh. — * Pes — podčastnik. V „Hohenzollernsche Zeitung" je bil nedavno citati skdeci inserat: „Mal, črn jazbečar, ki sliši na ime ,Feldmann, se je izgubil. t^Xa ovratuiku ima podčastniške znake z narednikovimi gumbi.) Oddati gaje proti nagradi pri pl. Blura-roderju, stotniku." — Socialnodemo-kratičui list nVorwartsu pristavlja: „Ali naj bo za psa ali za podčastnika odlikovanje, da je stotnik Blumroder pustil svojega psa avauzirati za sergeanta?u * Ponesrečena vljudnost. V pariškem gledališču „Gymnaseu so igrali te dni znano antisemitsko igro „Retour de Jeruzalem". Vsi prostori so bili oddani, ko je prišel zvečer neki gospod z dežele k blagajni. Le neki najemnik bi oddal svojo ložo z dvema sedežema, seveda za drago odškodnino. Tujec se je odločil za ložo ter povabil k sebi povsem mu tujega gospoda, ki je za njim prišel k blagajni, pa ni seveda dobil prostora. Med prvim in drugim dejanjem je Šlo vse gladko, koncem tretjega dejanja pa je hipoma nastal vihar v omenjeni loži. Taja gospoda sta se zgrabila za lase ter sta se med vpitjem obdelavala s pestmi. Povabljeni sosed je bil namreč Žid ter ni pustil svojemu dobrotniku ploskati zasmehovanja Židov na odru; drugi kot antise mit pa si tudi ni pustil jemati takih predpravie, in nastal je boj, ki se bo nadaljeval še pri sodišču. ' Dve mrtvašhj posteijl Napoleona I. Franeo-k- zgodovinarji imajo sedaj rešiti važno na logo. Kraljica Karolina je zapustila princu Mur&tu posteljo, na kateri je umrl Napoleon I v prognaastvu na otoku Sv. Helene. Ta postelja se je v Muratovi rodbini do danes hra nila v veliki časti. Nedavno pa so historiki zasledili drugo Napoleonovo mrtvaško posteljo pri rodbini ban kirja v Ch*teaurrouxu. Vnela s* je debata, katera je prava Napoleonova postelja. Obe sta si popolnoma enaki Končno bo je dognalo, da je imel Napoleon res dve postelji ter mu je Dilo v težki bolezni pos-bno olajševalno, ako so ga predevali od č*sa do časa iz ene postelje v drugo. E a teb poetefj je prišla res v posest Murata, drugo pa je kupil neki žitni tržeč Perron. Temu pa so na pritisk upnikov prodali vse pohi&tvo, in Na poteonovo posteljo je kupil imenovani bankir. Toliko je tedaj dognano, da sta bili obe postelji res Napoleonovi, le za to še se prepirajo, v kateri je Napoleon umrl. Vsak lastnik trdi, da v njegovi, zato pa se ta prepir pač ne bo mogel rešiti, ker ne živi več nobena priča Napoleonove smrti. ' Iz policijske organizacije« Najnovejše sredstvo pri pariški policiji je fotograGranje huio delnikov z R5atgenovimi žirki. »Okostje« ni pri nobenem človeku skoraj popolnoma enako, zato je na t* n&čm Daje prav lahko imeti zlob neže pod kontrolo. Najnapornejšo frlužbo ima policija v Kanadi. Na teritoriju, ki je večji ket cela zapadna Evrcpa, in kjor na milje in milje ni človeškega bivališča, opravlja 500 do 600 policajev na konj'h svojo službo tako vestno, da se vsak samotar čuti popolnoma varnega. Vsak polioaj cbjezdi na leto 5000 milj in vsak čas je mogoče imeti še v tako za puščenem kraju policijsko pomoč. Indijanci imajo veliko spoštovanje pa tuli strah pred policaji, ker so se že opetovano prepričali o njihovi vojaški disciplini in nevstrašenosti. Tako je enkrat naletel policaj na konji v veliki samoti na Indijana, ki so g i oblasti iskale. P licaj je imel nalog, da ga ne sme ustreliti, temuč živega dovesti. Toda Indijan je pričakal policaja z naperjeno puško ter se ni hotel udati. Policaj je ve del, da ga čaka gotovo smrt, in ven dar ni streljal, temuČ se je bližal Iadijanu Indijan je vstrelil in polioaj je padel s prestreljeno glavo. Ta Indijan je pripovedoval o ne vstrasenem možu svojemu rodu in cd takrat si Indijani niti svoje ove 1 ke kraljice« niso mogli drugače predstavljati, kakor v rudeči policij ski un formi. ' Zverska pohotnost. Tri tedne je trajala porotna obravnava v malem španskem mestu Don Be-nito zaradi strašnega umora dveh žensk. V vasi bl;zu mosta je Živela neka vdova s svojo edino, nenavadno lepo hčerko Iaes Lepo Ines so ob kroževali vsi moški, med njimi tudi pohotnež Girlos Garcia de Paredes, ki je bil iz odlične, bogate rodbine, toda grd pijanec in pohotnež; nadalje starejši cinik Gaetejan. Oba sta za sledovala lepo deklico s ponudbami in grožnjami, toda zaman In ta dva pohotnika sta se združila ter sklenila, u dreti ponoči v hišo ter si s silo vzeti, kar jima je krepest odrekala. Zvezala sta se z nočnim Čuvajem Čuvaj je ponoči sklical mater, naj mu da kozarec vode, nakar sta skrita pohotmži planila v hišo, pobila mater, ki jima je zastavila pot, ter vlomila v spalnico hčerke. Hotela sta jo posiliti, toda deklica se je branila obupno, vsled česar sta se pohotneža tako razkadila, da sta deklico z noži razrezala Via dežela je bila nad to 1 ko krvoločnostjo razburjena, a dolgo rtasa niso megli zaslediti ločincev. Obsojena sta bila na smrt ter so ju sadavili. ' Zamaknena deklica. Kako spremene nekatere bolezni duševno in fiiiČno čustvo, o tem pripoveduje angleški zdravn k dr. \ViIson v neki knjigi. Naka 12 etna deklica je zb}-lela za influenco in vnetjem možganske mrene. V Iratjem tednu svoje bolezni ni spoznala več svoje okolice, fantazirala je ter bila zamaknena; vsako gub 1 na odeji je videla za kačo. V pet^m tednu se ji je začelo zdravje vračati, z zdravjem pa se ji je \r :čai tudi spomin. V šestem tednu se je razvijala v drugo bitje; Čit»joč ali igrajoč se v postelji, se je začela tresti ter si delati z rokami prostor okoli sebe, končno pa je začela pre vračati kozolce po postelji Potem je sedevala ket popolnoma druga oseba v postelji; njeno vedenje je bilo popolnoma otročje, tudi govorila je v pretrganih stavkih kakor otreci ter rabila napačne besede. Smatrala se je sama za drugo bitje ter je govorila o svojem prejšnjem bitju kot o tretji osebi, ki jo je zapustila. V duševnih naphdih je glasno govorila in tudi kričaia; dočim je bila v normalnem stanju mirna. Svojo tretjo oseb nost je imenovala »stari hudič«. Tako stanje je trajalo eno leto, potem zginilo, pa se zopet pojavilo na 10 me secev. V tem stanju je znala čitati in pisati. V svoji Četrti osebnosti je bila gluha in nema. To stanje se je pori j vilo petkrat. Drugo osebnost v svojem stanju je imenovala »dobro stvarstvo« ah »lepi Ijubček.« V tem stanju je bila slaboumna in slepa, toda ravno v tem stanju je znala lepo risati, česar v normalnem stanju ni znala. S svoj m 16 letom je po polnoma zgubila svojo normalno oseb nest. * šaljiv ropar. Policiji v Kijevu se je končno le posrečilo ujeti roparja, ki je bil daleč naokoli znan pod imenom Mikulaj Krivnš. Šele nedavno je ubil Krivuš v Kijevu stražmojstra Lebjedeva, ki ga je hotel prijeti, z gorjaČo. Kmalu na to je napadel v Smiloviču v minskem okraju voz, na katerem je sedelo 7 oseb. S svojega konja je streljal na voz ter ubil dva brata, ostale osebe pa smrtno ranil. Nato jih je oropal ter zginil. Nešteviluo ropov in umorov ima na vesti, a prebivalci so se ga tako bali, da so ga v svojih hišah skrivali pred orožniki, samo da jim je prizanesel. Ropar pa je bil precej izobražen ter je absolviral nižjo gimnazijo. Humor ga še v ječi ni zapustil. Ko se mu je po prvem zaslišanju predložil zapisnik v podpis, seje podpisal : »Salomon H, vladar velike kraljevine Izrael iu Juda." * Hitri odgovori odlikujejo najbolje političnega govornika. Taka čednost se posebno pripisuje augleš-kemu poslancu, odvetniku Lockwoodu. Na nekem velikem shodu inu je Z a kl i cal neki opozicionalni volilec: „Ven z glasom, mi vas ne moremo slišati !• Odvetnik je mirno odgovoril: »Mislil sem, da so ušesa gospoda, ki me prekinja, dovolj dolga, da bi me slišala še v večji daljavi." — Pa tudi Lock-wood je naletel na mojstra, ki je imel še bolj nagle odgovore. Pri neki sodni razpravi je zagovarjal tatu, ki je bil obdolžen, daje ukradel osla. Jfeki mož je izpovedal kot priča, da je videl z daljave, kako je tat osla odgnal. Zagovornik ga je strogo zavrnil : „Svarim vas, da ste v izpovedbah previdnejši. Povejte mi, v kaki daljavi menite videti osla tako dobro, da bi ga spoznali?" Kmet mirno odgovori: „Na ravno tako daleč, kakor stojim proč od vas." — Dobro je zavrnil ameriški govornik C o r w e n nekega moža, ki je v enonier klical: „Glasueje! Glasueje!" Conven je prenehal ter rekel kričaču: „Na sodni dan, ko bodeta nebo in zemlja preminula, ko bo sedel Bog oče na svojem velikem tronu ter se bodo nebeške čete postavile pred njega na desna iu levo, ko bo zatrobil nadangel, da se bodo grobovi odpirali in mrtvi vstajali — tedaj bomo slišali kričati osla iz Budala: „Glasueje! Glasueje!" — Nedavno je šel župnik v Suftolku po polju ter prišel do prelaza, na katerem je sedel neki kmetski fant, župnikov učenec iz nedeljske šole, ter ne ozrši se na župnika mimo ^ jedel kos svinjskega mesa s kruhom. Zupuik mu reče: Zdi se mi da si bolje rejen kot poučen." — nDa, to je prav lahko mogoče," odgovori fant, „ker učite me vi, redim pa se sam." ' Ljubavna tragedija. V glavni hotel v Kiev je prišel nedavno ruski častnik knez Sergij Gilioin a svojo ljubico, plesalko Zolotovo. Zv btevala sta posebno sobo, v kateri sta tuli večerjala. Oioli 10. ure so zaslišali iz s )be dva strela. Vlomili so v sobo ter našli zaljubljenca na tleh v krvi. Knez je bil že mrtev, dočim je njegova ljubica umrla čez par ur. Zapustila sta pismo glaseče se: »Vzela sva si prostovoljno življenje. Ni] se nihče na dolži zaradi najine smrti.« * Ozdravljeni prerok. O Mohamedu je znauo, da je bil epilep tičen; tudi pri mnogih drugih ustanoviteljih ver iu sekt je igrala prenapetost in razdražljivost možgau odločilno vlogo. Zadnji eas se je pojavil v Denveru v Sev. Ameriki neki David Charters ter začel po ulicah pridigovati novo vero. Kmalu se je zbralo okoli njega toliko pristašev, pa je ustanovil novo versko občino. Spisal je tudi mistično knjigo : „Ali obstojita peklo in nebesa?" Bolj nejasne iu bedaste so bile njegove besede, bolj je ljudstvo verovalo višji izvor njegove modrosti. Charlers pa ie sčasoma tako obolel, da so ga prenesli v bolnišnico, kjer so mu odstranili neko kost, ki ga je tiščala na možgane. Pred leti je bil namreč nesrečno padel, pri čemer se mu je zadela usodna kost v možgane, kar je imelo posledice, da je čutil v sebi drugo ćsebo, ter mu je narekovala blazna domišljija nove verske nazore Ko pa je prišel mož ozdravljen iz bolnišnice, je izjavil, da ni nikoli pridigoval nove vere niti pisal v ta namen kake knjige. Telefonska in brzojavna poročila. Kostanjevica 29. decembra Tukaj se je osnovalo napredno slovensko politično društvo za kostanje viški okraj Pravila so že sestavljena in se te dni predlože vladi v potrjenje. Dunaj 29. decembra. Cesar se je sinoči vrnil na Dunaj in pojde po novem letu na Štajersko na lov. Dunaj 29. decembra Tukajšnja policija je aretirala bančnega uradnika Baltzerja, ki je na ponarejeno menico dvigoil v Parizu 50 000 frankov. Dunaj 29. decembra. Privatne železnice so sklenile odpraviti dosedanje generelne vozne olajšave za uradnike in častniki in jih re ducirati tako, da bodo olajšave dovoljevale samo na posebne prošnje dotičnikov in le od slučaja do slučaja. Praga 29. decembra. Izvrše-valni odbor mladočeške stranke se je danes sešel na posvetovanje o političnem položaju. Budimpešta 29. decembra Tudi v današnji seji se nadaljuje obstrukcija proti rekrut-nemu zakona 41 Pariz 29. decembra. „Matin" trdi, da se je nemški prestolonaslednik tako zaljubil v amerikansko igralko Farrar, da se hoče odpovedati pravicam do krone Odgovornost za to vest se mora prepustiti „Matinuw. Carigrad 29. decembra. Tur-ška v Uda je naprosila italijan- sko vlado, naj imenuje izmed italijansk'h generalov zapovednika macedueske žandarmerije Berolin 29. decembra. „Voss. Ztg.a javlja iz Belegagrada, da morajo z novim letom odstopiti trije adjutantje in trije ordonančni častniki kralja Petra. Da ne bo nihče razžaljen, je kralj odredil, naj odloči žreb, kdo da odstopi in kdoda pride na nj egovo mesto Častite naročnike »Slovenskega Naroda", katerim poteče koncem tega meseca bodisi mesečna a!i četrtletna naročnina, prosimo vljudno, da nadaljno naročitev kar najpreje ponove, da jim pošiljanje lista ne prestane. „Slovenski Narod se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah: Ljubljana: I. Bizjak, Vodmat, Bohoričeve ulice št 10. L. B aznik, Stari trg št 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. El sner, Kopitarjeve ulice 1. M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru. H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14 I. Kos, Kolodvorske ulice št. 26 Iv. Kristan, Resljeva cesta 24. A. Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52 A. Mrzlikar, Sodniške ulice št. 4. M. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18 A. Svatekj Mestni trg št. 25. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. R. Tenente, Gradaške ulice št 10. škofje Loka: Matej Žigon, trgovina in trafika na (ilavnem trgu št. 34 Kranj; Kari Florian, knjigotržec Logateo: Makso Japel, trgovec. Bohinjska Bistrica: Mijo Grobotek, trgovec. Zidani most: Mary Peterman, trafika na kolodvoru. Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez Celovec. Josip Sovva, časopisni biro. Gorica: Josip Schvvarz, trafika, Šolska ulica št. 2 (via scuole 2). Trst: M. Bevk, P. Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1). Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma št. 1. M. Majcen, ulica M»ramare št 1. Št. Stanič, ulica Via Mtlin pic colo št 8. Reka: A Potošnjak, Via d*l Molo. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prenavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,MolloYt*gaSeidlitz-praska'', ki &e dobi za nizko ceno. in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoCe prebavljenja. Originalna skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalaga teIj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom, l (10-18) ALBOFERIN redilno in krepilno sredstvo. Redi kri, jači živca, pospešuje slast do jedi. Kliiiieno |irr UUumciio ; od lir u i zdravniki ga priporočajo za slabo krvne in prebolele ljudi in slabotne otroke. Na prodaj po vseh lekarnah in droger.jah, kot praSek 100 gr K B—, v tabletah lft kosov K 1 60 in v Čokoladnih tabletah 100 kosov K 180. l*o»lrdnjr nalašč »a otrok«. t,2996—13) Vprašajte tvajrca Kdrsintk«. Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje najboljše priznana Tani-cbinin tinktura 10 — 12 5 - Kr- katera onrepenje laolšee, odstranjuj« lualie in preprečuje Izpu. danje I mm. t etelklenlea z navodom 1 H. RazpofiiJja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgicnih obvez, svežih mineralnih vod L t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefevega jabil. mosta (204— 6 Umrli so v Ljubljani: Dne 24 decembra: Ana Mozetič, šivilja 54 let, Slomškove ulice 4, Arthritis defor mans. — Fran TomSič-Pandra, užitnineki paznik, h2 let, Opekarska cesta 46, rak v požiralniku. Dne z&. decembra: Veroniki Breceijntk, postnega sprevodnika vdova, 50 let, Blei-weisova cesta .5, rak. - Alojzij Vidmar kajžarjev sin, Crnavas 38, Bronchitia capil! Paraljsis cordU. V deželni bolnici: Dne 22 decembra: Jernej Davane, gu stač, 64 let, Dvsenterio, Marasmus seniiia — FrančiSka Škoda, kajžarica, 40 let, pljučnica. Dne i-3. decembra: Fran Oblak, dninar 68 let, jetika Dne 24. decembra: Franja Varžek, delavka, 28 let, jetika. Dne 25. decembra: Ivan Kurnik, črov ljar, 46 let, Apoplex»a cerebri. Darila za „Narodni Dom". CVili. izkaz „Krajcarske drqibe". Prenos ... K ~4i*.<*;>i> 5/. Doneski za mesec oktober; plačali so čč. p. n. dame in gospodje: Dr. Ivan Tavčar...... M. PleterSnik iu U. pl. Trn- k6czy, k 6 K, skupaj . . . Fr. Žužek....... Dr. vitez K. Bleiweis, dr. M. Hud- nik, Fr. Mally, dr. Fr. Munda in V. Rohrmann a 4 K, skupaj J. S. Benedikt, vitez J. Blei- weis, A Dečman, P. Drahsler, J Duffe, I Gričar, dr. I Jenko, dr. J. Kušar, E. Lah, M. Leu- stek, J. Lczar, J. Martioak, O. Pire, L. Pire, dr M Pire, dr. L. Požar, J. Rode, A. Skabrui, dr. St. Sterger, dr. Fr. Tek*v- či£, dr. Fr. Zupane in M. Zupane, k 2 K, skupaj . . . Fr. B^rle, I. E Hrast, I. Kavčnik, J. Maček, Fr. Pretnar, L. Schwentner, Fr. Stari, I. 6a- bic, A. Tavčar, A. Trstenjak, in dr. I. V., k 1 K, skupaj . Doneski sa mesec november; plačah so čč. p. n. dame in gospodje: dr. Ivan Tavčar...... M. PleterSnik in D. pl. Trn- k 95 ogrska kronska „ 98 95 99 15 1% „ zlata „ 119 05 119 25 oogojilo dežele Kranjske 100 — 10075 k1 t*U posojilo mosta Spljota 100- 100- l»/sffc i Zadra 100 - 100" — |t/f»/( bos.-herc. zel. pos. 1902 101 — 101 80 i "0 če&ka dež, banka k. o. 100 — 100 50 o-4l »•/, zast. pis.gal. d. hip. b. 9965 100 65 101 75 101*95 1 0 pest. kom, k. o. z l0°/0 pr..... 108 50 107 50 4*.,°/c zast. p is. Inneret. hr. 101 — 102-- ' »•/■ « • ■ ogr- contr. spolno hranilnice 100 15 10115 4 B«/t zast. pis. ogr. hip. b. 100 — 101 — i M. ogr. lokalne ze- oznice d dr. . . . 100-— 101-— il t° o ti Soške iad. banko 100*25 101-25 j a prior. Trst-Poreč lok. zel. 98 50 :e 0 .. dolonjskih Seleznic 99 50 100 50 }•/, !, jož. *el. ktip. l/i Vt 305 66 30735 i* d ieta 1854 . . . 171 - 175 — « „ „ 18301/! . . 185 — 187 50 „ „ 1884 .. , 260 - 262 50 tlzske...... 163 - lQr, 50 ■Temi j. kred. I. emisije 291 - 297 50 287 — 290 50 rgrsko hip. banke . 268 — 272 - srbske a trs 100 — 92 - 96.- turske . ... 137 75 138 75 3ašilika srečke . . 1915 20 15 ireditno ■ 470 — 479 — nomoske , . . 82 — 86 - Krakovske B • * • 82 86 - ljubljanske ■ - • . 70 - 77 — \v8tr.rnd. križa „ ... 53 - 64 — m " ■ • • • 23 70 27 70 -indolfove » • • « 68 - 3alcborske D . . . 77 — 81' — zmajske kom. , . . • 493 508 — l>elntee, Južne železnice • . . 8760 88 50 Državne železnice .... 678 ~ 679*— \vstro-ogrske bančne dai. 1590 1800 — \vstr. kreditne banke . . 688 75 689 75 ^rske . . Zivnostenske m • . *remogokop v Mostu (Brax) 786 00 78750 §55 — 8R660 694' 697 — \lpinske muntau .... 419 50 420 50 "ra^ke Selez ind. dr . . 1920- 1930 — v«'Jia-elaranyi..... Ir^cveiisfee prem dražbe . 504 — 605*— 388' - 392 - Vvstr. orožne tovr. družbe 457 - 4«2 — ifiba sladkorne družba 155 — 158 - 11 34 11 39 50 franki ... .... 119 06 19'f-8 30 marke ....... 2343 2350 foiereigDB...... 2392 24 — ^r*se........ 117 15 117*35 ji^i baakovci..... 96 45 95 6=> ESOOl , . . ■ . * 25250 253-50 Ooiarji........ 484 5 — Žitna cena v Budimpešti Sne 29. decembra 19)3 Pšenica za aprii . „ okt 903 . Si „ april E raza „ maj 1904 „ april 19U4. za 50 kg K 7 86 maj 60 50 50 50 50 7-84 6-70 6*23 549 765 Efekti*. 5 vin. vi§je. Meteorologijo poročilo. VOHom nad raorj&m SO^a. Sr«-inj» srtčni tlak 738'.» ma> ^ *;jazo-vanja Stanje baro-1 metra v mm. U 'T ! b* B ! Vetrcvi Nebo 26 d. zv. 7352 — 0 4 brezvetr sneg 27. 7.aj. 734 2 — 05 si. svzhod obiačnc « |2 pop. 733 7 04 orezvetr. oblačno , 8 zv. 734 2 brezvetr. obiaCno 23 |7. zj. n P POP. 733 4 02 si. svzhod oblaCno 7334 08 si. svzhod obiaCno Srednja temperatura sobote in nedelje -01 in C« 0 , normale: —2 5* in -2 5. — Mokrina v 24 urah: 4 9 mm in 0 0 mm. Tužne duSe naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalustno vest, da je na5 iskreno-Ijubijeni soprog, oCe in brat, gospod Josip Paternoster upokojeni magistratni knjigovodja danes, dne 28. decembra 1903 ob 11. uri dopoludne, po večletni mukotrpni bolezni, previđen s sveto-tajstvi za umirajoče, v 56. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v sredo, 30. t. m. ob 3. uri popoludne iz hiSe žalosti, Gorupove ulice St 4, na pokopališče Sv. Krištofa, kjer se bode truplo predragega ranjkega izročilo lastnemu grobu. (3420) Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi trnovski. Ljubljana, dne 28. dec. 1803. •^»tarlma Paternoster, soproga. — MIlan Paternoater, c kr. blag. asistent in c. in kr poročnik v r., Josip Paternoster, c- in kr. nadporočnik, sinova. — Ivanka Paternoster, učiteljica, hči. — Antonija Sehiulda roj. Paternoster, sestra. Izgubil se je pes-jazbečar, majhen, svitlo-rdec-kast, desna sprednja noga bela. Izgubil se je 15. decembra iz lova pri Borovnici. Poročilo, Če se najde prosi Adolf Galle, grajačafct, Šiška pri Ljubljani. (3423) STENOGRAF vešč slovenske in nemške stenografije, išče primerne službe. Vstop takoj. (3416—1) Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". Kontoristinja S absolventinja trgovske šole, zmožna obeh deželnih jezikov išče primerno mesto. Ponudbe se prosi pod „N. N." poste restante, Ljubljana. Osebe vsakega stanu lahko vsak dsn 20-30 K zanesljivo in brez rizika zaslužijo z nekim no- _ vim sistemom. Vprašanja na ADCDPCD ™»«»lmpesta, J? i D L ll U Lil Joseferln* 16. | Sohe gobe, orehe, predivo, želod, vsake vrsta fižol, vsakovrstno žito In sadje sploh vse deželne pridelke kupi (2964-14) Anton Kolenc v Celju. Mlad mož od 17 let naprej se sprejme v trgovino z manufakturnim in suknenim blagom na VfHkem kot vii412—1) korespondent. Isti mora biti popolnema zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi in ako le mogoče tudi še hrvaškega ali madjarskega jezika. Ponudbe, ki naj obsegajo pogoje, pod katerimi bi dotični ono mesto sprejel, naj se vpoMje tlo 15. Jttnimrja pod ..lt. S« K.'* poste restante, ItuiSoS Tm % o. Prednost dobi isti, ki je vsaj deloma v trgovini izvežban, ali pa še kakega drugega jezika zmožen. JCifra razprodaja! za 1 ii 50 kr. Vsled opustitve zaloge se sa premzko ceno odda: 1 moška srajca iz fin belega platna z mehko apret prsmi najnov. fasone s pri-toječim ovratnikom, 1 nočna srajca barv. jako dobre kakovosti. 1 par finih belih hlač, 4 pari molkih nogavic, plet brez Sva, H finih belih žepnih robcev z mod. obrobkom, 1 eleg. svilnata kravaia, 5 gumbov emajl, s pat. zapoao. (3417 Vseh teh *« kosov za le « gld. so kr. Velikost in dolgost po cm. Po povzetju razpošilja centralna zaloga blaga A. GELB, 105, Krakov. NB. Za neugajajoče denar nasaj. V četrtek aaa dne 31. decembra se vrši t restamcji m tararii „pri malem slonu" v Vodmatu Silvestrova veselica s tombolo. wv Začetek ob 9, uri zvečer. Vstop prost. Za mnogobrojni obisk se priporoča 3424-1) Marija Hutter. Prodajalka f izučena v trgovini z mešanim blagom na deželi, ki je že eno Isto služila kot blagaj-ničarka in prodajalka, 20 let stara, zmožna slovenščine in nemščine lare službe lilasrajnlearke ali prodajalke v kaki večji trgovini v mestu ali na deželi. Ponudbe na uprav. „SIov. Naroda". Dobro vpeljana špecerijska trgovina na jako lepem prostoru v Ljubljani se da v najem ali proda. Gotovine zadostuje 2000 K. Več pove (3421—1) Jos. Jebačin trgovec Xj)"u."fc>ljairLl Kontoristinja in blagajničarica absolventinji trgovskega tečaja iščeta mesta takoj ali s 1. januarjem. Ponudbe se prosijo Levstikove ulice 13, III., 12. (3414) Izvrstna fina (11"296) vinavbuteljah Sdmiind 3(avčić Ljubljanat Prešernove ulice. V Ljubljani na K pero, vpeljanem prostoru se odda pod ugodnimi pogoji radi bolezni takoj ali za februvai*. Vprašanja na Otto Sohmidt-a v Ljubljani. 3272 6 1000 kron ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zaivalnicami pošilja diskretno za y0 h avstr zna.nkah gospa V. f4*uui«, Berlin \V. 220 Linden-8trasse 50 osiiinicarji in zasebniki ki bi radi pili kozarec dobregra vina beli muškatelecr*%čH= beio vinopo 30 kron hektc!iteri rdečfi vinopo 32-36 kron he''u naj ee obrnejo na znano firmo Paolo Sponza vinorejec, Rovinj (Istra), vz V Ameriko je najkrajša, najprijetnejša in najcenejša vožnja cez Francosko Havre — New - Tork ali Antwerpen ~ New-York, Havre — Philadelphia ali Antwerpen Fhiladelphia. Natančnejša pojasnila in cene na znanja radovoljno in zastonj 2573 12) Ivan Bihelj zastopnik generalne agenture za celo Švico v Buksu (meja) zraven kolodvora. Št. 2475 (3407-1) Razpis službe stražnika. Pri mestni občini Škofja Loka se nastavi s I« februvarjem 1904 drugi stražnik z letno plačo K 6G0*— in službeno obleko. Dosluženi ali odslovljeni žandarmi imajo prednost. Prošnje s krstnim in domovinskim listom in z eventualnimi spričevali naj se vlože pri mestnem županstvu do dne 20. januarija 1904 ieta ter naj se prosilci v tem času osebno predstavijo v občinski pisarni, kjer izvedo natančneje pogoje. Mestno županstvo v Škofji Loki dne 23. decembra 1903. Naročajte izborno " 1 ljubljansko delniško pivo | iz pivovaren || v Žalcu in Laškem trgu. |l 1 ■| Naročila sprejema |- Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4. g Kupčijsko oznanilo. Podpisani mesarji naznanjajo slavnemu občinstvu, da so primorani vsled draginje goveje živine, ki je nastala v deželi radi prevel kega eksporta, deloma cene mesa povzdigniti. Cenjeni odjemalci bodite preverjeni, da to pereče vprašanje glede nakupovanja živine ni samo pri nas, temveč splošno v vseh kronovinah. Počenši s 1. januarjem 1904 bodo cene sledeče: Govedina I. vrste, kilogram K 140 II h „ „ 120 III. „ 108 i« n ii ji u V Ljubljani, dne 27. decembra 1903. (3410 1) Anžič Ivan Anžič Josip Černe Marija Jagra dediči Kočar Ivan Košenina Ivan Kozak Milan Jo«tii3 Kopali: načelnik. Kralj Martin Kunej Alojzij Lovše Franc Marčan Andrej Počivalnik Ivan Porenta Franc Prime Marijana Prusnik Anton Putrich Anton Sever Franc Strehar Josip Urbas Julija Toni Josip Zupan Anton. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku, veljaven od dne 1. oktobra 19(>3. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE inž. kol PROGA ČEZ TRBIŽ Ob 12. uri 21 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec. Franzensfeate, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Au8see, Solnograd, čez Klein-Reifimg v Steyr, v L nc na Dunaj via Amstetten Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Puntabel, Beljak, Celovec, Franzensfeate, Ljubno, Duuaj. čez Selzihal v Sol.iograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlafe v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 6tt m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak Celo7ec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lenl-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budjevite. Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr ), Lipako, na Dunaj Sel Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo iriirektni vozovi 1. in II razreda Trst-Monakovo). PROGA V NOVOMESTO IN V KOČEVJE Osobni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne i«*totako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob & uri 2B m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnogtad, Line, Steyr, 151, Aussee, Ljubno, i.elovec, Beljak direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trat). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Troiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II razr), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curh, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4 uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka. šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. un 44 m zjutraj iz Norega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Me&ani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7 uri lu m in ob 10 uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PHIriOiJ V LJUBLJANO drž kol IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 0. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Čas pri in odhoda je označen po srednjeevrepejskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719) 9f LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski k.pitei k i.ooo.ooo- v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2. Kupuj« in prodaju J 1 * vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese Izdaja k vsakemu žrebanju. Zaanlavi ti ekskoaptuji Daj« predujme m vrednostni papirja izžrebane vrednostne papirje in Zero-str-vaJ« srečJc« proti vnovčuje upale kupone. izgrva/bl. Vinkuluj« in devinkulujo vojaške ženitninske kavcije. bkoupt tm iMkuio u>«b1«. 0hjT Bonu* u«rocil». Podružnica v SPLJETU. <3£^= Uennrne vloare Mprcjnun v tekočem računu ali na v.ožne knjižice proti ugodnim obrestmi. Vlozeul denar obrestuje od dne vloge do me vzdiga. (2975>164) Promet s čeki In nakaznicami. 16^3 Spxe3ncie3o se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni zavarovalni potovalci. Ponudbe raj se pošljejo pod »zavarovalni potovalci" na uprav- mštvo »Slov. Naroda«. (2426-30) Za staro - znano gostilno v Ljubljani na Rimski cesti štev. 4 ki je bila vtdno na dobrem glasu in jako priljub'kna se i&CC za 8. januvarij 1904 gostilničar na račun. Natančneje poeroje in pojasnila podaja Alojzij Zajec v Spodnji Šiški št. 162. (3397-3) Bestavrb cij a „Iliji". ki se ftele učiti Gospice Elegantne novoletne razglednice »šr- se dobe pri tvrdki l¥. Bonač nasproti c. kr. glavne pošte v Ljubljani. Ondi se poceni kupi tudi vsake vrete v elegantnih k&Eetah in sploh vso v to spadajoče papirno industrijo. - Šaljiva pošta. - - L Kava in čaj iz prvo roko to je naravnost od pridelovalca, torej popolno jamstvo za naravno, nepopa-čeno kavo ob najnižjih cenah. Naša nad 100.000 oralov velika posest na otoku Java se obdeluje jako umno. Naša kava in naš čaj sta zelo blagodišeča in ukusna, pa jako izdatna. (3143 12) Kava JavaBor, izvrsten, \V* klg. za gld. tifa „ lin, zelen 43A klg. za gld. 5*90 Javabrasil, mesanec, 43A klg. za gld. 5*45 Pošilja se zadacano in franko, brez stroškov na vsako poŠto. Cenik brezplačno in franko. TURK in dr. veleposestnik na Javi. Prodaja kave in Čaja v lastni upravi. Trst, via acquedotto, 62. Spomini na Prešerna Spisala Ernestina Jelovšek. Katerega Slovenca ne bi zanimala ta knjiga! Pesnik - Prešeren, človek-Prešern je gotovo najmarkantnejši pojav v našem narodu v XIX. stol. Pa dočim so nam prvi naši kritiki-este-tiki ocenili in pojasnili ter končno pokazali pravo vrednost Prešernove poezije, nam je bila oseba in življenje pesnikovo zavito v nekak meglen mitus, ki nam je kazal Prešerna sedaj v skoro preveč svetlih, sedaj zopet v pretemnih slikah. In vendar je bil le človek! „Homo sum" velja tudi o pesnikih vseh narodov. S tu poudarjenega stališča je presojati to knjigo, ki nam je najbolj avtentičen dokument o Prešernu, saj jo je napisala — njegova hči. DoMva se v založništvu Lav. Schwentnerja v Ljubljani, Cena broš. 2 K, po pošti 2 K 10 h, elegantno v platno vez. 3 K 40 h, po pošti 3 K 60 h. Istrijansko vino domačega pridelka prodaja lastnik vinogradov Anton Paoluzzi Clttanova, Istrija. Cene franko na postajo v Trst: Beli pinot . Crni teran Vino, belo, grozdja . iz več vrst a 17 gld 13 Kavno tako imam na razpolago vinsko žganje. Tistemu, ki dokaže, da moje vino ni popolnoma narm^no, plačam 200o K. 2821-25 Yztrc» poftlljani xu»tonJ. Poslano. Domoljubni rojaki! Družba sv. Cirila in Metoda je izdala koledar za leto 1904. Koledar j*» ob enem »Vestrnk« za družb no XVI. in XVII to l«-to. Cena koledar u ie kron 1 20. Vod stvo družba sv. Cirila in Metoda Vas vljudno pr si. da kupujete ta druž b-m kolednr ter zahtevate odločno, da imej vs^kn slovenska knj uotržnica trgovin* s papirjem in vsika tratiKa ta ko edar na prodaj Tem potom nl»j£u)t*te težavno brt-me, ki ara ima druibino vodstvo Bratje C*hi toliko žrtvuiejo za obrambo svojega naroda — Slovenci, man|i narod bi mora'* torej primeroma već žrtvovati * d Čehov. Trgovci naj ee zglašajo direktno pri vodstvu. Z* trg)vco stane koledar K 120 z 20% popustem ob naprej vplačani svoti. (322u—3 Jfa Silvestrov večer vojaški KONCERT Začetek ob v»8 uri. Vstopnina 30 v. K obilnemu obisku vabijo (3413—1) 3osipina in 1{. počivaunlk. Restavracijo prevzamem že za Sokolo Silvestrov večer, # Z odličnim spoštovanjem Ivan Kenda. NAKUP ###4MMMHMMMt###*##«*MMMMMMMHMMt 5 raznih predmetov za novoletna darila === v novi prodajalni Sv. Petra cesta 4. Fino blago za dame in gospode, moško in žensko perilo, solidno izdelane moderce n. pr. najnovejši CORSET PARIŠ, podmizne preproge, predpostel-njake, dežnike, zastorje; posebno veliko izbero pa belih in pisanih likanih srajc in najnovejših kravat priporoča Sv. Petra cesta št. .3349 - 4) Sti*offo solidne c--*- 5 nasproti Avstrijskega carja, g To^na postrežba! ~VH mm k u li a n j vsprejmo »e v »Narodnem domu" pri re- j stavraterju Ivanu Kenda« j Učile bi se pod nadzorstvom kuhinjskega j predstojnika. (3418-1 j j Ernesta Hammerschmidta nasledniki trgovina železnin in kovin Ljubljana, Valvasorjev trg št. 6. N aj ve čj a izb era posod za premog, pečnih okrilj, pečnih predstav z galerijo in brez galerije, kominastih stojal in kominastega orodja v različnih izpeljavah. _ Orodje za izrezljavanje. - Radi pozne sezone še 10°|o ceneje. Radi pozne sezone še 10°|o ceneje 66 KamgariiBke obleke, gladke in progaste x x Obleke iz angl. ševiota v modnih barvah x Pine jaguet-obleke x X X X x x x Najfinejše salonske obleke x x* X x x Angleški modni ulstri x X X X X x Fini doube-ulstri, tem 2 osi vi x x x X Črne zimske suknje mandarin x X X X Ka^elok iz kamelje dlake, rujav ali siv x Otroške obleke in ulstri X X X X X Otroške obleke v različnih barvah X X Tine modne hlače, gorke in progaste x x X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X gld. f O- JI 11 59 — X x m x x X X X X Paletoti is angleškega modnega blaga s ovratnikom ali orez njega Kožuhi esto in potovanje, mikado, v največji izberi po Črni 10 fl O so to •O 5-— čudovito nizkih cenah, izvrše na Dunaju. moderni paletot za dame z velikim ovratnikom Črni in sivi ciboliu paletot z velikim ovratnikom mm W — X — X 1— X '— X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X Najfinejši paletot z* dame v stola-fasom X x x X Črni damski ovratuiki, batirani X X Najfinejši doubie-ovratniki s stola-faaouo X X X x x x x Damski modni kostumi x X X x X x x Zimske jopice, podložene X X X X X X x Elegantni otroški plašči X X X X X Dekliške jopice v vseh barvah X Modri podvlečeni ovratniki z rdečo kapuco Naročila po meri se najelegantneje in najhitreje j(apamacsija & Bondi (2976-18) Z velespoštovanjem Oroslav Bernatovtć, poslovodja. Udaiateij in odfl*worni urednik: D?. *van Tavfcar. Lastnina in tisk .Narodne nakarne". 5451571